NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJČA N A J \S C A NAJČA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXIV, januar 2014, št. 1,2 \ IZ VSEBINE Medgeneracijsko sodelovanje 14 Naj učitelji 24 Comenius 25 Novi obrazi na šoli 32 MalaNajča 39 Pritožno in pohvalno knjigo, prosim! 93 Zabavne strani 105 Pozdravljeni, najčani! Ravnateljičin kotiček Moram priznati, da mi je nova vloga urednice precej tuja, a tudi zabavna. Skupaj z ostalimi novinarji pomagam pri ustvarjanju Najče. Tako vam omogočimo prebiranje šolskega časopisa. Čeprav sem pri novinarskem krožku šele prvo leto, sem se v delo samega novinarja ter kasneje urednice hitro vživela. Tokrat smo se na sestankih pogovarjali o dosedanjem delovanju šole, o obetajočih se in potrebnih spremembah ter o ciljih šole, zato je tema prve letošnje Najče »Uspešna šola 21. stoletja«. V pogovor smo vključili naša mnenja o tem, kakšna bi morala biti uspešna šola 21. stoletja, kakšni bi morali biti odnosi in delovanje šole. Preberete lahko tudi mnenja učencev o medsebojni pomoči in (morebitnem) medgeneracijskem sodelovanju. Spoznali boste zgodovino delovanja šole in se kaj zanimivega naučili. Mnenja strokovnjaka lahko preberete v intervjuju s psihoanalitikom Zoranom Milivojevičem. Učitelj! Učiteljica! Ali veste, če ste za učence kakovosten učitelj? Ali v vašem razredu vse poteka gladko? V tokratni Najči si oglejte, katere lastnosti bi po mnenju učencev moral imeti dober učitelj in te tudi poskušajte doseči. Če pa ste željni zabave, jo lahko najdete v testu, anekdotah s potovanj, vicih, rebusih ali v aktualni glasbeni letvici. Seveda pa vas čaka še mnogo več... Želim vam obilo užitkov ob prebiranju Najče. Urednica: Ema Bauer SoLa za 21. stoletje Včasih je bilo težko najti informacije, ljudje so sedeli v knjižnicah, ki so edine lahko nudile odgovore na vprašanja radovednih bralcev. Znanje, ki so si ga pridobili bralci in študentje, je bilo skoraj trajno, resnice, ki so si jih vtisnili v spomin, so bile pravilne celo njihovo delovno dobo, morda celo vse njihovo življenje. Z Danes pa je ravno nasprotno. Informacij je preveč, na vsakem koraku, in kar naenkrat je najtežje postalo te informacije pravilno izbirati in ločevati. Zato se je tudi šola spremenila. Nič več ni potrebno znati na pamet toliko podatkov, pomembneje je, kje in kako hitro najti ustrezen odgovor na vprašanje. Za to pa je potrebno dobro brati in v besedilu hitro najti ključne poudarke. Ker se zavedamo, kako je v množici podatkov pomembno najti tiste prave, smo si za prednostno nalogo naše šole za naslednja tri leta postavili povečati bralno pismenost. Na Grmu se zavedamo, da se mora šola spreminjati. Učimo se mi, učitelji, in vas, učence, učiti za nove čase. V vas, učencih, se trudimo zbujati radovednost in željo po znanju, iskanju informacij in kritičnost do velikega števila podatkov, spodbujati ustvarjalnost in pogum. Sama se večkrat vprašam, kakšna znanja bodo potrebna leta 2030, 2040, ko boste vsi, ki ste sedaj v šolskih klopeh, na vrhuncu svoje delovne zmožnosti. Kaj bo takrat sploh še res? Mnogi podatki zagotovo ne, delovna disciplina, delovne navade, radovednost, bralna pismenost, predanost in pogum pa zagotovo. Zato šolo odpiramo navzven, gledamo, kaj delajo pri sosedih bolje in poskušamo dobre prakse uvajati tudi pri nas. Zavedamo pa se, da kljub vsemu nova tehnologija, ki jo ima šola, ne pomeni nič, če z njo ne upravlja dober učitelj s širokim obzorjem. Prepričana sem, da jih imamo na šoli veliko. Ravnateljica Sonja Simčič ŠOLSKI PARLAMENT PREDSEDNICA: Loti Kavšek PODPREDSEDNICA: Ajda Blatnik TAJNIK: Ciril Cerovšek Na parlamentu, ki je bil 18. oktobra 2013, smo izvedeli, da so letošnja tema šolskega parlamenta Odnosi v družbi. Po krajšem pogovoru smo imeti volitve, na katerih smo izglasovali vodstvo našega šolskega parlamenta. Naj na kratko povzamem, kaj je parlament in kaj predstavlja na naši šoli. Parlament je vrhovni organ učencev naše šole, na katerem izvoljeni predstavniki razredov predstavljajo svoje predloge ravnateljici in pomočniku ravnateljice, ki z našo pomočjo vidita, kaj in kje je kaj narobe na naši šoli in kako bi to lahko popravili. Loti Kavšek, 9. B Angleščina Tekmovanja Tudi letos je na šoli že potekalo kar nekaj tekmovanj, na katerih so grmčani blesteli, nekaj tekmovanj pa sledi še v naslednjem ocenjevalnem obdobju. ULf\ Ž6.T-.A Logika _____ Na državno tekmovanje iz logike so se uvrstili Jernej Avsec, Lan Dolenc (7. razred), Anja Urbas, Žara Oradecki (8. razred), Jakob Hofferle, Nejc Matoh (9. razred). Srebrno priznanje sta osvojila Jernej Avsec iz 7. C in Jakob Hofferle iz 9. C. Obema je do zlatega priznanja zmanjkala le 1 točka. Slovenščina _____ Tekmovanja se je udeležilo 165 učencev, bronasto priznanje je osvojilo 64 učencev. Učenke Anja Mitrovič iz 8. c ter Tinkara Moretti in Ida Vrščaj iz 9. b pa so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Tekmovanje Bober ____ _____ Tekmovanja se je udeležilo 72 tekmovalcev. 25 tekmovalcev je osvojilo bronasto priznanje. Filip Brajčič (8. B) in Kristjan Smodiš (9. A) sta se uvrstila na državno tekmovanje. Razvedrilna matematika __________ Tekmovanja se je udeležilo 5 učencev iz 05 Grm. Zlato priznanje sta prejeli Sinja Mežnar (7. A) in Eva Brudar (8. C). Srebrno priznanje so prejeli Nik Radovičevič (6. B), Anja Mitrovič (8. C) in Blaž Vovko Bučar (9. A). OCA ;ž.C» Na regijsko tekmovanje so se uvrstili Tara Polovič (9. A), Blaž Vovko Bučar (9. A), Kristjan Smodiš (9. A), Alja Štrbenc, Špela Šetina in Jakob Hofferle (9. C). Sladkorna bolezen _____ ____ Na državno tekmovanje so se uvrstile Ajda Blatnik (9. B), Laura Medle in Špela Slane (9. C). Laura in Ajda sta prejeli srebrno priznanje. Biologija Bronasto priznanje je prejelo 8 učencev. Tara Polovič Program NE-ODVISEN.si V četrtek, 17.10. 2013, smo si učenci v Športni dvorani Stopiče ogledali prireditev NE-ODVISEN.SI, ki govori o zasvojenosti z raznimi drogami. Osmo- in devetošoLci smo izvedeli veliko o tem, kako lahko človek postane zasvojen z drogo in kako težko se je ozdraviti, če si predolgo zasvojen. Spoznali smo veliko novih drog, ki se jim moramo izogibati, in izvedeli, kako nas lahko »dilerji« preslepijo in nam podtaknejo drogo. Omenili so nam tudi novejše droge, ki jih je po svetu ogromno. Taka je npr. »krokodil droga«, ki ti začne razžirati telo. Droge nam lahko podtaknejo v razne majice na koncertih in na tak način pridejo v telo preko kože. Zato se moramo izo--gibati vsem neznancem, ker nikoli ne vemo, kdo nam bo kaj podtaknil. Na zabavah nam lahko podtaknejo drogo v pijačo, zato je najbolje imeti plastenko, ki jo zapreš in jo imaš pri sebi. Obstaja pa tudi internetna zasvojenost. Tudi ta je nevarna za nas, saj nas današnja tehnologija hitro preslepi in smo na nevarnih internetnih mestih zelo nepazljivi in lahko naredimo ogromno napak. Zato pazite, kaj pišete po internetu! Bilo je zelo zanimivo poslušati in spoznati veliko novega. Loti Kavšek Šesto- in sedmošolci smo si ogledali tudi poučno risanko o pripetljajih Zarje in Svita. Skozi zgodbe teh likov je bilo predstavljenih več različnih življenjskih situacij, ki se lahko zgodijo vsakemu izmed nas. Poučno je bilo videti, kako pravilno ravnati v primeru, če te neznanec povabi v avto, če te prijatelji presenetijo s cigaretami ali pa ti ponujajo mamila. Veronika Avbar in Zala Kotar, 6. A Obisk KMETIJSKE ŠOLE GRM V torek, 15.10.2013, smo devetošol-ci obiskali Kmetijsko šolo Orm. Tam smo si ogledali šolo in se udeležili raznih vrtnarskih, kmetijskih in živalskih delavnic. Potem smo si ogledali delavnice drugih učencev srednjih šol. Imeli smo tudi predstavitev srednjih šol, kot so Gostinska in turistična srednja šola ter Biotehniška gimnazija. Loti Kavšek, 9. b Zbiralna akcija papirja V oktobru smo imeli ponovno zbiralno akcijo papirja na parkirišču na Gradu Grm. Vsi razredi smo se uspešno odrezali. Še posebej pa so bili uspešni učenci 7. A, ki so trenutno na vrhu lestvice. Razred Št. kilogramov Mesto 1.A 1310 1.B 1020 1.C 960 1.D 1430 2. MESTO 2.A 870 2.B 840 2.C 1670 1. MESTO 2.D 1120 3.A 1160 3.B 430 3.C 1360 4.A 1420 3. MESTO 4.B 1290 4.C 1300 5.A 1550 5.B 1140 5.C 1380 6. A 2210 6.B 3020 6.C 1370 7.A 3710 1. MESTO 7.B 3480 2. MESTO 7.C 3230 3. MESTO 8.A 1560 8.B 2000 8.C 1740 9.A 2270 9.B 1550 9.C 1670 Male sive celice V sredo, 8.1. 2014, je bilo snemanje TV oddaje Male sive celice, kjer je nastopila naša ekipa sedmošolcev: Lan Lopatic, Manca Novak in Ka- Pomočnik ravnateljice g. Tihomir Troha je o zbiralni akciji povedal naslednje: »Akcija je potekala uspešno. Letos upamo, da bomo ponovno dosegli 100 ton. Zamenjali smo od-kupovalca, letos je to Dinos, lani pa je to bil Ačo, zato je tudi cena papirja 90 € na tono (lani je bila 65 €). Vsako leto nam primanjkuje idej, kako naj porabimo denar, ki nam ostane, zato sprejemamo predloge.« Tam Polovic, 9. a rin Majcen. Pomerili so se z ekipo sedmošolcev 05 Slivnica pri Celju. Pokazali so odlično znanje, iznajdljivost in odzivnost na zanimiva vprašanja, imeli tudi malček sreče ter tako z veliko razliko premagali konkurenčno ekipo. Tako so se uvrstili v četrtfinale, med 16 najboljših ekip v Sloveniji, kjer bodo dobili nove nasprotnike. Oddajo bodo predvajali na SL01, in sicer! 2.2014 ob 9.45, lahko pa si jo ogledate tudi na www.malesivecelice.si. Male celice, 2. ekipa V sredo, 22.1. 2014, smo imeli snemanje za 2. ekipo, ki se je uvrstila na TV kviz Male sive celice. Ekipo so sestavljali Aljaž Kranjčevič, Sebastjan Prus in Jernej Avsec. Pokazali so odlično znanje in z rezultatom 46 : 24 Premagali ekipo OŠ Dušana Bordona iz Kopra. Oddajo si lahko ogledate na televiziji 22. 2. 2014 ob 9.45 ali na www.malesivecelice.si. Obisk Doma starejših občanov V torek, 3. 12. 2013, smo se učenci 6. a prostovoljno odpravili v dom za ostarele v sklopu teme MEDSEBOJNA POMOČ. Tam smo jim punce iz MPZ-ja pripravile pevski lin plesni nastop, Karel Cerovšek je na harmoniko zaigral nekaj pesmi, Zala Kotar je igrala na prečno flavto, Katarina Vrbinc je recitirala pesem Nekaj je v zraku Toneta Pavčka, na koncu pa smo vsi skupaj zapeli pesem Slovenskega naroda sin. Glede na požeti aplavz smo sklepali, da jim je bila predstava zelo všeč. Po nastopu so nam pripravili tudi prigrizek, po katerem smo se nato skupaj z učiteljico odpravili nazaj v šolo. Veronika Avbar, 6. a Dan mobilnosti na Goijancih V petek, 20. septembra 2013, smo se učenci šestih razredov z avtobusom odpeljali na Gorjance. Sli smo v Cerov Log. Pojedli smo že težko pričakovano malico. Predstavil se nam je tudi policist Mencin, ki je za šalo vklenil polovico naših sošolcev. Pogledali smo tudi skozi njegov daljnogled. Predstavil nam je tudi solzivec, s katerim se žal nismo smeli škropiti. Ogledali smo si kuhanje oglja na tradicionalen način. Izvedeli smo tudi za milijon in pol drevesnih vrst, katerih imen večinoma ne poznamo. Nato smo šli na učno pot Miklavž. "Malo" smo se sprehodili in videli čudovit razgled na Šentjernejsko polje. Med potjo so A-jevci ves čas grizli prigrizke in učiteljici se je skoraj zmešalo. Po približno treh urah predavanja na učni poti smo se polni lepih vtisov in razgledov odpravili domov. Miša Modic in Marin Gazvoda de Reggi, 6. C Letošnje leto bo na eko področju pestro kot vedno. V začetku decembra so eko predstavniki obiskali zavetišče in tako živali preskrbeli s hrano, ki so jo zbrali učenci razredne in predmetne stopnje. Pred nami sta tudi dva nova projekta. V drugem tednu decembra je na naši šoli že potekal sejem oblačil, in sicer tako, da smo prinesli oblačila in si jih nato med sabo izmenjevali. Naš drugi podvig pa bo kolesarnica, saj bomo s tem učencem omogočili varno shranjevanje koles in jih spodbudili, da se zjutraj namesto v avto usedejo na kolo in s tem naredijo nekaj koristnega zase in za okolje. Laura Medte, 9. c KOLUMNA Blaž Vovko Bučar Popolna šola Če bi povprečnega šolarja vprašali, kakšna bi bila po njegovem mnenju popolna šola, bi verjetno večina odgovorila, da brez ocen ali pa celo, da šole sploh ne bi bilo. To seveda vzame šoli pomen, zato bomo ti dve možnosti izločili. Gotovo pa bi bila katerakoli šola boljša, če bi imela na voljo velik izbor učnih pripomočkov ter več športnih objektov, saj bi s tem učencem predstavili snov na privlačnejši način. Šolska hrana je prav tako velik faktor v procesu ustvarjanja ,.popolne šole". Najbrž bi bila vsem najljubša opcija, da bi vsak naročil, kar želi. Seveda bi bilo to močno pretirano ter finančno zelo zahtevno za javno šolo. Lahko pa bi omogočili, da bi učenci lahko čez vikend prek interneta na šolski strani izbirali med npr. 3 meniji ter bi bilo tako več možnosti, da bi vsaj večina dobila približno tisto, kar raje zaužije. Tudi učni proces bi bil lahko prisoten v drugačni obliki. Učenci, ki so nadarjeni, bi lahko pri predmetih, pri katerih njihovo zna-nie presega znanje ostalih, sestavili skupino ter bi skupaj z učitelji pouk izvajali na drugačen način. Tako ne bi prišlo do zaviranja ..talenta", sai se pri trenutnem stanju učitelj težko osredotoči na posameznega učenca, če ima zraven še 20 drugih. Seveda pa bi isto veljalo tudi za učence, ki se težko učijo in bi jim tako učitelji lažje pomagali, saj bi se jim lažje posvetili. Če povzamem napisano, bi imela po mojem mnenju popolna šola napredne ter kvalitetne učne pripomočke (interaktivna tabla, večja uporaba računalnikov pri pouku) ter bi bili ti na voljo tudi učencem, ne pa predvsem učiteljem. Sistem šolske hrane bi imel na izbiro več menijev, med katerimi bi lahko učenci izbirali. Med poukom bi s pomočjo skupin učitelji spodbujali nadarjene učence ter prav tako omogočali učencem, ki imajo težave z učenjem ali so nedavno prišli iz tujine, boljši dostop do znanja. Blaž Vovko Bučar •• it« Dr. Zoran Milivojevič »Starši so avtoriteta, ki se ji mora otrok podrediti.« Zoran Mitivojevič je mednarodno priznani srbski psihoterapevt, ki pot meseca preživi v Novem Sadu, drugo potovico v Ljubljani, vmes pa predava še na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Med Slovenci je izjemno priljubljen in vsa njegova predavanja so razprodana. Je tudi avtor uspešnih knjig, kot so Formule ljubezni, Emocije, Mala knjiga za velike starše, Ulovimo ljubezen ... Grmski učitelji smo ga lahko poslušali na predavanju v šoli, naj-čanom pa je v čast, da nam je kljub svoji izredni zasedenosti odgovoril na nekaj vprašanj. Kako bi opredelili vzgojo? Vzgoja je vse tisto, kar bi starši in ostali odrasli morali storiti, da bi otrok postal samostojen in socializiran. Veliko staršev vzgojo prelaga na šolo. Kakšno vlogo torej imajo pri vzgoji starši in kakšno šola? Napačno je, da starši prelagajo vzgojo otrok na šolo. Čeprav ima šola pomembno vzgojno funkcijo, je kljub vsemu glavna naloga šole poučevanje oziroma izobraževanje. Poleg tega mora biti otrok ob vstopu v šolo že dovolj vzgojen, da se lahko vključi v razred in da lahko spremlja pouk. Kljub obstoju šole in vrtca so starši glavni otrokovi vzgojitelji. Starši so tudi edini, ki imajo moč, da otroka kaznujejo takrat, ko se ne obnaša primerno. V tem smislu so starši prvobitna avtoriteta, ki se ji otrok mora podrediti, starši pa nato ta odnos projicirajo na učitelje, ki so prav tako avtoritete. Starši morajo otroku postaviti meje. Kako pa doseči, da jih upošteva? Z malim otrokom upravljajo njegove želje in poskuša jih zadovoljiti tako, da prisili starše, da mu omogočijo, da jih zadovolji. Nekatere izmed teh želja so nevarne, zato morajo starši vplivati na otroka, da ta dojame, kaj je dovoljeno in kaj ni. Težava je v tem, da majhen otrok še nima dovolj razvitega razuma in sposobnosti samokontrole, tako da starševske prepovedi doživlja kot nerazumljive in kot znak, da ga starši nimajo radi. Da bi otrok spoštoval meje, mu morajo starši sistematično in dosledno prepove- dati, da teh mej ne prestopa. Če to stori, ga kaznujejo, prav tako pa mu stalno razlagajo, zakaj je dobro, da teh meja ne prestopi. Kaj storiti v primeru, če otrok meja ne upošteva? Kakšne kazni predlagate? Ko otrok ne spoštuje meje, je prva reakcija kritika - zahtevo za spremembo obnašanja. Če kritika ne zadostuje, sledi grožnja s kaznijo. Danes je običajno, da je prva oblika kaznovanja tista, da otrok za kazen ne bo mogel delati nečesa, kar si želi. To se imenuje »odvzem privilegija«. Drugi tip kazni je, da mora otrok narediti nekaj, kar je neprijetno, a koristno. Težava nastane, ko otrok ne sprejme kazni, ko se noče podrediti avtoriteti, ko ne sprejema starševske avtoritete. Osebno menim, da je majhnega otroka povsem upravičeno udariti z dlanjo po riti. To je telesna kazen, ki jo morajo starši uporabiti takrat, ko nikakor ne gre zlepa, pa morajo zgrda. Čeprav je telesna kazen neprijetna tako otroku kot staršu, obstajajo otroci, ki enostavno ne reagirajo na nič drugega. Telesno kaznovanje je kazen, ki jo staršu ni nujno izvajati, če pa telesno kaznuje otroka, mora to storiti zelo redko in previdno. Pri tem je treba paziti, da telesno kaznovanje ne postane fizično maltretiranje otroka in da se no spremeni v nasilje nad otrokom. Družina danes ni več takšna kot nekoč. Starši imajo vedno manj časa in energije za otroka, vse manj se pogovarjamo in tako naši odnosi trpijo. Kako lahko najstnik vzpostavi - oziroma obdrži - dober odnos s starši? Doba najstništva je obdobje, v katerem ima večina neko vrsto konflikta s starši. V tem obdobju najstnik reče: »Dovolj sem odrasel, da lahko to in to!« Starš mu odgovarja: »Ni res, še si majhen in zato se ne strinjam, da narediš to in to.« Torej, obdobje najstništva narekuje konflikt, a to ne pomeni, da odnos ni dober. Zelo je pomembno, da v odnosu obstajajo ljubezen, sprejemanje in spoštovanje. Tu razlikujemo sprejemanje osebe od sprejemanja njenih želja ali nekih njenih vedenj. Če starš ne sprejema neke najstnikove želje ali kritizira neko vedenje, tega ne dela zato, ker ga nima rad, temveč zato, ker ga ima rad, ker mu je mar za to, v kakšno osebo odrašča in se razvija. In zato je pomembno čas izkoristiti za kvalitetno komunikacijo. Najstnik mora pri staršu iskati pozornost in pomoč v vseh tistih situacijah, za katere sam misli, da mu delajo probleme. Tema te številke našega šolskega časopisa Najča je Uspešna šola 21 stoletja. Kako Vi vidite uspešno šolo? Uspeh je, ko nekdo uresniči svoj cilj, a cilj šole je, da prispeva k temu, da učenci pridobijo dovolj potrebnega znanja in da bodo kot osebe opremljeni za samostojno življenje v človeški družbi. Prevod Polonca Čarf Občina se je Lani odLočiLa v celoti prenoviti Kandijo. Čeprav je trajalo dolgo, so napravili kar lepo. Med drugim so zaradi del s kanalizacijo zaprli pot(ko), po kateri sem skupaj s sošolkami hodila v šolo. Čeprav sem se do sedaj na to že privadila, nad tem, da se je čas moje poti v šolo podaljšal, nisem preveč navdušena (tukaj naj vas opozorim, da imamo na gimnaziji začetek pouka največkrat ob sedmih). Na poti v šolo se tudi večkrat vprašam, zakaj sploh moram hoditi v šolo. Zadnjič smo imeli v razredu zanimivo debato. Sošolec je pri uri pripomnil, da je obiskovanje šole nesmiselno, ker je danes že vse, kar moramo vedeti, na internetu. »Prav ima,« sem pomislila, takoj ko je to rekel, a se nato hitro ugriznila v jezik. Res je, da so nam danes le z nekaj kliki dostopne že vse informacije, a to še ne pomeni, da bi se jih dejansko kdo posluževal. Priznati si moramo, da verjetno ne bi nihče delal, če ne bi bil v to prisiljen. Kolikokrat se zgodi, da je za domačo nalogo nekaj čisto preprostega, npr. najti kakšen prevod iz angleščine. Večina vas vsak dan uporablja računalnik, pa verjetno nalogo vseeno prepiše v šoli ali pa je sploh ne naredi. Zato se je res treba vprašati, če bi brez šole sploh kaj vedeli. To, da je šola pomembna, smo torej razčistili. Temu, kdaj je šola uspešna, pa se še nismo posvetili. Seneka je rekel, da morata imeti učitelj in učenec isti cilj. Učitelj, da bi koristil, učenec pa, da bi imel od tega korist. Tako uspešna šola deluje še danes. Učenci sicer nimajo več takšne želje po učenju in zato ima učitelj še pomembnejšo nalogo - motivirati učence. Na gimnaziji imamo na primer profesorja, ki je zelo razgledan. S pomočjo interaktivnih vsebin - povverpoint predstavitev, fotografij, videov in shem ter ob pomoči kakšnih zanimivih dejstev nas večino uspe motivirati, da poslušamo pri pouku. Že takoj na začetku leta smo imeli izobraževanje o učenju učenja. Skupaj s svetovalno delavko smo opravili, za nas grmčane sicer že znano, »raziskavo«, kakšen tip učenca si. Ugotovili smo, da nas je veliko kinestetičnih tipov (to sama sicer nisem). To pomeni, da si stvari najlažje zapomniš, če v povezavi z njimi opraviš kakšen poskus, kaj otipaš. Izvajanje poskusov, predvsem pri naravoslovnih predmetih, je zato v praksi zelo pomembno. Na gimnaziji imamo vsake dva tedna laboratorijske vaje iz kemije in biologije. Pri tem izvajamo poskuse sami ob pomoči profesorja. Pri geografiji smo izdelovali časovni trak z obdobji zemeljske zgodovine (predkambrij, kambrij, ordovicij ...), pri slovenščini smo na temo socialnih zvrsti (sicer na lastno pobudo) naredili film in se iz tega marsikaj naučili. Raziskovanja je v osnovnih šolah, predvsem v višjih razredih, premalo. Učenci bi morali sami odkrivati nove informacije. Tu si zatiskam oči. Pozabljam, da si večina učencev tega ne želi, kljub temu da je to najlažja in preizkušeno najboljša pot do uspeha. Petronij je zapisal, da je znanje zaklad. Znanja se priučimo v šoli, katere namen je dati učencem tisto osnovno znanje, ki ga potrebujejo naprej v življenju. Odločitev, ali je Grm uspešna šola, prepuščam vam in zraven upam, da se zavedate, kako lepo vam je v osnovni šoli! Večina izmed vas bi verjetno to poglavje rada čimprej zaključila, misleč, da bo s tem konec vseh skrbi, pa ni tako. V srednji šoli se pojavi cel kup novih skrbi. Emo Koncilija ^jX /hcko žAHENUAH Zol /vrcd^vvj^ 3. Če se ti zdi, da je tvoja šola premalo napredna, predlagaj, da vsak učenec dobi svoj tablični računalnik. 4. Če se ti zdi, da je tvoja šola premalo sodobna, pošlji vse učitelje na dodatna izobraževanja. 5. Če misliš, da je učni načrt šole prestar, naredi čisto svojega. 6. Če meniš, da je tvoje povprečje prenizko, zahtevaj, da se zniža kriterij. 7. Če dvomiš v učiteljeva predavanja, v razred pripelji inšpekcijo. 8. Če se ti zdi, da je zgodovina premalo sodoben predmet, se potrudi, da jo izključijo iz učnih načrtov. 9. Če si mnenja, da šola dela premalo gleda na posebnosti vsakega učenca, predlagaj, da ima vsak učenec osebnega učitelja za vsak predmet posebej. 10. Če ne maraš hoditi v šolo, »špricaj« pouk. Aljaž Kranjčevič, 7. b Šaljivi nasveti: Uspešna šola 21. STOLETJA 1. Če ti način dela tvoje šole ne ugaja, ustanovi svojo šolo zase in za svoje somišljenike. 2. Če ti kateri od učiteljev ni všeč, mu podtakni sporne dokumente in o tem obvesti ravnateljico. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Tudi med generacijami je povezanost in med seboj si lahko nudimo pomoč. Prav to pa je tudi tema letošnje Zdrave šole, o čemer nam je nekaj povedala učiteljica Zdenka Mahnič. Kaj se to leto dogaja pri Zdravi šoli? Tudi v letošnjem šolskem letu so rdeča nit projekta Zdrava šola VREDNOTE oziroma bolj VREDNO - te. Večjo vrednost naj bi letos pripisali medgeneracijskemu sodelovanju, Ore za družbeno in osebno vrednoto. Vpeljujemo dejavnosti, ki to omogočajo. Na razredni stopnji jih je bilo do sedaj že kar nekaj, kot so skupni športni dnevi, delavnice, tradicionalni zajtrk in podobno, na predmetni pa načrtujemo računalniško opismenjevanje za starejše, ki ga bi seveda izvajali učenci. Kljub temu pa ne zanemarjamo ostalih dejavnosti, ki že leta potekajo na naši šoli in temeljijo na osveščanju o načinu zdravega življenja in pozitivnih odnosov. Kaj za vas predstavljajo medgeneracijski odnosi? Medgeneracijske odnose razumem kot povezovanje med generacijami, predvsem v pomenu medčloveškega odnosa. Kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, vrednot, pomoč ene generacije drugi, ohranjanje in širjenje socialne mreže, materialne varnosti in kulturne dediščine. Dosežki preteklih generacij se od nekdaj prenašajo na mlajše in obratno. Starejši so namreč bogat vir znanja in izkušenj, ki lahko mladim prihranijo marsikakšen spodrsljaj na njihovi poti, nova znanja mlajših pa na drugi strani starejšim pomagajo stopati v korak s spremembami, ki v tem času nastajajo z bliskovito hitrostjo. Gre za vzajemno pomoč. Laura Medle, 9. c ANKETA 0 MEDGENERACUSKEM SODELOVANJU Zanimalo nas je, kako bi naše babice ali dedki priskočili na pomoč nam, učencem, če bi imeli to možnost, pa tudi, kako bi mi, učenci, lahko nudili pomoč starejšim. Morda z znanjem, pridobljenim v šoli, s svojimi spretnostmi ali zgolj z dobro voljo ... Miroslava Terzin, babica Tare Polovic: Še posebej v današnjih težkih časih je pomembno, da smo sočutni do človeka in mu nudimo pomoč, bodisi pri opravljanju vsakodnevih opravil ali da mu zgolj nudimo ramo za oporo. Medgeneracijsko sodelovanje lahko ponudi veliko več znanja, informacij in izkušenj. Mladi lahko starejše poučijo o uporabi tehnologije, medtem ko starejši Lahko ponudimo življenjske izkušnje. Pomagala bi jim pri gospodinjstvu, matematiki, slovenščini, geografiji in zgodovini. Gospodinjstvo: naučila bi jih kuhati tradicionalne slovenske jedi, peke kruha in peciva, šivanja in pletenja. Matematika: osnove matematike za nižje razrede (poštevanko, seštevanje in odštevanje, množenje in deljenje), predvsem z uporabo pripomočkov, kot so bonboni. Slovenščina: obnove literarnih del. Geografija: orientacija po zemljevidu, naravne znamenitosti, opis potovanj po večjih evropskih mestih (Zagreb, Beograd, Pariz, Priština, Skopje, Ohrid, Dunaj) in manjših tujih mestih. Zgodovina: zaradi oboževanja zgodovinski knjig in romanov. Predvsem iz obdobja Rimljanov in križarskih vojn. Anton Medle, dedek Laure Medle: Še bi lahko prišel na vašo šolo, bi učence naučil čiščenja štedilnikov, saj sem pri tem pravi strokovnjak. Do potankosti očistim nastavke za Gorenje in vse ostalo. Poleg tega bi vas lahko naučil tudi popravila Škalnikov ali kakšnega drugega kuhinjskega ali električnega apa-rata. Tudi na vodovodne zadeve, kot je popravilo pipe ali vodovodnih odstavkov, se precej spoznam. To znanje bi z veselje posredoval! Ivanka Salopek, babica Veronike Avbar: Dandanes je zelo pomembno, da stari in mladi sodelujemo, saj je velika kriza, komu bodo podarili delovno mesto, zato je potrebno za to narediti tudi nekaj več. Ker meni to veliko pomeni, bi z največjim veseljem to realizirala, vendar ne morem, ker imam poškodovano hrbtenico. Pomagala pa bi pri kuhanju, izdala bi vam moje skrivne recepte, pokazala bi vam tudi, kako se lika in čisti. Zelo dobro poznam tudi zelišča, zato bi vam lahko povedala vse slabosti in koristi posamezne rastline. Špela Slane, 9. c: Jaz bi jih lahko naučila veliko v zvezi z računalniki. Naučila bi jih, kako uporabljati internet in razne aplika- cije v zvezi z računalnikom. Lahko bi z njimi delila tudi svoje izkušnje v šoli, znanje, ker se dandanes učimo veliko novih stvari, ki se jih oni včasih niso. Če bi želeli risati, bi jim lahko tudi to ponudila, ker mi gre zelo dobro od rok in bi jim lahko tako pokazala novo umetnost. Jaz tudi zelo rada pojem in bi lahko skupaj zapeli kakšno pesem. Če bi bil mogoče kdo zelo nadarjen in zainteresiran, bi ga lahko učila igrati na violino. Zelo imam rada konje in bi se lahko pogovarjali tudi o njih. Naučila bi jih lahko veliko stvari v zvezi s konji in jahanjem. In seveda bi jim pomagala pri hišnih opravilih. SILVIJANAMRK: Alja Štrbenc, 9. c: Slišala sem, da bo na šoli izobraževanje v zvezi z računalniki in bi jim bila pri tem pripravljena pomagati. Pokazala bi jim razna družabna omrežja na internetu. Posredovala bi jim tudi razne informacije o stvareh, ki se dogajajo po svetu in podobne stvari. Lahko bi jih naučila tudi, kako uporabljati mobitel in podobno. Znam igrati klavir in me zelo veseli, zato bi lahko imela tudi učne ure klavirja. Zelo rada berem in bi jim lahko svetovala kakšne dobre knjige. Lahko bi skupaj prepevali pesmi, pokazala bi jim nekaj modernih pesmi, lahko pa bi peli tudi zimzelene pesmi, če so jim seveda všeč. Za konec pa smo isto vprašanje zastavili še naključno izbranim mimoidočim meščanom. Seveda bi pomagala, in sicer pri geografiji - pri orientiranju na zemljevidu in v naravi, saj sem to podedovala od mojega očeta. X0Y: Če že sprašujete, bi pomagala pri tehniki, saj zelo dobro delam makete in na otip poznam veliko materialov. RAFAEL SAMEC: Ker se ukvarjam z likovnostjo, ker slikam, izdelujem sveče, skulpture v vosku, se ukvarjam z glino, bi lahko pomagal v šoli pri likovnemu pouku. Vas zanima, kako je šolo doživljala babica Loti Kavšek? Preberite si njene spomine na šolska leta! TONE KOČEVAR: Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi pomagal pri športni vzgoji, saj sem tudi sam športnik. ALOJZ BRUNARIC: Najlažje in najraje bi pomagal pri matematiki, saj sam zelo obožujem matematiko in mi gre zaradi tega zelo dobro od rok. Moja šolska leta Osnovno šolo sem obiskovala od leta 1953 do leta 1961. Takrat šole niso bile tako opremljene in lepe, kot so danes. Pozimi je hišnik kuril velike lončene peči, ki so začele greti šele takrat, ko je bilo pouka že konec. Zeblo nas je, vendar smo vseeno imeli zelo radi našo skromno šolo. Učitelje smo spoštovali, čeprav je bilo takrat prisotno všolah še fizično kaznovanje, kar je marsikoga zaznamovalo za celo življenje, če se mu je zgodila krivica. Jaz sem v šolo zelo rada hodila, mama je bila pri vzgoji stroga in zato sem bila ubogljiva, marljiva in pridna. Tudi takrat smo imeli v šoli kar ve-bko kulturnih dejavnosti. Igrali smo razne igre, ki smo jih uprizarjali na šolskih proslavah, plesali folkloro, recitirali partizanske pesmi, igrali na razne instrumente, ki smo jih 'meli pri glasbenem pouku. Veliko je bilo petja. Izdelovali smo tudi razne ročne izdelke, ki smo jih potem raz-sfavljali. Seveda pa se nismo samo zabavali, pač pa tudi učili, tako kot se sedaj vi, le da je bil učni program bistveno enostavnejši kot danes. V tistem povojnem času smo bili vsi skromni, nismo hrepeneli po dobrinah, pa vendar smo bili srečni, bili smo prijatelji in smo se veliko družili. Z učitelji smo bili zelo povezani, takrat smo skoraj za vse vedeli, kje so doma in pogostokrat smo nekateri učenci prihajali tudi k učitelju na dom. Zelo rada se spominjam naše učiteljice, ki me je učila v 3. razredu in jaz sem bila poleg drugih njena prva učenka. Imela me je neizmerno rada, saj sama ni imela nikoli otrok. Večkrat me je povabila k sebi domov in tudi ko smo se "razpršili" po svetu, je velikokrat spraševala po meni, jaz pa nisem našla časa, da bi jo tudi kasneje kdaj obiskala. Sedaj pa je žal preminula. Nosim jo v srcu, a očitek me bo vedno spremlja, ker je nisem še zadnjič objela. Sošolci smo danes že v lepih letih in se še vedno dobivamo in vedno se udeležim naših srečanj. Teh pa se zelo rad udeleži tudi naš bivši razrednik. Skratka, da zaključim, imeli smo se lepo, ker ni bilo takih socialnih razlik. Bili smo prijatelji, enako skromni, ni bilo nasilja in bilo je veliko več spoštovanja do vsega, kot je danes. Majda Hacin Kavšek Pouk je potekal dopoldan in popoldan. Učitelj je stopil na župnijski prag in zažvižgal ter tako naznanil začetek pouka. Šolarji so morali obiskovati pouk šest let, od šestega do dvanajstega leta. V šolskem letu 1908/09 se je začelo številčno ocenjevanje. Ocene so bile od 1 do 5, s tem da je bila 1 najboljša ocena. Najprej pa so ocenjevali: vedenje - hvalevredno (1), dobro (2), primerno (3), manj primerno (4), neprimerno (5); marljivost - vztraj- Šola včasih NISI NAREDIL NALOGE? V ŠOLI BOŠ OSTAL CELO POPOLDNE! Od začetka šolstva se je šola precej spremenila. Pa si poglejmo nekaj zanimivosti iz preteklosti šolskega vedenja, kazni, ocenjevanj in predmetov v Sloveniji. Učenci so morali učitelju dati deset krajcarjev na mesec, vendar so bili večinoma iz revnih družin in denarja niso mogli plačati. Če otroci niso hodili v šolo, so morali njihovi starši plačati kazen, dvakrat višjo od šolnine. V prvem razredu so večinoma imeli učenci enajst ur pouka na teden, v drugem razredu pa štirinajst ur. Jezik, v katerem so poučevali, je bil nemški, saj je bila država pod nemško oblastjo. Ob koncu leta je vsak učenec opravil izpit iz vseh predmetov, najboljše učence pa so vpisali v zlato knjigo. Izpričevalo. (Ij/matifutm., sssss rojen dre ^ Jjtce fce/tMrst ■ 'fe, s,UJMAM* vere, učen 6C. /rtt-rpsr. . na TRGOVSKI ŠOU V NOVEM MESTU, prejemlje e tem ra Šolsko leto izpričevalo, reda Vedenje Pridnost SlarensU kat utm juik 8rta-hrviUki jaiik tn dopiij« Knotki j«ik Treonko Japiaj« in konlonin Si NimJko dopivj« Trpomko rnZniurtvo '(Tcime&ijio obhka.latja Nnuk a trgovini in meni H Vuk a ja rnr uprav, in i Zimlj.pini. PriroSoalovjv Zmrnaj. oblik. p„ Stavilo uunujanih , nMpraviSmik ^ V Novem mestu, dne Sj-Z/. •> na (1); zadovoljiva (2), zadostna (3), nestanovitna (-4), premajhna (5); napredek - prav dober (1), dober (2), zadosten (3), komaj zadosten (4), nezadosten (5); ter zunanjo obliko pisnih nalog - prav lepa (1), lepa (2), manj lepa (3), ne lepa (4) in nemarna (5). Kazni so bile različne, in sicer ukor, ustni in pisni opomin, razgovor pri ravnatelju, ostajanje pri pouku, podpisi staršem, večkratno prepisovanje določenega besedila, stanje v kotu učilnice, udarci po prstih in lasanje. Nekatere se uporabljajo še danes, na primer opomin in razgovor pri ravnatelju, nekaterih pa ne izvajajo več. Udarci ali katerokoli fizično nasilje so danes prepovedani. lAtc' ri~e /«5 .-rri-t d i (t/j-rt j/c /i £/i‘ t/?// 6 v)7 )n? . r7ei '/' it ?i< c^o-c/i,/f ^ir j vc/ '1 JA odi' /c(ji/t yia n/4cw yu rn#& .44 .-nevp/ s/il) hi /sfo/l A pl /t£f. Hcln/tt vcui i, » — ■ JI2'- .-/'"'■'til - r li Rt5 StM V ESE L A’ *at, -n* m A 44 , »k ’ Anekdoti iz 1. A Učiteljica na sprehodu vpraša učence: »Učenci, katero drevo je to?« »Vrba!« zakričijo vsi v en glas. »Ja, tako je, to je vrba.« »Učiteljica, učiteljica,« nestrpno kliče učenec učiteljico. »Tu seje rodil naš največji pesnik, France Prešeren.« © Učiteljica: »Učenci, kako rečemo čebelji mamici?« Učenci naštevajo najrazličnejša imena, domišljija ne pozna meja. Učiteljica pomaga: »MMM..., MMM-AAA..., MMM-AAA-TTT.« Naenkrat se oglasi učenec, ki samozavestno izjavi: »MATERNICA.« ib \m Kaj sem ušpičila!? Bilje eden izmed tistih dni, ko sem odšla k babici na kosilo. Po kosilu je prišla na obisk moja sestrična Veronika. Nekaj časa sva se igrali pri babici, potem pa sva odšli k Veroniki. Ona živi namreč v sosednji hiši. Spomnili sva se, da bi se igrali z oblačili. Šli sva v spalnico. Odprli sva garderobno omaro. Nato sva se preoblekli v oblačila, ki so bila v omari, kot npr. v obleko, kavbojke in čevlje z visoko peto. Ker pa sva hoteli biti kot starši, sva se seveda tudi namazali. Šli sva v kopalnico in vzeli maškaro. Ker pa nisva vedeli, kako se jo uporablja, sva se namazali po licih. S šminko sva se popackali po ustnicah in po licih. Bili sva videti kot dve nori čarovnici! Zelo sva se smejali in zabavali. Potem sva odšli nazaj k babici. Tam sva se pokazali babici in ostalim. Babi se naju je skoraj ustrašila. Ko naju je videla Veronikina mamica, je sledila huda ura. Oblačila so bila umazana in kavbojke - raje vam ne omenjam. Na koncu naj vam povem, da tudi moja mami ni bila ravno vesela. Zvečer sva se morali krepko potruditi, da sva odstranili ličila. ; ^ M Ema, 2. a Ali bo res taka šola? Zdaj je šola takšna, kot je, a bomo še videli, kakšna bo. Šole se bodo spremenile, ampak kako? Mi še ne vemo, ali pač? Spremenili se bodo tudi učitelji in učenci. Takrat bodo imeli čisto drugačne stvari. Takrat bodo roboti čistili po tleh. Mogoče pa bodo imeli tekoče stopnice, kaj pa vem. Ali bodo imeli računalnike ali ne. Zvezkov najbrž ne bodo imeli. Učenci bodo imeli uniforme. Ali bodo imeli igrišče? Vsak dan bodo dobili bonbone. Jaz v tako šolo že ne bi hodila. Ana Balaban, 2. a To pa že ne! Ta šola bo imela veliko učencev in učiteljev. Imela bo tudi posebnosti. Imela bo ravnateljico in gospoda pomočnika. V tej šoli bodo tekoče stopnice, roboti in kuharice. Stoli bodo lahko leteli, odmori bodo po 4 ure. Namesto petja bomo plesali rokenrol. Po kosilu bomo dobili bonbone. A najbolj pomembna mi je zabava. Rada bi hodila v tako šolo. To si od nekdaj želim. Nika Ribič, 2. a Tri mucke Tri mucke so odkrile tri kapuce. Za Leno rumeno, za Roziko rožasto, za Savo rjavo. Sava je počila balon, Lena odkrila je bonbon, Rozika pa igračko slon. Potem so prišli trije psi. So videli slona in odšli. Sava in Rozika sta šli. Lena je sama in miži. Tisa Božič, 2. a „ EVA MUCKA, KJE Sl? MUCKA, KJE Sl MOJA, KJE Sl? HOČEM TE VIDETI NAZAJ! MUCKA, MUCKA! DAJ NO, PRIDI K MENI, PRIDI, PRIDI! KO TE NAJDEM, BOM TAKO VESELA. KJE Sl ? KJE Sl? A, TUKAJ Sl, KONČNO SEM TE UJELA. NASTJA LUŽAR, 2. A Kako je v šoli? Šola je velika stvar. V šoli je v redu. Za šolo mi je mar. Sem s prijatelji v razredu. Hoj, hoj, hoj, v šoli se imamo lepo, učimo se glasbo, učimo se športno. Moja najljubša ura je likovna umetnost, tukaj pokažem svojo spretnost. Učiteljico rada imam, pa tudi veliko znam. Ana Balaban, 2. a Kakšna knjižnica! JAZ, ČURI MURI JAZ ČURI MURI SME POSTALA IN V AFRIKO ODPOTOVALA. VELIKO ŽIVALI SEM SPOZNALA, LEVA, KAČE SEM SE BALA. ŠE DOBRO, DA VSE SEM LE SANJALA Doma imamo veliko knjig. Z njimi se s Taro veliko igrava knjižnico ter si jih sposojava. Nekega dne sva se tako igrali na pogradu. Ko je bil že čas za v posteljo, je mami iz kuhinje zaklicala, naj pospraviva knjige. Ker se Tari ni dalo, jih je metala za posteljo. Tudi jaz sem ji pomagala. Mami je to opazila in je bila huda. Poskušale smo jih spraviti iz prostora med steno in pogradom, ampak ni šlo. Prišel je oči in je pograd razstavil in smo dobili knjige nazaj. Mami in oči sta rekla, naj tega ne počneva več. Vem, da ne bi smela metati knjig, vendar je bilo zabavno. Tia Slak, 2. a Pesem o gobah Gobe, gobe, gobice, kako ste kaj, ste v redu? Gobe, gobe, gobice, vas lahko utrgam, bo to v redu? Ja, lahko, ampak previdno, da ne zaboli! Gobe, gobe, gobice, hvala vam do konca svojih dni. Nika Ribič, 2. a Tisa Božič, 2. a BOLEČA MORSKA DOGODIVŠČINA Jan se je napičil na morskega ježa. Zelo ga je bolelo. Galeb ga je občudoval. Jan je poklical očeta. Skupaj sta šla k zdravniku. Ta mu je s pinceto izpulil bodice iz noge. Čeprav ga je bolelo, ni jokal. Jan se je zahvalil zdravniku. Vesel je bil, ker ga noga ni več bolela. Z očkom sta zapustila zdravstveni dom. Komaj je čakal, da se bo spet lahko igral v morju. Prijatelji so ga že čakali. Enja Lah konda, 2. b O o JESENSKE POČITNICE Prve dni počitnic smo bili doma. Ker je močno pihalo, smo na bližnjem travniku večino časa spuščali zmaja. Pri spuščanju se je pripetilo kar nekaj nezgod. Enkrat mi je po nesreči zmaj padel naravnost na glavo in me poškodoval ravno ob očesu. Drugič sem izgubil nosilno palico, a sva jo s Teom na srečo naslednji dan našla, ko sva pregledovala travnik, kot bi ga kosila s kosilnico. Zaradi močnega vetra sta zmaja res dobro letela. V sredo pa smo šli na obisk k noni v Lucijo. Tam smo se sprehajali ob morju, lizali sladoled, se kopali v bazenu in se igrali s sestričnama. Teo je ujel dve ribi, nono pa dve sipi. K noni grem vedno zelo rad, saj se imam tam vedno zelo lepo. Zelo je zabavno in nona zelo dobro kuha. Med počitnicami sem tudi zelo veliko bral. Prebral sem drugo knjigo Elarrya Potterja, potem pa sem lahko gledal film. Počitnice so bile lepe, hitro so minile in komaj čakam že naslednje. Tian Mahnič, 2. b NIKA PIKA Nika pika, punčka mala, vode se je bala, zato je v Afriko odpotovala. Tukaj vode ne poznajo, saj vsi črni naokrog divjajo. Tako si je Nika rekla in k zajtrku je stekla. Zamorček, bratec mali, gleda čudno jo postrani. Kaj ta sestrica si misli, da on črn je zato, ker umazan je tako? V sanjah jedla je banane, z opicami lomila veje je majave. Ko pa mamica jo je zbudila, Nika glasno je zavpila: »Mami, vode nočem!« ter se pod odejo skrila. Nika Kavšek, 2. b i I I« PRESEKANA BRADA IZLET V KOPER Prišla je jesen in z njo tudi prve počitnice. Z družino smo se odločili odpotovati na morje. Sli smo v Koper. Prišli so k sorodnikom in tam smo imeli kosilo. Po kosilu smo se odpravili na sprehod po Izoli. Med sprehodom smo srečali galebe in golobe ter jih nahranili s suhim kruhom. Kasneje smo se odločili obiskati tudi Ankaran, kjer smo nabirali školjke. Proti večeru smo se poslovili od sorodnikov in odšli domov. To je bil zelo lep izlet in takega izleta bi si še želela. RECEPT ZA MALINOVEC Z babico sva ves teden v Krmelju nabirali maline. V nekaj dneh sva jih nabrali približno 40 kg. Kolikor sva jih nabrali v enem tednu, sem jih zmečkala z mešalcem. Maso sva pustili dva dni in večkrat premešali. Iz mase sem s pomočjo prozorne krpe iztisnila sok. Na liter soka sva dali en kilogram sladkorja. Med kuhanjem je babica mešala in pobirala peno. Sok sva nalili v čiste steklenice in jih tesno zaprli. Pijemo ga razredčenega z vodo. Recept je pripravila: Enja Lah Konda, 2. b, s pomočjo babice BRIN TIN POBALIN Ko sem bila stara tri leta, sva se z mamico igrali igro vrtiljak. Bili sva pri babici in dedku na terasi. Mami me je prijela in vrtela okoli sebe. Uživala sem v hitrem vrtenju in glasno vriskala. Ko se je mami ustavila, sem poskočila in padla na tla. Z brado sem priletela na ploščice in si presekala brado. Kri mi je zelo močno tekla. Oči, mami, babi in dedi so me zelo hitro odpeljali v bolnico, kjer sem dobila šive. Potem smo se varno odpeljali domov. Brada se mi je zacelila čez en mesec. Pia Aleksandra Smrekar Veronika Gutman, 2. b Brin Tin pobalin je skočil na kolo in odšel v Afriko. Prišel je do morja, a tam sama voda je bila. Hej, kit Moby Dick, pridi sem, pa s tabo grem. Pride v Afriko puščavo, tam polno je živali; slon, opice, žirafe, noj, tiger, lev, vse, kar bi si človek poželel. Žeja, vročina, to huda je idila, zato Tinu šine v glavo, da družino pogreša premočno. Brž domov odpravi se in vseh pustolovščin odreče se. Bin Vidmar, 2. b DUNAJ Dunaj sem obiskala med počitnicami. Obiskali smo živalski vrt in dvorec Schonbrunn. Uživali smo tudi v zabaviščnem parku Frater. Obiskali smo muzej kraljevih zakladov. Poskusili smo specialitete Dunaja, kot sta dunajski zrezek in sacher tortica. Peljali smo se s podzemno železnico in tramvajem. Dunaj mi bo ostal v zelo lepem spominu in upam, da ga bom še kdaj obiskala. Ema Golob, 2. b PRIPRAVLJANJE VINA IN GROZDNEGA SOKA Bil je prelep sončen dan. Jaz in moja babica sva nabirali grozdje, medtem pa je moj dedek nabiral jabolka. Moj dedek je super, saj zna narediti sok. Shranjujemo pa ga v zidanici, ki je že zelo stara. V kleti ima veliko brent, ki jih uporablja za trgatev. Pia Aleksandra Smrekar, 2. b ŽIVA HRUŠKA Nekoč je jež našel hruško. Ampak to ni bila navadna hruška, temveč je bila živa hruška. Jež tega ni vedel, zato jo je odnesel k svoji mami. Ježkova mama je bila zelo pametna in je takoj ugotovila, da je hruška živa. Očku ježu je naročila, da jo odnese v gozd. Mali ježek je bil žalosten, ker je izgubil svojo igračko. Nika Kavšek, 2. b MUCAZVEZKARICA NEKOČ JE V MAJHNEM MESTU ŽIVELO ŠESTINDVAJSET OTROK. VSE JE BILO V NAJLEPŠEM REDU, LE ZVEZKI SO BILI RAZMETANI. NEKEGA DNE PA OTROCI NISO NAŠLI ZVEZKOV. TAKO SO PRIHAJALI DRUG K DRUGEMU IN REKLI: JAKA, Sl VIDEL MOGOČE MOJE ZVEZKE? JAKA JE REKEL: NE, AMPAK MOJA MAMI JE REKLA, DA JIH JE VZELA MUCA ZVEZKARICA. ŽE VEM, JE REKEL BENI. POJDIMO K MUCI ZVEZKARICI. TAKO SO ŠLI K NJEJ IN ZAVILI S CESTE. NAŠLI SO MAJHNO HIŠICO. NA HIŠICI JE PISALO MUCA ZVEZKARICA. VSTOPILI SO. NOTRI PA SAMI ZVEZKI. MUCA JE REKLA: VZEMITE ZVEZKE. IN VZELI SO ZVEZKE. VSI SO SE ZAHVALILI. ZVEZKI SO BILI ČISTI. AMPAK NAJMANJŠI, KI MU JE BILO IME ANDRAŽ, NI NAŠEL ZVEZKA. MUCA JE REKLA: A SO TO TVOJI ZVEZKI? JA, JE REKEL ANDRAŽ. TAKO SO OTROCI ŠLI DOMOV SREČNI, SAJ SO ŠLI LAHKO NASLEDNJI DAN VESELI V ŠOLO. LUC HOČEVAR NAHTIGAL, 2. C VIKEND NARAVNE NESREČE PRI ŠKRJANČAH SO BILI GASILCI. PELJALI SMO SE MIMO NJIH. PRIŠLI SO S ŠTIRIMI GASILSKIMI KAMIONI. NASVOJIH GASILSKIH KAMIONIH SO IMELI LUČKE. DAVID ŠIMC, 2. C MOJE KROMPIRJEVE POČITNICE ZIMA IN BOŽIČ V petek sem komaj čakal, da so se začele počitnice. Še bolj sem bil vesel, da grem na rojstni dan svojega najboljšega prijatelja. Na rojstnem dnevu smo igrali nogomet in jedli pice in torto. Potem ko smo prišli, sem še malo bral, bil je že večer in šli smo spat. Zjutraj sem že komaj čakal na prvo ligaško tekmo. Malo nam je manjkalo, pa bi zmagali in osvojili smo 2. mesto. Ko smo prišli domov, sem se oprhal. Šel sem se igrat z lego kockami. Kmalu je prišel večer in odšel sem spat. Nedelja je bila zelo mirna. Šli smo k maši in počivali. Med počitnicami smo bili večinoma doma, a mi vseeno ni bilo dolgčas. Vsak dan sem z mami in sestrico šla v gozd na sprehod s psičko Tajo. Nabirale smo kostanj, ki smo ga pozneje spekli. Vsak večer sva z Elo lahko gledali oddajo Gostilna išče šefa. Vozila sem se tudi s kolesom in se igrala s prijateljico Ajdo. Z mami in Elo smo izdelovale duhce, buče, čarovnice in netopirje, s tatijem pa smo izrezali buče. Spekle smo čarovniške piškote in mafine ter pripravile zabavo za noč čarovnic. Gostom smo ponudile sluzast napoj, duhce, krvave oči in prste. Stric Matic in Ana sta nas prestrašila kot duha. Med počitnicami sem imela še eno torto za 7. rojstni dan. Bila je v obliki morske deklice. Šli smo tudi na izlet k izviru reke Krke in na kosilo na turistično kmetijo. Spet prišla je mrzla zima in prinesla dva Eskima, jaz pa moram najti škornje in obleči topel plašč. Komaj čakam pa, da spet obiščeta družino našo Božiček in dedek Mraz, ki prinašata veselje v vas. Najprej pride pa Miklavž, ki boji se ga grdavš, jaz pa priden sem otrok, ki veselje trosi naokrog. Tinkara France, 2. D Jure Judež, 2. D PUNČKA Dobila sem punčko Lizo v škatli na mizo. Je prava dolgolaska, lepa moja zlatolaska. Jo oblečem, jo počešem, vsepovsod s seboj jo vlečem. Tina Dimič, 2. D Lina Gošnik, 2. D MORSKA DEKLICA Nekoč je na neki skali sedela deklica. A to ni bila navadna deklica, to je bila morska deklica, ki ji je bilo ime Lili. Imela je družino. Nekega lepega dne je Lili odšla od doma. Ko je nekaj časa plavala v morju, jo je zalil velik val. Začela je tako glasno vpiti, da jo je slišala morska vila po imenu Iva. Morska vila jo je rešila in Lili se ji je zahvalila. Skupaj sta odšli domov. Ajda Murn, 2. D DAN PRI BABICI V soboto sem šel k babici. Tam je bil tudi moj bratranec. Igrala sva se in delala poizkus, pri katerem je prišlo do poka. Popoldan smo pekli kostanj. Bil je zelo okusen. Pozno popoldan smo odšli domov. Ker je nehalo deževati, sem šel kolesarit. Zvečer sem se umil in utrujen odšel spat. IZLET V ŠMARJEŠKE TOPLICE V SOBOTO SMO ŠLI NA IZLET V ŠMARJEŠKE TOPLICE. ŠLI SMO NA POHOD V GOZD. V GOZDU SMO VIDELI GOBE, KOSTANJ, LISTE RAZLIČNIH BARV IN MARKACIJE. ZVEČER SMO ŠLI NA ČAJ V RESTAVRACIJO. PO ČAJU SMO ŠLI DOMOV. Lana Stanišič, 2. D KRALJICA IN RDEČA KAPICA Mama je rekla Rdeči kapici: »Rdeča kapica, nesi moji prijateljici hrano, zbolela je in ne more sama kuhati.« Mama je Rdeči kapici pripravila košarico in vanjo je dala vino, meso, kruh, potico in sadje. Rdeča kapica je šla na pot in na poti je srečala kraljico. Zastal ji je dih, nato pa jo je vprašala: »Kdo si ti?« Kraljica je rekla: »Ime mi je kraljica Lili. Pa tebi?« »Ime mi je Rdeča kapica.« »Bova postali prijateljici?« je vprašala kraljica Lili, ko sta hodili proti palači, kjer je živela. Proti njima je stopala ogromna pošast. Rdeča kapica in kraljica Lili sta se stisnili druga k drugi in zaprli oči. Ko sta jih spet odprli, sta videli, da je grozna pošast medved. »Joj, kaj bo z nama?« sta pomislili. Medved je pogledal stran in hitro sta zbežali. Na poti sta srečali še bambija in njegovo družino. Ko so se spoznali, so naredili načrt. Rdeča kapica in kraljica Lili sta se usedli na bambija. »Tukaj je naš brlog in lahko prespita pri nas na varnem,« je rekel bambi. Naslednje jutro so okoli brloga posadili rože in na vrata so obesili zvončke. Nato so pred brlog postavili še smrečico in jo okrasili. Potem so se poslovili in Rdeča kapica je odnesla mamini prijateljici hrano. Ker je medved kraljici Lili podrl palačo, je prosila Rdečo kapico, ali lahko ostane pri njej. Rdeča kapica ji je dovolila. Kraljica Lili je bila navdušena. Nel Bobnar, 2. D Lina Gošnik, 2. D COFIJEVE POČITNICE V SESALCU S starši sem bila na morju. Ko sem prišla domov, sem šla takoj pogledat ribice in hrčka Cofija. Bila sem začudena, ker hrčka ni bilo v kletki. Vsi smo ga iskali. Mami je v spalni sobi slišala šumenje. Poklicala me je, naj pogledam, če je Cofi v sobi. Jaz nisem videla nobene stvari, ki bi se premikala. Poklicala sem bratca Tilna. Ugotovila sva, da je Cofi v sesalcu. Tilen je predlagal, da v sesalcu pregledava prostor za smeti. In res je bil tam! Cofi je očitno imel počitnice v sesalcu! Takoj sem ga odnesla v kletko. Tam je zaspal. Vsi smo bili zelo veseli, da smo ga našli, še najbolj pa jaz. Maša Radovan, 3. a Oče mi je rekel, da sem budna kot sova zato, ker hodim pozno spat. Ko mami prepozno pride v avto, ji rečemo, da je počasna kot polž, kar pomeni, da je zelo počasna. Ko sem prišla s kolesarjenja, so mi rekli, da sem rdeča kot pur-man, kar pomeni, da sem rdeča v obraz. Aja Koncilija, 3. a ŠOLA Senaid je dobil šilček, ki je kot krokodilček. Nina mu ga je vzela, potem pa je zardela. Ker se je zmotila, krokodilčka je vrnila. Senaid je rekel hvala, zdaj boš lahko pisala. Nina v zvezek je zapisala, pesmica seje končala. Sonja Plisson, 3. a DAN V SLAŠČIČARNI Nekega dne sem šel v slaščičarno, da se malo posladkam. Odločil sem se za slaščičarno na Novem trgu. Izbral sem si čokoladno torto in jabolčni sok. Ko je natakarica hotela postaviti na mizo naročeno, je padla in ji je vse padlo iz rok. Čakal sem in čakal, dokler ni prišla čistilka. Potem je še ona padla in enkrat za vselej počistila. Natakarica je naročeno ponovno prinesla, ampak je namesto čokoladne torte prinesla sadno torto in namesto jabolčnega soka pomarančni sok. Potem je prinesla čokoladno torto in jabolčni sok. Prinešeno sem pojedel in popil ter plačal in šel. Prišel sem do avta in ni hotel »zalaufat«. In sem čakal in poskušal, če mi bo uspelo. A ni nikakor. Poskusim še enkrat in je »zalaufal« in spet »črnil«. Zdaj pa ni bilo bencina. In sem se spomnil, da sta v bližini bencinska postaja in servis. Na srečo sem zrinil avto do bencinske črpalke in sem natankal. Potem sem se odpeljal do servisa in so mi servisirali avto. Res narobe dan. Aljaž Žefran, 3. a MOJA SOLA Bilje četrtek in moj prvi dan šole. Bila sem vesela in tudi zaskrbljena, ker nisem nikogar poznala in se nisem znala pogovarjati slovensko. S staršema sem prišla v šolo in bilo je vse lepo čisto, učilnice so bile urejene in pripravljene za nas, prvošolce. Vse je bilo v redu, dokler nas otroke ni poklicala učiteljica, da gremo sami v učilnico, da se spoznamo. Vsi so se predstavili in tudi jaz sem prišla na vrsto. Bala sem se in se tresla, ker nisem vedela, kaj in kako naj jim povem. Učiteljica je vedela, da ne znam slovensko in me je predstavila sošolcem. Od takrat naprej nisem več zaskrbljena, ker zdaj znam slovensko in imam veliko prijateljic. Šola mi je zdaj še lepša in se nerada spomnim svojega prvega prihoda v šolo. Alja Mrkaljevič, 3. a V LJUBLJANI JE BILO ZANIMIVO Ta dan, ko smo bili v Ljubljani, je bil zelo zanimiv. Moj brat Jakob je šel z avtobusom, ker je nastopal v predstavi Nepremagljiva enajsterica. Jaz, Filip in mami smo šli v slaščičarno Zvezda. V Zvezdo so prišli tudi naši prijatelji iz Ljubljane: Peter, Olga in Marko. Ko smo vse pojedli, smo šli na sejem knjig, ker so tu cenejše. Ko smo si ogledali knjige, smo šli gledat predstavo. Bilo je dvanajst sinov. Vsi so trenirali nogomet. Mama Ropotec je dobivala veliko čestitk in voščil za svoje sinove. Enkrat so šli igrat nogomet in nasprotniki so dali en gol. Fantje so se potrudili in jih premagali. Dobili so vabilo za svetovno prvenstvo v Avstraliji. Tudi tu so zmagali. Na poti domov pa so jih zajeli ljudožerci. Navsezgodaj zjutraj so skovali načrt in jih premagali. Na koncu predstave so zapeli svojo himno, ki je zelo lepa. Domov smo se vrnili ob osmih zvečer. Preživeli smo zelo lep dan. Tudi moj bratec Jonatan je mirno gledal predstavo, čeprav je star šele eno leto. Za konec si preberite še nogometno himno: Na zeleni travi bela črta sije, kdor se v bran postavi, ga naš tim pobije. Stoj! Strel! V mreži glej, žoga nima mej. Stoj! Strel! Zdaj jo glej, gole štej. Ula Hofferle, 3. a DAN PRI BABICI IN DEDKU Nekega dne smo odšli k babici in dedku. S sestrico Kajo sva se že zelo veselila. Z avtom smo se vozili eno uro. Ko smo končno prišli v Rogaško, sva s Kajo veselo vstopila v babino hišo. Babica je vprašala: »Kdo je?« Midva s Kajo pa sva zakričala: »Midva!!!« Babica je ta dva glasova takoj prepoznala in nas nato povabila na večerjo. S Kajo sva pojedla večerjo in odšla spat. Naslednje jutro sva veselo pozajtrkovala, nato pa smo odšli v trgovino. Ko smo z nakupom opravili, smo odšli v park, se sprehodili in se vrnili domov. Doma sva z dedkom igrala pikado. Odločil sem se, da bi pikado naslednji dan vzeli s sabo domov. Dedek se je strinjal. Nato sva z mami odšla na igrišče igrat košarko. Tam so bili tudi drugi otroci, zato sva morala igrati na en koš. Seveda smo z babico in dedkom odšli tudi v kino, v Celje. Gledat smo šli risanko Jaz, baraba II. Bilo je zelo dobro, trajalo je uro in pol. Nato smo odšli domov na večerjo. Večerja je bila zelo dobra, saj so bili za večerjo topli sendviči. Po večerji smo odšli spat. Naslednje jutro smo pojedli zajtrk in odšli domov. Znova smo se vozili eno uro. Ko smo prišli domov, sem še malo igral košarko ter pojedel večerjo. »Pri babici je bilo zelo lepo,« sem si še rekel in zaspal. Filip Šiško, 3. a PRESPALA SEM PRI PRIJATELJICI Prespala sem pri prijateljici Ani, ki je ravno naslednji dan praznovala svojih 8 let. Zato je že komaj čakala na naslednji dan. Noč je bila zelo doooolga, minute so se vlekle kot ure, ure so se vleee-ekle kot dnevi in Ana je bila zelo neučakana in kar naprej se je zbujala, vse dokler ni bilo jutro in me je končno lahko zbudila. Takoj sem vstala in odšli sva na WC, da bi se lahko v miru pogovorili, kajti Ana ima mlajšega bratca Bora. Medtem se je zbudila tudi Anina mamica Nataša. Vprašali sva jo, če lahko Ana odpre darila in Nataša je dovolila. Ana je dobila tablico. Nika Barbo, 3. a DOMIŠLJIJSKA SOLA KOŠARKE V košarkaško šolo sem si želel že dolgo hoditi. Letos sta mi starša dovolila hoditi na košarko Matjaža Smodiša. Ko sem prvič prišel v dvorano, smo se zbrali na sredini kroga in začeli z ogrevanjem. Ko smo se dobro ogreli, smo nadaljevali s štafetnimi igrami. Hitro smo s soigralci dobro igrali. Trener kar ni mogel verjeti, da že tako dobro igramo. Ker smo bili tako pridni, je trener pogledal na uro in videl, da imamo še dovolj časa za dve tekmi. Razdelili smo se v dve skupini in igra se je začela. Vživeli smo se v igro in začeli zelo resno igrati. Žoge so kar padale v koše. Ostalo je še 10 sekund do konca, dobil sem žogo in zadel koš. In tako smo zmagali. Do mene je prišel Matjaž Smodiš in mi čestital za koš. Nik Vidic, 3. a PESEM ZA MAMICO Mami zjutraj se je zbudila, zobke svoje si umila. Sla je jest, da je ne peče vest. Ko se je preoblekla, je za sabo pižamo vlekla. Lejla Topčagič, 3. b PEDENJPED V AFRIKI Pedenjped se odpravi v Afriko. Nihče ne ve, zakaj. Pravzaprav on misli, da je v Afriki še več hrane. Vozi se dobre pol ure. Skrivnost je v tem, da ima super hitro raketo na trojni pogon. Pa pride v Afriko. Živi dolgčas, pravi. Povsod samo pesek in kje tudi kakšno drevo. Ampak hrana! Le kje bi lahko bila? Vzame daljnogled in gleda. Aha! Tam. Stojnica s hrano. In še bolje! Sladkarije! Hitro steče tja. Pohrusta vse sladkarije. Kar naenkrat se spet pričarajo sladkarije. Pedenjped jih v sekundici pohrusta. To se je zgodilo še osemkrat. Potem pa so prišli vojaki. Napodili so ga. Pedenjped je takoj zbežal. Prišel je domov. Namesto da bi ga zabodle puščice, ga je prijel krč. Pravzaprav ga je začel zvijati trebušček. Tako ga je zvijal, da je kar zaspal. Zamudil je tri dni in tri noči. Ko se je zbudil, je videl pred sabo polno sladkarij. In naslednje dneve tudi. Tako se sladka še naprej. Skrivnost je: Afričani so mu dajali pošiljke sladkarij. Peter Senčar, 3 .b SOLA CEZ 30 LET Nekega dne je bila šola stara 70 let. Bila je zelo razbita in veliko pajčevin je bilo. Ko je prišel petek, je neki gospod rekel, da bodo imeli dan za lepe šole. Vsi smo bili prestrašeni, ker smo imeli zelo neurejeno šolo. Pomočnik je rekel, da je treba šolo obnoviti. Vsi smo se strinjali in smo začeli obnavljati šolo. Bilo je zelo naporno, ampak ko smo končali, smo bili vsi srečni in veseli. Ko je prišel čas za tekmovanje, je gospod rekel, da je zmagala šola Grm. Vsi smo vpili in vriskali. Bili smo srečni. Luka Orel, 3. b Namesto kosila bo sadna kupa. Sola bo zgrajena iz piškotov, bonbonov in čokolade. Svinčniki bodo iz marcipana, listi iz sladkorja. Oblečeni bomo v piškote, marmelado, sladkarije in med. Namesto učiteljic bodo učile dobre vile. Učiteljice bodo pisale našo domačo nalogo. Po šoli bo tekal robot za šiljenje marcipana. Luči bodo sladkorne paličice. Polona Šporar, 3. b V šoli čez 30 let bo vsak imel svoj tablični računalnik, da bo pomagal pri računanju. Vsak dan ne bi imeli domače naloge in bi se igrali. Če bomo nalogo pozabili, nam jo bodo napisali roboti. V jedilnici bo avtomat za sladkarije. Namesto torbe in knjig bomo imeli očala, v katerih bomo videti vso snov. Nekateri krožki bodo v vesolju. Ina Pavlin, 3. b VODA, VODA, VODA Zjutraj, ko se zbudim, grem najprej lulat na stranišče in potegnem vodo. Nato si operem roke, umijem lice in pokrtačim zobe. Mami kuha kosilo in uporablja pri tem veliko vode. Po kosilu opere posodo, nato pa še naloži perilo v pralni stroj, ki spet potrebuje vodo. Po večerji je na vrsti spet krtačenje zobkov in tuširanje. Velikokrat pa nama z bratcem mami pripravi polno banjo tople vode z milijon mehurčki in se potem veselo igrava in škropiva po celi kopalnici. Pa kolikokrat mami še vmes zakriči: Umit roke! Izvedel sem, da ni vsem otrokom po svetu tako lepo. Vsaj kar se vode tiče. Obstajajo cele vasi brez vode. Življenja brez vode si zares ne morem predstavljati in zato sem zelo vesel, da živim v Sloveniji, kjer imamo vsi ljudje pravico do vode. LUKA GAUTAM Sprehod na Koglo Oblačno jutro je začelo to zgodbo. Ati in mami sta želela videti sonce, zato smo se odpravili na hrib nad Šmarješkimi Toplicami. Odpeljali smo se v vas Koglo. Pri kapelici smo pustili avto. Hodili smo mimo vinogradov, kjer so pri vsaki hiši lajali psi. Bilo nam je neprijetno, čeprav so bili privezani. Najbolj pa sta nas zmotila dva majhna psa. Sledila sta nam in zoprno lajala. Z vpitjem ju nismo mogli odgnati, zato smo se odločili, da se vrnemo po drugi poti. Nihče od nas ni vedel, kam gremo. V daljavi smo videli Smarjeto, Družinsko vas in hotel, nikjer pa smerokaza, kam vodi cesta. Nekaj časa smo hodili navzgor, nato navzdol. Ko se je cesta končala, smo prečkali travnik. Po dobri uri hoje smo se vrnili k avtomobilu. Sprehod mi je bil všeč, ampak vesela sem bila, ko smo bili spet doma. Neja Keserič, 3. c Voda je zelo pomembna za obstoj narave. Pomembna je za ljudi, rastline in za živali. Človek brez hrane lahko preživi, brez vode pa nikakor. Vsak človek ima ne glede na vero ali spol pravico do vode. A ljudje zdaj mislijo samo na denar, namesto da bi varčevali z vodo. V bogatih državah se otroci sploh ne zavedajo, kako pomembna je voda. Samo odprejo pipo, pa priteče. Če bi se kopal v vodi Rom ali brezdomec - bi jim smrdelo! Enako pravico se imajo kopati tako kot nni. Ljudje pa samo vihajo nosove, pravijo, da voda smrdi in gredo stran. To je narobe! To je tudi njihova voda! Ljudje v tovarnah, z industrijo onesnažujejo naravo in vodo. Nafto spuščajo v morja! Ribe in živali pa umirajo. Pa vendar imajo tudi one pravico do vode kot mi! Če bom dober, si za darilo dedka Mraza želim večji akvarij. V njem bo Plavalo nešteto rib. In veste kaj - zanje bom skrbel le jaz! Tim Bartelj Literarna nagrada V tretjem razredu zelo natančno spoznavamo vse o vodi. Ker smo se o njej pogovarjali kot o viru za življenje, strateški dobrini, uporabi v vsakdanjem življenju, so nastala zanimiva razmišljanja. V istem času so Združeni narodi za Slovenijo razpisali literarni in likovni natečaj Voda - vir življenja. Tudi nekaj naših razmišljanj smo odposlali. Dva izmed njih sta bila nagrajena. Nagradi sta prejela Tim Bartelj in Luka Gautam. Lili Vavžik IZLET Z NIKOM Bili smo na morju v Stinicah. Bil je lep sončen dan, ko je Nikov oči poslal sporočilo, da nas naslednji dan peljejo z barko na izlet. Komaj sem dočakal naslednji dan. Na pomolu smo jih čakali in opazovali, kdaj bodo prišli. Prišla je težko pričakovana barka in na njej je bil Nik z družino. Odpeljali smo se na primeren kraj za kopanje. Z Nikom sva skakala v vodo in plavala. Všeč mi je bilo, ko nas je Nik s čolničkom peljal okoli barke. Odšli smo na okusno kosilo, hobotnico s krompirjem. Bila je zelo dobra. To je bil najlepši dan počitnic! Mark Radovičevič, 3. c NAJBOLJŠI DOGODEK V SEPTEMBRU Neke sončne nedelje v septembru sva se z mamico odločila, da odpeljeva babico in bratca Jana na izlet na Gorjance. Z avtom smo se odpeljali do Gaberja, od koder smo se peš odpravili proti Gospodični. Na začetku je bilo vse v redu. Po kakih desetih minutah pa se je babi začela pritoževati. Seveda, ko jo je Jan slišal jamrati in sopihati kot lokomotiva, je začel še on tožiti. Potem sta oba nenehno spraševala, kdaj bo odmor. Mami je rekla, da ne bo nič odmora do polovice poti. In malo po malo smo prišli do Gospodične. Pot navzdol je bila brez težav. Z mami bova dobro premislila, preden ju bova še kam peljala. Luka Gautam, 3. c NENAVADEN KONEC PRAVLJICE Ko si je miška prerezala trebušček in bila že v nezavesti, je na srečo mimo prišla mravljica zdravnica Mica. Ko je videla, v kakšnih težavah je miška, je hitro pograbila svoj mobitel in poklicala preostale svoje kolegice in pomočnike. Hitro so pridrveli in ji pomagali reševati ubogo miško. Nekatere so ji dajale kri, druge so rinile čreva nazaj v trebuh, preostale pa so šivale trebušček. Ko je bilo vse končano, je bil miškin trebuh kot nov. Nekega dne se je miška spomnila, kako so ji mravljice rešile življenje in se jim je hotela zahvaliti. Pobrskala je po internetu, da bi izvedela, kaj mravljice rade jedo. Ko je izvedela, se je takoj odpravila v trgovino in kupila največjo vrečo sladkorja, kar so jih imeli. 0, kako so ga bile mravlje vesele. Z njim so se basale, dokler ga ni zmanjkalo. Mravlje so miški rekle, da če kaj potrebuje, naj pa le pokliče. Luka Gautam, 3. c BILI SMO NA TRGATVI Napočil je čas trgatve. Na sobotno jutro smo se odpravili na Zaplaz. Tam ima moj dedek vinograd. Najprej smo pripravili posode in škarje. Trgali smo belo grozdje. Vsakokrat, ko sem odrezal grozd, so s trte name padle kapljice vode. Trgači smo bili čisto premočeni. Tudi zeblo nas je, ker sonca cel dan ni bilo na spregled. Z bratom sva nosila polne brente grozdja v zidanico. Dedi je grozdje takoj zmlel. Po končani trgatvi smo šli na kosilo. Hrana je bila okusna. S prijatelji smo se še malo poigrali, potem pa smo odšli domov. Bil sem prijetno utrujen. Brin Gros, 3. c Moj očka in jaz Rodil sem se 22. julija 2005. Ta dan je bil za našo družino res nekaj posebnega, saj je ravno na ta dan moj očka prvič prišel v Slovenijo. Očka je doma iz Indije. Z mamico sta se spoznala, ko sta skupaj delala na ladji in veselo plula po morjih in oceanih. Kerje oče Indijec, je imel težave s pridobitvijo vizuma za prihod v Slovenijo. Trikrat so mu ga zavrnili, a vendar mu je uspelo priti ravno tisti dan, ko sem se rodil. Bilje to lep sončen dan sredi poletja, vendar babica pravi, da se je ravno, ko sem jaz prihajal na svet, pozno zvečer tega dne, začelo enourno hudo neurje. Veliko ljudi pravi, da sem podoben očiju, vendar razen barve las pravzaprav nimava nič skupnega. Tudi mamici nisem podoben. Sem pač lep po svoje Luka Gautam, 3. c t r IMELI SMO TEHNIŠKI DAN Zjutraj je padal dež in mrzlo je bilo. Imeli smo tehniški dan in zbiralno akcijo papirja. Ko sem prišel v šolo, me je skrbelo, da ne bomo delali poskusa na Trški gori. Nato je moja mami odpeljala papir in odšla v službo. V šoli smo bili nekaj časa v jutranjem varstvu, potem pa smo s sošolci prišli pred veliko telovadnico, kjer nas je že čakal avtobus. Najprej je odpeljal učence iz c razreda, mi pa smo bili nestrpni. Končno pa je prišel tudi po nas. Vse je pripeljal na postajo pri Kmetijski šoli. Ko smo hodili na Trško goro, je še vedno deževalo, mi pa smo odprli dežnike in hodili naprej. Ves čas smo peli in se pogovarjali. Potem nas je začelo skrbeti, da ne bomo mogli delati poskusa. Ustavili smo se pri Krkinem hramu in pomalicali. Lilo je in malo je ponehalo, toda potem je že spet začelo liti. Ko smo pomalicali, smo se spet odpravili na pot. Čez čas smo prispeli k učiteljičini zidanici in tam smo odložili torbe. Iz njih smo vzeli samo lepilo, škarje in šumeče tablete v embalaži. Prenehalo je deževati in lahko smo delali raketo. Poskus z raketo nam je uspel. Vsi smo bili veseli, kerje skoraj vsem uspel. Vrnili smo se po dolini navzdol. Prišli smo do avtobusne postaje, kjer nas je že čakal avtobus in nas odpeljal v šolo. To je bil moj najboljši tehniški dan. Erik Radovičevič, 4- a Poskusi z raketami Bilo je deževno in mrzlo jutro in bali smo se, da tehniškega dneva ne bo. Ob osmi uri smo se zbrali na igrišču pred šolo. Vsi smo bili nestrpni, kdaj bo prispel avtobus. Voznik nas je izpustil pri Kmetijski šoli Grm na Bajnofu. Pot je bila dolga in naporna. Da nam ne bi bilo dolgčas, smo si prepevali in se pogovarjali. Opazovali smo jesenske liste, polne pisanih barv, in vinograde ter čudovito naravo. Ko smo prispeli na cilj, smo bili lačni in smo veselo pojedli malico. Na vrhu smo izdelovali rakete iz šumečih tablet. Vsi smo bili napeti, kako bo naša raketa poletela v zrak. Poskus je uspel in med vsemi otroki je bilo navdušenje. Potem smo se vrnili v šolo in se pripravljali na spis. Miha Mišura, 4- A Ljudožerska veverica Nekoč je živela ljudožerska veverica. Vse je podrla pred sabo. Največkrat je lahko podrla mravljo, zato s sabo ni bila zadovoljna. Ko je enkrat ponesreči podrla rdečo mravljo, jo je ta uščipnila v rit. Mravlje so ugotovile njeno šibko točko in to je rit. Nekega večera, ko je bila čista tema, se je usedla na mravljišče rdečih mravelj in šla čisto popikana spat. Še zdaj ima brazgotine na riti in popku. Aljaž Fortuna, 4- a ORANŽEN SVINČNIK Živela je punčka z imenom Ana in zelo rada je imela šolske potrebščine. Še prav posebej oranžen svinčnik. A dveh skrivnosti, ki jih je imel svinčnik, ni poznala. Prva skrivnost, kije ni poznala, je bila ta, da je oranžen svinčnik ponoči oživel. Plesal in hodil je po celi hiši in še zunaj, pa ga ni bilo nič strah. Druga skrivnost pa se imenuje skrivnostno govorjenje. Tako se imenuje, ker svinčnik govori, ko Ane ni doma ali svinčnika ne uporablja. Vendar govori čisto v drugem jeziku in čisto tiho. Ana ga še ni slišala ne govoriti ne hoditi ponoči. Svinčnik upa, da Ana nikoli ne bo izvedela njegovih skrivnosti, ki jih skriva pred njo. Nina Črtalič, 4- a K a/ A J VESEL KLOP POTOVANJE V RIM Živijo, sem Andraž. Opisal vam bom moje prvo potovanje z letalom. Ko sem bil star 4 leta in pol, sem z očijem in mamico odpotoval v Rim, glavno mesto Italije. Zelo sem se veselil leta z letalom, ki pa je bil zelo kratek. Let iz Trsta v Rim je trajal samo pol ure. Na letalu sem sedel ob oknu. Videl sem morje, oblake in pokrajino. Po pristanku smo se hitro znašli v središču Rima. Tam sem obiskal muzej formule 1, šli smo tudi v živalski vrt in videli potopljeno ladjo, španske stopnice in vodnjak želja. Čas je zelo hitro minil in že smo se peljali z letalom nazaj proti domu. Rim sem si najbolj zapomnil po živalskem vrtu, vožnji z letalom in obisku muzeja formule 1. Na potovanju sem zelo užival. Za naslednje potovanje si želim iti v Pariz. Andraž France, 4. a y mmmmm 1 M ISA,, i.A Nekoč je živel en klop. Ta klop se je rad smejal. Nekega dne se je zgodilo tako: klop se je zbudil, pojedel za zajtrk pohano muho in se začel smejati. Zaradi smejanja je odletel z veje. Priletel je naravnost v medvedov gobec. Potem pa je klop punknil. Začel se je smejati. Medved ga je izpljunil. Ko je medved prišel domov, so mu usta smrdela po klopovem prdcu. Klop pa se je zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot Največji prdec. Jaka Golob, 4. a BILI SMO V DOLENJSKEM MUZEJU V muzej smo odšli v četrtek, 28. 11. 2013. Tam nas je sprejela gospa Lavra in nas odpeljala na razstavo situl. Izvedeli smo veliko novega in si tudi nekaj situl ogledali. Nato smo se odpravili skozi muzej v delavnico. Tam smo pogledali časovni trak ter dobili navodila za izdelavo situl. Naredili smo dve situli, eno za domov in eno za gospoda župana, ki smo ga obiskali prejšnji teden in okrasili njegovo jelko v mestni hiši Rotovž. Ta dan sem si zapomnil zato, ker smo se imeli zelo lepo. Andraž France, 4. a KAKO SEM DOBIL IME? Mamica in očka sta si zame izmislila dve imeni. Poimenovala sta me Kal Vilan. Kal sta si izmislila, ko sta na televiziji gledala prenos smučarske slalomske tekme. Mamica je bila navdušena nad nastopom finskega smučarja Kaleja Palanderja. Očku je rekla, da si naj izmisli kakšno podobno ime za sina, ki je neumorno brcal v trebuščku. Očka je vzel pilo za brušenje besed in iz Kaleja je nastal Kal. Ime Vilan pa sem dobil, ker je staršem všeč babičino ime - Vilma. Na izbiro sta bili dve moški različici tega imena - Vilan in Vilim. Očka je dejal, naj se imenujem Vilan, ker sem rojen v mesecu juniju, ki je mesec, ko praznujejo vile. Kal Vilan Kotar Dražumerič, 4- a Špehnat kenguru Živel je kenguru. Ta kenguru je bil zelo, zelo špehnat. Ko je dobil sina, ga ni mogel nositi v vreči, ker je bil tako ekstra debel. Samo mama ga je lahko nesla v vreči. Nekega dne je odšel k zdravniku. Zdravnik mu je rekel, da mu morajo odrezati trebuh. Kenguru je vzel nož in si začel parati trebuh. Končal je v bolnici. Ko so mu zašili trebuh, so mu odsvetovali, da si sam reže trebuh. Kenguruju so odrezali trebuh in ko je prišel čas, da odide iz bolnice, je odšel domov. Doma je bil vesel, da bo lahko v vreči nesel svojega sina. Ko ga je hotel dati v vrečo, je videl, da so mu jo zašili in spet je bil nezadovoljen, ker je moral spet v bolnico, da so mu naredili vrečo. Zdaj bo lahko nosil svojega sina. Erik Radovičevič 4- a ŠOLA Tisti, ki vsak dan hodi v šolo in med poukom pije kokakolo, si zasluži, da ko zazvoni šolski zvonec, mu ravnatelj postavi na glavo lonec. Šola je bolj pomembna kot kokakola! Pomembno pa je tudi branje in pisanje. Vsi, ki so poredni za dva, morajo celo zgodbo napisati doma! V starih časih so učiteljice prijele v roko šibo in za kosilo si dobil zažgano ribo. Zdaj učiteljice tega ne počnejo več, ampak lumparije naj gredo med poukom preč. Zarja Štraus, 4- b PRISMUKNJENI POTOČEK Nekoč so v vasi živeli škratje. Škratje so bili zelo majhni, prebrisani ter suhi. Nosili so rdeče kapice, rjave čevlje, zelene debele puloverje in rjav pas, da jim je držal hlače. Lase so imeli skuštrane, nosek pa rdeč. Med njimi je bil tudi velik škrat, ki so se mu vsi manjši posmehovali. V tej škratji vasi je živel tudi krojaček Hlaček. Izdeloval jim je tako čudovite obleke, da se jih škratje niso mogli nagledati. Njihove hiše so bile živih barv. Imele so rdeča polkna, rumena vrata, slamnate strehe in zelene zunanje stene. Sredi vasi je bil trg. Poleg škratje vasi je bil potoček, ki je bil zelo skrivnosten. Škratje namreč sploh niso vedeli, da sploh obstaja. Zvečer je veliki škrat odšel iz vasi. Našel je Prismuknjeni potoček. Potočku je dejal: »Skrivni potoček, rad bi bil tako majhen kot ostali škrati.« Voda ga je spremenila v majhnega in prismuknjenega. Voda mu je naročila, naj vse škratke zvabi k njej. Ko je napočila zora, se je vrnil v vas. Škratje so ga zjutraj čudno gledali. Ko je prišel do njih, jim je rekel: »Pridite, našel sem pot do skrivnega potočka.« Rekli so: »Jutri bomo šli!« Najmlajši škratje pogledal v knjigo ter izvedel, da je prismuknjen, saj se ta potok imenuje Prismuknjeni potoček. Hitro je izdelal napoj ter ga ozdravil. Povedal jim je, da tja ne smejo iti. S strogim glasom je najmlajši škrat opomnil tudi nekoč velikega škrata. Rekli so, da tja ne bodo nikoli odšli. In od takrat naprej so ta potoček imenovali Prismuknjeni potoček. Živeli so srečno do konca svojih dni. Jan Salmič Mišjak, 4- B PIŠKAVA KAČA KURA BREZ GLAVE Nekoč je živela piškava kača. Živela je v gozdu in vse živali so se ji smejale, ker je imela dva piškava zoba. Dom je imela v drevesnem deblu, ki je bil prav tako piškav. Nekega dne je imela tega dovolj in odpravila se je k zobozdravniku. Na poti je srečala mnogo živali, ki so se ob pogledu nanjo takoj spačile od groze. Ko je zobozdravnik videl kačina piškava zoba, je skoraj padel v nezavest, a je kači kljub vsemu luknji v obeh zobeh popravil. Tako je kača zadovoljna odšla domov. Srečala je modro sovo. Ta je kači rekla, naj ne je več sladkarij, ampak samo sadje in zelenjavo, če želi imeti lepe zobe. Kača je upoštevala sovine nasvete in kmalu je imela lepe, čiste zobe. Kar naenkrat seji živali več niso smejale, ampak so se začele bati njenih velikih belih zob. Lana Traven, 4- b SKUŠTRANA MIZA Nekoč je živela miza. Ampak to ni bita navadna miza, to je bila miza, ki je imela lase. V šoli ni hotel noben otrok pisati na njej. Nekega dne pa je prišla deklica, ki je imela skuštrane lase. Miza si je zaželela, da bi imela tudi ona skuštrane lase, zato je Božičku naročila skuštrane lase. Mama ji je rekla, da bo morala še malo počakati, ker je Božiček zbolel. Kar naenkrat je v hišo mize prišla deklica s skuštranimi lasmi in rekla, da si želi imeti ravne lase. Miza in deklica sta si zamenjali lase. Miza se je spomnila, da se ji bodo zdaj, ko ima skuštrane lase, še bolj smejali. Ampak motila se je. Takrat so hoteli vsi pisati na njej. Zarja Štraus, 4- b Nekoč je živela kura, ki ni mogla biti nikoli pri miru. Vedno je skakala, se igrala, se lovila in izzivala druge živali. Nekega dne se je odločila, da bo izzvala na dvoboj zajca Marka. Rekla mu je, da mora tisti, ki zadnji priteče na cilj, na svojem hrbtu domov nesti nasprotnika. Zajec Marko je bil prepričan v svojo zmago. Veselil se je, da bo končno enkrat jahal kuro. Začela sta teči. Ker je bilo veliko ovir, je kura nerodno padla in z glavo udarila ob velik oster kamen. Glava ji je nepričakovano odletela stran. Ostala je brez glave in ker je ostala brez možganov, ni imela s čim razmišljati, ker je ostala brez oči, pa ni nič videla. Ampak ona je kar tekla, tekla in tekla in zmagala. Zajec Marko je bil nad zmago zelo presenečen. Tudi sam je poskusil ostati brez glave, vendarje njegov kožušček preveč držal glavo. Kljub porazu je bil vesel, da je ostal cel, čeprav je moral noro kuro nesti domov . Bila pa je le malo lažja kot na startu, ker je bila brez glave. JAKA MOHAR, 4-C MIŠJA ŠOLA ENA, DVE, TRI, MIŠKA ŽE HITI, ENA, DVE, TRI, MIŠKA ŽE MIŽI, ENA, DVE, TRI, MIŠKA ŽE SPI. MIŠKA MIŠKA MIŠKI KRADE LUKNJO IN SE SMEJE TJA ČEZ BREG. MIŠKA REČE: NA, NA, NA, TA POREDNICA JE BLA. Manca, 4- C Debel pes Živel je nekoč pes. Zelo debel, okrogel pes. Najraje brikete je imel, zmanjkalo mu jih je -korenček glodati je začel. Ko ta mu je pošel, na njivo je odšel. Nakar zagleda miš, ki reče - ti loviš! Pes se za njo požene, miška se v dir zažene. Tečeta čez hribe in doline, pa čez ravnine in strmine. Pokrajina mimo njiju beži, da miška skoraj onemi. Pa mine mesec, mine leto in psiček reče: »Glej, presneto! Super, da sem za miško šel, saj tako hujšati sem začel!« Arnika Zoja Jelič, 4- c SREBRNO JAJCE Pred davnimi časi so za devetimi gorami živela majhna bitja. To so bili pametni škratje. Ko je škrat Nejc šel na sprehod, je zagledal jajce. Jajce je bilo srebrne barve. Odnesel ga je glavnemu škratu. Glavni škrat mu je rekel, da je v jajcu srebrni zmaj. Naročil mu je, naj ga dobro varuje. Čez deset let se je izvalil zmaj. Škrat Nejc ga je naučil leteti. Čez čas je začel bruhati ogenj. Reševal je škrate pred zlobnim čarovnikom Garga-melom. Nekega dne je Gargamel ujel srebrnega zmaja. Zjutraj je zmaj ugriznil Gargamela v zadnjico. Gargamelje izginil. Škratje so mu bili zelo hvaležni in tako so živeli srečno do konca svojih dni. Matej Šime, 4- c m DOBRI PETER ČUDEŽNO POTOVANJE Nekega dne se je deklica Kaja sprehajala po mestu. Zagledala je trgovino, ki ji je bila tako všeč, da je morala vstopiti vanjo. V trgovini je bilo polno oblek. Na koncu trgovine je zagledala zlato omaro. Pogledala je vanjo in zagledala vhod v pravljično deželo. Ker je bila Kaja zelo radovedno dekle, je vstopila vanjo. Bilje čisto drug svet. Pogledala se je v vodo in ugotovila, da je vilinka. Ko se je dvignila, je zagledala zlobno kraljico. Od strahu je zbežala in se ustavila šele, ko je zagledala ranjenega samoroga. Kaji se je zasmilil, zato ga je ozdravila. V zahvalo jo je samorog odpeljal do vilinskega gradu. Tam ji je kraljica Katania dala posebno moč, da lahko premaga zlobno kraljico. Odpravila seje do gradu. Ko je prišla, jo je zlobna kraljica že čakala. Dala jo je v ječo. V ječi je zagledala majhnega metulja, ki je letal sem ter tja. Na koncu se je spremenil v vilinko. Skupaj sta pobegnili iz ječe in s čarobnim plesom premagali zlobno kraljico. Vilinka je postala vilinska princesa. Kaja pa se ni nikoli vrnila domov. Kdo ve, če jo starša še čakata. Olja Zupančič, 4- c Nekoč je živel Peter, ki ni imel ne mame ne očeta. Imel je veliko srce. Bilje prijazen do ljudi in vsem je rad pomagal. Nekega mrzlega zimskega dne se je odpravil v gozd na sprehod. Srečal je starega moža in ženo. Pobirala sta suhe veje. Bila sta zelo utrujena, zato jima je Peter pomagal nasekati drva. Ko so se vračali domov, jih je napadel hudoben mož. Takrat je iz koša skočila dedkova sekira in hudobneža sama razkosala na pet delov. Starčka sta bila Petru zelo hvaležna. Vsi trije so bili srečni do konca svojih dni. Drilon Gashi, 4- c Zanimiva šola Šola zanimiva je, vendar pesem j težko napisat je. Dandanes pišemo besede, ki jih slišimo. 21. stoletje meni pomembno je, j ker moje življenje tu skriva se. Ko moj vnuk bo obiskoval šolo to, si bom mislila, kako v 21. stoletju je bilo. 1, 2, 3, ADIJO ZDAJ VSI. Klara Ostojič, 4- c PRVIČ V BOLNICI V življenju sem bil že velikokrat bolan, a v bolnici sem preživel samo par dni kot dojenček. Zadnje čase sem preboleval streptokokno angino in streptolasis virusno okužbo, nisem pa si mislil, da bom pristal v bolnici. Moja pot v bolnico se je začela pred štirinajstimi dnevi, ko me je pri uri glasbe zabolelo v glavi. Počutil sem se, kot da mi je v čelo priletela ognjena puščica. Pri tem sem omedlel in moja težka glava je obležala na šolski mizi. Vsi okoli mene so verjetno mislili, da me je uspavala glasba, ki je donela iz radia. Zavedel sem se šele na udobnem fotelju, nameščenem v zadnjem kotu šolske avle. Ob sebi sem zagledal učiteljice, ki so migetale kot na valovih. Nekaj so me spraševale, vendar nisem ničesar razumel. Ker me niso poslušale roke in noge, sta me v bolnišnico odpeljali teta Renata in mami, ki je medtem prihitela iz službe. V novomeški bolnišnici meje na otroškem oddelku čakala postelja in pižama ter še trije bolni otroci. V tem času sem spet začutil roke, medtem ko občutka v nogah še vedno ni bilo. To je zaskrbelo zdravnico, ki je uredila premestitev v ljubljansko pediatrično kliniko, kamor so me prepeljali z reševalnim vozilom. Tukaj me je čakala zelo lepo urejena soba z lastno kopalnico in televizorjem. Prijazni zdravnik in očka sta me s posteljo vred peljala preko dvigal in dolgih hodnikov skozi mnoga vrata do prostora, kjer so mi opravili preiskave z magnetno resonanco. Počutil sem se, kot da se pripravljam na polet z raketo. Ob tej dolgotrajni preiskavi in napornem poletu v vesolje sem od utrujenosti zaspal. Naslednji dan so mi opravili še nekaj preiskav, zaradi katerih sem bil zelo utrujen, predvsem sem počival. Medtem se mi je vrnil občutek v noge, ne še povsem v levo nogo, vendar pa sem lahko šel vsaj do stranišča sam. Naslednje dni sem preganjal dolgčas z branjem knjig in stripov, gledanjem risank na televiziji, pa tudi s premikanjem postelje z daljinskim upravljalnikom. Čas so mi krajšali obiski staršev in sorodnikov ter prijazni zdravniki in medicinsko osebje. Ne smem pozabiti niti na tamkajšnjo učiteljico, ki mi je prijazno prinašala knjige in s katero sva ponovila nekaj učne snovi. Ob tem sem večkrat pomislil na svoje sošolce, ki so mi kasneje poslali lepo presenečenje v obliki spominske knjige. Pred kratkim so se zdravniki odločili, da lahko čas do naslednjih preiskav preživim doma in v šoli, zato sta me starša odpeljala domov. Upam, da mi po končanih preiskavah ne bo potrebno časa več preživljati v bolnici, saj ga bom veliko raje preživel med svojimi prijatelji in sošolci. Luka Miklič, 4- c /. /WtfvV\lA/WVVr MIŠKA BREZ LUKNJICE Nekoč pred davnimi časi je živela mala miška Lina, ki je morala zapustiti gnezdo svojih staršev in ni imela svoje luknjice. Vse njene sestrice in prijateljice so imele svoje luknjice, le miška Lina je ni imela. Hodila je po celem svetu in ni vedela, kam jo nesejo njene male hitre tačke. Ko je hodila, je srečala lisico in jo vprašala: »Ali si videla kakšno luknjico zame?« Lisica ji je odkimala. Mala miška Lina je nadaljevala svojo pot. Nato je srečala črno mravljo in ji postavila isto vprašanje. Tudi črna mravljica ni videla nobene luknje, primerne za miško. Ko je tako tavala naprej, je srečala konja, ki je zaradi njene majhnosti sploh ni opazil niti slišal. »Kako dolga je ta pot,« je tarnala žalostna in objokana miška. Utrujena je prenočila kar v cestnem prahu. Čez sedem dni pa je na lepem pred seboj zagledala mačko Piko. Ustrašila seje in skočila s poti: hop med listje, hop med travo, hop v prvo jamico. Tiho je čepela v njej, dokler Pika ni odšla naprej. Najprej se je samo od strahu tresla, potem pa je le pogledala malo naokrog. »Pa sem le našla svojo luknjico!« je skakala od veselja. Vesela je pospravila in uredila svoj nov domek, legla v mah, zadovoljno iztegnila zelo utrujene tačke in sladko zaspala. Še v sanjah ni mogla verjeti, da jo je lahko mačka spravila k sreči. STAREC Nekoč so v veliki hiši živeli hčerki in mati. Matije imela prvo hčerko raje, zato je drugo poslala v svet. Hodila je in hodila in prišla do nekega starca. Starec jo je vprašal, kaj išče. Deklica je odgovorila, da išče službo. Starec ji je rekel, da mu lahko pomaga in da bo dobila plačilo. Deklica je ponudbo sprejela. Za plačilo je dobila veliko vrečo. Starec ji je rekel, da ne sme pogledati, kaj je v vreči. Ko je prišla domov, je odprla vrečo in v njej je bilo nešteto cekinov. Ko je to videla dekličina mama, je poslala še drugo hčer k starcu. Zgodba se je ponovila. Tudi ona je dobila vrečo, a ker je bila preveč radovedna, je takoj pokukala v vrečo in zagledala premog, ki se je usul nanjo. Nihče več je ni videl. Nel Hočevar Nahtigal, 5. b Tilen Weis, 4. c LAKOTA V GOZDU Zajec: Dobro jutro, lisica. Lisica: Dobro jutro, zajec. Zajec: Kam pa kam tako zgodaj? Lisica: Zelo sem lačna, zato si grem iskat nekaj za pod zob. Zajec: Tudi jaz bi šel s tabo. Lisica: Kaj boš z mano, saj grem samo v vas do najbližjega kokošnjaka. Zajec: Mogoče je tam kakšen vrt, kjer raste korenje ali zelje. Tudi jaz sem lačen. Lisica: Pa pojdi, bova skupaj iskala hrano. Zajec: Super, skupaj bova močnejša. Skupaj sta se odpravila v vas. Na poti sta srečala volka. Lisica: Živjo, volk. Volk: Živjo. Kam pa gresta? Zajec: Lačna sva, zato sva se odločila, da greva v vas po kokoš in korenje. Volk: Mmmm ... Pečena kokoš v korenčkovi omaki, to bo slastna pojedina. Se vama lahko pridružim? Lisica: Seveda lahko. Več ko nas je, bolj veselo bo. Trije prijatelji so se napotili v vas. Med potjo so si prepevali pesmice, da jim je čas hitreje minil in da so pozabili na prazne želodčke. Prišli so do medvedove hiše. Iz kuhinje je tako lepo zadišalo po medenjakih, da so se kar ustavili. Lisica: Dober dan, medved. Medved: Dober dan, prijatelji. Volk: Kako lepo diši iz tvoje kuhinje. Medved: Ravnokar sem spekel medenjake. Prinesem jih ven, da si postrežete. Zajec: 0, kako so slastni! inriiri S\hC 7 2. D/WID mmnih LLUmjjm Lisica: Boljših piškotov še v življenju nisem jedla. Volk: Res so slastni, vse kremplje si bom polizal. Medved: Prav vesel sem, da so vam všeč. Misli sem že, da jih bom moral cel teden jesti sam. Lisica: Saj res, kaj nismo rekli, da gremo v vas po kokoš in koren? Zajec: Jaz sem se tako najedel, da se ne morem premakniti. Volk: Jaz tudi. Takole naredimo: jutri zvečer vas povabim na večerjo. Jedli bomo pečeno kokoš v korenčkovi omaki. NAROBE SVET Če peč gori na drveh, če drevo raste na trnih, če iz vode teče pipa, če zmikavta žep tipa, če vezalka zveže roko, če iz kruha naredimo moko, če veter jadra na krilih zmaja, če zemljo bruha žareča lava, če otrok šibo šiba, če krokodila poje riba -če tak je kje na svetu red, je takšen red narobe svet. Rok Sokač, 5. a Uroš Petkovič, 5. b Živa hiša Hiša je živa, kadar v njej kdo prebiva, ko se jutro prebudi in v hiši se zbudijo vsi. Ko najmlajši joče, ker jesti hoče, ko mama zajtrk vsem pripravi in se posladka ob kavi. Ko srednji za računalnikom visi, oče pa se nanj jezi, ko najstarejši pridno zajtrkuje, kajti šola je že čez pol ure. Ko babica se s psom sprehaja, dedek pa dva mačka razvaja, ko zvečer se vse umiri in hiša končno zaspi. Zjutraj, ko vse bo bedelo, pa v hiši bo spet veselo. Polona Moretti, 5. c Mlekožerci Na planetu Mlekožerec živijo Mlekožerci. To so strašne zveri. Vse leto jedo brez prestanka vse mlečne jedi, vse dobre stvari. Ker jedo same mlečne stvari, so tam same zdrave kosti, kajti mleko ima kalcija največ, a kaj, ko v sladoledu je drugih sestavin preveč. Nina Knoll, 5. b SKRIVNOSTNI LONEC Jan in Maja sta bila bratec in sestrica. Nekega dne sta se odločila, da gresta nabirat gobe. Vsak s svojo košaro sta se odpravila proti gozdu. Po večurni hoji sta se s polnima košarama odpravila domov. Na poti sta opazila, da se nekaj svetlika iz grmovja. Bil je lonec živih barv. Tako jima je bil všeč, da sta ga odnesla domov. Odločila sta se, da ga bosta oprala in v njem skuhala gobovo juho. Ko sta prišla domov, sta lonec oprala in vanj narezala gobe. Izkazalo se je, da to ni bil čisto navaden lonec. Ta lonec je namreč kuhal sam, brez človeške pomoči. Skuhal jima je najslastnejšo gobovo juho, kar sta jo kdaj jedla. Lonec je znal skuhati prav vse, zato ga je cela družina rada uporabljala. Ana Marija Novina, 5. b ?n ČAROBNA PALICA Nekega lepega dne sva z bratom Sergejem šla na sprehod. Na cesti sva srečala staro gospo. Gospa je bila slepa, zato sva ji pomagala prečkati cesto in nesti težke vrečke do njene hiše. Gospa nama je bila zelo hvaležna. V zahvalo nama je dala čarobno palico. Zahvalila sva se ji in odšla domov. Doma sva povedala mamici in očku, da sva dobila čarobno palico. Mamica in očka nama nista verejela. Sergej je rekel: »Dajmo nekaj pričarat, na primer veliko igračo - železnico.« Ko sva pričarala železnico, sem dobila dobro zamisel. Sergej je vprašal: »Kakšno zamisel imaš?« Odgovorila sem: »Kmalu boš izvedel.« Ko sva šla spat, nisva zaspala, ampak sem pričarala televizijo. Televizijo sva gledala celo noč. Naslednji dan, ko sem prišla v šolo, sem povedala, da imam čarobno palico. Sošolci mi niso verejeli. Prepričala sem jih tako, da sem vsem pričarala darila. Ko sem prišla domov, sem mamici pokazala čarobno palico. Mamica je poklicala očka in mu povedala, da sva res dobila čarobno palico. Vsi smo si zaželeli, da bi šli v cirkus. V cirkusu sem prosila, ali lahko nastopam. Dovolili so mi. Moj nastop je bil zelo dober. Ponoči, ko smo prišli iz cirkusa, smo bili zelo utrujeni, zato smo hitro zaspali. Sredi noči sem se zbudila, ker sem imela nočno moro. Čez nekaj minut je prišla neka gospodična. Rekla mi je, da moram vrniti čarobno palico. Vprašala sem jo, kdo je. Rekla mi je, da je hči gospe, ki mi je dala čarobno plico. Ko sem se zjutraj zbudila, čarobne palice ni bilo več. V šoli so me otroci prosili, da jim pričaram darila. Rekla sem, da nimam več čarobne palice. Sošolci so se mi posmehovali: »HA-HA-HA, ne znaš več čarati.« Med potjo domov sem bila zelo žalostna. V tolažbo sem si pela pesmico »Na lep poletni dan«; Na lep poletni dan gremo skoz' gaj in plan, vso pot veseli smo, hojladri in hojladro. Mladina ljuba vsa, poskoči in zapoj, zapusti tihi dom in pojdi v gozd z menoj. Na lep poletni dan veselo pojemo, po gozdu hodimo, hojladri, hojladri. Doma sem naredila domačo nalogo in šla spat. Ponoči sem se spet zbudila. Gospa je stala zraven moje postelje. Dala mi je prstan in rekla: »V tem prstanu je moč, uporabi jo le za dobro, če ne, bo prstan izgubi čarobno moč.« Uporabljala sem prstan le za dobro in ostal je moj do konca življenja. In živela sem srečno do konca svojih dni. Aleksandra Judež, 5. b NASA MUCA JE ŠTRUCA Naša muca je štruca, ki na kavču leži, gleda tv in se reži. Na tv-ju je oddaja, naslov je Prodaja. Če želite, kupite še vi, kar s seznama srce vam želi. Kupite si, kupite si, lahko si kupite prav vse. Imel sem 12 let. Ko sem odprl oči, sem se znašel v džungli. Tako sem se prestrašil, da sem omedlel. Ko sem popolnoma odprl oči, se mi je malo meglilo. Gledal sem opice. Ena od njih me je ugriznila v roko. Kar naenkrat sem tudi sam postal opica. Lahko sem tekal in skakal po drevesih in moje življenje je postalo prava avantura. Potem sem se prijel za roko, kamor me je ugriznila opica, stisnil sem rano in spremenil sem se nazaj v človeka. Ugotovil sem, da postanem opica, če se močno stisnem za roko. Nisem se več bal džungle in nisem mislil na starše in bratce, ki so bili daleč stran. Lahko bi rekel, da sem postal džungelski fant. Ko sem splezal na drevo, sem našel ranjenega dečka, ki je bil dve leti mlajši od mene. Kri mu je curljala iz noge, saj ga je opraskal lev. Ker sem bil kar nekaj časa v džungli, sem vedel, da mu moram na rano položiti rožo, ki sem jo poimenoval Klarius. Odtrgal sem jo in mu jo položil na rano, ki je nenadoma izginila. Z dečkom Janom sva postala nerazdružljiva prijatelja. Ko pa nisem gledal, je Jan sam hotel nagajati nosorogu Žanu. Žan je pobesnel, se zapodil proti Janu, jaz pa sem se stisnil za roko, postal opica, prijel ovijalko in vzel Jana še zadnji hip. Zelo sem bil jezen nanj, saj bi lahko umrl in jaz bi ostal sam. Že prvi dan v džungli sem moral priznati, da je dan tam vedno avantura, še posebej, če imaš prijatelja, kot je Jan. Skupaj sva živela v džungli srečno in do konca življenja. Imamo čisto vse - od sesalnika do pralnika, od čokolad do knjig velikih naklad, od posode do mačje nadloge, od sladoleda do velikega medveda. Kdor pa zvečer pridno ne zaspi, naslednji dan sladoleda ne dobi. Ana Marija Novina, 5. b Maj Gros, 5- b OTOK ZMAJEV Nekoč je živel fant po imenu Jure. Star je bil 20 let. Želel je postati raziskovalec zmajev. Nekega dne se je Jure odpravil na otok z imenom Otok Zmajev. Ko je prispel na otok, gaje bilo sprva malo strah. A zbral je pogum in se odpravil v notranjost otoka. Med raziskovanjem je opazil nenavadno sled. Ugotovil je, da je to zmajeva sled. Odpravil se je za njo. Sled ga je pripeljala do velike votline. Juretu je srce začelo hitreje biti. Vstopil je v votlino. Po nekaj minutah hoje po votlini je začela svetloba pojenjati. Iz nahrbtnika je vzel svetilko, jo prižgal in zbudil zmaje. Ti so se ustrašili in odleteli iz votline. Bil je presenečen, saj so zmaji veljali za neustrašne živali. Poslej je Jure po votlini hodil previdneje. Na koncu votline je opazil še enega zmaja. Pazljivo se mu je približal. Bilje drugačen od drugih. Ko se mu je približal, da bi si ga bolje ogledal, se je zmaj prebudil. Bila sta tako blizu drug drugega, da je zmaj Jureta opraskal po roki, nato pa odletel iz votline. Jure je stekel za njim, vendar ga ni mogel ujeti. Ker se je že mračilo, se je Jure odločil, da bo z raziskovanjem nadaljeval naslednji dan. Pa tudi roka ga je močno bolela. Naslednje jutro ga je zbudil ropot. Opazil je, da nek fant brska po njegovih stvareh. Takoj ga je zagrabil, saj je bil močnejši od njega. Počutil se je odlično, pa tudi roka ga ni več bolela. Z neznanim fantom sta se pogovarjala in ugotovila, da tudi on išče zmaja. Iskal je volčjega zmaja. Fant z imenom Fredi je opazil, da ima Jure povito roko. Vprašal ga je, kaj se mu je zgodilo. Jure mu je povedal, da ga je opraskal zmaj. Ko je Jure odvil povoj, sta bila oba presenečena. Jure je pričakoval prasko, ki mu jo je povzročil zmajev krempelj. A tam je bilo neko čudno znamenje. Fredi mu je povedal, da je to znamenje volčjega zmaja. Povedal mu je tudi, da je zdaj Jure dobil zmajevo moč in njegove čute. Šele sedaj seje Jure zavedel, od kod mu moč, ki jo je čutil, ko se je prebudil. Jure in Fredi sta postala nerazdružljiva prijatelja. Skupaj sta odkrivala nove otoke in raziskovala zmaje. To je bilo sedaj veliko lažje, ker je imel Jure moč in čute zmaja. Njuna najpomembnejša ugotovitev je bila, da zmaji niso hudobna bitja, ki z bruhanjem ognja sejejo strah in trepet med ljudmi, ampak so plaha in prijazna bitja. Žiga Kastelic, 5. b VAŠKI POSEBNEŽ Ta zgodba se vam bo mogoče zdela neresnična, vendar temu ni tako. Živim v Beli krajini, na Hrastu pod Gorjanci. Kmalu po tem, ko smo se preselili iz Metlike v to odlično vasico, sem slišala za posebneža po imenu Branko. Zanimalo meje, zakaj je posebnež. Povedali so mi, da čeprav ima hišo z vodo in elektriko, živi v jami, ki jo je sam izkopal. Spraševala sem se, zakaj živi v jami in s čim se preživlja. Zvedela sem, da je bil v vietnamski vojni, zato mesečno dobiva nekaj denarja. Z mamico sva ga tudi opazili, kako nabira gobe in kostanj ter jih prodaja. Ker živi v jami, so njegova oblačila precej umazana. Nihče natančno ne ve razloga, zakaj živi v jami. Najverjetnejša je razlaga, da je to posledica vojnih grozot, ki jih je preživel. Včasih ga srečam, ko gre iz trgovine, vendar se ga ne bojim. V svojo jamo ne spusti nikogar. Le redki so imeli priložnost, da so jo videli. Pred leti so o njem pripravili celo kratko televizijsko oddajo. Verjetno ima vsaka vas kakšnega posebneža. Nobena vojna nikoli ne prinese resničnega miru. Nekateri čutijo posledice celo življenje. Branko je našel mir v jami, kar je zelo nenavadno. Želim si, da bi bilo v svetu čim manj vojn in da bi spore reševali po mirni poti. Ana Siročič, 5- b NAŠE DOLŽNOSTI V podaljšanem bivanju smo se ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic, ki ga praznujemo 20. novembra, pogovarjali o otrokovih pravicah in dolžnostih. Prebirali smo knjige ter zapisali in naslikali dolžnosti, kijih imamo doma. Mark: »Pospravljam igrače. Dihurja peljem na sprehod.« Zoja in Peter: »Vsak dan moram brati.« Luka G.: »Pomivam posodo.« Jerca: «Pospravljati moram svojo sobo.« Amin: »Mamici pomagam pripraviti zajtrk.« Lucija: »Vsak dan moram računati.« Luka V.: »Pripravim mizo.« David, Erik in Tim M.: »Hoditi moram v šolo.« Tim M.: »Nosim smeti.« Aljana: »Hoditi moram na jahalne ure.« Iza: »Hoditi moram v glasbeno šolo.« Nina: »Pospravljati moram jedilno mizo.« Nik: »Zgodaj moram vstati.« •uw&,3.C MODERNAŠOLA Nekoč je bila šola drugačna, kot je danes. Imela je samo osem razredov. Učenci in učitelji niso uporabljali računalnikov in drugih elektronskih stvari. Imeli so samo navadno tablo in kredo. Tudi zvezki in puščice so bili preprosti. Vsi učenci so bili oblečeni v enake uniforme. V šolo so morali hoditi peš in to po dolgi poti. Učitelji tudi niso napovedali ocenjevanja tako kot danes. Včasih so morali učenci sami prinesti hrano od doma, zdaj pa jo za nas pripravijo šolske kuharice. Danes je šola veliko bolj prijazna, kot je bila nekoč. Jerca Pavlin, 3. C Amin Čatič. 3. c, in Erik Jerman, 3. c PODALJŠANO BIVANJE JE ZABAVNO Smešnica Bila sta Mihec in Jakec. Pa je Mihec vprašal Jakca: »Jakec, kakšna so bila izpitna vprašanja?« Jakec je odgovoril: »Vprašanja so bila lahka, odgovori pa bistveno težji.« V času podaljšanega bivanja poteka poleg branja, učenja in domačih nalog veliko različnih dejavnosti, kot so ustvarjanje iz odpadnih materialov, športne aktivnosti in veliko igre. Sodelujemo tudi v različnih projektih, akcijah in natečajih. Nikoli nam ni dolgčas. Učenci in učitelji podaljšanega bivanja Lucija Vrbinc, 3. C New Year’s Resolutions Everyone has goals or vvishes that they want to compLete in 365 days. At newyear people make promises to seLf-improve. Here are some of ourstudents' resolutions. "I am going to eat more vegetables." - Nika, 7. A "I am going to get my motorbike Licence." - Hasan, 9. C "I am going to decorate my new bedroom." - Eva, 9. A "I am going to dimb TrigLav's north walL" - Sinja, 7. A "I am going to vvatch Less TV and eat Less junk food." - Nuša, 7. A "I am going to Learn how to cook." - Lara, 7. A iPaf* i»UWr "I am going to Listen to my parents more." - Lara, 9. C "I am going to be happier." - ALja, 9. C "I am going to Learn to pLay a new song on my guitar." - Maja, 9. B "I am going to visit my uncLe in London.” - Katja, 9. B "I am going to be more productive." - Maja, 9. C "I am going to take more photographs." - Tara, 9. A "I am going to try to Learn new skateboard tricks." - David, 9. C "I am going to improve my footbaLL skiLLs." - Jakob, 9. C Hopefully they're going to keep their promises. Tara Polovic English pages SCHOOL IN THE 21ST CENTURV I think that schooL is very important because you need useful knowl-edge your entire Ufe, especiaLly if you want to be successful. You need it for your job to earn money with which you buy a house, food and things for enjoyable Life and entertainment, such as cars, teLe-vision sets, computers and many more. Lots of pupils and students have a bad time at schooL or they are bored, but we aLL know that schooL is very important. In the 215t century, young peopLe imagine schooL with a Lot of computers and tabLets. Some of them don't want to go to schooL because of buLLying or their (bad) marks. They want to have good grades vvithout any studying, but most of those tries are unsuccessfuL. The biggest probLem in schooLs is buLLying. BuLLying is probabLy pres-ent in every schooL on the pLanet. Computer games and video games are aLso a probLem because a Lot of students pLay video games instead of studying. They caLL themseLves "gamers." Gamers aLso don't sLeep a Lot and are often very tired and depressed. They can aLso get vi-oLent if they spend too much time pLaying vioLent video games. In the past, schooLs had no computers, but nowadays, we can’t imagine a day without a mobiLe phone or Computer. In the past, teachers couLd sLap pupiLs if they wanted to, but now it's forbidden. In the future, schooLs wiLL probabLy be better because there wiLL be more students. They wiLL have to do better than the others to get a better job. Most schooLs wiLL prob-abLy get rebuiLt. Perhaps pupiLs wiLL take more exams on computers and the resuLts wiLL be avaiLabLe immediateLy. I hope that our edu-cationaL system improves, so we wiLL get better chances of getting a good job. Jakob, 9. C SCHOOLS T0DAY AND IN THE PAST SchooLs today are a Lot different than the ones in the past. Some things may be better today than a 100 years ago, but some may be even vvorse. There are many schooLs around the worLd nowadays. Hovvever, it wasn’t aLways Like that. It started out with private schooLs with rich pupiLs. At first, onLy boys couLd go to schooL to get educated. In the beginning, they only had four years of schooL! UnfortunateLy, we have a Long jour-ney of education today. We have a lot of schools ali around the world and they are basically available everywhere. What is more, both boys and girls can go to school, vvhich, I think, is great. There are no differences betvveen sexes any-more. Some teachers can be tough and strict sometimes, but i don't think it’s as bad as it used to be. I'm happy I don't go to the kind of school like the ones in the past. I know discipline is very important, but it’s good if we can relax and feel safe in school, too. Even though I don't like to wake up early five days a week, I know that education will help me get a proper job when fm older and enable me to have a good Ufe. Atja Štrbenc lflwerethe headmistressofour school Ali schools have headmasters who have control. They're responsi-ble for order and organization of school Ufe. Being a headmaster is difficult. They have a long and hard sched-ule. They have to be on time for meetings, conferences and their duties. Luckily, there are some advantages, like travelling. Some people believe that travelling is a disadvantage, but i personally disagree. They travel to different cities or coun-tries. They can meet people from ali over the world from different religions and of different races. An-other advantage is having control. You are the boss and the teachers have to respect you. Some stu-dents think that being a headmaster is the perfect job because they can boss theirteachers around. I vvould like to be a headmistress, even though there are some dis-advantages. I vvould certainly make some changes. I vvould try to in-clude more activities for students in their timetables. Our school has a lot of sports clubs so I vvould in-troduce chemistry, biology or Eng-lish clubs; maybe even a book club. I vvould allovv mušic during breaks. The students could vote for it. To summarize, I think that being a headmistress is difficult and stressful, but it can also be vvonderful. Toro Polovic THATS me Hi. I do not like to talk about my-self but I have to. I am going to vvrite about me at first, then I vvill describe my personality and in the end I wiU talk about things I like to do. I am 14 years old and I live in Novo mesto, Slovenija. I live in a fiat with my parents, my sister and my brother who is 2 years old. My sister is 11 years old. I have got long blond hair and I am short. I go to Grm Primary School. I am a študent. I am in year 9. My favourite subjects are Spanish and Biology. My personality is very dynamic. With people I do not know I am a little bit shy but among friends and family I am more relaxed. I am a very honest person and i do not like injustice. I am punctual, cheerful and I always want to help others. In my špare time I like listening to pop mušic. I love shopping and fashion. I love sunbathing in the sun and svvimming in the sea. My family and my uncle have got a caravan in a camp. I really do not like studying, homevvork or school. I like playing games on the Computer and I also love eating Nutella. That is a short description of me, my family, my personality and my freetime. DOVOU KNOVVME? Thafs me I don't like describing myself be-cause l'm a boring person. I hope I will finish soon and I will be free like a bird. But every end must have a start first, so I must start at the beginning. I was born in 1999. It was a Friday night and the vveather wasn't very good - there was a Storm outside. Now l'm 14 years old and I stili live in a fiat in Novo mesto. We are going to move to a new, big house soon. There I will have my own room. I'm just an ordinary girl and I go to Grm Primary School. I go to school on foot. My favourite subjects are Biology and Art. I think I will be a biologist or maybe an actress. I love acting and my favourite ac-tor is Jurij Zrnec. He is cool and so funny. I want to meet him one day. I also love making cartoons. I have already made two. The first one is called Dirty Skin, Clean Heart and the second one is called VVater Crisis. My favourite time of the year is vvinter, especially December. I al-ways vvatch skiing on TV. I support Tina Maže, Katrin Zettel and Maria Hofl-Riesch. My favourite objects are my bed because I spend a lot of time in it and my Computer. I love playing Computer games; l'm ob-sessed with The Sims 3. When I talk about my favourites, I mustn't forget my favourite colour, vvhich is green. 1'm pretty good at dravving, too. I love ali kinds of art: sketching, painting or dravving. And I doallthisvvith my lefthand. When I create something I usually listen to mušic. I like ali kinds of mušic: pop, rock, rock^Voll, jazz, reggae... I don't have one favourite musician, but I just listen to vvhat is popular. I have Long brovvn hair and vvhite teeth. I'm a pretty tali person with Long fingers and hands. My eyes are something betvveen blue and green. Ive got a big smile. I don't vvear earrings and I hate shopping. I am a big perfectionist and l’m an optimistic person. I’m always on time. That is pretty much about me. Do you knovj me? : ■t ^ 'k SlAtA 6 - Novo šolsko leto - nova podoba šolske knjižnice. Slikanice, ki so bile do sedaj postavljene na policah in s tem niso bile tako dostopne mlajšim bralcem, so sedaj razporejene v rumenih zabojnikih, kjer učenci lahko veselo brskajo med njimi. Nov je tudi zabojnik za revije. Že vrsto let lahko učenci vsak mesec sodelujemo v uganki meseca, glasujemo za svojo najljubšo knjigo in rešujemo MEGA kviz. Leta je letos posvečen Rimljanom na naših tleh. Pozabiti pa ne smemo na bralno značko - 5 knjig in ena pesmica - ki se zaključi 2. aprila. Čeprav ima šolska knjižnica finančne omejitve, se v njej še zmeraj najde precej zanimivih knjig. Priporočamo vam naslednje: B. Doherty: Abela J. Boyue: Deček v črtasti pižami L. Sochae: Zeleno jezero J. Ascher: Trinajst razlogov M. Hof: Majhna možnost T. Golob: Zlati zob J. Davis: Garfield Za konec pa še misel priljubljenega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana: »Branje je zelo koristno, če imaš do branja pravi pristop, lahko takšno branje obrodi debele sadove. Več bereš, več sadov lahko pričakuješ. Veš sadov imaš, bolj lahko trdiš, da je tvoja pamet bogato obrodila. Bolj tvoja pamet rodi, več svojih sadov lahko pošlješ med druge.« Tara Polovič Hrošček je za Miklavža ZOH obiskal našo Rbjiznico, Namesto tiiklqvŽc( je S V l tCnjižne novitete rd nnlaole ‘ ^ . v/ ^ pr /te/ml t ■ Wa svetlobi \h nisč nase! • jih nisem g I Ko so bili mladi naši dedki in babice, so v potoku spuščali ladjice. Ko so bili mladi naši očki in mame, so bile prva novost navadne reklame. Zdaj, ko smo mladi mi, se nam zdi, da tega več ni. Zdaj sploh ne vemo, kaj to Leksikon je, zdaj le na računalniku pritisnemo tipko za iskanje. 5 prijateljem se lahko slišimo tudi, če je v drugi državi, in vse manj časa preživimo v naravi. Namesto da bi pozimi šli na en dober smuk, imamo za dolgčas Skype, Google in Facebook. Nihče ne ve, kam gre ta svet, ampak vemo, da je pri mladih zmeraj vse čudno in za znoret. Zala Zagorc, 7. b KoH^ CAKhH, *DA HA j^PE.p~ , -vs I v >1 B S& JD f e I ^ j & £ ^ |e ? S ^ m ^3 o* -'p 1? * ■* v /• ' ^ ^ y//° |š:;sh | L// I S S. ;g -g-l-V S'^' n‘ S- JI 'V/l *&&&% S. ZALA, ^ 3.51 Anja Mitrovič, 8. c KUL POČITNICE (mladinska igra) Nastopajoči: Bine - drzen Tilen - pogumen Miha - pameten Jurček - Mihov brat PRVI AKT Dvorišče pred šolo; otroci ležijo pod drevesom, se pogovarjajo. PRVI NASTOP Bine, Tilen, Miha BINE: Jutr' se začnejo prvomajske počitn'ce. Kaj bomo delal1? A gremo v kino? TILEN: Ma ne. Sej ni n'č pametn'ga na sporedu. Kaj če bi počel' neki nov'ga? Neki, k'r še nismo? BINE: Ja, ampak kaj? MIHA: Lahko gremo na Kapiteljske njive izkopavat skriti zaklad. Moj stric dela v muzeju. Povedal mi je, da lahko za najden pestnjak dobiš brezplačno letno vstopnico za muzej. In galerijo! TILEN, BINE: Ha, ha, ha ... (se držita za trebuh in se valjata od smeha) TILEN: Miha, a si spet pameten? Kdo pa še hodi v muzeje in galerije? Če boš preveč razmišlou, se ti bojo možgančki zafeclal, ha, ha, ha ... MIHA (jezno in užaljeno): Me prav zanima, kaj se bosta vidva spomnila! BINE: Fanta, dejmo se zresn't, no! Dejmo kej pogruntat, sej smo sami ta brihtni kle. MIHA: No, ja ... Za dve tretjini tukaj prisotnih se ne bi ravno strinjal. TILEN: Kaj ko bi se šli v Krko kopat? MIHA: Se mi je zdelo, da boš ti najbolj pameten. A imaš vse koleščke v glavi? A se ti sploh sanja, kako mrzla je Krka sedaj? BINE: Miha ima prav; premrzlo je še. (kratek premor) Že veeeem! Joj, kakš'n idiot s'm. (se udari po čelu) Pa pejmo se s čolnom spuščat! MIHA: Ja, kje pa ga imamo? TILEN: Sej to sploh ni nobe'n bigdil, prid'ta jutr' k men' v garažo, pa ga bomo sami nardil1! MIHA (vzdihne): 0 moj bog, to ne kaže dobro. DRUGI AKT Sobota, Tilnova garaža, fantje sestavljajo čoln. PRVI NASTOP Tilen, Bine, Miha TILEN: No, fanta, zavihejmo si rokave! MIHA (vsakemu razdeli po list papirja): Doma sem izdelal strategijo izdelave čolna in narisal načrt z vsemi najmanjšimi podrobnostmi; na njem so natančne mere, koti, kotirne črte... Saj vesta, kaj je to, ali pač? TILEN (zavija z očmi, iz načrta naredi avionček) BINE: Dej, Miha, ne bluzi. Mor'mo s,m' par dil skup' zbit, špranje pa še zalit s katranom, pa je tu tu. 2 uri pozneje... TILEN: Sej s'm reku, da nam bo ratal'! Pa še kV dobr' zgleda! BINE: Res je sup'r! MIHAJaaaa, kje pa imamo vesla, pametnjakoviča, hm? TILEN: Tam, v levem kotu. (pokaže na dve deski) MIHA: Jaz ne vidim vesel. Tam sta le 2 deski, ki sta nam ostali od čolna. TILEN: Ja, in????????? BINE: Predlagam, da si gremo zdej domov napolnt baterije in se dobimo jutr ob 10-ih na obali za Tilnovim vrtom. Tilen, a boš lahko sam privlekel čoln do obale? TILEN: Bom že kako, sej je s,m' 50 metrov. Šibejte! TRETJI AKT Nedelja, pri Mihi doma. PRVI NASTOP Bine, Miha, Jurček Bine pozvoni, odpre Miha. BINE: Miha, kje pa ti tičiš? Pred 10-imi minutami bi moral že bit' pr Krki. MIHA: Oprosti, Bine, danes ne morem. Moram čuvati mlajšega brata Jurčka. BINE: Kaj ni on star že 9 let?!?!?! MIHA: Ne, 12. BINE: Pha, ha, ha ... Po moje bi on moru tebe čuvat1, da ne b' ratala spet kaka eksplozija, k1 takr't, k' si hotu narest petardo, pa vam je šla cela garaža v zr'k! MIHA (ga jezno pogleda): Starši so šli na izlet, pa so mene določili, naj pazim nanj. Sploh pa je bil takrat le trenutek nepazljivosti. Vsakemu bi se lahko zgodilo! BINE: Seveda je bil! (vzdihne) No, nima zdaj veze. Pa vzem' še Jurčka z nami, če misfš, da bo sicer on dvignu še ceu 1. štuk v zr'k. MIHA: Samo še termovko s čajem vzamem. BINE (muzavpi/e); Pa še slinček pa dudo! Ha, ha, ha ... ČETRTI AKT Obrežje Krke, Krka. PRVI NASTOP Tilen, Bine, Miha, Jurček Bine, Miha in Jurček pritečejo do Tilna. TILEN: Pa kje ste vi, modeli? Že 20 minut v's čakam. BINE: Miha je moru še termovko vzet. TILEN: A slinček pa dudo tud? Ha, ha, ha ... BINE: Kaku s' vedu? Dej PETKO! (se smeji skupaj s Tilnom) MIHA: Sploh ni smešno! Pa še Jurček je moral z nami. JURČEK: Dej, Mihec, nehi, jst nis'm taka boječka k' ti. Mislš, da ne vem, da si se celo noč premetaval po postelji, k'r si biltok prestrašen? Ha, ha, ha... TILEN (prišepne Binetu): Mi je že ušeč tale poba! MIHA: Premetaval sem se, ker sem sanjal, da je v te vode zašel krvoločen morski pes, čeprav vem, da to teoretično in praktično ni mogoče! Vendar v sanjah je vse mogoče. Bral sem, da so naredili raziskavo, v kateri so dokazali, da... TILEN: Ja, ja, ja! Seveda so! No, zdaj pa začnimo našo najbolj odštekano prvomajsko avanturo ever! Krka, pazi se! Prihajamoooo! DRUOI NASTOP Tilen, Bine, Miha, Jurček. Vsi štirje v čolnu na Krki. MIHA (boječe): Ali se ne bi malo bolj približali obrežju? JURČEK: Mihec, ne paničari! Ne me sramotit' pred Binetom in Tilnom! BINE: Je že v redu, Jurček. Saj ga poznava. BINE, TILEN, JURE: Ha, ha, ha... MIHA (se prime za glavo): Aaaaaaaaaaa!!!!!!!!!! TILEN: Kaj je, brihta? MIHA: Potapljamo se!!!!!!!!!!!! JURČEK: Aha ... (zavije z očmi) A boš reku, da se bomo pred potopom še zaletel' v ogromno skalo in se na koncu potopil' kTitanik, al' kaj? BINE: Ne, poglejta! Pa se res potapljamo! (v čolnu je že veliko vode) MIHA (panično, z visokim glasom, na robu joka): Kaj pa moja Nobelova nagrada?!?!?! Premlad sem, da bi umrl! Pa še toliko nagrad me čaka! ZAKAJ? Zakaj JAZ??? (hitro pograbi pokrovček od termovke in začne izlivati vodo iz čolna) TILEN (maha z veslom po čolnu): Hitro, proti obali, mahi, mahi! BINE: Prepozn1, skočTe iz čolna! (skoči jGeronimooo! TILEN (skoči): Banzaiiii! MIHA (skoči): Mamiiii! JURČEK (skočO: ČOF! VSI (v en g(as);Kaaaaj?! (ozrejo se naokoli, voda jim je do pasu) TILEN: Sej še plavat ne rab'mo, k' je voda s'm do pasu! BINE: To je pa b'la avantura. JURČEK: Z vami ni nikol' dolgčas. MIHA: Joj, samo da sem preživel! VSI: ha, ha, ha, ha ...(odidejo) Življenje Življenje je nekaj lepega, prevzetega, lahko tudi zakletega. Življenje je nekaj lepega. Življenje je kot pravljica, kjer se skriva mavrica ali pa še kakšna skrivalnica. Življenje je kot pravljica. Življenje se enkrat konča. Lahko mine trenutek ali dva. Zato skrbimo zanj, da nam ta trenutek ali dva ne vzame sanj. Tin Hvalec, 7. c Negativci Na svetu je kar nekaj negativnih ljudi. V stvareh iščejo negativne pike na i. Vsakemu se nekaj drugače zdi, čeprav so vsi negativni. Namesto da bi gledali v dan kot nekakšen prijazen telegram, se življenja veselili in ga ne bi drugim osebam grenili. In zato reci mu, naj ne bo tako negativen do pesmice te majcene, ampak naj gleda na vsak dan kot dober in ravno prav slan. Gašper Cekuta, 7. c Martin Krpan v gume s Kitajske. »Le kakšne slabe podkve poznajo ti Kitajci?« se je spraševala. Krpan je prišel iz Tuša in naložil kupe pršuta na kobilico. Nato je zašel v Ljubljano, kjer si je ogledoval velike stavbe. Na srečo je bilo tam veliko znakov, ki so vodili v različne kraje, med njimi pa je bil tudi smerokaz za Vrh. Po dolgotrajni poti se je Martin Krpan utrujen vrnil na Vrh, kjer so ga toplo sprejeli prav vsi vaščani. Mirno je sestopil s kobilice in prav Ko je cesar Martinu Krpanu izročil dovoljenje za tovorjenje soli, se je odpravil domov. Martina Krpana naj bi odpeljali s prečudovito cesarjevo kočijo. Krpan je ponudbo odklonil in se je raje povzpel na svojo kobilico in se poslovil od Dunaja. Krpan se je počasi odpravil nazaj na Vrh. Na poti so ga spet obletavale »nadležne muhe«. Hotele so se spet bojevati za angleško sol. Krpan je vse sproti pometal na tla. Nato ga je po mobilnemu telefonu poklical cesar Janez in ga povabil na krofe na Trojane. Ker je bil Martin Krpan zelo utrujen od dvoboja, je z veseljem sprejel povabilo. Svojo kobilico je pustil na parkirišču. Predolgo je ostal v lokalu, zato je pozneje moral plačati zamudnino za parkirnino. Nato se je odpravil naprej. Kmalu so ga ustavili možje v modrem. Ker je v gostilni preveč spil, so mu prepovedali jahanje in ga želeli peljati na postajo. Krpan se ni dal in jih je vrgel v jarek. Še vedno pijan je zgrešil pot in se podal proti jugu. Na cestninski postaji Dob so ga ustavili avtocestni nadzorniki, ker njegova kobila ni imela vinjete. Martin Krpan jih je v svojem stilu pometal na bližnja polja. Prišel je v Novo mesto in se ustavil v Tušu. Medtem ko je Krpan kupoval pršut, si je kobilica ogledovala policijske avtomobile. Kmalu je ugotovila, da so njihove vsakemu stisnil roko. Pripravili so mu veliko gostijo. Med množico je zaslišal znan glas. Zagledal je cesarja in cesarico, ki sta ga navdušeno in prijazno vabila, naj se pridruži gostiji. Kobilica pa je zadovoljno in mirno prežvekovala seno in oves. Goja Aš, 7. o Aljaž Drenovec, 8. c ZMEDA V VASI Leto 1943, začetek julija. Zelo toplo in rosno jutro. Majhen deček čepi v grmovju in posluša pogovor dveh italijanskih vojakov, ki čuvata tabor italijanske vojske nedaleč stran od vasice pod Gorjanci. VOJAK 1: Ma, me prav zanima, koliko časa bomo še tu sedeli. Ma, mi je tu moltobello, mi Piace, iovogliovivere dal Slovenia ... VOJAK 2: Si, si, e moltobello. Kaj bomo danes jedli ? A se že kaj kuha? VOJAKI: No, no ..., nič še ne diši. VOJAK 2: A veš, da sem izgubil svojo čelado? VOJAKI: Je mogoče tale tvoja? Našel sem jo v mojem šotoru. VOJAK 2: No, no ..., ta ni moja. Jaz sem svojo izgubil!! VOJAKI: A, bene, si, si... V tabor prihrumi terenski avtomobil. Iz njega skoči general in začne kričati. GENERAL: Pa kaj vam je? Naš Duce hoče, da ozemlja osvajamo, ne pa da se na njih samo redimo!! Avanti, avanti, požgite prvo vas, ki jo najdete tu okoli!!! Vojaki začnejo tekati, nalagati stvari na star vojaški kamion. Šofer se usede vanj in želi vžgati. Izgubil je ključe in tovornjak se ne premakne nikamor. GENERAL (ves besen zarohni): Pa kaj vam je, idioti? Rinite tovornjak, dokler ne najdete ključev! General sede v avto in se besen odpelje. Deček iz grmovja tiho steče stran proti vasici za hribom. Na robu vasi stojijo tri hiše. V vasi je zgodnje jutro, mir. Vsi mlajši moški so v partizanih, doma pa so samo ženske, otroci in starejši vaščani. V eni od hiš živijo mlada mamica, stara mati in enoletna deklica. STARA MATI: Marička, pojdi ti v hlev, postori, kar je treba, bom jaz popazila na deklico. V nečkah mirno spi enoletna deklica, hčerkica in vnukinja. MARIČKA: Dobro. Saj zdaj še spi. Bom najprej pomolzla kravo in vam prinesla mleko, da ga boste zavreli za zajtrk. STARA MATI: Prav. Po zajtrku pa bom šla pogledat na Dolge njive, če zori pšenica. MARIČKA: Dobro. Da le ne bi bilo toče, dokler ne požanjemo. STARA MATI: Pa da bi bilo te vojne čim prej konec. MARIČKA: Samo, da bi se Jože vrnil... Da ne bi bilo kot pri Gornikovih, Ma-klenčkovih in Dacarjevih... STARA MATI: Samo pojdi v hlev in ne misli na slabo. Marička odide. V hlevu jo preseneti majhen deček. DEČEK: Italijani prihajajo. Ne vem, kdaj bodo tu. Grem povedat še ostalim. Deček steče stran. Marička otrpne. Usede se, da bi na hitro še pomolzla kravo. Čez nekaj minut pa že zasliši ropot vojakov, njihovo kričanje. Po kolovozni cesti so rinili naložen tovornjak in ga na vrhu poti spustili v dolino v vas. Tovornjaka niso mogli zavirati in pristal je v gnoju ob eni od hiš. Ljudje so bili v hipu zunaj. Sliši se vreščanje, jok. KOMANDIR: Avanti, avanti, polijte hišo z bencinom in zažgite. VOJAKI: Kaj pa tovornjak? KOMANDIR: Kaj, kaj tovornjak? Saj ne bomo polili tovornjaka! Tovornjak ne gori. VOJAK 1: Aha. Pametno. Potem pa kar dajmo. Hišo polijejo in zažgejo. V hipu se vse vname in iskra preskoči tudi na tovornjak. Vojaki letajo kot muhe in zlagajo tovor s tovornjaka, dokler le-ta ves ne pogori. KOMANDIR: Idioti. Kdo je bil tisti, ki je spustil ogenj na kamion? Kdo? Nesel bo vso prtljago nazaj do Italije!! KOMANDIR (skrušeno sam pri sebi): Oh, kje je moja Italija? Kje je moj dom, moja mala hčerkica, moja lepa vesela žena? Kaj bo rekel general, ko bo videl, kaj sem storil! KOMANDIR (pogumno): Gremo, požgimo še naslednjo hišo! Marička drgeta na dvorišču in vidi, kaj se je zgodilo. Stara mati med tem že priteče ven, porine otroka Marički v naročje in teče nazaj v hišo še po druge vredne stvari, ki bi se jih dalo rešiti - hrano, obleko... MARIČKA (zavrešči): Mama, mama, kaj bova storili? K nam gredo! Prvi Italijan je že na dvorišču. VOJAK 1: Avanti, avanti, vsi ven. Tole bomo zažgali. KOMANDIR: Jaz sem glavni. Jaz tu ukazujem. Torej, avanti, avanti, vsi ven, Tole hišo bomo zažgali. Kdor ni zunaj, bo za večno ostal notri. Marička in stara mati otrpneta, ne moreta nič reči. Nato se Marička zgane in začne na moč ščipati malo hčerkico, da začne vreščeče jokati. Potem sta zajokali še Marička in stara mati. Italijana ob kričečem joku otrpneta in nemo gledata nemočni ženski ter otroka. Postala sta zmedena. Tretji vojak je medtem že polival hišo, Marička pa je še naprej skrivaj ščipala deklico, da se je še bolj drla. KOMANDIR (nežno): Silenzio, bambina piccola! Komandir se skloni k vreščeči deklici in jo poboža po ličku. V očeh ima solze. KOMANDIR (ostro, odločno): Lascatepuestacasa! Vai, vai, andiamo alla Italia. VOJAKI: Ampak ta hiša bi lepo gorela in tovornjak se ne bi več vnel. KOMANDIR (kričeče): Porka ... Jaz sem komandir. Jaz ukazujem. Gremo v Italijo, takoj!! Odidejo. Marička in stara mati obstaneta na dvorišču. STARA MATI: Marička, dobro si se spomnila, da si ščipala našo malo deklico. Obe skupaj sta nas rešili. Veš, tudi vojaki so samo ljudje, ki imajo čustva, in tokrat sva imeli srečo. Upam tudi, da bodo ti Italijani tekli nazaj v Italijo in na poti domov ne delali več groze slovenskemu narodu. Opomba: Prirejeno po resničnih dogodkih moje babice. v- SVETOVNO PRVENSTVO V MODERNIH PLESIH V KOPENHAGNU Letos sem se udeležila svetovnega prvenstva, ki je potekalo na Danskem. Za vse nas plesalce je bil to prav poseben dogodek, saj si priboriti nastop na svetovnem prvenstvu ni tako enostavno. Prvenstvo je potekalo v mesecu oktobru, in sicer smo se na pot odpravili kar za šest dni. Potovanje do Kopenhagna je bilo zelo dolgo, saj smo potovali kar dvajset ur z avtobusom. Ampak nam plesalcem to sploh ni bilo naporno, ker smo se med vožnjo zabavali, predvsem pa veliko spali. Najbolj zanimiv del našega potovanja je bila vožnja s trajektom, ki je bila res nekaj posebnega. Prihod na Dansko nas je najprej presenetil z zelo nizkimi temperaturami in dežjem. A vreme nam ni pokvarilo našega navdušenja nad pričakovanimi nastopi. Takoj naslednji dan smo imeli tekmovanje v veliki formaciji in si tako v hudi konkurenci priborili 8. mesto. Čakalo pa nas je še tekmovanje v mali formaciji in parih. V mali formaciji smo zasedli 14. mesto. Najbolj nestrpno pa sva s sošolko Klaro čakali ples v paru. Bilo je kar osemdeset parov in priborili sva si 32. mesto na svetu. Prav zares sva ga bili zelo veseli. Priti na svetovno prvenstvo je zelo težko, saj se je potrebno celo leto truditi in zbirati točke. Pokalna prvenstva so zelo naporna in le najboljšim uspe zbrati dovolj točk, da se lahko uvrstijo na evropsko in svetovno prvenstvo. No, pa na Danskem ni potekalo vse le v tekmovalnem duhu, ampak smo se znali tekmovalci tudi družiti med seboj in uživati v lepotah, ki jih ponuja Danska. Ob večerih smo hodili v mesto in si ga ogledovali ter kupovali, dokler nam ni zmanjkalo denarja. Kupovali smo predvsem tisto, kar ni bilo potrebno. Tako smo kupili pečene mandlje, ki jih na koncu ni nihče pojedel, ker niso bili okusni. Danskem je znana po pravljičarju Andersenu in po kipu male morske deklice, ki stoji ob obali. Ker smo se vsi hoteli slikati ob kipu, bi jaz skoraj čofnila v vodo. Dnevi so hitro minevali in en, dve, tri smo morali oditi domov. Zelo smo bili žalostni, saj smo se komaj privadili. Hkrati pa smo bili zelo veseli, da smo imeli možnost doživeti prvenstvo in se pomeriti z najboljšimi. Prav tako so nam bivanje in tekmovanje omogočili različni sponzorji, ki so nam s sredstvi priskočili na pomoč. Veliko otrok si tega ne bi moglo privoščiti, saj je bivanje na Danskem zelo drago. Predvsem pa se moram zahvaliti svojim staršem, ker so me redno vozili na vsa pokalna prvenstva in treninge, ki jih ni bilo malo. Za nameček pa so se tudi sami udeležili prvenstva in zelo močno navijali zame in za vso plesno skupino Plesnega studia Novo mesto ter za vse Slovence, ki so se udeležili tekmovanja. Prav gotovo pa ne bi bili uspešni, če za nami ne bi stal naš trener, Robi Grmek, ki nam zaupa in z vso energijo in dobro voljo prenaša svoje znanje na nas. Robi ni le naš trener, ampak je takrat, ko smo v tujini, tudi naš oče v dobrem in slabem. Vsakega posameznika zna spodbuditi in mu da vedeti, da zmore biti najboljši. Naše skupno tekmovanje je bilo tako odskočna deska za vsa nadaljnja tekmovanja, ki so še pred nami. Tudi vtem letu bomo morali pridno trenirati, kajti le če bomo resni, pridni in tudi uspešni, se bomo lahko udeležili svetovnega prvenstva, ki bo v Nemčiji. No ja, do tam je še dolga in naporna pot. Kakorkoli, mi plesalci bomo dali vse od sebe, da bomo upravičili tudi to svetovno prvenstvo. Če bomo uspeli priti, pa vam bom z veseljem sporočila v naslednji številki Najče. Pritožno in pohvalno knjigo, prosim! Od nekdaj je šola imela prednosti in slabosti. Ljudje raje grajamo kot pa pohvalimo, mi pa smo med učenci od 6. do 9. razreda opravili anketo in povprašali o dobrih in slabih straneh naše šole. Predstavljamo vam najpogostejših 15 plusov in minusov letošnjega leta. PRITOŽNA KNJIGA - Prehrana - Bazen - En ključ odpira več omaric - Interaktivne table uporabljajo le učitelji - Neurejeni WC-ji (med pisoarji ni pregrad, smrdi...) - Ni klopi v garderobi - Polomljeno in majavo pohištvo - Predolgo čakanje na kosilo - Prekratki odmori - Premalo hrane - Premalo šole v naravi - Preveč domačih nalog - Preveč ur na dan - Temperature v učilnicah Eta Blatnik, 6. o Umazan pribor, pladnji... POHVALNA KNJIGA + eAsistent + Interaktivne table + Najča + Dnevi dejavnosti + Prehrana + Odmori + Omarice + Nekateri prijazni in dobri učitelji + Proste ure + Računalniška učilnica + Spletna stran + Sedežna v avli in na hodnikih + Nekatere prenovljene učilnice + Televizija z nadomeščanji + Bonus pri spraševanju Miša Modic in Marin Gazvoda de Reggi, 6. C modo Zima se bo kmalu končala in nastopila bo pomlad. Pomlad pa s seboj prinaša nove modne smernice. ONA Punce bomo to pomlad oblečene v umirjene barve, kot so: svetlo modra, lila, rumena, marelična, bež in siva. Prevladovali bodo vzorci ali drugače rečeno - hip stil. Brezrokavniki z jeansom in čipkami, raztrgane kavbojke, prevelike majice in zanimivi obeski ter pajaci s cvetlični vzorci. Nakit pa nenavaden in geometričnih oblik, ki ga bodo poudarile majhne torbice, ki se bodo zlile z obleko. ON Za fante veljajo enake barvne zapovedi kot za dekleta. Prevladovali bodo preveliki kosi z neti, srajce z vzorci in motivi simbolov. Nizke teniske so najprimernejše za ta prehodni letni čas in udobne za nošnjo. Za pomladjo pa pride poletje, ki ga bo zaznamovala paleta toplih tonov. ONA Barve se bodo prelivale od rumene pa vse do škrlatne, kar spominja na afriški stil, v katerega se vključujejo tudi široke zapestnice in indijanski vzorci. Podobo lahko popestri jo tudi obleka z digitalnim potiskom in sončna očala v obliki srčkov. Torbice naj bodo velike, primerne tudi za na plažo, čevlji pa zapletenih oblik, da pritegnejo pozornost. Kratke in še krajše oblekice pa naj imajo različne vzorce. ON Fantje, nosite kratke hlače, ki naj segajo malo čez kolena, neti pa naj poudarjajo robove. Majice naj imajo noro sporočilo, ki ga bodo popestrila sončna očala. 5 čevlji se ne trudite in rajši nataknite samo natikače. Državno tekmovanje v atletiki GRMČANI PRVAKI, GRMČANKE PODPRVAKINJE!!!!! V sredo, 9. 10. 2013, je v Slovenj Gradcu potekalo finale ekipnega prvenstva v atletiki za osnovne šole. OŠ Grm so zastopale učenke in učenci. Za zmago se je potegovalo 12 ekip. Kljub slabemu vremenu so se vsi odrezali odlično. Učenci so postali državni prvaki s 15945 točkami, učenke pa so izgubile proti Šentjerneju in postale podprvakinje s 14711 točkami. Starejši učenci 1. GRM-15945 2. TREBNJE-15499 3. ŠENTJERNEJ-15489 Starejše učenke 1. ŠENTJERNEJ-15003 2. GRM-14711 3. SAVA KLADNIKA -14179 Čestitke vsem! Tara Polovic BRAVOjGRMSKI ATLETI!!! Lahko smo ponosni nanje - no grmske atlete in atletinje, ki so nas na državnem prvenstvu razveselili s prvim in drugim mestom. Seveda smo jih povprašali tudi po njihovih občutjih pred, med in po prvenstvu. To je bil zame že tretji nastop za atletsko ekipo šole. Po dveh malo slabših uvrstitvah smo se želeli s tekmovanj posloviti kot državni prvaki. Bil sem kapetan ekipe in moram reči, da nisem občutil prevelike treme, saj smo že na področnem prvenstvu odlično tekmovali. Pot je bila malo dolga, a smo imeli na srečo za družbo naša dekleta. Tekmovanje je potekalo brez zapletov, smo si pa pošteno oddahnili, ko je v cilj pritekla naša štafeta. Seveda se moramo vsi skupaj zahvaliti našima mentorjema, Darku Cujniku in Majdi Križe, ki nas znata motivirati, da damo vse od sebe. Matevž Cimermančič Letošnje državno prvenstvo je bilo zame zelo posebno, bila sem kapetanka ekipe. Moj cilj je bil, da se domov vrnemo nasmejane. Tako je tudi bilo, čeprav smo osvojile drugo mesto. Sama sem bila izjemno vesela in ponosna na prav vse nas, saj so se vse zelo potrudile, da nam je uspelo. Sama sem postavila osebni rekord. Skratka, bil je čudovit dan, ki si ga bom za vedno zapomnila. Laura Medle Bil sem počaščen, ker mi je uspelo priti v šolsko ekipo. Med samim tekmovanjem sem bil zelo živčen, ko smo zmagali, pa zelo vesel in ponosen. Zelo mi je bilo všeč druženje s prijatelji in vzdušje v ekipi. Bil sem presenečen in vesel, ko sem postal član ekipe. Odločen sem bil, da se maksimalno potrudim za dober rezultat. Pred začetkom sem imel tremo, ki pa me je med tekmo minila. Vesel sem bil zmage. Jan Čarman Kot smo že navajeni, smo se tudi letos uvrstile v finale. Na tekmi sem se počutila super, vrteli so dobro glasbo in vedela sem, da lahko dobro vržem. Vsi smo tekmovali odlično in dekleta smo se razveselila drugega mesta, saj smo že pred pričetkom vedela, da letos ne moremo doseči rezultata preko 15.000 točk. Maša Abunar Kristjan Smodiš obukovanie: Matevž Plisson, 6. c To je bilo zame drugo državno prvenstvo. Lani je bilo čisto drugače, zelo mrzlo in skakala sem v daljino. Letos pa sem tekmovala v skoku v višino, ki sem se ga še pred pol leta zelo bala. Dobertrening in strah me je minil. V svoji disciplini sem zmagala in zato sem še bolj ponosna. Erika Aboinar Pripravljala sem se za suvanje krogle, ko pa sem na športnem dnevu dobro odtekla BOO m, sem postala tekačica. Čeprav sem bila na težji disciplini, kot sem upala, sem na koncu zadovoljna pritekla na cilj. Tinkara Zoran Tudi letos sem tekla na 1000 m, vendar mi je bilo lani lažje, saj sem vedela, da bo Tara dobro odtekla. Zdaj so pa vsi računali name. Bila sem živčna, tečna, razdražljiva. Na koncu sem ugotovila, da sploh ni bilo slabo. Evo Vrščaj Suvala sem kroglo in postavila osebni rekord. Vesela sem bila in komaj sem dočakala kosilo, na katerega smo morali na koncu še dolgo čakati. Ida Vrščaj ■■■■■mi ŠPORTNE NOVIČKE Preberite si, kako uspešna je bila naša šola na športnih tekmovanjih. Košarka - starejši dečki: 1. mesto - občinsko prvenstvo Z. mesto - področno prvenstvo Košarka - starejše deklice: 1. mesto - občinsko prvenstvo 1. mesto - področno prvenstvo Mali nogomet - starejši dečki: 2. mesto - občinsko prvenstvo Rokomet - starejši dečki: 2. mesto - občinsko prvenstvo Rokomet - starejše deklice: 2. mesto - občinsko prvenstvo Tin Huatec, 7. c GLASBENA LESTVICA Tudi Letos v Najči nismo pozabili glasbenih strani, zato smo glasovali za tri najbolj priljubljene tuje in domače pesmi. Na listek smo učenci predmetne stopnje napisali vsak svoje tri naj pesmi iz domače in tuje zakladnice. Tako kot v prejšnjih Najčah smo tudi letos izključili narodno-zabavne pesmi. TUJA LESTVICA: 1. Avicii - Hey brother (36) 2. Demi Lovato - Let it go (28) 3. MyleyCyrus-Wrecingball (22) DOMAČA LESTVICA: 1. Katarina Mala - Znucana (41) 2. DMP - Otrok (40) 3. Martin Krpan - Od višine se zvrti (24) AVICII - HEY BROTHER Hey brother There's an endless road to be discovered Hey sister Know the water's svveet but blood isthicker Oh, if the sky comes falling down, foryou There's nothing in this vvorld I wouldn't do Hey brother There's an endless road to be discovered Hey sister Do you stili believe in love, I vvonder? Oh, if the sky comes falling down, foryou There's nothing in this vvorld I wouldn't do Hey brother Do you stili believe in one another? Hey sister Do you stili believe in love, I vvonder? Oh, if the sky comes falling dovvn, foryou There's nothing in this vvorld I wouldn't do What if l'm far from home? Oh brother I vvill hear you call Whatif I loose it ali? Oh sister I vvill help you back home Oh, if the sky comes falling dovvn, foryou There's nothing in this vvorld I wouldn'tdo What if l'm far from home? Oh brother I vvill hear you call What if I loose it ali? Oh sister I vvill help you back home Oh, if the sky comes falling dovvn, foryou There's nothing in this vvorld I wouldn't do. Veronika Avbar in Zala Kotar Na svetu ljudi 6 milijard nas živi, vsi smo ljudje, gremo na noge, skupaj vstanimo, sovraštvu vrata pokažimo, rasizem in stereotipi postali so mejniki, vojne nas odtujujejo, nestrpnost le stopnjujejo, zato smo tu mi, nova generacija, nova relacija mišljenja, življenja ter potrpljenja. Naslednjič, ko na ulici videl boš brezdomca, v bloku invalida, na mostu črnca, na cesti Žida, poskusi biti dober, ga pozdravi, ostani moder, se ne norčuj, temveč pomagi, ne rušit zvez, raje jih gradi. Rada bi se izpovedala, vam v srce pogledala in vam napovedala, da tako delovanje pušča razdejanje, z drugačnimi ljudmi se obnašamo kot s smetmi, pa čeprav so ljudje kot jaz in ti, nič kaj prav se mi ne zdi, da medtem ko tu posedamo mi, v Afriki otrok za življenje se bori, ker se rodi črn, reven, poseben, še ne pomeni, da se zanj nihče ne zmeni ter da pomoči ni vreden. Ne vzemite to besedilo kot žaljivo, temveč kot sporočilo, ne, klic na pomoč vseh tistih ljudi, ki drugačni so kot mi ter vsak dan jočejo, ne ker to hočejo, temveč ker nočejo biti le številka, hočejo enakost. Loti Kavšek Zakaj morjo eni trpet, če se hočjo drugi dobr met? Ni lepo, da nekateri živijo na račun drugih, kajti tudi oni bodo enkrat v težavah hudih. Saj pod kožo smo vsi enaki, zakaj bi se morali drug drugega bati. Raje si podajmo roko, da nam v življenju bo lepo. In sosed sosedu ne bo zavidal, če si bo hišo sezidal. Samo zmeda Na tem svetu je samo zmeda, ki reši Lahko ena jo beseda, ki pa se ne izgovori, dokler druge možnosti več ni. Ko greš u trgovino, srečaš polno enih Ljudi, pa nikoli ne veš, kaj kdo misli si. Dej reči samo dober dan, pa imel boš lepši dan. Dej potrudi se za ljudi, umij, počeši in zobe si umij. Bodi boljši člov'k, pa prijatelje si boš poiskov. Nasmej se, pokaži zobe, pa ne boš šel po gobe. Na svetu je toliko ljudi, ki tvoji prijatelji bi bili. Dej poišči jih in nasmej, pa naredil jim boš lepši day, ker prijatelj, nikoli »frke« ni, če v družbi je še več ljudi, ker tudi v majhni množici ljudi prijatelja najdeš si, ker prijatelj, to si ti. Nikol pa ne veš, kdaj boš ti potreboval objem ljubezni, te nore bolezni, ki širi se kot orkan, ki drevesa izpodriva, naj ljubezen se ne skriva. Ker to je lepa stvar, si ne delajmo utvar, da zanjo ni potreb'n d'nar, dej pusti, da se razlije in kasneje vzklije, ker kaj veš, mogoče smisel življenja izveš. Ajdo Blatnik, 9. b Vera, starost, teža - to ni pogoj, da bi kdo Lah sodu človeka, pa kaj, če je rudar al železar, on si s tem sLuž denar. Verska, rasna nestrpnost, dans vlada sam zahrbtnost! Svoje družbe ne delim na bolše in slabše, če tko mislš, pol v moji družbi nimaš šanse. Vsi smo isti, kristjani, muslimani, vsi krvavi pod kožo, vsi nekaj hudega prestali, vsi smo enako nastali, zakaj se ne bi razumeli in iz dneva v dan boljše živeli. Nestrpnost, sovraštvo, diskriminacija, to nas je pripeljalo do nacija. 2. svetovna vojna najhujš, kar se je lahko zgodil, yea for REAL! Ishak Sm mu prjatla Sm mu prjatla iz Albanije, ki si jefulželu džamije, ker mu prvoščm, da ma prostor za molt, sem šu zanga volt. Sm mu prjatla, ki se znajdu ni, smo mu zbral neki hrane in drugih stvari, da človk lahku zdej normalno žvi. Sem mu sošolca, ki mu šlo v šol ni, sm mu razložu ene par snovi, da zdej snovi sledi in sam se lahku vse nauči. Sm mu prjatla, ki se v žensko oblač, zmer mu je všeč vse, kar je drgač. Sm mu reku: »Stari, tut če si gej, si zame čist OKEJ!« Ne razlikuj ljudi, ki niso takšni kot ti. Vsak po svoje raztura in tako svoj lajf naprej fura! Tinkara Moretti Kako so jedli naši dedki in babice Na Osnovni šoli Grm smo tudi letos obeležili 15. november - Dan slovenske hrane, v okviru katerega je potekal tudi Tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so v času malice dobili med, maslo, mleko, kruh in jabolko. Na šoli smo se zelo potrudili z iskanjem resnično lokalnih živil. Tako so živila za naš tradicionalni zajtrk do šole potrebovala med 5 in 31 km. Dobavitelji so bili zelo zainteresirani za sodelovanje. Tako smo otrokom lahko ponudili ržen kruh iz krušne peči z manj soli, domače maslo brez dodatkov in konzervansov, mleko iz bližnje kmetijske šole, med lokalnega čebelarja, ki je otroke tudi podučil o življenju čebel, in jabolka starih slovenskih sort, ki niso niti škropljena niti gnojena, rastejo pa v travniških sadovnjakih. Ta dan je v šolski jedilnici res dišalo po dobrem. Tradicionalni zajtrk smo obeležili tudi z nekaterimi dodatnimi vsebinami. Za učence drugega razreda smo pripravili zajtrk z njihovimi babicami in dedki, ki so poleg svojih vnukov jedli zajtrk iz svojih mladih let. V šolski kuhinji smo jim pripravili ajdove in koruzne žgance, ajdovo kašo, proseno kašo s slivami, zaseko in druge dobrote. Tako je projekt potekal v medgeneracijskem druženju in zajtrkovanju pravih slovenskih zajtrkov. Za učence četrtega razreda smo pripravili čebelarsko delavnico, kjer so učenci pod vodstvom g. Blaža Šerclja spoznavali življenje čebel, čebelarska opravila, vlogo čebele v naravi in preizkušali različne vrste medu. Pripravili smo tudi nekaj plakatov, ki so dopolnjevali projekt. Učence smo seznanjali o pomenu zajtrka, o vlogi kmeta pri zagotavljanju zdrave hrane in o vlogi čebel. Se posebno zanimiv jim je bil tisti, na katerem so poleg živil lahko opazovali tudi pot, ki so jih živila naredila do naše šole. Matej Povž KOTIČEK ŠOLSKE KUHINJE SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE Tudi letošnje šolsko leto smo se vključili v EU projekt »Evropski sistem razdeljevanja sadja v šolah s finančno podporo Evropske unije«, poimenovan SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE. Gre za ukrep kmetijske politike EU, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo in spodbuja zdrave prehranske navade pri mladih. Vključuje različne izobraževalne dejavnosti in dejavnosti za ozave-ščanje o pomenu sadja in zelenjave v prehrani. V Shemo šolskega sadja je vključenih približno 8 miljonov otrok EU v 54.000 šolah iz 24 držav članic EU. Njen namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja ter zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih, ki tudi povečuje tveganje za bolezni sodobnega časa. Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije naj bi bila priporočena količina zaužitega sadja in zelenjave 400 g na dan. Raziskave so pokazale, da veliko evropskih držav še vedno ne dosega omenjenih priporočil, slovenska poraba pa je ravno nekoliko nad priporočeno vrednostjo. K temu svoj del prispeva tudi Shema šolskega sadja, v sklopu katere se v Sloveniji razdeli okoli 500 ton sadja. Na naši šoli smo omenjeno She- Sadje je ponujeno med odmori v mo šolskega sadja začeli izvajati jedilnici šole ob torkih poleg redne v mesecu oktobru, in sicer vsem prehrane. Poleg razdeljevanja sad-učencem od 1. do 9. razreda ponu- ja izvajamo tudi nekatere dodatne dimo en obrok sadja in/ali zelenja- aktivnosti za promocijo uživanja ve enkrat tedensko brezplačno, sadja in zelenjave ter zdravega načina prehranjevanja. Za promocijo poskrbimo na več načinov: • V okviru sheme so učenci izdelali plakate, ki označujejo razdelilna mesta. • Ob svetovnem dnevu hrane so učenci izbirnega predmeta NPH pripravili jedi z uporabo svežega sadje in zelenjave. • Učenci 1 razreda so ustvarjali zelenjavne juhe in sadne solate. • Učenci 8. a, 6. a in 4. a so izpolnjevali spletni vprašalnik, ki je bil iz- Evropski „sistem razdeljevanja sadja v šolah" Z = T veden v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja R5. Načrtujemo Sadno-zelenjavno popoldne v podaljšanem bivanju, kjer bodo učenci ustvarjali presne sadno-zelenjavne napitke. Matej Povž Naša šola sodeluje v evropskem »sistemu razdeljevanja sadja v šolah« s finančno podporo Evropske unije. 1. razredi med pripravo zelenjavnih juh in sadne solate. 0 = A 'Si KG Bila sem na šolskem pikniku in z mano je bil tudi moj bratec. Fantje so se po nogometu usedli na klanec poleg nogometnega igrišča, punce pa smo sedele na trati in se pogovarjale. Ker je moral iti na stranišče, je moj bratec vstal, stekel na igrišče k fantom, se slekel in začel lulati v smeri proti njim. Vsi so pogledali stran, me pa smo se začele valjati po travi. Od smeha smo imele solzne oči. Na koncu so se začeli smejati tudi fantje. Na ta dogodek smo se spominjale še mesece. Bili smo v šoli v naravi. Ura je odbila 8. zvečer, a smo še vedno lahko bili v drugih sobah pri prijateljih. Punce smo se tisti večer odločile, da bomo ostale v naših sobah in se pogovarjale. Nekdo je potrkal na vrata in v sobo je v svoji pižami vstopil naš sošolec Rok. Povedal nam je novice iz zgornjega nadstropja. Minilo je pol ure, Rok pa je bil še zmeraj pri nas in se z nami pogovarjal. Na hodniku smo zaslišale glasno govorjenje učiteljev in ugotovile, da je čas za sobni pregled. Učitelji in učiteljice takrat preverijo, če je v sobi kakšen nered in nepotreben fant ali punca. Takrat bi vsi morali biti v svojih sobah. Roka smo hitro skrile za Janino omaro, kjer je bilo naše skrivališče za preoblačenje ali priboljške. Učiteljica je vstopila, me pa smo z velikimi očmi pridno sedele in gledale v strop. Učiteljica se je razgledala po sobi in pod posteljami. A hvalabo-gu, za omaro ni pokukala. Roku se je šele čez čas uspelo potihoma in neopazno izmuzniti mimo učiteljev nazaj v svojo sobo. Le kaj bi bilo, če ne bi imele našega skrivališča? Emo Bauer, 8. o TEST Kako uspešen učenec si? 1. Čez dva tedna je napovedan test: a. učil si se sproti, zato sedaj samo še ponoviš in rešiš nekaj vaj, b. malo si zaostal za temo, z veliko vaje ti bo še uspelo, c. niti dotaknil se nisi zvezka, zato se zadnji hip učiš. 2. Prideš domov iz šole: a. odložiš torbo, rešiš domačo nalogo in ponoviš, kar ste se danes naučili, b. si utrujen, zato greš gledat TV, domačo nalogo pa narediš kasneje, c. kar ste se danes v šoli naučili ali imeli za DN, te ne zanima, to je nedeljski problem. 3. Tvoje učenje: a. prebereš temo, si izpišeš glavne podatke in narediš nekaj vaj, b. na hitro preletiš snov, kasneje pa te starša napodita, da narediš dodatno vajo, c. mogoče povohaš zvezek, a te že misel na učenje zmrazi, zato greš raje igrat igrice. 4. Učiš se za: a. sebe, saj iz tega nekaj pridobiš, b. ocene, saj ti tista petka pomeni vse, c. starše in učitelje, saj nočeš, da so jezni nate. 5. Prijatelj te prosi za dodatno pomoč: a. skušaš mu na razumljiv način pomagati, b. nimaš časa, ponudiš mu pomoč za naslednjič, c. ah, saj je njegov problem, naj vpraša koga drugega. 6. Dolžnosti v šoli: a. spoštuješ in opravljaš vse dolžnosti, kot so dežurstvo, šolski red... b. pozabil si pobrisati tablo, zato greš nazaj v učilnico in jo pobrišeš, c. poliješ vse mleko, a za sabo ne pobrišeš, ker je to dolžnost dežurnega. 7. IVled poukom: a. poslušaš in sodeluješ, b. raje se ukvarjaš s svojim svinčnikom, c. spiš. 61a3A> (b. Sr.** 8. Šola ti je: a. raje imaš počitnice, a veš, da brez splošne izobrazbe ne prideš daleč, b. ne maraš šole, vseeno se potrudiš, da kaj novega izveš, c. kot zapor, večino leta 'špricaš'. 'OlAepnjioaA !zo]A oijupaiseiM 'e§a} ii[oaso 0}sd isju as ed \± 'oaiep apud [ejaiuz as lualuapaA Luiujaiuud ui Luo]ap ruip -j^ s ‘iqezod a[\| ^apadsn ui gsouz -lop aloA; ez jeiu (e>| qo]ds al ij_ jlof :d eiuouioaA js i|zoj>|qo ■aauaon uasadsn saue^sod ep 'pod luonpo eu soq ajiOA ui epm} aaA z mlp eu ouaoi as isju e 'Sjpnj} 35 misauj luatsiAleu eu osiu ed aor|o>|o alueA -0}S0dS Ul pSOUZ]OQ 'DOUJ pilOAS qasA izo]a au o]os a i>| 'aauaon 15 :q eiuouoaA js i!ZOJ>|qo jlajdeu o>)ei je>| ,psouzaAqo ui psouziop aloAs salnjsods 'sesnp -od lesA as ne oo!]o>(o z sauanzej as ojqoQ mbojpod ujauon eu 3] au e 'aauaon uasadsn 15 jujeipsap :e eoiounaA js uzoj>|qo nvnnzaH Boš gledal/-a svetovno prvenstvo v nogometu 2014? A) Da. B) Ne. C) Mogoče. Kviz o svetovnem prvenstvu v nogometu, ki bo leta 2014! Ta kviz bo pa težak, kaj? Dobro poznaš nogomet? Si poznavalec svetovnih prvenstev? Ga poznaš odlično? Na vsa ta vprašanja dobiš odgovor v kvizu. Le rešiti ga moraš, ob tem pa je strogo prepovedano gledati rešitve!!! Na voljo imaš 11 vprašanj, pravilni odgovori pa se točkujejo takole: odgovori na prva štiri vprašanja so vredni 1 točko, na druga tri 2 točki in na zadnja štiri vprašanja 3 točke. Ko končaš, pa le poglej v rešitve, da izveš, če si dobro pripravljen na SP v nogometu 2014. Želim ti uspešno reševanje! FIFA WORLD CUP 1. Katera država bo gostila SP v nogometu 2014? a. Slovenija. b. Brazilija. c. Španija. 3. Katerega leta bo SP v nogometu? a. 2018. b. 2014. c. 2022. 5. Koliko nogometnih reprezentanc se lahko uvrsti na SP 2014? a. 30. b. 40. c. 32. 2. Se je Slovenija uvrstila na SP v nogometu 2014? a. Ne vem. b. Da. c. Ne. 4. Najprej se igrajo kvalifikacije za SP. V vsaki skupini se prvouvrščeni avtomatsko uvrstijo na SP. Kako se lahko uvrstijo drugouvrščeni? a. Preko dodatnih kvalifikacij. b. S povabilom. c. Kdor se odloči, se uvrsti. 6. Kdaj se bo odvijalo SP leta 2014? a. Med 9. junijem in 9. julijem 2014. b. Med 9. februarjem in 9. marcem. c. Med 9. septembrom in 9. oktobrom. 7. Koliko skupin je? a. 6. b. 8. c. 10. 8. Na koliko stadionih bodo igrali? a. Na 12 stadionih. b. Na 10 stadionih. c. Na 14 stadionih. 9. Na katerem stadionu bo finale? a. Maracana - RiodeJaneiro. b. Bahia arena - Salvador. c. EstadioBeira-Rio-PortoAlegre. 10. Kaj bo maskota na SP 2014? a. Kuščar. b. Lev. c. Pasavec. 11. Kateri dve reprezentanci bosta igrali otvoritveno tekmo? a. Španija in Nizozemska. b. Hrvaška in Brazilija. c. Nemčija in Portugalska. Če si zbral/-a od 16 do 22 točk: Odlično! Očitno si na tekočem, kar se tiče nogometa! Ga treniraš? Odlično spremljaš nogomet in si na tekočem z informacijami! Kar tako naprej!!! Če si zbral/-a od 10 do 15 točk: V redu! Še kar dobro poznaš nogomet in svetovno prvenstvo. Vseeno si lahko bolj na tekočem. Bravo!!! Če si zbral/-a manj kot 10 točk: Ojoj! Zelo slabo. Sploh veš, kaj je nogomet?! Si sploh že kdaj slišalZ--a zanj? Malo bolj se potrudi. Zelo slabo!!! Tin Hvalec, 7. c (a>/oo4 £ = q-u ‘o-0l ‘o~6 ‘o-8) (tfioi Z = q-Z ‘0-9 ‘D-5) (d^doi l = o-h ‘q-£ q-z ‘q-i) :aAj/say »SLišaLa sem, da je tvoj oče na dopustu v gorah!« je soseda rekla dvanajstletnemu Primožu. »Ne, narobe ste slišali. Z njim je tudi mama!« Ko se je očka vrnil s službenega potovanja, mu je Metka skočila okoli vratu in ga začela poljubljati, Marko pa ga je samo pozdravil z besedo: »Živijo!« »Ali si videl, kako me je prijazno sprejela Metka?« je oče vprašal sina. »Saj bi te jaz tudi tako, če bi ti razbil avto.« Oče pride v vrtec po otroka in učiteljica ga vpraša: »Kateri je vaš?« ter pokaže na manjšo skupino. Oče ji odgovori: »Kar enega mi dajte, jutri ga bom tako ali tako vrnil.« Kaj je predrznost? Če greš v Cankarjev dom in vprašaš, če je Ivan doma... Oče in sin gresta na živinski sejem. Sin vpraša očeta: »Očka, zakaj pa stric treplja kravo?« »Preden jo bo kupil, se mora prepričati, če je dobra.« »Joj, ali bo sosed tudi našo mamico kupil?« V razredu pišejo šolsko nalogo, učiteljica pa se sprehaja med klopmi. »Vida, že tretjič si pogledala v Majin zvezek!« se jezi učiteljica. »Kaj pa morem, če pa tako nerazločno piše!« Kateri Japonec ne opravlja velike potrebe? Marito Zašito. Polde pravi sošolcu: "Moji možgani so pametni, saj razmišljajo namesto mene." Učitelj je učencem dejal, da bo danes vsakemu zastavil dve vprašanji. Če bo kdo od učencev pravilno odgovoril na prvo vprašanje, mu bo drugega črtal. »Koliko peres ima kokoš?« vpraša učitelj. »Dvesto oseminosemdeset!« v trenutku odgovori Marjan. Učitelj je ves iz sebe: »In kako si prišel do te številke?« »Gospod učitelj, to je vendar že drugo vprašanje!« Kateri dve besedi sta v šoli največkrat uporabljeni? Ne vem. Točno! Ko vam filozof odgovarja na zastavljeno vprašanje, še sam ne veš, kaj si ga vprašal. Petrček v živalskem vrtu vpraša mamo: »Mama, ali je tukaj štorklja?« Mama: »Seveda je, zakaj sprašuješ?« »Zanima me, če se me bo spomnila.« So bili trije prijatelji v šotoru, pa eden zagleda komarja in ga vsi trije napodijo ven. Čez nekaj časa pa notri prileti kresnička in eden reče: »0, poglej, zdaj pa se je vrnil z baterijo!« IALA £.T6 »Zakaj si tako prepričana, da Jure misli resno s teboj?« »Ker hodiva že pol leta, pa se še niti enkrat ni nasmehnil!« Marjan se pohvali Tončku: »Pri nas imamo pa novega psa. Obišči me kaj, da ga boš pobožal.« »Ali nič ne grize?« »Ne vem, to bi tudi jaz rad izvedel.« Mira se je vrnila domov precej pozno in se pohvalila bratu Igorju: »Danes sem bila pa v lepotilnem salonu!« »Kaj nisi prišla na vrsto?« jo je vprašal bratec. Včeraj se mi je pokvaril računalnik in internet. Pa sem se pogovarjal s svojo družino. Pa veš, da so to kar zanimivi ljudje!?! tH > r > •+1 a> OPROSTITE', Ni Cjg Mofcocfe-"pov t T. »No, Mihec, povej mi kaj o psih!« je rekla učiteljica biologije. »Psi. Psi imajo radi vodo. Nekateri celo živijo v njej in tem psom rečemo morski psi.« Žena reče možu: »Dragi, jutri odpotujem za teden dni k mami. Ali lahko pred tem še kaj storim zate?« »Ne, draga, to bo kar dovolj.« Jež zaupa prijatelju: Ločil se bom. Dovolj imam ženinega zbadanja. Kaj nastane, ko dve stoenki padeta v morje? VAL 202! Žena svojemu možu Gorenjcu napiše 5M5: »Dragi, nujno potrebujem nekaj denarja ... Bi lahko prosim šel na bankomat in dvignil 50 €?« Gorenejc nekaj časa razmišlja, kaj bi naredil, nato pa ženi odgovori: »Napaka! Sporočilo ni bilo dostavljeno.« rAAi a ^ ^ Gorenjec se po dolgih letih pregovarjanja končno spravi k frizeju. Frizer: "Kako naj vas postrižem?" Gorenjec: “Najbolje bi bilo, če kar zastonj!" Zakaj ima blondinka čevlje v kletki? Ker so puma. Zakaj blondinka zlaga čevlje na policijski avto? Ker piše POLICE. Oven V tem letu se ti bo nasmehnila sreča in po vsej verjetnosti boš glavna zvezda risanke Bacek Jon. Zaradi nove igralske kariere boš tarča paparacev, zato se boš moral po svetu sprehajati z masko. Bik Leto 2014 zate ne bo nič posebnega, vendar se vseeno izogibaj Pamplo-ne v Španiji, saj te bodo uporabili v grozljivem masakru. Želel si boš pobarvati svojo sobo rdeče. Tega nikar ne stori, saj boš drugače vedno jezen. Dvojčka To leto bo tvoje najhujše leto doslej. Osebnost se ti bo popolnoma razcepila. Tvoji novi osebnosti bosta Miloš in Matjaša, prepeljali te bodo v Ljubljano Polje, kjer boš ostal celo leto. Rak V tem letu boš imel hudo drvarsko nesrečo, zaradi katere bodo tvoje roke še najbolj podobne kleščam, o tebi pa bodo posneli grozljivko z naslovom Kleščarski prazniki. Lev Za Silvestrovo boš doživel nesrečo s pirotehniko in si zažgal bujno in prelestno frizuro. Zaradi tega boš tarča posmeha in izgubil boš ves ugled in slavo. Tehtnica To leto boš še posebej neodločen in vedno boš moral izbirati med dvema ali več enako mamljivimi ponudbami, zaradi česar boš zmeden in boš po vsej verjetnosti dobil živčni zlom in začel besede govoriti vzvratno. Devica V tem letu boš v učbeniku za naravoslovje ali biologijo videl zgradbo človeškega telesa, zaradi česar boš celo leto žalosten in depresiven. Škorpijon V tem letu se boš zelo hitro razjezil in izpustil svoj smrtonosni strup, zato se trudi ostajati čimbolj miren in strpen. Osebno predlagam tečaj nadzorovanja jeze - zgolj zato, da se naučiš osnov... Strelec Za božične praznike boš dobil lok in 15 puščic, a ti bo mama v trenutku, ko boš odvil svoje darilo, ukazala, da pojdi ulovit silvestrsko večerjo. Tako boš celo leto lovil večerje, ker mama ne bo pri volji, da bi šla v trgovino. Vodnar V prihodnjem letu boš odkril svoj sanjski poklic -upravljalec vodnega mlina. Svoj mlin boš postavil v okolici Kostanjevice in živel, kot so živeli pred 100 leti. Z zasluženim denarjem boš omogočil svetovno odpravo in našel podvodno mesto Atlantida. Kozorog V tem letu boš moral popraviti svoj sloves pijanca, tako da boš okoli razlagal, da je ikona laške pivovarne tvoj bratranec in ne ti. Če pa še vedno ne boš rešil svojega ugleda, pobegni k svojim sorodnikom v Alpe. Ribi Naslednje leto se boš udeležil akcije Očistimo Krko kot potapljač, a na žalost te bo ugriznila mutirana ščuka in postal boš Človek Riba, super junak, ki bo branil Novo mesto pred kriminalom in zločinci. Grmska obveščevalna služba V petek 7. februarja, bodo imeli učenci 5., 7. in 9. razreda sistematski pregled zob. Ne pozabite na kartico in zobno ščetko. Iz vodstva šole so nam povedali, da so kupili rabljene pametne table. Ker gre preveč denarja za popravilo, jih bodo odstranili. V naslednjem tednu čistilke stavkajo, zato se še posebej trudite, da česa ne umažete! Skupaj z Ministrstvom za šolstvo smo se odločili, da bomo ukinili rumene kartone. Ker bi se radi čim bolj približali britanskemu šolskemu sistemu, bomo uvedli pripor Za letošnje in naslednje leto napovedujejo hudo zimo, zato se je naš svet šole odločil, da bomo od letos naprej namesto centralnega ogrevanja uporabljali drva. Toda ne skrbite, za letošnje leto smo že preskrbljeni z njimi, za naslednje pa mislim, da je vsem jasno, kaj bomo delali na športnih dnevih (sekali drva)... po šoli. Za vsakršen prekršek ali ugovarjanje učitelju bomo posamezniku dodelili uro pripora. Učenec bo sam v učilnici pridržan eno uro, medtem pa bo lahko naredil nalogo ali se učil. V sredo, 12. februarja, bo šola preizkušala nov način ogrevanja. Ta dan v šolo pridite oblečeni v kratkih rokavih in hlačah. V četrtek, 13. marca, pouka ne bo! © Bo pa zato nadomeščanje: delovna sobota 8. marca. © Iz vodstva šole so nam sporočili, da prehajamo na nov režim prevzema malice. Navodila so naslednja: ko pridete na vrsto, morate iti čez či-pomat. Dobra novica je, da zato ne bo več potrebno odjavljati malic. V sredo, 19.2.2014, bodo imeli učenci tretje triade cepljenje proti črnim kozam, zato ta dan ne bo pouka. Tega dne ne bomo nadomeščali. S. 4? .o* aroAOa A/w idj}h^L)h* ^ aWw£^- J (>v