VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec g Veriagspostamt 9020 Kiagenfurl izhajavCeiovcu Erschcinungsort Kiagenfurl Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETMiK XXXiX.	CELOVEC, PETEK, 30. NOVEMBER 1984	ŠTEV. 48 (2203)
Na Dunaju vrsta pogovorov
o manjšinski probiematiki na Koroškem
Včeraj popoidne so se na Dunaju sestati vodiini predstavniki treh v pariamentu oziroma koroškem dežeinem zboru zastopanih strank. Sedanji strankarski vrh so izsiiiii nemškonacionaini krogi s svojimi zahtevami, ki so usmerjene v spremembo, se pravi posiabšanje sedanjega dvojezičnega šoistva.
Ko zakijučujemo to števiiko, potek razgovora še ni znan. Zato tudi še ne vemo, aii so odgovorni poiitiki upoštevati nepresiišne giasove, ki v zadnjih tednih in mesecih prihajajo ne samo iz vrst neposredno prizadete manjšine, temveč iz najširše koroške in avstrijske, pa tudi mednarodne javnosti in ziasti iz stro-
kovnih krogov, ki vsi svarijo pred nadaijnjim reševanjem manjšinskih vprašanj mimo prizadetih in v njihovo škodo.
Prav tako včeraj so se na DunMu sestati predstavniki Siovenske prosvetne z ez: in Krščanske kuiturne zveze s pristojnimi uradniki ministrstva za pouk, medtem ko se bodo danes zastopniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev pogovarjati z ministrom za pouk Moritzem in ministrom za znanost Fischerjem.
O poteku teh srečanj in razgovorov bomo poročati prihodnjič.
Popuščanje nemškim nacionaiistom
še nikdar ni biio v korist pomiritve
V fcso se str%f!^%rs^z fr-zvezne ^of	Ježe/ne
rdvnr sreč%/: nd D%Md;K :n zdčeJi rdz-yrdvo o mdn;hn^^ew šo/stvK nd Ko-ro%em. 7 o rdzprdvo so izsi/J; z znd-^o^dJdmr ^oroš^i ^ram^ovci, wo^ojn;d^d sfr%n^% m ^oros^i 7?d/-wdt^;'n^r — z eno besedo,- prdvd dr%-rč:nd.
Če^rdv rezd^dt; ^dndjy^egd razgovora o^ Zd^fjdc^d Jdnd^n/e stevd^e še rtiso	zndni,	nd/ /*odo dovo-
ljene nas/ednje ugotovitve.'
Če apoštevanto vse pedagoš^o-stro^ovne in yrvdrno-po^'r:'<rne arga-ntente, potem smo začadeni nad tem, da smatrajo vr/tovi strani sp/o^ zd potrebno, da se sesrdnejo nd zahtevo prej omenjene draščine. Najjasneje oj Haiderjevi zajtevi po avedji etničnega propored ji mora/o jiti vsa-jomar jdsno, da nemškim naciona/i-srom nd Korošcem ne gre zgoij zd /orma/no spremembo <7vojez;'čnegd M^%^tMnvečv7^%wzd^M^^o tzpodrinjanje s/ovens jega živ/ja ter zd sta/ni narodnostni joj v deželi. Ponovno je postalo jdsno, da tadi spre-memja ^vojez;'cnegd šoistva ne ji pri-nesia poiitiene pomiritve nd Korošcem, nasprotno, nem%ondc:ond/;sf;c-ne siie ji nadaijevaie s protisiovensCo poiitiCo nd iiniji, Ci sta jo zdčrid/d /?djmdrJmsf m sej CorošCi j svojod-njaCovHaider.
/(orosiš šiovenci notranjo iogiCo te poiitiCe pozndmo že iz prejšnjij
ojdojij, ziasti pd od dogodCov ieta 1935-39 prejo dogodCov v sedemdeseti ietij tja Jo trzsrrdn^drs^egd spo-razama oj agotavijanja manjšine m sCienitvi zaCona o narodni sCapi-naj. Vedno so nemšConacionaiistične siie oJigrd/e viogo pojadniCov ekstremni protisiovenski zajtev, ki so ji potem v „omiijeni ojiiki" aresni-čiie stranke nd poiitični ravni. Vedno sdmo v škodo siovenske ndroJne skapnosti nd Korošcem.
Poiitika dejenzive /n kompromi-sarstva ndprdm nemškonacionaiistič-n;m s:7dm tn nji^ovtm zd^revdm se n;'	- j povojnem nMo/?;K n: ;me/d
Zd pos/eJ;eo r/stegd, ^dr je o^(jdj?/jd-/d.' ndmreč pomtntev dP reš;tev mdnj-šrns^e^d pro^/emd. Po d^tnitvt Jvo-jez/enegd šofstvd /etd	je s/e-
JJd več/etnd dg/tdctjd zd Mgotdv/jd-nje mdnjsme, po sprejetja restr/^ttvne seJmojdZ/js^e zd^onoJdjc m s^/emtv; tnstrdn^drs^egd pd^td je s/eJJd go-njd prott' obstoječ; Jvojezrčn; soJ — Jd o std/nem Zdstrdp/jdnjd po/ttienegd ozrdčjd v š^oJo sjovens^e ndroJne s7;dpnost; nJt ne govortmo. Wdgner-jevd tezd, Jd je trrstrdn^drs^; spord-Zdm pom;n7 vzJdsje nd .Korošcem, postdjd v (Kcz AdjmdtJrnstovs^e m P/dtJerjeve jtdmpdnje zd /očirev so-/drjev ;'n dč/te/jev po jezz^ovmp v;'-ozrromd v /nčr' ndjnovejse zdjy-feve po etmčnem propored /e še go/d jdrsd.
^o strdn^e pr; svojem vcerdjšnjem rdzgovord nd Ddndjd dpoštevd/c te ndše tz^dšnjef PoJo ndJd/jevd/e s po-Ptz^o Jejenz/ve /n ^ompromtsdrstvd ndprdm zdAtevdm nems^ondctond/t-mAs/??
Vse^d^or se ^oroš^t ^/ovenet' zdve-Jdmo nevdrnostj, ndm groztjo. Nd-šd po/tt/^d v prete^JA mesec;/? je Pt-/d dsmerjend v vsesp/ošno tnjorm/rd-nje o Jejdns^em stdnjd Jvojez/enegd šo/stvd td^o ^oroš^e m dvstrtjs^e ^ot tdJt meJndroJne jdvnost/. Pezd/tdtz' so zndnt; s to poPt/^o tdJt ne Pomo prenePd/t.
NdJstrdn/:drr/ ' ' om;te Zd oPrdmPo " orgdn/ztrdr ;z-rdz soJe/ovdnjd ^oroš^/P P/ovencev z Jemo^rdt;čn/m: st/dmt ndroJd-soseJd, j/P n/ md/o. Z Jemonstrdc/jo, jo je orgdmztrd/ td komite, so t/st/, sz' d^tzvno prtzdJevdjo Zd oPrd-nztev zn zz^o/jšdnje Jvojezzenegd šo/-stvd nd Aloroš^em, neJvodmno Jo^d-Zd/z, Jd oJpor protz nemšjtemtt ndczo-nd/zzmzz ndrdščd,- poveJd/ž so, Jd ne PoJo Prež oJpord spreje/ž sprememPe Jvojezzčnegd šo/stvd, Pz ne Pz Pz7d sd-mo v šPoJo PorošPzP P/ovencev, temveč v šPoJo JemoPrdezje sp/oP.
Vse to nds PrdPrz. 7*zt smo zn fzz Pomo tdJz ostd/ž. T^egd ndj se zdve-Jdjo vsž tzstž, Pž noszjo oJgovoznost v Ježe/z zn Jrždvz/
dr. Marjan Sturm pos/ovoJečž tdjnzP ZPO
izvršni odbor ZSO obsodii
potitiko rasističnega raziikovanja na Koroškem
Na svoji seji dne 27. novembra 1984 je tzvršni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem med drugim obravnavat in cstro zavrni! svobodnjaško zahtevo po uvedbi etničnega proporca pri zasedbi deiovnih mest v javnih siužbah. V tej zahtevi vidi tzvršni odbor ZSO — kot je rečeno v njegovi izjavi — do-sisdno nadaijevanje svobodnjaške in hajmatdinstovske potitike rasističnega točevanja zdaj ne samo šoiarjev, temveč že tudi detovnih ijudi po jezikovni in narodnostni pripadnosti.
Najnovejše zahteve svobodnjakov nedvoumno kažejo, da nemškim nacionaiistom ne gre zgoij za spremembo dvojezičnega šoistva, temveč za dosiedno izpodrivanje siovenskega živija in s tem za staini narodnostni boj na Koroškem. Te zahteve jasno nasprotujejo tako avstrijski ustavi ko udi čtenu 6 in 7 avstrijske državne pogodbe.
Zato izvršni odbor ZSO poziva vse poiitično trezne siie v dešeti in džavi, da se odtočno uprejo taki poiitiki in končno jasno zavrnejo tudi zahteve po iočevanju šoiarjev in učiteijev po jezikovni pripadnosti.
Reševanje manjšinskih vprašanj še naprej s pozicij večinske premoči ?
Na torkovem zasedanju koroškega deželnega zbora, kjer je bi! v središču zanimanja predlog deželnega proračuna za leto 1985, je prišlo tudi že do prvih odločitev glede obravnavanja zahtev po spremembi manjšinskega šolstva na južnem Koroškem. Pri tem gre za FPO-jevski predlog, za KHD-jevski referendum in še za posebno peticijo abwehrkampferske organizacije — vse zahteve pa so usmerjene v spremembo sedanjega manjšinsne-ga šolskega zakona s ciljem ločevanja učiteljev in otrok po jezikovni oz. narodnostni pripadnosti ter občutne okrnitve manjšinskega šolstva in dvojezičnega pouka.
Pravni in ustavni odbor deželnega zbora, ki je pristojen tudi za manjšinska vprašanja, je sklenil, da bodo pri obravnavanju omenjenih zahtev dali tudi raznim organizacijam in ustanovam priložnost, da povedo svoje stališče. Pri tem so našteti: koroški Heimatdienst, zastopniki slovenske narodne skupnosti, celovška univerza, zveza ab-vvehrkampferjev, šolske nadzorne oblasti, okrajni glavarji in zastop-
niki cerkve. Po izjavi predsednika odbora dr. Koschata bodo z obravnavanjem manjšinskega šolstva že kmalu pričeli, vendar računajo s tem, da bo posvetovanje trajalo dalj časa.
*
Že izbor in vrstni red tistih, ki jih nameravajo vprašati za njihovo mnenje o manjšinskem šolstvu, je značilen za koroške razmere; naravnost izivaina pa je pritegnitev krogov, ki so se že vedno odlikovali s svojimi napadi na Slovence in njihove pravice. Kaže, da na Koroškem res niso pripravljeni učiti se iz zgodovine in hočejo manjšinska vprašanja tudi naprej reševati s pozicij večinske premoči in v smislu nemškonacionalnih zahtev. Potem pa se delajo užaljene, če s takšno politiko ne najdejo razumevanja v ostaii Avstriji; in se pritožujejo zaradi ..tujega vmešavanja", če tudi mednarodna javnost kritično in zaskrbljeno opozarja na proti-manjšinsko ozračje in ukrepanje na Koroškem. Se bodo pač morali dokopati do spoznanja, da odgovornost nosijo sami.
Jugostavija praznuje svoj rojstni dan vis.k..d!ik.,.nj.dr Fr.n.ijuzwittru
PREBERiTE
na
strani
2	tzjave k zahtevam po etničnem proporcu
3	V Ljubijani razstava „Po koroških partizanskih poteh
4	Gospodarsko sodeio-vanje krepi vezi med Gorenjsko in Koroško
5	Občni zbor detovne skupnosti „A!pe-Jadran"v Trstu
7	Pisma braicev
8	Južnotiroiski posianec Langer o etničnem proporcu
na Južnem Tiroiskem
Jugoslavija praznuje ta teden svoj rojstni dan — v spomin na zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu, kjer so biti 29. novembra 1943 položeni temeiji nove države, skupne domovine narodov in narodnosti, ki so se takrat junaško boriti za osvoboditev izpod nacifašističnega nasiija in za izgraditev ijudske obiasti. Tudi letos so po vsej državi pripraviti razne siavnosti, predvsem pa so praznik domovine počastiti z delovnimi do-seški.
Na generalnem konzuiatu SFRJ v Ceiovcu je bii v počastitev državnega praznika v torek sprejem, na katerem je generalni konzui Marko Kržišnik kot gostiteij pozdravit številne predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega življenja iz Koroške in Siovenije. V tem siavnost-nem okviru pa je zasiužni narodnopolitični deiavec dr. Franci Zwitter prejei visoko odiikovanje — Orden zasiug za narod z ziato zvezdo, s katerim ga je Predsedstvo SFRJ odii-
kovaio za njegovo življenjsko deio v
korist utrjevanja prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter za obstoj in razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Odiikovanje je dr. Zwittru izročil predsednik republiške konference SZDL Siovenije Franc Šetinc, ki je
z izbranimi besedami orisat njegovo živijenjsko pot in ga prikazal kot sim-boi boja koroških Siovencev za narodnostne pravice. Dejai je, da si je Franci Zwitter v desetletjih svojega narodnopolitičnega delovanja kot borec za narodne in čiovekove pravice pridobi! veiik ugied ne ie v Avstriji in Jugosiaviji, temveč daieč po Evropi.
„Čez nekaj mesecev bo miniio 30 iet od podpisa avstrijske državne po-
godbe," je spomni) Šetinc. „Tudi koroški Slovenci boste to obietnico praznovati ponosno, ker pomeni prelomnico v zgodovini vaše domovine. Obhajati pa jo boste hkrati tudi z mešanimi občutki, kajti miniio bo tudi 30 iet vaše skupne Spomenice, ki je še danes podiaga vašega boja, vendar še vedno niso izpoinjena vsa dotočita 7. čiena državne pogodbe. Nasprotno, še poslabšati hočejo vaš položaj in vam vsiijujejo pravico star-
šev in etnični proporc. Zato bo obletnica primerna priiožnost, da Avstrijo odtočno opozorite na njene obveznosti." Pri tem je Šetinc nagiasii, da imamo koroški Siovenci v svojem boju veliko podporo v avstrijski demokratični javnosti, v matični državi Jugosiaviji in v mednarodni javnosti, kjer Avstrija prav z nespoštovanjem manjšinskih pravic ogroža svoj ugied.
Ko se je Franci Ztvitter zabvaije-val za visoko počastitev, je dejai, da ni storii nič drugega kot da je po svoji vesti izpolnjevat naioge, ki so mu biie naiožene. „Veseii me, da je to deio dobiio priznanje z odlikovanjem, ki pa pomeni priznanje tudi vsem zvestim sodetavcem, organizacijam in spioh vsem narodnim deiavcem, ki so po strašnem hoiocaustu nacizma spet zgrabiti za deio in pomagati obnavljati in razvijati naše narodno deio-vanje." In v tem smisiu je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevaii za obstoj naše narodne skupnosti v njenem najtežjem času ter doprinesli k mirnemu sožitju in dobremu sosedstvu, ki sta najtrdnejši temeij tudi za bodoči razvoj.
Franciju Zwittru ob podelitvi visokega odiikovanja in zasluženega priznanja iskreno čestitamo!
Nobenega popuščanja tistim silam
ki se zavzemajo za apartheid na Koroškem
Napad na dvojezično šoto je bii ie začetek ..dokončnega reševanja" koroškega manjšinskega vprašanja, kakor si ga zamišijajo nemški nacio-naiisti. Zahteve, ki jih je prejšnji teden sprožit koroški svobodnjaški prvak Haider, to nedvoumno dokazujejo. Po eni strani je terja), da mora biti pravica staršev uzakonjena v dežeini ustavi, po drugi strani pa se je zavzei za uvedbo etničnega proporca pri zasedbi vseh mest v javnih siužbah. Ločitvi v šoii bi siedita še iočitev na deiovnem mestu — torej popotna uveijavitev rasistične poiitike segregacije in apartheida na Koroškem.
Mednarodna zavrnitev očitkov
o vmešavanju v notranje zadeve Avstrije
Zadnji napadi nemškonacionainih sii na Koroškem na pravice sio-venske manjšine in ziasti na dvojezično šoistvo so izzvati zanimanje, ogorčenje in proteste v najširši avstrijski in tudi mednarodni javnosti. Vsi ti odmevi, posebno tisti v sosednjih državah, razumijivo vznemirjajo tukajšnje uradne dejavnike. Vidijo namreč, da manjšinskih vprašanj danes ni več mogoče reševati v ..zaprtem krogu". Ta vprašanja so postaia mednarodna vprašanja v najširšem pomenu besede, kar seveda še posebno veija v našem primeru, ko gre za izpoinjevanje obveznosti, ki jih Avstriji naiaga državna pogodba, torej mednarodni dokument, ki ga je podpisato na desetine držav in si s tem pridobiio pravico, bdeti nad spoštovanjem prevzetih pogodbenih obveznosti.
izraz tega širokega zanimanja za reševanje manjšinskega vprašanja v Avstriji je bii tudi obisk mednarodne skupine strokovnjakov, ki se je pred tedni seznanita s poiožajem na Koroškem. Zaskrbijenost, ki jo je izrazita skupina na podiagi tukaj dobijenih vtisov, pa je dežeini giavar VVagner imenovat „nedovoijeno vmešavanje nepristojnih ijudi", ki jim je očita) da „deiajo poiitiko v sivih conah", in da bi še boij ..podkrepit" vzvišenost napram mednarodni deiegaciji, je dodai, da gre pri čianih deiegacije večinoma za jugosiovanske emigrante.
Na te očitke je zdaj odgovori) Evropski komite za zaščito beguncev in priseijencev Cedri v Basiu, ki je svoječasno pripravit obisk mednarodne deiegacije na Koroškem. V svojem staiišču odtočno zavrača Wag-nerjeve nekvaiificirane očitke ter ugotavija: V deiegaciji so biii švicarski, nemški, francoski in finski državijani, noben čian ni bii jugosiovanski emigrant, pač pa so biii med njimi univerzitetni profesorji, izvedenci Evropskega sveta in zastopniki svetovne učiteijske zveze. „Taki izpadi proti mednarodni deiegaciji, proti staiišču švicarskih pariamentarcev in proti kritičnemu poročanju v inozemstvu ne morejo razpršiti upravičene zaskrbijenosti mednarodne javnosti zaradi razvoja na Koroškem," je rečeno v odgovoru komiteja. Ob koncu pa mednarodni komite ugotavija, da bi biio boij umestno, da bi dežeini giavar VVagner posveča) več pozornosti doiočenim „rjavim conam", ki ogrožajo mir na Koroškem.
Drugod manjšine pospešujejo
v Avstriji pa jih izsušujejo
Haiderjeve zahteve so izzvale ostre kritike v najširši javnosti in dežeini glavar VVagner je celo pozval na pravcati ..protestni vihar", ki bi moral zajeti „vse ljudi Koroške". Ta široki val ogorčenja je v polni meri upravičen, vendar ob njem ne smemo prezreti, da so Haiderjeve nezaslišane zahteve pravzaprav le del in posledica tiste narodnostne politike, ki jo na Koroškem zasledujejo že vsa leta in desetletja in za katero po tristrankar-skem paktu odgovarjajo vse tri v deželnem zboru zastopane stranke.
Vse tri stranke so sklenile manjšinski šolski zakon, ki temelji na priznavalnem načelu, na takoime-novani pravici staršev. Haiderjeva zahteva, da mora biti to načelo sprejeto v deželno ustavo, gre torej v smer formalne potrditve praktično že veljavne ureditve. Bolj značilno v tej zvezi je dejstvo, da v deželni ustavi, ki naj bi jo obogatili še z določilom o pravici staršev, niti z besedico ni povedano, da je Koroška skupna domovina dveh narodov; kje šele vsebovano kakšno dotočilo, ki bi obema narodoma jamčilo pogoje za njun obstoj in enakopraven razvoj.
Očitno diskriminiranje Slovencev, ki ga v koroških razmerah povzroča uveljavljanje pravice staršev na šolskem področju, naj bi se razširilo še na delovno področje. Etnični proporc bi pomenil dvojni
Argumentacijska stiska nasprotnikov skupne šole
NfJ<WM% Ce/ouŠ/M JffMOMStrgC;';;; oBrgn/tev Juojez/čne šo/e ?M Koroš-Aent je f%^o po suojen; o/wg% <bor po .spoj;' ^rgntnenr/rdn; izpoved; zagovornice segreggcijsCe po/itiCe očdno spr4-v;7% popo/nonM iz ravnotežja. 7*o je tnJi raznnt/jivo, saj je postajo povsen; jasno, Ja za zahteve po /očitvi so/ nimajo prav noCeniC argKweHfop — Me po/itični/? Zn se manj peJagošCiC.
/M p tej argafMentacZjs^Z sfisC; so se oJ/oči/i za CoraC, Ci je — m;7o rečeno — presenet/jZp.' AT/D-jevsC; pred-seJniC Jr. /osej Pe/Jner Z?; njegop po-s/opoJja „po/Covn;C" Afav /esse-nitsc/mig sta se ZstZ teden ojpotopa/a na /nžno 7';ro/sCo, Cjer sta odCriva/a „argKmente" ja /ocene šo/e. Gotopo sta ji/? Mas/a, saj je sp/ošno znano, Ja šo/sCi apartheid na Jažnem 77ro/sCem prap nič ne zaostaja za rasistično se-gregaeZjo p /ažnZ zljr;C:.
Pri ten; je značZ/no Jejstpo, Ja Co-rošCi nasprotnici sCapne šo/e nenaJo-ma iščejo zg/e Je prap na /ažnem 77-ro/sCem, medtem Co je Ci/o Jos/ej peJno s/ZšatZ trJZtpe, Ja n; e J Coroš-Cim Zn jažnotiro/sCim MtanjtZnt&Zn; vprašanjem sp/o/; ne more Citi noCe-niC primerjav. .Sedaj pZJZmo, Ja so primerjave /e ta J; možne, sepeJa, p Co/iCor Coristijo t;st;m, Ci se sZcer naj-Co/j za/etapajo o/; taCe podoCnosti. 7n draga znači/nost A77D-jevsCe eCs-peJZeZje je ta, Ja so na /ažnem Tiro/-sCem očZtno pZJe/Z /Cote/; videti) edi-no/e /očene šo/e, ničesar pa ne peJo popeJat; o tamCajšnjiC rešZtpa/? reci-mo dvojezični/; napZsop Zn razniC Jra-giC pprašanj enaCopravnosti.
O/; taCšni očitni enostranost; prZ isCanja argamentop za šo/sC; apart-Ceid na AorošCem se pot p Bo/zano/ Božen gotopo n; izp/ača/a — Cajti Cjer nZ o/jje^tZpnost;, tam taJZ ne more Cit; peroJostojnostZ.
pritisk na manjšino: že doslej so delovna mesta v javnih službah za Slovence le težko dostopna; v bodoče naj bi se temu pridružil še nadaljnji pritisk v obliki priznavalnega načela! Torej je povsem jasno, kam so usmerjene težnje tistih krogov, ki se upajo glasno razmišljati o takih stvareh, kar je - kot je meni) tudi VVagner — ..prehudo celo za nacistično dobo".
Kakor že rečeno, pa ob sedanjem valu protestov zaradi zahteve po uvedbi etničnega proporca ne smemo prezreti, da je ta zahteva le del širše strategije nemškonacionainih sil. V prvi vrsti in neposredno gre za obrambo dvojezičnega šolstva, kajti slej ko prej je ogrožena skupna vzgoja otrok. Ta nevarnost je to-
H „Te zahteve je treba zavrniti z vso odločnostjo, ker pomenijo le dosledno nadaljevanje apartheidske politike, ki se je začela z razpravo o šolstvu," je na Haiderjeve zahteve dejal poslovodeči tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Opozoril je, da zahteva po etničnem proporcu nasprotuje tako avstrijski ustavi kakor tudi državni pogodbi, zato ni pričakovati, da bi v avstrijski javnosti naletela na razumevanje. ..Prepričan sem, da bodo avstrijske stranke ta napad odločno zavrnile, ker mislim, da si Avstrija tega v mednarodnem pogledu kakor tudi v smislu mirnega sožitja na Koroškem enostavno ne more privoščiti."
H Čudim se, da v glavah nekaterih še vedno strašijo ideje in predstave, ki nikakor ne odgovarjajo duhu druge republike, je naglasil kancler Fred Sinowatz in dodal, da si zato tudi ne more predstavljati, da bi o takih zamislih sploh razpravljali.
H Niti v nacistični dobi se ne bi upal kdo priti na dan s takimi zahtevami, je menil deželni glavar Leopold Wagner, ki je o zahtevah Haiderja ugotovil, da pomenijo politični polom, ki je v zgodovini dežele brez primera. Opozoril je, da bi uvedba etničnega proporca povzročila val sovraštva in nezaupanja ter bi za vse čase ogrozila skupnost ljudi v deželi. „Zato nepremišljeni predlog koroške FPO terja, da vsi ljudje Koroške, ne glede na to, kateri stranki ali verski skupnosti pripadajo, odgovorijo s protestnim gibanjem, kakršnega še ni bilo," je poudaril Wagner. Dodal je, da bo trajalo še precej časa, preden bodo vsi razumeli daljnosežnost FPO-jevske zahteve po etničnem proporcu, ki je izraz nepojmljive neodgovornosti.
H Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva v svoji izjavi naglaša, da so morali tudi v koroški FPO priti do spoznanja, da je mnogo oseb, organizacij in strokovnjakov z univerz ter avstrijskih inštitutov za izobraževanje odraslih odločno proti načrtom KHD in FPO v manjšinskem šolstvu. To spoznanje pa bo verjetno tudi 'vzrok za sedanji politično nazadnjaški Haiderjev predlog, ki skuša z zahtevami po etničnem proporcu svojo ločitveno politiko v šolskem vprašanju sedaj razširiti tudi na javne službe.
H Wagnerjevemu pozivu na „pro-testni vihar" se je pridružil tudi predsednik Koroške Enotne liste Karel Smolle, ki je poleg tega deželnega glavarja pozval, naj prouči ustavnopravne možnosti, da bi Haiderju odvzeli vse pristojnosti deželnega svetnika. Svojo zahvalo utemeljuje Smolle s Haiderjevim predlogom o etničnem proporcu pri zasedbi mest v javnih službah, kar da usodno spominja na nacistične metode. Smolle
liko večja, ker ne gre samo za zavrnitev KHD-FPO-jevskih zahtev, temveč zlasti tudi za zavrnitev ..kompromisov", ki jih na šolskem področju ponuja OVP, ter za zavrnitev ..potrebnih sprememb" in ..večjega upoštevanja pravice staršev", o čemer govori VVagner.
Tukaj se torej v določenih obrisih spet kaže trostrankarska edinost in proti tej troedinosti je treba mobilizirati vse sile, ki jim je resnično za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov v deželi. „Upati je, da je Haider še pravočasno odprl oči tistim, ki so mislili, da se bo s kompromisom v šolskem vprašanju dalo rešiti celotni problem," je zapisal predsednik koroške socialistične mladine Peter Kaiser. Njegove povsem pravilne besede veljajo v prvi vrsti VVagnerju kot predsedniku najmočnejše stranke, seveda pa tudi vsem drugim odgovornim dejavnikom v deželi in državi. Kajti danes se nihče več ne more izgovarjati, da ne bi vedel, kam pelje pot oportunističnega popuščanja tistim silam, ki bi hotele južnoafriški apartheid z vsemi strašnimi posledicami prenesti tudi na Koroško.
postavlja tudi vprašanje, ali je Haiderjevo agiranje sploh še v mejah koroške in avstrijske ustavnosti, kajti Avstrija se je v vseh mednarodnih ustanovah upravičeno izjavila proti vsaki obliki rasizma.
HI Predsednik kčroške OVP Stefan Knafl je svobodnjake pozval, naj ne povzročajo znova nemir v deželi s takšnimi predlogi, medtem ko je drugi predsednik deželnega zbora Leo Uster (OVP) dejal, da Haiderjev predlog samo dokazuje, da hoče FPO manjšinsko vprašanje vključiti tudi v propagando za bližnje občinske volitve, kar pa deželi Koroški in njenim prebivalcem gotovo ne bi koristilo.
H Vodja deželne ustavne službe dvorni svetnik dr. Ralf Unkart se je
odločno izjavil proti uvedbi etničnega proporca in opozoril na tozadevna določila avstrijskega temeljnega zakona, ki določa, da morajo biti javne službe vsem državljanom enako dostopne. To določilo nasprotuje etničnemu proporcu, še več, ga celo prepoveduje, je dejal Unkart.
H Kot narodna skupnost smo seveda zainteresirani na tem, da smo ustrezno zastopani tudi v javnih siužbah, je dejal tajnik NSKS Franc We-denig, ki pa je hkrati podvomil, da bi bilo v danih razmerah na Koroškem sploh možno ustvariti podlage za tak proporc. Ce pa bi prišlo do uvedbe proporca, bi to gotovo povzročilo trde boje za vsako mesto, kar razvoju na Koroškem nikakor ne more koristiti.
H Zahteve po spremembi manjšinskega šolskega zakona so le korak po poti k nadaljnjemu ločevanju, ki naj bi po Haiderjevem predlogu zajelo tudi področje javnih služb, je izjavil predsednik koroške socialistične mladine Peter Kaiser. „FP<3 hoče s tem preprečiti mirno sožitje na Koroškem," je dalje poudaril Kaiser, „zato je samo upati, da je Haider s tem še pravočasno odprl oči tudi tistim, ki so še mislili, da bi bilo s kompromisom v šolskem vprašanju mogoče rešiti celotni problem."
H Sem proti vsakemu proporcu, tudi proti etničnemu, je deal državni sekretar Ferrari Brunnenfeld, Haiderjev predhodnik na položaju predsednika koroške FPO. Napovedal je, da se bo v vodstvu svobodnjaške stranke zavzel za to, da zvezna FPO ne bo podprla Haiderjevega predloga.
*
Širina odklonilnih stališč k Haiderjevim izjavam je vsekakor razveseljiva, da pa se je v ta krog vključil celo KHD, je le precej sumljivo. Pa si ni kdo zamislil zadevo tako, da na eni strani podneti val protestov proti proporcu, da na drugi strani lažje baranta o kompromisih, se pravi o poslabšanju na šolskem področju?!
Evropski parlament v Strasbourgu, ki je pred meseci začel široko akcijo za izgiasovanje posebne listine o manjšinskih pravicah, je svoje zanimanje in razumevanje za manjšine dokazal tudi v nedavni proračunski debati. Med razpravo o proračun i za prihodnje leto je namreč sprejet sklep, po katerem bo za 50 odstotkov povečal svoj prispevek v korist kulturnih dejavnosti evropskih narodnih manjšin.
Sredstva, ki jih namenja evropski parlament za pospeševanje narodnih manjšin, gotovo niso velika. Toda 50-odstotno povišanje teh sredstev je vsekakor dokaz, da na evropski ravni pripisujejo čedalje večji pomen narodnim manjšinam in njihovim dejavnostim.
Še posebno očitno postane to v pri-
merjavi s prakso, ki se je glede pospeševanja manjšin ..širokogrudno" poslužuje Avstrija: Na osnovi zakona o narodnih skupinah so v zveznem proračunu predvidena določena sredstva, ki baje dosegajo več milijonov šilingov na leto. Toda v poročilih o porabi teh sredstev je navadno zaslediti le manjše vsote in še te se od leta do leta krčijo. Kot ^utemeljitev" za takšno protizakonito prikrajševanje manjšin pa je navadno slišati očitek, da so manjšine (predvsem gre tukaj za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate) same krive tega izsuševanja — ker nočejo sodelovati v sosvetih(!).
Takšno ravnanje je res nezaslišana oblika izsiljevanja namesto pospeševanja manjšin. Torej bi imeli pristojni avstrijski dejavniki vzroka dovolj, da bi se pri drugih učili, namesto da jim samovšečno delijo nauke.
Celovški rektor Bodenhofer:
..Pedagogi
hočemo sodelovati"
„Jezika narodne skupnosti ne smejo potisniti v geto; ohraniti moramo mnogoličnost in občutek, da spadamo skupaj," je poudaril celovški univerzitetni rektor dr. Hans-Joachim Bodenhofer, ko je konec zadnjega tedna politikom v imenu celovške univerze še enkrat ponujal sodelovanje pri obravnavanju manjšinskega šolstva. ..Ponujamo sodelovanje, konstruktivno hočemo sodelovati pri morebitnem spreminjanju dvojezičnega šolstva", pravi rektor. Ne lasti si pa izključne pravice za sodelovanje strokovnjakov celovške univerze, ..pritegnejo naj tudi znanstvenike strokovnjake z univerz na Dunaju, v Salzburgu, Gradcu, Inns-
zakonov, dokler razmere niso preverjene, in dokler novi modeli niso preizkušeni.
Dr. Larcher je še posebej opozoril na lastno izkušnjo, da pripad-tiki večinskega naroda skoraj ni-*najo informacij o obstoju in živ-jenjskih pogojih Slovencev na Koroškem. Vrhu tega bodo na univerzi z vso pozornostjo raziskali problem tistih sodeželanov, ki v ivoji identiteti nihajo med Slovenci in nemškogovoreČimi Avstrijci.
„Jezik ima sploh nalogo, da nam pomaga premostiti nasprotja, hkrati pa nam omogoča, da iznašamo konflikte na miren način, zakaj bi z ločevanjem šolarjev po jezikovni pripadnosti odpirali jarke, ki jih nikoli ni več mogoče prekoračiti" je zaključil eden izmed diskutantov.
brucku ali tudi v Zurichu".
Za takšen ponovni poziv avstrijskim politikom, ki dosedaj k svojim pogovorom o šolstvu še niso pritegnili strokovnjakov, je rektorja opolnomočil univerzitetni kolegij, najvišji odbor univerze.
Razgovora z novinarji se je ob tej priliki udeležilo tudi 7 članov ..delovne skupnosti za narodnostna vprašanja", ki že od leta 1980 naprej znanstveno obravnava narodnostno problematiko. Kot zastopnik te skupine je dr. Peter Gstettner še enkrat predstavil pedagoški reformni načrt, na podlagi katerega naj bi se izvedli šolski poskusi, izobrazba učiteljev in drugi ukrepi za izboljšanje dvojezičnega šolstva v korist vsega prebivalstva dvojezičnega ozemlja. Predvsem so univerzitetni učitelji poudarili, da ne gre spreminjati
Širok val protestov
proti zahtevam nemških nacionalistov
TOKRAT V LJUBLJANt
Razstava „Po koroških partizanskih poteh'
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7
vabi na
V letošnji spomladi je Zveza koroških partizanov vabila v Aulo slo-venico v Celovcu, kjer sta se s svojimi slikami predstavila dr. Danica Bem-Gala in dr. France Cegnar. Umetnika sta v Celovcu razstavila siike, ki sta jih naslikala na Koroškem, zato je tudi naslov razstave bil „Po koroških partizanskih poteh". Po razstavi v Celovcu sta umetnika nadaljevala s svojim delom, pretekli petek pa sta pod istim naslovom razstavljala v Muzeju revolucije v Ljubljani. To je bil dogodek, ki je na otvoritev spet privabil številne predstavnike družbe-no-političnega življenja Ljubljane in drugih krajev Slovenije, zlasti bivše koroške partizane — tudi s Koroške.
Razstavo je otvorila predsednica skupščine mesta Ljubljana, Tina Tomlje, ki je ob tej priložnosti izrazila tudi solidarnost s koroškimi Slovenci v boju za ohranitev skupnega dvojezičnega šolstva, predsednik Zveze borcev SRS Bogo Gorjan pa je v imenu prireditelja razstave pozdravil oba umetnika, Sergeja Kraigherja, Lidijo Šentjurc, Bojana Lubeja, predstavnike ZSO dr. Marjana Šturma, Janeza Wutte-ja-Luca, dipl. inž. Francija Einspielerja in predstavnika NSKS dipl. trg. Janka Uranka. O umetniškem delu in pomenu slikanja krajev, kjer so se odvijali partizanski boji, ali domov, ki so podpirali partizane, smo pisali že ob razstavi v Celovcu. Zato tokrat lahko samo ponovimo, da dr. Danica Bem-Gala in dr. France Cegnar opravljata pomembno poslanstvo, ko na umetniški način upodabljata kraje, kjer se je na Koroškem odvijalo partizanstvo. Pomembnost njunega dela se odraža tudi v tem, da založba Delavska enotnost pripravlja izdajo knjige, v kateri bo predstavljenih 140 del obeh avtorjev, pred njeno izdajo pa bodo razstavo prikazali tudi v drugih krajih Slovenije.
Da je razstava v Ljubljani našla tudi odzivnost pri nas na Koroškem, je potrdila udeležba številnih predstavnikov naših organizacij na otvoritvi in so delovanje Koroškega partizanskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Branka Čepina zapel nekaj primernih pesmi. Poslevodeči tajnik ZSO dr. Marjan Šturm pa je ob tej priložnosti (v zastopstvu predsednika dipl. inž. Feliksa VVieserja) spregovoril o pomenu NOB na Koroškem ter o sedanji politični situaciji in med drugim dejal:
„... Antifašistični upor koroških Slovencev, ki je bil v tesnem sodelovanju z uporom slovenskega in jugoslovanskih narodov in narodnosti pod poveljstvom tov. Tita, je dosegel na Koroškem velike vo-jaško-strateške uspehe, pa pomeni za koroške Slovence predvsem tudi afirmacijo k politično osveščeni in samozavestni narodni manjšini.
V antifašističnem uporu so koroški Slovenci doživeli po desetletnem ponižanju in zatiranju, po desetletni politični defenzivi torej tudi svojo politično metamorfozo, in čeprav je ta zavest po drugi svetovni vojni zaradi znanih političnih okoliščin mednarodne hladne vojne, informbirojevskih zapletk za nekaj let stopila v ozadje, je kljub temu vendar bila na Koroškem prisotna. Prisotna v zavesti našega človeka še posebno pa v zavesti naših partizanov, izseljencev in vseh tistih, ki so na lastni koži spoznali nemški nacizem ...
... Ta dimenzija koroškega partizanstva, dimenzija upornosti, napetosti ter povezovanja z demokratičnimi nemško govorečimi sodežela-ni, Je še danes prisotna pri naših nasprotnikih. Zaradi tega se prizadevajo, da bi čim prej izpodrinili slovenski živelj na Koroškem, da bi čim prej to Koroško zreducirali na enodimenzionalno enojezičnost in s tem preprečili, da bi kdajkoli na Koroškem spet prodrla v ospredje
napredna misel in sodelovanje med narodi.
Čeprav je nemški nacionalizem na Koroškem s to svojo politično naravnanostjo v marsikakem kraju uspel, predvsem z ustvarjanjem protislovenskega javnega mnenja, potem kaže prav razvoj zadnjih tednov in mesecev, da primitivni nemški šovinizem ne uspeva več tako kot še pred desetletji. Še nikoli poprej koroški Slovenci nismo imeli toliko politične pomoči s strani nemško govorečih kot prav ob vprašanju dvojezičnega šoistva.
In ob tem smo spoznali, da prav ti krogi, ki so z nami demonstrirali proti ločevanju šolarjev, vidijo v naši polpretekli zgodovini, v naši partizanski upornosti svetlo točko v sicer dokaj črni in rjavi zodovini naše dežele.
Zato lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je bilo prav, da so se tiskali Gašperjevi Gamsi na plazu in to v treh jezikih in šestih nakladah, ki so širom naše in preko naše dežele raznašali zgodovino o koroškem partizanstvu. Zato je bilo prav, da se je začel izdajati Vestnik koroških partizanov, ki je ogromno prispeval k spoznavanju partizanske zgodovine. Zato je bilo prav, da se je pri Peršmanu uredil muzej NOB, ki ga je do danes obiskalo nekaj tisoč ljudi iz domala cele Evrope...
... Seveda to ne pomeni, da smo bitko za šolo že dobili. Za enkrat to šele pomeni, da to našo skupno šolo ne bomo prodali poceni, da ne bodo zadostovali neki štrajki nemških nacionalistov, da bi deželni glavar šolsko ureditev spremenil v našo škodo, kot je bilo leta 1958. 59. Lahko pa rečemo, da smo v tej bitki ustvarili široko fronto, ki se zoperstavlja rasističnim zahtevam nemških nacionalistov. Od celovške univerze preko socialističnega, katoliškega do komunističnega tabora sodelujejo v fronti za ohranitev in izgraditev skupne šole ..
Knjižni dar
Slovenske prosvetne zveze v Založbi Drava za leto 1985
po neverjetno ugodni ceni Sik 585***
Dr. Luka Sienčnik Helena Kuhar Janko Messner France Bevk
Knjižni dar vsebuje:
Koroški kotedar 1985 Koroški Siovenci v boju za svojo šoio Jeika — Pričevanje koroške partizanke Naša !epa beseda — Jezikovni pogovori Rož, Podjuna, Zi!a
Vascit pr Ziie — velika plošča MPZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu Stenski koledar Aule slovenice — VVerner Berg
NAROČtTE ŠE DANES!
NAROČiLNiCA (izpolnite, izrežite in še danes pošljite na naslov: Drava -
Naša knjiga, Paulitschgasse 5-7, 9020 Celovec)
Sporočam vam, da nepreklicno po povzetju naročam Knjižni dar Stovenske prosvetne zveze v Založbi Drava (pet knjig + velika plošča + stenski koledar) po neverjetno ugodni ceni šil. 385.
Ime in priimek
Naslov	-----
Kraj in datum	Podpts
razstave slikarskih del akademskega slikarja
Barda
Jacundusa
Razstava je odprta do 14. decembra 1984, od ponedeljka do petka od 13. do 16.30 ure.
Kulturne novice
V	ponedeljek so v jugoslovanskem
kulturnem centru na Dunaju odprli AAovno raz$f%fo	5TojAov% Iz
Vovodine. Razstavo je odprl jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Milo-rad Pešič. Otvoritve se je udeležilo mnogo ljubiteljev slikarske umetnosti, med njimi tudi predstavniki dunajskega političnega in kulturnega življenja.
Sava Stojkov je eden izmed znanih slikarjev-naivcev, ki so s svojim značilnim slogom zbudili zanimanje tudi izven meja Jugoslavije in danes njihova dela sodijo med najbolj iskana te vrste umetnosti.
e
V	okviru	:zwenjiWf med
Gorenjskim muzejem in galerijo An der Stadtmauer v Beljaku, so pretekli torek, 27. novembra 1984, v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstave akademske slikarke Christine de Pauli-Barenthaler iz Beljaka. Umetnica se v Kranju predstavlja s ciklom slik Človek in njegovi strahovi.
č
Pri založbi Obzorja v Mariboru je pred kratkim izšla ??!07!0gr%/?'j<! rAzM;%	Afozur-
izpod peresa Wolfganga Hileshei-merja; v slovenščino pa je delo prevedel znani slovenski pianist, predava-
telj in prevajalec Marijan Lipovšek. Mozart v glasbi in besedi — tako se glasi naslov monografije — je brez dvoma lep prispevek k predstavitvi tega velikega mojstra glasbe. Monografija bo med ljubitelji Mozartovega glasbenega opusa gotovo zbudila zanimanje, koristila pa bo tudi tistim, ki se zanimajo za življenjsko pot največjega avstrijskega skladatelja.
$
Mohorjeva založba je preteklo sredo predstavila svojo redno Anjižno zAIr^o zn Mo I9&3. Poleg koledarja je Mohorjeva v svojo zbirko vključila pet knjig. Tu je najprej tradicionalna Pratika, potem pa sledijo knjige Betlehemska zvezda zavije s svoje poti, ki jo je napisala Marica Kulnik, ilustrirala pa Angelika Kaufmann; dr. Pavle Zablatnik je tudi tokrat med avtorji Mohorjeve knjižne zbirke in nadaljuje z opisovanjem ljudskih šeg in navad, ki jih objavlja pod naslovom Čar letnih časov. Pavle Zidar je napisal knjigo o potovanju po Palestini in jo imenuje Jezus v času; zanimiva je knjiga Iz skrivnih predalov, v kateri so objavljeni prispevki literarnega natečaja ob 130-letnici Mohorjeve družbe, krog zbirke pa zaključuje knjiga Maksimilijana Osojnika, ki je napisat povest Izlet v vesolje.
MED NOVIM) REVIJAMI
„Die Brucke" 3-84
Pravkar je izšla nova številka koroške kulturne revije „Die Brucke". Je to predzadnja v letošnjem letu, po vsebini zelo bogata — tudi kar zadeva prispevke slovenskih avtorjev. Med njimi najdemo imena Florst Ogris, Rudi Benetik, Fabjan Hafner, Vinko Ošlak in Maja Haderlap, ki pišejo oz. objavljajo svoje prispevke, prevode in razmišljanja o umetnosti.
Horst Ogris piše o kulturnem žur-nalizmu in v svojem kratkem sestavku, objavljenem v slovenskem in nemškem jeziku, naglaša težavnost novinarskega spremljanja kulturnih dogodkov ter o tem, kako mora po vsaki napisani vesti spet začeti znova. Med mladimi slikarji, ki jih revija predstavlja, je tudi naš Rudi Benetik. O njegovi umetniški poti in izpovedi razmišlja Maja Haderlap (žal samo v nemščini). Reprodukcija Benetikovih slik in fotografij v barvah gledalcu približajo govorico tega mladega umetnika. Fabijan Hafner v „Die Brucke" tokrat nastopa kot pesnik in prevajalec pesmi Tomaža Šalamuna, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije. Hafner svoje pesmi objavlja v nemščini, vendar pa ni povedano, ali gre za prevode iz slovenščine, ali za pesmi, napisane v jeziku večinskega naroda. Tudi enodejanka ..Salomonska sodba", ki jo je napisal Vinko Ošlak, je objavljena samo v nemškem prevodu (dr. Marija Spieler), in bralec ni-
ma možnosti primerjave z izvirnikom. To ni kritika na račun urednika, slednji je verjetno vezan na odmerjeni prostor. Morda pa bi bil vreden poizkus kakšen prispevek slovenskega avtorja objaviti samo v izvirniku, če za prevod ni več prostora? To bi bila tudi neke vrste demonstracija enakopravnosti pripadnikov slovenske narodne skup-nostti. S tem pa nikakor nočemo ustvariti vtisa, da nismo za dvojezičnost.
Prav tu pa moramo spet pohvaliti prispevke nekaterih nemško pišočih avtorjev, katerih vsebinske povzetke urednik objavlja tudi v slovenščini, isto velja za poročilo oz. delni ponatis kataloga razstave INTART, ki je tokrat bila v Ljubljani, izbor pa je opravil koroški slikar Giselbert Hoke. V tem primeru gre celo za dosledno trojezičnost nemško, slovensko in italijansko.
Nova številka „Die Brucke" je tudi sicer pestra in zanimiva, zato priporočamo, da jo prelistate. Tokrat je težišče revije posvečeno likovni umetnosti in bo še posebno pritegnila ljubitelje slikarstva. Revijo je možno kupiti tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, lahko pa jo naročite tudi pri kulturnem oddelku koroške deželne vlade Klagenfurt/Celovec, Volker-markter Ring 29. Posamezni izvod stane 60 šilingov, celoletna naročnina pa 230 šil. vključno s poštnino.
Gospodarsko sodelovanje krepi vezi med Gorenjsko in Koroško
Obmejno gospodarsko sodelovanje med Gorenjsko in avstrijsko Koroško se je v zadnjem času precej okrepiio na račun večjih kompenzacijskih poslov. Vanje so na avstrijski strani vključena predvsem mešana podjetja, v katerih je kapital gorenjskih podjetij in gospodarstvenikov iz vrst slovenske manjšine na Koroškem.
Kot je znano, med Jugoslavijo in Avstrijo ni podpisan meddržavni sporazum o obmejnem gospodarskem sodelovanju, kakršen je na primer med Jugoslavijo in Italijo. To obliko obmejnega sodelovanja delno nadomešča protokol o sejemskih kompenzacijskih poslih, ki velja že dvajseto leto. Nosilci in partnerji v urejanju sejemskih kompenzacijskih poslov so na jugoslovanski strani republiške gospodarske zbornice, na avstrijski pa deželne trgovinske zbornice Koroške in Štajerske ter deloma tudi še nekatere druge.
Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino v Beogradu za vsako leto določi vrednostni kontingent sejemskih kompenzacijskih poslov, zbornice pa potem med seboj uskladijo liste blaga v obe smeri, pri čemer je menjava 1:1. Kontingent za lansko leto je bil odobren šele v začetku letošnjega leta, zato je bilo treba pohiteti s prijavo poslov. Prav zato je Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko v Kranju letos okrepila svojo dejavnost na tem področju. Tako je organizirala razgovore o konkretnih oblikah in vsebini obmejnega sodelovanja. Na
njih so sodelovali predstavniki Zveze slovenskih zadrug iz Celovca ter Murke iz Lesc in Merkurja iz Kranja, ki sta nosilca sejemskih kompenzacij posebnega kontingenta, in drugi predstavniki organizacij, ki jih zadevajo ti obmejni gospodarski posli.
Od kontingenta sejemskih kompenzacijskih poslov, ki odpade na Slovenijo, je Gorenjska letos dobila 40 milijonov šilingov. Ta vsota je skoraj dvakrat tolikšna kot lani, ko je bilo blagovne menjave v vsako smer za 22 milijonov Šilingov. Od gorenjskih podjetij so se v kompenzacijske posle najmočnejše vključili Elan iz Begunj, LIP Bled in Alpetour iz Škofje Loke. Pri teh gre za višjo obliko gospodarskega sodelovanja s podjetji z meša-
„Gorjanci" so se v minulem letu močno posvetili manjšinskemu šolskemu vprašanju. To je bilo slišati iz poročil na minulem občnem zboru Slovenskega prosvetnega društva ^Gorjanci" v Kotmari vasi. Saj je društvo posvetilo šolskemu vprašanju pozornost tako v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna (predavala sta dr. Avguštin Malle in dr. Valentin Inzko) kot tudi ob začetku šolskega leta, ko je dr. Dietmar Larcher predaval o prednostih dvojezičnosti. V ostalem so se posvetili mladinskemu delu,
nim lastništvom, v katerih imajo svoj delež, to so tovarna smuči na Brnci, tovarna pohištva v Žitari vasi in špedicija v Pliberku.
Poleg teh so se od gorenjskih podjetij v obmejno menjavo vključili tudi Iskra in Sava iz Kranja, železarna Jesenice, Peko Tržič in nekateri drugi. Za vse te opravljata posle Murka in Merkur, njun glavni partner na avstrijski strani pa je Zveza slovenskih zadrug v Celovu.
Na Gorenjskem želijo, da bi to obmejno gospodarsko sodelovanje v prihodnje še povečali, kar bi pripomoglo tudi h krepitvi stikov med slovensko manjšino na Koroškem in matičnim narodom.
L. V
prav tako pa je deloval mešani pevski zbor, so se zvrstile izobraževalne in družabne prireditve, in so se ^Gorjanci" vključevali v občinsko dogajanje.
Največ ljudi — okoli 300 — je privabilo gostovanje gradiščansko hrvaške folklorne skupine KOLO SLA-VUJ, ki je prvič nastopila v Kotmari vasi in predstavila plese Hrvatov iz nove in stare domovine. Mladina si je doma ogledala film „Sreča na vrvici", v Borovlje, k filmu „Srečno, Kekec", pa se je peljalo kar okoli 50 mladih Kotmirčanov. Zato je imelo svojo privlačnost tudi družabno srečanje otrok na Plešivcu, kot so otroci radi nastopili tudi v Šentjanžu ter se udeležili glasbenega popoldneva z iznajdljivim umetnikom Jankom Je-zovškom. Mešani pevski zbor je sooblikoval redni spomladanski koncert, se udeležil XV. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, sodeloval pri otvoritvi gasilskega doma v Brdeh, ter nastopil še ob drugih prilikah. Med družabnimi prireditvami bi omenili le ..Veselico Gorjancev".
Občni zbor je dal staremu odboru razrešnico in izvolil celotni prejšnji odbor s predsednikom Jozijem Packom na čelu za nadaljnjo delovno dobo.
Po končanem zdravljenju v bolnici se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi ustno ali pismeno želeli čim prejšnje okrevanje.
dipl. inž. Feliks Wieser
Vsem bivšim borcem in sodelavcem narodnoosvobodilne borbe sporočamo žalostno vest, da je v ponedeljek 26. novembra 1984 v 57. letu starosti nenadoma umrl koroški partizan
tovariš
Joško Kežar
tajnik Zveze koroških partizanov
nosilec Častnega znaka za zasluge za osvoboditev Avstrije, Ordena 4. julij, Ordena za zasluge za narod in Znaka koroškega partizanstva.
Plodno je bilo njegovo življenje, neprecenljiv njegov delež v našem narodnoosvobodilnem boju in nesebično njegovo delo v naši borčevski organizaciji za ohranjevanje in širjenje tradicij partizanske borbe na Koroškem.
Koroški partizani in sodelavci bomo svojega zaslužnega tajnika in izkušenega narodnopolitičnega delavca ohranili v častnem spominu.
Slava tovarišu Joškotu Kežarju
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
Občni zbor SPD ..Gorjanci"
NONČA VAS
Franca Buchwaida ni več
Čeprav fratre f Kckm^k/ pJ. P%k-ttof oče že rfaj; Č4M ko/ek%/ Zn Z$k%/ pomoči v ko/nZfnlcZ mn /e-ta ni feč mog/% pOTTMgdtf. KrMta rtrrrt ;e prZI/% mnogo prezgodaj. Ka; pa nam je pomenil pogojni, smo se se/e prav zaveda//, ko so zvonov/ oznannja/Z njegov od/tod.
Že kot m/ad fant se je franc Pnck-wa/d pr/drazZ/ t/st/m rodo/ja/mm, ki so se pr/zadeva/Z za <fokroklt naše narodne s^apnost/. fo njegovo de/o se je zače/o že pred drrtgo svetovno vojno v 5/ovfwkl prosveti Zn v zadružništva našega oko/11%. Pl/ je Izvrsten Zgra/ec, pevec Zn vnet tamfa-raš, tkrntkn ki/ je č/ocek, ki se je žrtvova/ za drage Zn to ve/Z^o^rat v svojo fkodo. Že v m/adlft /etik je stopi/ na če/o s/ovens^ega prosvetnega draštva v P/lkerkn. V časa fo je kl/o za nas forošfe f/ovence najfajše, je kodri/ Zn v/Zva/ pogama, da fo prlš/a zopet pom/ad Zn da kodo spet za nas cvete/e rožice, pa čeprav kodo po-šfrop/jene s srčno krvjo. Kot mnog/ drag/ 37ovencZ, je mora/ v dnef največje sl/e Zn zatiranja s/ažltZ vojsfo t/st/m, k/ so kote//, da zginemo z naše domače zem/je.
fo zmag/ pravice nad kr/v/co pa je fafvov oče meni/, da se komo ok-drža/Z /e, če komo gospodarsko močni. Vsa povojna /eta je de/a/ v zadragl, posojZ/nlcZ Zn na ka/tarnem področja, feta f?32 je k// Zzvo/jen v apravnl odkor posojl/nlce, /eta /939 za podpredsednika ter /eta /972 za predsednika posojZ/nZce. Od /eta /973 do /eta /9#3 je Zme/ fankcljo č/ana nadzornega odfora. Za njegove zas/age ma je Zveza s/ovensklk zadarg, ok otvoritvi nove posojl/nlce /eta /979, po-de/Z/a priznanje dr. Va/entlna Janežiča v srefra, /eta Z9&3 pa še v z/ata.
Za de/o na ka/tarnem področja ma je f/ovenska prosvetna zveza pode/Z/a Drafosnjakovo priznanje, f svojim de/om za narodov k/agor pa sl je nakopa/ tadl sovražnikov, ki so ga kote/! z gnasnlml napadi ailšatZ. Odgovor na vse to pa je k//, da se je še ko/j zarl/ v de/o zapostav/jenlk. 5 svojo skromnostjo Zn dokrlm srcem pa je zna/ vedno spet pritegnit/ nove /ja-dl za svoje č/oveko/jakno de/o v korist skapnostl. fosekna vr/Zna ma je kl/a, da je zna/ prZs/aknltZ /jadem Zn časa, ki je že v sivi pretek/ostZ. Tako sl je zaplsova/ stare pesmi, šege Zn navade Zn oplsova/ žlv/jenje na vasi. fadl smo ga posaša/Z v s/ovensklk radljsklk oddajak. Ve/Zko astnlk Izroči/ je zapisa/, da ne pridejo v pozako. Ve/Zka škoda je, da ma je smrt ve/Zko prezgodaj preklnl/a to de/o. Pokojni oče Pakvove domačije, ki je žive/ kot vZkarnlk, k/jakajoč vsem vikarjem, je s svojim de/om vseja/ seme /jakeznl, vzora Zn razamevanja med nas, zato
komo tadl žetev zna/Z cenit/ Zn čavat/, da ko /Zk Pakvovega očeta nelzkrlsen.
Po/eg razdajanja za drage pa je Pakvov oče tadl vestno skrke/ za svojo domačijo Zn števl/no dražlno. f pridnostjo je dokapl/ nekaj zem/je, da k/ š/o /ažje, zato pa je mora/ ko/je poprijeti za de/o, da ma je domača grada da/a več kraka. K/jak garanja ni nlko/Z toži/ Zn okapava/. .Spominjamo se ga, s kakšnim vese/jem je ora/ njive Zn prepeva/, da je odmeva/o tja v sosedne vas/, pa čeprav so ma ora/o v/ek/e /e krave. Posekno skrk je posveti/ svojim otrokom, ki jlk je vzgoji/ v zavedne č/ane našega /jadstva. Prepričani smo, da kodo š/Z po pot/ pokojnega očeta.
/zredno ve/Zko /jadl ma je na non-čavaškem pokopa/Zšča Zzkaza/o zadnjo čast Zn se pok/onl/o njegovema de/a. Cerkven/ okred je opravi/ mestni žap-nlk Ka/mež v asistenci dekana fr/en-ca ter žapnlkov /gerca Zn fovana. Pevci A/oPŽ „Kra/j kkatjaž" Zn mešanega zkora „Podjana" so se na doma Zn ok odprtem groka pos/ovl/1 s pesmimi.- „Po/je, kdo ko teke /jaki/" Zn „fož, Podjana, ŽZ/a". f/ado je mora/o kiti Pakvovema očeta, ko se je mora/ za vedno pos/ovltl od svojega doma, ki ni ki/ samo njegov, marveč tadl vsek t/stlk, ki smo /skali pri njem nasvetov, pomoč/ Zn spod-kadnlk kesed.
Ok groka so ma Zzrek/Z kesede zakva/e zastopniki organizacij, s katerimi je pokojni vse žlv/jenje plodno sode/ova/. V /mena fnotne /Iste P/Zkerk, mestne okčlne P/Zkerk Zn v Imena sosednjlk draštev se je od pokojnika pos/ovl/ podžapan mestne ok-člne P/Zkerk Af/rko Kamer. Ža JPD „fdlnost" v P/Zkerka je spregovori/ predsednik Jožko f/ad/, za apravnl Zn nadzorni odkor PosojZ/nZce P/l-kerk je Izreke/ kesede s/ovesa predsednik apravnega odkora Ko/enlk Lipej, v Imena Zveze s/ovensklk za-drag pa je spregovori/ predsednik Inž. frld/ Kapan.
f/va/a tl za ve/Zko prizadevnost v prid našega /jadstva. Ža/ajočlm sorodnikom Izrekamo naše g/okoko so-
VESTNIK
)idajate!jinzaiožnik:Zvezas!ovenskih
organizacij na Koroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Ceiovec, St.-Ruprechter-StraBe 19/!V, te!. (0 42 22) 54 0 42, teteks 42 20 86 sndk a
Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometerg. 10, tei. (0 42 22) 32 5 50.
Tisk: Zaioiniška in tiskarska druiba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije.
PRtREDtTVE
Razstava
Koroške panjske čelnice
v farni dvorani v Šmihelu je odprta do 2. decembra 1984 Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, KPD Šmihel in Čebelarsko društvo Šmihel.
BILCOVS
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu sporoča, da je JEZIKOVNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO v$a-ko sredo od 18.30 do 20. ure v ljudski šoii v Bilčovsu.
DOBRLA VAS
POPOLDAN DRUŽINSKEGA PET JA. VI2ARJEV IN PRIPOVEDNIKOV
Prireditelj: SPD „Srce" v DobrM vasi Cas: nedelja, 2. 12. 1984 ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo družine, vižarji in pripovedniki
BLATO
MIKLAVŽEVANJE
v soboto 1. 12. 1984 ob 19.30 uri v Klubu KDZ Blato.
Prireditelj: Klub KDZ Blato.
LOČE
Predavanje: „Sege in navade v zimskem času"
v soboto 1. 12. 1984 ob 19. uri v Ločah pri Pušniku
Predava dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem sporoča:
Uradne ure Glasbene šole so vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Slovenske prosvetne zveze.
V tem času se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tov. Joži j o Mečino, Gasometergasse 10, (tel.: 0 42 22 (32 5 94) v Celovcu. V nujnih zadevah lahko pokličete tudi štev. 0 42 28 (23 65).
CELOVEC
Osrednja gledališka predstava
. STRIČEK VANJA
v soboto 8. 12. 1984 ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
RADIŠE
ORF — Slovenski oddelek in SPD ,,Radiše" vabita na PLES in IZBOR NAJBOLJŠE POPEVKE ZA MESEČNO HIT-PARADO
v soboto 1. 12. 1984 ob 18. uri v kulturnem domu na Radišah. Izžrebali bomo tudi nekaj nagrad.
Strokovno zasedanje na celovški univerzi
„Skupno življenje — skupna šola" od 11. do 13. decembra 1984, (dnevno ob 15.00 diskusija, ob 19.30 predavanja)
Strokovnega ra{govora o narodnostnih problemih se bodo udeležili strokovnjaki iz Zvezne republike Nemčije, Švice, Avstrije in Južne Tirolske.
Organizator: „Arbeitsgemeinschaft Voiksgruppenfrage"
Menjava denarja
Stanje v četrtek 29. novembra 1984
Za100dinarjevdobite	9.00	šil.
Za 100	dinarjev plačate	11.00	šil.
Za 100	tir dobite	1.09	šil.
Za 100	!ir plačate	1.18	šil.
Za 100	mark dobite	694.00	šil.
Za 100	mark plačate	710.30	šil.
CELOVEC
ADVENTNO SREČANJE
v četrtek 6. 12. 1984 ob 9.30 uri v Slomškovem domu, 10.-Okt.-Str. 25 Prireditelj: referat za žene.
PLIBERK
ADVENTNO SREČANJE
v nedeljo 9. 12. 1984 ob 15. uri v farni dvorani v Pliberku.
Nastopajo: Suški oktet, Giobaški puobi, otroška skupina iz Zvabeka, mladinski zbor Podjuna, Katja Krainc, Gmtka Opetnlik (kitara) in farna mladina Pliberk.
Prireditelji: Katoliška miadina Pliberk - Zvabek - Suha - Vogrče
PLIBERK
Kriminalka ,,SVET1 PLAMEN"
v nedeljo 2. 12. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Pliberku. Gostuje SPD „Dobrač" z Bmce.
Režija: Slavica Kropivnik.
Prireja: SPD „Edinos-t" v Pliberku.
KOTMARA VAS
PREDSTAVITEV MLADINSKEGA ULMA .PASTIRCI
v nedeljo 2. 12. 1984 ob 14.30 uri v stari ljudski šob v Kotmari vasi. Prireja: Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci" v Kotmari vasi.
DOM V TINJAH
V	soboto 1. 12., od 9. do 17. ure, v nedeljo 2. 12., od 9. do 17. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: LJUDSKO SLIKANJE Posvetili se bomo slovenskim motivom. Vodi: Anica Vrečar, Linz.
V	soboto 1. 12., od 14. do 17. ure
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: OKRASKI ZA ADVENT Voditelj: Matthiias Tschinkl, Celovec.
Javno strokovno zasedanje na celovški univerzi:
SKUPNA ŠOLA SKUPNO ŽIVLJENJE Torek 11. decembra 1984
15.00	Diskesija (soba z-129)
Prispevek družbenih ved h koroški narodnostni probiematiki. Naioga univerze pri reševanju sociatnih probiemov. 19 30 Referat (prodavainica 2)
Karin lampert in Anne Zehnbauer: So-ciaina integracija brez skupne šoie? Sroda 12. docombra 1984 15.00 Diskusija (soba z-129)
O probiematiki večjezičnosti in identitete
19.30 Podijska diskusija (prodavainica 2)
Kuiturna mnogovrstnost, državna poii-tika izobrazbe in etnično uveijavija-nje. izkušnje iz drugih dežet četrtek 15. docombra1984 15 00 Diskusija (soba z-129)
Didaktično deio v dvojezični šoii 19.30 Referat (prodavainica 2)
Frank Oiaf Radtke: interkutturno učenje — reaiiteta aii utopija?
Sodeiujejo: Gero Fischer (Dunaj), Fried! Grt)nberg(Dunaj),AtiyeG0nak (Dunaj), Karin Lamport (MOnchen), Marko Mariani (Božen), Erik Prunč (Gradec), Frank Oiaf Radtke (Bieiefeid), Anton Scheitander (Ce-tovec),ČhaschperPu)t(Chur- Švica), Tomaž Ogris (Ceiovec), učiteiji in učiteijic# dvojezičnih šoi na Koroškem ter sodeiavet ceiovškeuniverze.
Zasedanje delovne skupnosti Alpe-Jadran v Trstu
Prejšnji teden je bilo v Trstu v nekdanji pomorski postaji spremenjeni v kongresno dvorano, plenarno zasedanje predsednikov delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ob tej priložnosti je od dotedanjega predsednika delovne skupnosti Adriana Biasutti-ja (Furlanija-Julijska krajina) prevzel predsedstvo predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Ante Markovič. Po pravilih namreč pripada vsaki dve leti izmenoma predsedstvo drugi članici delovne skupnosti Alpe-Jadran, v kateri je včlanjeno deset dežel: Koroška, Zgornja Avstrija, Solnograška, Štajerska, Slovenija, Hrvatska, Bavarska, Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Trentino.
Šest let že obstoja delovna skupnost Alpe-Jadran, ki povezuje omenjene dežele z namenom ustvarjati boljše medsebojne stike na vseh mogočih področjih, z željo primerjati izkušnje in težiti k skupni novi kvaliteti življenja. Iz sestava včlanjenih dežel je razvidno, da gre tu za več držav — Avstrijo, Italijo in -Jugoslavijo, katerim se pridružuje Tudi še Madžarska. Torej kar štiri države z zelo različnimi družbenopolitičnimi ureditvami, kot so to nevtralna Avstrija, Italija in Zvezna republika Nemčija, pripadnici NATO Ter Madžarska, članica Varšavskega pakta. Vse to pa je mogoče, če "vlada med deželami pametna in iskrena razsodnost ter volja po skupnem sodelovanju. Na plenumu so razpravljali o celi vrsti raznih vprašanj, med ljudmi so imeli težišče boj proti onesnaževanju zra-9<a z uvedbo bencina brez svinčene
Ustanovni občni zbor društva „Glasbena šola"
V ponedeljek je bil v celovškem mladinskem domu SŠD ustanovni -občni zbor društva ..Glasbena šo-3a", katerega so se poleg delegatov udeležili tudi predstavniki obeh kulturnih in političnih organizacij ter gostje iz Slovenije. Za predsednika upravnega odbora so delegati Izvolili zaslužnega in prizadevnega kulturnega delavca Jožka Hudla, pobudnika glasbene šole v Podjuni. Ob ustanovitvi društva „G!as-t)ena šola" obiskuje glasbeni pouk blizu 250 šolarjev. Obširneje o tem -dogodku bomo poročali prihodnjič.
primesi in katalizatorjev. Koroški deželni glavar Leopold Wagner je v zvezi s tem problemom menil, da ima to smisel samo tedaj, če sodelujejo vse evropske države, v nasprotnem primeru pa bi ta uvedba oz. ureditev samo škodovala, ker bi na mejah prišlo do pravega kaosa. Glede onesnaževanja Jadranskega morja so bili zborovalci mnenja, da za njegovo varstvo niso odgovorne samo države sosede, marveč tudi ostale države v zaledju, saj gre tu za skupno dobro. Podobna situacija je tudi z umiranjem gozdov. Glede učinkovitejšega odpravljanja posledic naravnih katastrof je bilo dogovorjeno, da se bodo člani delovne skupnostit prizadevali za izmenjavo informacij v smislu skupnega sodelovanja v naravnih katastrofah.
Za konec zadnje občinske seje v Kotmari vasi v petek, 23. novembra, je župan Josef Struger — pred kratkim jie obhajal 50-letnico — prebral še dva pismena predloga Enotne liste. EL zahteva, naj v mrtvašnici poskrbijo za grelec in naj v občini postavijo kontejner za zbiranje kovina-stih odpadkov.
Z večinskim sklepom je občinski odbor odobril zvišanje obilnega davka za 9,3 odstotka: iz te postavke si občina pričakuje ok. 160.000 šilingov dohodka. Zvišala se je tudi doklada za nadure za občinske uslužbence. Za čas od 1. 11. 84 do 31. 3. 1985 (21 tednov) prevzame vsak izmed treh uslužbencev v oddelku vozni park po sedemkrat dežurno tedensko službo. Odškodnina za teden znaša 312,30 šil. kosmato. Za novi snežni plug je treba plačati 115.000 šil., za starega je ob-
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na
DAN STARŠEV
in
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
v soboto 1. decembra 1984. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji.
dipl. trg.	dr.
Janko Urank	Reginald
predsednik	Vospernik
Združenja staršev	ravnatelj
Tudi o bližnjih zimskih olimpijskih igrah 1982 je bilo govora.
Čeprav manjšinsko vprašanje presega pristojnost delovne skupnosti, je beseda tekla tudi o položaju narodnih skupnosti. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je namreč opozoril, da so narodnostne skupine ne samo most med sosednjimi deželami, pač pa tudi tkivo sodelovanja, če imajo možnost stalnega povezovanja z matičnimi narodi. Tako je treba obravnavati njihov položaj tudi znotraj celotne skupnosti.
Z zadovoljstvom je bila sprejeta izjava predstavnikov obeh jugoslovanskih republik, da je depozit nepotreben in da se prizadevajo za čim prejšnjo odpravo, morda že na začetku prihodnjega leta.
čina dobila 25.000 šil. Zaradi težav s financiranjem ne bojo zidali strojnega centra. Vsoto, ki je bila predvidena v predračunu 1984 (793.800 šil.), bojo prenamenili za odplačilo stroškov za asfaltiranje v Stranjah in poti od župnišča proti vrdovški cesti. Občinski odbor je tudi sklenil, da se bo asfaltirala pot na Talir (občina bo prevzela 70 odst. stroškov,
Avstrijsko-jugoslovansko društvo
OBVESTILO
Avstrijsko-jugoslovansko društvo obvešča, da je nameravana prireditev
KOROŠKI VEČER
ki bi morala biti v soboto 1. in nedeljo 2. decembra v Matulji in Opatiji, odpovedana in preložena na poznejši čas.
Namen prireditve, v kateri sodeluje tudi SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, je poglobiti prijateljske stike med Koroško in Hrvaško.
Razstava, n apobudo AJ društva „Ce-lovec in njegovi slikarji" v umetniškem paviljonu v Opatiji je odprta še do 2. decembra 1984.
lastniki zemljišč pa 30 odst.). Dela bo opravilo podjetje AG fiir Bauwesen (ok. 3,836.000 šil., naj cenejša ponudba). Isto podjetje je tudi opravilo asfaltiranje na Razpotju; dela so stala 288.000 šilingov. Ža Božič dobijo občinski uslužbenci posebno doklado (osnovni znesek se je povišal od 1000 na 1100 šilingov). Za vrdovško gasilsko društvo bo treba nabaviti novo vozilo. Stroški znašajo ok. 450.000 šil. (tretjino plača gasilsko društvo, drugi dve tretjini pa občina in dežela).
KOTMARA VAS
Občinska seja
Iz planinske dejavnosti
V minulem mesecu je bilo že 20. srečanje planincev treh dežel — Fur-lanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Tokratni organizator srečanja, ki je vsako leto v eni drugi teh dežel, je bil Italijansko planinsko društvo. Srečanje se je odvijalo v idiličnem letoviškem kraju Formi de Sopra.
Planinci z zadoščenjem ugotavljajo, da so bili po vojni med prvimi, ki so spoznali potrebo po skupnem sodelovanju in to zamisel tudi uresničili. Gore so bile tista privlačna sila, ki je pri planincih zbudila plemenito misel, da bi se ljubitelji gora treh sosednjih dežel pogosteje srečavali in se med seboj zbliževali. Pionirji te zamisli: naštel jih bom kar po abecednem redu — Karl Kuchar, Mario Lonzar, Miha Potočnik, Ferdinand Thomasser in Hermann Wiegele — najvidnejši predstavniki planinskih društev treh dežel so dali pobudo, da je leta 1965 v Beljaku prišlo do prvega srečanja. To je bil uspešen korak k nadaljnjemu prijateljskemu sodelovanju s ciljem pospeševati izlet-ništvo v gorah in tako zbližati planince različnih narodov. Zamisel pobudnikov teh srečanj se je uresničila, številni planinci sedaj obiskujejo gore treh dežel in pozdravi na samotnih planinskih poteh v treh jezikih niso več redkost. Veliko k temu razveseljivemu dejstvu je med drugim prispevala tudi založniška dejavnost pla-niecev treh dežel: Leta 1972 so izdali vsestransko zanimiv vodnik Pot prijateljstva (po vrhovih na območju treh dežel). Leta 1977 je sledil vodnik o turnih smukih, leta 1980 pa troje-zični kartonček za prijave nesreč v gorah. Naslednje leto so izdali Zaščitena območja, do sedaj najbolj zahtevno in obsežno publikacijo. Do prihodnjega srečanja, ki bo v Bovcu v Sloveniji pa bo po vsej verjetnosti izdelan tudi slovar alpinističnih izrazov.
Na 20. srečanju planincev treh dežel so obravnavali tudi predlog, da bi se izvedel popis zavarovanih poti na območju treh dežel. Spomnili so se tudi pred 40 leti umrlega dr. Julija Ku-gyja, ki je bil eden redkih gornikov tedanjega časa, ki so ga še posebno spoštovali planinci treh dežel. Njegov lik bo vsakemu planincu ostal v nepozabnem spominu. Mnogo je k popularizaciji tega zaslužnega moža prispeval tudi TV film Kugy v sodelovanju TV študijev ORF in RTV Ljubljana.
Srečanje, ki se je odvijalo v znamenju 20-letnice prijateljskega sodelovanja planincev treh dežel, je izzvenelo v prisrčnem tovariškem vzdušju. Kot
druga leta je bilo tudi to srečanje povezano z izletom. Slovensko planinsko društvo je zastopal podpredsednik Joško Lepuschitz.
*
Pred kratkim se je s Himalaje vrnila peterica jugoslovanskih alpinistov iz Slovenske Bistrice, ki je poskušala zavzeti šesti najvišji vrh sveta 8201 m visoki Čo Oju. Čeprav ni dosegla vrh — prišli so do 7700 m višine — so v tej do sedaj še nepremagani južni steni dosegli največ doslej. Člani odprave so se morali zaradi premočnega vetra vrniti v dolino. Kljub temu, da niso priplezali na vrh, je bila to ve-
RAZPIS
Srednja slovenska organizacija razpisuje službeno mesto sodelavca — sodelavke (fant ali dekle) v tajništvu za organizacijsko delo. Delovna pogodba: po poskusni dobi — stalna služba. Plača po dogovoru. Nastop službe — takoj oz. čimprej. Pogoji: polnoletnost, znanje obeh deželnih jezikov — vsaj pogovorno (tudi narečje, srednješolska izobrazba ni pogoj), vozniški izpiit zaželen. Lažje bo opravljal (opravljala) delo, če se je že udejstvoval (udejstvovala) v naših mladinskih, kulturnih, političnih ali gospodarskih organizacijah.
Prošnje na uredništvo pod oznako ..KOROŠKA 1985".
lika zmaga, saj so med mnogimi odpravami, ki so hoteie premagati južno steno — eden še zadnjih nerešenih probtemov v Himalaji — dosegli največ. Najbolj se jim je približal Rein-hold Messner, ki je mora! premoč Čo Oja priznati na 6900 m višine.
W
Prav tako pred kratkim so Češkoslovaški alpinisti osvojili Mont Ever-est 8848 m, najvišjo goro sveta. Smer vzpona je bila po južni poti, ki so jo doslej alpinisti uporabiii samo štirikrat. Vrb so dosegli trije člani odprave in to brez pomoči kisika. Pri sestopu je izgubil življenje en član odprave. Tudi češkoslovaški alpinisti so imeli velike težave z vetrom.
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
Jezikovni pogovori v	Cf/of ec
39
—	"Kakor", "ko", "kot" - trije tiči, sorodni in vendar različni! Kaj meniš o njih?
—	Nobena slovenska slovnica menda nima razmejene rabe teh treh veznikov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in v Toporišičevi slovnici je ta raba povsem pomešana. Kako da slovničarji niso opazili in uzakonili različne rabe, je težko uganiti. Če namreč pogledamo v dobre stare slovenske pisatelje, bomo videli, da uporabljajo te veznike in z njimi še izposojenko nego" (npr. ni hujšega sovraštva, nego je sovraštvo med brati), ki se danes ne piše več, za dvoje:
1.	) "kakor" in "ko" rabijo za primerjanje, npr. Levstik v Martinu Krpanu: „Ta je vabil kakor nekdanji Pegam ... kakor bi nesel skledo na mizo ... ki ste suhi kakor raženj..." itn. V celem Krpanu ni najti nobenega "kot", zato pa nešteto "kakor", enkrat pa je primerjava izražena s "ko": "Saj ni več ko dve leti, kar sva se videla."
2.	) "kot" je prišel v knjižno slovenščino pozno, v začetku 18. stol., in so ga začeli uporabljati za izražanje lastnosti, tudi identičnosti. Recimo Kersnik v Agitatorju. "Toda kot moder političen uradnik ni zinil besede .. svoji lastnosti kot čitalniški odbornik — medtem ko so primerjave v istem delu dosledno rabljene s kakor ali s starinskim "nego": "kakor vselej... kakor prej pevce ... kakor so ga v Borju klicali .. itn.
Zelo dosledno se te dvojne rabe drži siovenski prevod ekumenske izdaje Svetega pisma (Lj., 1974).
—	Nikoli nisem pomisiila, da ti trije vezniki siužijo za pomensko razlikovanje.
—	No, zdaj veš, če ohranimo to razločevanje, bo naše izražanje jasnejše in natančnejše ter ne bo izpostavlje-no dvoumnosti. Poglejmo: Govorim ti kot tvoj oče — ker sem res otrokov oče. Govori! mu je kakor oče — govoril mu je enako, kakor bi mu govoril oče.
To stavbo je zasnova) k o t arhitekt — ker je res arhitekt. To si sezidal kakor najboljši arhitekt — tako dobro, kakor da bi bit arhitekt.
Beri Cirila Kosmača pozorno, pa boš ugotovila, kako dosledno se je ta pisatelj ravnal po ljudski rabi teh veznikov! Prisluhni pliberščini: keker sem pa tota, hujši ku pa ... torej: kakor...ko...
—	V neki knjižici sem brala takole: " ... i naravna bogastva te dežele i detovna siia njenih prebivalcev."
—	Raba veznikov i... i ni slovenska, boljše je: tako -kakor.
Narobe je zapisal tate novinar: " 'Razen' mene so bili na seji tudi drugi." Mora! bi bi! napisati: Poleg mene ali z menoj vred... Pravilna raba pa je takšna: razen mene so bili tam vsi.
—	Je "po 'kolikih' letih sva se srečala" prav? - Ni, ker bi to pomenilo: po kako velikih tetih? Novinar pa je ho-tei vprašati: po koliko letih? (Nach wie vielen Jah-ren?)
—	Kaj pa 'koristniki javne poti ? - i; ge pravilno imenujejo: uporabniki javne poti. Prav tako je slovensko porabniki (= konsumenti) lepše kakor 'potrošniki'.
—	Kaj je schriftliche' Prufung po slovensko? Pismen ali pisni izpit?
— Prej kdaj smo rekali: pismen izpit (po analogiji narobe celo: ustmen izpit!) Kaj pomeni 'pismen'? Pismen človek je tisti, ki zna pisati, nepismen pa se imenuje analfabet. 'Pismen' aii 'pismen' odgovor je napisan odgovor, torej je tudi napisani izpit lahko pismeni izpit. Schreibfehler pa je resda pisna napaka, zato so tudi izpiti lahko pisni, kakor so ustni.
Eden naših tednikov je nedavno zapisal: ..Tekmovalo je sedemnajst 'konjev'." Je to prav? — Slovenski pravopis resda predpisuje za rodilnik množine: lasje-las, možje-mož, vozje-voz (vozovi-vozov), zobje- zob in konji-konj, vendar je v jeziku močna težnja po poenotenju končnic. Tako so prej kdaj predpisovali tudi: šest vo), deset penez. Dandanes nihče več ne reče drugače kakor: šest volov in deset penezov. Tako dovoljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika danes tudi že obliko konjev, neki dan pa bo živa raba nemara izsilila tudi: iasov idr.
Za konec pa še besedo o nemški besedi Pendler in o naših delavcih-'nihačih'. Po vseh naših tednikih ti reveži nihajo kakor pijanci ali nihala v stenskih urah. Tako ne gre več, saj se vendar vozijo z vlakom, torej so vtakarji ali pa vozači.
Dalje: "Unser Alltag" bi se slovensko najlepše reklo naš vsakdanjik, ne pa naš 'vsakdan' kakor beremo v časopisih Slovenije ati pa v naslovu naše knjige o Dobu pri Pliberku: „0 našem vsakdanu." Srbi lahko tako sklanjajo, mi pa ne! Za "Blinker" pravijo v Slove-niji 'žmigavec'. Meni se zdi Gradišnikov predlog mnogo boljši: utripavka; za vetrobranska šipa) pa predlaga ustrezen izraz vetrovnica, za 'Container' (v raznih pomenih) pa se mi zdi njegov zabojnik dobra beseda. Deloma se je tudi že prijeta.
C - Štev. 48 (2203)
ZA DOM IN DRUŽINO
30. november 1984
Pečenje tort in kolačev prav preprosta zadeva
Z%	j; 7!gp;jcrr;o fjc Jc/d, j;/; jc
opravit; vj%^ Ja;;,	7!; rrZ^jfT' v;Jet;
/77 ^;' Trar?! gr-eJo rraj^o/j 77a ž/vcc. Ta^J77a Jf/a (7'azc7! če ;;7; 77e oprav;7770, ta^7*at jo Je oč;t?7aJ jo, ??% p7*;77;cr poJp7*av/ja7;je pojoJe po z%;tr^K /77 fečerp, pojp/jaTrje poJte/j, /77;ja77/e p;*a/7K. Če je zavza777 C777o, Ja /707770 ta (če/a oprav;/; ta-^o), ^o /70 77!ogoče, /707770 ;777e/; jta;;ova7;jc vej čaj ^o/Z^or to/;^o are)eno. Z več vo/je Zw poleta Je /roTrm 7!ato /oteva/; Jr^g;/? (/e/.
,SfJtav;77;o taJ; jez7?a77? Je/, ^Z j;/; je tre/ra oprav/t; 0/7 pojaTTreznZZ? J?!e/7 v teJrreK. Rav77a-7770 je po terr; razporeda, čeprav /70 jpočef^a nemara tež^o. V rre^aj tezčnZ/? je /707770 razporeja navaJZ/Z, Je/a nam /70J0 j/a z/a/r^a Zn T/tro oJ ro^. Ne /7omo je zap/eta/; zJaj v to, zJaj v ono jtvar, r;aprav;7; /7omo /e t;jto jtvar, ^ar je na vrjt;.
Naj/*o/j zgrejeno je, če tekamo J jeja/nZ^ozn Zn ^rpo Zz projtora v projtor, povjoj počZjtZmo
Kako prihranimo delo in čas
Gospodinjska de!a so zamudna in nadiežna, najboij moteče pa je to, da je treba takoj, ko jih opravimo, spet začeti od začetka.
Nič čudnega, če se kak družinski č!an izogiba nepiodnemu deiu, izogiba se pomivanju posode, pospravijanju in čiščenju z izgovorom, da ga čakajo pomembnejše na-ioge, od učenja do zahtevnejših opravkov in potov v mestu. Doma, pri gospodinjskem detu ostane tisti, ki je najboij potrpežijiv in najmanj uporen — saj vsi vemo, kdo običajno nosi breme gospodinjskih doižnosti.
Ža) se vse premaio zavedamo, koiiko truda in deta in seveda tudi časa in siabe voije bi si iahko prihraniti s primerno organizacijo gospodinjskih in domačih de!. Treba je poprijeti na pravem koncu, deiati v pravem zaporedju in končati takrat, ko nas čakajo druga, prijetnejša in pomembnejša opravita. Premisiimo, kje bi iahko deiaii drugače, poskusimo dognati, kje deiamo napake. Nekaj prediogov in nasvetov pa najdemo tudi v nasiednjih vrsticah.
/e 7?a po/, 77/^jer M<? Jo^ončcmo Je/a. Pametneje je, Ja pojprav;77;o Jo ^or;ca rrajprej en projtor, Je/e Trato je /otZmo JrKgega. Ta^o /<o-mo vjaj veJe/Z, ^Jaj jmo z Je/om pr; ^raj^, to pa je jpoJ/rM J770.
^ejtcvZmo jeJZ/nZ^ za vej teJen vnaprej (a/; za Jva teJnTtj. Ta^o /707770 gojpoJarrreje n%^K-pova/;, ne /707770 ZzgM/7/j^/Z čaja z raz777;j/ja-njem, ^aj PZ Ja/; na mZzo. Dneve /a/7^0 meJ je-/*oj jeveJa menjavamo. Če /"orno ^a/ra/; po ce-/oteJe7;j^e77; jezncmn jeJZ/nZ^ov, /7omo pr/Zrra-nZ/Z taj; precej čeja, ^Z ga ;zgM/7;7770 z nc^npo-vcnjem. ^prot; /707770 Lapova/; /e je ^rn/?, ze/e-nj(tvo Zn m/e^o.
KaJar gremo rra^apovat za vej teJen, Zz^e-remo Jan Zn %ro, ^o v trgovZnZ nZ gneče. Nikjer nZ zapZjano, Ja moramo ^apovat; ravno v pe-ieA popo/Jne a/Z jo/;oto zjntraj. Takrat nZ čaja, Ja /*; na^apova/Z v mZra, /jaJje jo zZvčnZ, vrjte v trgovZnaA Ja/jje ^ot, na prZmer, v jreJo a/Z četrtek popo/Jne.
Če /mamo projtor, j/ areJZmo za j/7ranjeva-nje amazanega perZ/a Jve pojoJZ, eno za pZja-no, Jrago za ^e/o perZ/o. Pa^o ^omo jprotZ vZ-Je/Z, ^Jaj je perZ/a Jovo/j Zn ga /a/7^0 operemo.
Z?e/o perZ/o, ^Z nZ ze/o amazano, /a/7^0 ^Jaj pa &Jaj operemo taJZ na 60 jtopZnj, pZjano pe-rZ/o pa /7rez preJpranja. Pr/Pran;/; ^omo pra-jeP, voJo Zn e/e^trZPo.
NogavZce o^ejamo veJno po parZ/7, taPo jZ prZ/?ranZmo naj/ežno arejanje Zn razvrjčanje, Po jZP jem/jemo z vrvZ Zn z/agamo.
^e moPre rjaPe, PrZjače Zn Jrage Poje perZ/a oPejZmo Zn na vrvZ pog/aJZmo. PZPanje potem jporaj ne Po več potrePno.
PerZ/o, PZ ga /ZPamo, razvrjtZmo po vrjtaP tPanZn. PZPatZ začnemo perZ/o, PZ potrePaje /e ma/o ogret /ZPa/nZP, Pončamo j PojZ, PZ zaPte-vajo vroč /ZPa/nZP. 7aPo Pomo prZPranZ/Z čaj, preJvjem pa e/ePtrZPo. Ve/ZPo več topa namreč poraPZmo, če nenePno menjavamo tempe-rataro /ZPa/nZPa.
NavaJZmo je, Ja že meJ PaPanjem JprotZ pomZjemo vje nože, JejPe, ceJZ/a Zn Jrago po-joJje, PZ ga aporaP/jamo prZ prZpravZ Prane. Pa-Po nam Po po PojZ/a ojta/ ve/ZPo manjjZ Pap pojoJe. A/eJ PaPanjem moramo PZtZ taPo a/Z taPo v P/ZžZnZ jteJZ/nZPa, zaPaj ne PZ čaja Zz-PorZjtZ/Z za jprotno pomZvanjef
PrZjZ/Zmo je, Ja pomZjemo pojoJo taPoj po vjaPem PojZ/a Zn večerjZ. V pojprav/jenZ PaPZ-tjZ je Pomo počatZ/Z prZjetneje Pot v razme-tanZ. Po/eg tega je mnogo /aže zPratZ vo/jo za pomZvanje, če je pojoJe ma/o. Če j pomZva-njem oJ/ajamo, je naPerejo ce/e gore pojoJe, pomZvanje naj Po Jta/o več jamopremagovanja. PoraPZ/Z Pomo več čaja pa taJZ več top/e voJe, Ja Pomo ZzmZ/Z ojtanPe zajajene Prane j Prož-nZPov Zn PozZc.
PREPROSTO UMEŠANO TESTO
Preprosto umešano testo pripravimo iz mato sestavin. To je testo, ki ga z tahkoto zamesijo tudi otroci. Pecivo iz tega testa pa moramo kmaiu pojesti, ker se hitro postara in postane suho. Pito in rozinove hiebčke spečemo zjutraj aii opoldne, pojemo pa še isti dan. Šarkelj pa bo ostal svež skoraj teden dni, če ga bomo shranili zavitega v kos aluminijeve folije.
Osnovni recept za umešano testo:
Potrebujemo: 200 g masla ali margarine, 200 gramov sladkorja, 3 jajca, nastrgano lupino 1 limone, Vs 1 mleka, 25 g sesekljanih mandljev, 500 g moke, 1 zavitek pecilnega praška, ščepec soli, 3 kapljice rumove arome.
Maščobo damo v skledo za mešanje in pustimo stati pri sobni temperaturi, da se omehča. V skledo damo še sladkor, jajca, limonino lupino, mleko, moko, pecilni prašek, sol in ru-movo aromo. Na hitro premešamo, nato pa mešamo z električnim mešalcem, z največjo hitrostjo, 2 do 3 minute. Ne mešamo dlje, ker se nam lahko kolač potem ponesreči.
Šarke!j
Potrebujemo: preprosto umešano testo (glej osnovni recept), 100 g rozin, 60 g sesekljanega kandiranega sadja (ali mandljev), malo sladkorja v prahu.
Pripravimo osnovno umešano testo. Vmešamo še rozine in kandirano sadje ali mandlje. S testom napolnimo dobro namaščen model za potice. Model damo v ogreto pečico, na spodnjo rešetko, in pečemo pri 190 stopinjah (plinski štedilnik na stopnji 2-3 70 do 90 minut. Pečeni šarkelj ločimo z nožem od roba modela, zvrnemo na rešetko in potresemo s sladkorjem v prahu.
Pita
Potrebujemo: preprosto umešano testo (glej osnovni recept), za oblogo pa še: 50 g masla, 50 g sladkorja, 40 g sesekljanih mandljev, za obliv: sok 1 limone, 2 žlici sladkorja v prahu.
Zamesimo osnovno umešano testo in ga gladko porazdelimo na namaščen pekač (najlaže razmažemo testo z lopatko za serviranje torte). Površino testa potresemo s kosmi masla, z mandlji in s sladkorjem. Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki pri 200 stopinjah (plinski štedilnik na stopnji 3) 20 do 25 minut.
Razmešamo limonin sok in sladkor, ter enakomerno nakapljamo na še toplo pito. K.o se pita ohladi, jo razrežemo. Pojemo jo še isti dan.
3t/r/Č/%MJ^% JrMŽ/TM M77MŽC VJ(t^ J%7? to/Z^o pojoJe, J% poreci z% p077tiv%7?je 40 w/wMt JdM. To p% je že čcj, Av /7; gg ^gz%/o pr/^rc-n/t/. PoTM/vc/tt/ Jtroj prisrčni č%j /n ve/Z^o Je/c tistem«, Zv TMorc pow/vcfZ /7! /7rZj%f/ pojoJo.
CojpoJ/7:;j^e Jtroje Mporc^/jctTto tc^o, Jc jo zcrej Zz^or/jčet!/, Jr%gcče je 7M77? TM^Kp 7J Zz-p/eče/. De/o j/ J^KJ%77?0 7M VJC^ TMČZt! o/cjjCt/ Zt: j^rcjjcfZ.
Tepo je, če je gojpoJZttjjtvo Krejetto /r: %te-če7!0, vet;Jer ne ze cer;o projtegg čgjg JrKŽZ;?-j/vV) č/g7!ov. Pr/ Je/Z/7 r;gj popr;77!e;o vj/, p g /<oJo /<Ztro pr; ^rgjg. P g je to; r;ZZ;gr j; 7; e že-/;77;o z/oščcTzegg jtgr;ovgr;;g /7rez j/eJ; ;;7r;gzg-7!;je. V tg^o pojprcv/jeT;;'/; projtor;/; je /707770 poČMtZ/Z Mfejr;je7!;'. Afrtogo ^or;'jt7!eje je Zt; 7;g jpre/)oJ, Jo^/er je je joTtce, 77!7;ogo pg777etr;eje je pojvet/t; več čgjg otro^OTT!, jprojtZtv; /7; rez-veJr;/M, Z:ot pg JrgrufZ Jtg770vgr;je Jo popo/Tte-gg j/jgjg, /v 7;g777 /e reJ^o pr;r;eje zgže/er;o zg-Jovo/jjtvo /7; o/7ČMte^ Je/ovr;e Z7t;gge.
Rozinovi htebčki
Potrebujemo: preprosto umešano testo (glej osnovni recept), 150 g čokolade, 50 g čokoladnega obhva.
Zamesimo testo, vmešamo nasekljano čokolado, nato pa s pomočjo dveh žlic polagamo na namaščen ali s folijo obložen pekač majhne kupčke testa. Pečemo v ogreti pečici na srednji rešetki pri 200 stopinjah (plinski štedilnik na stopnji 3) 15 minut.
Čokoladni obliv segrejemo nad soparo, nato pa v tankem ctirku polivamo preko hlebčkov.
BOLJŠE UMEŠANO TESTO
Za pripravo boljšega umešanega testa poznamo več receptov. V glavnem se razlikuje od preprostega umešanega testa po tem, da del moke nadomestimo z jedilnim škrobom, tekočine ne uporabimo, zato pa več maščobe in jajc. Pecivo je zaradi tega rahlejše, gostejše in ostane dlje časa sočno. Priprava pa je enaka kot Dri receptu za preprosto umešano testo.
Lešnikova torla z mareiicarrti
Potrebujemo: 1 pločevinko vloženih marelic, 200 g masla ali margarine, lupino 1 limone, 100 g sladkorja, 100 g surovega marcipana, 3 jajca, 100 g jedilnega škroba, 100 g moke, 3 izravnane žličke pecilnega praška, 200 g mletih lešnikov, ščepec soli, malo sladkorja v prahu za potresanje.
Marelice damo na cedilo in odcedimo. Mehko maščobo, nastrgano limonino lupino, sladkor, drobno narezani marcipan, jajca, jedilni škrob, moko, pecilni prašek in mlete orehe ter sol damo v skledo za mešanje. Z električnim mešalcem, ki ga vključimo na največjo hitrost, mešamo 2 do 3 minute. Tri četrtine testa damo v okrogel tortni model, ki smo ga namastile na dnu (premer modela: 26 cm). Na plast testa položimo odcejene marelice z zaobljeno stranjo navzgor. S preostalim testom napolnimo brizgalko, v obliki mreže ga nabrizgamo na vrh marelic. Torto pečemo na srednji rešetki v ogreti pečici približno 75 minut (v električnem štedilniku pri 190 stopinjah, v plinski pečici na stopnji 2 do 3).
Ohlajeno torto potresemo s sladkorjem v prahu.
Srnin hrbet
Potrebujemo: 200 g masla ali margarine, ISO gramov sladkorja, 3 jajca, 100 g jedilnega škroba, 1,5 izravnane žličke pecilnega praška, 30 g kakava, 60 g nastrgane čokolade, 60 g olupljenih, sesekljanih mandljev. Obliv: 200 g čokoladnega obliva in 75 g narezanih mandljev za okras.
Razmehčano maščobo, sladkor, jajca, jedilni škrob, moko, pecilni prašek, kakav, nastrgano čokolado in mandlje mešamo z električnim mešalcem pri največji hitrosti 2 do 3 minute. Testo naložimo v dobro namaščen, podolgast pekač škatlaste oblike (dolžina 30 cm). Pečemo na spodnji rešetki v ogreti pečici 50 do 60 minut (v električnem štedilniku pri 190 stopinjah, v plinski pečici na stopnji 2 do 3).
Čokoladni obliv segrejemo nad soparo. Pečeni srnin hrbet zvrnemo na rešetko, oblijemo s čokolado in okrasimo z mandlji.
Sadne tortice v totiji
Potrebujemo: alumninijevo folijo. Za nadev: 250 g kiselkastih jabolk, ali vložene marelice, ali 250 g svežega ribeza. Za testo: 175 g masla, ali margarine, 175 g sladkorja, 1 zavitek vanil-jinega sladkorja, 3 jajca, 150 g jedilnega škroba, 75 g moke, '/2 izravnane žličke pecilnega praška, 2 žlici listasto narezanih mandlev za potresanje.
Nasveti
^ Baldrijan je odlično sredstvo proti nespečnosti. Spijte dnevno pred spanjem skodelico baldrijanovega čaja ali pa kanite nekaj kapljic baldrijana na sladkor. Za čaj zadostuje 3—4 g baldrijana na 1 1 vode in 5 minut kuhanja.
H Okenska stekla boste utrdili, če notranjo stran šipe zdrgnete s špiritom, ki ste mu dodali 15 g glicerina. Pred uporabo mešanico dobro pretresite.
Bf. Vino izboljšuje okus omakam. Nekaj kapljic konjaka ali vina pa je za marsikatero sladko jed pika na i.
H Kadar so na jedilniku skromne in enostavne jedi, jih prav tako skrbno pripravite in ponudite v lepih in čistih posodah. Jajca, paradižnik, paprike, limone, kisle kumarice, listi solate, peteršilj ali drobnjak so pripomočki, ki popestrijo še tako skromno kosilo, večerjo ali malico.
Limone, ki dozorijo med oktobrom in decembrom, so najboljše in ostanejo sveže tudi po več mesecev.
H Madeže na platnicah knjig lahko odstranite s hladno milnico, potem pa morate platnice še previdno obrisati z laneno krpo.
H Neprijeten duh po skisanem mleku boste odstranili iz posode, če jo napolnite z vodo, ki ste ji dodali krompirjeve olupke in počakate, da nekaj minut vre. Posodo zatem operite.
Najprej oblikujemo 25 skledic iz folije. Folijo narežemo na 11 cm široke trakove in nato-na kvadrate. Vsak kvadrat poveznemo na steklen kozarec in oblikujemo z rokami, da dobimo skodelice iz folije. Skodelice postavimo na. pekač. Jabolka olupimo in narežemo na 1 cm velike kocke. Mehko maščobo, sladkor, vaniljin sladkor, jajca, jedilni škrob, moko in pecilni prašek mešamo z mešalcem pri največji hitrosti 2 do 3 minute. V vsako skodelico iz folije damo 1 žlico narezanih jabolk, na vrh damo žlico testa, potresemo pa z narezanimi mandlji. Pečemo v ogreti pečici pri 200 stopinj (plinski štedilnik na stopnji 3), na srednji rešetki 20 minut.
Sadni kruhek
Potrebujemo: 250 g masla ali margarine, 150' gramov sladkorja, 4 jajca, nastrgano lupino 'N limone, 100 g jedilnega škroba, 300 g moke, T izravnane žličke pecilnega praška, 3 do 4 žlice ruma, 40 g sesekljanih mandljev, 125 g rozin, 250 g kandiranega sadja. Obliv: 250 g sladkorja v prahu, 4 žlice limoninega soka, nastrgano limonino lupino, koščke kandiranega sadja za okras.
Mehko maščobo, sladkor, jajca, limonino lupino, jedilni škrob, moko in pecilni prašek damo v skledo in mešamo z električnim mešalcem pri največji temperaturi 2 do 3 minute. Nato zamešamo v testo še rum, mandlje, rozine in narezano kandirano sadje. S testom napolnimo podolgast pekač škatlaste oblike (30 cm dolg). Pečemo na spodnji rešetki v ogreti pečici 50 do 60 minut (v električnem štedilniku pri 190 stopinjah, v plinski pečici na stopnji 2-3). Pečeni kolač zvrnemo na rešetko in ohladimo. Za preliv gladko zmešamo sladkor v prahu in limonin sok, ter namažemo na ohlajeni kolač. Okrasimo s koščki kandiranega sadja in potresemo z malo limonine lupine.
OPOZARJAMO VSE LJUBITELJE SLOVENSKE KNJIGE, DA St LAHKO V
brezpl
acno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSKt ŠTUDtJSKt KNJtŽNtCt
s področja esejev
Bassin A : MED UMtŠLJENtM !N RESNtČNtM, likovni zapiski, 310 str., [16] str. pril. — (Razpotja; 34)
Kozak J.: BLODNJE, eseji — 150 str.
Cankar I.: BELA KRtZANTEMA, kritični in polemični spisi, 211 str. — (Kondor; 75)
(Beseda sodobnih
Javoršek J.: ESEJ O MOLiERU - 208 str.
Javoršek J.: SATOVJE, 407 str., z avtorj. sl. jugoslovanskih pisateljev)
Kermauner T.: DRUŽBENA RAZVEZA, socialno in tehnično naravnani eseji o povojni slovenski prozi — 577 str.
Kocbek E.: SODOBNt MtSLECt, 186 str. — Znanstv. knjižnica; 12)
Kosmač F.: NEVtDNA ARtADNA, kratki eseji o filmu — 90 str.
Legiča L : V PREtZKUŠNJt, 309 str.
Sruk V.: NAZORSKA VPRAŠANJA, nravstveni, kulturnopolitični in filozofski eseji ter zapisi - 211 str.
SšK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, tet. 51 15 34 Knjtintca dobtva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poteg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so žeto razttčne vsebine in so namenjene vsem starostnim
stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
Demonstracija in moji vtisi
Kot Slovenec sem se udeteži) demonstracije za dvojezično šolstvo, ki jo je organiziral nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole. Ko sem pred enim ali dvema mesecema zvedel za termin demonstracije, sem Ul presenečen, češ, da je ta termin prezgoden in da bo v tem kratkem času težko organizirati toliko ljudi za uspešno demonstracijo. Tudi velijo drugih ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, je bilo mojega mnenja. A vsak je dejal, zdaj ko je napovedana demonstracija, se je bom seveda udeležil.
Ko sem prišel v petek na demonstracijo z Dunaja, na Stari trg, kjer je bilo zbirališče, sem bil zelo presenečen, ker je bilo zbranih tam že toliko ljudi, predvsem mladih. Ponosno
sem korakal po kolodvorski cesti in kričal parole proti apartheidu v Avstriji. Čeprav pri ljudeh ni bilo takega vzdušja, kot pri demonstracijah 1974 in 1976, si lahko začutil, da se Slovenci zopet zavedajo svojih pravic.
Po demonstraciji sem šel tudi na kulturno prireditev, ki je bila v „Messehalle 5". Čim dalje sem bil v dvorani in sledil programu, tem bolj sem spoznal, da to ni vse tako nadstrankarsko, kot bi si kdo mislil. Ko sem zaslišal ime ..Nikaragva" sem se začel spraševati, kako morejo organizatorji na prireditvi, na kateri se mi Slovenci borimo za več dvojezičnosti, govoriti o tem, da naj podpišemo resolucijo za neodvisnost Nikaragve. Boljše bi bilo, da bi se bolj temeljito
Upor prod fašizmu danes že pozabtjen?
Poglejmo malo nazaj v čas druge svetovne vojne. Z besedami ni mogoče opisati vsega ponižanja, preganjanja in zatiranja, ki ga je pretrpel naš človek v takoimenovanem tisočletnem rajhu, ki pa je na srečo trajal le sedem let. V tistem času je prispeval naš narod ogromen delež k zmagi nad naci-fašizmom in s tem tudi za osvoboditev Avstrije. Slovenci smo s svojim uporom v času, ko je bila gonja proti Zidom, Slovanom, komunistom in drugim na višku, dali zgled tudi drugim antifašistom, saj smo šli v oborožen boj sredi rajha.
Ta naš boj proti nacifašizmu je bil povsem v skladu z moskovsko deklaracijo, v kateri so velesile že leta 1943 jasno povedale, da se bo pri obnovi -demokratične Avstrije upošteval njen lastni prispevek k osvoboditvi. Prispevek za osvoboditev so dali tisti, ki so se proti fašizmu borili z orožjem v roki ali pa trpeli v zaporih, taboriščih in pregnanstvu — vsi so tvegali najdragocenejše, svoje življenje. In prav na ta doprinos so se sklicevali avstrijski politiki, ko je po zmagi nad fašizmom šlo za obnovo Avstrije.
Na pogajanjih za državno pogodbo so se avstrijski predstavniki prav radi in s ponosom sklicevali na koroške partizane in na slovenske izseljence. V teku let pa se je ta odnos do našega boja in do naših žrtev bistveno spremenil in se danes vsega tega najraje sploh ne bi več spominjali — s priborjenimi pravicami vred bi nas najraje odrinili v kot.
Da smo kljub temu danes še tukaj, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim starejšim rojakom, tistim, ki so tudi v času, ko je v naši deželi veljalo nacistično geslo „Karntner sprich deutsch!", ohranili zvestobo narodu in s tem zagotovili, da je naš slovenski jezik ostal živ na Koroškem. Njim dolgujemo hvaležnost in ostati nam morajo zgled za bodočnost.
Ravno na starejše ljudi pa so se očitno premalo ozirali tudi pri novem urejanju slovenskih oddaj v koroškem radiu. Opaziti je namreč, da zlasti sobotno in nedeljsko oddajo zelo pogrešajo — kajti staro drevo presaditi ni dobro.
začeli brigati za naše zadeve in skušali pridobiti več pravic kot jih trenutno imamo in prepustili svetovno politiko drugim.
In zaradi takega „nadstrankarske-ga" dejanja je postalo vzdušje v dvorani zelo napeto in prav iz tega vzroka je nekaj ljudi zapustilo dvorano, med njimi sem bil tudi jaz.
Študijskega kolega, ki sem ga povabil na demonstracijo, katere se je tudi udeležil, sem po prireditvi vprašal po vtisih, ki jih je dobil med Slovenci. Rekel je: „Zdelo se mi je, da je bila cela stvar zelo levičarska, ker kot nevtralen opazovalec dobiš vtis, da so koroški Slovenci sami komunisti".
Po vsem tem sem ga le težko prepričal, da ni tako; ampak priznati sem moral, da dejansko dotični ljudje skušajo speljati vsako „nadstrankar-sko" prireditev, kot naj bi bila ta, v svoj prid. In prav s tem Slovencem škodujejo.
študent
Haiders wahres Gesicht
Jetzt ist es endlich heraulšen:
Die Anderung des Minderheiten-schulwesens ist also nur der erste Schritt zu einer tveiteren Trennung bei Eisenbahnern, Polizisten, Gendar-men, Arzten, Lehrern und anderen offentlich Bediensteten ihrer AB-STAMMUNG nach.
Mit diesem, als langerfristig zu rea-lisierenden neuen „Qualifikationssche-rna", hat die „FreihaiderHche Partei" zweierlei erreicht:
1.	Es ist offensichtlich, daS es der FPO darum geht, ein friedliches Miteinander in Karnten zu verhin-dern und
2.	hat Dr. Haider allen jenen, die glaubten, dali mit einem Kompromis in der Schulfrage das Thema erledigt sei — hoffentlich rechtzei-tig — die Augen geoffnet.
Peter IGdser Landesvorsitzender der SJ Karnten
R A D ! O —
TELEV!Z!JA
AVSTRIJA I
PETEK, $0. 11.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 šotska IV — 10.30 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 11.25 2iva)ski raji — 11.45 Orientacija — 12.15 Bratisiava — 13.05 Poročita — 17.00 Poročita
17.05	Za predšotske otroke — 17.50 Risanja (serija) — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Sii-*e iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Nerešeni akti — 21.15 Modna revija — 21.20 Lodynskijev odfej — 22.05 šport — 23.05 Nerešeni akti — 23.10 Poročita.
SOBOTA. 1. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina
—	10.35 Pustoiovščine rabina Jakoba —
12.05	Nočni studio — 13.10 Poročita — 14.30 2ittertat, ti si moje vesetje — 16.00 !z parlamenta — 17.00 Poročita — 17.05 Bravissi-frto — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Iraiier — 18.25 Dober večer v soboto ieti Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 19.55 šport — 20.15 Austro-hit-gata
—	22.05 šport — 23.05 Sotid Gotd — ameriška hit parada — 23.45 Poročita.
NEDEUA, 2. 12.: 11.00 Ura tiska — 12.00 ^port — 13.00 Računatniška družina — 15.00 Si vidtst veter? — 16.40 Jakob in Etizabeta 16.45 Listamo v stikanici — 17.05 Zadeva r ostom — 17.15 Atice v čudežni dežeti — 17 40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Adventni Pogovori — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Ljudstvo v siti — 21.25 Upravna arhitektura — 22.15 Gtas isiama — 22.15 Nočni "Studio — 23.20 Poročita.
PONEDELJEK, 3. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 ^a predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi
10.00	šotska TV — 10.30 Zittertat, ti moj Prijatetj — 12.00 !z partamenta — 13.00 Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Za pred-Sotske otroke — 17.30 Mojster Eder in nje-9ov Pumuckt — 17.55 Otrokom za tahko noč " 18.00 Ljudje in iivati — 18.30 Mi — 1? 00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Manjšine — bogastvo Evrope 22.35 Prerezi — 23.20 Poročita
TOREK, 4. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	šotska TV — 10.30 Botnica ob robu mesta — 11.20 Ponedetjski šport — 12.15 S''ke iz Avstrije — 12.40 šiting — 13 00 Po-
ročita — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 To je ostato od dvogtavega orta — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Pri iskanju prihodnosti — FPO — 21.15 Ka-rambot — 22.50 Poročita.
SREDA, S. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.30 Čudoviti opičji svet — 10.55 Svetovni pokat: smuk za ženske — 12.10 Pri iskanju prihodnosti — FPO — 13.00 Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Uganke o Dagobertu — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v
ORF — Slovenski radio
SLOVENSKE ODDAJE VSAK DAN OD 18.10 DO 19.00
Ponedeljek: KONTAKT — v ospredju bo neposredni kontakt z ljudmi, diskusije v živo, servisne oddaje.
3.	1!. oddaja v živo iz tarne cerkve v Svečah. Advent v pesmi.
Torek: PARTNER — na vrsti so otroške, mladinske, ženske, magacinske oddaje.
Sreda: ALPE-JADRAN — oddaje o političnem, kulturnem, turističnem, športnem dogajanju v prostoru Alpe-Jadran.
Četrtek: ROŽ - PODJUNA - ŽILA — v teh oddajah je v središču mali svet, v katerem živimo. Prosti sodelavci iz posameznih občin poročajo o dogodkih v posameznih občinah, društvih, o načrtih in skrbeh ljudi na podeželju.
Petek: ČAS, KI ŽIVI — poleg pomembnih slovenskih kulturnih dogodkov, bomo slišali slovenske koroške avtorje, literaturo in glasbo ter ORF-aka-demijo.
Sboota: POZDRAV IZ DALJAV — Voščila, ob koncu bo sledila duhovna misel, ki so jo oddajali doslej ob nedeljah zjutraj.
Nedelja: ZA DOBRO VOLJO — zabavne oddaje, kvizi, glasba po želji, mesečna hit-parada, oddaje v narečju itd.
sliki — 20.15 Zmešan par — 21.55 Zrcalne slike — 22.10 Gruerzi Graz — 23.10 Poročila.
ČETRTEK, 4. t2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 šolska TV — 10.30 čudoviti opičji svet — 10.55 Svetovni pokal: smuk za moške — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Za predšolske otroke — 17.30 Vagabund — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski zbornik — 21.08 Slamnati vdovec — 21.15 Kottan raziskuje — 22.15 Glasbena scena 84 — 23.00 Poročila.
		AVSTRIJA 2
t		PETEK, M. 11.: 17.30 Računatniška družina — 18.00 Sii-
ke iz Avstrije — 18.50 Nenavadne zgodbe — 19.05 Tom & Jerry — 19.30 čas v sliki — 20.15 Stoletnica smrti Hansa Makarta — 21.15 čas v sliki — Politika v petek — 22.05 Kung Fu — 25.35 Poročila.
SOBOTA, t. 12.: 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Adventne luči — 17.00 Draga družina
—	17.45 Kdo me hoče? — 18.00 ZDF - ORF -SRG startajo satelitski program — 18.50 Nogomet — 19.30 čas v sliki — 19.55 Novo v znanosti — 20.15 Princesa Daisy — 21.45 Poročila — 21.50 župnik Josef Moosbrugger odgovarja — 21.55 Filmski forum — 22.40 SOS v oblakih — 0.15 Poročila.
NEDEUA, 2. 12.: 9.00 Zakladnica Avstrija
—	9.15 Tri male besede — 10.55 čas branja — 11.00 ORF stereo koncert — 14.00 športni popoldan — 16.50 Adventno petje v gradu Kittsee — 17.00 Prizorišča svetovne literature — 17.45 Velika desetorica — 18.50 Okay — 19.30 čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Prin-ceza Daisy — 21.45 Poročila — 21.50 Dinastija - Denverski klan — 22.35 Sedem dni športa — 22.55 Kmetove sanje — 23.55 Poročila.
PONEDELJEK, !. 12.: 17 50 Zakaj se ne razumemo? — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Divje noči Burlija O. — 1? 05 Tore & 3erry — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v sliki — 20.15 Bolnica ob robu mesta — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiiing —
22.00	Trst skoro kot Dublin — 23 35 Poročila.
„Kritika demonstracije" ali „strah pred uporom"?
Policija je pričakovala največ 1500 demonstrantov. Prišlo jih je okrog 3000, ki so za skupno šolo in za razumevanje med narodi. 3000 — to je v Avstriji, predvsem na Koroškem, veliko, čeprav danes ne gre v prvi vrsti za številke. V današnjem političnem trenutku stoji namreč v ospredju vprašanje ali se upreš krivici ali jo trpiš. Vsa diskusija za in proti demonstraciji, je samo en košček te razprave ali naj se Slovenci sploh branimo in trudimo za naš narodni razvoj in obstoj.
Tudi v razpravi o uspehu ali neuspehu demonstracije, posebno pa o uspehu kulturne prireditve se skrivajo številni elementi zavlačevanja, strahu in nejasnosti o potrebah nadaljnjega dela za narodno enakopravnost in demokracijo v Avstriji!
Naj hujše se mi zdi to, da kljub široki nadstrankarski enotnosti na demonstraciji v časopisih in v osebnih razpravah ni v ospredju stvarna ocena naše akcije. Saj le iz take ocene morg slediti, kaj bo kdo in kje naprej delal za dosego ciljev, ki jih je v resoluciji napisala demonstracija in predala zastopniku vlade. Namesto tega slišimo površne ugotovitve, da nam te akcije ,.konec koncev niso prinesle zaželenega učinka." Zakaj ta pesimizem in spraševanje: „Kaj pa zdaj:" Komentar Hanzija Tomažiča v ..Nedelji" že nekoliko bolj jasno kaže kaj je treba zdaj, ko ugotavlja, da je treba stopiti do slovenskogovorečih staršev in drugih sosedov, ki svojih otrok ne prijavljajo k dvojezičnemu pouku (seveda pa to res ni vprašanje denarja, temveč prepričanja in osebne odprtosti in zavzetosti).
V vseh mesecih mojtega sodelovanja v ..Nadstrankarskem komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva", je za vse aktiviste bilo jasno, da samo široka paleta informacijskega, izobraževalnega 'in kulturnega diela lahko polagoma privede do spremembe mišljenja Korošcev. In demonstracijo smo ocenjevali seveda tudi samo kot en del tega delovanja, kjer ljudje pač s svojim skupnim in javnim nastopom izpričajo svojo voljo proti ločevalnim načrtom in gniilim kompromisom. Nihče tudi ni pričakoval, da bo demonstracija na mah odločilno spremenila koroške manjšinske politike. Če danes kdo ugotavlja, da ni imela zaželenega učinka, se moram
SREDA, 5. 12.: 17.00 Svetovni pokal: smuk za ženske — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Preganjan od volkov — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.30 čas v sliki — 20.15 VVagner — 21.10 Novo v kinu — 21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Svet Jamesa 3oyce-a — 25.50 Poročila.
ČETRTEK, 6. 12.: 17.00 Svetovni pokal: Smuk za moške — 17.30 šolska TV — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Preganjan od volkov — 19.15 Otroci pripovedujejo — 19.50 Glasbeni skedenj — 21.08 ..Slamnati vdovec" — 21.15 čas v sliki — 21.45 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
PETEK, !0. 11.: 9.15 Poročila — 9.20 Pajkova pojedina, predstava baietne šote SSG Sutjeska — 11.20 Ztato za sol, češkoslova-Trst — 9.45 Kraij Matjaž in Alenčica — 10.20 ški mladinski film — 12.45 Ziati slavček — 15.20 Poročila — 15.10 Dokumentarna oddaja — 15.55 Poročila — 16.00 Lepa si kot glasba — 17.15 Jack Hoiborn — 17.40 Pekinško prepovedano mesto,, jap. dok. film — 20.00 Včeraj za jutri: Jesen rumena, dokumentarna serija — 21.15 Za dolar več.
SOBOTA, 1. 12.: 8.00 Poročila — 8.05 Na-na, mala opica — 8.20 Pešec v avtomobilu, otroška serija — 8.50 Bratovščina sinjega galeba — 9.15 Slovenska ljudska glasbila in godci — 9.55 Svetovni pokal v smučanju- slalom (ž), prenos — 11.50 čudeži narave: grizli — 11.55 Svetovni poka) v smučanju (ž), prenos — 14.55 Nogomet Sarajevo : Vardar, prenos — 18.35 Yudeži narave — 20.00 Bežno srečanje, angleško-italijanski film — 22.05 Spomini na Glenna Millerja, zabavnogtasbena oddaja.
NEDEUA, 2. 12.: 9.00 Poročila — 9.05 živ žav, otroška matineja — 9.55 Jack Hoiborn — 10.25 Svetovni pokal v smučanju -siaiom (m), prenos — 11.30 čez tri gore, Oktet Gallus — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 625, oddaja za stik z gledalci — 13.25 Svetovni pokal v smučanju - slalom (m), prenos — 15.30 Poročila — 15.35 Odborja Stavbar MTT : Bosna — 16.05 Princ Valiant, ameriški film — 17.40 Reportaža z nogometne tekme Jugosiovani v Avstriji : reprezentanca Siovenije — 17.55 športna poročila — 18.10 TV kviz — 20 00 Resnični obraz Anite Novak, TV nadaljevanka — 21.00 športni pregted — 21.30 Slovenci v zamejstvu — 22.00 Varnostni pas, izobraževalni film — 22.15 Poročila.
PONEDEUEK, S. 12.: S 50 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Pešec v avtu, otroška se-
vprašati, kaj si je želel in ali si ni morda preveč želel?
Dejstvo, da je bila udeležba tako dobra, je nedvomno okrepilo zaupanje v lastno in v skupno moč. In to je že nekaj važnega danes v času obupa in zmede. Sedaj lahko gradimo več skupnih akcij, še več informacijskih prireditev, skupaj z nem-škogovorečimi prijatelji, če ostanemo politično široki in imamo cilj pred očmi. Posebno sedaj, ko hoče Haider s predlogom za etnični proporc ojačiti pritisk, ker ni računal s tolikšnim odporom!
Podcenjevati tudi ni treba učinka, ki ga je imela manifestacija na sile znotraj velikih političnih struktur in inštitucij. Saj so mnogi Korošci na lastni koži občutili ideološki in politični pritisk iz strankarskih vrhov SP in VP, pa tudi znotraj Cerkve in drugje, če so nastopili za skupno in proti „Apart-Haiderju". Sedaj morajo tudi v teh strukturah priznati, da niso samo izolirani posamezniki za odločen nastop za izboljšanje skupne šole.
Vznemirjajo me tudi površne in enostranske ocene kulturne prireditve, ki so jo pripravili člani komiteja v sodelovanju s slovenskima kulturnima organizacijama. Najhuje pa je to, da se v teh kritikah pojavlja tudi nacionalni egoizem in nestrpnost. Alti ni to neverjetna duhovna ozkost in nacionalna zabitost, če se ljudje razburjajo nad 3 minutami solidarnosti z ljudstvom v Nikaragvi, ob dejstvu, da smo z informacijskimi mizami popoldne v Celovcu (3 ure), z demonstracijo (2 uri) in s kulturno prireditvijo (3 ure) prosili ves svet naj je solidaren z nami?! Vrhu tega je bil soglasen sklep komiteja, da govornika opozorita tudi na ta aktualni problem!
Prepoceni je tudi označiti kulturno prireditev kot ..nesramno zlorabljanje poštenih ljudi": Člani komiteja so se pošteno potrudili, da pripravijo spored, ki pokaže široko sodelovanje demokratičnih Sil od Gradiščanske, preko Koroške in Trsta, tja do Južnega Tirola. Zato je nastopil Stricker, po pokolenju Cigan, ki združuje madžarsko, nem-ško-avstrijsko in hrvaško kulturo nekdanje panonoske nižine. Nastopila je domača ,,Danica". „Netzkiinst-lerji" iz Južnega Tirola so uprizorili uničevanje človeka, saj dela nacionalizem po načelu „divide et im-pera". Tržaški partizanski pevski zbor pa naj bi zapel pesem upora.
Zal smo tudi člani komiteja morali ugotoviti, da v Celovcu ni dvorane, kjer se bi akustično lahko uveljavil pred tisočimi ljudmi tudi Toni Strik-ker, drži pa seveda tudi pobuda, naj bi nastopile domače skupine, kot je tudi res, da nimamo veliko skupin, ki bi imele pri roki aktualnega in spodbudnega sporeda ter učinkovitost pred masovno publiko.
Prav gotovo bi partizanski pevski zbor iz Trsta lahko imel krajši spored. Kar pa spet ne upravičuje zgražanja nad eno pesmijo, nad Internacionalo, ki jo nekateri verjetno pojmujejo zgolj kot ..komunističen strup." Prosil bi vse tiste, da so malo bolj strpni in da naj dobro poslušajo na besedilo pesmi, ki je nastalo tedaj, ko se je delavstvo zbujalo in začelo boriti za svoje pravice. Besede kot „Sami razbijmo jarem, sužnji, ki tlači nas že tisoč let; zdaj kujte, bratje, kujte družni človeštvu boljši, lepši svet," te besede tudi nekomu, ki ni čisto levo, ne bi smele biti tm v pati. To je celo v smislu pridige na dvojezični maši v Slomškovem domu, pred demonstracijo, kjer je prišlo do izraza, da se mora oglasiti kristjan, če se kršijo človekove pravice, „zakričatl mora, če se ruši sožitje v miru."
Po demonstraciji je opaziti večjo pripravljenost za nadaljnje osvešče-valno dtelo v korist skupne šole. Pozivam vse, ki jim je ta zadeva pri srcu, naj sodelujejo pri komiteju, potem bo morda po nadaljnjih akcijah treba manj kritizirati. Vinko Wieser
rija — 17.55 Nega bolnika na domu — 18.15 Spekter, izobraževalna serija — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Pop godba: Jani Kovačič
—	19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj
—	20.00 Pamet v roke, ko' boš v drugo ustvarjal svet, slovenski dokumentarni film.
TOREK, 5. 12.: 9.00 TV v šoli — 16.50 šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Z besedo in sliko - J. Ribičič: Nana, Mala opica, lutkovna serija — 18.40 Pisani svet: tov -zeiena bratovščina — 20.00 Nekaj ijudi dobre volje, francoska nadaljevanka.
SREDA. 5. 12.: 8.45 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.25 Svetovni pokal v smučanju -smuk (ž), posnetek — 18 40 Nedojemljive so vodne poti — 20.00 Počeno ogledalo.
ČETRTEK, 4. 12.: 8.50 TV v šoli — 17.05 Svet. pokal v smučanju - smuk (ž) posn. — 17.50 Mladost na stopnicah — 20.00 Tednik — 21 05 Sogun, amer. nadaljevanka
Pismo iz Južne Tiroiske
Ethnischer Proporz - wirklich wunschenswert?
N<z /MŽHfrn 7*hoA^crw :'w^jo že Jo/go/ctrre iz^MŠnjc z c:Mrčww proporcem, r%J;' ze/o Megatr^rre, sD/-c. Z^fo smo naprosi: Jr. z1/exar;Jer;^ L^mger;^, posfanc^ T ;MŽr:orFro/s^em Ježe/rrem par/^mewrM ('ZhtfrTMhvc Z.:sre /Jr em ^rrJeres ^JJbro/j, n^m pove svoje staKče ^ erMicrrem proporca, <U gt! r:u Xoroš^em /orsrr^jo rremš^orr^czorrd/Me s;7e. Uredništvo
Bin Quotensystem, das bestimm-te Vorteile verhaltnisgerecht ver-teilt, sch-eint auf den eraten Blick verfuhrerisch. Hat man doch immer wieder iiber die mangeln-de Verteilungsgerechtigkeit zu klagen . . . Da war,e es doch besser, die Dicken und die Dunn&n, die GroBen und die Kleiinen, die Frauen und die Manner, die Alten und die Jungen bekamen gemaB ihrer gesellschaftlichen AnzahI alles das, was ihncn proporzmaBig zusteht (die Verteilungskampfe durften dann nur mehr inner-halb der Quotengruppen stattfin-den).
Ein Quotensystem gar, das Be-nachteiligungen ausgleichen oder gar wiedergutmachen soli, scbeint noch verfuhrerischer.
Zu bedenken ist aber, was die Erfahrung in Sudtirol lehrt, wo der sogenannte „ethnische Proporz" in vielen Bereichen schon seit Jahrzehnten herrscht und immer mehr zum r.egulativen Prinzip des Zusammenlebens der Volksgruppen gemacht wird, wie es die stark deutschnationale „Siidtiroler Volkspartei" wiil und der ittaiienische Staat ihr zuge-steht. Namlich:
DER PROPORZ
FAVORISIERT DIE STARKEN
1. Der Proporz favorisiert die Starken, d. h. er wfirkt sich im jeweiiigen Anwendungsbereich zugunsten groBerer Ms groBer Gruppen (iiber 40 "/o, mogiichst so-gar iiber 50 "/o) aus. Kieinere Gruppen (unter 10 "/o, aber auch uiter 30 "/o) tun sich damit schwe-
rer, vor allem wenn die Vertei-iung auf sehr kleiner Skala statt-findet: nsicht immer hat di Klein-gruppe x oder y, der gerade ein Brieitragerposten zusteht, einen Anwarter dafiir, wahrend viel-leicht gerade ein Totengraber Ar-beit sucht. So ensteht nicht nur eine Grammierung durch den eth-nischen „Numerus clausus", son-dern auch der Anreiz, sich der groBten Gruppe zuzugesellen, wo die Chancen naturgemaB am brei-testen gestreut sind.
2.	Bin ethnischer oder Sprach-gruppenproporz kann dazu fuh-ren, daB die ethnische Unterschei-dung. Trennung und sauberliche Abgrenzung vorausgesetzt und gleichzeitig auch hervorgerufen wird: das macht hei der Beset-zung von UNO-Poaten, wo es sich ja um verschiedene Staatsange-horige handelt, nicht so vi e) aus, wirkt sich aber bei zusammen-lebenden Sprachgemnetnschaften nur allzuledcht als Anreiz zum Voikstumskampf aus, weswegen ja gerade die Volkstumskampfer so daran interesstert sind. Ein starrer Bekenntniszwang in Ver-bindung mit etn'em solchen Proporz blutet die schwachen Gup-pen langsam, aber sicher aus.
3.	Allzuleicht kann es vorkom-men, wie beispiielsweise das Stid-tiroler Gesundheitswesen zeigt, daB ethnischer Proporz auf Kosten der berufliichen Qualifikation durchgesetzt wird.
Dies vorausgeschickt, ist allge-mein zu bemerken, daB eine ge-sellschaftlich schwachere Minder-
heit ja in der Tendenz eher iiber-reprasentiert sein miiBte, wenn man Ausgleich und Ger.echtigkeit anstrebt.
Um dies wirksam und ohne unertragliche Diiskriminierung oder Eingliederungszwang in den einen oder anderen Block herbei-zufiihren, kann man bessere Alternativen bedenken. Zum Bei-spiel:
a)	Einen integratdven und ver-standnlsvoll gehandhabten Spra-chenproporz, der nicht auf gegen-seitige Abgrenzung und ethni-sches Tauziehen hinarbeitet, son-dern auf eine mogiichst effektive Reprasentation der gesamtgesetll-schaftlichen Zusammensetzung (in unserem Fali: der muttersprach-lichen Vielfalt). Das Ziel ware, eine tatsachliche und eher sogar iiberbetonte Prasenz der je schwacheren Sprachgruppe auf ailen Ebenen zu erreichen, und in diessm Sinne eine gezielte Amter- und Postenbeaetzung zu betreiben. In der Tendenz ware ja der „naturiiche Proporz" anzu-streben, der aber in vielen gesellschaftlichen Bereichen noch nicht erreicht ist (zwischen den Geschlechtem z. B.), aber wohI nicht vor allem durch ein strenges Quotensystem zu erstreben ist (wennschon. dann miiBte es die schwachen Gruppen fordern: z. B. die Frauen, die Slowenen, usw.).
b)	Wenn ein Quotensystem zum ethnischen Ausgleich angestrebt wird, lieBe sich ja auch die Mog-lichkeit erproben, einen bestimm-ten Prozentsatz von Stellen und Amtern fiir nachweislich zwei-sprachige Funktdonstrager oder B.edienstete zu reservinsn: so wtir-de ein Anreiz fiir Mehrprachig-keit und Kommunikation geschaf-fen, ohne eine Trennmauer zwi-schen Voiksgruppen zu ziehen.
Aiexander Langer
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
4. šahovsko svetovno prvenstvo in oHmpiada 1984
Po sedemnajstih zaporednih remijih je v 27. partiji dvoboja Karpov : Kasparov prvoimenovani zmaga) v 59. potezi. Izivalec ga je usodno polomil v 48. potezi (po mnenju Talja bi črni moral odigrati Ke6 z veiikimi možnostmi na ponoven remi in ne Ke4). Rezultat je zdaj 5.0(!) za svetovnega prvaka in cel svet se že sprašuje: Kaj je s Kasparovom? Ati bo sploh kdaj zmagai?
Na ietošnji šahovski oiimpiadi v Solunu so si Angleži, Jugoslovani, Čehi, Nizozemci, predvsem pa Madžari prizadevali, da imajo tokrat lepe možnosti za osvojitev zlatega odiičja, ker Sovjetska zveza igra
Stavka novinarjev
Sindikalno zastopstvo novinarjev se trenutno pogaja z lastniki avstrijskih časopisov o novih ko-iektivnih pogodbah. Med drugim gre tudi za povišanje plače, ki naj bi po predstavah sindikata znašalo vsaj toliko kot razvrednotenje šilinga zaradi inflacije, inflacija znaša v zadnjem obdobju okoli 6 °/o, lastniki časopisov pa ponujajo največ 2,4-odstotno povišanje plač. Zaradi tega in tudi iz drugih vzrokov razmišlja sindikat novinarjev o vseavstrij-ski novinarski stavki.
Če bo res prišlo do stavke, se bomo novinarji Slovenskega vestnika solidarno pridružili stavkajočim V tem primeru bi na-siednja števiika	Siovenskega
vestnika izpadia.
Uredništvo
brez Karpova in Kasparova, najboljših dveh. Prišlo pa je čisto drugače. Ruski velemojstri kot Beijavski, Po-lugajevski, Tukmakov, Vaganjan, Sokolov igrajo namreč v izredni formi tako, da tolčejo vse po vrsti. Največje tekmece, Madžare so pohodili celo s 4:0, Jugoslovane s 3:1, najbolj so se branili še Nizozemci, ki so ..zbornaji komandi" podlegli ..častno" z 1,5:2,5. Jugoslovani igrajo iz tekme v tekmo slabše in z napovedano kolajno ne bo nič. Pravtako neuspešni so Avstrijci, ki niso med prvimi tridesetimi. Trenutni vrstni red je takšen: Sovjetska zveza, Švica, Češkoslovaška, Madžarska, Anglija, ZDA, Bolgarija, Romunija ...
3. Euro-pokat v
V okviru tekmovanja za pokal evropske namiznoteniške zveze je bilo v soboto, 24. novembra 1984 na sporedu tretje kolo. Za vstop v četrto kolo sta se na Dunaju borili moštvi ASKO Komperdeli in Olimpija Ljubljana. Ljubljančani s troj-
SPD „Obir" na Obirskem vabi na MiKLAVŽEVANJE v nedeljo 2. 12. 1984, ob 10.30 uri pri Kovaču na Obirskem.
Prisrčno vabljeni
SPD ..Svoboda" v Šentjanžu je namesto venca ob smrti Jozija Turka prenakazalo primeren znesek za Mladinski dom SšD v Celovcu.
Smučarski skoki
Minuli konec tedna se je v Planici pomerilo kar 70 skakalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Španije in Madžarske. Na 95-metrski skakalnici je prišlo do dvoboja med domačini in Avstrijci, kajti v boj za vrhunska mesta so posegli izključno (samo Italijan Rigoni se je uvrstil na osmo mesto) Jugoslovani in Avstrijci. Slednji so triumfirali in pokazali, da so se dobro pripravili na predstoječo sezono.
Vrstni red: 1. in najboljši dneva Andi Felder (A) 219.8 (91-91 m), 2. Ernst Vettori (A) 215.5 (91-88 m), 3. Primož Ulaga (Ju) 203.0 (87-87 m),
4.	Miran Tepeš (Ju) 202.5 (87-87 m),
5.	Adi Himer (A) 196.1 (86-84 m), 6. Franz Neulandtner (A) 195.6 (84-86 m). Zahomčan Franci VViegeie se je uvrstit na 19. mesto.
namiznem tenisu
ko Kovač (slovenski prvak), Pavič in Zalaznik so bili veliki favoriti, potem ko so po napeti in izenačeni borbi izgubili in tako izpadli iz tekmovanja na evropskih tleh, pa so bili kajpada razočarani in potrti. Izid je bi) tesen, 5:4 za Komperdeli! Najuspešnejši posameznik je bil ..avstrijski" Čeh Kolarovic (zmagai je trikrat) in najneuspešnejši Ljubljančan Zalaznik, ki ni zabeležil niti ene točke!
Rezuitati: Klaus-Zalaznik 2:0 (21: 16, 21:11), Schicht-Kovač 0:2 (16:21, 15:21), Kolarovic-Pavič 2:1 (21:23, 21:13, 21:19), Klaus-Kovač 0:2 (7:21, 11:21), Kolarovic-Zaiaznik 2:0 (21:5, 21:10), Schicht-Pavič 0:2 (16:21, 19: 21), Kolarovic-Kovač 2:0 (21:13, 21: 11), Klaus-Pavič 0:2 (12:21, 11:21), odtočiina igra: Schicht-Zalaznik 2:1 (21:17, 14:21, 21:15).
OSNOVANA JE BILA INICIATIVNA SKUPINA
„Socia)isti za skupno šolo"
V zvezi z zloglasno zahtevo koroške svobodnjaške stranke in koroškega Heimatdiensta, ki potom izvedenega referenduma hočeta izsiliti točeno šolo, je, kot znano, prišlo do energične odklonitve take šolske ureditve, ki bi pomenila delitev šol po narodni pripadnosti otrok, s tem pa tudi onemogočilo mirno iožitje obeh narodov v deželi. Tako spremembo koroškega šolstva ne odklanjamo le koroški Slovenci, proti taki spremembi šolskega zakona nastopajo tudi stranke, organizacije in udru-ženja večinskega naroda, zlasti mladinske organizacije.
Tako je na pobudo mladinskih združenj Sozialistische Jugend in Junge Generation znotraj socialistične stranke Avstrije biia osnovana iniciativna skupina „Soziaiisten fiir die Gemeinsame Schuie" — „Socia-iisti za skupno šoio". Ta skupina je biia zasnovana potem, ko je svobodnjak Haider nastopi! z nadaijnjimi nacionalističnimi zahtevami — po deiitvi javnih siužbenih mest po etničnem proporcu.
Iniciativna skupina ..Socialisti za skupno šolo" je za platformo svojega delovanja prevzela vsebino resolu-
cije, sprejete v začetku novembra letos, v kateri številne organizaoije nastopajo proti poslabšanju dvojezičnega šolstva na Koroškem. Sklenila je tudi, da bo znotraj socialistične stranke opravila informativno dejavnost za ohranitev uveljavljenega principa skupne šolske vzgoje otrok obeh narodov. Iniciativna skupina se bo zavzemala za ohranitev v Avstriji veljavnih in izkušenih pedagoških načel skupne vzgoje in izrecno zahteva:
3 ,.Nobene okrnitve veljavnega teritorija dvojezičnega šolstva.
3 Izvajanje principa skupne vzgoje vseh otrok, neglede na spol, kon-fesijo, socialni in nacionalni izvor. 3 Izboljšanje dvojezičnega pouka (n. pr. področje učil).
3 Okrepljena informacija koroškega prebivalstva o zgodovini koroških Slovencev.
3 Nobenih kompromisov socialističnih funkcionarjev, ampak jasnot odkionitev slehernih sprememb-prediogov konzervativnega značaja, in sprejem takih, ki odgovarjajo načelom partijskega programa socialistične stranke.
Zvezno združenje mladinskih organizacij proti okrnitvi dvojezičnega šolstva
Zvezno združenje mladinskih organizacij Avstrije (Usterreichischer Bun-desjugendring), ki je v soboto 24. 11. 1984 imeto svoj redni 32. občni zbor na Dunaju, je ob tej pritožnosti razpravljalo tudi o problemih manjšinskega šoistva na Koroškem. O položaju na Koroškem je poročat vzgojitelj Erich Čoki, ki je dat pobudo za resolucijo, katero so udeieženci občnega zbora sprejeli soglasno in ie-to naslovil na avstrijski pariament oz. vsem 183 poslancem državnega zbora.
Udeleženci občnega zbora se v resoluciji izrekajo proti stremljenju okrnitve dvojezičnega šolstva na Koroškem in obsojajo referendum koroške-
Piše: JUSTIN POLANSEK
Začetek
smučarske sezone
Vsakoletno zadnje pripravljalno obdobje pred začetkom smučarske sezone so takozvane „World-Series". Vendar letos ne, ker snega še in še primanjkuje. Organizatorjem je uspelo izpeljati vsaj eno panogo (slalom za moške in ženske), pa še to samo na umetnem snegu ( = snežni prašek). Veleslalom je preložen na Francosko, v Puy-St.-Vincent. Avstrijci še niso v formi, kar se lahko razbere iz sledečih rezultatov:
Siaiom - moški:
1.	O. Totsch (Ita) 93.69, 2. B. Križaj (Jug) 93.80, 3. P. Popangelov (Bol) 94.29, 7. F. Gruber (Aut) 95.48, 8. B. Gstrein (Aut) 95.56, 9. E. Rie-delsperger (Aut) 95.70.
Siaiom - ženske:
1. M. Epple (ZRN) 85.00, 2. E. Hess (Švica) 86.29, 3. P. Magoni (Ita) 87.21, 9. M. Maierhofer in U. Maier (obe Aut) 88.43.
26. Mini spent
Od 15. do 18. novembra je Mio v Ljubljani na sporedu 26. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, imenovano ,,MINI SVETOVNO PRVENSTVO". V dvorani Tivoli so manjkali le redki iz svetovne namiznoteniške eiite. Televizijski prenosi so bili pravi užitek in so zagotovo zadovoljili vsa srca tega atraktivnega športa, ki je že neke vrste akrobatika. Posamezni rezultati:
Moški, posamezno: 1. Jiang Jiaiiang (Kit.), 2. Persson (Šved ).
Moške dvojice: 1. Jiang Jiaiiang/ Chai Zhenhua (Kit.), 2. Persson/Akes-son (Šved.).
Mešane dvojice: 1. Qi Baoxiang/ Chai Zhenhua (Kit.), 2. Lupulescu/ Perkučin (Jug.).
Zenske, posamezno:	1. Batinič
(Jug.), 2. Qi Baoxiang (Kit.).
Zenske dvojice: 1. Qi Baoxiang/Xu Jing (Kit.), 2. Popova/Antonian (SZ).
ga Heimatdiensta ter tozadevno vlogo svobodnjaške stranke koroškemu deželnemu zboru, da bi izvedel spremembo manjšinskega šolskega zakona-V resoluciji je izrecno poudarjeno, da bi spremeba manjšinskega šolskega zakona povečala asimilacijski pritisk na slovensko manjšino na Koroškem. Končno pa se v resoluciji sklicujejo na številne socialne in pedagoške študije kakor na izkušnje, ki potrjujejo prednosti dvojezičnega šolskega sistema oz. skupnega pouka.
Resolucijo podpira sedemnajst mladinskih organizacij od socialistične mladine preko miade UVP do raznih katoiiških združenj.
Lestvica
slovenskih popevk
za mesečno hit-parado Avstrijskega radia (ORF) siovenski oddeiek
Kdor redno posluša slovensko-oddajo ve, da so novembra poslušalci v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Ceiovcu izbrali te popevke in jih uvrstili v lestvici tako:
1.	Marry Ann — Oto Pestner
2.	Anzej — Edvin Fliser
3.	Ti si moja melodija - Nace Jukar
4.	Naš ata — Mladi upi
5.	Slovenski muzikant — Marjan Smode
6.	Ezl ek — tvo Mojzer
Na izbiro pa bodo pri naslednji oddaji tudi ti predlogi:
1.	Želim si na Jamajko — Gu gu
2.	Naša Lidija je pri vojakih —
Lačni Franc
3.	Mrtva Meri — Tomaž Domicelj
4.	Rukanca - Meri Avsenak in Trim
Novo lestvico bodo izbrali v soboto, 1. decembra 1984 ob 18.00 uri v Kulturnem domu na Radišah. Hit-parada bo na radijskem sporedu približno teden navrh v nedeljo, 9. decembra 1984, ob 18.10 uri.
Giasujete iahko tudi vi. Zato izpolnite kupon in ga pošljite najkasneje do 4. decembra 1984 ns naslov: ORF-Avstrijski radio, Slovenski oddelek, Sponheimerstr. 13, 9020 Celovec - Klagenfurt.
Med pošiljatelji bomo izbrali nagrajenca.
Naslov popevke:
Ime izvajalca:
Ime, priimek in naslov pošiljatelja: