35 let Elektrovoda Drobno gospodarstvo je pomemben sestavni del našega celotnega gospodarstva Zato ga Je treba obravnavatl kot strukturni problem v nadaljnjem razvoju in nadaljevati z ra-zvijanjem zadružništva v samostojni obrti tako, da bodo obrtne zadruge, temeljne organlzacije kooperantov ter druge oblike združevanja dela in sredstev samostojnih obrtnikov med seboj in z delavci v združenem delu ter družbenimi sred-stvi resnično enakopravni gospodarski subjekti. Razvoj drobnega gospodarstva je v dolgoroč-nem programu ekonomske stabilizacije oprede-IJen kot ena pomembneJSih, a še ne zadostno uveljavljonlh možnosti v nadal|n|em razvoju proizvajalnih sil in zagotavljanja novih zaposli-tvenih možnosti. To pa je v danainjem času, ko v naši družbi iščemo najrazllčnejše možnosti za zaposlitev ne samo delovno usposobljenega pri-rastka, temveč tudi za vsdno večje število vračajočih se zdomcev in fte posebej za vse tiste delavce, ki se zaradi procesa prestrukturiranja gospodarstva morajo prekvalificirati, pomem-ben vidik tako za razvoj družbenih enot drob-nega gospodarstva, kot tudl obratovalnic sa-mostojnih obrtnikov. Veliko je še treba storiti, da bo drobno gospo-darstvo zaživelo tako, kot si prizadevamo. Posebej pa je treba natančneje oblikovati pravni status obrtnih zadrug in celovlteje pravno urediti problematiko temeljnih organlzacij kooperan-tov. Razvoj obrtnih zadrug, v okviru katerih naj bi bili zaposleni predvsem strokovni delavci, bi omogočal, da bi lahko ti delavci opravljali več storitev tudi za člane samostojne obrtnike in to občasno al! pa trajno na podlagi skupaj dogo-vorjenega programa. Takšna organiziranost pa bl lahko imela velik pozitiven vpliv za zadovolje-vanje potreb po dopolnilnem delu delavcev pri samostojnih obrtnikih. Pri vsem ]e zelo po-metnbna uveljavitev učinkovitejšega davčnega sistema, ki bo stitnuliral samostojn« obrtnike, da bodo v večji meri zaposlovall delavce in še po-sebej, da bodo razširjali matmialno osnovo svo-jega dela. Vključevati je treba nenazadnje še bolj tudi drobno gospodarstvo v mednarodno delitev dela, ki ga je treba stimulirati z izvoznimi stimu-lacijami. Da bl se s prizadevanji drobnega gospodar-stva v naši občini bolj seznanili, bomo objavljali v naiem glasilu več prlspevkov na to trnno. ELEKTROVDD Ker Elektrovod v kratkem praznuje 35 let svo-jega obstoja, smo najprej obiskali to pomembno za-drugo, kjer so bili naši sogovorniki direktor BOJAN ŠTULAR in tehnični direktor EMIL ZAVADLAV, ki več kot deset let uspešno vodita to našo šišensko zadrugo. Kaj pomeni za Elektrovod 35 let obstoja? • Pomeni dolgoletni in uspešen razvoj naše za-druge, ki je v začetku združevala samo elektrome-hanike in elektro inštalaterje in je imela samo 20 čla« nov. To število se je začelo iz leta v leto večati, saj smo znotraj zadruge začeli zaposlovati tudi delavce, ki so opravljali za našo zadrugo skupne naloge. V začetku je bil Elektrovod orientiran le na nabavo in prodajo izdelkov svojih članov, vendar se je zelo hitro preusmeril na kooperantske posle za industrijo, gradbeništvo in trgovino. Ker se je že dosti zgodaj s svojimi programi specializiral, sprejema v svoje članstvo samo obrfnike, ki so povezani s posamez-nimi proizvodnimi programi zadruge. Glede na to je tudi zadruga razdeljena v pet temeljnih zadružnih organizacij — le-te samostojno urejajo vse zadeve s področja kooperacij. Danes Elektrovod združuje delo 410 kooperantov na področju Slovenije in Hrvaške. Ti kooperanti pre-težno zaposlujejo po 4 delavce,tako da v bistvu ce-loten Elektrovod predstavlja organizacijo, v kateri dela okrog 2000 delavcev. Tekom let svojega obstoja se verjetno tudi Elektrovod kot celota pojavlja na strokovnih sejmih, ki prispevajo k ugledu podjetja in njego-vih izdelkov. Kako to vpliva na vašo zadrugo in na sam izvoz? • Zadruga redno razstavlja svoje izdelke na spomladanskem in jesenskem sejmu v Zagrebu in na sejmu elektronike v Ljubljani. Pojavlja se tudi na sejmu obrti v Celju in na mednarodnem obrtniškem sejmu v Miinchnu, Innsbrucku in Gradcu. Za svoje razstavljene eksponate so zadruga, oziroma njeni kooperanti prejeli vrsto priznanj, tako med ostalimi tudi dve zlati medalji v Miinchnu, kakor tudi vrsto priznanj za tehnične inovacije in tehnološko za-htevne sklope. Izvažamo na konverfibilna področja v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in ZDA. Sodelujemo tudi pri investicijskih delih — trenutno v Iraku. Sporazu-mevamo se za posle v Egiptu in na Mauriciusu. Z in-vesticijskimi deli smo prisotni tudi v Sovjetski zvezi in na Poljskem. Zadnje čase se na splošno pojavlja problem nabave osnovnih materialov za proizvodnjo, o čem je dosti govora v vseh javnih občilih. Kako to rešuje Elektrovod, z ozirom na svojo specifič-nost? • V zadnjem času se tudi naša zadruga srečuje s problemom oskrbe z osnovnimi surovinami in to tako iz uvoza kakor tudi z domačega tržišča. V kolikor se stanje ne bo izboljšalo, bo to imelo precejšnje posle-dice za celotno proizvodnjo in realizacijo samih pro-gramov naše zadruge. Oskrbo z osnovnimi doma-čimi surovinami poskušamo reševati z našimi več-jimi kupci, z uvoznimi surovinami pa rešujemo ta problem predvsem z lastnim izvozom na konverti-bilna tržišča. Vaš problem nabave osnovnih sredstev ozi-roma tehnologije iz tujine? • Pred tremi leti se je zadruga prijavila za natečaj mednarodne banke IFC, ki je razpisala sorazmerno ugodne kredite za nabavo osnovnih sredstev ozi-roma tehnologije za področje malega gospodarstva Jugoslavije. \z dobljenega kredita v višini 650.000 dolarjev smo nabavili računalniško voden stroj, ki deluje na principu žične erozije — potrebujemo ga za izdelovanje visoko preciznih orodij iz trdih meta- lov. Ta stroj je montiran pri našem kooperantu v Šiški. Prav tako je montiran pri našem kooperantu v Škofji Loki švicarski stroj AGGI za polopno erozijo. Ta stroj je prav tako namenjen izdelavi orodij. Za obrat predelave plastike v Dole pri Moravčah pasmo uvozili linijo za proizvodnjo elektroinstalacijskih rav-nih cevi in linijo za izdelovanje PVC granulata, ki je osnovna surovina za izdelovanje teh cevi. Kako je z razširitvijo proizvodnje, oziroma z večjimi investicijami? • Največja investicija, ki jo imamo, je obrat za predelavo plastike v Dolah pri Moravčah. Vzporedno z nabavo strojev je potekala tudi rekonstrukcija proi-zvodnih objektovrtako da pričakujemo redno proi-zvodnjo z dopdnjenimi kapacitetami že maja letos Problem z dinarskimi sredstvi in rešrtev v kre-ditno hranilni službi, ki se pojavlja v zadnjem času kot rešiteljica nastale situacije? • Eden najtežjih problemov v zadnjem času pri nas je pomanjkanje likvidnih dinarskih sredstev, predvsem zaradi tega, ker zadruga lahko posluje s svojimi kooperanti le z gotovinskimi sredstvi. Prav tako mora plačevati z gotovinsklmi sredstvi druž-beneobveznosti svojih kooperantov. Močnainflacija je praktično izničila obratna sredstva naših koope-rantov. Zato se javlja močna potreba po kreditiranju kooperantske dejavnosti. Zaradi omenjenih limitov bank in splošnega pomanjkanja kreditnih sredstev ima zadruga v načrtu ustanovitev lastne kreditne hranilne službe, ki bi vsaj deloma ublažila nastali problem. Kljub navedenim težavam, ki tarejo Elektro-vodje razpoloženje v tej zadrugi optimistično, kar se predvsem vidi iz letošnjih ambicioznih planov proizvodnje tako za domače tržišče kakor tudi za izvoz. Poudariti je treba,da se ta za-druga v svojem 35-letnem obstoju ne srečuje prvič s težavami in na koncu lahko ugotovimo, da je vse težave do sedaj tudi uspešno prebrodi-•a- Mario L. Vilhar FINANČNI USPEHI ELEKTROVODA 1983 Plan 1984 Celotni prihodek Dohodek iz realizacije Čisti dohodek Priliv od izvoza blaga 1 milijarda 930 mil. din 180 mil. din 130 mil. din 2 milijarde 490 mil. 233 mil. 154 mil. 74 mil.