Izhaja vsak dan tjutraj razven
v ponedeljkih in dnevih po prast« nikih. — Posamezna Številka Din !•—, mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80-—. Uredništvo * Ljubljani, Gregor* tičeva ulica St. 23. Telefon ured* oiStva 80-70, 80-69 in 80-7L
Došl
Rokopiai se ne vračajo. — Oglaef >o tarifi in dogovoru. — Uprava r Ljubljani, GradlSče 4, tel. 80-68. podružnica v Mariboru, Aleksan« irova cesta Si 24, telefon 29 60 Podružnica « Celju, Samostan« aka ulica St. 4.
Št. 55
Ljubljana, sreda, dne 6. avgusta 1930
Leto I.
Mogočna beseda predsednika vlade na Cetinju
!j. Vel- kralj je prevzel vlogo spasiielja naše države - Ilovi čas zahteva od vseh nove dolžnosti Velika jugoslovanska misel simbol stremljenj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev
Cetinje, 5. avgusta. Včerajšnji prihod predsednika vlade generala Petra Zivko-viča na Cetinju je pomenil za naše mesto velik radostni dogodek. Meščani so postavili na glavni ulici slavolok in ga okrasili z državnimi zastavicami in cvetjem. — Predsednika vlade je sprejela zbrana množica s toplimi ovacijami. Vojaška godba je zasvirala pozdravno koračnico. Ko je predsednik vlade prispel pod slavolok, je pristopi k njemu predsednik cetinjske občine Toma Miloševič in ga pozdravil v imenu Cetinja s temi-le besedami:
Čeprav smo šele zvedeli, da boste obiskali Cetinje, smo se pripravili na sprejem, da vas moremo najprisrčneje pozdraviti. Naša srca prešinja velika radost, ker vidimo v vaši osebi prvega in glavnega so-trudnika Nj. Vel. kralja za srečo in napredek domovine, ^a slogo in ravnopravnost ter za kulturni in gospodarski prerod. — Pozdravljam vas kot predsednika vlade, ki uspešno izvaja to veliko in pomembno delo in vam kličem v imenu jugoslovenskega Cetinja: »Dobro nam došli in živeli!« — Predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav in pristavil, da ga veseli prihod na Cetinje. Njegove besede so prisotni sprejeli z živijo-kiici kralju in predsedniku vlade. Predsedniku vlade so bili nato predstavljeni občinski odborniki, nadalje zastopniki državnih, človekoljubnih in prosvetnih društev, Sokola itd., nakar se je napotil v spremstvu bana zetske banovine generala Krste Smiljaniča in podbana dr. Zeca, obkrožen od množice meščanov, peš v bansko upravo. Tu mu je ban poročal o stanju v banovini. Nato je sprejel predsednih vlade odposlanstvo duhovnikov vseh treh veroizpovedi in zastopnice društva »Kneginja Zorka«. Sledili so sprejemi raznih deputa-cij, s katerimi se je predsednik vlade raz-govarjal o raznih gospodarskih in kulturnih vprašanjih zetske banovine. Po končanih razgovorih je predsednik vlade nagovoril prisotne z besedami:
»Ustvarili smo banovino, ki je večja kot je bila kdaj prej Črna gora. Prišel sem, da jo vidim. Sli bomo storili vse za napredek te banovine, tako da bo obrodilo de-
lo,	ki nam ga je poveril naš vzvišeni go-gpodar, ko je prevzel nase veliko nalogo preureditve naše domovine. Mi ga moramo pri tem delu podpirati!«
Predsednik vlade je zatem sprejel komandanta divizije in komandanta žandar-merijskega polka, nakar so posamezni načelniki banovinske uprave predložili svoja poročila. Po končanih referatih se je predsednik vlade v spremstvu bana napotil v občinsko zgradbo. Tu je že bila zbrana ogromna množica meščanov z godbo. Predsedniku vlade so bile prirejene ponovne viharne ovacije. Pri vstopu v občinsko zgradbo je predsednika vlade sprejemal načelnik občine in ga odvedel v veliko dvorano, kjer je bi zbran ves občinski odbor. Tu je imel predsednik občine Tomo Miloševič ta-le govor:
Otvarjam svečano sejo občinskega odbora v čast predsednika vlade generala Petra Zivkoviča. Vi veste, da nismo pričeli z nobeno svečanostjo, ne da bi se spomnili svojega vzvišenega kralja in gospodarja, in zato vas pozivam, da mu tudi pri tej priliki radostno zakličemo: »Živeli!«
Nato je bila odposlana kralju pozdravna brzojavka. V svojem nadaljnem govoru je predsednik občine navajal, kolike so zasluge j^tinja za sedanjo ujedinjeno domovino in s kolikim navdušenjem je mesto pozdravilo velike in odrešilne odločitve našega kralja z dne 6. januarja 1929. P- \-sednik vlade se je najprvo zahvalil za topli pozdrav, nakar je nadaljevali »Že davno sem hotel obiskati zgodovinske kraje, ki so tako iskreno sodelovali pri našem narodnem ujedinjenju. Dobro veste, kam bi nas bile privedle neznosne razmere pred 6. januarjem, da ni naš vzvišeni kralj prevzel vlogo spasitelja naše državo in da ni s svojim manifestom z dne 6. januarja uvedel novo dobo zakonistosti in dela. Rešitev države je prevzel v lastne roke. Zato je na nas vseh, da ga pri tem podpiramo, kajti pod njegovo modro upravo smo
naša država pričakovati še dneve veličine in blagostanja.
Nato se je predsednik vlade obrnil k občinskim odbornikom in jih pozval, naj posvetijo vse svoje sile prospehu mesta in s tem celokupnosti. V spomin svojega prihoda na Cetinje je predsednik vlade daroval mestu 10.000 Din. S tem je bila seja občinskega sveta zaključena. Predsednik vlade se je napotil v manastir Sv. Petra, kjer ga je sprejel mitropolit Dožič. Odtod se je predsednik vlade odpeljal v »Grand hotel«, kjer je priredil banket za kikih 50 oseb. Na banketu je imel predsednik vlade govor in dejal, da je bila že dolgo njegova vroča želja, obiskati Cetinje, ki se je z ostalimi kraji zetske banovine toli odlikovalo z viteštvom in z voljo pripomoči k našemu narodnemu osvobojenju in ujedinjenju. Ta vaša vloga v preteklosti vam nalaga važno nalogo v naši sedanji ujedinjeni domovini. Sedež zetske banovine naj postane pravo središče političnega in kulturnega življenja te banovine. Kot pravi borci za svobodo, vi ste dobro razumeli, kam bi nas bila privedla metoda dela pred 6. januarjem in kolikih jc bila propast narodnih sil in narodnega sporazuma tudi partizanskega razdora, plemenske in verske zagrizenosti in nestrpnosti in kakšne posledice je vse to imelo na vseh poljih. Novi čas zahteva od vas nove dolžnosti. Najprej moramo pozabiti prošlost ter nato združiti vse sile za kralja in domovino. Plemenski nesporazumi, verska preganjanja in vse zgodovinske ozkosrčnosti naj zavedno izginejo. Velika jugoslovanska misel, ki jc našla izraza v kraljevem manifestu, naj bo simbol vse slave ob vseh prilikah stremljenj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker pomeni istočasno popolno ravnopravnost in pravo pravičnost za vse ter enako skrb za vse
kraje naše prostrane domovine. V duhu te velike ideje je bila z zakonom z dne 3. oktobra 1929 izvršena razdelitev države na devet banovin. Nove administrativne meje slone na načelu najširše dekoncentracije oblastva, tako da bodo mogle kar najbolje podpreti napredek posameznih krajev in državne celine. Kraljevska vlada je na nedvoumen način poudarila, da ne bo odstopila od izvajanja te ideje. Vsi oni, ki ljubijo to državo, naj postanejo apostoli idej manifesta z dne 6. januarja, zakona z dne 3. oktobra in deklaracije od 4. julija. Zakoni so za vse enaki. Svoj govor je predsednik vlade zaključil s klicem: »Naj živi Nj. Vel. kralj! Naj živi svetli kraljevski dom! Dvigam čašo za napredek Cetinja, zetske banovine in vseh njenih junač’ ih prebivalcev!«
Prisotni so poslušali govor predsednika vlade stoje in so njegove zadnje besede sprejeli z viharnimi ovacijami kralju in predsedniku vlade. Načelnik občine se je zahvalil predsedniku vlade za lepe besede priznanja in ga prosil, naj predloži kralju izraze vdanosti Cetinja in vsega prebivalstva zetske banovine. Iz Cetinja se je predsednik vlade vrnil v Kotor, odkoder bo danes nadaljeval pot po dalmatinski obali.
Beograd, 5. avgusta. 1. Predsednik vlade general Živkovič se je sinoči ob 5. uri odpeljal iz Kotora na vojni ladji »Hvar«, kjer je prenočil. Danes zjutraj je ladja »Hvar« odplula proti Splitu. Ob 11. uri je prispela v Korčulo. V pristanišču je bila velikanska množica ljudstva, ki je takoj, ko se je pokazala ladja, začela navdušeno pozdravljati predsednika vlade in vzklikati kralju. — Ko se je predsednik vlade pojavil na krovu, je godba zaigrala pozdravno koračnico. Streljalo se je tudi s topiči. Predsednik vlade je pozdravljal ljudstvo z roko. V
Korčuli se je »Hvar« zaustavil pol ure, nato pa je odplul proti Makarski, kamor ja prišel ob pol 12. uri. V pristanišču je bil prirejen slavnosten sprejem. Ko je ladja pristala, je predsednik vlade odšel z nje. Na obali ga je pozdravil predsednik občine. Predsednik vlade je odšel v mesto in si ogledal vse državne urade. Po obedu se. je vrnil na ladjo, ki je odplula v Šupetar. Predno je »Hvar« še prispel do Šupetra, je priplula tja ladja »Ugljen«, ki je pripeljala delegacijo splitskega mesta z banom primorske banovine Tartaglio in mestnim načelnikom Račičem na čelu. Ko je »Hvar« okrog 4. ure popoldne prispel do Šupetra, je predsednik vlade pozdravil v imenu splitske delegacije ban Tartaglia. Okoli pol petih jo »Hvar« nadaljeval svojo pot proti Splitu, kamor je prispel okoli pol 8. ure zvečer. V Splitu je »Hvar« pristal na molu majorja Stojana, ki se tako imenuje po prvem srbskem majorju, ki je na čelu srbske vojske dne 21.8 oktobra 1918 prišel v Split. V Splitu se je predsednik vlade nastanil v hotelu »Belevue«.
Split, 5. avgusta. »Nova doba« in »Jadranska pošta« sta posvetili prve strani prihodu piedsednika vlade in priobčujeta njegovo sliko.
»Jadranska pošta« pozdravlja prihod predsednika prve jugoslovanske vlade, ki je zavzela jušen jugoslovanski pravec svojega dela. Članek nadaljuje:
Velika je ideja in ogromen je program, ki hoče ustvariti novega državljana idejnega Jugoslovana, ki mu je vlada generala Pftra Žirkoviča vdahnila dušo in mu ustvarila temelje življenja. Split bo danea z navdušenjem pozdravil predsednika vlade in blagoslovil njegovo težko delo za konsolidacijo naše države in mu vlil nove moči za to veliko delo do konca.
Nemčija preživlja težko parlamentarno krizo
Vodja socijalnih demokratov o sedanjem položaju in
možnih posledicah
Pariz, 5. avgusta, n. »Excelsior« prinaša razgovor svojega dopisnika z vodjo nemških socijalnih demokratov z Breitschei-dom, ki je izjavil, da je socijalistična stranka v Nemčiji edina, ki spoštuje ustavo, .„3 odredbe Brunningove vlade, da pa je uveljavljenje 48. člena ustave — protiustaven. Nemčija preživlja težko parlamentarno krizo. Položaj je težak, toda ni tragičen. Veliko zlo jo, da je Stresemann prerano umrl. Da bi bil on še živ, bi vsega tega ne bilo. Breitscheid se kljub temu nadeja, da v nemški zunanji politiki ne bodo nastopile
nobene spremembe, razen če bi Briinnin-ga njegovi novi zavezniki Westarp in ostali takšni elementi prisilili, da jim da kakšne koncesije. V tem slučaju bi bila naravna posledica teh koncesij zveza med Nemčijo in Italijo. Vendar pa še ni gotovo, kakšno pot si bo utrla nemška zunanja politika in sploh Nemčija. Breitscheid na vsak način meni, da eventuelnega novega kurza ni kriv republikanski režim. On ne veruje v diktaturo in, če bi se tudi vojaška diktatura r Nemčiji uveljavila, tedaj bi se je socijalni demokratje s silo ubranili.
Teroristične organizacije v Romuniji
Sto dijakov pride pred sodišče - Moskva nezadovoljna z
romunskimi komunisti
Bukarešta, 5. avgusta, n. Državno tožil-
stvo je sestavilo obtožnico proti 100 dijakom, ki so aktivno sodelovali pri proti-židovskih nemirih in ki so razdeljevali plakate s sliko atentatorja Beze. Obteženi so zato, ker so že prej vedeli za atentat na Angelesca. Obtožnica proti atentatorju Beži še ni končana, ker se bo raztegnila tudi proti romunsko - makedonskemu kulturnemu društvu, katerega člani so baje pripravili ta atentat.
Bukarešta, 5. avgusta, n. »Cuventul« jav-
lja, da se je oblastem posrečilo odkriti komunistično organizacijo v Kišinevu. Ko so pri nekem voditelju te organizacije napravili hišn preiskavo, so našli torbo, polno spisov, iz katerih se razvidi, da so komunisti dopisovali s Kominterno. Iz teh pisem je policija videla, da Moskva ni zadovoljna z delom komunistov v Romuniji, ker jim ni uspelo privabiti kmete v komunizem. Zato bo Moskva likvidirali komunistično centralo za Romunijo in postavila posebno tajništvo za Besarabijo.
Novi potresni sunki v Italiji
Panika med prebivalstvom brez novih žrtev
Rionera. Potres je bil valovit. Prebivalstva s eje lotila panika. Žrtev ni bilo. Pač pa je potres napravil večjo škodo, posebno je bila poškodovana občinska palača.
Vlada je izdala naredbo, da se vse žito na ozemlju, ki ga je zadela potresna katastrofa, rekvirira za vojsko, ker preti nevarnost, da propade, kajti je večina prebivalstva zapustila one kraje in se zanj več ne briga.
Rim, 5. avgusta, n. Preteklo noč je minister za javna dela Crollalanza podal novo poročilo o posledicah južno - italijanske potresne katastrofe predsedniku vlade Mussoliniju, naglašajoč v svojem poročilu, da v razdejanih krajih ni ničesar novega, razen tega, da obnovitvena dela v porušenih mestih uspešno napredujejo.
Iz Potenze poročajo, da sta se pojavila včeraj popoldne in ponoči dva močna potresna sunka na zemlju okrog Melfia in
Položaj Maniujeve vlade trden
Bukarešta, 5. avgsuta. n. »Rador« javlja, da je predsednik vlade Maniu v Cluju izjavil novinarjem, da so neosnovane vse veftti o omajanem položaju vlade. Nacijo-nalna kmetska stranka še naprej uživa zaupanje vladarja in naroda. V vladi je popolna solidarnost. Glede protižidovskega pokreta je dejal Maniu, da bo vlada z vso energijo ščitila življenje in imetje svojih državljanov. V državi je popoln mir. Posamezni pojavi, kar jih je bilo v prošlosti, se v bodoče ne bodo mogli več ponavljati.
»Times«, o finančnem stanju Jugoslavije
London, 5. avgusta. AA. Današnji »Times« Uvali finančno stanje Jugoslavije, ki se je znatno poboljšalo. To dejstvo je posebno za(lovo* ljivo, zlasti zato, ker je Jugoslavija oua balkan* ska država, ki je po vojni dobil* najmanj podpore iz inozemstva in ki je iz lastnih sredstev v nekaj letih stabilizirala dinar. Sedanje povolj-no finančno stanje je nagrada za dobro gospodarjenje v Jugoslaviji.
Kongres makedonstvujuščih
_ Sofija, 5. avgusta. AA. Protogerovisti pripravljajo kongres, ki naj izvodi novo vodstvo t« frakcije.
Veliki manevri na Francoskem
Pariz, 5. avgusta. AA. »Le Matin« poroča, da se bodo vršili veliki in važni manevri francoske armade jeseni v Normandiji. Manevrov se udeleži 50.000 mož.
Habsburška mrzlica na Madjarskem
Budimpešta, 5. avgusta, n. Že nekaj tednov vlada v Budimpešti velika napetost zaradi na-sprotstev med pristaši mišljenja, da je treba kralja svobodno izbrati, in med legitiniisti. Vojni minister Gombos organizira kmete in delavce proti habsburškemu pokretu. V zvezi s tem bo v kratkem odpotoval tudi na Dunaj.
Guverner Horthy namerava jeseni službeno obiskati Avstrijo. Kot izgleda, bo odpotoval na Dunaj v oktobru. Namen njegovega potovanja je, da vrne poset avstrijskega kancelurja ScUo berja.
Po sporazumu med Jugoslavijo in Romunijo
Sporazum je logična posledica sklepov v Sinaji - Carinska
unija in Italija
Bukarešta, 5. avgusta. AA. Včeraj so se vrnili iz Konstance naši delegati, ki so prisostvovali jugoslovansko-romunski gospodarski konferenci. Spremljal jih je zastopnik romunskega ministra prometa Hristan. Naši delegati so se sestali z romunskimi delegati ob 10. dopoldne v kabinetu ministra za trgovino Madgeara, kjer je nato bilo podpisovanje jugoslovansko-romunskega trgovinskega sporazuma. Svečanemu dejanju so prisostvovali od romunske strani minister za trgovino Madgearu, poljedelski minister Mihalake, minister za finance Popoviči, zastopnik ministra prometa Hristan in pomočnik trgovinskega ministra Popescu. Od naše strani so bili prisotni ministri dr. Kumanudi, Juraj Demetrovič in dr. Šibenik, zatem naš poslanik v Bukarešti Šolak Antič ter naši strokovnjaki gg. Pilja, načelnik ministra za trgovino In industrijo, Stojkovič, načelnik poljedelskega ministra, Djakovič, direktor carinskega oddelka v ministrstvu financ in tajnik ministrstva za zunanje zadeve Subotič.
Najprvo so prečitali končno besedilo trgovinskega sporazuma, nato pa sta v imenu naše delegacije podpisala sporazum dr. Ko-sta Kumanudi in Juraj Demetrovič, za romunsko delegacijo pa ministra Madgearu in Popoviči. Po izvršenih podpisih so ministri pritisnili na listino svoje pečate. Sporazum bo uveljavljen 1. septembra t. 1. Ostal bo v veljavi dotlej, da se sklene dokončna trgovinska pogodba, kar bo vsekakor koncem tega leta. Sporazum je logična posledica sklepov konference v Sinaji. Njegova naloga je v tem, da pripravi carinsko unijo med obema državama in razne druge ožje sporazume, ki jih je treba
sprejeti pred uveljavitvijo te unije in katerih glavno središče bo trgovinska pogodba, ki ji pač gre posebno vidno mesto. Naloga tega sporazuma je nadalje v tem, da odstrani brezpogodbeno stanje v naših medsebojnih odnošajih, ki bi moralo nastati 1. septembra, ko stopijo ▼ veljavo koncesije na osnovi klavzule o največji ugodnosti. Čeprav je ta sporazum gospodarske narave, mu ni druga svrha, kakor da pripravi kasnejši popolni sporazum. Navzlic temu ureja razna osnovna vprašanja in sicer podrobno. Sporazum ureja na pr. vprašanje pravnega postopka napram podanikom ene in druge države, vprašanje uvoženega in izvoženega blaga in to na osnovi načela o največji ugodnosti. Ta princip je posplošen tudi na vse carinske formalnosti, na carinsko tehniko in administracijo. Sporazumu sta priložena dva podrobna protokola, ki urejata veterinarska vprašanja v lojalnem duhu in vprašanja prevoza blaga.
Rim, 5. avgusta, n. Današnji »Giornale d’ Italia« posveča svojo pažnjo zaključkom konference v Sinaji, pa pravi, da se bo dalo poljedelstvo nove romunske-jugoslo-vanske zajednice nedvomljivo ojačiti in, da bodo zaključki te konference končno zares ustvarili carinsko nnijo med obema državama. Rimski list prinaša tudi izjavo romunskega trgovinskega ministra Madge-arua, ki je dejal, da jugoslovansko-romun-ski trgovski odnošaji napram Italiji spričo tega sporazuma nikakor ne bodo oškodovani, marveč da bosta nasprotno tako Jugoslavija kot Romunija mogli ojačiti svoje trgovske vezi z Italijo, ki je v prvi vrsti industrijska država.
Agrarni blok in Čehoslovaška
Pogajanja za pristop Prage
Bukarešta, 5. avgusta, d. Prihodnje tedne bo Romunija, zasledujoč svoje gospodar-sko-politične cilje, vodila več pogajanj. Predvsem bo bukareška vlada, prav tako kakor beograjska vlada, že v najkrajšem času začela 8 Češkoslovaško razgovore glede pristopa Češkoslovaške k romunsko -jugoslovanskemu gospodarskemu bloku, in sicer po načelih, ki so bila postavljena za gospodarsko Malo antanto. Ti razgovori bi imeli kot zadnji cilj sklenitev regionalnega dogovora. Po vzporednih akcijah, in sicer posebej iz Bukarešte, in posebej iz Beograda, bi se ti razgovori končali v okviru nove konference Male antante, ki bi se TTŠila v Žnevi prd začetkom prihodnjega
se začnejo v najkrajšem času
zasedanja sveta Društva narodov. Hkrati bi hotela Romunija, kakor se zdi, dospeti do načelnih rezultatov pogajanj ne samo s Češkoslovaško, temveč tudi z Madjarsko, in sicer že pred začetkom varšavske agrarne konference. V tem smislu smemo pričakovati tudi, da se pospešijo romunsko-madjarska pogajanja za trg. pogodbo.
Budimpešta, 5. avgusta, d. Na zadnji seji romunske in madjarske delegacije za sklenitev^ trgovinske pogodbe je bilo doseženo principijelno soglasje. Romunski delegati so se sedaj obrnili na svojo vlado glede novih navodil in nadejati se je, da bo trgovinska pogodba v bližnjih dneh podpisana.
Tretfji mejnik
Logično, dosledno in premočrtno ee razvija naš notranje političen položaj, kakor ga je ustvaril 6. januar. Ze njegov nastanek sam je bil postulat neizprosne logike. Vsi smo videli, da nas naše pretirano in nebrzdano strankarstvo ubija, prepričali pa smo se tudi, da se stranke nočejo spametovati, ker so se ;zjalovili vsi poskusi za omo-gočitev plodonosnega dela v koncentracijski vladi. Tako je bilo mogoče samo dvoje: ali gledamo s prekrižanimi rokami, kako vsled strankarstva propadamo, ali pa z radikalnim sredstvom kar b z ovinkov likvidiramo strankarstvo. Jasno je, da bi se za pravično vlogo slabotnega gledalca, ki ne gasi niti tedaj, kadar mu lastno hišo uničuje požar, mogel odločiti le na smrt bolan narod. Zdrav narod pa je vedno aktiven in ta ne bo nikdar brezbrižno pustil, da mu hiša gori in tako je prišlo do pogumnega, iz zdrave volje porojenega 6. januarja in strankarstva je bilo konec. To je bil naš prvi mejnik v novi dobi naše zgodovine, to je bil naš fundamentalni mejnik.
Kmalu pa je sledil prvemu mejniku drugi mejnik naše notranje politike. Na načelih, iz katerih je izhajal 6. januar, je bilo treba zgraditi novo upravno razdelitev države, ki pri povečani dekoncentraciji utrdi misel narodnega in državnega edinstva. S 4. oktobrom je bil postavljen ta drugi mejnik, ki je bil nato spopolnjen še s celo vrsto zakonov, odredb in pravilnikov. Temelji nove državne politike so bili s tem položeni, podlaga za novo dobo ustvarjena in nova miselnost se je mogla pričeti uveljavljati. Ne samo v državnih in drugih uradih, temveč uspeh je mogel biti popolen le, če se tudi Mrod izreče za novo miselnost in če jo popolnoma osvoji.
Bilo je brez vsega jasno, da ni bilo mogoče pričakovati, da se bodo ljudje takoj drugi dan otresli stare miselnosti, ker je pač ta vladala predolgo in mnogo preveč zalezla v vse panoge narodnega življenja. Saj ni že skoraj bilo najmanjšega društva, v katerem se ne bi vse presojalo le s strankarskega stališča. Zato je bilo pravilno in pametno, da se je dalo ljudem časa, da se oproste stare miselnosti in da prevzamejo novo. Nekateri pa te širokogrudnosti merodajnih činiteljev niso prav razumeli in so mislili, da je ta odmor znak k povrnitvi starih časov. Poleg tega so nekateri naši nasprotniki, ki jim je bila s 6. januarjem začeta konsolidacija države trn v peti, pričeli razširjati razne neresnične vesti o bližnjih spremembah, da bi tako izpodkopali avtoriteto države. Tem ljudem je nasedlo tudi mnogo bivših strankarjev in tako se je pričel po državi na široko šepetati in govoriti, kakor da smo na pragu novih dogodkov.
Državen interes je nujno zahteval, da se napravi tem govoricam konec in zato je sledil tretji odločilen akt, deklaracija predsednika vlade. S tem aktom so bile presekane vse te govorice in jasno in odločno je bilo povedano vsem brez izjeme, da se staro nikdar več ne povrne in da se mora v vsej državi in na vsej črti začeti novo doba. S to deklaracijo z dne 4. julija pa je bil položen tretji mejnik naše notranje politike. Ta tretji mejnik je bil postavljen kot resen opomin vsem jugoslovanskim državljanom, da v polni meri vrše svojo dolžnost do države in naroda. S 4. julijem so bili pozvani vsi jugoslovanski državljani, da aktivno sodelujejo pri novem delu za državo in da v vsem obspgu sprejmejo jugoslovansko misel. Četrti julij je apel na vse, da >se združijo vsi patriotski elementi in da se stari računi pred 4. julijem ne obnovijo« več, kakor je dejal predsednik vlade v svojem velikem govoru na »Hvaru«.
Četrti julij pa je na zadnje tudi mejnik, ki loči one, ki hočejo delati, od onih, ki se nočejo vživeti v novi položaj. In tudi v tem pogledu je izrekel predsednik vlade general Zivkovič tako jasno besedo, da jo mora upoštevati vsak. Dejal Je: »Od 4. julija dalje bo vsak, ki ne bo resnično in vdano sluiil jugoslovanski misli, bi ne bo upošteval državne nredbe in podpiral današnjega reda, moral sam sebi pripisati posledice tega svojega obnašanja.«
Z drugimi besedami se to pravi, da je konec odmora, da je potekel čas, ki se je pustil vsem, da se oproste stare miselnosti. Odmora je konec in pričenja doba delovnega aktivizma in složnega dela vseh na temeljih nove dobe.
To pravi tretji mejnik z vso odločnostjo in samo v interesu Jugoslavije je, da je tudi ta tretji mejnik postavljen. Dobe oklevanja je konec, prišel je čas aktivnega dela za vse brez izjeme!
200 milijonov za gradbo novih sol
Beograd, 5. avgusta. 1. Prostvetni minister Maksimovič Boža je odobril kredit 200 milijonov Din za gradbo novih šol v vsej državi. Iz tega kredita se bo podprla tudi gradba tistih Sol, ki so jih začelo občine zidati z lastnimi sredstvi.
Nameščanje uradnikov zunanjega ministrstva
Beograd, B. avgusta. 1. Jutrišnje »Službene Novinec bodo objavile uredbo zunanjega ministra o sprejemu uradnikov zunanjega ministrstva in o njihovih strokovnih izpitih. Kandidati za uradnike tega ministrstva morajo biti mlajša ko 80 let, morajo biti naši državljani ter se morajo izkazati z diplomo domače ali tuje univerze o dovršenih študijah in izpitih na pravni ali gospodarski fakulteti. Kandidati se sprejemajo enkrat na leto, in sicer najkasneje do 15. julija na podlagi razpisa. Sprejemni izpiti trajajo od 1. oktobra do 1. novembra. Kandidat, ki pri izpitu pade tudi samo iz enega predmeta, mora ponavljati izpit iz vseh predmetov.
Napredovanje v službi
Beograd, 5. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za šefa oddelka v 4. skupini I. kat. s 5 stanovsko osnovno plačo in 2700 Din na ra Sun redne stanarine inž. Močnik Josip, dosedanji referent, in za ravnatelja državne rudarske šole v Celju v 5. skupino. I. kat. s 5. stopnjo osnovne plače ter 2100 letno na račun redne stanarine inž. Ferijančič Kornelij, dosedanji ravnatelj iste Sole.
Beograd, 5. avgusta. 1. Z naredbo ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja je bil imenovan za izrednega Slana banskega sveta v Ljubljani šef veterinarskega odseka gosp. AJojiij Pavlin.
Ukinjene uvozne carine
Beogrda, 5. avgusta. L Finančni minister je v soglasju s predsednikom vlade sklenil, da se ukine uvozna carina na kreozolno kislino, na natrijev cianit in na cinkov sulfat.
Novo tajinstveno pogrešanje člana Sovjetov
Pariz, 5. avgusta. AA. Prominentni član ruskega trgovinskega odposlanstva Fainberg izginil brez vsakega sledu. Fainberg je padel v nemilost pri moskovskih oblastvih, ki so ga pozvale naj se vrne v Rusijo. Pogrešani Fainberg se je branil prevzeti posle, ki so bjli v zvezi z zlorabami brata sedanjega komisarja za zunanje posle.
Proces radi razžaljenja pok. Stambolijskega
Sofija, 5. avgusta. AA. V par dneh se bo začel proces proti znanemu sofijskemu odvetniku Jovanu Tabakovu, znanemu fašistu in piscu senzacionalnih brošur. Tabakov je nedavno od tega npaisal brošuro in v njej dejal, da je bil pokojni Stambolijski nerazsode človek in pravo nasprotje zdravega politika. Radi teh žalivk so pisca tožili nasledniki pokojnega Stambolijskega. Obtoženec se sklicuje na pričevanje raznih politikov in tudi zemljoradnikov, ki naj izpričajo moralno pokvarjenost pokojnega Stambolijskega. Nadalje predlaga zaslišanje mnogih evropskih politikov, na primer Lloyda Georgea in Nittija.
Vseučiliška stolica za mir med narodi
Pariz, 5. avgusta. AA. Bivši predsednik vlade Herriot je v lastnosti Lyonskega župana stavil predlog, naj bi se na lyonskem vseučilišču ustanovila stolica za mir. Herriot utemeljuje svoj predlog s tem, da mednarodnega miru ni mogoče inprovizirati, marveč, predpostavlja sistematično in skrbno pripravo kakor vojna.
Obisk naših privrednikov Grčiji
Beograd, 5. avgusta. AA. Predsednik grško-jugoslovanske lige v Solunu Mavrokordato je povabil preko generalnega konzula naše kraljevine v Solunu jugoslovanske privrednike, naj obiščejo meseca septembra Grčijo. V to svrho je že sestavljen odbor za sprejem in ga tvorijo zastopniki, gospodarskih, kulturnih in drugih grških ustanov. Sedaj sestavlja odbor program tega obiska.
Trpinčenje našega državljana v sofijskem zaporu
Sofija, 5. avgusta. I. Naš državljan, slaščičar Omerovič, ki ima v Sofiji na bulvarju Marije Luize svoj lokal, je bil od sofijske policije dne
29.	julija aretiran in obdolžen, da je sodeloval pri odvedbi neke deklice, ki ji je pomagal, da je pobegnila v inozemstvo. Omeroviča so v po-licijskih zpaorih tako pretepali, da je imel po vsem telesu rane. Izpustili so ga iz zapora šele na posredovanje našega poslaništva v Sofiji. — Predno je odšel s policijskega zapora, so mu roke djali v hladno vodo, da bi izginile modre proge, ki jih je imel. Prišedši Iz zapora, :e je Omerovič obrnil na razne zdravnike, da bi mu izdali zdravniško spričevalo o ranah, ki jih je dobil, vendar mu noben zdravnik ni hotel izdati takega spričevala.
Seja mariborskega občinskega svetfa
Maribor 5. avgusta. Nocoj je bila v mestni posvetovalnici četrta letošnja redna seja občinskega sveta, katero je kmalu po 18. uri otvoril župan dr. Juvan in poročal najprej o sklepu pokopališkega odseka, da se namesto konj nabavi za 131.000 Din sedemsedežni avtomobil znamke »Fiat Torino«, ki se bo porabil kot duhovni voz. Nadalje bo imel pogrebni zavod le še en par konj.
Zatem je župan poročal o deloži rančih pod dramskim mostc.m Izmed 18 družin, ki tam stanujejo, jih je le 5 pristojnih v mesto, druge so u ckolicj. Mestna občina bo za te družine zgradila v ulici Kraljeviča Marka barako v obsegu 8X48 m, ki bo stala 80.000 Din. Baraka ne bo stalna stanovanjska naprava, marveč le za začasno zatočišče za sedanje in bodoče v Maribor pristojne deložirance, dokler ne bodo našli novih stanovanj. Da se pa kolonija izpod mosta odstrani, kar je že iz higijenskih in moralnih ozirov prepotrebno, in ker je most in prostor pod njim državna in ne mestna last, se za tozadevni ukrep zaprosi banska uprava. Proti temu poslednjemu predlogu so nekateri občinski svetniki sicer ugovarjali, bil pa je od večine sprejet.
Na poročilo drugega odseka, ki ga je podal svetnik Aljančič, je bilo sklenjeno soglasno, da se Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru da še 50.000 Din podpore za nabavo krav in izvršitev nekaterih dopolnilnih del v domu Kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju.
Na poročilo svetnika Zebota za tretji odsek so se sprejeli razni sklepi, in sicer glede ureditve in obnovitve pločnikov pred nekaterimi zasebnimi hišam, glede preureditve Radvanjske ceste, v zadevi oddaje asfaltnih del, z ozirom na izpremembo hišnih številk v nekaterih ulicah na periferiji mesta, glede ureditve Aljaževe in Primorske ulice, za kar je bila določena vsota
39.000	Din. Prošnja ISSK »Maribora», naj se posekajo nekatera drevesa na njegovem teniškem igrišču, je bila odbita.
Na predlogu podžupana dr. Lipolda, ki je zastopal četrti odsek, so se rešile razne zasebne prošnje, in sicer glede odpisa davkov, pristojbin, glede najemnin, glede nabave 80 novih tržnih miz, kar je bilo odgodeno do novega budžeta. Bilo je sklenjeno le, da se sestavi zadevni proračun. Slušateljem srednje tehniške šole, ki so zaposleni pri izmeri mesta, se dovolijo posebne urenine. Nadalje so se rešile razne prošnje za milostno pokojnino, za garancijo pri gradnjah. Solarn se bo naročil »Sokolski Glasnike. Glede vzpenjače na Pohorje je bil sprejet sklep, da bo mestna občina prevzela garancijo za 500.000 Din, čim bo s strani družbe zagotovljen potrebni denar. Glede zamenjave vojašnic je seja sklenila, da se tri mestne vojašnice izmenjajo z Dravsko vojašnico in z vojaškimi skladišči, ki so last erarja, če bo pri izravnanju diference, ki jo bo ugotovila mešana komisija, najden potrebni sporazum. Za posredovanje bo mestna občina zaprosila bansko upravo. Delavci, ki so že najmanj eno leto v mestni službi in ki so se izkazali kot pridne in uporabne, bodo stalno nastavljeni. Narodna obrana dobi podporo 1000 Din. Zadeva o ponudbi dr. Feldmanna za gradnjo hotela na Mariborskem otoku je bila izročena v proučitev kopališkemu odseku.
Na predlog svetnika Murnika, ki je zastopal eti odsek, je mestna občina dovolila razne oncesije. Prošnja Oskarja Zupka zaradi avtobusne zveze Ljubljana—Maribor je bila odbita. Dovoljena pa je bila Francu Šnuderlu koncesija za vzdrževanje avtobusne zveze Št. Jakob— Maribor.
] ' javni seji je imel občinski svet tajno sejo.
Povratek naše delegacije iz Romunije
Beograd, 5. avgusta 1. Minister dr. Kosta Ko-manudi, zastopnik zunanjega ministra, se je z ostalimi člani delegacije na sinajski konferenci nocoj vrnil v Beograd. Kakor se čuje, bo naša delegacija takoj po prihodu pripravila poročilo in ga predložila predsedniku vlade. Zaključki sinajske konference se takoj pošljejo češkoslovaški vladi na vpogled.
Vesti o ostavki dr. Engliša neresnične
Praga, 5. avgusta, d. Na merodajnem mestu javljajo, da so vesti o prošnji za demisijo ministra dr. Engliša neresnične. V vodstvu finančnega ministrstva ne bo nobene izpremembe.
Poraz »rdečih« na Kitajskem
London, 5. avgusta. AA. Reuter poroča: Uradno se doznava, da so nacionalistične čete davi vkorakale v čangšo.
Požar na vojni ladji
Haag, 5. avgusta. AA. Semkaj je prispela vest, da je požar poškodoval holandsko vojne ladjo »Sumatra«, Id je stacijonirala v holandski Indiji.
Šahovski turnir v Belgiji
Bruselj, 5. avgusta. AA. V Ličgeu bo o priliki velike proslave stoletnice Belgije 19. t. m. otvorjen velik šahovski turnir, ki ga udeleže domala vsi šahovski mojstri Evrope. Poročajo, fo bo med njimi tudi Jugoslovan prof. dr. Vidmar kot zastopnik Jugoslavije.
Odložena tekma
Sofija, 5. avgusta. AA. 8. avgusta bi se morala vršiti mednarodna tekma med Bolgarsko in Madžarsko, bila pa je radi hudega neurja odložena in jo bodo danes odigrali.
Vremenska napoved.
Dunaj, 5. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južne Alpe: Vedno bolj oblačno. Izmenjaje bo vreme nagnjeno k nevihtam. Temperatura se od kraja še ne bo dosti spremenila. Severne Alpe: Manjše nevihte. Tudi na vzhodu bo nekaj hladnejše spremenljivo vreme.
Kulturni stiki med Poljsko in Jugoslavijo
Te dni smo v zvezi z različnimi prireditvami že na>lrat zabeležili ime dr. Vaclava Kneblevvskega, predsednika Lige poljsko-jugo-slovanskih društev v Varšavi, ki je obiskal Ljubljano prav v teh svečanostnih dneh. Toda dr. Kneblewski je prišel k nam s čisto posebno misijo, prišel je, da poišče stika z ofi-cielnimi in kulturnimi krogi in da uredi vse najnujnejše priprave za kongres vseh poljsko-jugoslovanskih društev, kar jih deluje v Poljski in v naši državi. Kongres se bo vršil — meseca novembra na Poljskem in razen delegatov društev bodo povabljeni nanj tudi številni jugoslovanski znanstveniki in zastopniki jugoslovanskega tiska. Dr. Kneblewski se je prijazno odzval naši prošnji in nam je o vseh teh vprašanjih pripovedoval:
Snovanje poljsko-jugoslovanskih društev v Poljski in Jugoslaviji je samo en važen člen v gibanju, ki zavzema v zadnjih letih vse uirše in jačje zamaha - -n ožie, intimnejše kulturno in gospodarsko sodelovanje slovanskih narodov. V nasprotju s starim panslavizmom, ki se zlasti pri Poljakih nikoli ni mogel popularizirati, ker je bil vse preveč samo ovčja koža volku — imperializmu carske Rusije, smo temu novemu gibanju vzdeli ime neosla-vizem in naš namen ni, na naglo roko ustvarjati kake nove politične zveze in formacije, temveč se zavedamo, da je prvi pogoj za vsakršno skupno nastopanje — globoko medsebojno poznavanje in zaupanje, ki se iz takega poznavanja rodi. Jugoslavije nikoli nismo dobro poznali, med nami je bilo vedno toliko mej. V zadnjih dveh, treh letih pa se je 71-nimanje močno poživilo in zdaj smo na tem, da sodelovanje naših in jugoslovanskih društev organizatorično uredimo in vse delo povedemo v eno smer.
Naše propagandno delo na Poljskem se je začelo z delom varšavskega Poljsko-jugoslo-vanskega društva. To društvo se ob vseh slavnostnih, zgodovinskih in drugih prilikah spominja Jugoslavije, s svojimi prireditvami, akademijami, predavanji, koncerti, zabavami, ki jih posečajo najodličnejši krogi, predstavniki države, univerze itd. Vsaka teh prireditev je bila doslej navdušena manifestacija prijatelj stva z vašo državo. Na mnogih krajih prire
jamo predavanja o lepotah vaših krajev (dr. Kneblewski je v zadnjem času sam Imel 6 takih predavanj) s skioptičnimi slikami, v varšavskem radiu smo nedavno priredili tako-zvani jugoslovanski teden. Od časa do časa prirejamo ekskurzije v Jugoslavijo, znanstvene, študentovske in druge. Gotovo je v dobršni meri zasluga tega našega propagandnega dela, da med Poljaki zanimanje za jugoslovanski Jadran od leta do leta vidno raste (pred tremi leti je v poletni sezoni obiskalo Jugoslavijo okrog 1200 Poljakov, lani okrog 3000, letos pa jih je že do konca julija bilo blizu 45n).
Razen v Varšavi delujejo sorodna društva še v Krakovu, Poznanju, Lvovu in Katovicah. Društvo v Poznanju vodi dr. Vozniak, v Lvovu g. Karkezy, v Krakovu pa prof. Vrančič. Varšavsko in lvovsko društvo organizirata štipendije za jugoslovanske dijake. (V Varšavi obstoji tudi Zveza vitezov reda sv. Save, ki ima posebno sekcijo za štipendije Jugoslovanom.) Vsa ta društva so se meseca aprila sešla na kongres, na katerem so se združila v Ligo. Za predsednika Lige sem bil izvoljen jaz, za podpredsednika prof. Hilarovicz in dr. Vozniak, za tajnika pa novinar Michalski. Bivšega jugoslovanskega poslanika v Varšavi Milankoviča. sedanjega poslanika Lazareviča in ministra Marinkoviča smo na tem kongresu izvolili za častne člane.
Jeseni pa se bo vršil nov kongres, na katerega pričakujemo delegatov in gostov iz Jugoslavije. Vršil se bo v Poznanju, Varšavi in Krakovu. Cilj kongresa bo: ustvariti Ligo prijateljskih društev v Poljski in Jugoslaviji. In za januar ali februar pripravljamo izdajo obširnega ilustriranega almanaha o moderni Jugoslaviji (gospodarstvo, kultura, turizem).
V Jugoslaviji delujejo društva v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu. V ljubljanskem delajo zlasti gg. dr. Mole, dr. Stele, dr. Josip Debevec in zelo mu gre na roko podžupan prof. Jarc. Želeti bi bilo, da bi se prav tako kakor Poljaki za Jugoslavijo tudi Jugoslovani zanimali za nas in da bi nas tudi prišli obiskat — saj imamo tudi mi svoje morje, svoja zanimiva mesta, svojo zgodovino in saj je slovansko gostoljubje tudi pri nas doma.
Letošnja druga žrtev Savinje
Rimske toplice, 4. avgusta.
V nedeljo 3. t. m. je Savinja zahtevala že drugo žrtev v tej sezoni v Rimskih toplicah, kakor smo že včeraj na kratko poročali med celjskimi vestmi. Po izjavah očividcev se je pripetila nesreča takole:
Sokolskega nastopa v Rimskih toplicah se je udeležilo tudi lepo število članov in članic iz sosednjih krajev. Že dopoldne se je pripeljalo več bratov in sester iz Hrastnika, med katerimi je bila tudi sestra Sokolica Berta Plazer-jeva. Ogledali so si okolico, potem pa so se podali na Savinjo, da prebijejo dopoldanski čas. Kraj nesreče sicer ni nevaren, ker voda razmeroma ni globoka, samo dno je zelo nezanesljivo baš radi tega, ker je zdaj nižje zdaj višje. Kako se je nesreča pripetila, se ne ve, dejstvo pa je, da se je ponesrečenka utopila, ker je bila v plavanju nevešča.
Sestri Plazerjevi jo najbrže nenadoma zmanjkalo dna
in je po vsej verjetnosti le na ta način postala žrtev Savinje. Voda je bila od zadnjega neprestanega deževja kolikor toliko napeta, poleg tega pa tudi že močno kalna, kar je bilo poleg prvega tudi glavni vzrok, da se ponesrečenka radi nepoznanega terena ni mogla rešiti. Drugi sokopalci, med njimi tudi njen mlajši brat, si niso upali, čeprav vešči v plavanju, v vodo, da bi jo rešili, temveč so prestrašeni hiteli iskat pomoči na 10 minut oddaljeni telovadni prostor, kjer so našli br. Zupanca in druge, ki so potem pohiteli na pomoč. Bilo pa je že prepozno; baš ko so prileteli na kopališki most nad »Savinjskim dvorom«, so zapazili, kako jo je nesla voda na površini. Se enkrat je pomolila roko, toda niso ji mogli več pri-«ko?iti na pomoč.
Ravno ko so pnspeli do brega, so jo zagrnili valovi in vsa prizadevanja, da jo najdejo, so bila zaman. Voda je na tem mestu izredno deroča in teren močno skalnat, zato se domneva, da jo je močan spodnji vodni tok potegnil v globino in jo zavalil pod izvotljene skale. Tragično nesrečo mladenke so takoj brzojavno sporočili nesrečnim staršem. Vest o nesreči se je v naglici raznesla po vsej okolici. Napovedana prireditev se je vršila ob 16.30. Udeležba je bila vsestransko zadovoljiva. Obisk ostalega občinstva pa je bil polnoštevilen. Prišli so na to prireditev vsi daljnji in okoličani. Po prihodu zidanmoške železničarske godbe se je razvila lepa povorka s kolodvora na telovadni prostor, kjer se je potem vršil javen telovadni nastop. Po običajnih točkah telovadnega nastopa je starešina Sokola Rimske toplice - Šmar-jeta br. Kuhar obrazložil položaj, izrazil sožalje prizadeti obitelji in ostalim bratom in se' strani Sokolom iz Hrastnika, obenem pa izrečno povdaril
da se napovedana veselica z godbo radi tragične smrti sestre Berte Plazorjeve ne bo vršila.
Za njim pa je povzel besedo br. starosta župne uprave, Sokola iz Celja, ki je istotako v imenu celotne žup» izrazil svoje najgloblje
sožalje, nakar je godba še zaigrala »Vigrede. Del publike se je nato razšel, nekaj pa jih je še ostalo.
Poleg te nesreče pa se je na večer okrog pol 19. ure pripetila še
druga nesreča, katere smrtna žrtev pod kolesi avtomobila bi lahko postala nekako 40 let stara ženska rodom Nemka. Šla je po sredini ceste, za njo pa je privozil kolesar, kateremu se je ona še pravočasno umaknila, nakar	se	je	ponesrečenka
podala zopet na cesto, ne	da	bi	pogledala,	da
ji drvi naproti avtomobil g. Pačnika iz Laškega. V tem trenutku pa	je	bilo prepozno.
Avtomobil jo je že podrl	in	jo	vrgel pod	se.
Ponesrečenka je obupno zavpila, šofer pa je še pravočasno zavrl vozilo in edino tako preprečil gotovo smrtno nesrečo, ki bi lahko bila usodepolna zanjo. Žena je dobila poškodbe na prsih, ramah in rokah. Da se je nesreča zgodila, je predvsem bila kriva ponesrečenka sama, ki je brezskrbno stopala po sredini ceste, ne da bi pazila na cestni promet.
Razbojniški napad v Vratih
Ljubljana, 5. agusta.
Pred velikim senatom se je danes dopoldne vršila prav interesantna razprava o razbojniškem napadu v Vratih. Veliki' senat so tvorili predsednik v. s. s. Ivan Kralj, prisedniki-sod-nikti s. o. s. dr. Antloga, s. o. s. dr. Strasser, s. o. s. Ferdinand Merala in o. s. Javoršek.
^Državni tožilec dr. Fellacher je dvignil proti oženjenemu tovarniškemu delavcu, v Zabrez-nem 6. marca 1900. rojenemu Janezu Sodji obtožbo, da je 15. junija t. 1. (na nedeiljo) na poti iz Mojstrane v dolino Vrata v bližini Peričmdka sunil z odprtim nožem Jurija Bogataja v levo s.ran lica, ga med ruvanjem porezal na levem prstancu, ga nato podrl na tla, mu nastavil odprt nož na prša rekoč: »Tukaj boš crknil, če ne daš denarja sem«. Iz notranjega žepa suk-iijiča mu je pobral 650 Din denarija, srebrno uro z verižico, razne dokumente in 3 svinčnike. Odvzel mu je torej tuje stvari s silo. Nastopal je pri tem kot razbojnik z nevarnim orodjem. Zs'krivil je zato zločinstvo razbojništva po 326. in 328. točka 5. kaz. zaik.
Državni tožilec je predlagal, da se Sodjo kaznuje po § 328. kaz. zak.
Zagovor obtoženca.
Obtoženec Janez Sodja je krepak in široko-pleč človek zelo bledega obraza. Sodja je 15. junija šel s svojim bratom in večjo družbo k slapu Peričniku do okrepčevalnice Frančiške Cuznar, kjer je na klopi naletel na spečega, nad G., let starega drvarja, vpokojenega železničarja Jurija Bogataja. Ko ga je predramil, je z Bogatajem izpil pol litra vina, nakar je Bogataj plačal in odšel dalje. Sledil mu je Sodja ter ga na cesti v bližini slapa napadel.
Obtoženec roparski napad odločno zanika, trdeč, da je bil sam napaden od neznanih turi-
stov. Zaspal je ob cesti in tam pozabil klobuk. Predsednik je pripomnil:
Čudno je, da so tam, kjer je bil Bogataj napaden, našli vaš klobuk!
To je laži Klobuka sploh nisem imel seboj... Tudi noža nisem imel seboj, ker sem ga dal bratu.
Klobuk je namreč napadeni Bogataj pozneje, ko je obtoženec pobegnil, našel v neposredni bližini ter ga vzel seboj, nakar se je napotil nazaj proti okrepčevalnici. Kmalu je srečal obmejno patruljo z graničarjem Buličem na čelu.
Tej je napad javil. Klobuk je nato nesel na mesto, kjer ga je bil našel. Bogataj je tudi vprašal, če so graničarji srečali kakega človeka. Bulič mu je povedal, da so videli nekega moškega, ki se jim je ognil v gozd. Pozneje so Janeza Sodjo prijeli v Cuznarjev! okrepčevalnici. Čez nekaj dni so našli tudi svinčnik, ki je bil Bogatajeva last.
— Bogataj je bil napaden. Vaš klobuk se pa je našel, kjer je bil napaden, je pripomnil predsednik.
— Če mene ni tam bilo, tudi mojega klobuka ni mogel tam dobiti. Bogataj se je v moji osebi zmotil. Nikdar ga nisem napadel.
Obtoženčev zagovor je bil krčevit, toda poln protislovij.
Zaslišanje prič.
Sledilo je nato zaslišanje prič. Glavna priča Jurij Bogataj, star mož še izredno krepak in žilav, na eno oko ne vidi, drugače ima dober spomin. Ima kot železničar malo pokojnino ter si postrani zasluži kot gozdni delavec. Izpovedal je v glavnem, da je v nedeljo 19. junija okoli 11. prišel z Jesenic v Vrata do okrepčevalnice, kjer si je naročil nekaj žganja, nato pa pivo. Zaspal je na klopi. Spal je tri ure. Pozneje je prišel k njemu Janez Sodja. Naročil je pol litra vina za oba. Plačal je vse. Kor je obtoženec trdil, da je imel že poprej raztrgano sraj oo, je priča Bogataj to zanikal ter pripomnil, da si je srajco raztrgal pri medsebojnem ruvanju. Ko je šel po cesti, je prišel obtoženec za njim in dejal:
— Daj sem tri kovače, ki sem ti jih dal.
Priča je nato opisal v vseh podrobnostih ves
napad in tudi, kako je našel obtoženčev klobuk. Ta klobuk je obtoženec priznal za svojo last.
Pričaa Gizela Cuznar, 14-letna deklica, je opisala, kako je videla nekega moškega, v katerem je pozneje spoznala Janeza Sodjo, ki si je izpiral ob potoku okrvavljeno srajco. Zaslišani so bili še lastnica okrepčevalnice Frančiška Cuznar, graničar Obren Bulič in Karel Purkhart, ki so vsi za obtoženca obremenilne okoliščine kategorično potrdili.
Sodba
Po izvršenih ostalih formalnostih in govorih državnega tožitelja in zagovornika je predsednik senata po daljšem posvetovanju proglasil da je obtoženi Janez Sodja kriv zločinstva raz bojništva v smislu § 326 kaz. zak., ne pa tudi po § 328, točka 5 ter se obsodi na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let.
V razlogih je predsednik poudarjal, da obtoženec sicer zanika zločin, toda dejanje je dokazano po priči Bogataju in ostalih pričah. Proti obtožencu govore neposredne okolnosti, tako najdeni klobuk, raztrgana in mokra srajca, najdeni svinčnik in drugo. Tudi ponašanje obto-žemčevo po dejanju pred okrepčevalnico je bilo sumljivo. Bil je namreč zelo razburjen. Ka-zen 2 let je primerna. Določitev kazni po § 328, točka 5 ni umestna, ker sodišče smatra, da navaden nož še ni za rop nevarno orodje.
Med kmečkimi fanti
Velike Lašče, 5. avgusta. Bilo je v soboto po noči. Posestnikov sin, 24 letni Lojze Adamič iz Stop, občina Lužarji, se j' vračal z vasovanja po cesta domov. Nasproti mu je prišel njegov ljubavni tekmec France. Začela sta se najprej prepirati, padale so ostre besede, nato sta se spopadla in naposled je France zagrabil za kol ter ž njim udaril Lojzeta naravnost po temenu. Udarec je bil silen tako, da je Lojze kar omahnil in padel. Še le pozneje je prižel k sebi. Nasprotnik mu je prebil lobanjo in mu pretresel možgane. Lojzeta so odnesli domov, kjer je bil do danes dopoldne v domači oskrbi. Ker je bila rana težkega značaja, se je danes dopoldne Lojze Adamič pripeljal v ljubljansko bolnico v nadaljne lečenje, pri čemer pa niso izključene komplikacije.
Prizor v Šelenburgovi ulici
Včeraj ob Času glavne promenade je bila okoli 19. ure Šelenburgova ulica torišče kaj nenavadnega vrveža in meteža. V Ljubljano prihajajo sedaj naborniki. Splošno vsi trezni in solidni. Tu in tam se kdo spozabi in popolnoma opije. Tako je bilo tudi z nekam mladeničem, še dokaj krepkim in visokim. Stražnik ga je moral odvesti v policijski zapor. Do Knafljeve ulice je še šel dokaj mirno. Tu se je uprl, stražniku iztrgal in začel bežati. Stražnik ga je kmalu ujel in znova prijel. Mladenič se je nato vrgel na tla. In zbrala se je gosta množica elegantnega sveta, ki je po svoje komentiral ta incident. Pri padcu se je mladenič potolkel po nosu. S pomočjo nekaterih civilnih oseb in še enega stražnika so potem renitenta v dolgem sprevodu nadebudne mladine odnesli na policijo.
Elegantna mladina, takozvana zlata mladina, je začela demonstrirati proti stražnikom ter jih psovati z neokusnimi besedami. Ko so dospeli do policijskega ravnateljstva, je ojačena straža polovila tfkoli 10 demonstrantov, ki ge. bodo
pač morali zagovarjati pred deželnim sodiščen> zaradi žaljenja straže, če ne bo še kaj hujšega.
V Šelenburgovi ulici je bil za nekaj minu* oviran celo promet.
Draga pustolovščina bogatega strica Toma
Ljubljana, 5. avgusta.
Na Zrinjevcu v Zagrebu — tako je povedal samo bogati Zagrebčan g. Tomo — se je koncem julija srečal s fletkano črnooko Tončko, ki je dekle nizke in šibke postave, a prava pre-brisanka, kajti anali vedo povedati o njej prav čedne zgodbice in jo oblasti že dalj časa zasledujejo zaradi raznih deliktov. Pred tedni je celo pobegnila iz ljubljanske bolnice, kjer je bila internirana. G. Tomo je povabil gospodično Tončko na zabavo. Ker soproga g. Toma uživa poletne radosti ob naši rivijeri, se je Tončka kar za več dni udomačila v strica Toma stanovanju.
Ko se je pretekli petek g. Tomo odstranil za nekai časa iz sobe, je Tončka porabila priliko ter je segla v blagajno, kjer je bil shranjen Tomov denar. Izmaknila je kar 2600 Din. Tončka je še nekaj časa ostala na stanovanju, a drugi dan v soboto zjutraj se je g. Tomu opravičevala, da mora nujno odpotovati po poslih v Ljubljano. Gospod Tomo se je lepo Od nje poslovil.
Nenavadno presenečen pa je postal g. Tomo, ko je pogledal v svojo blagajno, iz katere mu je izgin!l denar. Ni se dolgo pomišljal. Najel je avto ter odbrzel na zagrebški kolodvor, od koder se je z brzovlakom odpeljal v Ljubljano. Tu je zadevo Tončke odkril nekemu stražniku, ki sta tak o,i začela iskati pretkano tatico.
In res. Tam na Gasilski cesti v Spodnji šiški sta nepričakovano srečala Tončko. A kako elegantno 1 Vsa je bila nova. Imela je novo obleko, nove čeveljčke, nov klobuk in novo ročno torbico. Na zahtevo g. Toma je stražnik odvedel Tončko na policijsko stražnico. Tončka je ogorčeno protestirala. Zaman. Pri njej so našli še 420 Dm.
Pred dežurnim uradnikom je Tončka odločno in ogorčeno zanikala vsako tatvino, priznala pa je, da prav dobro pozna g. Toma. Povedala je prav na kratko svoj roman. Po zaslišanju so jo odvedli v policijski zapor.
Napredovanja v sodno-pisarniški službi
Ljubljana, 5. avgusta.
V območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so bila sedaj izvršena mnoga napredovanja v sodnopisarniški službi.
Na predlog pravosodnega ministra so z NJ. Vel. kraljevim ukazom napredovali v višjo položajno skupino in sicer-
I. v 2. skupino II. kategorije: Josip Rainer, pisarniški predstojnik pri deželnem (odnosno okrajnem) sodišču v Ljubljani, dalje višji pisarniški oficijali: Janez Hribovšek, Radovljica, Ivan Vidmajer, Ormož, Martin Pen, Rogatec, Lav Trstenjak, Brdo pri Lukovici, Miha Luznar, Škofja Loka, Alojzij Bizjak, Litija, Janko Seiko, Ljubljana, Fran Duh, okrožno sodišče Maribor, Jurij Verhovnik, Prevalje, Fran Ferenčak, Siv. Bistrica, Anton Mehle, okrožno sodišče Novo mesto, Gregor Vrabič, Tržič, Alojzij Gunde, okrožno sodišče Novo mesto, Fran Voršič, Slov. Bistrica, Ivan Grobelnik, Slov. Bistrica, Josip Korošak, Ljutomer, Josip Simerl, šoštanj, M. Tavzes, deželno sodišče v Ljubljani, Josip Ziherl, višje deželno sodišče v Ljubljani, Srečko Koman, Radovljica, Fran Kopič, okrožno sodišče Maribor, Martin Zorjan, Ptuj, Albert Zavodnik, preglednik kaznilnice v Mariboru.
II. v I. skupino III. kategorije: pisarniški oficijali: Ivan Skvarča, Vrhnika, Dragorad Kunc, Črnomelj, Vinko Vrančič, Višnja gora, Anton Matičič, Logatec, Jakob Kresnik, okrožno sodišče v Celju, Julij Amalietti, Dol. Lendava, Stanko Čuk, Kranj, Alojzij Zapušek, okrožno sodišče v Celju, Martin Trojner, krožno sodišče v Mariboru, Anton Gostiša, Radeče. Dalje sta napredovala v 1. skupino III. kategorije kan-clist Fran Avtišer, okrožno sodišče v Celju in Fran Milavec, strojnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Z odlokom pravosodnega ministra so bili pomaknjeni v 3. skupino II. kategorije: pisarniški oficijali: Filip Rubine, Ptuj, Božidar Langerholc, Laško, Matija Meznarič, okrožno sodišče v Mariboru, Josip Horvat, Sv. Lenart, Miha Visočnik, okrožno sodišče Maribor, Ivan Rudolf, Ptuj, Iv. Barbič, okrožno sodišče v Novem mestu, Josip Gunstek, Vrhnika, Fridolin Beniger, Krško, Matevž GrOblacher, okrožno sodišče Maribor, Fran Morelja, okrožno sodišče Novo mesto, Pavel Vovk, Kočevje, Fran Osolnik, Novo mesto, Anton Ukmar, okrožno sodišče Novo mesto, Ivan Drašler, Mokronog, Fran Jureša, Dol. Lendava, Josip Medved, Kočevje, Ivan Soklič, Gor. Radgona, Nikolaj Furlan, Črnomelj, Fran Oblak, šoštanj, Josip Kokal, Laško, Ivan Drobnič, Metlika, Fran Schroll, Sevnica, Matija Zorjan, okrožno sodišče Maribor, dalje kanclisl Josip Šink, Ormož in Josip Zupan, upravni! jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani.
V 2. skupino III. kategorije: kanclisti: Rudolf Schildenfeld. deželno sodišče Ljubljana, Avgust Vaš, Brežice, Fran Blagotinšek, Trebnje, Fran Lozar, Višnja gora, Alojzij Šegula, Kamnik, dalje izvršilna uradnika Anton Vovk, okrožno sodišče Maribor in Josip Mesec, deželno sodišče Ljubljana ter Josip Novšak, strojnik krožnega sodišča Maribor.
<Rad.ic
Radio Ljubljana, 6. avgusta: Opoldanski program odpade. 18-30 ohcetna godba Magistrov; 19-30 ura dobre knjige; 20-00 prenos iz Prage: 22-00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Radio Beograd, 6. avgusta: 1000 katoliška služba božja; 12-45 opoldanski koncert radio kvarteta; 19-00 šport nekdaj in sedaj; 19-30 citre; 20-30 komorna glasba; 21-45 večerni kon-«art radio orkestra; 22-45 Sjrtjapia poje (plošfle).
Dnevne vesli
— 'Angleški profesor — častni občan Cetinja. Na seji občinskega odbora je bil izvoljen za častnega občana cetinjske občine cambridgski profesor James White, ki je prevedel v angleščino Negošov »Gorski venec«.
— Dr. Niki< v ravnateljstvu Jugoštampe. Iz Zagreba poročajo, da je vstopil v ravnateljstvo Jugoštampe bivši minister, advokat dr. Nikid.
— Imenovanja v sodniški službi. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili pomaknjeni v višjo položajno skupino: Alojzij Žigon, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani (1/3), Viktor Duri-n 1, sodnik okrožnega sodišča v Novem mer stu (1/4) in dr. Erik K o n š e k, sodnik okrajnega sodišča v Ormožu (1/4).
— Imenovanje v zdravstvenem domu t Celju.. Za uradnika zdravstvenega doma v Celju Je imenovan Alojzij Mramor, doslej upravitelj invalidskega doma v Celju.
— Izstop iz uredništva. Včerajšnja »Maribo-rer Zeitung« poroča, da je iz njene redakcije izstopil urednik g. Friderik Golob.
— Počitniška kolonija ljubljanske mestne občine priredi dne 10. t. m. ob 15. uri v Društvenem domu na Breznici akademijo v prid ubožne brezniške šolske mladine. Na sporedu so deklamacije, petje, prizori, igra 1. dr. Za obilen poset se priporočajo — kolonistinje.
— Tečaj za kapunjenje (kastriranje petelinčkov in purančkov) po moderni Collignon-metodi se vrši v nedeljo dne 10. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne pri Koroščevem mlinu na Bregu pri Ptuju. Demonstriral bo v rezanju verziran veščak g. Alojzij Janžekovič, posestnik v Strijancih pri Vel. Nedelji.
— Nabava velikih potniških avijonov. Napredek našega letalskega prometa je letos po-eebno razveseljiv. Tako je bila otvorjena proga Praga—Zagreb in nova notranja proga Za-greb-Sušak. Na progi Zagreb—Praga vozijo veliki češkoslovaški potniški avijoni, ki imajo prostora za 10 do 14 potnikov in tri motorje. Na progi Zagreb—Sušak vozijo naši avijoni tipa Potez 29. Najbolje frekventirana je proga Zagreb—Sušak. Dobro so zasedene tudi proge Skoplje—Beograd in Podgorica—Beograd. — Aeroput bo prihodnje leto nabavil tri velike potniške avijone za te proge in najbrž tudi' bidroplane za proge Zagreb—Sušak in Zagreb —Split.
— Split dobi stalni dramski ansambel. Na pobudo bana dr. Tartaglije se bo ustanovil'' v Splitu stalno dramsko osobje, ki bo dobi\ ■> od banske uprave mesečno 20.000 Din podpore. Ansambel bosta organizirala Mansvjetova in Sibirjakov.
— Orkan nad Slavonijo in Vojvodino. V nedeljo je divjalo zgodaj zjutraj nad Slavonijo In Vojvodino strašno neurje. Nad Našicami in Osijekom je divjal ciklon, ki je izruval v osiješkem mestnem parku številna drevesa In razkril v mestu več hiš ter pobil skoro vse šipe. Pretrgane so tudi telefonske in brzojavne proge z Beogradom. Nad Srijemsko Mitrovico se je utrgal oblak. Toča, ki je padala 7 minut, je uničila vrtove in napravila v mestu veliko 'škodo. Strela je užgala neko poslopje, gasilci Bo pa požar takoj udušili.
— Sprejem v I. letnik drž. trg. akademije v Mariboru. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (reali-ne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, se vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit iz slovenščine, nemščine, nar. zgodovine z* zemljepisom in iz matematike v obsegu učnega načrta III. in IV. gimnazijskega razreda. Prošnje za sprejem v I. letnik, ozir. za pripustitev k dopolnilnemu izpitu, opremljene z izpričevalom
o	završnem iapitu in krstnim listom in kolko-vane za Din 5 in 20, se sprejmejo na ravnateljstvu do 80. avgusta t. 1. Podrobnejše informacije daje ravnateljstvo vsak dan ob uradnih urah od 9. do 10. dopoldne. Glede na razne vesti, ki krožijo po mestu, o odpovedi šolskih
!>rostorov drž. trg. akademiji v Mariboru, nam avlja ravnateljstvo, da so mu prostori še vnaprej zagotovljeni od za to edino pristojnega mesta mestne občine mariborske.
— Vpisovanje v učiteljske šole. Kr. banska uprava objavlja: Po odloku ministrstva prosvete S. N. br. 22141 z dne 17. julija 1930 se morejo vpisati v I. razred učiteljske šole učenci(ke), ki v koledarskem letu, v katerem se vpišejo, še ne izpolnijo 18 let. Druge starostne meje ni. To se objavlja, da ne bo nepotrebnih prošenj za izpregled starosti.
— 26 posebnih vlakov za Evharistični kongres v Zagrebu. Za Evharistični kongres v Zagrebu bo na razpolago 26 posebnih vlakov. — Dne 16. t. m. bosta odšla dva posebna vlaka Iz Maribora in Ljubljane. Za inozemske .udeležence bodo na razpolago tudi številni posebni vlaki. V Splitu se je za kongres priglasilo že opoli 1000 oseb, ki bodo prišle v Zagreb iz Dalmacije s posebnim vlakom.
— Avtomobilsko in motociklistične dirke na Podkorenskem sedlu. Koroški avtomobilski klub priredi tudi letos nad vse zanimive diske na 1’odkorensko sedlo. Ta vsakoletna prireditev ima letos ■še posebno obeležje zato, ker praznuje klub ob tej priliki tudi 25 letnico svojega obstoja. — Koroški avtomobilski klub, s katerim goji naš klub dobre sosedne odnošaje, je povabil ljubljansko sekcijo Avtomobilskega kluba Kraljevine Jugslavije že ob priliki zadnjega izleta na Koroško, da prisostvuje s svojim članstvom zanimivi prireditvi na Podkorenskem sedlu. Kakor izvemo, se udeleži dirke motornih koles tudi večje Število naših motociklistov, s čimer bo zanimivost dirke še večja. — Start, oziroma eili je v Kaindorfu na Koroški strani, zato se je treba izkazati a potrebnimi dokumenti za pre-
hod meje. Tukajšnji klub bo pravočasno podvzel korake, da bo zadostovala za prehod meje z avtomobilom internacijonalna putna isprava. — Tudi sicer se bo stremelo za čim večjo olajšavo običajnih formalnosti za prehod preko meje, tako da bo zadostovala le osebna legitimacija. Tekma se prične ob 10. uri dopoldne in je potrebno, da so gledalci pravočasno na mestu, ker bo proga že pred pričektom tekem zaprta za vsak promet. Pozivamo naše članstvo, da prisostvuje tej zanimivi gorski tekmi in da si preskrbi v tem slučaju zgoraj navedene dokumente.
— Beg iz škofjeloških sodnih zaporov. Iz
zaporov okrajnega sodišča v Škofji Loki je pobegnil Anton Pirih, ki je bil tam v preiskovalnem zaporu zaradi raznih deliktov. Pirih e doma iz Cerknega na Primorskem.
— Zaradi nevzdržnih razmer železniških sta-roupokojencev, provizijonistov, miloščinarjev in železniških invalidov, vdov in sirot je bilo podpisano društvo primorano, da zaprosi kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani, da izposluje podpisanemu društvu avdijenco pri Nj. Vel. kralju Aleksandru I., katerega hoče prositi milosti in odpomoči gori navedenih. Društvo žel. vpok. za Dravsko banovino v Ljubljani.
— Zločini perverzneža. Pri Parabudu je hotel neznan moški posiliti neko lOletno deklico, kar se mu pa zaradi upora deklice ni posrečilo. Zločinec se je zato maščeval in je deklici odrezal kos ušesa, preden Je pobegnila. Pri Vejrovacu je neki dobro oblečeni možki napadel neko 13 letno deklico. Ta je pa tako kričala, da so ji pritekli kmetje, ki so delali v bližini, na pomoč. Perverznež je deklico neusmiljeno pretepel, preden je pobegnil.
— Vsega je kriva družba. V Brdovačkem Prigorju se je obesil sodni oficijal Sava Uze-lac. Pri samomorilcu so našli listek z besedami: Vsega je kriva človeška družba I
— Za Vaš denar morate dobiti ono kar Vi želite! Kadar zahtevate v gostilni »Joguruc, tedaj Vi veste zakaj zabtevate.A kadar Vam natakar z kakršnim si bodi izgovorom želi vsiliti drugo pijačo— takoj morate zapaziti, da Vam ni naklonjeni On Vam želi vsiliti ono, kar je cenejše in vsled tega slabše kvalitete! Vi kot gost imate pravico zahtevati za Vaš denar ono, kar Vi hočete! Zahtevajte zato samo originalno »Joguru«!
— Vreme. V ponedeljek in včeraj je bilo v Dravski banovini lepo vreme. Vročina je začela znova pritiskati. Po ostalih krajih kraljevine ni deževalo. Barometer je začel padati, ter je ob 7. včeraj kazal: Ljubljana 758-6, Maribor 757-4, Zagreb 758 7, Beograd 759, Sarajevo 759-6, Split 758-7, Rab 758-5 in Vis 758-2. Temperatura je porasla ter je termometer včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 15, Maribor 17, Zagreb 17, Beograd 21, Sarajevo 18, Split 23, Rab 22 in Vis 23. Oblačnost je včeraj v kraljevini znašala od 0 do 2, kar je znak, da je bilo večinoma jasno in vedro. Relativna vlaga pa je znašala od 65 do 90 odst., v Ljubljani 80 odst., v Mariboru 80 odst. Splošno je bilo mirno. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 26 C, a najnižja 13-6 C.
Hfuhliemta.
■ Obnovitev banske palače. Včeraj so pričeli z zunanjo obnovitvijo in popravo kraljevske banske palače na Bleiweisovi cesti. Obnovitvena deja bodo trajala več tednov.
■ Gradnja Trgovskega doma. Lep bo Trgovski dom, ki ga grade naši trgovci v Ljubljani ob Simon Gregorčičevi ulici. Popolnoma bo dom dogotovljen v poldrugem mesecu Kmalu bo izgotovljeno glavno pročelje. Napis »Trgovskim dom« z dvema reliefoma je dovršen. Oba reliefa je napravil akademski kipar g. Lojze Dolinar, ki je sam vsa dela nadzoroval. — Gremijalna šola bo do začetka septembra popolnoma dograjena ter se bodo trgovski vajenci že letos preselili v novo, moderno opremljeno šolo.
■ Ob priliki krsta in blagoslovitve novegn letala »Lojze« v Ljubljani so bile poslane uda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Nj. Vis. knezu Pavlu ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Peri Ziv-kovidu, ministru vojske in mornarice in Komandi vazduhoplovstva generalu Stanojlovidu. Z vseh strani pa je Aero-klub prejel čestitke, med drugimi tudi sledeče brzojavke: Grubi-šnopolje:	Čestitam sijajnemu uspehu krsta aviona. Apotekar Klobučar. Kranjska gora: Prisrčne čestitke k slavnost), žal sem zadržan. Praprotnik. Maribor: Zahvaljujem se vam za cenjeno vabilo k blagoslovitvi in krstu novega letala Ljubljanskega Aero-kluba, žal pa se te svečanosti ne morem udeležiti, ker sem ta dan službeno zadržan. Prosim, blagovolite tudi ob tej priliki sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. Župan mesta Maribor, dr. Juvan.
■ Bukova drva (m> 150 Din) in trboveljski premog pri tt »Kurivo« ,Dunajska 33, telefon 34-34. (Balkan).
H Beg ▼ širni svet. V nedeljo sta odšla od doma 18 letni brivski vajenec Vilko Celarc in 17 letni Stanko Svete. Zadnji je doma svnji materi vdovi dejal, da se gre z Vilkom kopat na Savo. Nista se več vrnila. Delavec v tobačni tovarni Mihael Celarc in vdova Ivana Svete, oba stanujoča na Glinški cesti štev. 7, sta včeraj javila policijski upravi, da oba dečka že od nedelje pogrešajo. Domnevajo, da sta ze
oba napotila v širni svet, ni pa izključeno, •"'a se je obema primerila pri kopanju kak" nesreča. Vilko Celarc je srednje velik in lep deček, Stanko Svete je velik in vitke postave.
■ Aretacije. Ljubljanska policija je od ponedeljka do včeraj aretirala tri osebe. Dve ženski zaradi tajne prostitucije, oziroma tatvine, in nekega bosanskega krošnjarja zaradi kro-šnjarjenja brez oblastnega dovoljenja.
■ Policijski drobiž. Policijski upravi so bile včeraj prijavljene štiri večje in manjše tatvine, dalje dve telesni poškodbi, 4 izgredi v javnem lokalu, 5 oseb zaradi nedostojnega vedenja, žaljenje straže, 2 karambola, 3 prekoračenja policijske ure, 1 neprevidna vožnja, 3 kršitve avtopredpisov In 8 kolesarjev zaradi prestopkov cest”opolicijskega reda.
■ Večja tatvina denarja. V Verovškovi ulici St. 22 stanujoči krojaški mojster Anton Habe e policiji prijavil, da mu Je neznan tat v ponedeljek dopoldne ukradel 1600 Din gotovine in rjuho, vredno 150 Din. Tat se Je priplazil v njegovo nezaklenjeno spalno sobo ter je prebrskal vse kote, nakar je v nezaklenjeni omari našel denar. Tatvine je osumljen neki mladenič, ki je takrat okrog beračil in stikal po stanovanjih. Star je okrog 24 let, srednje velik, na glavi ima športno čepico.
■ Tatvino v Zou. Gospod Leopold Egger, gospodar društva Zoo, je prijavil policiji, da je včeraj med 7. in 8. uro zjutraj neznan tatič odnesel iz kabine društva Zoo ob tivolskem ribniku ročno blagajno, v kateri je bilo 500 dinarjev gotovine. Neki tat pa je že v nedeljo ukradel društvu mladega čuka, vrednega 50 dinarjev.
'ftlttribov
m Na mejo, v Apače! Da se omogoči tudi manj premožnim udeležba na prvi slovenski prireditvi v Apačah v nedeljo 10. t. m., imamo doslej na razpolago še tri nadomestne (tovorne) avtomobile s sedeži za voznino tja ln na-«aj po 30 Din za osebo. Za podeželske izletnike ob progi primerno manje. Prijave sprejema v Mariboru pisarna Narodne obrane vsak dan od 18. do 20. ure. Odhod iz Maribora izpred Narodnega doma v nedeljo točno ob 12. uri. Podeželski izletniki ob cesti Mairbor—Gornja Radgona lahko vstopijo na vseh postajališčih, kjer bodo izvešene rdeče zastavice. Prihod v Apače ob 14. uri, odhod ob 21., 22. ali prej.
K čim večji udeležbi pozivajo vse zavedno narodno občinstvo:	Narodna	obrana, Sokolska
župa in klub »Meja«. — Nedeljskega izleta v Apače se bo polnoštevilno udeležila tudi krajevna organizacija Narodne obrane v Gornjem Cmureku. — Veselica v Apačah bo v gostilni Fttrst. Pričetek ob 14. uri. Vsi zavedni Slovenci ob meji, v nedeljo 10. t. m. v Apače!
m S Trga kralja Petra. Na Trgu kralja Petra sta bili te dni pri postajališču mestnih avtobusov postavljeni dve klopi, bilo Dl pa potrebno, da bi se tu zgradila pokrita čf.kalnica ki bi čakajoče varovala pred solncem in dežjem. Prav tako bi pa na tem trgu bila potrebna tudi javna električna ura, saj je Trg kralja Petra eno izmed glavnih mariborskih kri/ifč.
m Anton Šramel umrl. V ponedeljek zvečer cb 21. uri je v tukajšnji bolnici umrl dijak petega letnika mariborskega državnega moškega učiteljišč Anton Šramel iz Pragerskega. Podlegel je rani, katero mu je brezvestni napadalec »zadal v nedeljo j nožem v glavo. Pokojni Anton Šramel, ki je bil dopisnik našega lista na Pragerskem, je bil simpatičen in mnogo obetajoč mladenič, zato je njegova prerana in tragična smrt tem bolj bridka Pogreb pokojnega ueiteljiščnika bo danes v sredo popoldne na pokopališče na Pobrežju. Težko prizadetim naše najgloblje sožalje, pokojniku veren spomin!
m Smrtna kosa. V preteklem tednu so tu umrli: Ema Kozak, šivilja, 21 let; Alojzij Seme, mizarski mojster, 73 let; Amalija Holntauer roj. Lešnik, hišna pošestnica, 48 let; Ivan Sa-ger, zasebnik, .85 let; Uršula Braunecker, zasebnica, 71 let; Elizabeta Lešnik, vdova po davčnem upravitelju, 85 let in Marija Blum, zasebnim. S2 l*>t. N. v m. p.l m Poroke. V zadnjih dneh so se v Mariboru poročili: Mihael Kašman in Katarina Hartmann, Ivan Hartmann in Terezija Kašman. Ljudevit Trgločnik in Alojzija Kancler, Oton Lorber in Mara Škodi!1, Ladislav Brclez in Lucija Kralj, Ivan Povše in Rozalija Škamlec ter Franjo Augustinovič in Mara Koser. Bilo srečno!
m Zopet nesreča v Avstriji. V ponedeljek se je na povratku iz Gradca v Maribor v bližini Karsdorfa prevrnil avto tukajšnjega trgovca Alojzija Ussarja. Dočim je šofer ostal nepoškodovan, je Ussar dobil težje notranje poškodbe in poškodbe na nogah. Graški rešilni avto ga je prepeljal do Špilja, mariborski pa dalje v tukajšnjo bolnico. Njegovo stanje je nevarno.
m Tečaj za učitelje ni u&iteljice kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol Dravske banovin- se vrši od 18. do 29. avgusta, In sicer za učitelje na Vinarski in Sadjarski šoli v Mariboru, za učiteljice pa na dekliškem »"vodu »Vesni«. Prošnje je treba vložiti d.> 10. avgusta pri kmetijskem oddelku Dravske banovin m Enomesečni učiteljski tečaj za rokot orni pouk se vrši na deški meščans šoli v Mari-bo" pol vodstvom ravnatelja F'meka. V tečaju 25 učiteljev iz Dravske banovine. Večinoma so to Mariborčani in o'-"!ičani. Konec 'jfaS bo 15. t. m.
m Toča na Pohorju. Na južnem pobočju Pohorja okrog Tinja in Visol je prejšnji teden padala toča, ki j napravila precej škode po poljih in vinogradih.
m Avtomobilska nesreča. V ' 'ižini Vo' -ja Peklarja v Krčevini se je v ponedeljek neki avtomobil s tako silo zalet 1 v voz posestnika Jožefa K^-beka od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah, da ga je prevrnil. Kocbek, njeg 73 žena in 10 letni vnuk so pri tem zleteli z voza na cesto, pa se k sreči niso težko poškodovali.
m Nezgoda v Hočah. V prepojilnici za železniške pragove v Hočah je v ponedeljek prišla 35 letnemu delavcu Štefanu Fuksu iz Rog -»e desna roka tako nesrečno med dva težka droga, da sta mu jo zmečkala.Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
m Delavsko gibanje. Od 27. julija do 2. avgusta je pri tukajšnji borzi dela iskalo zaposlitve 228 oseb, 154 moških in 74 žensk. Prostih je bilo 181 službenih mest, dela je dobilo 142 oseb, 94 moških ln 48 žensk. Odpotovali sta 2 osebi, odpadlo jih je 29, v evidenci ostalo pa še 600.
m Ljudsko gibanje v Mariboru. V mesecu juliju je bilo v Mariboru rojenih 50 dečkov in 82 deklic, skupaj 102 otroka. Umrlo je v tem času 52 oseb, 28 moških in 24 žensk. Porok e bilo 31.
m Dan brez aretacij. V ponedeljt, 1. bil v Mariboru nihče aretiran.
m Divjaški napad. V nedeljo zvečer so v Spodnji Kungoti opiti fantje brez vsakega povoda napadli 451etnega posestnika Ivana Poliča in ga s poljskim orodjem in z noži težje ranili. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnico.
m Ukradeno kolo. Ključavničarju Alojziju Zegi je v ponedeljek popoldne neznan tat ukradel iz veže Javne kuhinje na Slomškovem trgu 1000 Din vredno kolo.
m Vlom v šolo. Pretekli teden so še neznani storilci vlomili v učilnice tretje deške osnovne šole na Ruški cesti in pokradli iz zaklenjenih omar več šolskih potrebščin, orodja itd. v skupni vrednosti 600 Din. Osumljeni so neki obrtniški pomočniki In vajenci, ki so v šoli izvrševali naročena dela.
tfl Najdeni predmeti. V mesecu juliju so bili najdeni in policiji izročeni sledeči predmeti: cigaretna doza, listnica in dve denarnici z malimi zneski, sirova svinjska koža, nahrbtnik, sveženj ključev, broša, zapestnica, steklenica tobačnega ekstrakta, nikljasta žepna ura, kuhinjski nož, moški klobuk, 2 deki, 2 psa in ena psica, 2 manjvredna prstana, srebrna verižica, žepni nož in razne ženske torbice.
m Novo zatočišče deložirancev. Doslej so se mariborski deložiranci zatekali le pod oboke mostu na levem bregu Drave, te dni pa so dobili tudi oni na desnem bregu svojega prvega stanovalca. Vselil se je tja neki v Taborski ulici deložirani poštni uslužbenec z ženo in petimi otroki
'iiel H
* Zahvala Nj. Vel. kralju za udanostno brzojavko, ki mu je bila odposlana ob svečani izročitvi dekretov * banovinskim svetovalcem. Mestni načelnik g. dr. Alojzij Goričan je dobil sledeče pismo: Gospod! Njegovo Veličanstvo kralj je prejel z zadovoljstvom izraze udanosti, poslane mu v imenu občinskega odbora v Celju in članov banskega sveta Dravske banovine in blagovolil je naložiti mi, da izjavim srčno zahvalo. Minister dvora Jeftid.
* Cenj. naročniki in čitalci našega lista naj nam oproste, da v nedeljo niso dobili lista, kar se je zgodilo brez naše krivde. Včeraj smo vsem naročnikom skupno s torkovo številko dostavili še nedeljsko. Kdor pa je še nima, jo dobi v naši podružnici.
* Za Malejevo mater je sprejelo naše uredništvo iz odvetniške pisarne g. dr. Antona Novačana v Celju Din 100.— pri neki poravnavi.
* Povabil ga je na prenočevanje in potem okradel. Brezposelni krojač Jakob O. je znan vsem Celjanom. Ni je menda gostilne, kjer ne bi bil vsaj enkat na dan. Pije pa navadno s kmeti, ki jih nagovarja na kolodvoru ob prihodu vlakov in ki jih potem vodi po raznih gostilnah. Pred dnevi je z nekim posestnikom iz Dobrne popival, zvečer sta pa šla obadva spat na krojačevo stanovanje. Zjutraj je posestnik opazil, da mu je zginilo iz listnice 300 Din, ni pa ničesar omenil, ker je mislil, da jih je morda zgubil pri krokanju prejšnji večer. Pač pa je nekaj dni pozneje zopet prišel spat k krojaču in je dal v listnico stodinarski bankovec preden je zaspal. Drugi dan pa bankovca ni bilo več. Posestnik je tatvino prijavil policiji, ki je krojača zaprla in po zaslišanju izročila sodišču.
* Avto prevrnil kolesarja. Letoviščar v Dobrni Ladislav Herzberger se je peljal na cesti v Vojnik na kolesu. Nasproti mu je prišel avto in ga podrl na tla, pri čemer se je letoviščarju kolo razbilo in obleka pokvarila, dočim je sam ostal nepoškodovan.
* Pomagač pri vlomu ga je izdal. V gostilni »Pri angelu« je bil zaposlen hlapec Franc Poljane. Ko je svoje mesto zapustil, je sklenil, da vlomi pri gospodinji. V noči od sobote na nedeljo je zares vlomil v gostilniško sobo, našel pa je samo 100 Din ln škatljo. cigaret, ki so last natakarice. Drugi dan je nagovarjal nekega znanca, haj bi stal na straži, ko bo zvečer vlomil v stanovanje gostilničarke. Znanec pa se je zbal in je Poljanca ovadil policiji, ki je vlomilca aretirala. Pri zaslišanju je Izpovedal prav zanimive stvari. Pred tedni je na nekem posestvu pri Celjski koči poslušal, ko sta se mož in žena pogovarjala, da imata
50.000	Din shranjenih pod podom. Poljane je pozneje denar iskal, našel pa je le samok res. ki ga je vzel. Na vesti ima morda še druge
tatvine. Izročili 80 ga sodišču.
Mala Nedelja
V	nedeljo, 10. avgusta ob 3. uri popoldne Be bo vršila v Društvenem domu koncertna in gledališka prireditev, igralcev članov maribor-«kega gledališča. Na sporedu so koncertne, operne in operetne arije in veseloigre. Vabljeni so vsi od blizu in daleč k mnogobrojni udeležbi.
muf
Sejmi v Ptuju. Danes 5. avgusta bo tu letni lejem združen s sejmi za govedo in konje. Dne rt., 13., 20., 27. avgusta bodo pa sejmi za prašiče.
Poškodbam je podlegla v tukajšnji bolnici 60-letna posestnica Marija Sevnšek iz Hajdine, katero je pred dnevi povozil nek motociklist.
Divjaško nasilje. Pred nekaj dnevi je šel v Sikolah pri Ptuju stanujoči 30-letni posestniški sin Fran Potisk ponoči klicat svojo ločeno ženo Nežo Ferdinškovo, ki mu pa ni hotela odpreti. Potisk se je razburil in začel tako razbijati po oknu, da je zdrobil šipe, ki so ranile njeno 19 mesecem staro hčerko, ki je zaradi, ran in pretresa možganov sedaj umrla. Zadevo preiskuje tukajšnje sodišče.
Slov. ftislvica
Podružnica S. P. D. v Slov. Bistrici vabi svoje člane, da se udeležijo 17. t. m. otvoritve koče na Boču, katero bo otvorila podružnica S. P. D. v Poljčanah.
Vrtno veselico je priredila čitalnica v Poljčanah 3. t. m. v vseh prostorih g. Baumana v Peklu pri Poljčanah. Prireditev je gmotno in moralno dobro uspela. K uspehu je pripomogel mnogo orkester čitalnice pod vodstvom gosp. dr. Hronovskega, ki je že nekaj let neumoren delavec Čitalnice v Poljčanah.
Prostovoljno gasilno društvo v Gornji Polj-skavi priredi 17. t. m. svojo veliko letno vrtno veselico. Vsi prijatelji iskreno vabljeni 1
Cevhnica
Sokolsko društvo ima na praznik, dne 15. t. m., svoj letni telovadni nastop, združen z veselico. Nastop bo na prostoru pred Sokolskim domom. Začetek ob 5. uri popoldne. Na sporedu so razne telovadne točke. Po telovadbi je prosta zabava. Vstopnina znaša za osebo 5 Din. Sodeluje priznana gasilska godba na pihala iz Cerknice. Sokoli in prijatelji pridite v obilnem številu. — Na zadnji svoji seji je uprava sklenila, da se uvede nabiralna akcija v korist matere tragično v Luksemburgu preminulega Sokola^prvaka brata Maleja Antona. Na ta način se najdostojnejše proslavi spomin junaškega borca za veličino in slavo Sokola in domovine. — Istotako je uprava sklenila,da si do jeseni nabavi lasten društveni glasovir. V ta namen se je z malimi prispevki nabrala že tako pomembna svota, da si društvo lahko kupi prvovrsten inštrument. Z nabavo glasovirja bodo omogočene temeljite vežbe prostih in rajal-nih vaj z godbo. Pa tudi vse druge društvene prireditve bodo z glasovirskimi in pevskimi točkami razširile svoje programe. Pozimi bo omogočena redna plesna šola.
Na Grm pri Novem mestu je odšlo v soboto več kmetskih sinov iz Cerknice. Fante je vso pot vodil tukajšnji nadučitelj g. Hladnik. Na Grmu so si ogledali vinograde, polje, hleve in drugo. Noč so prespali v šoli na Grmu, v nedeljo so pa napravili nekaj izletov v okolico Novega mesta. Proti večeru so se pa vrnili domov
Kopališče. Tukajšnjemu občinskemu odboru je bila predložena prošnja, naj bi občina napravila javno ljudsko kopališče. Predlagalo ee je, naj občina nabavi pnimerno parcelo ob potoku Cerknišca. V poštev pride takozvano Koleno nad trgom. Pod trgom Cerknišca za kopanje ni priporočljiva, ker je v njo napeljana odvodna kanalizacija trga. Tudi se v potok, ki teče skozi trg, odmeče razna navlaka, čepinje in stara železnina. Kakor smo poučeni, je ob-Jinski odbor na zadnji seji vprašanje kopališča ugodno rešil in sklenil, da postavi v prihodnji proračun za napravo kopališča primeren zn o eek.
Protituberkulozna liga. Nje ustanovitev je pozdravilo tukajšnje občinstvo z zadoščenjem. Dnevno pristopajo novi člani. Tudi je že začela liga svoje človekoljubno delo za dobrobit človeštva s tem, da je sklenila poslati enega tukajšnjega bolnika v zdravilišče na Golnik. Da si nabere za svoje visoke namene zadostnih
sredstev, priredi v nedeljo dne 17. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne na dvorišču g. Žumra za Kopitarjevo gostilno veliko javno tombolo. Med tombolo bo igrala godba tukajšnje požarne brambe pod vodstvom g. Zuljana. Ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnosti, je želeti veli-skega odziva.
Cesta Bcgunje-Sv. Vid. Do Topola je cesta že skoro zgotovljena in tlakovana. Manjka še samo, da jo stlači parni valjar. Pričakujemo, da banska uprava valjar čimpreje pošlje, kot je to že obljubljeno. S to cesto bodo vse vasi v hribih znatno pridobile, ker bodo vezane po dobri komunikacij s Cerknico kot svojim gospodarskim in upravnim središčem. V kolikor se je gradbenemu vodstvu očitalo, da zapostavlja domačine in zaposluje Hrvate in Bosance, je ta očitek brez podlage, ker se sprejme na delo vsakdo brez izjeme. Pač pa so želeli, da bi se od dela izključili tujci, ki delajo mnogo ceneje, in bi tako domačini imeli pri cesti večji zaslužek.
Lov na divje race na Cerkniškem jezeru se e pričel. Kakor je bila lanska lovska sezona zaradi prejšnje zime slaba, kaže, da bo lov na race letos obilnejši.
Avtopodjetju Turšič - Mele, domačinoma iz Cerknice, je občinski odbor na prošnjo izdal potrdilo za obstoj krajevne potrebe avtomobilske zveze iz Grahovega preko Žirovnice, Lip-senja in Gor. Jezera v Stari trg. S to zvezo bode ustreženo tudi ob stranski cesti ležečim občinam, ki dobe zvezo do Cerknice in do železnice.
Irbovl/c
»Jugoslovan« se tudi v Trbovljah naglo širi. Na Vodah se prodaja v trafiki ge. Ane Kušar, v Trbovljah pa v trafiki g. Mihe Kosi-ja.
Prodaja mesa. K svoječasnemu odloku sreske-ga načelstva v Laškem, s katerim je določen čas za obratovanje mesnic v poletnem času od 12. do 18. ure, razglaša sresko načelstvo, da se mora pravilno glasiti od 12. do 19. ure, t. j. popoldanska prodaja mesa se razen v odredbi navedenih izjem do nadaljnjega zabranjuje.
Nedeljska mladinska prireditev v Društvenem domu je bila, kakor vse mladinske prireditve, dobro obiskana. Poleg dveh mladinskih veseloiger, ki so bile povsem vzgojnega pomena, je publiki najbolj ugajal ptičji koncert, pri katerem =0 otroci nastopili v originalnih ptičjih kostumih. Največjo veselost je pri tem vzbudil slavček, ki si je močno prizadeval, da nauči vrabca peti. Tako pevske, kakor tudi ostale odigrane programatične točke so pričale, da si je dal mladinski prireditelj g. Gologranc mnogo truda, za kar ee mu je oddolžila publika s številnim posetom in živahnim aplavzom. Čisti dobiček te prireditve je namenjen revnim rudarskim otrokom.
Konferenca voditeljev rudarskih organizacij. Delavska zbornioa Dravske banovine v Ljubljani je sklicala za nedeljo dne 10. avgusta v Delavskem domu v Trbovljah konferenco voditeljev rudarskih strokovnih organizacij s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o rezultatih konference pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi (referira tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik). 2. Poročilo o stanju Bratovskih sktadnic (poroča g. Šober iz Zagorja). Na to
konferenco so povabljeni delegati II. skupine rudarske zadruge in ostalih rudarskih strokovnih organizacij iz tukajšnjega in sosednjih rudarskih revirjev.
Škofja Ceha.
Škofja Loka. Pretekli teden so bili v Škofji Loki štiri dni vojaški nabori. Lahko bi pa izostalo tisto »aufanje«, »tavlihanje« in preklinjanje, ki nas spominja na nekdanje suženjstvo v Avstriji.
Izkop italijanskih vojakov, ki so umrli in bili pokopani na škofjeloškem pokojišču, eo izvršili italijanski delavci pretekli teden in z avtom odpeljali 42 zabojčkov mrliških ostankov.
Nesreča ne počiva. Na Godešiču, lepi, a že večkrat vpepeljeni vasi Godešič blizu Reteč, kjer imajo Ljubljančani priljubljeno kopališče v Sori, je padel pod voz mlad gospodar p. d. Zerovc in bil takoj mrtev.
Na letovanje je došlo precejšnje število mladih ljudi iz južnih delov države, ki jim je udobno kopališče in kopanje v čisti in topli Polfanšici vse. Navžijejo naj se tudi lepote okolice s krasnimi razgledi s škofjeloških vrhov na sorško in savsko ravan do karavank in moravškega gričevja do Sv. Jošta. Ogledajo naj si kmetije in kmetovanja po škofjeloških hribih.
Zadnje deževje je otreslo letošnje borovnice po naših gozdih, stelnikih in gozdnih posekah. Iz nasmukanih borovnic kuhajo domačini slovit »borovničevec«, to je zdravilno žganje proti želodčnim in črevesnim boleznim. Namesto borovnic je zemlja dala nenavadno veliko redilnih gob »jurčkov«.
Avtobus, ki je doslej vozil redno v Ljubljano in nazaj je začasno prenehal.
Letošnja letina v škofjeloški okolici ne obeta mnogo. Pogrešali bodo Ljubljančani zlasti okusen škofjeloški krompir, katerega smo imeli zadnja leta v obilici.
Stavbna dela v mestu napredujejo, vendar domačina kakor letoviščarja zbodejo v oči skrajno zanemarjene in grde zidine nekaterih meščanskih hiš. V mestni okolici stavbnega gibanja ni, ker ni pripravnih stavbenih prostorov in denarja.
Smavlno pri Hitiji
Povišanje stanarine. Nekateri tukajšnji gospodarji so zvišali stanarino, kar ne gre v račun posebno državnim nastavljencem, ki morajo vsled stanovanjske krize v Litiji iskati stanovanj v Šmartnem. Stanarina se je zvišala za 50 odstotkov.
Stavbno gibanje. G. Franc Knaflič, tovarnar v Šmartnem, renovira stanovanjsko hišo, v katero napeljuje moderno centralno kurjavo in električno napeljavo.
Odšel je iz Šmartna znani krojaški mojster g. Albert Korinšek, ki je vodil delavnico in trgovino s krojaškimi izdelki več let.
Čuden gost v farovškem hlevu. Tekom tega tedna se je pojavil v farovškem hlevu neznan moški — in je populil vse železne obročke pri koritih, ki služijo za privezovanje živine. Na vprašanje, kaj bo to rabil, je odgovoril, da ima nalog odnesti omenjene obroče v Kamnik.
Blagoslovitev nove zastave ljubljanskega Gasilskega in prostovoljnega itruštva.
kumica dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva.
V sredini
Vrhnika
Županstvo poživlja vse hišne gospodarje trga, da razobesijo na dan slavnosti ob odkritju Cankarjevega spomenika zastave. Obenem poživlja vse posestnike gozdov, da te pregledajo in posekajo smrekova drevesa, ki so načeta od črva lubadarja. Kdor tega ne stori do 15. avgusta, se bo vse to izvršilo na njegove lastne stroške.
Novo tovarno za izdelovanje usnja začne zidati g. Verbič ml. namesto prejšnje usnjarnice. Gradbena dela je prevzelo gradbeno društvo Tftnies iz Ljubljane.
Mestna avtobusna zveza naznanja, da bo v torek otvorjen tovorni promet na progi Ljub-ljana-Vrhnika-Gorenjii Logatec. Prihod avta na Vrhniko bo ob 7. uri zjutraj. Cena za vsakih 100 kg teže bo 10 dinarjev.
Popravlja se hiša konsumnega društva, ki stoji tik poleg spomenika. Glavni trg je tako dobil s prenovitvijo te in drugih stavb prav čedno lice.
Kočevje
Gobe. Tudi letos jih je precej. Nabirajo jih posebno revnejši sloji, da jih posuše in prodajo, čeprav so letos razmeroma zelo poceni. Pa tudi uradniki in drugi hodijo ponje za lastno uporabo. Po Kočevskem u9pevajo najbolj jurčki in lisičke.
Slepci. Zavod za slepe bo tudi letos sprejemal gojence. Pogoji za sprejem so že službeno objavljeni. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. na 6. oddelek banske uprave.
Stavba tekstilane Hcrak bo v kratkem gotova. Namenjena je delavcem. Zgrajena je na močvirnatem ozemlju. Poleg tega je precej oddaljena od tovarne. Blizu tovarne bi bila stavba tudi iz higijenskih razlogov bolj na mestu. Baje bodo prihodnje leto zgradili na istem mestu še dve hiši.
Sokol. Pri Sokolu se snuje godbeni odsek. Želeti bi bilo, da bi čimprej začel delovati. Vodil ga bo g Willitzer.
Gasilci. Kočevski gasilci se niso udeležili ljubljanskega kongresa, ker so bili zaposleni pri proslavi 600 letnice
Haltefe
Neprevidni kolesar, ki je povozil 5 letno vnukinjo vdove gospe A. Pregoršek, je bil obsojen na plačilo vseh sodnih stroškov in 5 dni zapora. Otrok je imel zlomljeno roko v ramenu.
Kino. V Rakeku že delj časa igra kino Rdečega križa krajevnega odbora Guštanj. Ta teden je nameraval odpotovati v Planino. Na prošnjo občinstva pa je ostal Se ta teden na Rakeku. Odtod gre v Planino, od tam pa v Zgornji Logatec.
Tovarišem iz svetovne vojne
Minuli so krasni dnevi zborovanja tihih junakov — gasilcev. Sedaj nas čaka še en dan, ko se zbero vsi tisoči skromnih trpinov iz vojne, ki so poleg vseh drugih težav vojne morali prenašati tudi ta madež, da so bili Slovenci.
Zberemo se kot vsako leto na Brezjah to nedeljo 10. avgusta.
Nimamo kričečih plakatov, nimamo sijajne reklame, ampak naš plakat bodi prelita kri naših vojnih drugov in naša reklama ono silno tovarištvo, ki je edina lepa cvetka utrgana na vulkaničnih tleh groznega ognjenika.
Zato tovariši 10. avgusta vsi kot en mož na Brezje, na Gorenjsko.
Naj gre kot glas trombe to vabilo v zadnjo našo vas, v slednje gorsko selišče.
Tovariši, naš zbor je 10. avgusta na Brezjah? Za Boga, kralja, dom in družine naše.
Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
aluminijasta
emajlirana modra, siva in rajava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole or* tvrdki
Stanko Florjančič.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Alan Hynd:
‘Dvojni umov na visoki železnici
Zakonski mehanizem se je pričel hreščeče gibati. Med tem so policijski uradniki iz Hobokena in New Yorka zaman poskušali, da bi zlomili Farinovo trdovratnost. Toda on je vstal iz lahko umljivih razlogov trd in se uradnikom samo smejal ter jim zatrjeval, da ga ne bodo pregovorili in na] poskusijo karkoli.	_
Policija si je nato nabavila iz New Yorka sedem prič, ki jih je prepeljala iz New Yorka čez Hudson v Hoboken. Vsak od teh je spoznal v Farinu osebo, ki jo je videl na dan dvojnega umora v bližini postaje visoke železnice. Identifikacijo so izvršili aa poseben način. Da bi preprečili tudi le videz krivičnosti, so predstavili Farina pričam obenem s še dvema drugima jetnikoma, ki sta pa bila aretirana le vsled malenkostnih prestopkov. Ko so bili vsi trije jetniki prepeljani pred priče, so vsakega vprašali, če je že kdaj, pri kateri priliki in kje videl enega od teh treh. Vsaka priča je nato označila Farino kot onega možaka, ki ga je videla na dan dvojnega umora v bližini postaje. In da bi izpoved tem bolj držala, je dostavila, da ga je spoznala po njegovih močnih očnicah in temnih laseh.
S tem je bilo zadoščeno predpisom zakona in dne 12. decembra je bil Farino izročen njujorški policiji.
Med tem je ugotovila policija, da se je odpeljal v Italijo neki mož, čegar popis se je čisto vjemal s popisom De Sarosa. Nju-jorška policija je takoj stopila v zvezo z italijanskimi oblastmi in jim poslala natančen popis moža, da so mogle italijanske oblasti takoj poizvedovati po pobeglem banditu.
Tik pred izročitvijo vseh štirih jetnikov sodišču so poizkusili policijski uradniki še enV at, da bi pripravili aretirance do po-pol* c-a priznanja. Poizkus pa se je po-nesreč" Brata Diamond sta vztrajala na tem, da sta krvavo dejanje izvrSila Farino in De Saro in da si je izmislil naziv Pan-tano. Farino pa je vse tajil. Sploh ni hotel nič izpovedati.
»Vi svinje mi morete tudi glavo odrezati, ali iz mene ne iztisnete ničesar-«, je nahrulil uradnike.
Pi ses se je pričel dne 7. fabruarja 1924. leta. Kot prvi je bil priveden pred sodnike Morris Diamond. Lucciano je bil glavna priča proti njemu. Izjavil je, da so se De SaTO in brata Diamond dne 4. novembra posvetovali v Farinovi letni hišici v Brouxu
o	nameravanem zločinu. Nadalje je izpovedni. da je po dvojnem umoru govoril z Morrisom in Jožefom ter mu ie Morris dejal:
»Barabe mi niso hoteli izročiti plena, pa smo jim morali zato malo posvetiti.«
Priči je nadalje Morris povedal, da sta Farino in De Saro izvršila oba umora, med tem ko ju je Morris čakal v vozu.
Nato je bil zaslišan obtoženec Morris Diamond. Čisto mirno je preklical svoje prejšnje priznanje. Trdil je, da mu ni prav nič znano o vsem roparskem napadu in izjavil, da je vse, kar je preje priznal, storil le zato, da bi rešil svojega brata.
»Koga, da bi rešili?« je vprašal državni pravdnik?
»Mojega brata!«
»Jožefa?«
Jožef Diamond, ki je bil v postopanju proti Morrisu, zaslišan kot priča, se je zgrudil na stol, zakril svoj obraz in pričel histerično jokati.
Mati in sestre obtožencev so bile pri razpravi navzoče. Ko je bila razprava v polnem teku, je popadel gospo Diamond nakrat histeričen krč, da je pričela divje kričati in da je moral predsednik odrediti njeno odstranitev iz dvorane. Pol ducata uniformiranih stražnikov je bilo treba, da so spravili histerično ženo s silo iz dvorane.
Čeprav Morris Diamond ni aktivno sodeloval pri umoru, je bilo sodišče vendar mnenja, da je za dejanje odgovoren prav v tem obsegu, ko oba prava morilca.
Proti Jožefu, mlajšemu od obeh bratov, se je pričela razprava dn« 13 februarja.
Porotniki so po posvetovanju, dolgem 40 minut, razsodili proti njemu in mu odbili priznanje vsakih olajševalnih okolnosti.
Pet dni po Jožefu je prišel Farino pred svoje sodnike. Neki poštni uradnik, ki je služboval na poštnem uradu nasproti postaje visoke železnice, je spoznal v Farinu enega od onih zločincev, ki sta v divjih skokih bežala po stopnicah, da bi skočila v avto.
Nato so pripeljali Lucciana, da bi identificiral Farino. Na obrazu obtoženca se je pokazal širok smeh, ko je zagledal Lucciana.
»Ali je to Farino?«, je vprašal državni pravdnik.
»Seveda je to John«, je butnil z besedo Lucciano.
Posvetovanje porotnikov je sedaj trajalo
4	ure in 33 minut. Izrek krivde in sodba sta bila ista ko pri bratih Diamond.
Dne 25. februarja se je pričela razprava proti Farinu. Izgovarjal se je s tem, da so ga brata Diamond in ostali člani tolpe pod smrtno grožnjo prisilili, da je izdal poslovno tajnost banke. Tudi pri tem procesu je bil Lucciano glavna priča. Izpovedal je, da je Pantano prostovoljno izdal tajnost banke. Porotniki so nato spoznali tudi Pan-tana za krivega in tudi njemu odbili vpo-števanje nekih olajševalnih okolnosti.
(Konec orihodniič.)
'Pogumna Telalka
Sedemnajstletno dekle leti iz Anglije v Avstralijo in dobi nagrado
10.000 funtov sterlingov.
Sedemnajst letno dekle leti is Anglije t Avstr alijo in dobi nagrado 10.000 funtov Sterlingov.
Junakinja dneva, kakor pravimo, je danes v Angliji pogumna letelka Amy Johnson, ki je s evojim letom v Avstralijo postala svetovno-znana. V Anglijo se je vrnila z letalom, ki oskrbuje redno zvezo med Indijo in Anglijo. Piri njenem prihodu jo je Čakalo na tisoče ljudi, a Se ve5 bi se jih bilo zbralo na letališču, če ne bi bilo ob njenem prihodu ravno silno deževalo. Ljudje so silno dolgo čakala na prihod letala >City o< Glasgow«, s katerim se je pogumna le-talka vrnila v London, ko pa je izstopala, ni bilo navdušenja ne konča ne kraja.
Letalka Amy Johnson je stara šele 17 let. kljub njeni mladosti in njeni silni energiji pa jo je naporna vožnja le zelo utrudila.
Pri svojem povratku se je ustavila tudi v Beogradu in na Dunaju. Na Dunaju Je povedala časnikarjem, ki so jo kar oblegali, o svojem letu v Avstralijo sledeče:
>Če mislim danes na svoj let v Avstralijo, kar sama ne morem verjeti, da sem mogla to nalogo izvršiti. Svoj sklep sem izpeljala bržkone zato, ker na nevarnost in na posledice sploh nisem mislila. Pa tudi tega ne vem, kako je do tega mojega sklepa prišlo. Kar čez noč se je zgodilo vse. Jaz sem pravkar dobila svoj pilotski diplom, nekajkrat sem tudi letela za posku-šnjo, potem sem se pa odločila. Svoje letalo sem si kupila za svoj prihranjeni denar. Hranila sem šiling za šilingom, dokler nisem imela dovolj denarja. Letalstvo je bilo namreč že od nekdaj moja velika strast. Kako lepo mora to biti, sem si mislila, leteti čisto svobodno po zraku! To mora biti nekaj krasnega, če more človek gledati gore in doline in reke globoko -x>d seboj. Moj poklic — stenografinja in tipka-
rica — ni ravno posebno prijeten. Ko sem torej prihranila dovolj denarja, sem sd kupila letalo, monter pa ml je vse potrebno pripravil za moj svetovni let. Sprva so se md seveda vsi smejali, čeč kaj naj naredi tako-la neizkušeno 17 letno dekle 1 Bilo jih je prav malo, ki so mi verjeli. Kakor pa sedaj vidite, se md je posrečilo, pa niti posebno težko ni bdlo vse skupaj.
4. maja sem prišla iz Yorkshdra v London, naslednjega dne sem se pa že dvignila v zrak.
V	osmih dneh eem bila že v Kalkuti v Indiji. S tem sem že potolkla en svetovni rekord, in upala sem, da dosežem svoj cilj v 15 dneh. Imela pa sem smolo In sem morala v Siamu pristati. Spustila sem se na tla na nekem riževem polju, precej daleč proč od tam, kjer »o me pričakovali. Moj aparat je bil nekoliko poškodovan in ga je bilo treba popraviti. Tudi sama eem bila zelo vtrujena in prav vesela sem bila, da se Je zame zavzela neka angleška rodbina, ki me je zelo skrbno negovala. Dni, ki sem jih prebila v tej rodbini, ne bom nikdar pozabila. Pozabila pa tudi ne bom strašne puščobe, ki sem jo prestala, predno sem preletela 750 milj dolgo pot do Port Darwina. Letela sem vsega skupaj 17 dni in tako sem dobila nagrado v znesku 10.000 funtov šterlingov (dva miljona 700.000 Din).
Kar pa je sledilo potem, se mi zdi kar pravljično, kakor v sanjah — same slovesnosti in svečanosti in triumfalni sprejemi in pozdravi. Pri vsaki taki priliki sem morala leteti, dokler me v Brisbane-u ni doletela nesreča: padla sem in se tako težko poškodovala, da sem svoje letalo darovala nekemu muzeju. Doma pa me čakajo zopet novi pozdravi in svečani sprejemi. Zdi se mi, da sem postala slavna.«
Čudodelna zdravila
Preu .	-o	akademijo v Parizu je te dni
predaval ugledni učenjak profesor Delbet o čudodelnih učinkih magnezijeve soli, s katero je dolgo delal poskuse v svojem laboratoriju s pomočjo celega štaba preizkušenih pomočnikov. Ce ne bi bil predaval prof. Delbet, ki uživa velik sloves, bi človek skoro ne verjel, da je vse to mogoče, kar je povedal: magnezijeva sol laljša življenje, pomlaja, zdravi bolezni.
Profesor Delbet je s poskusi na samem sebi, ne živalih in tudi na drugih ljudeh ugotovil, da je magnezijeva Sol zdravilo vseh zdravil. Ce starci požro le nekoliko kapljic raztopljenega magnezijevega klorida, se takoj čudovito spremene. Nehajo se tresti, kakor se starci navadno tresejo, roka postane mirna in sigurna, mišice postanejo prožne, hoja lahka in gibčna kakor pri mladeničih, in visoki pritisk krvi, ki povzroča zavapnenje žil, preneha. Celo sivi lasje dobe zopet temnejšo barvo. Nadaljna proučava-nja so dokazala, da vpliva magnezijeva sol na vsak organ osvežujoče, na možgane in na kožo, na želodec in na živce, na mišice in žleze. Duševno se čuti človek tako svežega, kakor da je popil čašo šampanjca. Na ta način učinkuje magnezij približno tako, kakor so to zahtevali nekdaj od »kamena modrijanov«. Sposobnost za delo se poveča, človek postane čil in dobre volje in rad živi in dela. Na koži pa izginjajo bradavice, pege in mozolci. Žolčni mehur se
pravilno in redno prazni in želodec redno prebavlja.
Z največjim zanimanjem pa so ljudje poslušali izvajanja o učinkih magnezijeve soli na raka. Profesor Delbet ne trdi sicer, da je rak pomanjkanje magnezije v telesu, pač pa pravi, da trajno in pravilno uživanje magnezijeve soli varuje telo raka, ker deluje proti povzročiteljem te bolezni.
Na raku obolele miši so zdravili z magnezijevo soljo, en del z rakom okuženih miši pa ne. Razlika v stanju oheh skupin je bila ogromna. Pri živalih, ki so jim raka zdravili z magnezijevo soljo, so kmalu izginili vsi znaki bolezni. Natančne preiskave so nadalje dokazale, da gubi človek tem več magnezije, čim bolj se stara. Zguba magnezije pa po prof. Delbetu ni vzrok, ampak posledica staranja, ki se da odpraviti, če dovajamo telesu zopet dovolj magnezijeve soli.
Na pomanjkanju magnezijeve soli pa ne trpe samo starci, ampak vse človeštvo. To pa zaradi tega, ker uživajo ljudje kemično očiščeno kuhinjsko sol, s čemur izgubi človek na leto 40 do 50 gramov magnezijeve soli, potem pa zaradi tega, ker uživamo oluščena žitna zrna. Ce bi mogli unesti v prakso uživanje surove soli in grobega kruha, bi se vsi ljudje znatno okrepili. Tako pa je treba telesu dovajati magnezijevo sol posebej, da se okrepe življenjske sile v telesu.
Mnogi bodo rekli, da so izvajanja prof. Del-
beta pretirana in njegove nade na učin k magnezijeve soli previsoke. Ako pa pomislimo, da je švicarski učenjak prof. BUrgi nedavno izjavil, da tiči »eliksir življenja« pri rastlinah v zelenilu listja, potem se ne bomo čudili, če izvemo, da je glavna sestavina listnega zelenila magnezij. Tako se dva rezultata znanstvenih raziskavanj skoraj popolnoma krijeta.
Ginljiva zgodba
Kakor cela vrsta drugih bivših ruskih častnikov, tako je prišel po prevratu v Rusijo tudi ruski častnik Stamin v Carigrad, kjer se je pa preživljal ,le z veliko težavo. Nekega dne je begunec potrkal na vrata bogatega Turka, da ga zaprosi za milodar. Turek ga je sprejel in mu je izjavil, da ga bo podpiral, ker je Rus, on pa je Rusom dolžan veliko hvaležnost. Oče bogatega Turka je bil namreč adjutant Osman-paše, znanega branilca Plevne I. 1879. Ko so pa Rusi Plevno vzeli, je prišel adjutant v rusko vjetni-štvo, tam pa je prišel k nekemu generalu, ki je tudi v vojski prišel ob nogo, in ta je zelo lepo ž njim ravnal. Kasneje, ko se je vrnil iz ujetništva domov, pa je zahteval od svojega sina prisego, da bo vsakemu Rusu v stiski priskočil na pomoč. Ko je bogati Turek končal svojo povest, je stopil k omari in izvlekel iz nje sliko dobrotnega ruskega generala, ki ni bil nihče drugi kakor general Stamin, oče sedanjega ubožca-begunca. Ker je ta lahko tudi dokazal z dokumenti, je bogati Turek begunca posinovil; sedaj živi kot bogat mož v razkošju v Carigradu, njegovi ruski tovariši-siromaki ga pa pridno »pumpajo«.
Narodi, bi izumirajo
Ce govorimo o narodih, ki izumirajo, mislijo mnogi najprej na rdečekožne Indijance v Ameriki, ker še ni posebno znano, da Indijanci danes ne izumirajo več, ampak, da se množe in rastejo. Za množitev Indijancev Je prohibicija v Zedinjenih državah največje možnosti, ker je znano, da je začelo število Indijancev najbolj padati zaradi preobilega uživanja žganja in sploh alkoholnih pijač.
V	Evropi poznamo prav malo rodov, ki izumirajo. Najbolj znan tak rod so Huzuli v Karpatih, o katerih poreklu in izvoru nič ne vemo. Huzuli žive zelo primitivno v jamah in če bo njihovo število tako padalo kot doslej, bodo v treh desetletjih izumrli.
Najbolj pa izumirajo domači prebivalci na havajskih otokih v Tihem ozeanu. Ta rod je eden najbolj darovitih na svetu, njegovo izumiranje pa, kakor vse kaže, se ne da več preprečiti. O vzrokih propadanja tega rodu si učenjaki še niso čisto na jasnem. Prej so mislili, da so si Havajci sami krivi svojega pogina zaradi svoje nemoralnosti, kasneje pa so se prepričali, da je to, kar mi imenujemo nemoralnost, med vsemi rodovi na otokih Tihega oceana udomačeno. Nasprotno: darovi evropske civilizacije so povzročili propadanje.
Poleg Havajcev bosta izginila še dva velika rodova v doglednem času: Tahitanci in Mariav-ci, ki prebivajo na otokih enakih imen v Tihem oceanu. Tudi pri teh dveh narodih še niso mogli dognati, kaj je vzrok propadanja. Nekoliko bacilov jetike, ki jih inače vsak količkaj zdrav organizem z lahkoto prenese, kar mori omenjene domačine, pa tudi alkohol jih v velikem številu uničuje.
Pa še en vzrok je: ti ljudje ne znajo delati kakor delamo mi. Kar se je posrečilo na otoku
Java, kjer so s pametno vzgojno politiko ljudi počasi naučili delati, to je pri teh rodovih čisto nemogoče. Ti otoki so namreč tako silno rodovitni, da ni treba nikomur delati za vsakdanji kruh. Kjer pa domačine silijo na delo, so rezultati porazni. Amerikanci so na havajskih otokih prav kmalu nehali s svojimi eksperimenti. Ce bo prvotno prebivalstvo na otokih izginilo, bo izginil ves oni čar, ki ga je deželi dajal lepi in stasiti rod domačinov.
Nemški učenjak dr. Findeisen pa je nedavno poročal še o nekem rodu, ki izumira. Na svojem potovanju po Severni Sibiriji je naletel na lovce sivih veveric, na Jenisejce. Ta rod spada med staroazijske rodove, ki so nekdaj prebivali po vsi severni Sibiriji. Od vsega rodu pa je ostalo do danes na svetu le še par sto oseb, ki se pečajo z lovom.
Najsforejii človek na sveto si želi prenteniti ženo in zobe
Svetovno časopisje se v najnovejšem času mnogo bavi s Turkom Zaro-agom, ki ga imajo za najstarejšega človeka na svetu. Zaro-ago se mudi sedaj v Ameriki, kjer se je dal preiskati od tamošnjih zdravnikov. Zdravniki so ugotovili, da mu opvenš žile, sicer pa da je popolnoma zdrav. V njegovih potnih listinah stoji, da je bil rojen 1. 1774. Kljub svoji visoki starosti 156 let je potovanje preko morja dobro prestal, ameriška protialkoholna društva pa ga bodo kazala po celi deželi kot vzor vzdržnika. V razgovoru z ameriškimi časnikarji je Zaro-aga izjavil, da se namerava ločiti od svoje žene, ki je že 65 let stara, potem pa bi si rad dal napraviti tudi umetne zobe. Po svoji ločitvi bi se Zaro-aga rad oženil z vitkopolno brunetko.
Nov svetovni rekord v meto kopfa
Pred kratkim je postavil Finec Matti Jarvinen, brat svetovnega rekorderja v desetoboju, nov rekord v metu kopja s fenomenalnim rezultatom 72-38 m.
Od vseh športnih panog metov v novejši dobi, je met kopja najmlajša panoga. Prvič se je kopje metalo na medolimpijskih igrah 1906. v Atenah. Šved Lemming, ki je letos spomladi umrl, je takrat vrgel 2-60 m dolgo kopje 53 90 metrov, kar je bil prvi svetovni rekord.
V	teku let se je ta rekord stalno izboljšal:
1908.	Lemming	57-33 m
1909.	Koczan (Madjar)	5791 m
1911.	Koczan	60-64 m
1912.	Saaristo (Finec)	61-00 m
1912.	Lemming	62-32 m
1919.	Myrr;i (Finec)	66-10 m
1927.	Pentila (Finec)	69 88 m
1928.	Lundkvist (Šved)	71-01 m
1930.	Jarvinen (Finec)	72-38 m
Tudi zadnji rekord najbrž ne bo dolgo živel, našel se bo mož, ki bo vrgel kopje 75 m. Niti čudili se ne bomo, zdelo se nam bo samoposebi umevno.
Družina Jarvinen živi povsem v športu. Papa Jarvinen je bil že 1. 1096. v Atenah zmagovalec in je svoja sinova že od vsega početka navajal k športu. Ahil, svetovni rekorder v desetoboju, in Matti, novi sv. rekorder v kopju, pripovedujeta, da sta morala še kot dečka vsako jutro izvršiti gotovo športno vajo, katero jima je določil oče. Ako se jim-astvar ni posrečila, nista dobila do večera nikake jedi. Ako je bil oče dalje časa odsoten, bil je železničar, sta dobila kako športno nalogo, in gorje ako ni bila ob povratku dogotovljena.
ANAT0LE FRANCE*.
BOGOVI
SO ŽEJNI
43
Modri Maksimilijan mu je pokazal v pravi luči tudi zlobne namene tistih, ki so hoteli izenačiti imetje in razdeliti zemljo, odpraviti bogastvo in siromaštvo ter dati vse mzlato povprečnost. Njihovi nauki so ga bili zapeljali, da je izprva odobraval njihove namene, ki so' bili po njegovi sodbi v skladu z načeli resničnega republikanca. Toda Robespierre mu je bil s svojimi govori pri Jakobincih odkril njihovo početje ter ga poučil, da streme ti ljudje, katerih nameni so bili navidezno čisti, za tem, da omajejo temelje Republike, in da strašijo bogataše samo radi tega, da pripravijo zakonito oblast mogočnih in nepomirljihi neprijateljev. In zares, čim bi bila lastnina ogrožena, bi se vse prebivalstvo mahoma okrenilo proti Republiki, ker je tem bolj priklenjeno na svoje imetje, čim manj ga ima. Vzbujati bojazen za koristi, to se pravi snovati zaroto. Pod pretvezo, da pripravljajo vesoljno srečo in kraljestvo pravice, so tisti, ki predlagajo enakost in skupnost imetja kot nekaj, kar je vredno napora državljanov, izdajice in zločinci, bolj nevarni kakor federalisti.
Največje razodetje, ki mu ga Je prinesla Robespier-reova modrost, pa so bila zločinstva in podlosti brezbož-ništva. Gamelin ni nikdar tajil eksistence božje; bil je dcist in veroval je v previdnost, ki bedi nad ljudmi;
toda, ker si je priznaval, da le zelo nejasno pojmuje najvišje Bitje, in ker se je zelo nagibal k svobodi vesti, je rad dopuščal, da morejo pošteni ljudje po zgledu Lamettrie-a,1 Boulangera,2 barona Holbacha,8 Lalande-a,* Helvetiusa8 ali državljana Dupuisa,8 tajiti eksistenco božjo, pod pogojem, da osnujejo prirodno moralo ter najdejo v sebi samih vir pravičnosti in krepostnega življenja. Čutil je celo nekakšno simpatijo do brezbož-nikov, kadar je videl, da jih psujejo ali preganjajo. Maksimilijan pa mu je posvetil v glavo ter mu odpe-čatil oči. S svojo krepostno zgovornostjo mu je ta veliki mož razodel pravi značaj brezbožništva, njegovo naravo, njegove smotre, njegove učinke; dokazal mu je bil, da je ta nauk, izoblikovan v salonih in budoarjih aristokracije, najpodlejši izum, kar so se jih domislili sovražniki ljudstva, da bi ga demoralizirali in zasužnjili, da je zločinsko početje, iztrgati iz src nesrečnežev tolažilno misel za previdnost, ki dobro plačuje, ter jih izročiti brez vodnika in brez uzde strastem, ki človeka ponižujejo ter napravijo iz njega nizkotnega sužnja, in da slednjič monarhistični epukurizem kakega Helvetiusa vodi do nemoralnosti, do krutosti, skratka, do vseh zločinov. In od kar ga je bila šola velikega državljana poučila, je mrzil brezbožneže, zlasti ako so bili brezbožni z vedrim in radostnim srcem, kakor stari Brotteaus.
Lametrce,	zdravnik in	materijalistični	filozof
(1709—1751);	op.	prev. — 2	Boulanger, franc,	pisatelj
in filozof (1722—1759); op. prev. — 8 Baron Holbach, materijalistični filozof in ateist, rojen v Hildeslieimu (1760—1849);	op.	prev. —*	Lalande, franc, astronom
(1732—1807);	op.	prev. — 8	Helvetius, filozof,	pisatelj
knjige »De 1’esprit« (1715—1771); op. prev. — 6 Dupuis, član Konventa, pisec knjige »De l origine de tous les cultes« (1742—1809) ; op. prev.
V dnevih, ki so sledili, je moral Evarist soditi zaporedoma nekega plemiča, ki mu je bilo dokazano, da je uničeval žito, da bi izstradal ljudstvo, tri emigrante, ki so se bili vrnili, da bi netili v Franciji državljansko vojno, dve deklini iz palače Egalite, štirinajst bretonskih zarotnikov, ženske, starcev, mladeničev, gospodarjev in služabnikov. Zločin je bil izpričan, zakon formalen. Med krivci je bila tudi neka dvajsetletna ženska, ljubka in odeta v sijaj mladosti pod senco bližnjega konca. Njene zlate lase je povezoval sinji trak, platnena ruta ji je odkrivala bel, prožen vrat.
Evarist se je izrekel pri vseh za smrt in vsi obto ženci razen nekega stareea vrtnarja so bili poslani na morišče.
Naslednji teden sta Evarist tn njegov odsek pokosila štiridesetpet moških in osemnajst žensk.
Sodniki revolucijonarnega Tribunala niso delali razlike med moškimi in ženskami; pri tem jih je vodilo načelo, ki je tako staro kakor pravica sama. In dasi je predsednik Montane skušal rešiti Charlotto Cordayevo, ker sta ga genila njen pogum in njena lepota, s tem da je popačil postopanje, in je zavoljo tega izgubil predsedniški stolec, so bile vendar ženske največkrat zaslišane brez pristranske naklonjenosti, po pravilu, ki je bilo vsem sodiščem skupno.
Porotniki so se jih bali, bili so nezaupljivi radi njihovih pripomočkov zapeljivosti in ker so navajene lilim-be. Ker so bile po pogumu enake moškim, so že s tem pozivale sodišče, naj postopa ž njimi kakor z moškimi. Tisti, ki so jih sodili, so bili po večini le povprečno ali le ob svojih urah dovzetni za mikavnost lepega spola, zato jim niso delale nikake zmede.
Dipl. agr. A. Jamnik:
Skoda vsled neorientira-nosti produkcije
Naše mlekarne in sirarne tožijo, da kljub znižanim cenam ne morejo spraviti svojega blaga v denar in Jim torej zaostaja.
Preveč se pri nas zanašamo na čuden up, Keš, saj kupci morajo priti. Kmetske zadruge trpijo veliko škodo, ker ni glede vnovčenja njihovih pridelkov pot skoraj bi rekli ni5 uglajena. Nekatere so v zadnjem času baje obratovanje ustavile. Mleka je na preostajanje. Krmljenje prašičev z mlekom je danes predraga zadeva in se je bati, da se spričo obetajoče se slabe konjunkture v prašičji kupčiji tako krmljenje absolutno ne izplača.
Ko bi pri nag za kmetijstro obstojala kaka institucija za intenzivnejše opazovanje trga in konjunkturnih okoliščin ter bi zaključke svojih opazovanj s primernimi navodili, nasveti in migljaji razglašala v strokovnem tisku (n. pr.
▼ >Knotovalcu«), bi interesenti svajo proizvodnjo in vnovčevanje mogli odrcj&ti tako, kakor bi bilo za njih gospodarsko ncjcs^jlr.gje in najkoristneje. Tega pa danes ne morejo zaradi neorientiranosti, kar je temeljni vzrok neuspehov in tudi kupčija se ne more kaj prida urediti, še manj pa razviti.
Posebno se našemu siru rado očita, da prihaja premlad v promet in s trgovske strani se trdi, da pač mora prihajati, ker zaradi neod-govarjajoče kontrole mleka pred podelovanjem naš sir večinoma ne zdrži večje starosti, m« kmalu skvari, napihuje itd., vsled Časar v trgovini ni priljubljen, ker je preveč »riskacten« predmet.
Trgovci se pritožujejo nad našimi podjetji, da so nesolidna. Tako n. pr. toži eden, da je pri nabavi večje količine (okoli 1000 kg) prosil sirarno naj mu spričo dejstva, da mne splošno nazadujejo, pristanejo na tako cc.^o, da bo mogel z njihovim blagom pri prodaji uspeti. Niso mu ugodili in plačati je moral razmeroma visoko ceno. Po preteku 24 ur pa se Je prepričal, da je dotična sirarna takoj nato znižala ceno za 4 dinarje pri kilogramu in je bil s tem postavljen v veliko nepriliko glede prodaje drago plačanega sira. Sedaj tam tudi po nizki ceni noče več kupovati, temveč nabavlja sir od drugod.
Drugi n. pr. toži, da je bil od velikega sirar-skega podjetja opozorjen, da bo izvozil skoraj vso svojo zalogo v Nemčijo fn povabljen naj si pravočasno po taki in taki ceni izbere in rezervira blaga, kolikor želi. Reklo se mu je, da Izbrano blago lahko ostane shranjeno v kleteh podjetja in naj ga postopoma odvzema, kolikor ga bo za sproti potreboval. Trgovec je izbral in se pogodil za večjo količino. Spričo šarmant-nosti, ki jo je podjetje pokazalo — ni napravil pismene pogodbe. Del blaga je vzel in plačal ter ga tudi kmalu prodal. Ko je prišel po na-daljni del pogojenega in shranjenega blaga, pa so mu rekli, da je sedaj toliko in toliko dražje. Vzel ni nič, pač pa prekinil poslovne stike s podjetjem, ki ne drži besede. Zalaga se sedaj drugod.
Ne morem reči, da bi postopek v obeh slučajih bil prava nesolidnost. To je pač posledica razmer in zmed, ki se dogajajo radi neurejene kupčije in neorientiranosti pridelovalcev. V sedanjem času je razumljiv strah podjetij, da ne bi oddajali blaga prepoceni in v škodo zadru-garjev, razumljivo pa je tudi ogorčenje trgovca, ki je tako prišel v neprijeten položaj, v drugem slučaju pa se je čutil skoro ogoljufanega. Za njega je stvar nesolidna in konec. Tako poslovanje ogrože njegove trgovske interese.
Četudi sta omenjeni podjetji, po svojem mnenju, ravnali pravilno ic pošteno in s takim poslovanjem res trenutno dosegli boljši denarni uspeh, vendar postopek ni bil koristen za podjetje samo, niti ca dobavitelje mleka, kajti — izgubljen je razmeroma velik, soliden in pošten odjemalec. V svojih posledicah utegne biti tako poslovanje škodljivejše, ko če bi bili ravnali drugače. In res, sedaj, ko bi tega odjemalca radi zastajajočih zalog najbolj potrebovali — jim obrača hrbet.
V kupčiji z mlekarskimi proizvodi, kakor sploh pri vsaki kupčiji je treba jasnosti, reda In rigoroznosti. Za začetek se lahko določi tudi primitivnejši standard. Dobava mleka se lahko določa tudi prostovoljno, to se pravi neobvezno, vendar mora biti izdelovanje dobrega blaga primerno zajamčeno. S tem se bo izdelkom v vsaki situaciji zagotovil dober glas in ugodna cena, kar bo vsekakor omogočilo uspešno vnovčevanje.
Razmišljati bi bilo tudi o morebitnem rajo-niranju produkcije in o otvoritvi manjših obratovalnic v velika podjetja.
Istočasno je potrebno propagandno delovanje samopomoči y tem smislu, da se zagotovi našim sirarskim in mlekarskim izdelkom večji konsum doma v državi, kar bi istočasno omejevalo uvoz inozemskega (boljšega!) blaga In kar bi naši produkciji potem v progresivni meri prihajalo v korist Morebiti bi tudi kazalo propagirati razne mehke sire, če bi bilo iz-gleda, da se občinstvu priljubijo. Danes se n. pr. tudi pri nas izdeluje »šaletski« Bir, a iz-gleda, da morda že malo kasno, kajti kakor zgleda, po tej znamki ni več takega povpraševanja ko pred leti.
Sirite Jugoslovana1'!
Gospodarske vesti
X Plovne edinice ca izvozno kampanjo.
Državna rečna plovidba je prejela iz Regensburga 50 plovnih edinio (remorkerjev in šle-pov) v svrho brezhibne odpreme našega izvoza.
X Priprave za branje in izvoz orehov. Branje orehov se bo že v naslednjih dneh pričelo v naši državi. Ker gravitira naš izvoz orehov predvsem proti Madjarski, so bile storjene vse otrebne mere, da se sortiranje in izvoz izvede ar najbolj pravilno in popolno. Letošnji pridelek se ceni na 200—250 vagonov. Cene znašajo trenutno 500—550 dinarjev za 150 kg Iranko nakladalna postaja.
X Znižanje cen v ameriški avtomobilni industriji. Vse manjše tovarne, pa tudi Chrysler Corporation, so z ozirom na zvišanje evropskih carin na ameriške avtomobile znižale prodajno ceno za 10 odstotkov in tudi več.
X Bolgarsko poljedelstvo. Žetev je letos rekordna. Napram letu 1929 znaša povišek 65 odstotkov. Poljedelsko ministrstvo je sporočilo, da je žetev skoroda končana in se že pričenja s pripravami za izvoz. Tudi produkcija tobaka, ki se nahaja v napol dozorelem stanju, kaže, skupno s produkcijo raznega olja, povoljne uspehe. Vinogradništvo je v zadovoljivem stanju, razen južnih krajev, ki trpijo na občutnih napadih trtnih uši. Svilarstvo je kvalitativno zadovoljivo, kvaliteta pa zlasti zaostaja pod normalo.
Borzna poročila
dne 5. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 5. avg. Amsterdam 22'685—22-745, Berlin 13-4775, Bruselj 7-8905, Budimpešta 98916, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7'9600— 7-9900, Newyork 56-275, Pariz 221-86, Praga 167-24, Trst 294-20—296-20.
Zagreb, 5. avg. Amsterdam 22-715 bi., Dunaj 796—799, Berlin 13-4625—18-4925, Bruselj 789-05 bi., Budimpešta 987-66—990-66, Milan 294-283—296-283, London 274-26—275-06, New-york ček 56-175—56-375, Pariz 220-639—222-639, Praga 166-84—167-04, Ziirich 1094-40—1097-40.
Beograd, 5. avgusta, k. Amsterdam 22-7452 do 22-6850, Berlin 13-9425-13-4625, Dunaj 796 do 799, Budimpešta 990-60—997-60, Curih 1094-40—1097-40, London 274-26—275-56, New-york 56-1750—56-3750, Pariz 220-86—222-86, Praga 166-84—167-64.
Curih, 5. avg. Beograd 9-1275, Pariz 20-24, London 25-0537, Newyork 514"355, Bruselj 72-—, Milan 26-945, Madrid 57-20, Amsterdam 207-20, Berlin, 12293, Dunaj 72-73, Sofija 3-73, Praga 15-25, Varšava 57-70, Budimpešta 90-25.
Dunaj, 5. avgusta, d. Berlin 169, Amsterdam 284-85, Kopenhagen 189-65, Stockholm 190-20, Newyork 707'20, London 34-4538, Pariz 27-82, Bruselj 98'90, Praga 20-975, Beograd 12-5525, Budimpešta 123-99, Bukarešta 4-2125, Varšava 79-30, Sofija 5-125, Milan 37-04, Curih 137-48.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, promet 2 vag. tramov.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanski borzi ni sprememb.
Zagreb, 4. avg. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-25—88-75, voj. škoda ar. 439—439-50, voj. škoda kasa 439—439-25, voj. škoda avg., sept., dec. 438-25—440, 4% ag. obv. 55—55-50, 7% Bler. pos. 86-75—87 (86-875), 8% Bler. pos. 97-25-97-75, 7% pos. hipot. 86-86-50 (86-50). Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 909 do 912 50, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 d, veljska 400—402, Slavonija 200—202, Vevče Mednarodna 63 d, Narodna banka 8200 d. I n -dustrija: Šečerana Osijek 312—318, Trbo-124 d.
Beograd, 5. avgusta, k. 7% investicijsko posojilo 92, 4% agr. obveznice 56—56-75, 7% posojilo Hip. banke 88-25—89, 7% Blerovo posojilo 88-75, Vojna škoda 454, uit. avgust 454, uit. november 457—457-50, uit. december 461-50—463, Narodna banka 8250—8260, Izvozna banka 950.
Dunaj, 5. avgusta, d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 11-30, Prioritete 91-25, Ruše 35-25, Trbovlje 49-60, Leykam 4.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca nespremenjena, brez prometa.
Novi Sad, 4. avg. Pšenica: 79/80 kg: baška 175—177K, gornjebaška 177K—180, baška Tisa šlep 180—182K, gornjebanatska 172K do 175, sremska 78 kg 165—16754. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 22 vagonov, oves 1 vagon, ječmen 1 vagon, koruza 18 vagonov, moka 9 vagonov. Tendenca neizpreme-njena.
Sombor, 5. avg. Pšenica: baška 78 kg 170-175, baška Tisa šlep 80 kg 175-180, gornjebaška 79/80 kg 172—175, sremska 78/79 kg 160-165, slav. 78 kg 157H-162K, banatska Bega šlep 79 kg 170—175, banatska Bega kanal 79/80 kg 170—175. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 416K vagonov. Tendenca neizpreme-njena. Otrobi : baški 90—92.
Budimpešta, 5. avg. Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: okt. 18-48—1863 (18-53— 18-54), marc 20-13-20-24 (20'19-20'20), maj 20-95. Rž: okt. 12-33-12-50 (12-36-1240), marc 13-66-13-76 (13-68—13-70). Koruza: avg. 16-65-16-70 (16-70-16-72), maj 17-05-17-25.
Speri
Naša reprezentanca v Argentini.
Buenos Aires, 5 avgusta. Po zaključku svetovnega prvenstva v Montevideu je naša reprezentanca odpotovala v Argentino, kjer bo nastopila kot BSK in igrala nekaj tekem. Buenos Aires : Beograd 3:1 (3:1).
Naš reprezentančni team je igral kot repre-1 sentanca Beograda v Buenos Airesu proti mest-
Argentinski team niso sestavljali samo klubi prestolice, temveč enajsterica Je bila faktično državna reprezentanca, sestavljena iz igralcev, ki so igrali v Montevideu v finalu z Uruguay-em. Njihova igra Je bila sicer prav dobra, vendar je rezultat 3:1 previsok.
Naše moštvo je bilo še zelo utrujeno od tekem v Uruguayu in naporne vožnje v Argentino, tekom katere Je vladala naravnost tropična nevihta. Radi tega je moštvo nastopilo proti Argentini v spremenjeni postavi: Jaksič - To-šid, Spasojevič - Arsenijevič, Stevanovič, Djo-kič - Tirnanič, Marjanovič, Bek, Vujadinovič, Hrnjiček.
Zanimivo je, da so ravno rezerve igrale najbolje, še več: njih igra je bila naravnost odlična. Predvsem sta se izkazala oba branilca To-šič in Spasojevič, dočim Je bil Hrnjiček slab.
Kljub utrujenosti so bili naši stalno v premoči, v drugi polovici so dobesedno oblegali gol nasprotnika. Vendar so imeli izredno smolo v streljanju, ki je bilo radi utrujenosti in preigranosti igralcev netočno. Veliko je pripomogla k rezultati sijajna argentinska obramba. Dasi so naši nudili v polju krasno igro, kombinirali vzorno in sijajno prodirali, niso znali doseči rezultata, ki bi odgovarjal igri. Rezultat bi se moral glasiti obratno.
Pred odmorom so domačini igrali z velikim elanom, izredno hrzino in so nudili eno svojih najboljših iger. Manjka jim samo oster in točen start in v gotovih slučajih tudi tehnika. Njih igralci so krepki, borbeni in prav nič ne okle vajo ter streljajo iz vsake pozicije. Pri doseženih golih jim Je precej pomagal veter.
V drugem polčasu so naši diktirali tempo in popolnoma prevzeli inicijativo. Obramba Je bila nepremagljiva. Napad je krasno igral, pred golom pa je odpovedal. Dobra je bila desna stran in Bek. Edini gol je zabil Marjanovič.
Naslednjega dne se je naša ekspedicija vkrcala na »Kap Norte«, ki bo odplul v Rio de Janeiro v Braziliji, največje in najlepše mesto v Južni Ameriki. Igrajo kot BSK dve tekmi « prvakom Vasco da Gama.
Izjava.
Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, katere bi napravil kdorkoli na moje ime.
Marija Egger. 201 Ljubljana.
OGIAŠUJTF
v
ji
Javna prostovoljna dražba.
V soboto dne 9. t. m. se vrši v Ljubljani, Kolodvorska ulica 31 javna prostovoljna dražba 1 tovarniške nove International Harve-ster tovorne šasije 2 in pol tonske. 203
NAJNOVEJ8A KOLESA ZA OTBOKEI
g TOVARNA PELIKAN
KOLESNI DEU — PNEUMATIKE — EK DETAJL LAKIRANJE — PONIKLA NJE OBOS	OtroSkt	vozički
MARIJIN TRG AT. 8
TOVARNA Ljubljana VIL
SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES EN VOZIČKOV I
Stev. 28787/30
Kazp
is
Naielstfvo mesene občine ljubljanske razpisuje oddajo:
1- Kamnoseška dela za renoviranje glavnega magistr. poslopja;
2. iapravo železo betonskega rezervarja za vodo na ljublj. gradu;
3. iapravo vodovodno-instfalacijskih del na ljubljanskem gradu.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 12. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 5. avgusta 1930
{jvaniimi kamnolomi
Jnff.fttilmM Lenarčič
'Ribnica na Peiber/u
Vsi sortimenti kamenja za utrditev cest:
Kocke, prizme, mali tlak, robniki, uvozniki itd. itd.
Najcenejše vzdrževanje, največja trajnost, zato proti vsem novim sistemom daleLo najcenejši način utrditve cest in dvorišč
Lastni kamnolomi, železnica in delavska kolonija — Ustanovljeno leta 1908
Potrtim srcem Javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Rudolf Oroszy
trgovec in posestnik
v ponedeljek, dne 4. avgusta t. 1. po prejemu svetotajstev za umirajoče v 58. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v četrtek, dne 7. avgusta ob 4. uri popoldne v Grazu iz kapele pokopališča St. Leonhardt.
Ljubljana, Graz, Maribor, dne 5. avg. 1930.
Žalujoči ostali.
.-•'V'".'.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 4432/5.
1794-3-3
Dodatek
k razglasu kraljevske banske uprave Dravske banovina v Ljubljani o licitaciji V. No.
4432 z dne 25. julija 1930.
Dodatno k razglasu o licitaciji za oddajo del za ureditev cestišča z dvojno površinsko prevlako s katranom oziroma asfaltom na banovinskih cestah Pesnica—Sv. Lenart, Vojnik—Dobrna, Celje—Laško in Celje— Rogatec objavlja kraljevska banska uprava, da se bodo na
licitaciji dne 11. avgusta 1930. sprejemale tudi alternativne ponudbe za ureditev cestišča z asfaltnimi emulzijami v mrzlem stanju, odnosno tlakovanje z malimi kockami.
Tozadevni posebni pogoji in za ponudbo potrebni podatki so na vpogled med uradnimi urami v prvem odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
V ostalem veljajo določila prvega razpisa.
V	Ljubljani, dne 1. avgusta 1390.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T 51/30—2.	1806
Amortizacija menic.
Na prošnjo tvrdke »Zlatorog«, prej C. Bros v Mariboru, se uvede postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice, ter se imetnik poživlja, da jo v teku 45 dni od dne, ko se objavi ta oklic, predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči.
Menica je izdana od tvornice »Zlatorog« na vsoto 3000 Din bianco akcept; podpisala sta jo Tomislav Novak v Beogradu kot akceptant in Gaspar Belič, lastnik firme »Mosor« d. d. Zagreb, kot žirant.
Okrožno kot trgovsko sodiščen v Mariboru,
dne 1. avgusta 1930.
E 388/30.
1813
Zavezana stranka Antonija Sajovic, po3., Šmiklavž.
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog Lize Zabojnik, pos., Šmiklavž, bo dne 5. septembra 193 0. ob pol-desetih pri tem sodišču v sobi št. 5, na podstavi s te*i odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin :	zemljiška knjiga
Šmiklavž, vi. št. 133; označba nepremičnin: poslopja, zemljišča, pritikline; cenilna vrednost Din 46.654-50; najmanjši ponu-dek Din 31.103-—.
K nepremičnini zemljiška knjiga zgoraj-šnje vi. št. spadajo pritikline v cenilni vrednosti 2542 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče na Vranskem, dne 30. julija 1930.
Kps VII 307/30.—8	1821
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot prizivno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 27. junija 1930 opr. št. Kpr 200/30—4, da je I<er/.ič Terezija r. Ponikvar, hči Jožeta in Marije ruj. Ahčin, roj. 16. 10. 1888 na Igu, prist. v Ljubljano, r. k. vere, omožena, žana posestnika, v Ljubljani, Ižanska c. št. 50. nekaznovana,
kriva
prestopka prevare po § 342 k. z. storjenega s tem, da je dne 7., 20. in 27. marca 1930. v Ljubljani prodajala posneto mleko, ne da bi ga označila kot tako, ter ga označila kot polnovredno mleko — torej pri-dajala blagu lastnosti, ki jih ni imelo.
Radi tega je bila obsojena po § 342 k. z. v plačilo globe Din 180-— v roku 14 dni, v slučaju neizterljivosti na tri dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 27. junija 1930.
Kps VII 306/30—8	1820
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot prizivno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 27, junija 1930, opr. št. Kpr. 201/30—9, da je Križman Anton, sin Martina in Marije, roj. Škerjanc, roj. 30. 5. 1905 v Ljubljani, pristojen v Trnovo, r. k. samski, posestnik v Ljubljani, Ižanska c. št. 48, pismen, nekaznovan
kriv
prestopka prevare po § 342 k. z. storjenega s tem, da je dne 17. marca 1930 in 20. marca 1930 v Ljubljani prodajal mleko mešano z vodo kot polnovredno mleko, torej prisvajal blagu — mleku, lastnosti, ki jih ni imelo.
Radi tega je bil obsojen po § 342 k. z. v plačilo globe Din 120-— plačljive v 14 dneh, v slučaju neizterljivosti na dva tfhi zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 27. julija 1930.
Vpisi v zadružni register.
ii.
i n
Vpisale so se izpremembe dodatki pri nastopni zadrugi:
375 Sedež: Št. Lovrcnc.
Dan vpisa: 30. junija 1930.
Besedilo: Mlekarna v Št. Lovrencu, r. z. z o. I.
Vpisala se je:
sprememba pravil, da se glasi za naprej v
§ 8 določena višina deleža na 100 Din;
v § 38: izpuste se besede »... se okliče pred cerkvijo po nedeljski službi božji...«;
Izbrišeta se izstopivša člana Zagorjan Anton in Rupelj Ludvik; vpišeta pa se novo izvoljena člana načelstva:
Zupančič Janez, posestnik na Korenitki št. 8, in Grdin Andrej, posestnik na Razburih št. 0.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 30. junija 1930.
Firm. 79/30 — Zadr. 11/30.
Konkurzni razglasi
S	10/29—99	1822
376 Konkurzni oklic.
Prezadolženec Korinšek Adolf, trgovec
v	Rajhenburgu.
Za razpravo o upravnem računu upravitelja sklada od otvoritve konkurza dalje, za izjavo o njegovih stroškovnih zahtevkih, za sodno prodajo oziroma prepustitev pre-zadolžencu neizterljivih terjatev in dveh vložnih knjižic se določa narok pri tem sodišču, soba št. 5,
na dan 16. avgusta 1930. ob 9. uri.
Upniki morejo stroškovnik in račun vpogledati pri sodišču in svoje pomisleke uveljavljati pri tem naroku ali že preje pismeno.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 30. julija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 1266/30.	1805
Razglas o licitaciji.
Na osnovi pooblastila kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. julija 1930., VI No. 10348/1, in smislu zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika o izvrševanju odredb oddelka B Pogodbe in nabave tega zakona razpisuje uprava splošne bolnice v Mariboru
I. pismeno ofertalno licitacijo
za nabavo materijala za posteljno in telesno iperilo, volnenih odej in usnjenih breapetnikov (cokl)
na dan 2. septembra 1930. ob 11. uri pri upravi splošne bolnice v Mariboru.
Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki in pojasnila ter podrobni pogoji proti povračilu stroškov.
Pismene, z Din 100-— kolkovane ponudbe so v zapečatenem ovitku, na katerega zunanji strani je označiti naslov ponudnika in predmet ponudbe, predati upra-
vi	bolnice najkasneje do 11. ure dneva licitacije. Ponudbe morajo biti sestavljene v smislu čl. 12, točka 2., pravilnika o izvrševanju zakona o državnem računovodstvu.
V	ponudbi sami je navesti pri tekstilnem blagu in volnenih odejah tvomiško pro-venijenco ponujenega blaga.
Ponudba.j je posebej priložiti vzorce, ki se ne vračajo.
Ponudniki n -ajo v ponudbi izrečno na* vesti, da so jim podrobni dobavni pogoji poznani in ga na nje brezpogojno pristajajo.
Kavcijo, ki ^—u zu naše državljane 5%, za inozemce 10% celokupne vrednosti dobave, je pola--v.i pri blagajni bolnice vsaj do 10. ure predpoldan na dan licitacije.
Vsak ponudnik mora komisiji predložiti dokazila o dražiteljski sposobnosti, o položeni kavciji in o plačanih davkih za preteklo četrtletje.
Uprava splošne bolnice v Mariboru,
dne 30. julija 1930.
Br. 26769/1930. g.	1823-3-1
Oglas.
Izdavanje gradjevinskih radnja za zgradu Okružnog Ureda za Osiguranje Rudnika u Beogradu.
Središni Ured za Osiguranje Radnika u Zagrebu održače u prostorijama svoje gradjevne uprave u Beogradu, Zagreba-bačka ul. br. 7- pismenu ofertalnu licita-ciju za radnje označene u naslovu, na dan
30.	augusta 1930. g. u 11. časova.
rečene gradjevne uprave najkašnije na dan licitacije do 10. časova. Ponude pre-daju se na istome mestu, a najkašnije na dan licitacije do‘ 11. čas. u zapečačenoj ko-verti sa oznakom na poledjini: »Ponuda za gradjevinske radove za novogradnju Okružnog U»-eda za Osiguranje Radmka u Beogradu, i.a oglasu ofertalne licitacije br. 267G9/1930. g.« U originalnom dobive-nom formularu predračuna imaju se uvrstiti za sav materijal i za sve radnje jedinične i ukupne cene u dinarima, a po-nudu snabdefi taksenom markom od 100 dinara.
Ponudjač ima komisiji pod neti dokaz o
nadmetačkoj sposobnosti, koje če se ko-misiski otvoriti.
Ponude, koje ne stignu na vreme, koje su nepotpune, ne odgovaraju stavljenim uslovima ili stignu telegrafski, neče se uzeti u razmatranje.
Kaucija iznosi za domače 5% a za Strane 10% od ponudjene sume. Kao kaucija mogu služiti: 1. gotov novac, ili uložna knjižica kojeg novčanog zavoda prvog reda; 2. državni vrednosni papiri po nomi-nali, ako je berzanska vrednost manja, tada po kurzu; 3. založnice ili komunalne obveznice; koje je Ministarstvo finansija oglasilo podesne za kaucije u priznalo im pupilarnu sigurnost; 4. garantno pismo novčanog zavoda prvog reda, registrovano kod Generalnog Inšpektorata Ministarstva Finansija, samo kao privremena kaucija, koja se u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih pomenutih kaucija.
Ponudjač kome se radnje povere, ima u roku od 8 dana po potpisu ugovora po-visiti kaucije na 10% ako je stranac na 20% pogodjene sume.
Priznanice na zaradi snabdevaju se sa 0-5% u taksenim markama, a kod konač-noga obračuna plača preduzimač 1% obračunske sume za pravni posao.
Središni Ured za Osiguranje Radnika pridržava sebi pravo prihvatiti ponudu, koju nadje najpovolnijom, makar i nije najjeftinija, te nije dužan svoj postupak obrazlagati. On može i poništiti licitaciju, odustati od pojedinih ili ukupnih radova, bez prava ponudjača na ikakovu oštetu.
Za trajanje raspisa mogu interesenti dobiti uslove i načrte potrebni za ovu licitaciju u kancelariji Gradjevne Uprave Sre-dišnog Ureda za Osiguranje Radnika u Beogradu, Zagrebačka ul. br. 7. i to svaki dan od 8. — 12. časova uz naplatu od 300-— dinara.
U Beogradu augusta 1930. god.
Iz knneelarije Gradjevne Uprave SrediS-
nog Ureda za Osiguranje Radnika u Beogradu.
Št. 11737/30	1818
Razglas.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je z odlokom od dne 17. maja 1930, VIII, No 1524/3, odobrila mestni občini mariborski, da sme pobirati v mestni klavnici z dnevom odločbe sledeče pristojbine:
a) klavnina:
za 1 govedo (bik, vol, krava, tele Din 75-—
~ } tele ,	»	18-,
1 ovco, kozo, jagnje ali	kozliča	>	9—
1	svinjo preko 50 kg	>	qn.__
svinjo do 50 kg in odojke	>	20-—
1	konja, žrebe	J	,	gQ._
b) oglednina:
njeZa itdkI^arSena g0V6da’	svi-
nje, itd. je plačati na oglednim tolik«
kolikor znaša tozadevna klavnina Isto K*KT ,e Pla5a,i “	polovfce
Za uvoženo meso v kosih (zadnje nrert nje četrti, butine itd.) je plačati: ’ za 1	kg	govedine	D}n	n.,._
> 1	>	teletine	[
> 1	>	svinjine	>
njene!*16 pristojbine ostanei<> neizpreme-
Novo odobrene pristojbine se začne?« pobirati z dnem 1. junija 1930.
V	Mariboru, dne 20. maja 1930.
Mestni magistrat mariborski.
PoSt. 895/30
Objava.
1819
■Al SradGroaak°n se.obiavIia. da j«
V	Ljubljani, dne 2. avgusta 1930.
ana.
Advokatska komora, Ljublj
St. 675/30	*	1809_2_,
Razpis.
Tr0i^dpiSa5a nota"ska zbornica razpisuje vsled smrti gospoda notarja Avgusta Dru-arja izpraznjeno notarsko mesto v Celiu oziroma drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnjo naj se vlože pri podpisani zbornici najkasneje do dne 25. avgusta 1930.
Notarska zbornica v Ljubljani, dne 1. avgusta 1930.
   —
Razne objave
Štev. 6136.
1785-3-3
Poziv upnikom.
Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z. v 11-kvidaaji se je razdružila in zato v smislu j^družnega zakona poziva svoje up-
L fdV1 V zakoaitem roku prijavijo svo-je terjatve na naslov »Zvezo slovenskih: zadrug (za Zadružno zvezo v Celju«, Ljubljana, Pražakova ulica št. 11«.
Likvidatorji.
Razid društva.
i8oa
Obrtno društvo v št. Vidu nad Ljubljano se je po soglasnem sklepu občnega zbora z dne 4. julija 1930. prostovoljno razšlo.
Peršin Franjo s. r., bivši predsednik.
Št. Vid nad Ljubljr -3, dne 31. julija 1930,
1793
Objava.
Izgubil sem odpustnico III. razreda I. od* delka drž. deške osnovne šole v Ljubljani VII, na ime: Novak Anton iz Ljubljane VII.
Proglašam jo za neveljavno.
Novak Anton s. r.
1804
Objava.
Izgubil sem odpustnico V. razreda osnov* ne šole v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1924/25 na ime Vodnik Stanko iz Podutika pri Ljubljani.
Proglašam jo za neveljavno.
Vodnik Stanko s. r.
i8oa
Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. b razreda drž realke v Ljubljani za leto 1929/30 na ime: Olup Zvonko u Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Olup Zvonko s. r,
LjUJljaiil