"Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Jotiet ltl.~By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General.' idit N.1 Amerikanski American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million ---- in the United States. Bates 011 request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Besr Klementof Americanized'Slove nians . It covers News and Contains Matters of. Special Importance to Them Not Pound elsewhere ŠTEVILKA 101. JOUET, ILLINOIS. 12, NOVEMBRA 1918, LETNIK XXVII Nemški cesar se odpovedal prestolu in pobegnil. !k» ji toEB POGOJI PREMIRJA SO: IZPRAZNITEV BELGIJE, FRANCIJE, LUKSEMBURGA IN ALZACIJE-LOTARINGIJE; IZROČITEV OGROMNIH MNOŽIN VOJNIH ZALOG; ZASEDBA LEVEGA BREGA RENSKEGA PO ZAVEZNIKIH; UREDI-, TEV VZHODNE FRONTE; PREKLIC BREST-LITOV-SKE POGODB.E Nemčija se podala in podpisala premirje. evolucija zmaguje v Berlinu in drugih mestih poražene Nemčije. Kajz«r se odpovedal prestolu.«, Lonodn, 9. nov. (British Wireless # ^fvice.) — Danes popoldne v Lon-prejeta nemška brezžična brzo-Kvka pravi: "Nemški cesarski kancelar, badenski ^c Maks je izdal sledeči odlok: in kralj je sklenil, odpovedati * Prestolu. ( 'Cesarski kancelar ostane v službi :'er se ne rešijo vprašanja v zvezi * odpovedjo cesarjevo, z odpovedjo Pfestolonaslednikovo prestolu nemškega zojavki, katero je prejel ameriški vojni generalni štab iz Haaga in ki je u-temeljena na časniški poročilih v nizozemskem glavnem mestu. Brzojavka, datirana danes, se glasi; "Časniška poročila naznanjajo, da je kajzer dospel danes dopoldne v Maastright, Holadija, in potuje dalje v grad Middachten, v mestu De Steeg, blizu Utrechta." Oče in sin. London, 10. nov., 2:04 pop. Cesar cesarstva in Prusije, ter s postav- < Vilhelm je podpisal odpovedno pismo *njem vladarstva. Za vladarstvo namerava imeno- poslanca Eberta kot cesarskega a&celarja in predlga, da se sprejme .. Qn. ki uvede splošno volilno pra-tr co in doloi ustavodajno nemško «a-°dtio skupščino, katera končno reši odočo obliko vlade nemškega naroda tistih ljudstev, ki se žele pridružiti ti t St l London, 10. nov., opolnoči. — Bivši 1 mski cesar in njegov najistarejši sin ^fiderilc Vilhelm sta prekoračili ho-ndsko mejo v nedeljo zjutraj, po br-°Javkah iz Haaga. Washington, D. C., 10. nov. — Vil-lni Hohenzolern je dospel danes dojene v Holandijo in potuje v grad ^ddachten, v mestu De Steeg, po br- ¥ eničiji. "'CESARSKI KANCELAR. ' 'Berlin, 9. novembra 1918.'" Kajzer beži. v soboto dopoldne v nemškem velikem glavnem stanu vpričo prestolonaslednika Friderika Vilhelma in feld-maršala Hindenburga, po brzojavki iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co. Nemški prestolonaslednik je podpisal svojo odpoved prestolu kmalu potem. Pravijo, da sta bavarski kralj Lu-dovik in saški kralj Friderik Avgust tudi odpovedala prestoloma. Premirje podpisano. Washington, D. C., 11. nov. — Svetovna vojna je bila končana ob 6. uri davi, washingtonski čas (S ura po chi-caškem času), ko je rdeča revolucija na Nemškem, in ko je Vilhelm Hohenzolern, bivši cesar, na begu iz svoje rojstne dežele. Ob 2. uri 45 minut davi je bilo v državnem departmetu naznanjeno, da so pogoje premirja, naložene po zavezniških n iameriški vladi, podpisali nemški pooblašenci opolnoči snoči, ob 5. uri po pariškem času, in da se sovražnosti nehajo šest ur pozneje. Važno.novico o koncu vojne je dal časniškim poročevalcem neki uradnik državnega deprtmenta. Rekel je: "Premirje je podjpisano. Bilo je podpisano ob 5. uri davi po pariškem času in sovražnosti se nehajo ob 11. uri danes dopoldne po pariškem češu." Osnutek pogojev. Washington, D. C., 11. nov. (Po Associated Press.) — Pogoji premirja je bilo naznanjeno, bodo objavljeni po zneje. Vojaški veščaki tukaj pa smatrajo za gotovo, da obsegajo: Takojšnjo umeknitev nemških vojaških sil iz Francije, Belgije in Alza-cije-Lotaringije. Razorožbo in demobilizacijo nemških armad. Zasedbo po zavezniških in ameriških četah takih strategičnih toček v Nemčiji, ki onemogočijo obnovo sovražnosti. Izročitev dela nemškega pomorskega brodovja in gotovega števila podmorskih čolnov zavezniškim in ameriški mornarici. Razorožbo drugih nemških vojnih ladij- pod nadzorstvom zavezniških in ameriške mornarice, ki jih bodo stra-žie. Zasedbo glavnih nemških pomorskih opirališč po pomorskih četah zmagovitih narodov. Izpustitev zavezniških in ameriških vijakov, mronarjev in civilistov, -ki so v nemškem ujetništvu. NAJVEČJI VOJNI VRT V DEŽELI p Vid 3m,P N- J-' letos obsadi) največji vojni vrt, 400 akrov. Tu so etl vojaki, ko sprejemajo poslana semena. Upori na Nemškem London, 7. nov. — Duh upornosti prešinja Nemčijo. Uporniki so zasegli vse nemško brodovje v Kielu in nadzirajo velik del Schleswiga in del Holsteina, kakor pravijo poročila iz nemškega velikega pomorskega opi-rališča na Exchange Telegraph Co. Delavski m vojaški svet je prevzel nadzorstvo nad Kielom in uporne čete so zasegle pocestne železnice in postaje. Številne nemške posadke na južni baltiški brežini so ubegnile in gredo v Kiel, pravi brzojavka iz Kodanja. R-deča zastava je bila razvita v War-nemendu, severnonemški luki, in v Ro-stoku na baltiški morski brežini. Neprestane demonstracije se vršijo v Berlinu, po brzojavkah iz Stock-holma. Dvajsettisoč ubežnikov iz made maršira po cestah glavnega mesta. idanja na Exchange Telegraph Co. Dr., Karl Liebknecht je baje vse pripravil ža sestavo vojaškega soveta v Bremenu. (Bremen je poleg Hamburga glavna luka nemška. Leži ob reki Weser, 59 milj jugozapadno od Hamburga. Schwerin je glavno mesto velike voj-vodine Mecklenlburg-Schwerin. Til-, sit je mesto 35,000 prebivalcev v Vzhodni Prusiji.) Med bojnimi ladjami. Kodanj, 9. nov. — Šest nemških bojnih ladij, zasidranih izven Flensburga, je namerilo Svoje topov« proti revolucionarjem in pričakovati je bom-foardovanje. Bojna ladja "Koenigf, ki se, ni hotela podati, 'e bila vzeta po trdem boju. Vojvoda Brunswick odstopil. Lo'ndon, 9. nov. (Brezžična brzojavka britanskega admiralstva.) — Brzojavka prejeta v Kodanju iz Bruns-wicka prek Berlina zatrjuje, da sta se kajzerjev zet, vojvoda Brunswick, in njegov naslednik odpovedala prestolu. Iz Amsterdama poroajo, da so v-sled navala na banke v Berlinu banke ustavile izplačevanje. Revolucija se zdaj razširja po vsej zapadni Nemčiji, in je dosegla baje že Kolonijo (Koeln). Upori v velikih mestih. Kodanj, 9. nov. — Upori so se pri petili v Hanoverju, Koloniji, Bruns-MikJcu :;.! Mag^eburgii^ po nradnem na- znanilu v Berlinu. Ta mešta pa"n' popolnoma v rokah upornikov, pristavlja naznanilo. V Madgeburgu se i je posadka postavila v bran. Splošen železniški štrajk se je začel v Nemčiji, po berlinskih brzojavkah na kodanjski "Social Demokraten". Uradna poročila ž bojnih front pred dokončanjem vojne. Ljudska vlada v Berlinu. Nemiri v Essenu. Amsterdaitf, 8. no\. - Telegrafska zveza med Amsterdamom ter Berlinom, Ljubekom, Bremenom 'n Hamburgom je ustavljena na prošnjo berlinskih poštnih oblastev. Poročilo se raznaša, da so bili nemiri / Essenu. Berlin, sobota, 9. nov. (Nemška brezžična brzojavka v London, 10. nov., 12:56 pop.) (Po Associated Press.) — Vlada nemškega ljudstva _ je bila ustanovljena v večjem delu UI. Berlina. Posadka je prešla na stran nove vlade. Delavski in vojaški svet je proglasil splošen štrajk. Čete in strojne puške so bile postavljene na razpolaganje svetu. Straže, ki so bile nameščene pri i javnih uradih in drugih poslopij, so bile umaknjene. Friedrich Ebert, podpredsednik so-cialnodemokratske stranke, je novi kancelar. ZAPADNA FRONTA. Francozi pridobili deset milj. London, 7. nov — Zavezniške ar-mbade prodirajo na vsej fronti hitreje, nego kedaj poprej na zapadnem bojnem polju. Nemci se umikajo v velikim neredu in podjetja so videti podobna dirki ?a Aix-la Chappelle, daleč za linijo ob reki Meuse, ki postaja neobdržna za sovražnika, ker so jo Američani predrli proti jugu. V Parizu nocoj izdano urazno poročilo pravi, da Francozi z vedno večjo naglico potiskajo Nemce nazaj severno od reke Aisne in na vsej ostali fronti. Napredovali so deset milj ponekod od včeraj. . Francozi prodirajo vzhodno od Nou-vionskega in Regnavalskega gozda ter sevrno od reke Serre in Aisne. Bitanrci pridobivajo naglo. Britanske čete prodirajo skoro prav-tako naglo. Severpvzhodno od Va-lencienneSa so dospeli do predkrajev Quievrain in Crespin, tik belgijske meje. _____ Dalje proti jugu so zavzele mestece Angre. Jugovzhodno od Mormalske-ga gozda so Britanci zavzeli Monceau-St. Vaast in Mompieree, tri milje se-verozapdno od železniškega vezišča Avesnes. t» —t" »> • - ■• ■ -— ......—- ■' Američani v Sedanu. Washington, D. C., 7. nov. — Osvojitev Sedana po ameriških četah je "velik vojaški čin", je rekel danes vojni tajnik Baker, ko je bil obveščen, da so oddelki prve armade general-lajtnanta Liggeta vkorakali v zgodovinsko francosko mesto." (Pred 48. leti to jesen se je neka nemška armada bojevala pri Sedanu. Bila je zmagovita armada, ki je premagala Francoze pod Napoleonom in izpremenila francosko-prusko vojno v nemški triumf ter provzro-čila padec francoskega cesarstva - in ustanovitev francoske republike. Bilo je dne 1. sept. 1870, da so Nemci dobili bitko pri Sedanu. Nemška armada pri Sedanu je poražena armada.) Zadnja trdnjava padla. S to zmago so zavezniki zopet pri dobili zadnjo važno francosko trdjavo, ki je bila v nemkih rokah. Maubege so zavzeli Nemci po trdem bojevanju z Britanci in Francozi pozno v avgustu 1. 1914. Mesto je nekaj milj od belgijske meje južno od Mon^a, ki je trinajst milj severno od železnice. Francozi zavzeli trdnjavo Hirson. Pariz, 9. nov. — Francoske armade so danes napredovale več nego deset milj ponekod. Zasledovale so Nemce prek belgijske meje. Trdnjava Hirson je bila zavzeta in Francozi so prodrli daleč onkraj iste ter osvobodili kakih dvajset vasi. Američani napredovali. Z ameriškimi četami na fronti ob reki Meuse, 10. nov., 7:30 zv. (Po Associated Press.) — Prva in druga ameriška ramada sta danes v svojih napadih ob rekah Maselle in Meuse napredovali na fronti približno 115 kilometrov (71J4 milje). Druga ameriška armad^ jed an<*c dopoldne začela svoj prvi napad v Lo-rainu. Njeni cilji so bii omejeni. Zavzela je vasi St. Hilaire in Marche-•ville in nekaj host. Telegrafske zveze ustavljene. London, 8. nov. — Tlegrfaska zveza med Nemčijo in tujimi deželami bo pretrgana, po neki berlinski brzojavki, ki jo je poslol kodanjski poročevalec na Exchange Telegraph Co. Samo brzojavke se bodo smele odpošiljati VOJNI GOLOBI GREDO NA FRONTO. Bavarska republika. Basel, 8. nov. — Republika je bila proglašena na Bavarskem ob zaključku velikega ljudskega shoda včeraj, pravi brzojavka iz Monakovega pod današnjim datumom. Odpoved prestolu od strani cesarja Viljema in predstolonaslednika Friderika Viljema pred poldnem danes je zahteval ultimatum, ni 0-a je poslal u-pravni odbor nemške sociališke stranke ob 5 uri včeraj popoldne baden-sikemu princu Maksimilijanu, cesarskemu kancelarju, kakor poroča "Correspondent Socialiste", uradno glasilo 'sociališke stranke nemške (?). Odbor je poudaril ves politični položaj, in njegovi dloki so bili vpisani v ultimatum. Upor tudi v Bremenu. London, 8. nov. — Mesta Bremen, Schwerin in Tilsit so se pridružila nemški revoluciji, po bi zojavki iz Ko. Revolucija uspešna brez krvolitja. Basel, 10. nov. — Uradna brzojavka, ki jo je prejela Havasova agencija iz Berlina danes, pravi: "Uradno. Revolucija je zmagovito skoro brez krvolitja "Splošen štrajk je bil proglašen danes dopoldne. Delo je bilo ustavljeno v vseh delodavnicah okoli 10. ure. Čete z uporniki. "Polk norinberških lovcev je potegnil z ljudstvom. Druge čete so hitro sledile njih zgledu. "Aleksandrov polk je prestopil k revoluciji, ko je slišal izjavo poslanca Wallsa." 405,000 ujetnikov v 10. mesecih. Essen v rokah upornikov. London, 10. nov., 5:10 pop. — Essen, kjer so velike Kruppove tovar« ne, je baje v rokah revolucionarjev, pravi brzojavka iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co. Lajtnant Krupp von Bohlen und Halbach, načelnik Kruppovih tvornic, in njegova žena, poprej Bertha Krupp, sta bila dejana v zapor. To novico so prinesli iz Essena holand'ski delavci, ki si dospeli na posebnem vlaku v Ze-vengar v soboto. Lipsko z revolucionarji. Kodanj, 10. nov. — Lipsko, največje mesto na Saškem, se j epridružilo revoluciji. \ Delavski in vojaški svet je bil m stanovljen v Chemnitzu, Saško, kakor poroča Walffova agencija za novice. London, 8. nov. — Zavezniki so zajeli 405,000 ujetnikov na zapadni fronti od dne 1. jan. do 5. nov., vštevši, kakor je bilo uradno naznanjeno snoči v zbornici prostakov. Od teh so u-jeli Britanci 200,000, Francozi 140,000, Američani 50,000 in Belgijci 15,000. Britanci zavzeli Avesnes. London, 8. nov. — Osvojitev važnega mesta Avesnes in zasedbo zapadne-ga dela mesta Tournai poroča feld-maršal Haig v nocojšnjem uradnem naznanilu. Severno in južno od A-vesnesa so britanske čete prekoračile linijo ceste Avesnes-Maubege. Osvojili ^trdnjavo Maubege. London, 9. nov. — Britanske čete so zavzele trdnjavo Haubege, je danes naznanil feldmaršal Haig. Južno od Maubega prodirajo Britanci proti vzhodu in so daleč prek ce-iste Avesnes-Maubege. Britanske čete v Flandriji so prekoračile reko Scheldt na široki fronti severno od Tounai in so se ustanovile na vzhodnem bregu. Na streljaj od Bruselja. London, 10. nov. — Britanci so pra- koračili francosko-belgijsko mejo južno od: reke Sambre, poroča feldmaršal Haig iz glavnega stana nocoj. Prodrli so štiri milje vzhodno od Rel r.aix in prišli na topovski streljaj do Bruselja, "Avstrijci" pomagali Američanim. Pariz, 6. nov. — Ameriških vojakov časopis "The Stars and Stripes" obj javlja sledečo anekdoto: "Trideset Avstrijcev, ki niso nikdar videli ameriškega vojaka, je bilo pride-ljcnih nemškemu polku, ki je imel zadrževati ameriško prodiranje severno od Verduna. Ko so zagledali napredujoče Yanke, so Avstrijci vstali in zakričali "Republika!" in se podali. Ko so nemške strojne puške začele streljati na Američane, so Avstrijci takoj s svojimi granatami prepodili Nemce. Svet (je prevzel oskrbo vojaških in civilnih stvari. Nemirov ni bilo Svet je razglasil, da je njegov cilj sociališka republika za Nemčijo. BALKANSKA FRONTA. Srbi prekoračili Donavo. London, 8. nov. — Srbske čete so prodrle prek Donave na Ogrsko, kjer so bile sprejete z največjim navduše-; njem, pravi službeno naznanilo srbskega vojnega urada, izdano v četrtek. Reka Sava, ki se izliva v Donavo pri Belgradu, je bila tudi prekoračena. Jugovzhodno od Belgrada so Srbo vkorakali v Višegrad in sg odpeljali v Sarajevo na opvabilo začasne vlade. Naznanilo pristavlja, da so našli vj Ztmenu ob Donavi pet parnikov in en monitor. Nekaj nemških enot je še v Banatu (v jujjnem delu Ogrske). Virtemberg z revolucijo. Basel, Švica, 10. nov — Vilhelm II., vladajoči kralj virtemberške monarhije, se je odpovedal prestolu v petek zvečer. Stuttgart, glavno mesto vihember-ško se je pridružilo revoluciji. Vojaški svet v Stuttgartu, Koloniji in Fraivkfurtu so sklenili, proglasiti republiko. Osvobodili mnogo krajev. London, 9. nov. — V svojem prodiranjem sevrno od Donave in Save s« srbske čete vkorakale v Moldavo, Ba-zeas, Kubin, Pančavo, Zemun, Kle-nak in Mitrovici, po tukaj prejetem srbskem uradnem naznanilu. Dospeli v Sarajevo. Solun, 9. nov. — Zavezniške čete so vkorakale v Sarajevo, Bosna, ;.o današnjem uradnem naznanilu iz tuj kajšnjega francoskega glavnega stana. V Srajevu je bilo, da je bil avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand umorjen ravno pred izbruhom velike vojne. AMERIKANSKI SLOVENEC, 12 NOVEMBRA 1918. Amerikanski Slovenec (JstancvJjen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-AmeriSka Tiskovna Druiba Inkorp. 1. 1899. ■» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic American Bldg., Joliet, 111 ja bodoče Jugoslavije s posebnim ozi-rom na Trst, Gorico, Primorje, Koroško, Štajersko in Ogrsko. S svojim nastopom hočemo pokazati, je rekel govornik, da je Joliet ne le prvi v verskem oziru, marveč tudi v narodnem med prvimi. Govor je bil sprejet z burno pohvalo. Izmed nadaljnjih govornikov sta zlasti g. Jos. Dunda in g. Jos. Zalar znala navdušiti poslušalce ssvojimi lepimi besedami in pojasnili. Nazadnje sta bili predlagani in sprejeti dvoji resoluciji, kateri objavimo morebiti že prihodnjič. — Glavna seja podružnice Knezo-škof Jeglič št. 5 S. N. Z. se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 17. t .m., v dvorani K. S. K. .J Zadnjo nedeljo se ni mogla vršiti radi javnega shoda v šolski dvorani, ki je obrnil vso pozornost nase. — Naši bolniki. Rev. John Plaz-nik, naš g. kaplan, nam poroča: Doma se zdravi Barbara Posega, 1007 Herkimer street, ki je zbolela za in-fluenco. V bolnišnici sv. Jožefa, ki je od zad_ nje srede zopet odprta za obiskovalce bolnikov, so naslednji rojaki in rojakinje: Frank Stefančič, ki nima nobenega svojca tukaj in ni v nobenem društvu. — Mary Kovač, ki ima vročinsko bolezen. — Mrs. Mihevc iz Rockdala, je boljša. — Peter Ahačič. — Mrs. Golobic z Vine streeta, ki je prestala operacijo. — Frank Trlep z N. Bluff streeta, hudo bolen. — Domov so že šli Alojzij Slak (v soboto, prestal pljučnico), Edvard Slak in Leo Flander. Od tistih, ki so še v bolnišnici, ne boluje menda nobeden za in-fluenco. Advertising rates sent on application. »♦ da je predsednik Združenih držav, Woodrow Wilson, dne 19, oktobra 1918. priznal v polni meri u-pravičenost narodnih stremljenj Jugoslovanov po svobodi in povdaril, da imajo oni sami odločiti o svojih pravicah in svoji usodi kot član velike družine civiliziranih narodov, in s tem priznal ne samo pravico samodloče-vanja, temveč tudi našo državno net odvisnost samo; z razloga, da je Hrvatski Sabor prekinil vsako vez, ki je vezala naš narod s habsburško dinastijo in z av. stroogrskovlado, ugoslovanski Narodni Svet pa prevzel kot začasna vlada Jugoslovanov vodstvo državnih poslov ter mu je ko tpredstavniku Hr. vatov, Srbov in Slovencev položila nraodna vojska prisego zvestobe; z razloga, da je avstroogrska mornarica danes pod oblastjo jugoslovanske narodne vlade v Zagrebu, ki jo je takoj ponudila Ameriki in njenim za veznikom na razpolago; z razloga, da demokratski čut celega jugoslovanskega naroda, odgovarjaje duhu časa, nujno zahteva republikansko obliko naše bodoče države; z razloga, da smo se mi tu v Ameri- ki, uživajoč dobrote republikanskega sestava, prepričali potom iskušnje o njegovi prednosti; z razloga konečno, da je bila v Zagrebu navdušeno aklamirana republika: ZAKLJUČUJEMO: da naj se izrazi globoko obutena hvaležnost ameriškemu narodu, vladi Združenih držav Amerike v roke predsednika WOodrowa Wilsona za topi« simpatije, pomoč in priznanje opravičenih teženj Jugoslovanov po Svobodi ter za priznanje neodvisnosti jugosj vanske države; da naj se jugoslovanskemu Narodnemu svetu v Zagrebu kot začasni ju" goslovanski vladi izjavi, da smo z dušo in telesom z njo in da se obvezujem0 na vsako moralno in materijalno P0, moč, DA SE JUGOSLOVANI IZ BIVŠE AVSTROOGRSKE MONAR HIJE IN IZ SRBIJE IN ČRNE GORE UJEDINIJO V ENI NERAZ-DELJIVI DEMAKRATSKI REPUBLIKI. Pozivamo posameznike in vse jugo' slovanske narodne organizacije v A-meriki, da se izjavijo v tem smislu in da delujejo v to svrho ter da pozovejo in pooblastijo Jugoslovanski Narodni J ■ Svet v Waschingtonu, kakor to jr.-lamo mi danes, da provede in izvrši W zaključke —Jugoslovenski Svijet. jeni, kakor chewing-guma in čokolade. ' danes pasti pred taistim naro. Tukaj je težko kaj takšnega dobiti. | do™ kolena na povelje velikega Kako je kaj v Jolietu? Ali ste Predsednika Zdr. držav ter pristati na edravi? Ali napredujete' kaj v narod- za'lteve sv'°Jlh nekdanjih sužnjev. nem oziru? Ali ptodružnica S. N. Z.'1 vec! Jugoslovani v domovini k ' raste? I S0' ®e Predno Je bilo določeno premir- Tukaj'nas je sedem Slovencev, ali ie> "Postavili svojo začasno clado, od- .....j i j ■ „j.„tW 7, povedali se vsem vezem, ki so jih ve- l rajši videl, da nas je sedemsto, /.a- r ' J torej le bodrite fante, da ne zaostaja jo za drugimi narodi. Zazdaj vam nimam kaj novega po- zale z Avstrijo ali Ogrsko ter proglasili svojo neodvisno državo. Jugoslovanski Narodni Svet v Zagrebu Velikansko veselje in navdušenje so te novice vzbudile tudi v Jolietu, ka-1trokl 111 brata, Petra Majerle. kor po vsem svetu. Od 2. ure davi, SPadala je k tukajšnjem ženskemu ko so prve parne piščali zabrlizgale f uštvu sv. Veronike št. 115 K. S. K. in naznanile veselo vest, do 8. ure no- J;- k Oltarnemu dr. Presv. Rešnjega coj so se vršile po vsem mestu najšum lele?a- v katerlh društvih je ila urad-nejše demonstracije v zgodovini tega n,ca kot tajnica ,n blagajnica. Nje-mesta v proslavo velevažnega dogod- na kostna družina, obe društvi in ka. Od ranega jutra do pozne noči so j sl)loh nasa cela občllla b°do rajnko bili po vseh cestah brezštevilni prizo- j vellko pogrešal., ker je bila visoko čiri 'divje navdušenosti nad končanjem s:ana od vseh zaradi njenega dobro-največje vojne, ki je daj stiskala člo-l(larneSa življenja. Bila je zvesta in veštvo. Med vreščeče brlizganje par-,Jako skrbna mati za krščansko vzgojo nih piščali po vseh tovarnah in sloves-i SVOJlh otrok 111 Je neumorno delala no zvonenje cerkvenih zvonov se ifl vmešavalo .patriotično petje in glasno vriskanje, trobentanje in zbijanje na jiqnve, kakor bi se vršila glavna vajš vSieb turških godcev iz vsega sveta; in vmes glaisno pozdravljanje in smejanje in vsakojako izražanje srčne radosti; in neštete pocestne parade z raz vitimi zastavami in godbami na čelu; in nebroj "samodrčev" in drugih vo* zil, polnih razbrzdane mladine obeh spolov, — vse to je bilo nekaj divjega in obenem divnega, da te je nehote potegnilo vmes med množico, omamljeno in navdušeno do skrajnosti. Tako demonstracijo je treba videti, ker se ne da opisati. Zaključena je bila zvečer z generalno parado na Richards-istreet-grounds, kjer je bila na velikanski grmadi podoba kajzerjeva sežgana. Ob 8. uri zvečer so parne pi-,še»li utihnile in v mesto se je vrnil fllir. ' —VajSen shod. Ob mnogoštevilni u-deležbi najboljših mož naše slovenske naselbine se je vršil v nedejjo zvečer v zgornji dvorani naše stare šole javen shod, ki ga je sklical naš g. župnik, Rev. John Plevnik, v raz-govor o perečih političnih vprašanjih. Otvonl je shod g. sklicatelj, ki je v • Ulj še rri r y >men sireni č sarji t stopniki olločiti naroda, godke 7. t no »poudaril našo dolžnost, da v ime-naroda doma prosimo našo ame-iško vlado in našega predsednika Wil-čuva inbrani sveta tla slo- ^ovoru temeljito razložil iborovanja v tem zgodovin->;u, ko padajo kralji in ce-stopajo na njih mesta za-ljudstva; v času, ko se ima tudi bodočnost slovenskega 'Omenivši razne važne do-idnjega časa, je govornik kon- za napredek svoje družine in naše župnije. Ljubi Bog naj ji sedaj najo-bilnejše poplati vse te dobrote. Starišem, oetom in sorodnikom teli družin izrekamo svoje globoko sočutje in sožalje. Bog sam naj jih podpira s svojo milostjo v času te britkosti! Moje globoko sožalje je tudi do družine Štefana Kočevar na 207 Ross St., Joliet, 111, ko je v kratkem vsled influence zgubila svojega sina Štephena, vojaka v taborišču Granlc, Rockford, 111. Milo mi je pris rcu, ko se spominjam na tega mladeniča,-ki mi je bil ministrat v Leadville, Colorado, še v svojih mladih in nežnih letih. Bil je eden izmed mojih najboljših ministrantov. Noben mraz ali kako neugodno vreme' da bi ga prestrašilo in do pridržalo, ampak vedno in redno je prišel, da bi stregel po augeljsko pri oltarju svojega Stvarnika. Zraven tega je bil priden, pokoen in ubogljiv deček svojim starišem in zaradi tega se j eprikupil celi Leadvilleski občini. Moliti hočem, da njefcova strežba kot ministrat in vojak tukaj na zemlji najde večjo strežbo v nebesih, kjer neprenehoma služi in uživa Troedinega Boga z vsemi nebeščani za večnost. Ko je ta influenca v našem mestu podlegala, smo lahko zopet veseli, in naš mestni župan Mendenhall nam je obljubil, da bodo naše cerkve in šole, ki ?o bile zaprte za pet tednov, zopet odprte dne 10. in 11 t. m. Rev. John Perše. IZ PISEM JUGOSLOVANSKEG/j PROSTOVOLJCA. n »uiia, »i-ufcke zemlje pri regulaciji novih me- . .. , ... - :„„„. pod nacelstvom Slovenca Josipa Po- ročati, kajti sem es novinec, ali ka-, . . . j v , j gacnika, je veprzel ze vso upravo v svoje roke ter imenoval tudi upravo za slovanske dežele. Mr. Loui kolih, 208 Jackson St., Joliet, je prejel od svojega brata' Maxa, ki je bil prvi Slovenec iz Jo- kor hitro se malo razgledam, vam iz poročim kaj več. Sprejmite prav srčen pozdrav in goreč poljub od vam vdanega Maxa. . ,Moj naslov: M. F. Rolih, -. četa, 1. bataljon, roj pošte 1917, Bizerta, Afrika. * * * * G. Jos. Zalar, pred'sednik podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z., je prejel od našega jugoslovanskega prostovoljca pismo, iz katerega posnemamo sledeče: Bizerta, Afrika, 22. sept. 1918 -Cenjeni gospod! V začetku mojega pisanja Vas prisrčno pozdravim in Vam želim i^se najbojše. Nazhtinjam Vam, da sem srečno dospel do zaže-ljenega cilja in se tudi prav dobro počutim. Tukaj se nahajajo sledeči Slovenci: V. Oblak, V. Adamič, Lav-l-ič, Ribič, Trošt, kakor tudi Louis Ja-ger, bivši nadzornik naše S. N. Z. iz Chisholma, Minn., in še nekateri drugi, katerih imena so mi pa neznana. Vsi so "luškani" fantje, no, pa tudi imajo vsak svojo čast. Naznanjam Vam tudi, da je precejšnja vročina tukaj, kajti smo, mislim., v precejšnji ližini solnca. Kar se pa tiče drugih stvari, bom poročal prihodnjič, kajti zdaj seiii še novinec in nesposoben, po resnici poročati o vojaških stvarehr. Samo to Vam naznanjam, da sem dobil ljubico, katera me varuje vsega zla. Rad bi tudi kaj poizvedel od vas v Jolietu, kako kaj delujete v narodnem oziru. Ali se naši Sovcnciv slavnem Jolietu kaj vpisujejo v podružnico Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z.? Ali kaj odhajajo k vojakom v Slovansko Legijo? Ali še spijo spanje rbezčnt-nega? Prosim, dajte jih buditi, da tudi oni pripoznajo naše jugoslovanske ideje. Kajti doma je narod jako zaveden, torej bi bilo nujno potrebno, da so tudi ameriški Slovenci zavedni. Le naprej in brez (ftrahu, kajti nasa zmaga je zagotovljena.. In pa rtaše pridne jolietske Slovnice, ali tucli one caj delujejo za nas vojakei Ali se kaj zanimajo za naš Rdei križ? Treba je, da se tudi one kaj potrudijo za to. stvar. Sa mo ne pustite,, da bi bili to stvar. Samo ne pustite, da ib bili ameriški oziroma jolietski Slovenci najzadnji, kajti naši v domovini napredujejo prav lepo. Ako l»i bili naši Jolietanje tako zavedni, bi štela je>!i-etska podružnica S. N. Z. že 1,000 članov in člainic, mož in fantov, žen in deklet, a koliko jih šteje v resnici? Toda le s korajžo naprej?' Samo delajte, vse za dom in narod! Obenem Vas prosim, da kaj nabe-rete v vaših krogih in mi pošljete kakšne stvari, ki ji|i pogrešam, kakor che-wing gum, kak košček čokolade in tudi kaj drugega, } i?i5 SEVERNE AMERIKE. UUUUi' JULllil' ILL. Inlcorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916.1 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N.' PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. sestri iste majke — Jugoslavija.—Za čitatelje, ki dosedaj še niso čitali hrvaščine, smo poleg neznanih besed dostavili slovenski prevod. Sovenci? .pa naj vidijo iz člankov hrvatskih in srbskih politikov, da stoje za nami Hrvati in Srbi kot ena sama velika obi-telj ter da so hrvatsko-srbski narodni voditelji po misli in ustvu popolnoma edini z našimi voditelji in poslanci. Članek glasi: Za vse Jugoslovane je položaj težak, ker se nahajamo na mestu, po ka-teretn so se delale skomine vsem narodom, odkar se piše zgodovina. Lepše lege ni v Evropi, ker se nahaja v sredini Sredozemskega morja, ki spaja tri kontinente. To je bila od pamtiveka najveja pot trgovine in bode tudi dokler bo obstojal svet. Vse presejevanje narodov, z vzhoda, severa bodo našli v skupnosti z nami svoje procvitanje. In sama slovenska književnost bo zadobila novih vzpodbud in novega življenjskega soka v bližnjem stiku z nami. Kar pa je glavno, o, kakor hitro bo doseženo zaželjeno jedinstvo, v, tistem trenutku prenehala vsaka nevarnost za Slovence, bodisi s severa, bodisi s severovzhoda ali od zapada. Prenehalo bo potujčevanje, prenehalo izgubljanje narodnega ozemlja. Ke-dor se bo zadel ob nje, bo zadel tudi ob Hrvate i nSr.be. Niti Hrvatov niti Srbov ne more niti najmanj motiti malenkostna razlika slovenskega jezi. kar, ker ga je mogoče z malo dobre volje tudi brez posebnega učenja razumeti. Istotako pa se tudi Slovencem ni trea mnogo učiti, da razumejo Hrvate in Srbe in v ljudskih šolah juga, so marala udariti na našo I dovolj po par ur na teden, da se GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Penn-•ylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih na-^lbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. TRIUMFALNI POHOD V ST. JANŽ. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) O proslavi odkritja spominske plošče dr.-Janezu Ev. Kreku v Št.-Janžu na Dolenjskem priobčujemo še opis, katerega je objavila mariborska Straža pod gornjim naslovom v številki od 18 avguscta: St. Janž nd Dolenjskem, 18 avgusta. Jugoslavija, posebno pa Slovenija se takega triumfalnega pohoda, ka-fcoršen je bil danes ob priiki odkritja Krekove spominske plošče v Št. Jauž, ni videla. Slavje je bilo od svojega začetka do konca izraz navdušenosti, ki vlada v seh jugoslovanskih Pokrajinah za našo svobodo, za uresničenje velike K rkoev ničenje velike Krekove ideje — za Jugoslavijo. In enako veličastno in sijajno se je tam pojavila vroča, iskrena in bratska vzajemnost med Jugoslovani, Čehi in Poljaki. Slavnosti so se namreč poleg številnih slovenskih, hrvatskih in srbskih voditeljev udeleži i odlični voditelji češkega in poljskega naroda: Predsednik Češkega Svaza s tovariši ter Poljaki: Minister Glombinski, grof Skarbek in profesor Moraczewski. -; Posebnbga vlaka iz Ljubljane nam niso dovolili. (Dalje zaplenjeno.) IzLjubljane smo se odpeljali krog osme ure zjutraj. Ob celi progi od Ljubljane do Št. Janža so bile posamezne hiše, vasi in trgi, cerkve in Vsled zamude na železnici smo do-spelj, na hrib Št. Janža šele ob 3 uri. Ves hrib je bil podoben velikemu mravljišču. Mirno lahko rečemo, da je bilo ljudstva okoli 15.000. Vsa vas je bila v zastavah, cvetju in zelenju. Mogočni mlaji (nad 100) in slavoloki s pomembnimi napasi so nas pozdravljali. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Po pozdravih se je darovala za došle goste sv. maša. Po maši pa je stopil na oder pred hišo smrti dr. Kreka njegov zvesti prijatelj župnik Bajec. Njegove besede, ko nam je slikal delo in cilje velikega pokojnika, so bile sprejete v viharnih navdušenjih. Nato se je nad sobo, kjer je umrl dr. Krek, odkrila spominska plošča. Občinski zastop domače občine je prevzel varstvo plošče. Potem so pozdravili zbrano jugoslovansko ljudstvo Stanek, Glombinski, Sedlak, dr. oKrošec in drugi. Na to se je vršil banket, na veseličnem prostoru pa se je začela prava velika jugoslovanska narodna slavnost. Vrstili so se pozdrav za pozdarvom, petje m godba. Vladal je vzoren red in mir. (Dalje zaplenjeno.) Bili smo pria, kako je naše ljudstvo prirejalo bratom Čehom, Hrvatom in Poljakom in Srbom prisrčne pvacije, ki povedo več kot vse drugo. Tako odkrito prijateljstvo je vladalo med nami, tako prisrčno so bili naši severni in južni bratje sprejeti^da so bili do solz ganjeni. Žal, da nam manjka prostora, da bi mogli danes obširnejše poročati, kako sijajno, nepopisno lepo in svečano se je vršilo zemljo. Naš položaj je boljši kakor oni Italije in Grčije, ker imamo silno zaledje. To je naša sreča, istočasno pa tudi naša nesreča, ker smo ravno zaradi tega na poti .pohlepnosti onih narodov, ki nimajo izhoda na Sredozemsko morje. Toda ako je za vse Jugoslovane položaj težak, je vendar najtejži za Slovence. Oni so na poti c,o moraja najmočnejšemu in po morju in trgovini najpohlepnejšemu narodu "na svetu, Nemcem. Nad tisoč let že udarjajo valovi nemštva ob slovenske hribe, o-svajajo jih enega za drugim in vedno bolj potiskajo Slovence proti morju. V tej neenaki borbi je izgubil slovenski narod mnogo svojega ozemlja, ker ni imel niti ni mogel imeti oslo-na nad ruge slovanske dežele in narode. On ni imel niti s\oje narodne prosvete, ni svojega jezika v cerkvi, kal- or Hrvati in Srbi, da ga obrani. Ni še potekel niti eden \?ek, odkar se je prebudila slovenska narodna zavest in odkar je pričel gojiti svojo književnost. V 'em kratkem času e uničil čudesa in pokazal s svojim napredkom v prosveti silno življenjsko sposobnost; in akotudi se. -nu ni posrečilo, zaustaviti nemško prodiranje, vendar ■se jej junaško uprl popolni germaniza-ciji, katera bi ga bila neizogibno zadela, da se ni pravočasno prebudil, ker se je baš v tem času nemški imperializem zavedel svojih ciljev in postal zaradi tega bolj agresiven, l.akor kedaj prej. bodo otroci naučili, kakšne so razlike, na visokih šolah pa samo občevanje zlišalo dijake. Trgovina in promet nas bo vedno bolj zbližala, zlasti pa skupni interesi skupne bodočnosti. Eno pa je gotovo, da ne bomo šli Hrvati Nemcem in Madžarom na li-manice in da se docela zavedamo, da ni za nas življenja brez skupnosti Slovenci in Srbi. Prepričani smo, da bi prišla za Slovene ivrsta na nas, da izginemo kot narod. (Devet vrst zaplenjenih.) brigala zas lovansko prebivalstvo, če ima kaj jesti ali ne, pač pa je še gledala, da je ona sama povzročila še večje setradanje in lakoto. Ni čuda tedaj, da je ljudstvo umiralo gladu, proti čemur so iznašli avstrijske oblasti izvrstno sredstvo, tonamreč, da so prepovedale objavljati take smrtne slučaje, cel narod kot tak pa naravnost strada še edaj. (Konec prih.) Lokalni zastopniki(-ice) "A. S.' MALI OGLASI. S massa n — AKO RABITE FIRE-PROOF Safe pokličite Chicago Phone 2654-W. Joliet. * NARODI, VOJNA IN MIR. V "Domovini" piše pod gornjim naslovom Junij Brut: Svetovna vojna današnje dobe je vojna narodov. Zato se je v tem času več premišljevalo, kaj je narod, kaj je narodnost in kakšno bodi razmerje med narodi. Podajamo tu nekoliko glavnih toček, ki so v celoti podlaga naše deklaracije in naj nam bodo vodilne misli pri našem nadaljnjem boju. Le na tej podlagi se bo mogel končno ustvariti tudi stalen mir. 1. Človeštvi živi, se razvija in izpopolnjuje v narodih. 2. Narodnosti se ne ločijo samo po jeziku—ampak tudi po rasi, značaju, čustvu. Zato se mora sak narod vzgajati in razvijati ne le v svojem jeziku, ampak tudi v svojem duhu. 3. Vsak narod je svooden. Vsak narod ima v življenju svoj namen, za- No, ravnov tem času se je preudil j to mora biti svoboden, da, more nemoteno služiti svojemu namenu. (4. točka cela zaplenjena.) tivno sprejel jačje, kakor drugi, čuteč, 5. Nasilje med narodom je enako da je v tem njegova rešitev, zlasti v nasilje nad ljudmi. Vsako nasilje je solidarnosti z Jugoslovani, Srbi in Hr- dokaz barbarstva, in svoboden narod vati. Nemci so ili pripravljeni, priznati Hrvatom v trializm unekakšno samo- tudi čut slovanske solidarnosti, slo venski narod pa ga. je nekako instink Aurora, 111. John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Johnstown, Pa.: And. Tomec. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: Anton Malesich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da- mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." KILAOIDRAVLJENA Kosem dvignil hlod pred leti, sem se utgal. Zdravnik je svetoval edino rešitev — operacijo. Pas ni pomagal. Konečno sem dobil stvar, ki me je ozdravila. Leta so pretekla in sem vedno zdrav, dasi težko delam s tesarji nisem bil operiran, nisem zgubil ure časa, niseh imel sitnosti. Jaz ne prodajam ničear, a hočem vam poslat popolno navodila kako se ozdravite, če mi pišite: EUGEN M. PULLEN, Carpenter, 498 E. MARCELLUS AVE., MANASQUAN, N. J.. Izrezi-te ta na oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu morda ohranite život, ga rešite nadloge in nevarne operacije. S24 0.1-15-29, N12-26, D10-24, J.7-21 F.4-18 M. 4-18 Pri prehladih Vdrgnite vrat in prsa, kakor tudi stopala 6 G Dr. Rlchter-jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno. t fedino pravi s varstveno znamko siding 35 m 65c v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER ft CO. |3.80 Washington Street, New York. N,f( ima v imenu kulture pravico, da se bori za svojo svobodo. 6. Vsak narod si izbira in določa stojnost, pod pogojem, da se na eni |sam svojo vlado in je pokoren samq strani trajno odpovedo'Slovencem, na j nji. Ta vlada je izraz narodne volje drugi pa, da se koljejo s Srbi. Svrha je jasna: najprej uničiti Slovence, Hrvate in Srbe pa oslabiti z medsebojno borbo tako, da bi oboji postali njihov pjlen. Hrvati pa so že davno uvideli, da oni ne morejo obstojati brez Slovencev in Srbov. Oni vedo, da so Slovenci njih prsobran, njihov ščit pred nemško silo in da bi bili brez Srbov droben del, ki bi se ne mogel —zato mora vlada vladati v šoglesju z narodno voljo. 7. Ker bi vsled prevelikih zahtev enega naroda prišli v nevarnost življenjski pogoji drugega naroda, prihaja med narodi do dogovorov s sosedi. Ti dogovori se morejo izvršiti samo v soglasju obeh narodov. 8. Vojna je ostanek barbarskih časov, ko je človek kakor divja zver na- STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. i lexander f|aras^? r1. ChL Phone 376 N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. dolgo upirati niti medžarskemu, kaj j padal svojega soseda in ga s silo pri- «radiči, drogi in drevesa okinčena z Zastavami in cvetjem. Na potsajah so slavje, ki je posvečeno našemu očetu, ®as pozdravljale ogromne množice ljudstva, vršili so se navdušeni pozdravni govori, ljudstvo j emahalo z Ustavami, s klobuki in robci, metalo Cvetice in šopke na vlak in oduševljeno Pozdravljalo posebno brate Čehe in Poljake. Gostoljubni Dolenjci so nas na postajah po staroslovenski navadi "Pogostili z vinom in jedili. V Trebnjem je Neubaer pripeljal »rdelo belooblečenih deklic in deč-^v, ki so pevali "Hej Slovani" in kl'cali "Živijo Čehi! Živijo Poljakil" Pesnik sam pa je pozdravil goste s Pesniškimi besedami: Prihajate k nam od povsod, slavit moža, ki večno spava. Nad grobom pa žari mu slava »a rod njegov praznuje god žlvljenja in vstajenja £ £ r°bskega trpljenja. Ker on se več ne prebudi, Pa narodu bodite vi boril« in buditelji, hodniki in učitelji, '•a narod neha biti sluga, ua bo pogumen in krepak. Pozdravljen Čeh nam in Poljak, Pozdravljeni sinovi juga! Vaš pot naj bo triumf idej, nam pot kažejo naprej, p lePŠe sreeč in prostosti! 1 ozdravljeni nam mili gostil eiiCr prtajo St-Janž je bil šest ° nas je kakih Pet do mail US°Cev lju Hikori so pokali v plamenu s treskom, kakor bi iz topov streljal. Rudeče ognjene kače vile so se po smo-latem lesovji goščave. Sikanje in šum plamenov, lomlenje vej, trušč vedno bolj razprostrirajočega se ognja spremljan s kričem osupnejiih ptic—i vse to je jtolnilo ozračje. Skoraj neba dotikajoči se drevesa tresla so se, kakor ognjeni stebri in tožeri. Prežgane vrvi robota odtrgovale so se od dreves in odskakavaje od debel grozno zamahovale v ozračji, kakor satanske roke, iskre padale so in ogenj širile od revesa, do drevesa. Nebo je za-rudelo, kakor bi gori razsajal drugi požar. Vse se je razsvetlilo kakor po dnevu. Tako so se zlivali vsi plameni v jedno veliko morje, in raztezali se rez les, kakor dih smrti ali gnjev božji. Dim, vročina in smrad ožganih dreves napolnoval je ozračje. Ljudje v taborji, dasi tudi jim 'ni grozila nevarnost, spustili so se v krik in klicanje, kar se je naglo od te strani kder se je požar razajal, prikazal Črni Orlik. Njegov obraz je bil od dima očrnjen. Ko so ga bili obsto-pili, podprl se je o karabin in rekel: "Nič več ne boste sekali. Zapalil sem les. Zjutraj boste imeli na onej-le strani toliko polja, kolikor ga bodete hoteli." Potem se je približal k Marici in zašepetal. "Moraš biti moja, ker sem jaz ta, ki sem les zapalil. Kdo je tu močnejši od mene?" Deklina je vsa strepetala, kajti mečeš mu je svetil naravnost v oči— strašen je bil videti... Denes prvikrat po svojem prihodu v Ameriko hvalila je v duhu Boga, da je b;l Jakob daleč v Lipnici. Požar, čedalje huje esneč, razširjal se je dalje in dalje; počelo se je daniti, a dan je imel biti mračen indeže-ven. Pri svitu jih jeo dšlo nekoliko pogledat na pogorišče, toda ni bilo mogoče blizu priti, ker prevelika vročina teag ni dopuščala. Druzega dne povznašal se je čad in dim nizko v ozračji, da človek človeka za malo korakov oddaljenosti ni mogel vzpo-znati. Po noči pako jelo je deževati in kmalu potem liti, kakor ploha. Možno, da je sam požar pregrevši ozračje bil vzrok vpadanju oblakov, a poleg tega bila je sedaj baš vspomlad-na doba, ko ob bregovih rek Missis-sipija, Arkansas in Rudeče reke navadno močno dežuje. K temu dopo-morejo mnogo tudi sopari vod, kateri v Arkansasu pokrivajo malik blatu mala jezera in potoke, kateri naraščajo vzpomladi, ko s<" sneg na visokih gorah taja. Vsa frata se je raz-močila in promenila polagoma v velikansko kalužo. Ljudje po cele dni od dežja premočeni, počeli so bole« hati. Nekateri so zapustili naselišče hrepeneč priti v Clarcsville, toda vrno-li so se nazaj s poročilom, da je reka narasla in da ni mogoče črez njo priti. Položje naselnikov postajalo je čedalje strašnejše, kajti od njih priho< da tu sem minol je vže mesec, živež je pohajal in novega si iz Clarcsvilla ni bilo mogoče dovažati. Jedino Lo-retu in Marici je manje pretil gald, ker bedela je nad njim močna roka Črnega Orlika. Dan jej je orlik obečal, — da se vrne ž njo, ako ino poda roko — če treba tudi v Lipnico, bila je z njo veča bridkost, nego tolažba. Vrnoti se v Lipnico, kder je bival Jakob, toda vrnoti se — njemu otu-jenal Ne, ncl Rajši hoče tu umreti, tukaj — pod prvim drevesom. Mislila je, da se tako tudi zgodi. Mej tem čakal naselbine še drug udarec. Vedno huje in huje je lil dež. Je-denkrat po noči, lio je odšel Orlik po svojej navadi v les, razlegal se je v taborji presumljiv krik: "Voda! voda!" In ko se ljudje probudili iz sna, zagledali so vtemi, dokler je oko segalo, vso ravnino okrog sebe pod vodo od vetra razburjeno. Sl|aba iin temotna nona svitloba lesketala se je, kakor jeklo v lomečih se, vzburjenih vxalovih. O te strani, kder so stali panji in pogorišče, bil je slišati šum in pritok novih valov, gonečih se sem v divjem produ. V taborji na-staj je grozen krič. Žene in otroci plezali so na vozove, možje pak so bežali, kar so moči dopuščale k zapadnej strani frate, kder še drevesa niso bila posekana. Voda jim je segala vže skoraj do kolen, a še neprestano rasla. Šum iz lesa se je vedno množil, spojivši se s prestrašenim krikom, klicanjem imen in prošnjami o pomoč. Kmalu potem je tudi zverjad jela begati pred prodom valov tekaje' preplašena sem ter tja. Bilo je videti, da postaja okrutnost produ neprestano večja. Ovce so tu in tam vže plavale in žalostno bleketaje klicale na pomoč, Dokler niso izginole odnešene v nasprotno stran. Dež je lil, kakor iz vedra, in vsaka minuta je grozila z večjo in večjo nevarnostjo. Oddaljeni popreje šum jzpremenil se je v ogromen hrušč in jek razburjenih valov. Vozovi so se pod vsakim navalom stresali. Očividno je bilo, da to ni bil običajni Arkansas in njeni mnogoštevilni pritoki provzročila po-vodenj. Bil je to potop: drevesa so se izruvala s koreninami, tramovje se lomilo, nastala groza, razjarnenje živ-ljev, tema, smrt Jedert od V02, stoječ najbližje pri pogorišči, se je prevrnol. Na v srce segajoči krič v njem se nahajajočih ižen: 'Pomoči" skočilo je nekoliko mož od dreves, toda valovi so zgnjetli branitelje, zlili se nad njimi in odnesli jih v les, v pogin. Na drugih vozovih lezli so vže na platnene strehe. Dež je lil neprestano, tudi tema je padala vedno nižje in nižje na to zamračeno loko. Hipoma je plul mimo tram, na katerim je bila sedaj nad, sedaj pod vodo opaziti poginjajoča človeška postava, včasih se je prikazala kaka žival ali zopet človek, Včasih se prikai zala na površji vode roka in zopet izt' ginolo pod vodo—na veke. Rastoči trušč vode ogluševal je vse, tudi tu-lenje toneče zverjadi in klice: "Jezus Marija! Jezus Marija!" Na loki so se se delali vrtinci in vodne propasti, vozovi so ginoli... A Lovro in Marica? Pod bajtice, v katerej je stari kmet pod Orlikovo plahto ležal, ohranil ju je v tem hipu, kajti vzplaval je. kakon splav. Valoyi so ga vrtili naokrog po trati noseč ga dalje k lesu in udarili tamo ž njim ob jedno in drugo drevo 'n porinoli ga končni v strugo potoka, nesli ga dalje v temo. \Deklina kleče pri starem očetu, dvigala j svoje roke k nebu in prosila za pomoč, a v odgovor so jej bili le trpki udarci valov od vetra razburjenih... Vže se je bila streha zrušila... in ves ta splav zamogel se :e razbiti v prvem trenotku; kajti pred njim in za njim valila so se debla zrušenih dreves, katera so ga zamogla bodisi ali potopiti, ali pre-j vreči.. . Konečno se je zapletel ta splav mej veje necega drevesa, kateremu so z-golj vrhovi moleli iz vode in v tem hipu se je oglasil raz onega drevesa človeški glas: "Vzemite karabin in pojdite na drugo stran, da se splav ne prevrne, ko skočim!..." Komaj sta Lovro in Marica to storila, skočila je nekaka postava raz veje na splav. Bil je to Orlik. "Marica," rekel je, 'kakor sem ti vže rekel, ne zapustim te, Bog mi je priča, jaz vaju tudi iz te povodnji rešim!" Pri tih besedah odsekal je s sekiro, katero je ime seboj, vejo z drevesa, in v trenotku je obtesal, na kar je odrinil splav raz vej in začel veslati. Ko je prišel na pravo rečišče potoka, plavali so s hitrostjo bliska; kamo?. — niso vedeli, toda plavali so. Orlik je sedaj pa sedaj odstranjeval debla, veje ali zavračeval splav, da bi se izognil devesom na potu stoječim. Njegove veikanske moči so neprestano rasle. Njegovo oko je vkljub zavladav-šej temi opazilo še vedno pravi čas in vsako nevarnost. Minola je ura za uro. Vsak drug bi bil vže omahnol od truda, a na njem ni bilo videti utrujenosti. Proti jutru stoprv došli so iz lesa, kder vte Nobenega drevesnega vršiča več zapazili niso. Vsled tega bila je vsa okolica malik velikemu morju. Podvojeni prodi žolte in penaste vode drvili so se s hrupom po pustej ravani. Mej tem se je vže močno danilo. Orlik, videč, da ni nobenega drevesa blizu, preheiuil je za trenotek veslati in obrnol se R Marici, rekoč: "Moja si sedaj, ker sem te iztrgal smrti iz naročja!" Njegova glava bila je odkrita, obličje mokro od znoja in zarudelo od napora, da, po boji z valovi skoraj ognjeno, imelo je tak izraz moči, da se Marica denes prvokrat ni drznola mu odgovoriti, da je vže drugemu obljubila. "Marica," rekel je nežno orlik, "Marica moja prisrčna!" 'Kamo plujemo?" je vprašala, hote-ča spraviti govorico nad ruge stvari. "Kaj mi mar za to! Samo da sem tu pri tebi... s teboj... ljubljana!" 'Vselej, dokler nam še smrt preti!" Orlik začel je vnovič veslati. Mej tem je bilo Lovretu neprestano hujše. Včasih ga je polastila vročnica, včasih ga popuščala, toda neprestano je slabel. Njegovemu staremu utrujenemu telesu bilo je tih muk vže pre. več. Bližal se je konec, zanj veliko vpokonjenje, velika olajšava. Okolo poldneva se je probudil iz nezavesti in šepetal: "Marica, jaz jutraišnieea dneva vže ne dočakam. Ah, hčerka moja, da ne bi bil nikdar iz Lipnice odšel in tebe od tebe tamkaj odvel! Ali Bog je us-milen. Preterpel sem vsled tega veliko in nemara mi moje grehe odpusti. Zagrebita me, ako bodeta zamogla, a tebe naj Orlik spremi k starem gospodu v Novi Jork. Dober gospod je to, on se usmili, da ti popopnino in ti se vrneš v Lipnico. Jaz se tjakaj vže več ne vrnem. O Bog, usmiljeni Bog! dopusti vsaj mojej duši, da bi kakor ptica zamogla tjakaj poletiti in so Lipnico ogledati!" V tem se ga je polastila vročnica, začel je blesti. "Pod Tvojo obrambo bežim, o sveta Bogorodnica!" Pa je naglo zokričal: "Ne vrzite me v vodo, vsaj nisem pes!... " Nato se je očividno vzpomnil, kako je hotel Marico utopiti, ker vnovič je klical: "Dete moje, dete moje, odpusti mi! Odpusti!" Ubožica je ležala pri njegovem vz-glavji in plakala. Orlik je veslal a solze so mu stiskale grlo. Proti večeru se je vzjasnilo. Solnce temi njegovo glavo in roke, razgre-se je še pred zahodnom prikazalo najfoajoče vodo v produ — a Orlik je bil potopljeno pokrajino in odbijalo se v izvrsten plavač. Brzo jeje je izginol vodi dolgem, pozlačenim povesm^i. | izpred očij. Močan prod .vode oviral Stari je počel umirati. | ga je v gibanji, kakor fla ga nekaj Bog se ga je usmili in mu dal lahko ° tilnik tišči., Toda izmotal se je smrt | vedno in se poganjal naprej. Ako bi S početka je ponavljaje žalostnim se bil zamogel izognoti produ, ako bi glasom: "Odšel sem iz Poljske, iz nemara prišel na drug prod — gotovo domače zemlje..." ali pri navalu vro- bi bil dospel k clju. Ali tako se je čni se mu zdelo, da se domov vrača, pomikal vkljub vsim nadčloveškim si-Zdelo se mu je, da mu je strai gospod ^ polagoma napiej. Gosti ru- v Novem Jorku dal denarja za poto- menkasti valovi metali so mu često vanje in za plačilo zemljišča, in da se Pe»e v °č>. a on je vselej krepko dvig-vračata nazaj oba, on in Marica. Vide- g^o, nabral sape uprl oči v dalo mu se je, da sta »a ttiorji, da parnik Ijavo, da bi videl, kde se nahaja lad-ide po dnevu in po noči, iti da tfiornar- z >«cjo. Včasih ga je kak večji ji prepevajo. Potem Vidi pristajo v val vrgel nazaj, vaših povznesel na-Hamburgu, iz katere se je podal nek- kvišku; oddihaval se je čedalje težav-daj na morje, -različna mesta vrste se «eje. čutil je vže, da mu noge slabe, mu prel očmi, nemška govorica mu Pomislil si je: "Ne priplavam!" toda doni v ušesih, toila Vlak leti ž njim šepetalo mu je nekaj v uho, kakor glas dalje naprej in Lovro čuti, da se bliža Maričin: "Reši me!" in tu je vnovič domačiji. Kaka radost napolnuje začel obupno grebsti z rokami razbur-njegove prsi! drugo ozračje, drug mil ieno vodo- Obličje mu je bilo uzno-vetič pihlja mu sem oJ rojstega kraja 3™°. lista je zalivala voda. oči so se Kaj je to? Meja. V njegovem divje izbulile... Ko bi se vrnol, zna. nesrečnem srci bije kakor kladivo... biti bi še l>° l'r°rJu k sPlavu priplul, Vozite dalje! Bog, o Bog! Ah, to so toda on na to ni mislil, ker svetloba vže polja in grude Poljakov... sivkas, adie *c mu K neprestano bližala... te hišice in cerkve!... Tamkaj kmc! In resnično pomikala se je tudi adja k v sivej čapki karaka za plugom... Pasteza k njemu iz vagona roke... Dalje ne zamore govoriti. Voz ide neprestano naprej. Kaj pa je to? noge odrevenele. mesto Przyrubel in za Przyrublom je vže Ltpnica. Ideta oba — on in Ma- jo poslali na pomoč. Le da ib naju ne zgrešili! Marica, jaz te ohranim. Hoop! Hoop!" V tem se je zopet poprijel vesla se vso močjo. Ogenjček pred očmi jima je rastel in v njegovej iuči se je videval dotični predmet kot velika ladija. Bila je sicer še močno oddaljena, toda bližala se je... Črez nekaj časa je opazili Orlik, da'ladija ne ide naprej. V tem sta priplula v velik in širok prod, porivajoč ju v nasprotno stran od ladje. Naglo se je strlo tudi veslo v Or-likovi roki. Bila sta brez vesla. Prod ju je odnašal neprestano dalje, svetloba se je zgubljala. Na srečo zadel je splav črez četrt ure ob drevo, ki je stalo tu v samoti in tako sta obvisela ob njegovih vejah . Začela sta klicati na pomoč, toda vodni šum je ogluševal njune glasove. "Vstrelim," — rekel je Orlik —" in oni ugledajo svitlobo, zaslišijo pok. In komaj si je to domišljal in izrekel, vže je dvignol nakvišku .karabin, a namestu strela začu se je gluhi klo-pot petelina ob ponvico. Prah se je bil premočil. Orlik je pal na gplov. Ni ga bilo ve sveta, ni bilo pomoči Ležal je trenotek kakor mrtev, potem pak je dvignol in rekel: "Marica... drugo deklino bi bil vže davno z njeno voljo ali proti njenej volji vzel in v les za nesel. Mislil sem tudi s teboj tako storiti, toda nisem si drznol, ker sem te ljubil. Hodil sem kakor volk samoten po svetu, ljudje so me se bali, a jaz sem se bal, jaz se strašil tebe... Marica, ti si me najbrže očarala! Ker me vendar ne moreš ljubiti, je za-me smrt najboljša. Ali te toraj rešim, ali sam poginem, a če poginem, pa pomoli, ljubljana, za-me vsaj Očenaš!... Kaj sem ti storil?... Vsaj ti vendar nisem nič zakrivil!... Ah, Marica, Marica! Bodi zdrava, ljubezen moja, solnce mojel..." A predno si je zamogla domisliti, kaj hoče storiti, vrgel se je v vodo in začel plavati. Hipoma je zapazila v njemu, nošena po ravno tem produ, proti kateremu je on plaval, s Vaterim -e boril. Naglo je z^j^til, da so mu nekoliko o- bupnih pregibov... ladja je bila vže blizu!... "Pomoč! Pomoč!.. ." pomlad je. Priroda se razcvita. Hro-- Poslednjo besedo udušila je v njem šči buče*o ozračji. V 1'rzyrubli zvo vže voda, ki se mu je zalila v grlo. ni "Ave Marijo"... Jezus! Jezus! Ponoril se je. Valovi os se mu zlili še črez ta holmec: a tamo pri tem kri- črez glavo. Ladja je bila vže tukaj, ži stopi vže mejnik — to je Upniška Vžes liši škrapotanje in pluskanje vein oona ne hodita več... le- sel ob vodo; poslednjič še napne svoj po cesti in se plačeta. Vs- ' meja, 1 tita, letita kakor bi imela krila... glas in kliče nap omoč... Slišali so' ' vže sta na griči, pri Križi, pri mej- ga. kajti pluskanje vesel je postalo j niku... Kmet se vrže na tla, raduj V hitrejše. Toda Orlik se je potopil nad srečo, poljublja zemljo, pleza po j vnovič. Pograbil ga jemočan vrti-kolenih ke križu, objema ba in vže v|nec... Črez trenotek se je prikazalo Lipnici. Da, da! Vže v Lipnici, kaj. še telo na valovih, potem se je samo čice, proseče se solzami milosrdja. Ljudje se niso vže proganjali tako, kot življenje in njega usoda. Kaj bi si imela v tem ameriškem vrtinci, v tem ogromnem "businessu" začeti poljska cvetka Upniška? Kako si najti sveta? Tamošnji voz je moral pre-1 iti črez njo, moral raniti njeno nežno telo, kakor vsak voz ide prek cvetke, katera mu stoji na potu... Shujšana, vsa set resoča od utrujenosti, potegnola je za zvonec v Water Streetu v Novem-Jorku: iskala je Marica tamo pomoči pri starem gospodu, ki je bil rodom od Poznanja... Odprl jej je nek neznan ptuj človek. "Je- li gospod Zlalopoljski domai" "Kdo pa je to?" "Stari gospod." In pokazala je listek. "Je umrl." "Umrl? In sin? — Gospod Viljem?" "Je odšel." "A gospodična Ivanka?" "Je odšla." Vrata so se pred njo zaprla. Use-, la se je na prag in začela plakati. Bila je zopet v Novem-Jo-ku, sama, rez pomoči, brez obrambe, brez denarja, udana v božjo voljo. Ali naj tukaj ostane? Ne, nikakor! Pojde k pristaji, pade nemškim kapitanom k nogam in prosi jih, da naj jo vzemo seboj; ako se se usmilijo, preide v vropo ter se preberači skozi Nemško Nemčijo in vrne v Lipnico. Tamo je njen Jakob. Ona razven nje ga vže nikogar nima na tem širokem svetu. In ako je vže k sebi ne pritisne, ako je na njo pozabil ter odrine od sebe, umre vsaj blizu njega... Šla je v pristajo in pala k rgam nemških kapitanov... Bili bi jo vzeli, kajti da bi bila le nekoliko ozdravela, bila bi zala deklina. Oni ib jo radi vzeli, ali kako? Zakon jim tega ne dovoljuje. In pa še... pohujšanje iz tega?!... Naj jim torej da pokoja!---- Deklina je hojevala spat na ono pohiostje, na katerem sta spala z očetom takrat... v onej pomenljive j noči, ko jo je hotel utopiti... Hranila se je s tem, kar je "zmgtavala voda na breg, kakor sta se bila v Novem-Jorku vže takrat z očetom hranila. Na srečo je bilo leto.. toplo.... V-sak dan, komaj da se je razdanilo, ho-ijevala je k nemškim kapitanom prosit usmiljenja, toda slednji dan vedno zastonj. Imela je rasnlčno veliko potrpežljivosti. Mej tem -o jo zapuščale moči. Čutila je, da ako ne odide kar napreje, umre, kakor vsi oni, na katere jo je doslej beda vezala. Jedenkrat zarana privlekla se je vsa onemogla in osvedočena, da je to po-slednjikrat, k pristaji, ker se ni nadejala več juteršnjega dneva učakati. Sklenola je, ne več prositi, nego zlesti na prvo ladjo, ki odide v Evropo, da se nekde skrije..'. In ko ladija vže odrine, ter jo najdejo, ^sai je vendar v odo ne vržejo, in če jo tudi vržejo— kaj za to?! Bilo jej je to vže vse jedno, kako umreti, ako vže umreti mora.... v Toda v pristaji, na pomostji, vode-čem na ladjo, pazili so ostro na pri-šlece in tako jo je stražnik -jdpahnil koj prvim poskusu. Usela se je torej na kol .pri vodi in zdelo se jej je, da se polastuje vročnica... Počela se je nasmihovati... nekaj šepetati... Vsaj sem ta gospica jaz, Jakob, in obljubo sem ti obdržala. Kaj me ne poznaši" Nesrečnica ni dobila vročnice, pač pa je zblaznela. Od tega dne prihajala je dan zad nevom k pristaji—iskat Jakoba. Ljudje so se je vže privadili, dajali ji miloščine. Ona se je pokorno zahvaljevala, smehljaje se kakor dete... To je trajal dva me seca. • . Jedenkrat pak ni prišla k pristaji in od te dobe je nihče več ni \idel... Strmo policijske novine prinesle so drugi dan poročilo, da se je pri bregu pristaje našlo mrtvo truplo dekleta neznanega imena in pokolenja. Dobro sredstvo za vtrett ti mrtvo njegovo telo počiva vsredi splava a duša je odletela tjakaj, kder čaka sreča in večni mir... mysl &išč :e Zastonj kliče nad njim dekle: "Oče, oče!" Nesrečna Marica! vže se več ne povrne k teib. Njemu je dobro v Lipnici. Nastala je noč. Orliku opal je vže drog iz roke, veslanje ga je utrudilo in oglašal se je glad. Marica, kleče pri mrliči molila je s pretrganim glasom Očenaše — a naokrog je bila po vsem obzoru videti xoda. Priplula sta v rečišče neke večje reke, kajti prod začel je spav vnovič hitreje nositi. Ni bilo več mogoče ž njim vladati. Mogoče, da so bili tudi le vrtinci, ki so se drvili nad prepadi stepe, kerf čestno jih je zavrtilo. Orlik je vže čutil, da ga moči zapuščajo, a v tem je naglo skočil k nogam in zakričal: "Zar ane Kristusove! Jaz vidim luč!" Marica je pogledala na ono stran, na katero je Orlik z roko pokazal. In v resnici se je vliskalo nekaj v daljavi, kakor ogenj, čegar zarja se je odbijala v vodi. "To je ladja iz Clarcsvilla!" — za-klical je naglo Orlik. "Yankeeyi*) so jedila roka še povznašala nad vodo, nato druga in naposled je izginol v kopelji Mej tem je Marica sama na splavu z mrtvim očetom začudeno zrla na odaljeno luč... Prod je nesel svetlobo k njej Vže je vgledala ladjo z nekolikimi vesli, ki so se pri blesku ognja gibali kakor rudeče noge velikega hrošča. Marica je začela obupno kričati. ' "Hej, Smith!" — oglasit se je angle Ški nek glas. "Naj me obesijo, ako ne čujem glasa na pomoč in evo, rav nokar ga zopet slišim." zČrez trenotek prenesle so močne ro ke Marico v čoln, toda Orlika v tem čolnu ni bilo. Črez dva meseca potem izšla je Marica iz bolnice v Little-Rocku in za denarje, ki so jih dobri ljudje nabrali, se je popeljala v Novi-Jo^k. Toda tih novcev ni bilo dosti. Nekoliko pota morala je storiti peš, v nadaje pa je, naučivši se vže nekoliko angleški, izprosila si pri kondukterjih, da so jo jemali zastonj. Mnogo ljudij se je usmililo te nesrečne, bolehne slabotne dekline z velikimi modrimi očmi, bolj podobne vže senci nego človeškej postavi; mnogo se jih je usmililo bera- Odbor za leto 1918. Predsednik.......... .George Stonicfc- Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich- Blagajnik.........Anton Nemanich »t Bolniški načelnik.....Nick Jurjevicb. Reditelj...............Frank Kocjan* Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar. *) Amerikanci. Chicago Phone 4635 California Wine House Narodna Yinara PURE WINKS Paul Bekotich & Co. «18 N. Chicago St., Joliet, 111. S. .m« manjkati pri nobenem dobro ttfeJ.nM| domu. Dr. Rlchterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 1st veliko priznanje med Slovenci at celem jveta. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. c5 in 65c v lekarnah in naramoat od F. AD. RICHTER & CO. • , «-80 Washington Street. New York. VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da s« kol) zavarujete za slučaj bolezni ali smrti da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, aato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) iter. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." To druitvo sprejema rojake in roj*' kinje in sicer od 16. do 50. teta i* izplačuje bolniške podpore $1.00 B* vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za 1500.00 ali «* $250.00 pri D. S. D. za malo mesečni*«. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnin«. To društvo ima že nad $3,500.00 * bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolai-ške podpore članom(icam). Kdor pl>' ča takoj ob pristopu $3.00, to je tolik* ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaj« nezgode takoj po pristopu, drugače P° 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo n*" deljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljie »«" so po najnižji ceni? Gotovo I V mesni«' Anton Pasdertz t« dobijo najboljie sveže in prek*' jene klobase in najokusnejie mt*0. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba i* naie geslo. Ne pozabite torej nas obiskati v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2678, N. W. Phone lltf- Slavtioztiatil SLOVENSKI POP proti žeji — najbolje sredstvo Kadar rabite kakorinekoli vrste BARVE za notraj ali zunaj — za hišo ali kako drugo poslopje, ali pa če raite VARNISH OLJE, STEKLO, STENSKI PAPIR oglasite se pri naB, kjer dobite najboljše blago in najceneje. Najboljia Mixed Paint, gaL $2.50 Chicago Phone 999 GEORGE PEELING 122 Bluff St., Joliet, Illinios Čim več ga pijef tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo ie mnogo drug^ sladkih pijač za okrepčilo. BELO PIV O To so naši domači čisti pridelki, izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenje Boft. Co. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 913 N. ScottSt. Joliet. ^