I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 29. februarija 1888. Obseg: Kislo seno ni za molzne krave. Semenski krompir. Deteljna in žitna košnja v akorda. Vprašanja in od govori. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Vrtnarske reči. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Trgovinska in obrtna zbornica. Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Andrej Einspieler. (Dalje.) Prva slovenska stalna učiteljska razstava. Gospodarske stvari. Kislo seno ni za molzne krave. Krmljenje molznih krav s kislim senom je na kvar njih mlečnosti. Krave molzejo po kislem senu manj in slabše. To čutijo kaj dobro gospodarji po krajih, koder trdo seno. V takih okoliščinah so gospodarji seveda prisiljeni, pokladati kislo seno tudi molznim kravam za glavni živež. Ali izkušnja jih dobro uči, da vpliva kislo seno kaj slabo na mlečnost, in da molzejo krave vedno manj, če jih krmjo s kislim senom, nego sicer. To kažejo še posebno očividno in prepričevalno izkušnje na veliki kmetiji barona Ritterja v Monastiru na Furlanskem. Na tej kmetiji redijo zelo veliko molzne živine. Poleg krav domačega furlanskege plemena ravnajo tudi krave bolj žlahtnih in mlečnih plemen, kakor sosebno beljanskega plemena, katero je sploh priznano izvrstno za molžo. Toda glej ! Tam doli se jim ta živina ne obnaša v mlečnosti. Najboljše krave molzejo tamkaj dosti manj in slabše nego so prej, akoravno jim jako dobro strežejo, in so kaj dobro rejene. Včasih se celo dogodi, da izgube dobre molznice skoro vso mlečnost. Nasproti temu pa se krave tako odebelijo in opitajo, da jih je čuda gledati. Temu je poglavitni vzrok kislo seno, ki ga pridelujejo po ondotnih močvirnih senožetih in katerega seveda še največ polagajo živini. Tako učijo tamkaj izkušnje do današnjega dne. Kislo seno torej ue daje mleka, pač pa meso. In korakoma s tem, t. j. z debelenjem, zastaja se izgublja kravam mlečnost, če so bile prej tudi jako dobre molznice. Da pa tei očitni prikazni pripomaga nekoliko tudi tamošnje podnebje s svojim suhim in toplim vremenom, to je sicer tudi res. in vedno sladke krme, sladkega sena, detelje itd. itd. To ■ • je važno za kraje, koder poleg sladke krme pridelujejo tudi mnogo kislega sena. V. R. Semenski krompir. imajo zgol močvirno zemljo, ki rodi le kislo, pusto in Odkar je kranjska kmetijska družba spremenila po vrt svoj v d vzgaja le sadno drevje ter prideluje edino še semenskega krompirja bolj obilo. V ta namen poskuša stare in nove vrste krompirja, ter priporoča šele tedaj eno ali drugo vrsto, kadar je pre- pričana o njeni dobroti. Kar je slabih vrst, opusti jih precej družba , ter ne proda pridelka za seme, ampak za jed. Semenski krompir kupuje družba vedno od seme-narske postaje v Zborovu na Češkem, kateri zavod moremo prav živo priporočati. letu 1887. je poskušala družba veliko vrst krompirja ; izmed onih vrst, katerih novo seme je dobila v tem letu, more priporočati le pozneje našteli. Pred vsem moramo opomniti, da je zemlja poskusnega vrta zelo plitva, polna grušča, torej prav suha, in vrst, katere bodemo da je letos močno škodovala suša. Ako imenujejo krom pirjevo letino dobro tedaj, ako da krompir v dobri in prav obdelani zemlji sedmeren pridelek, potem moramo imenovati rodovitnost naših vrst, ki so rasle letos ob neugodnem vremenu in na slabi zemlji, izvrstno. Nastopna sestava kaže vrste, katere smo pridelali letos iz novega semena in katere moremo priporočati : . Rubin, semena je bilo 50%, pridelali smo 580 o Zgodnji rožnik, Bela kraljica, 4. Magnum bonum, # Za nas živinorejce pa nastaje vendar le važna po- 5. Darling, semena n 7> n n n sledica! Pokladajmo namreč kislo seno rajši volom in konjem, molznim kravam pa daj če je moči Biser, Andersen, n n n » n 50 50 50 50 50 50 11 n 11 r> vi n 11 n 57 VI 11 n n ii n 580 500 580 600 450 450 VI mzJi ■ M*? i lA&tfBi «6 Hertha, Zborovsk n n v n r> n 50 100 )1 M 420 M n Pol teh tako izvrstu rst ima družba tudi druge, * 1300 „ so ravno ali pa še buJjše. N ene ženske na dni žito na stran, zato nekaj malega dražj Katera grabi in pola i Kosnj! nego z z navadna žitno koso ?a poiošeno koso večidel za pridelek v bolj je, da more biti mlj ob boljšem vremenu izdatno sem eči, Da je seme kmetijske družbe izvrstno lj Akordi »predaj cene za žitno košnjo so iz vzrokov, katere edel to nam pričajo muoga pisma, ki jih dobivamo od kine Ob istih okoliščinah zmeraj veče nego za seneno košnjo tovalcev, kateri so poskusili ta semena. ha sena gld 80 kr katerih se plačaj do 3 gld plačuj za košnjo ospodarji družbi ni do dobička pak le, da kme za žitno košnjo z velike večine 2 gld. 50 kr. od 1 ha Draže tovalcem pripomogla z zmerno ceno do dobrega, zaneslj dosti počasnej vega semena zato Zato se pa to delo bolj pošteno se žito žani opra ke se s srpom. ri žetvi nastavila cene semenskemu krom- 8 srpom sko nič zrnja ne ospe iu ne poizgubi. Ženj po 8 do 10 arov žita. Pirj prav nizke. Mete družabnike pa celo cent (100 k gld. O 50 kr nego krompirja krompi preko stoji 3 torej o Id požarne na da na trgu Ker ima družba 100 met. centov manj vsega več Da požanj 1 ha » jarine tud potrebuje torej 10 do 127 po Z drugimi besedami povedano: 10 do 12 kmal ogl kmetovalci krompirja » ki želij na prodaj, naj se da požanjejo ha žica na da To 2 ani. ženjic je treba . našega semenskeg o g če dajemo ženjicam naj se ža koder Jje s srpom. primanjkuje cec žitni ceni to tembolj kaže pa stane 4 gld. do po 40 kr, dnine. Poleglo žito naj se Kosi žito povsodi h ženj da zki To Deteljna in žitna košnja v akordu. Kakor seno, kosimo tudi deteljo in žito s kordalci. J v navadi še posebno po večih kmetijah, katere pomočjo teh podatkov si lahko vsak spodar svoj kraj določi pravo akordno ceno za deteljno in žitno košnjo, uvažajoč pri tem odločil kraj razmere. podarske V. pridelujejo mnogo detelje in žita Ob istih okoliščinah je laže kositi det pa seno. Ročen kosec more na dan. On pokosi To tel je dneh pravem času cene za deteljao košnjo*) Znašati eljo nego kositi 40 do 60 arov de- Vprašanja in odgovori. ha torej lahko v l3/ 4 do 2 'A eveda za deteljo, katero so kosili o Vprašanje 14. Rešite mi kako v »Novicah" vprašanj ti s kuhanim maslom te takem bi imele biti tudi akord košuj nekaj da dobi zopet pravi okus? (M ki se je ugrenilo manjše nego za seneno moral povprek za ha Odg pra za 1 gld. 50 kr. do košuj . na Boh. Ako ni še maslo pregrenko B.) pomaga mu pa plačujejo detelj gld košnj po isti akord 3 morda to le: Raztopite maslo v zgretem mleku, in ko 50 kr. Kaj radi se zmes hladi, pa mešajte dobro. Shlajeno zmes denite teri seneno košnjo. Dogaja se celo ceni, po ka v PIDJ da treba za detelj v posebnih slučaiib ter pinjite nekaj časa tako, kakor smetano za surovo m koš Maslo ki se vam v nego za seneno košnjo. To je pa več plačati kordalcem prekuhajte, ka v novič red izjem goče maga, poskusite to Z i t košuj v akordu če prav kosec lahko i sena. Poglavitni vzrok pa je dražja uego senena, masi a lit i vas navada. Ako pa to ne po Vzemite na vsakih pet kilogramo vode in zgrejte toliko boj kup da žitno košuj kosi več žita na dan temu je to, da so potrebni za nego pa zavre voda. Potem prilivajte počasi na vsakih pet kilo gramov masla izurjeni in skušeni kosci. To poseb o 30 gramov angleške žveplene kisliue doboste v Jekarni) iu kuhajte to zmes še kakih sposobnost pa je treba draže plačati tem bolj, ker žitna košnja tudi med najtežja gospodarska dela pravilnih razmerah je košuja ozimnega žita (pš pada Ob je minut. Potem umorite kisli s stolčeno kredo sicer vsakih 30 9j kisline s 125^ krede. Kadar pride vate Čisto maslo kuhajte potem še rži) košn bolj zamudlj in j jarega žita (ječmena tegadelj nekaj dražj nego žitno koso ). Kosi se pa žito ali z koso grabljivko), katera žito ob enem krede, mešajte dobro. nekaj časa z vodo. Morda kedo izmed naših č. bralcev ve kak drug dober pripomoček, kako popraviti grenko maslo? polaga, ali pa z navadno koso. Vajen kosec pokosi z žitno k ozimnega žita na dan. Da pokosi do 3'/ dan in /gotovi 1 ha. torej v V L do Vprašanje 15. Rad vedel kako se je ravnati po 30 do 60 arov ha potrebuj 4 l3/4 Jarega žita pa pokosi 45 do 70 arov na mesečnih izpremembah, kadar je namreč mlada luua ali mlaj, posebno ta mesec, ki je prosinec, kakor mi pravimo. Kaj menite Vi o prosinčevi luni, ali kaže naprav- 2 7 4 dnevih. Če mu gre delo dobro od rok pokosi na dan lahko 50 arov ozimnega ali 60 arov jarega žita delo vsaj tako hitro od rok. d koso gre ljati trte, saditi, gnojiti, cepiti itd. Ne zamerite načrtanega vprašanja, saj sem preprost kmet uka iu šol. slabo ; po- pa treba pri tem še Odgo v Verdeli pri sv. Ivanu.) Nič vam ne zamerimo celo veseli nas, Glej v „Novicali" št. 7 da nam zaupate. Le vselej se obrnite do nas, kadar po Akordne cene za seneno košnjo, trebujete sveta, vselej vam radi ustrežemo. Kar se pa tiče lune, bodi vam ta le odgovor: Gotovo ima luna nekaj posestnih in mlinar na Fužinah; Kadunec Franjo; farni vpliva na zemljo, to priznavajo vedno bolj tudi učenjaki, administrator v Dragi; Šimenc Jože, kmet in skalcar v Mesečnega vpliva na rastlinsko rast in na živali pa še Podgori; Rupar Matevž, posestnik v Šent-Vidu pri Cerk- nihče ni dokazal. Po nekodi pravijo, da je mlaj škodljiv, niči ? Vrančič Ignacij, župnik v Zagradcu; Jazbec Janez, po drugod pa opravijo kmetje, če je le mogoče, vsa dela posestnik in vinogradnik na Čatežu; Habe Franc, po-ob mlaji. Verjemite nam: tistemu kmetu, ki se ravna sestni* v Zadlogu; Potokar Alojzij, učitelj v Cerknici; pri kmetovanji po dobrih izsušenih pravilih, godi se go- Booač Anton, posestnik in trgovec v Begunjah; Otoničar tovo bolje nego onemu, ki kmetuje po pratiki. Dobro Franjo, posestnik v Begunjah; Torkar Anton, župnik v obdelovati zemljo, pravilno saditi, cepiti i itd velja več Košani; Perušek Franc, župan in posestnik v Podcerkvi; nego čakati mlaja ali ščepa. Žagar Franc, posestnik in trgovec v Markovcu; Kandare posestnik in gostilničar v Danah; Mlekuž Tomaž, i Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske Janez posestnik in trg>vec v Starem trgu; Štritof Janez, posestnik in trgovec v Starem trgu; Janežič Andrej, posestnik iu mliuar na Vrhniki; Škrbec Jožef, posestnik Kan- 7 v Nadlesku; Žnidaršič Andrej, posestnik v Šm arati dare Janez, posestnik v Danah; Lasbaher Ivan. posest- Seja glavnega odbora dne 5. februvarija 1888 Namesto bolnega družbenega predsednika je vodil uika sin v Negovi; Valenčič Jakob, mlinar in posestnik zborovanje gosp. podpredsednik Jcs. Fr. Seunig. navzoči v Stružniku; Hudovernik Antou, posestnik na Bledu; dr. so pa bili odborniki gg. Kastelic, baron Lazarini. Povše, stare Josip, finančue prokurature adjunkt v Ljubljani; Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Ballis Josip, lesni trgovec in posestnik na Vrhniki; Re- Na tajnikov predkg ukrene glavni odbor predlagati povš Janez, posestnik v Šentjanžu; Majcen Janez, po- štiri učence družbene fodkovske šole vis. c. kr. kmet. sestnik v Šentjanžu; Marolt Janez, posestnik v Radni; ministerstvu. da dobe državne štipendije Gla\ni cdbir vzame na znanje: . poročilo c. kr. kmetijskega ministerstva o tini 1887. L; 2. poročilo c. kr. deželne vlade o izpitih o pod- Globočnik Ivan, c kr. poštar in grajščak v Kostanjevici; Homan Friderik, profesor in trgovec v Radoljici; Pristov Franc, posestnik na Selu ; Jalen Janez, posestnik v Kropi; Oblak Janez, mestni kaplan v Skofji Loki; Dolinar Franc, kovski šoli v Ljubljani konec drugega polletja 1887. posestnik na Šujci: Ta Jožef, po dom. Briznik 7 sestnik v Dražji vesi; K Alojzij kapi na 3. poročilo postojinske podružnice o številu udov; gurja Anton, posestnik na Rečici; Pretnar Jožef, 4. poročilo tajnikovo, kako se bode porabila državna po- težu; po- Boh. podpora za lanarstvo; sestnik v Zagoric*h ; Olifčič Miroslav, posestniK na v '' ' # Beli; Dolar Janez, posestnik v Zelečah; Ažman Josip, 6 razglas c. kr. kmet. ministerstva, da bode letos posestnik v Zagoricah ; Kunčič Janez, posestnik na v Portici na Laškem mejnarodna razstava sadnih sušilnic . dopis 9 Mlinem; Remic Janez, posestnik iz Gmajnice; Pegan c. kr. namestništva v Trstu, ki javlja da Anton, učitelj na Planini; Korenčan Anton, posestnik in namestništvo priporočilo »Kmetovalca" vsem sloven- strojar na Hribu pri Vrhniki; Petrič Marija, vel. pose- je skim šolam na Primorskem; stnica na Verdu; Že rovnik Anton, posestnik na Vrhniki; 7. dopis c. kr. deželne vlade kranjske, ki poroča o Peršin Matija, posestnik in krčmar na Zgor. Rožnika. letošnjem pregledovanji zasebnih žrebcev in dopis vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, javlja da je rokopis tajnika Gustav Pirca o obdelovanji šolskih vrtov potrjen. reci. Glavni odbor imenuje za zastopnika svojega pri Zgodnj fižol Vrtnarske . Ako hočeš imeti prav zgodnjega fižola shodu avstrijskih gospodarjev, ki bode 1. marcija t. za salato, a nimaš gorke grede, potem izberi na vrtu na Dunaji, gospoda odbornika in državnega poslanca najgorkejši k?aj ki navadno ob kaki južni steni Na dr. Pokluksrja. Glavni odbor ukrene prirediti letos v Ribnici okrajno razstavo goveje živine. Da tudi kranjska c. kr. kmetijska družba primerno praznuje štiridesetletnico vladanja našega presv. cesarja, ukrene glavni odbor prirediti deželno sadno razstavo. Odbor naroči posebnemu odseku da predloži podrobnosti v prihodnji odborovej seji. Za nove ude se predlagajo in sprejmejo naslednji gospodje: -V Tavčar Miha, župnik v Zužembergu; Tavčar Miha, mlinar na Rečici pri Bledu ; Černič Neža, graščakinja v tem kraji naredi gredo in nanosi toliko zemlje, da dobi greda strmec, ki je obrnen proti jugu. Na to gredo vsadi fižola in sicer vsako po 5 do 6 fižolov. Ob enem prilivaj fižolu vsak dan z zelo toplo (zgreto) vodo. vremenu ne zalivaj. Kadar se je bati vsajene fižole ali pa nežne rastlinice i oblačnem mraza, pokrivaj cvetličnimi lonci. Zemlja na tej g^edi bod lahka in rahla, ker fižol v težki zemlji zgnije, v prerodovitni pa naredi preveč listj a malo stročj Rože cveto posebno u ocno j z vodo kateri so e ča ako jim po leti prilivaš makali kravjaki. Komendi; Lavrič Josip, kaplan v Žirih ; Čeme Jakob, coski vrtnarji imajo posebne kadi, v katerih pripravljajo na ta način vodo za prilivanje rožam. * ft \ t » * Podučile stvari. Andrej Einspieler. v zvestobi do svoje habsburške hiše. Dokazali smo to že večkrat s srcem, djaojem in delom. Tudi danes podajamo na sicer revni a ve blazini zagotovilo iskrene dar odkritosrčnosti polni vdanosti in neprema (BaJje.) Marsikaka izguba in zasmeh niso zvestobe preljubljenemu vladarju Franc Josip Bog živi pripognili moža, t T» ki je čvrst in krepak, kakor mogočna Kočna nad rojstno nogaja leta! To so torej, preljubi Slovenci, nauki, ktere nam mu vasjo, in mimo tega čil in bister, kakor krasna podaja naš oče Andrej, Rožna dolina. Stojimo tudi mi junaško s svojim prepri- vero, dom, cesarja!" čanjem na braniku za jezik svoj in sveto vero in _ ki vedno kliče n s e z a „Yremena bodo Slovencem se zjasnila, Jim milše zvezde kakor zdaj sijale !" Tudi mi smo mnenja, da „človek toliko velja, ko- Nasledki v 77 snopsa u likor jezikov zna, u a v prvi vrsti stoji naj vedne (Dalje.) materini jezik, za nas slovenski jezik! Sosedje naši, mirni Nemci, so z nami v vsakdanji zvezi in gotovo nam je trdna želja, da se naša mladina priuči nemškemu To modro in pametno razsodbo sta pozneje prizadeta tudi sama hvalila in odobravala. Ob pretepih, naj izvirajo iz pijanosti ali ka&oršnih jeziku; a da bi lastno besedo zanemarjali, to nam koli si bodi drugih razlogov, r nikakor v glavo iti neče. u daudanašnji bile bi take modre razsodbe še popolno na svojem mestu: škodovale Slovenski kmetje, prevdarite te besede, ktere Vam bi nikjer nič ne, koristile pa izredno veliko. polagam na srce v duhu in smislu našega Andreja! Plahtač je Zaleščane dalj bil tudi v tem obziru Oklenimo se sv. vere, oklenimo se svojega premilega jezika! „Vse za dom" je drugi klic Andrejev. Da, za dom, za krasni dom bije nam srce, saj: „Mogočno se dvigajo naše gore, Ozirajo se na cvetoče polje, Pošiljajo tako mu bistrili voda ; Navzdol se podvizajo hčere gora, Pozdravljajo rod, ki se dviga na dan, za-se obdelal in pridobil, da se je od sedaj naprej četek vsake svatbe, ki je bila v Zalesji, pri njem pn- ob- hajal. Prec po poroki podajali so se svatje v polnem številu h Plahtaču na kosilo, ali kakor so rekali: „šli so v oštarij u tem je bila v Zalesje vpelj nova T) do tega časa še nepoznana potratna razvada, katera je Plahtaču žep dobro polnila, Kar bilo je le njemu samemu v korist" ne pa Zaleščanom. Plesa sploh temmanj pa javnega, Zaleščani do sedaj tudi še skoraj po imenu poznali niso. Tudi to točko domu narod bodi srečen! Da pa doseže srečo, imel je Plahtač v svojem namenu, ki je bila pa do tega Za vse to časa še neizvršena. Pa dognati jo, ni se mudil. Sredstva I last imenuje goro / • i no plan!" treba mu duševnega in gmotnega blagostanja, je vrlo delal naš slavljenec, ki je za nas na Koroškem v dosego tega imel je sam popolno v svojih rokah. to, kar je bil oče Bleiweis na Kranjskem. Bil je zvit in prefrigan, da ga mu ni bilo kmalu para; Domoljubje pa ne obstoji v sami lepi besedi, marveč bil je po domovstvu in posestvu pravi zaleški doma- vrhu vsega tega tudi še prvi občinski tudi v delu. Delajmo po vzgledu svojih buditeljev za ljudsko blagostanje, ki veli med drugim: »pusti vsakemu ljubi bližnjega kakor samega sebe v imenu Mi hočemo srečno domovino, mirno do- činec bil po svetovalec in tajnik ob enem i in njegova beseda in svoje" Gospodovem u imela je sploh, osobito pa še pri županstvu vso veljavo. Prec v drugi seji novega občinskega odbora za- movimo. Miru pa nikakor ne kalimo, če zahtevamo za leškega spravil se je pri točki: posamezni samostalni nas iste pravice, kakor jih poseda naš nemški sosed nasveti na noge rekoč : ji Sovraštva v srci našem ni ; u ? saj vemo, da vera nas uči Slavni zbor! Danes mi je vas, zastopniki občine da narod je narod lik kakor brat je bratu", kakor, na nekaj važnega opomniti. Vsakega občinca sveta neumrli pesnik poje v ,,Krstu pri Savici" : „Saj smo očeta jednega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi." Dalje nam kliče Andrej: „Vse za cesarja!" dolžnost je za to po svojih močeh skrbeti, da se občinsko premoženje pomnožuje in si občina novih dohod- nas Od nekdaj zvesti smo Avstrijci, saj že pesnik naš poje : kov pridobiva. Ta dolžnost veže pa še posebno občinske zastopnike, pred vsem pa občinsko starešinstvo. Udje tega morali so ob svojem nastopu tudi še posebno n Hrast omaja se in hrib, zvestoba Slovenca obljubo storiti, katera jih kot prisega veže da bodo ne gane". Naši slovenski sinovi so na mnogih bojiščih kri prelivali za Avstrijo, za habsburško slavno hišo in za cesarja. Mi smo dobri Avstrijci in hočemo mogočno Avstrijo. V občnem napreduje Slovenec, kar se goditi more le v dobro vredjenej državi, kteri je skrben oče za splošni blagostan občine vestno skrbeli. Možje! Povem vam naravnost, da imamo mi v svoji sredi gotov pripomoček kater bi občini sporedno novih dohodkov donašal. Ta pripomoček pa, kakor sem prepričan vam bil je do sedaj še ljubljeni vladar, ki čuva nad nami z geslom: » unitis", z združenimi močmi. Trdni in nepremagljivi smo neznan. Pri-gotovih dohodkov donašalo, nego ž njim bi se mogel tudi vsak popolno viribus pomoček ali sredstvo to bi občini ne napredni in liberalni Zaleščan naj bode uže mošk ali niči v prid gozdarstva, obrtnosti in prometa občine bo ženska kaj dobro veseljevati in se Kratkočasiti, rovniške pripoznati, da je treba osnovati v Borovnici Vem » da uže teško čakate zvedeti, kaj bi to prav za brzojavno, s pošto združeno postajo, in zato odsek na prav utegnilo biti. Mojo pošt gostilnico prebival- svetuje: »Zbornica naj prošnjo občine najtopleje pn- stvo Zalesja in okolice od dne do dne v vedno večjem poroča. u številu obiskuje, ker se mu je moja vsakovrstna pijača in druga postrežba v okrepčanje duha in po delu utru- Predlog je bil sprejet. HI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, jenih udov kaj zelo priljubila. Da se pa človeku telo da se je občina Gornji Logatec obrnila do poštnega iu še bolj vtrdi in močneje postaja, treba a VJ telovadbe brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se na- tudi takrat, ko je uže sicer vesel. Tako telovadbo pa pra\i brzojavna pcstaja v Gornjem Logatci. Odsek se je gospoda po mestih in tudi priprosto ljudstvo po drugih natanko pečal s to prošnjo in se uveril, da bi naprava brzojavne postaje ne bila samo v korist c. kr. okrajnega * V pri nas si se naprednih krajih uže zdavna pozna; tal pridobila ni. To razvedrilo za pametnega človeka, glavarstva, c. kr. davčnega urada, c. kr. okrajnega so- katei ravno mislim je T) Pl plesati sme, treba posebnega . Da se pa javno dišča in beležništva, ampak tudi v korist mnogih lesnih dovoljenja taistemu trgovcev, ki so v živi trgovski zvezi s Trstom, Reko in imeti, ki ples in godbo omisliti hoče. Take dovolitve drugimi mesti, potem v korist vinskih in deželnih pro- županstvo v svoji občini; za vsakokratno dovo- izvodov kupcev. Prošnjo Gornjega Logatca podpira tudi izdaja ljenje treba je zopet prosilcu izplačevati določene zneske c. kr. okrajno glavarstvo logaško. Kmetijstvo sicer ni ki se takse imenujejo Te takse pridejo pa edino in toli razširjeno, da bi mogli govoriti o trgovini izdelkov, domači občini v prid in korist. Nasvetujem toraj, da se v Zalesji poskusijo javni plesi vpeljati: Ta nasvet je odbor sprejel. skoraj soglasno Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je, kakor smo tembolj pa se mora od drugod uvažati žito v take kraje. korist gozdarstva, ki je tu zelo razvito in trgovina z lesom precejšnja ter v korist obrtnikov in prometa mora odsek priznati, da je v Gornjem Logatci treba napraviti brzojavno postajo, in zategadelj nasvetuje odsek: „Zbor-nica naj najtopleje prošnjo občine priporoča, Predlog se sprejme. (Dalje prihodnjič.) že vili, 16 decembra 1887 redno javno sejo pod kr. vladnega svetnika predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti vladnega zastopnika, gosp. c. prva slovenska Stalna Učiteljska razstava. % . ^ ^ Šolstvo onih narodov napreduje iz raznih uzrokov gospodov zborničnih udov: Ivana B a u m g ar t n e r j - Iv. Dogona, lpa D r a 1 k in naslednjih Oroslava D Antona K K Mihaela Pakiča. Ivana dr. Josipa Poklukarja, Žitnika. Lu c k m P e r d a f J i Josipa Vekoslava J e n k a, Blaž M oh ar Vasa P e t r i č i č a, Ribiča, Jerneja bolje od slovenskega. Poleg drugih prednosti imajo nemške, češke šole tudi več učil nego slovenske. Po w večjih mestih, n. pr. v Gradci, na Dunaj, prirejajo celo učitelji cele muzeje učilnih pomočkov ali tako zvane permaneutne razstave učil. Jednako učilsko razstavo Gospod predsednik konstatuje navzočnost števila potrebnega za sklepčnost, otvori sejo zborničnih ter imenuje Mohorj a in udov ovateljema zapisnika Josipa Poklukarja gospoda Bla Zapisnik zadnj sej se odobri Gospod zbornični podpredsednik P a k i č po namerava ustanoviti „Pedagogiško društvo" v Krškem za slovenske šole in učitelje. Nabiralo bode po naši ožji in širji domovini in v obče pri založnikih po svetu raz- knjige za šolo in učitelje, karte, slike, šola biralo novrstnih učil: kalupe, aparate, prirodnine in drugo vse pač, kar rabi in kar šoli koristi. Vse nabra predmete roča o prošnji občine borovniške za napravo brzoj s pošto združene pos Odsek se je natanko bavil s to prošnjo ter se uveril, da je v davčni občini borovniški 83 obrtnikov, kateri bi brzojavne postaje zelo potrebovali. občini borovniški so veliki gozdovi ter bi rečena postaja bila v največjo korist tamkajšnji lesni obrtnosti. Razven tega je treba poudariti, da je v Bistri, ki leži bode ^Pedagogiško društvo" v Krškem v lepih prostorih tukajšnje liudske in meščanske učilnice, kjer bodo stalno razstavljeni vsem slovenskim učiteljem in šolskim prijateljem na ogled. Došla darovana učna sredstva se bodo knjigi v rPeda razglaševala in opisovala v društveni gogiškem letniku" in o šolskih listih v »Učiteljskem To- varišu" Ljubljani) in v »Popotniku Mariboru). v isti občini, mehaničen malin za žito, in ker se za ta malin naroča žito z Ogerskega in iz drugih izdelki se izvažajo v Trat Reko Ljublj krajev, in druga a i to bi gotovo bilo v prid tudi temu obrtnemu oddelku i ako bi se napravila v Borovnici brzoj postaja se tiče kmetijstva ne more se trditi, da bi tudi Kar po- tem si dovoljujemo torej na to novo podjetje opozoriti slovensko občinstvo osobito učiteljstvo slovensko, založnike šolskega blaga in šolske prijatelje pa prositi, da bi blagovolili primernih predmetov brezplačno in franko pošiljati v „prvo slovensko stalno učiteljsko razstavo u sebno potrebovalo brzojavne postaje, vendar pa je zbor Krškem, 16 februarja 1888. Odbor „Pedagogiškega društva." 70 Politične stvari. znal toliko kričati o izvolitvah dalmatinskih, in pa o državnega zbora. Po tem ko je dne 16. februarja v gosposki zbornici stari Schmerling kot germanisator in centra-list izrekel veliko svojo zadovoljnost o zavezni pogodbi Avstrijsko-Nemški, in potem ko je dne 17. t. m. v zbor- poslancev govoril časnikar-poslanec Pernerstorfer svoj glasovit govor zoper akademično postavo iu uauč- nici nega ministra Gautscha, polegli so se vsaj pri nas grozovitostih, katero so se tam godile. Plener .je celo zahteval, da se mora zbornici poročati o volitvi konte Berčič-a, ki je svoj mandat prostovoljno odložil češ, da se mora zbornici varovati pravica soditi o dogodbah te volitve in rešiti tudi vprašanje, ali ni potrditi izvolitev protikandidata Lapeune, kakor zahteva protest. Vpliv te razprave pa je segal izrekoma zoper kupovanje glasov, kakeršno vpeljati judje, tako, po izgledu Ogerske a bi ne bil hočejo več zastopnik oui ka- nekoliko valovi razburjenosti in izrekoma v zbornici poslancev prišli so na dnevni red predmeti morebiti večje važnosti, pa taki, da se veliko občinstvo mani za teremu največ zaupajo volilci, temveč oni, plača. naj več nje zanima. * Predlog sam izročil se ugovora davkovskim odseku. je p^konečni razpravi brez Naši dopisi. Dunaja 26. februarja. {Stro*smayer in panslavizem). Dne 20. t. m. postala je že seja zbornice poslancev Kolika sprememba v enem tednu. o je ravno pred prav mirna, bil je: Edin važen predmet vsega dnevnega reda 10 dnevi škof Strossmayer obhajal 501etnico svojega prvo branje predloga Kathrein-ovega zarad z ni- mašništva ter so mu čestitke dohajale z vsih delov sveta, žanja hišnega davka izrekoma za Tirolsko predlog v prvi vrsti namenjen za Tirolsko, govori je 80 izrekoma pa izmed krogov avstrijskih Slovanov, posl ili njem tudi veči Tirolci, namreč razun predlae so velezasluženemu rodoljubu, čestitko tudi državni poslanci češki, poljski, slovenski iu hrvatski, in v ne telj Kathrain še Angerer, Wildauer, Giovanelli, dalje deljskem svojem listu z dne 19. februarja spominjala se pa Weebe Seja Keil Menger in Nabergoj dne 22. februarja postala je zasluženega vladike celo Neue fr. Presse u v bolj zanimiva daljnem članku, v katerem je z redko nepristranostjo samo po izvrstnem govoru, katerega je govoril moravski pripoznala njegove velike z a s 1 u g e za hrvatski narod, V # čeh dr. Za ček proti potrditvi izvolitve juda, bogatega za duševni napredek iu umetniški razvoj avstrijskih slo- fabrikanta A u spi t z-a. vanov sploh in brez ovinkov priznal je ta vedno sovražen Ta mož je gotovo dober trgovec in ker ima dosti nam list, neoporočeno domoljubje avstrijsko &e ve da z pod palcam, prizadeval si je pri volitvi svoji za državni dostavkom, da kot politik on ni bil nikdar pomenljiv zbor leta 1885. različne zapreke odpraviti 8 pomočjo de- tedaj tudi pristašem tega lista uikdar nevaren, narja. Ne le, da so volilci imeli nekaj tednov pred vo- Čudno je, da ni od dne 19. februarja minul teden, litvijo v gotovih gostilnah proste jedi iu pijače, — do- da je -N. fr. Pr." začela po svoji stari navadi trobiti v k ' bivali so za to, da bi za Auspitz-a glasovali še posebno drug rog. gotovo plačo; enemu obetalo se je 200 gld., pa po volitvi plačalo se mu je samo 20 goldinarjev, zato je bil razžaljen in izdal je svojega izvoljenca. je 5 gld., ta je denar sicer Drugemu volilcu dalo se Pa od kod ta hitra prememba? Madjarom se je zelo pokadilo pod nos. da je tako silovito sovražen vladika prejel čestitko celo od svetega očeta iz Rima, in uradno glasilo ogerske vlade, vzel pa volil je njegovega nasprotuika. veliko število ki se imenuje „Nemzet" izrekel je najpred svoj za- volilcev je navedenih, katerim se je za volitev ponujal čudenje, kako je to mogoče in zakaj višji ogerski škofje __ _ _ _ _ _ gotov denar. Največja svota ponujala se je nekemu ž u p- ne poduče svetega očeta, kakšen agitator je škof niku za dobrodelne namene namreč 20.000 gld. Strossmayer. Potem začel je kričati ,.Nemzet" nad dr- Sploh se govori, da je Auspitza ta volitev stala 25 žavnimi poslanci, ki so čestitali škofu Strossmayerju, zgoraj omenjeni župnik ponu- češ, da s tem rušijo dualizem in da jim bože pokazal, da do 30.000 gld. akoravno jenih mu 20.000 gld. ni hotel sprejeti. Vspeh Žačekovega govora bil je toliki, da se je za tudi Madjare nazadnje more zapustiti potrpežljivost. Potem začelo se je zopet njim en sam govornik odvetnik baron udrihati po škofu z Somarug jel nehvaležnega posla ovarjati rt popri- natolcevanjem, koliko gozdov svojega škofijstva je po-ljavnost Au- končal ter denar potratil za malovredne slike in druge nepotrebne stvari ter se je še dostavljalo, koliko ljubši spitzeve volitve, in opirati se predlogu Začek-ovemu. da naj se poročilo o tej volitvi vrne odseku z naročilom, da bi bili Slavoncem naj pelj nadrobno preiskavo onih dogodb, katere je lepi hrasti v gozdu, kakor take slike. Začek navedel večinoma prečitaje prvopise. Vsi kasnejši govorniki z vštetim dr. Weberjem udali so se predlogu več pri svoji nedeljski hvali, ampak Strossmayer postal Proti takem glasovam „N. fr. Pr." ni mogla ostajati Žaček ovemu, kateri vse zbornice bil konečno sprejet sogla od tem je naenkrat zopet nevaren panslavist, ravno tako tudi vsi državni poslanci, ki so mu čestitali in ta list našel poročilom in pa sklepom udarila se je v je naenkrat, da čestitka državnih poslancev je zelo po- obče bolj vsa levica in izrekoma Plener, ki je vedno dobna onim namerom, zaradi katerih je ravno te dni U . sedel Ži na zatožni klopi vrednik „Parlamentar-ja", dr namenje časa. Naš dunajski dopisnik opisuje ivn } T V Nove Presse" in „Nemzet-a" pri tem razsi- nam kratko zgodovino zadnjih čestitk vladiku S t janji ni prav nič motilo, da so to čestitko podpisali mayer-j Kaže nam > tudi Poljski poslanci: Javorski, knez Czartorisky, Klucky danj kako brezčutno gazijo se- madjarski politiki čez čutila celih odov kako i. t. in oni listi porabili so naenkrat, kako so se prizadevajo zaukazovati celo vlastem in narodom v komaj pr meseci božali prav te gospode in se katerimi nimajo nikakor neposredne dotike i jim dobrikali, samo v ta namen, da bi jih na led spe- naj čutijo, mislijo, sodijo; kedo jim sme biti všeč kako kedo ljali in nemškutarski stranki pripomogli k vladi. ne. In ako se pripeti, kakor ravnokar Potem pride za to blamažo sreča za pristaše „Nove Pi gotovo v svoji okusu tega lista sodbi . Na zoper Živny-a niso ravnali vprašanje, je w z vladiko Strossmayer-jem, potem polnijo svoje časnike in Dunajski porotniki politični zrak z onim strahom, kateri jim je že marsikje pa se nova ne- !i zatoženec kr po ve- pomagal iz zadrege s strahom „pansla vi z m a." Kdor leizdajstva, odgovorili so z 7 glasovi proti 5 da je v i Madjar in veliko rom ne Nemec je ali panslavist ali pa kakor hiti toženec kriv. In to zatoženec, čegar pisavo so go- nj i m pokor tovo obsojali naši politiki, ravnanje njegovo pa gotovo namenom celo njegovi nasprotniki Upamo, da „N. Fr. Pi ni sedaj še dalje mogoče je vse, ker an" vsikakor pa veleizdajica, sn in ne streže njihovim vse madjarskim Kakor hitro pa velikonemšRi ali nemškutarski listi čujejo z unstran Litove take glasove, takoj in „Nemzet zan o > to da začnejo pri trka vati tudi tukaj strast slepi In s takim vrišem mislij potem oni možje pr Iz Ljubljane Ker se kričati neovrgljiv glas zgodo naše izrekoma leta v enem slučaj zadnj odstavek dogodilo, da se 1848. in pa leta 1866., ko so ob uri nemarnosti države želne vlade od 9 decembr ukaza c. kr. de- zvesti narodi pokazali svojo zvestobo, drugi pa 1. 1887. zadevajoč dolžnost, svojo nezvestobo. naznanjati žgane opojne pijače tekočine, ki so po Tudi vladika Strossmajer sme s ponosom > i e sebni deželni nakladi podvržene, ni prav tolmačil c. kr. deželna vlada vsem podčinjenim c. kr. okrajnim vsi avstrijski slovanski narodi. ozirati se na svoje delovanje v onih časih nevarnosti, enako glavarstvom razposlala sledeči razgla Koze v Ljubljani. Število kozavih bolnikov Vsled posebnega slučaja, v katerem je jedno po- zmanjšalo se je v minulem tednu do 26. t. m. prav iz litično okrajno oblastvo dne čilo decembra 188 dež ukaza deželne vlade z datno, zak. št. 30, tako tolma- namreč kozavih bolnikov 77 okroglo za 100 oseb. Omenjeni dan ostalo da > so žgane opojne tekočine katere so » vsled Je pred tednom pa jih je bilo Najvišje potrjenega deželno-zborskega sklepa od 30. novembra 1887. 1, dež. zak. št. 31, podvržene posebni še 174. Kar pa je pri bolezni poglavitno je to, večina kozavih srečno prebolelo. da je Na novo obolele so 4 osebe, umrle ste dve, tako, oni obrtniki dolžni naznanjati, da se vendar še v obče z zboljšanjem zdravja ne smemo deželni nakladi kateri na drobno prodajajo žgane opojne tekočine c. kr. se preveč ponašati. Zdravstveni izka^ tedna t. okrajnemu glavarstvu ogl je da se tako tol- zato Ljubljani jako neugoden, ker potem spada na leto mačenje ne vjema z namenom in z besedami navedenega in na 1000 prebivalcev v Ljubljani 69.8 m r t v i h, ko ukaza in da je torej očito napačno. Kajti v 1. odstav- jih nasproti vse druga glavna mesta razun Celovca ka- ku pod točko 1. in 2. navedenega paragrafa je namreč žejo redno mnogo manj, Celovec kaže jih namreč tudi posebej rečeno, da so najprej in zlasti dolžni to na- znanjati obrtniki, ka se pečaj deželni nakladi podvrženih tekočin, imenovanega paragrafa pa ta zglasilna dolžnost veže zdravništva. tdrobno prodaje po odstavku 2 69-, Trst 43-1. Praga 39*4, Dunaj 30' Gospod lv. Marout, rojen minulo soboto Pola celo L7 3. na sploh , postal je vseučilišči Dunajskim d o k t o r Take novice so za naš narod naj- sakega. kdor omenjene tekočine za svojo po- veselejše, ki nam prihajajo z Dunaja. Veda je moč in trebo dobiva po 1 hektoliter ali po več v domači de- poroštvo boljše bodočnosti. deželi, ali pa če jih v katerikoli si bodi meri prejema iz druge dežele, ali če jih sam izdeluje. Zarad tega ne more nikakor dvomljivo biti, da je pod navedenemi Vabilo na slavnost, katero priredi dne 4. marca 1868. Valentinu / o d ni k u v spomin akad. društvo pogoji dolžnost tudi vsake zasebne stranke zglasiti r Slovenija u na Dunaji z blagovoljnim sodelovanjem v smislu navedenega ukaza žgane opojne tekočine, ka . svojo potrebo, ali pa če jih sama izdela vloge •i t. deželnega olbora kranjskega z 1048 se to c. kr. okrajnemu št tere prejme za Vsled dotične dne 9. februvarj glavarstvu naznanja v lastno vednost in tudi zato, da primerno pouči županstva svojega okraja. Ljubljani dne 21. februvarja 1888. C. kr. deželni predsednik: \Vinkler. c. kr. opernega pevca Lj. Weigleina, g. Vj. Hiu- V terhobera, članov Konservatorija g. O. Zerta iu VI. Bud mani j a, virtuoza na kontrabasu g. B F i še rja tamburaškega zbora hrv. akad. društva „Zvonomira". Pevovodja gosp. Jan. Jiiik. — Lokal: Hotel Zillinger, in IV Wieiner Hauptstrasse Nr. 25. Začetek ob uri zvečer. - Vreme. Zadnji mlaj nastal je jug za par dni, pa kmalu je začelo snežiti, pihal je mrzel sever ali bu-rija tako, da je ves mesec februar ostala trda zima. 12 Danes kaže nam gorkomer U1/«0 R. pod ničlo, ako Iz predzadnje seje pa je ravno je že četrti dan po sv. Matiju. Ta svetnik našel govor ministerskega predsednika dar še pomenlj na neko je letos dosti ledu in ga še dela. Prememba vremena je toraj po pravilih vremenskih prerokov pričakovati s prihodnjim mlajem, toraj krog sv. Gregorija. — Bati se je pa, da se takrat vreme hipoma presuče v gorko in tako » od Češko" terpelacijo P 1 e n e r - j Češki deželni zbor skle nil je med drugimi letos tudi deželno zdravstveno postavo ter je v tej določil, da morajo zdravniki biti zmožni v nemških okrajih nemškega, v čeških okrajih ostane, kar pa zna pogubno postati za one kraje, češkega jezika, v mešanih okrajih kateri so v nevarnosti za volj po vodenj. Nakopičenih Plener je vpi beli jezikov ali ni grof Taaffe pripravlj je veliko sil snega in ako se ta nagloma staja, bodo po- postavo ne predložiti v Najvišje potrjenj vodni izredno velike. Ljubljani imamo zunaj mesta še danes prav lep seninec in ta skoraj od dne 19. decembra. bre* tako Grof Taaffe pa je odgovoril, daje ta določba postave po vsem pretrganja pravična, pa jo je priporočil in da je bila dne 23 z Močvirski odbor zboroval je minuli teden skupn< topniki deželnega odbora in c. kr. ministerstva bru-varija tudi potrjena. včerajšnji seji vprašal je Steinvender predsednika dr Smolko ali mu znano Navzoč je bil iz c. kr. poljedeljskega ministerstva kul- človeka minulo soboto večer turni inženir Marku s. Navzoči izrekli so se, kakor poroča „L. Z.," pred vsem delati na to, da se zagrade močvirski dotoki oziroma se uravna tek v Ljubljanico iztekajočih se potokov, potem še le prestopiti k pravemu osuševalnemu delu: znižavanju vodotoča Ljubljanice. Gotovo so strokovnjaki to stvar nadrobno pretehtali, mi t sta dva očividno najeta poslanca Pernerstorferja napadla v njegovem stanovanji in ali hoče poslance varovati proti takemu kratenja prostega govora. Smolka je odgovoril, da je njegova oblast omejena na zbornico, zunaj ne more ničesar storiti, sicer pa on sam globoko obžaluje ta čin surovosti in je prepričan, da to čutje deli vsa zbornica. Po tem od svoje strani usojali bi se pa vendar na korist moč- obravnavali se je poročilo v nekaterih olajšavah pri vircev sprožiti misel, da bi se vsaj znižavanje vodotoč legalizacijah. — Prihodnja seja je v petek z malo po- Ljubljanice od Uamata do Sentpeterskega mosta brez posebnih zaprek moglo vršiti o istem času gori ko menljivim dnevnim redom. se pa vrše Ogerska. Stari zasluženi vodja in boritelj za dbe ljubljanskih pritokov. Močvircem narodne pravice Slovakov ogerskih dr. J o s. Hurb an se storila za ča delom vendar že tudi velika dobrota povodnji s takim pričetnem ev. župnik je minuli teden umrl v 71 letu svoje sta l Y ros ti Brezozirnost Madjarov celo za mrtve kaže to Gosp. Viljem Putik c. kr. gozd. asistent in znan da so ukazali, na odličnem mestu sred pokopališča za preiskovalec Planinskih podzemljskih jam, odlikovan je z zlatim križem za zasluge. Čestitamo! Hurbana skopano jamo zasuti, ter ,!e skopati na za- n Stric Tomova koča" ali življ krajnem prostoru. Prav tako obsoja ves nepristran robnih državah severne Amerike zamorcev v ski svet postopanje madjarskih listov povodom 50let na svitlo v drugem prišla je ravnokar niče mašništva Strossmaverjevega. popravljenem natisu v Giont logi Hrvatska. v Ljublj V Zagrebu dognane so volitve v trdo vezana staDe samo 70 kr Knjiga obsezajoča 228 strani, mestni zastop. To pot pritisnili so madjaronski pristaši Zna epa povest poslove pošto poslana pa 75. kr. uradniške kroge tako, da so povsod, kjer imajo uradniki iena po Fr. Malavašiču večino izvoljeni pristaši Hedervarovi, sicer pa je večina priporočamo gorko vsem slovenskim rodbinam. Ljubljanske mestne hranilnice pravila vrnile se z Dun opet epotrjene. Ministerstvo stavi zopet mestnega odbora ostala še vedno narodno-hrvaška. Nemška. — Prihodnjemu prestolniku princu Viljemu dodali so neko svetovalstvo, da ga polagoma vpeljejo v nekaj pred neomenjenih pogojev, za potrditev pravil. Ču- vladarska posla. Poročila iz St. Remo o zdravji prestol- dnoje, da ravno novi ljubljanski denarni zavodi nahajajo nikovem so vedno enaka, — došla sta tje zopet dva nova na Dunaji toliko zaprek. — Našim državnim poslancem zdravnika, med njima neki Kussmaul, ki je preiskal priporočamo gorko, da se pobrigajo nekoliko, za ta na- bolniku prsa ter našel, da pljuča ne kažejo nikakoršne šemu mestu in narodu važna vprašanja in popra Sajo bolezni. V obče pa se zdravje te boljša in obupnost širi malo od kod prihaja prav za prav toliko zaprek se Poroča se nam namreč, da tudi pravila ljubljanske prometne banke niso dobila potrjenja. ploh. Bolgarska Novičar iz domačih in tujih dežel. RusKi poslanik v Carigradu izročil je Turški vladi znano okrožnico zarad nepostavnosti Ko-buržana na Bolgarskem prestolu. Ta zastopnic korak podpirala sta Nemške in oni Francoske. Avstrijski, Laški m r Angleški zastopnik zadovolili so se za sedaj s tem > Dunaja Poročilo iz državnega zbora pa da se niso vdeležili tega koraka. dunajski dopis v današnjem listu kažeta, da je v zbor niči poslancev nastal nekaki počitek ter daje važnejši del obravnav v odsekih. Listnica opravništva: Mr. Joseph Grahek v Ameriki. Prejeli 2 dolarj je 5 gld. 8 kr. Novice stanejo v Ameriko v • i • posilj celo leto 5 gld. 30 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani