VIK leto xxxviii. št. 44 PtuJ, 14. novembra 1985 cena 40 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kolikšni so pogrebni stroški? (stran 2) Jam natečaj za solidarnostna stanovanja (stran 4) Okrasno rastlinje in pozeba (stran 4) Delegat Nace (stran 7) Šport (stran 9) V počastitev dneva republike Letošnji 29. november — Dan republike bomo v ptujski občini proslavili z nekaterimi pomembni- mi delovnimi uspehi in pridobitvami novih objek- tov. Med temi velja omeniti novo telovadnico pri Srednješolskem centru v Ptuju in nedavno odprto novo zgradbo osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju. Oboje smo zgradili z denarjem iz drugega občinskega samoprispevka in ob velikem angaži- ranju krajanov in obeh delovnih kolektivov. Pomembni pridobitvi bosta tudi novi most čez Dravinjo v Vidmu pri Ptuju in obnovljen del ce- stišča v Trnovski vasi na regionalni cesti Lenart— Ptuj. Otvoritev obeh objektov bo v dneh pred dne- vom republike. O tem je tekla razprava na seji odbora za pro- slave in prireditve pri Skupščini občine Ptuj. Skle- nili so, da bo osrednja proslava v počastitev dneva republike v četrtek, 28. novembra v novi telovadni- ci Srednješolskega centra Ptuj, ki bo povezana s slovesno otvoritvijo telovadnice. Dogovorili so se tudi, da bo slavnostni govornik dr. Marjan Rožič, član predsedstva Zvezne konference SZDL Jugo- slavije. Na seji so imenovali tudi delovno skupino, ki bo pripravila podrobnejši scenarij proslave, za- to bomo o tem poročali prihodnjič. FF NOVE OSEBNE IZKAZNICE Zamudniki — pohitite! Oktobra lani je potekel rok za zamenjavo starin osebnih izkaz; niv z novimi, vendar je v ptujski občini še vedno 3000 občanov, ki tega niso storili. Do tega tedna so pristojni organi zamenjali ali izdali 47.377 osebnih izkaznic. Med občani, ki imajo novo oseb- no izkaznico, je precej takih, ki po zakonu še niso obvezni imeti psebno izkaznico. Govori se, da je bil rok za zamenjavo izkaznic podaljšan in da nekateri občani — starejši in nepokretni — ne potrebujejo novih osebnih izkaz- nic. Ida Rozel, vodja odseka za javni red in mir j^e povedala: »Rok ni bil podaljšan, torej so vsi, ki izkaznice niso zamenjali, storili prekršek. Osebno izkazni- co je namreč po zakonu dolžan zamenjati vsak občan. Jasno pa je, da proti nepokretnim in sta- rejšim, ki takorekoč ne prestopi- jo domačega praga, ne Domo iz- vajali sankcij. Zakon o osebni izkaznici pred- pisuje, da mora imetj ta doku- ment vsak občan, ki je dopolnil 18 let. Lahko pa jo dobi že s 14. letom, s tern da zahtevek za izda- jo osebne izkaznice podpiše eden od staršev, s 15. letom pa jo lahko zahteva vsak posamez- nik.« Zakon najbrž obvezuje občin- ske organe, da sprožijo postopek proti tistim, ki ga ne spoštujejo? »Zakon o osebni izkaznici nas zavezuje, da moramo kartoteko izdanih osebnih izkaznic preči- stjti in proti občanom, ki izkaz- nic zaradi neopravičljivih vzro- kov niso zamenjali, uvesti posto- pek. Zato bi opozorila vse, ki svoje dolžnosti niso opravili, da jih bomo v najkrajšem času pred- lagali v postopek pri sodniku za prekrške. Osebne izkaznice izda- jamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 7,30 do 12,00, ob sre- dah tudi od 14,00 do 17,00. Pro- sila bi vse, ki nove izkaznice še nimajo, da pridejo po njo čim- prej, saj bodo s tem precej olaj- šali delo našim delavcem.« N. D. ZBORI SO PTUJ ŠELE V DECEMBRU Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na 73. seji, 4. novembra sklenilo, da bodo seje zborov ob- činske skupščine 3. in 4. decem- bra. Določili so tudi dnevni red, ki je v glavnem enak kot je bil določen že na prejšnji seji, ko je bilo predvideno, da bo zasedanje zborov koncem novembra. Gre torej za preložitev seje le za ne- kaj dni. Pomembnejše točke dnevnega reda na sejah vseh treh zborov bo predlog dolgoročnega plana občine Ptuj do leta 2000, osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1986 in poročilo o 9-mese- čnem poslovanju v gospodarskih OZD. Poleg tega bo na dnevnem redu še več predlogov odlokov, o njihovih osnutkih so zbori že raz- pravljali, nadalje o poročilu ko- misije za spremljanje zbiranja in porabe sredstev drugega občin- skega samoprispevka ter o dru- gih sprotnih zadevah. Med osta- lim bodo zavzeli stališče do skupnih elementov temeljev pla- na Podravja in sklepali o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Na seji so se tudi dogovorili, da bo 26. decembra skupno zase- danje vseh treh zborov Skupšči- ne občine Ptuj. FF Evidentiranje za vodilne funkcije v osnovnih organizacijah ZSS in ZKS je bilo izvedeno evidentiranje možnih kandida- tov za vodilne funkcije v občinskih vodstvih. V okviru priprav na volitve 1986 so v osnov- nih organizacijah sindikatov in v krajevnih konferencah SZDL poleg rednega evidentira- nja možnih kandidatov za družbene funkcije, opravili tudi evidentiranje možnih kandida- tov za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. V občinskem svetu ZSS Ptuj so že nekoliko naprej, to je v fazi kandidiranja. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je na seji, 7. novembra ugotovilo, da je bilo v OO ZKS evidentirano za občinski komite ZKS, njego- ve organe in delovna telesa nad 170 komuni- stov, za najodgovornejše funkcije v občinski Organizaciji ZK pa kar 40 komunistov. Te funkcije so: predsednik OK ZKS, seketar predsedstva in izvršni sekretar predsedstva OK ZKS. Na seji so ugotovili, da nekaterih Predlogov ni moč upoštevati zaradi omejitve ^fajanja mandata, in sklenili, da naj bi v us- klajevalnem postopku za omenjene tri funk- cije obravnavali 7 možnih kandidatov. Koordinacijski odbor za kadrovska vpra- šanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je na seji, 8. novembra ugotovil, da je za vodilne funkcije v občini bilo evidentiranih čez 250 možnih kandidatov. Tudi tu je bilo treba izlo- čiti precej takih, ki zaradi omejitve mandata ne morejo biti ponovno izvoljeni. Koordinacijski odbor je obravnaval vse evidentirane možne kandidate za nosilce po- sameznih vodilnih funkcij, saj je izhajal iz gledišča, da je evidentiranje določeno druž- beno priznanje. Pri tem je ocenjeval, v kate- rih okoljih in kolikokrat je bil posamezni mo- žni kandidat za nosilca vodilnih funkcij evi- dentiran. Na podlagi tega je pripravil tudi predlog možnih kandidatov, ki bi jih obrav- navali v usklajevalnem in predkandidacij- skem postopku. V razpravi so bili predlogi evidentiranih možnih kandidatov za predsednika skupšči- ne občine Ptuj, za predsednike zborov, za predsednike skupščine samoupravnih inte- resnih skupnosti ter za predsednike zborov uporabnikov in izvajalcev pri skupščinah SIS. Za vsako od omenjenih funkcij so pred- lagali, da naj bi šlo v usklajevalni postopek od dva do 7 možnih kandidatov. O tem predlogu bosta sklepala na skupni seji predsedstvi OK SZDL in OS ZSS Ptuj ter dali predlog v javno razpravo krajevnim kon- ferencam SZDL in osnovnim organizacijam ZSS. Verjetno pa bodo sklenili, da se imena vseh evidentiranih objavijo tudi v sredstvih javnega obveščanja. Iz pregleda evidentiranih možnih kandida- tov za nosilce vodilnih funkcij v občini ne- dvomno izhaja, da so predlagatelji v večini okolij upoštevali predvsem delovne sposob- nosti in zmožnosti evidentiranih možnih kan- didatov, koliko s svojim delom pomagajo pri uresničevanju dolgoročnega programa go- spodarske stabilizacije, njihovo usmerjenost h krepitvi samoupravnega odločanja, odgo- vornost in zmožnost za kolektivno delo. Izhajajoč iz tega pomeni za vsakega evi- dentiranega nosilca vodilne funkcije resni- čno družbeno priznanje. Žal pa je med evi- dentiranimi tudi nekaj takih, ki nimajo vseh navedenih odlik, ki so bili evidentirani le v eni temeljni organizaciji ali krajevni skupno- sti. Do takih evidentiranj je navadno prišlo tako, da so v želji, da bo za vsako vodilno funkcijo čimveč kandidatov, da bo »več de- mokracije«, predlagali še koga iz svojega okolja. Kjer so delali tako, so se prav gotovo premalo zavedali odgovornosti in meril za evidentiranje nosilcev najodgovornejših funkcij v občini. FF Kako na področju socialne varnosti Na seji občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki bo 15. novembra po- Poldne bodo najprej pregledali, kako uresničujemo ugotovitve, stališ- ča in sklepe OK ZKS o aktualnih nalogah ZK na področju socialne 1'arnosti v občini. S tem bodo poskušali spodbuditi uresničevanje na- 'og povsod tam, kjer se kažejo zastoji. Spregovorili bodo tudi o tem, kako uresničujemo sklepe o nalo- gah komunistov pri delu med mladimi, povezano z aktualnimi druž- benoekonomskimi in političnimi vprašanji mladih. , Obravnavali bodo še kadrovske priprave na programsko-volilne •konference osnovnih organizacij ZKS in občinske organizacije ZKS l^r aktualna vprašanja priprav na skupščinske volitve, ki bodo pri- hodnjo pomlad. FF USKLAJEVANJE VOLILNIH POSTOPKOV Jutri, 15. novembra se bosta na skupni seji sestali predsedstvo OK SZDL Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj. Pogovorili se bodo o us- klajevanju volilnih postopkov v skladu s spremembami in dopolnitva- mi zakona o volitvah in o usklajevanju samoupravnih aktov v OZD, KS, SIS in v drugih skupnostih. Pregledali bodo tudi evidentirane za vodilne funkcije v občini in se dogovorili o nadaljnjem poteku druge faze oblikovanja predlogov možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini. Na skupni seji bodo obravnavali tudi osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov in o združevanju sredstev v občini ter o osnutku resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Ptuj v letu 1986. V razpravi bodo oblikovali tudi stališča za delegate družbe- nopolitičnega zbora SO Ptuj. pF Dovolj nam je ponavljanj »Javno razpravo zastavimo kar najbolj akcijsko in jo pred- vsem povežimo z uveljavljanjem sprejetih političnih usmeritev,« je v sklepni besedi poudaril Andrej Marine, predsednik CK ZKS na 17. seji, ko so sprejeli osnutek poročila o delu Zveze komunistov Slove- nije med 9. in 10. kongresom ZKS. Ta osnutek poročila je bil obja- vljen v prilogi Komunista. Osnovne organizacije ZKS so dobile na- logo, da zastavijo takojšnje aktivnosti za začetek javne razprave v vseh okoljih. Razprave naj bodo odprte in demokratične, na njih naj sodelujejo tudi drugi delovni ljudje in občani. Izhajati je treba iz konkretnih nalog, ki so pred Zvezo komunistov kot celoto, pred vsako občinsko organizacijo in tudi konkretno vsako osnovno orga- nizacijo ZKS. Pri tem se je treba odločno zavedati, da nam je dovolj pona- vljanja, dovolj prepričevanja, dovolj kazanja navzgor, na levo in de- f sno, le nase ne! Javna razprava o delu ZK mora biti resnični obra- čun ne le dosedanjega dela, uspehov in neuspehov, temveč tudi obračun dosedanje prakse, ko smo sprejemali dobre sklepe in usme- ritve, potem pa slabo delali in prepuščali praksi uhajanja mimo za- črtanih poti. Javna razprava mora biti kritična vsebinska ocena de- lovanja lastne organizacije ZK, delovanja vsakega člana, ocena de- lovanja drugih subjektivnih sil v delovnem in bivalnem okolju, da ugotovimo, kje nismo bili dosledni, kje so se tudi naša dela razha- jala z našimi besedami in sklepi. Ob tem pa sočasno začeti delati tako, da nam ne bo nihče mogel očitati dvoličnosti, da bomo s sprotno kontrolo izvajanja dogovorjenega spodbujali ustvarjalno vzdušje in zavest odgovornosti. IZ tako zastavljenega lastnega dela in prakse v sedanjih težkih gospodarskih in družbenih razmerah, ki nas v^e bolj pestijo, bodo vidni rezultati, bomo resnično začeli spreminjati stvari na boljše. To nam bo dalo tudi ustrezno moč in težo, da bomo lahko učinkovito pokazali na slabosti drugih, odločno zahtevali, da spremenijo prak- so. Pri tem nam bo poročilo dobra osnova, saj v njem lahko najde vsak komunist del ocene, ki se nanaša tudi na njegovo slabo delo ali nedelo. Na podlagi te ocene moramo začeti spreminjati stvari, pokaza- ti na rezultate pozitivnih premikov na boljše. Kongres slovenskih komunistov moramo pričakati, ne z razpravljanjem in ugotavlja- njem. temveč z rezultati, ki smo jih dosegli v praksi. To bo tudi naj- večji, najbolj prepričljiv argument za skupno oblikovanje kongres- nih stališč in sklepov. Poročilo bomo lahko dopolnjevali le s prakso, ki jo bomo dosegali v idejni bitki povezani s praktičnim odpravlja- njem nakopičenih problemov. Ob tem bomo tudi usklajevali pogle- de in stališča o vseh bistvenih vprašanjih skupnega pomena, ustvar- jali enotnost idejnopolitičnih stališč in načel, ki so zapisana v izho- diščih za pripravo 13. kongresa ZK Jugoslavije. Javna razprava o delu ZK mora postati resnična tribuna ustvar- jalne kritike in dela. Pri tem nam mora biti nedavno zastavljena ši- roka družbena akcija o opiranju na lastne moči krepka spodbuda, da aktiviramo lastne moči v vsaki organizaciji združenega dela, v vsaki samoupravni enoti in s tem v celotni družbi. To mora biti traj- na vsebina delovanja komunistov in vseh drugih družbenih sil. Za vse to doslej ni bilo dovolj družbene volje in zagnanosti. To dovolj zgovorno potrjuje, kako mlačno smo doslej pristopali k uresničeva- nju stabilizacijskega programa prav v okoljih, kjer je zgoščena veči- na pooblastil in odgovornosti. Dovolj besed, do konca letošnjega leta bo trajala javna raz- prava, dovolj časa, da kritično preverimo delovanje vsakega člana in organizacije, da začnemo z lastno prakso spreminjati stvari na bolje in tako odpravimo malodušje, kije navzoče v mnogih okoljih. Franc Fideršek TUDI LETOS NOVOLETNI SEJEM Ptujčani smo lani toplo pozdravili novoletni sejem, katerega prvi organizatorje bilo Obrtno združenje I*tuj. Danes pa bodo predstavni- ki lanskih udeležencev izbrali letošnjega organizatorja. Sejem bo na tržnici, kjer bodo stojnice postavili številni obrtniki in delovne organi- zacije. V času sejma bo dedek Mraz reden gost, priložnostne programe pa bodo pripravile šole in nekatere kulturne skupine. MG Prvi sneg... Ptuj, 11. novembra ob 10. uri v mestnem parku. Foto: M. Ozmec 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. november 1985 O razvoju PTT v ormoški občini »Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja Območne SIS za PTT promet Maribor za obdobje 1986 1990 naj PTT dostavi vsem udeležencem v javno razpravo« so zapisali v sklepu 35. seje družbe- nopolitičnega zbora SO Ormož, ko so razpravljali o možnostih na- daljnjega razvoja PTT na območju ormoške občine. Na sploh temu vprašanju v ormoški občini namenjajo precejšnjo skrb. V planskih smernicah so zapisali, da si bodo pri storitvah PTT prometa prizadevali zlasti zadostiti povpraševanju po telefonskih pri- ključkih. Upravičeno pričakujejo, da se bo gostota instaliranih zmo- gljivosti končnih telefonskih central približala poprečju na območju Podjeta za PTT promet Maribor. Ob tem si je treba tudi prizadevati, da bi sprotno v čim večji meri izkoriščali možnosti nove komunikacij- ske tehnike, ki jih bodo razvijali v ptt sistemu. Dejstvo je, da je nadaljnji razvoj PTT omrežja v občini odvisen od zgradbe nove pošte v Ormožu, zato so delegati zahtevali, da naj bo ta gradnja prednostna. Dela morajo biti končana v enem letu, v okvi- ru zgradbe naj bo tudi zaklonišče. Razpravljalci so menili, da bi mo- rali biti investitorji pri izbiri izvajalcev bolj prožni. Izvršnemu svetu SO Ormož so predlagali, da naj ponovno predloži v podpis samou- pravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo poštnega poslop- ja v Ormožu tistim OZD in drugih udeležencev, ki tega sporazuma doslej še niso podpisali. Podjetju za PTT promet Maribor so tudi priporočali, da naj bodo bolj dosledni pri sklepanju pogodb za nove telefonske priključke gle- de rokov dokončanja del in drugih sestavin, da tako ne bo neugodnih vplivov na končno vrednost zgrajenih objektov. Vsem tistim prosil- cem, delavcem iz OZD, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, je treba povedati, da bodo dobili telefonski priključek šele takrat, ko bodo priključeni vsi, ki so samoupravni spo- razum podpisali. Predlagali so tudi, da naj bi v okviru Območne skupnosti za PTT promet Maribor v naslednjem srednjeročnem obdobju iz združenih sredstev namenjali 20 odstotkov za financiranje razvoja na manj raz- vitih območjih (sedaj namenjajo v te namene le 15 %). Sploh menijo, da bi morali, v skladu z republiškimi izhodišči, tudi na področju PTT polagati več skrbi manj razvitim območjem, kar velja tudi za manj razvita obmejna območja. Melioracije tudi v naslednjih letih že precejšnje površine prej močvirnih, zdaj donosnih kmetijskih po- vršin so prepredene z drenažnimi cevmi. Do konca sedanjega srednjero- čnega obdobja, torej do konca leta 1985, bo v ptujski občini opravljena melioracija na 5.100 hektarih. 2.800 hektarov je meliorirane Pesniške doline, 2.300 hektarov pa v dolini Polskave. Visoka vlaganja v ureditev prej nerodovitne ali slabo rodovitne zemlje so dala rezultate, pridelki te ali one kmetijske kulture se občut- no povečujejo. Tako ni razloga, da z melioracijami ne bi nadaljevali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, načrti na tem področju se- gajo že do leta 2 tisoč. Do konca stoletja naj bi meliorirali še 7.400 hektarov zemljišč, v planu za srednjeročno obdobje 1986—90 pa je zapisano, da bomo opravili melioracijo na površini 4.620 hektarov.Se- veda bo vsem omenjenim melioracijam sledila zložba zemljišč. Z opravljeno melioracijo območja Lancova vas—Barislovci, območja Medvede in Mihove, Spodnjih Jablan ter MO 8 — del bo v celoti urejena dolina Polskave. V prihodnjem letu bo kmetijska za- druga Dravsko polje Lovrenc zaključila z melioracijskimi deli na svojem območju. Skupno bo tako na območju te zdruge meliorira- nih 1.073 hektarov. Že v tem srednjeročnem obdobju je bila predvidena gradnja zadrževalnika na Polskavi v Medvedcah, ki bi ob reguliranem poto- ku zagotavljal 50 letno varnost pred poplavami. Za to bi bilo po- trebno potopiti — ojezeriti 120 hektarov rodovitne zemlje, skupaj z nasipi in obrobnim jarkom kar okoli 180 hektarov. Kmetijci so mnenja, da stalna ojezeritev ni primerna oziroma potrebna. Tako bodo izdelali nov projekt za suhi zadrževalnik, ki bi zadrževal le iz- redno visoke vode. Ko bi voda pozneje odtekla, bi bile površine pri- merne za intenzivne travnike, kjer je mogoče pridelati krmo za pri- rejo okoli 70 ton govejega mesa letno. Sicer pa bo prišla gradnja zadrževalnika v poštev šele po letu 1990, prihodnje leto pa bodo uredili obrobni jarek, kije pogoj za izvedbo melioracije na območju Medvede. V prihodnjem letu — prvem novega srednjeročnega obdobja bo- mo izvedli melioracijo na 1450 hektarih. Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc jo bo izvedla na 206 hektarih v Mihovcah in Spodnjih Jablanah ter še na 130 hektarih melioracijskega območja 8-del. Kme- tijska zadruga Ptuj bo investitor melioracij na območju Lancova vas—Barislovci na površini 208 hektarov ter v Medvedcah na 216 hektarih. Skup^ s kmetijskim kombinatom bo KZ Ptuj sodelovala še pri melioraciji Šturmovca, kjer gre za približno 640 hektarov. Kmetij- ski kombinat pa ima v načrtu še ureditev 50 hektarov na območju Slo- venje vasi in Hajdoš. Načrti za kmetijsko izkoriščenost območja Šturmovca so stari že nekaj let, povezani pa so z dograditvijo hidrocentrale SD II v Formi- nu, ko je Drava to območje nehala poplavljati. Celotno območje Štur- movca meri približno 1.250 hektarov, po izdelani študiji pa bo za kmetijsko proizvodnjo usposobljenih 550 do 600 hektarov ali morda še kakšen hektar več. Ostale površine bodo ostale nedotaknjene in bo- do predstavljale zaščiteno območje — nacionalni park z vsemi krajin- skimi značilnostmi. Ohranjenih bo nekaj starih strug, gozdov, vse sku- paj pa bo služilo tudi ribičem in lovcem. Glede na potek priprav je mogoče napovedati, da bo začetek urejevanja obsežnega območja Šturmovca že v drugi polovici prihodnjega leta. J. Bračič SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE Dobra udeležba V organizaciji Delavske univerze F*tuj in v sodelovanju z Občin- sko turistično zvezo ter TD Ptuj se je 5. novembra pričel tečaj za turi- stične vodnike po Ptuju in okolici. Odziv je presenetljiv, prijavilo se je kar 23 kandidatov, ki so tudi prejeli program in urnik tečaja. Računajo, da bodo predavanji zaključili do konca leta. Stroko- k'ni del tečaja ,o prev/eH delavci F'okrajin>kega muzeja, ki so k sode- ovanju povabili pr^dr-t^vnike izvršnega sveta in nekatere turistične delavce. Glede na odziv upr:: i('c.n.- pričakujemi«, da v novi turistični se- zoni ne bo zadreg vodniki po Ptuju in okolici in da bomo lepote traja lahko pred-.ljvili v-,em snovnih organizacijah ZKS, to je seminar za kandidate za sprejem v IK , seminar za novosprejete člane, šola socialističnega samoupravlja- nja — oddelek ZK in šola marksističnega samoizobrazevania. PF Koliko kulture v obdobju 1986-1990 Jutri se izteka rok, ko naj bi organizacije združenega dela izvrš- nemu svetu poslale pripombe k osnutkom samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za izvedbo programov samoupravnih interes- nih skupnosti materialne proizvodnje in k elementom razvoja samou- pravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986 1990. Tako naj bi se uporabniki izrekli tudi o elementih razvoja kulture v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju. Če povzamemo ugoto- vitve analize razvoja kulturnih dejavnosti v obdobju, ki se izteka, nam rezultati ne morejo biti v ponos. Razvoj kulture se je v mestu, ki je starosta slovenskih mest, ustavil na ravni leta 1980. Če bi segli še na- zaj, tja v petdeseta leta, ko smo imeli še poklicno gledališče, šest godb na pihala, gledališki, zabavni, veliki plesni orkester, bi morali zardeti, če ne to pa se vsaj zamisliti. Kaj smo storili, ali zakaj smo opustili dragoceno izročilo naših prednikov? Denarja za kulturo nikoli ni bilo dovolj oziroma bilo ga toliko, kolikor smo se dejavno zavedali svoje pripadnosti narodu. Besede v razpravi o kulturi se torej ne morejo omejiti zgolj na 738,799.000 dinarjev, kolikor bi naj po predlogu organov občinske kulturne skupnosti namenili v naslednjih petih letih za kulturne de- javnosti. Zakaj, tudi to ovrednotenje programa ne zagotavlja nobene nove naloge, ampak rešuje, tudi ni pretiravanje, če zapišemo »gasi« to, kar smo zanemarili v preteklih desetih, petnajstih letih. Če se tudi tokrat ne bomo zavedli posledic omejenih sredstev za kulturo, čez ne- kaj let ne bomo imeli več vrste kuhurno zgodovinskih spomenikov, dragocenih predmetov, ki jim je čas neizprosen sovražnik. Če ne bo- mo objavljali vodnikov po zbirkah naših institucij, bomo še naprej imeli mrtev kapital. Če ne bomo institucijam zagotovili ustreznih pro- storov in kadrov, bodo storitve, ki so že tako na nizki ravni, še naprej kakovostno padale. Program kulturnih dejavnosti se tudi v srednjero- čnem obdobju 1986—90 naj ne bi širil. Zagotovil pa naj bi »kultur- no« ponudbo, človeka dostojno in predvsem v mladih vzbudil odnos do dediščine, do sedanjega trenutka, jim dal popotnico s katero bodo lahko sledili sodobnemu razvoju in krepil njihovo narodno zavest. Kultura ima toliko razsežnosti, kolikor je človekovih aktivnosti. Raz- prave o njej je tako nemogočeno omejiti zgolj na poklicne institucije in ljudi v njih, na kulturna društva ali na nekaj gradov — spomeni- kov, ki jih je potrebno obnoviti. Kultura je človekova zavest, je ustvarjanje in, če tudi vrednost programa presega »globale«, »indekse« in še kaj, se moramo zaveda- ti, da bo ekonomsko stabilizacijo lahko uresničil le kulturno osveščen človek. Nataša VODUŠEK RAZPRAVA O DELU ZVEZE KOMUNISTOV Kako organizirati javno razpravo o delu Zveze komunistov med 9. in 10. kongresom ZKS, kako jo povezati z razpravo o gradivih za 13. kongres ZKJ, z delom občinske organizacije ZKS in z oceno last- nega dela, to je bilo prejšnji teden predmet razprave na seji komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri OK ZKS in pred- sedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj. Na obeh sejah so prišli do enotne ugotovitve, da ni moč o vsakem dokumentu razpravljati pose- bej, saj tudi ni časa, temveč naj bo razprava povezana in celovita. Poudarjeno je bilo, da je treba javno razpravo organizirati na po- doben način, kot smo to v ptujski občini storili lansko leto ob razpra- vi o 13. seiji CK ZKJ. To pomeni, da mora biti razprava odprta in kri- tična, v njej naj ob članih ZK sodelujejo tudi drugi delovni ljudje in občani. Javna razprava mora pomeniti objektivno kritično oceno de- lovanja komunistov v vsaki osnovni organizaciji ZK, delo organov občinske organizacije ZK, oceno delovanja komunistov v SZDL, ZSS, ZZB NOV, ZSMS in v drugih institucijah političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ta ocena naj bo v vsaki organizaciji tudi podlaga za nadaljnjo aktivnost in boljše delo v naprej. Če hočemo to doseči, je treba razpravo usmerjati tako, da bo kriti- čna, samokritična in ustvarjalna. Uveljaviti moramo kakovostnejši in ustvarjalnejši odnos do dela organizacije ZK kot celote in vsakega njenega člana posebej v njegovem delovnem in bivalnem okolju. To je toliko pomembnejše, ker bo javna razprava potekala soča- sno z vsebinskimi pripravami programsko volilnih konferenc osnov- nih organizacij ZKS in občinske organizacije ZK. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve, ki so zapisane v osnutku poročila o delu CK ZKS, in iz njegove vsebine črpati programske usmeritve za lastno de- lovanje. Javna razprava mora biti končana do konca letošnjega leta, do takrat naj bi bile končane tudi programsko volilne konference osnov- nih organizacij ZKS, zato je časa malo. Po javni razpravi v OO ZKS bo vsebino ocenil občinski komite ZKS Ptuj in do 15. januarja 1986 ter na podlagi pripomb in pobud iz javne razprave oblikoval skupne pripombe in predloge k osnutku poročila CK ZKS. V okviru občinske organizacije ZKS bo takoj po novem letu or- ganiziranih pet posebnih razprav o temah: 1. Samoupravni družbenoekonomski odnosi in razvoj proizvajal- nih sil. 2. Uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupra- vljanja v občini Ptuj. 3. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita v občini. 4. Delovanje ZKS na področju mednarodnih odnosov, podruž- bljanje in samoupravno organiziranje zunanje politike SFRJ in med- narodno delovanje ZK. 5. Idejna, organizacijska in kadrovska krepitev ZKS Posebej pa bodo razpravo organizirali še v aktivu komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj. Za vsako od navedenih tem oz. področij dejavnosti je zadolžena delovna skupina članov OK ZKS Ptuj in njegovih delovnih teles. Te skupine so že pripravile pripombe na predosnutek poročila CK ZKS, sedaj pripravljajo poročila o delu občinske organizacije ZKS po na- vedenih področjih, njeni člani bodo sodelovali v javni razpravi, zbrali pripombe in predloge, pripravili bodo posebne razprave, in vodji teh delovnih skupin bodo poročali na programsko volilni konferenci ZKS Ptuj. Celotna aktivnost je vsebinsko in organizacijsko dobro zastavlje- na, zato tudi uspeh ne sme izostati. FF Koliko delegatov na kongrese ZK Centralni komite ZK Slovenije je sprejel sklep o številu in načinu volitev delegatov za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije in delegatov ZKS za 13. kongres Zveze komuni- stov Jugoslavije. Po tem sklepu naj bi na vsa- kih 200 članov izvoUJi po enega delegata, v manjših občinskih organizacijah pa ne glede na število članov ZK po štiri delegate na 10. kongres ZKS. Tako bo občinska organizacija ZKS Ftuj, ki ima 2.575 članov ZK izvolila 13 delegatov za 10. kongres ZKS, občinski organizaciji ZKS Ormož in Slovenska Bistrica pa po 4 de- legate. Predsedstvo OK ZKS Ptuj je izmed evidentiranih že pripravilo predlog možnih kandidatov za delegate, med njimi naj bi jih bilo kar 9 iz neposredne proizvodnje, upošte- vajoč pri tem število članov ZK v posamez- nih dejavnostih, 2 ženski, 2 mlada do 27 let in 3 člani ZZB NOV. O tem predlogu bodo povedali svoje mnenje komunisti v javni raz- pravi. Za 13. kongres ZKJ pa uuiiio izvolili po i delegata na 2000 članov. Tako bo občinska organizacija ZKS Ptuj izvolila 1 delegata, ostale občinske organizacije ZKS Podravja (Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica) pa skupno tudi enega delegata. Mestna organi- zacija ZKS Maribor s 6 občinskimi organiza- cijami, ki povezujejo nekaj manj kot 14.000 članov ZK, pa bo izvolila 7 delegatov za 13. kongres ZKJ. FF 4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 14. november 1985 — TEDNIK | SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ Na podlagi 19. člena Pravilnika o pogojih in merilih za do- deljevanje stanovanj v družbeni lastnini zgrajenih iz sredstev so- lidarnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik oočm Ormož in Ptuj št. 24085) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Pluj JAVNI NATEČAJ za sestavo prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini grajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj 1. Upravičenci za pridobitev solidarnostnega stanovanja Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim lju- dem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah in to: a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost: b) občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovamskega vprašanja (upokojencem, invalidom, udeležencem NOV, starejšim ljudem in za delo nesposobnim ob- čanom); c) mladim družinam, to je družinam z vsaj enim-otrokom v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let. II. Splošni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja 1. da občan in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, otroci, posvojen- ci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupno- sti), ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimer- nem stanovanju, 2. da ima občan stalno prebivališče na območju občine Ptuj, 3. da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, 4. da občan ne more rešiti svojega stanovanjskejga vprašanja s pomočjo svojih bližnih sorodnikov (zakonec, starsi oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanova- njih, 5. da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše, 6. da socialne razmere občana oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge obli- ke pomoči, 7. da občan ali za delo sposoben član družine ni neopravi- čeno nezaposlen. III. Posebni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimernost stanovanja in socialne razmere občana in njegove družine. Stanovanje ni primerno: — če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne pre- sega standardov iz 17. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slove- niji (Uradni list S RS št. 15/81), razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja traj- no nego itd., — če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja) in to ni smoterna ureditev, — če gre za souporabo stanovanjskih prostorov, — če je nefunkcionalno. Socialne razmere občana in njegove družine štejejo za pose- ben pogoj: — če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 50 odstotkov do 65 odstotkov, stvarni mesečni dohodek na dru- žinskega člana v družinah z dvema ali več člani pa 40 odstotkov do 50 odstotkov in pri mladih družinah 60 odstotkov do 70 od- stotkov čistega osebnega dohodka, — če posebne razmere (denimo daljša bolezen, telesna in duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožno- sti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo stanje inje zato po- trebna stalna tuja pomoč in nega itd) bistveno poslabšujejo soci- alne razmere družine. Omejitve pri višini dohodka iz prve alineje prejšnjega od- stavka ne veljajo za upokojence, invalide in borce NOV, Ici pri- dobijo stanovanja iz sredstev za stanovanjsko gradnjo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. IV. Prijave na natečaj: Občani, ki smatrajo, da so po tem natečaju upravičeni do stanovanjske pravice na stanovanju, ki je zgrajeno iz sredstev so- lidarnosti v občini Ptuj, vložijo prošnje s prilogami na na^ov: SAMOUPRAVNA ST^ANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ, PREŠERNOVA 29 Prošnji (obrazec prošme dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine FHuj Prešernova 29 — soba št. 108) je potrebno priložiti: — potrdilo delovne organizacije oz. delovne skupnosti o vi- šini osebnega dohodka za Teto 1984 za vse člane gospodinjstva in potrdilo o eventuelnih drugih dohodkih, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju občine Ptuj, — potrdilo o delovni dobi prosilca in delovni dobi v občini Ptuj, — dokazila o posebno težkih socialnih razmerah (odločbe o invalidnosti zdravniško spričevalo, potrdilo o članstvu ZB NOV in podobno) V. ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JE 13. 12-1985 Prijave vložene po tem roku se ne bodo obravnavale. VI. Na osnovi prijav na natečaj ter prilog in ocene stanovanj- skih razmer, ki jih bo pripravila posebna komisija, ki bo izvršila ogled stanovanjskih razmer, ter v skladu s »sistemom točkova- nja« objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 12/83 se sestavi prednostna lista upravičencev za pridobitev so- lidarnostnega stanovanja. Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sred- stvih. Upravičenci do solidna most nega stanovanja so dolžni ob dodelitvi stanovanja plačati lastno udeležbo . . . Ptuj, dne 14/11 - 1985 . Predsednik odbora /a gospodarjenje in dru/beno nomoč Cen Jože Obvarujmo okrasno rastlinje pred pozebo! Vsak vrtičkar, ki se ukvarja z urejanjem okrasnega vrta, dopri- naša svoj pomemben delež k ure- janju našega okolja, saj tako vpliva s primerom na svojo oko- lico in s tem na lepši videz kraja. V slehernem takšnem ljubitelju urejanja okrasnega vrta pa je za- slediti neke vrste »lovca«, ali »ljubitelja« za posebnimi okras- nimi rastlinami, s katerimi bi svoje okolje oz. svoj vrt popestril in ga tako naredil za privlačnej- šega in iz botaničnega ter estet- skega pogleda zanimivejšega. V takšnih okoliščinah imamo obi- čajno opraviti z rastlinami, ki ni- so domačega izvora ali avtohto- ne, kot temu pravimo, temveč iz- virajo iz toplejših ali vse do trop- skih zemeljskih pasov. Vse te rastline pa najsi bodo to gomolj- nice, zeljate ali olesenele, eno ali večletne, niso sposobne prenaša- ti nižjih temperatur, ki so često v naših zimskih razmerah, zato jih moramo ustrezno zaščititi pred pozebo. Prav temu, kako obvaro- vati okrasno rastlinje pred zim- sko pozebo, je namenjen ta se- stavek. Ne glede na to, ali je botani- čna vrsta takšna, ki ne prenaša nobenih temperatur izpod zmr- zišča, ali pa da so rastline že po svojih naravnih danostih prilago- jene našim klimatskim prilikam, se moramo že pri sami vzgoji in negi rastline zmeraj ravnati za njenim utrjevanjem za nižje tem- perature. To dosežemo s smotr- no prehrano rastlin, nego in var- stvom pred boleznimi in škod- ljivci. Enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili oziroma vsemi stimulatorji zgolj rasti rastlino naredijo mehkužno, manj odpor- no, če je nepravilno negovana, npr. z rezjo, vzgojo in oblikova- njem in če povrhu vsega še ni zdrava, bo takšna rastlina kaj hi- tro podlegla pri nižjih temp. Sobne okenske in balkonske rastline, ki jim s skupnim ime- nom pravimo lončnice ali poso- dovke, bomo spravili preko zime v prezimovališče. Ne da bi posa- mezne naštevali, je za vse skup- no več ali manj, daje prezimova- lišče dovolj svetlo, s primemo vlažnostjo in umerjeno tempera- turo 5 do 10°C. Suhe kleti z vgrajenimi pečmi za centralno ogrevanje, ali zato- hle in prevlažne kleti, kot prezi- movališča niso primerne za hra- njenje oziroma prezimovanie no- benih od okrasnih rastlin, poso- dovk. V prezimovališču ne preti- ravajmo z zalivanjem, ker je v ča- su prezimovanja, ko rastline mi- rujejo, transpiracija minimalna, za kakteje pa je znano, da jih po- stavljamo v prezimovanje s po- polnoma osušeno zemljo, prvič jih zalijemo šele marca. Rastline v prezimovališču redno nadzoru- jemo, odstanjujemo suho — odmrlo listje, na asparagusih se bodo rade pojavile uši, na olean- drih kaparji, kar poškropimo z ustreznimi insekticidi, če pa se na Isitih ali vršičkih pojavijo ple- sni pa z ustreznimi fungicidi, če le mogoče s sistemičnimi. Gomo- lje gladiol, dalij, lilij bomo pred ozimovanjem dobro posušili in poskrbeli za njih dozoritev, sicer pa jih spravimo v dovolj svetel, toda hladen prostor s temperatu- ro okrog 5°C. Najbolje se obne- sejo v plitvih zabojčkih, nasipa- nih po eno vrsto gomoljev. Za ohranjanje gomoljev ne smemo uprabljati sredstev, ki so proti kalitvi jedilnega krompirja, ker bi to škodovalo kalitvi gomoljev spomladi. Korenine občutljivej- ših vrst krizantem, zlasti »pakov- ,ke« spravimo v zaboje in te v prostor, kjer ne zmrzuje. Nasajene trajnice, med njimi so najbolj razširjene vrtnice, ob- varujemo uspešno pred zmrzaljo, če jih pokrijemo z zastirko listja, slame ali smrečja, kar primerno z zemljo, kompostom ali vejevjem ustrezno zaščitimo, da ga ne od- piha. Raznih živih mej, kot so ligu- stri, predvsem pa sadnega drev- ja, kot so koščičarji: breskve, ma- relice, slive, pa med peškarji hm- ške in med lupinaiji orehi in le- ska, ki so v lanski zimi močno pozebli, ni mogoče obvarovati pred pozebo s prej naštetimi na- čini, ko smo rastline prenesli v prezimovališče. Izkušnje iz prete- klega leta, pa tudi v nasvetih to venomer ponavljamo, narekuje- jo, da je za uspešen razvoj sadne- ga vrta potrebna izbira sadnih vrst in sort, ustrezna legi in pedo- loškim lastnostim zemlje, ki jo imamo na voljo in nenaposled, kot že uvodoma rečeno, sadne rastline bodo na pozebo toliko odpornejše, kolikor so bile ustre- zno prehranjene, Miran GLUSiC, ing. agr. 15. revija mladinskih pevskih zborov v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva — Krapina '85, je bila v počastitev 40-letnice osvo- boditve Jugoslavije v Mariboru 15. Revija pionirskih in mladin- skih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Sodelovali so zbori osnovnih šol: »Anton Blažič-Ši- mun« Maruševac občina Ivanec, Crenšovci občina Lendava, »Jo- sip Debeljak« Hum ob Sotli ob- čina Pregrada, Velika Nedelja občina Ormož, »7. november 1943« občina Koprivnica, »Av- gust Cesarec« občina Krtina, »I. osnovna šola« občina Cako- vec, »Ratimir Herceg« občina Varaždin in »Martin Konšak« občina Maribor-Tezno. 670 mla- dih pevcev je pozdravil predsed- nik Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije Ivo POLJAK iz občine Krapina. Pro- gram izbranih pesmi je bil zelo skrbno pripravljen in je naredil na vse poslušalce mogočen, pri- srčen, enkraten in nepozaben vtis. Poudariti velja, da je vsako- letna Revija mladinskih pevskih zborov bratskih občin ena izmed najlepših, najpomembnejših in najdragocenejših kulturnih prire- ditev, kateri moramo v prihodnje posvetiti še posebno skrb, da bo' srečanje najmlajših tudi vsebin-; sko obogateno z izleti, ogledom kultumih in zgodovinskih zna- menitosti, krajev iz narodnoos- vobodilnega boja in naravnih le- pot. 16. Revija bo v bratski občini Ivanec prihodnje leto v maju — mesecu mladosti, zato so se naj- odgovornejši prosvetni delavci iz Ivanca udeležili Revije v Mari- boru z namenom, da bi jo čim bolje pripravili. Pobuda, ki jo je pred 15 leti podala občina Slo- venska Bistrica, je obrodila bo- gate sadove kulturnega povezo- vanja naših najmlajših, ki s svojo lepo pesmijo plemenitijo vezi so- delovanja, prijateljstva in tovari- štva dveh bratskih narodov FB Skupno dogovorjene naloge odgovorno izvajati v Slovenski Bistrici sta se sestala Koordinacijski odbor za sode- lovanje bratskih občin SRH in SRS ter Odbor za sodelovanje Zveze socialistične mladine bratskih občin SRH in SRS. Glavna razprava je bila o programski zasnovi medrepubliškega sodelovanja v okviru 25. Srečanj bratstva in prijateljstva — Šmarje pri Jelšah '86. Pri tem so v ospredje izpostavili kritično analizo uresničevanja skupno dogovorje- nih nalog v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva - Krapina '85. Iz razprave je izžarevala kritičnost, samokritičnost in čut odgovorno- sti, kar je pomembna kvaliteta v delu skupnih organov bratskih občin. Kritično je bilo ocenjeno delo Odbora za informiranje in dokumenta- cijo, ki je v veliki zamudi z radijskimi oddajami »Iz naših bratskih ob- čin« in Biltenom 24. Srečanj bratstva in prijateljstva — Krapina '85. V tej zvezi je Koordinacijski odbor sklical izredno sejo tega Odbora, ki se je že sestal 28. novembra v Ptuju. V Odboru za sodelovanje Zve- ze socialistične mladine so temeljito ocenili'rezultate aktivnosti mla- dih, kritični pa so bili do vseh tistih občin, ki v letu 1985 niso zagoto- vile dogovorjenega števila brigadirjev za 9. mladinsko delovno briga- do bratskih občin, ki je sodelovala na ZMDA »Vranje '85« v SR Srbi- ji, žal so med njimi tudi OK ZSMS Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lendava in Šmarje pri Jelšah. V zvezi programa medrepubliškega so- delovanja v letu 1986 so se dogovorili, da odbori pripravijo predloge aktivnosti, dokončno pa bo program sprejet na 6. redni seji Koordi- nacijskega odbora, ki bo v Pregradi, 22. novembra. Zavzeli so se za re- alni program skupnega dela, ki mora upoštevati materialne in kadrov- ske možnosti sodelujočih občin, pri tem pa poudarili, da se skupno dogovorjene naloge morajo odgovorno in kvalitetno izvajati. Koordinacijski odbor je imenoval delegacijo za obisk občine Klanjec, z nalogo, da opravi razgovor o njeni vključitvi v skupnost bratskih občin SRH in SRS. Želja sodelujočih občin namreč je, da bi se vključila tudi občina Klanjec, v kateri je rojstni kraj tovariša TITA, Kumrovec, ker je ime tovariša TITA najtesneje povezano z bratstvom in enotnostjo vseh jugoslovanskih narodov ter narodnosti. Koordinacijski odbor je tudi razpravljal o nalogah v zvezi pred- laganja kandidatov za priznanja bratskih občin SRH in SRS v letu 1985. Udeleženci seje so obiskali delovni kolektiv tovarne IM POL in se podrobneje seznanili s proizvodnim procesom ter delovanjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. FB TEDNIK november 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 V kakšnem okolju živimo Verjetno na našem območju še /ivimo v lepem, čistem okolju, saj nas še vedno obdaja veliko zelenje. Vendar pa v svetu in tudi dru- got po naši domovini niso vsi tako srečni. Ukvarjajo se s problemi, kako očistiti in ohraniti čisto naravo, da bodo lahko na njej živeli še njihovi potomci. Tukai vas bi rad seznanil samo z nekaj proble- mi, ki jih poskušajo rešiti, čeprav je problemov na tisoče. Ali veste: da umirajo v razvitih deža- jah ljudje od preobjedenosti. uro. dve stran z letalom pa od la- kote. V nerazvitih deželah ;v njih pa živi večji del prebivalcev .-.ve- ta) je lačna tretjina do polovica ljudi. V njih umre zaradi lakote m bolezni 25 otrok pred petim letom življenja, t. j. 40.000 otrok dnevno, oziroma več kot 14 mili- jonov na leto. Polovica med nji- mi bi živela, če bi jih cepili s ce- pivom. ki stane I! dolarjev na otroka a tega denarja njihovi starši nimajo; da pride v ZDA na prebi- valca 1000 kg žita vsako leto. Od tega potroši Amerikanec povpre- čno okoli 70 kg v obliki kruha, testenin in peciva, ostalo pa za krmo živini — zato, da se večkrat na dan masti z mesom, jajci in mlekom. Že desetina žita, ki ga samo ZDA porabijo za hrano ži- vali, bi ublažila lakoto v revnih deželah sveta. Ce bi se ljudje v ZDA in Evropi odrekli vsak te- den enemu samemu mesnemu obroku, bi ostalo milijon ton žita za lačne in podhranjene v tret- jem svetu; — da 85 % vseh gnojil porabi- jo industrijske dežele, ki imajo le 30 % prebivalcev zemlje. Za 70 % ljudi v deželah v razvoju ostane na voljo le 15 % gnojil. Samo za gnojenje zelenic, parkov in špor- tnih igrišč porabijo v ZDA toliko umetnih gnojil, da bi z njimi v nerazvitih deželah pridelali žita za 100 milijonov lačnih ljudi; — da je v 15 stoletjih našega štetja naraslo število prebivalcev na zemlji za 2—5 %, danes pa ra- ste to število za 3 % letno. Ce bo šlo tako naprej, bo poraslo števi- lo ljudi na zemlji v prihodnjem stoletju za 1700% ali 17 krat; — da propade na našem pla- netu letno 6 milijonov hektarov rodovitne zemlje. Površina puš- čav in nerodovitne, puste zemlje se je v zadnjem stoletju povečala od 9,4 % na 23,3 % kopnega. V Sloveniji imamo 250.000 hekta- rov njivske zemlje — 30.000 hek- tarov manj kot pred 30 leti, vse kmetijske zemlje pa 100.000 hek- tarov manj. Ce bo šlo tako na- prej, v Sloveniji čez 150 let ne bo več njiv. V zadnjih 20 letih se je povečala površina neobdelanih njiv v naši državi za 250.000 hek- tarov; — da je zemlja, ki jo obdeluje- mo, zaradi intenzivnosti obdelo- vanja in monokultur tako izčrpa- na, da potrebujejo v ZDA danes petkrat več umetnih gnojil za isto količino pridelka. V Sloveni- ji skoraj 65.000 ton dušičnih gno- jil in več kot 175.000 ton nitrofo- skalnih gnojil. To pomeni, da porabimo na hektar 136 kg ume- tnih gnojil, za leto 1985 pa pred- videvamo 156 kg gnojil; — da je v zadnjih sto letih izu- •nrlo približno 350 vrst živali, na- daljnjih 1300 pa je skrajno ogro- ženih. Po ugotovitvah znanega raziskovalca morij J. Coustaeuja t>o do konca našega stoletja, to- rej v slabih 20 letih izumrlo 30 40 % vsega življenja v mor- ju; da zaradi naraščajočega Onesnaževanja obetajo .troko-- ijaki Jiid^an.sKemu iiorju '.e 50 'et ži ijes ja. Od I =>0 km rek v Složen ""C It r*: lo . lažet S- nio S - "n ^ v S; 'O - - ^ m •-.O' n : ko hitro krčijo, da za prihodnje generacije praktično ne bo ostalo nič. Premoga je, pri sedanji pora- bi, še za 4.(X)0 let (in če bomo skušali z njim pokriti večji del energetskih potreb — še za 1.300 let). Toda, če bomo še nadalje večali njegovo porabo za samo odstotek, bo premoga le še za 230 let in pri 4 % povečavi za 100 let; — da se je površina gozdov, zaradi nespametne sečnje, erozi- je in propadanja (kisli dež) v zadnjih 100 letih zmanjšala od 43,9% na 21,1 % kopnega. Ce se bo sečnja še naprej nadaljevala v sedanjem tempu, bodo v 35 letih posekani vsi pragozdovi, ki so kot vemo pljuča našega planeta; — da odvrže gospodinja v ZDA 2 kg gospodinjskih odpad- kov vsak dan, in da v ZDA pride skupaj z industrijskimi odpadki vsak dan kar 50 kg odpadkov na slehernega prebivalca. Dva mili- jona Slovencev onesnažuje toli- ko zraka, kot bi nas bilo 16 mili- jonov in toliko vode, kot bi nas bilo 8 milijonov; — da pride v razvitih deželah iz izpušnih cevi in dimnikov v ozračje in iz ozračja na zemljo vsako leto 300 kg strupenih snovi na prebivalca. Samo v Parizu vzamejo izpušni plini avtomobi- lov in prah svetlobo 50 sončnih dni. V Ljubljani »pokadi« vsak dojenček 4 do 8 cigaret na dan, toliko je strupov v zraku, ki ga diha; — da gre samo v Zahodni Nemčiji iz tovarniških dimnikov in dimnikov termoelektrarn v ozračje 3,5 milijona ton žveplo- vega dioksida na leto. Z denar- jem za eno samo jedrsko elek- trarno bi lahko kupili filtre in preprečili prihajajočo ekološko Hirošimo. V nekaterih predelih sveta pade vsako leto na 100 km' celo 182 ton žvepla, 148 ton pra- hu, 41 ton dušikovih oksidov, 31 ton ogljkovodika in 473 ton ogljikovodikovega dioksida; — da Boeing 707 uniči med enim samim poletom čez Atlan- tik 35 ton našega skupnega kisi- ka. Bolj »napredno« in moderno letalo, ki pride čez Atlantik pol ure prej, pa skoraj dvakrat več; — da porabijo avtomobili v enem samem večjem mestu v prometni konici toliko kisika, kolikor ga potrebuje v nekaj urah za dihanje 75 milijonov lju- di. V enem pnvatnem vozilu se pelje povprečno 1,3 potnika, v 300 avtomobilih (5 km dolga ko- lona), torej 400 ljudi, toliko, koli- kor v majhnem vlaku, ki pa pora- bi neskončno manj energije in povzroči ustrezno manj nrupa, prometnih nesreč in onesnaženja okolja; — da v preprostih kulturah pridobijo ljudje z vsako vloženo kalorijo v poljedelstvo 50- 60 prehrambenih kalorij, medtem ko v »modernih«, »naprednih« in razvitih deželah, zaradi njiho- vega industrijskega načina obde- lave zemlje vložijo do 20 kalorij, da pridobijo eno samo prehram- beno kalorijo; — da porabijo danes v ZDA na prebivalca 500— 1000 krat več energije kot v predindustrijskih družbah in da je po mnenju veči- ne strokovnjakov poraba energi- je na človeka in enoto proizvoda premosorazmerna onesnaževa- nju okolja; — da je bilo v zadnjih letih sa- mo v ZDA več kot 3000 resnih okvar jedrskih elektrarn. Doka- zano je, da jedrske elektrarne tu- di med »normalnim« obratova- njem resno obremenjujejo okolje in škodujejo zdravju ljudi v nji- hovi okolici; pogostnost raka je okoli JE skoraj trikrat večja kot daleč vstran od njih. Ce dodamo k temu še nerazrešene probleme skladiščenja odpadkov in nevar- nosti pri izkopu, predelavi in prevozu jedrskega materiala, vi- dimo, da so JE eno največjih (ne- potrebnih) tveganj, ki si jih je na- ložilo človeštvo. Kljub temu smo namenili v srednjeročnem načrtu o razvoju energetike v Sloveniji, samo za iskanje nahajališč ura- na, več kot 4 krat toliko denarja kot za razvoj vseh čistih virov energije skupaj; — da potrebuje JE Krško za hlajenje 25 m' vode v sekundi, to je skoraj 4 krat več kot porabijo vode vsa gospodinjstva v Slove- niji. Menda so tudi zato pripra- vljali načrte za izgradnjo zbiral- nega jezera na Cerkniškem jeze- ru in Planinskem polju, s čimer bi uničili bisere našega kraškega (podzemeljskega) sveta; — da imenujemo insekticide, pesticide, rodenticide, fungicide in baktericide, ki jih v neskon- čnih količinah stresamo po po- ljih, s skupnim imenom — bioci- di, t. j. ubijalci življenja. Izraču- nali so, da ima vsak Evropejec v organizmu povprečno 2 — 3 mg/ kg telesne teže strupenih snovi, ki jih je zaužil z hrano, Amerika- nec pa celo 12 mg/kg telesne te- že, kar pomeni, da ni več užiten za kanibale; da :;o pred nedavnim izdale države vsako minuto 2,3 milijona dolarjev za oborožitev, da je ameriško obrambno ministrstvo zahtevalo za leto 1990 še novih 14000 jedrskih raket (in koliko sovjetsko?) in da je že bilo v vo- jaških arzenalih pripravljenih najmanj 3 tone TNT na sleherne- ga prebivalca Zemlje. Samo v Evropi je več kot 6000 jedrskih raket, usmerjenih na razna mesta v sosednjih državah; — da je bilo v 3500-letni s pi- smenimi viri izpričani zgodovini človeštva le 256 let brez vojne. Izračunali so, da se je zgodil na svetu v letih 1850—1900 vsako minuto dneva in noči en uboj, v zadnji 30-tih letih pa vsakih 20 sekund. V ZDA se je povečalo prikazovanje nasilja na TV zaslo- nih v 10 letih za 300%, vsak otrok vidi do svojega 16-ega'leta na TV 30000 ubojev in umorov; — da delajo ljudje danes dalj časa kot v srednjem veku. Ce bi se zadovoljili z življenjskim stan- dardom naših prababic s prelo- ma stoletja, bi morali delati le dva dni v tednu. Tako pa dela povprečen Slovenec en dan v tednu le za nakup in vzdrževanje avtomobila; — da imajo garaže pri nas več- jo površino kot otroške sobe; — da je v nekaterih nerazvitih deželah 30—40% moških med 15. in 24. letom brezposelnih in da ni niti najmanjše možnosti, da bi tolikšno brezposelnost odpra- vili z večanjem industrijske pro- izvodnje in s tehnologijo, uvože- no iz razvitih dežel. V razvitih deželah je danes brezposelnih več 10 milijonov ljudi in brezpo- selnost skokovito narašča; — da hitro rastejo t. i. civiliza- cijske bolezni (nevroze, psiho- patske bolezni, alkoholizem, rak, itd.). Samo v Sloveniji prodajo v lekarnah približno 150 milijonov tablet, pomirjeval na leto; — da imajo tehnokrati v socia- lističnih državah sposojene cilje iz kapitalizma. Mnogi v teh deže- lah pozabljajo, da so možnosti za resnični humani socializem ta- koreč zapravljene, če napadajo npr. Fordov koncem iz edinega razloga, ker bogati gospoda For- da, t. j. dokler verujejo, da For- dove tovarne s svojimi tekočimi trakovi in proizvodnjo avtomobi- lov in tankov sploh lahko prispe- vajo k blaginji in sreči ljudi. Ti- sto, česar ne upoštevajo je, da pomeni boj za socializem med drugim boj za drugačno tehnolo- gijo, delo in drugačne predmete proizvodnje, take, ki odgovarjajo resničnim potrebam ljudi in eko- loški razumnosti; — da je mogoče, da bo pri- hodni razvoj, če bo potekal v se- danji smeri vedno večje produk- cije in porabe, pripeljal do neče- sa, kar bo popolnoma nezdružlji- vo s tem, kar razumemo danes pod svobodo in človečnostjo. »Napredek« družbe lahko po- meni za ljudi nazadovanje. Eden vodilnih duhov današnjega časa E. Fromm je zapisal: »Industrij- ske družbe se ne brigajo več za ljudi. Tisto kar jih zanima, je le: koliko se proizvaja. Človek je sa- mo še orodje za večjo in večjo proizvodnjo in porabo. Z drugi- mi besedami: zato, da imamo zdravo gospodarstvo, potrebuje- mo bolnega človeka in bolno okolje«. Vse podatke, ki sem jih nave- del v zapisu, je zbral prof. dr. Hubert Požarnik, Center za men- talno zdravljenje. Poljanski na- sip 58, Ljubljana 61000. Stanko Žunec Tako skrbimo za vodo in ribji zarod (slika je iz domačih logov!) Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholika? (II. nadaljevanje) Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nih- če mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam. Najlažje je pri uporabi alkohola postati alkoholik. Dovolj je sa- mo popivati kot do sedaj, pa ti bo »gratalo«. Bolj težko je ostati zmeren pivec do konca življenja. To je trebi' vedeti in se držati nekih pravil. Pa jih ponovimo: 1. Bodi zmeren, srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec. 2. Ne pij, kadar si v zagati ali notranji stiski, to je beg pred stvar nostjo v omamo. Človek si, spoprimi se z njo. 3. Ne pij, če te mika cenen pivski užitek, potrudi se za zdrave ra dosti, ki jih v življenju ne manjka. 4. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo, telo potrebuje te- kočino, ne strupa. 5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen želodec. 6. Takoj se umakni iz pijane družbe. 7. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za »črno kro- niko« njegovih posledic okrog sebe. Najtežje je ostati zdravljeni alkoholik brez recidiva in se uspešno spreminjati. Saj mora spoznati vse o alkoholizmu in svojih težavah zaradi alkohola, imeti ohranjeno družino, okolje, ki ne popiva in ga bo razumelo in mu pomagalo, enako kot trezni sodelavci, in tudi do- volj velike želje in motive, da se spremeni in zaživi drugače kot dose- daj. No, takšni ljude obstajajo in jim zdaj lahko prisluhnete ter spo- znate nekaj več o zdravljenju in rehabilitaciji alkoholika. Zdravljenec: »Se preden sem nekoč prijel za kozarec z alkoho- lom, bi me moral nekdo (starši) udariti po roki in reči: ,Pusti ga, v ži- vljenju ti bo napravil gorje!' Na žalost so spodbude tudi drugačne: ,Le pij, da boš bolj močen,' ali ,V vinu je resnica, je veselje,' itd. Take in podobne spodbude slišijo, če je sploh treba koga spodbujati. Vse premalo so ljudje poučeni o težkih posledicah, ki jih povzročf« alko- hol. KOLIKO BI MANJ BILO REVNIH, SOCIALNO OGROŽE- NIH, MANJ DRUŽINSKIH TRAGEDIJ, PA TUDI DRUŽBA BI BILA BOGATEJŠA ZA MARSIKATERI DINAR, SAJ BI GA LAH- KO VLOŽILA V DRUGE ZDRAVSTVENE NAMENE, CE NE BI BILO TREBA ZDRAVITI IN SKRBETI ZA NAS, KI NISMO IN NISMO IMELI MERE PRI UŽIVANJU ALKOHOLA. Prav v tem času mineva leto, ko sem vodil bitko sam seboj in z družino za zdravljenje, prenehati piti ali zapustiti družino in se do kraja predati alkoholu, v propast. Prav v tem času sem večkrat za trdno sklenil, da bom preneh.il piti, moram prenehati. Toda zaman, alkohol je bil močnejši od moje trdne volje, abstinenčne motnje težje, tako da se ni dalo prenehati. Skoraj dva meseca sem se boril s seboj, z alkoholom in z družino. Ta- ko je bila 27. 10. 84 bitka dobljena, odločil sem se za zdravljenje na Pohorju. Ne spominjam se rad tistih težkih trenutkov, čeprav mi ne bodo odšli nikoli iz spomina. Spomnim se 28. oktobra, drugega dne v bol- nišnici. Že sem šel po stopnicah, da bi zapustil bolnico. Toda trdnu volja, da moram ostati, je zmagala in ni mi žal. HVALEŽEN SEM VSEM, KI SO MI POMAGALI DO ZDRAVUENJA IN TUDI MED ZDRAVLJENJEM V času alkoholizma je alkoholik propadel, ne samo zoravstveno ampak tudi na drugem področju, izgubil je zaupanje v družini, na de- lovnem mestu, med sodelavci v okolju, med prijatelji nealkoholiki, na področju družbenega in političnega delovanja. Vse navedene dejav- nosti so bistvene za vse nas, zdravljene alkoholike. Treba je začeti de- lovati na vseh področjih, ne samo abstinirati. Marsikdo pa tudi sam sem mislil, da je zdravljenje končano, ko zapustiš bolnišnico. Šele se- daj se začne pravo zdravljenje, šele sedaj se vidi koliko je zdravljenec močan in samozavesten. Rehabilitacija pa je lahko uspešna le takrat, ko ima zdravljenec tudi vsestransko pomoč.« Ženae zdravljenca: »Kot dijakinja sem v petdesetih letih na uči- teljišču slišala, da se da alkoholike zdraviti. Zvedela sem, da se alko- holikom da antabus tablete, nato pa še alkoholno pijačo. Baje nasta- ne huda reakcija, alkoholika je v bodoče strah pred to reakcijo in al- kohol mu se zagnusi — pa je ozdravljen! To sem možu tudi povedala. Sama nisem imela pojma, kaj je še zmerno pitje in kaj je že alkoholi- zem. Kje je meja? Dobrih dvajset let kasneje sem moževo hitro vzki- pljivost pripisovala izčrpanosti, slabim živcem ... in še nešteto vzro- kov sem našla — le pravega, alkoholizma, ne. Pojavile so se abstinen- čne težave. Tedaj še nisem vedela za kaj gre... Hči psihologinja in psihiatri so mi končno odprli oči. Uspelo je, da je mož vendarle odšel na zdravljenje. Nekaj časa je v bolnišnici dobival tudi zdravila za pomirjanje in za regeneracijo je- ter—glavno nalogo zdravljenja pa so opravljali pogovori v terapevtski skupnosti. Meni je bilo sodelovanje v TS bolnišnice zelo všeč: človek se odpre, sliši tudi veliko bridkega — vendar je lažje, ko nisi več sam s svojim strahom, težavami, dilemami. Skupina pomaga in ti pomagaš drugim... Vse je nekako lažje. Ni te več tako hudo sram, da vsem pri- znaš kako je s teboj in tvojo družino. Zdravljenec in svojci ob takem zdravjenju uvidimo, kam nas je pripeljal napačen način reagiranja, napačen način življenja. Sprejme- mo trden sklep: spremeniti moramo marsikaj takoj, marsikaj pa poča- si ... Prične se rehabilitacija — vračanje v normalno življenje — na spremenjenih temeljih ... To pa je težko, zlasti za starejše ljudi. Na- ma ne gre najbolje od rok — šestindvajset let skupnega življenja smo imeli v septembu. Vendar se bova trudila rehabilitirati se, redno bova hodila v klub, se udeleževala vseh akcij .. . samo da se nikoli več ne bodo vrnili mračni dnevi!« Nadaljevanje prihodnjič Po 20 letih se spet srečamo latii. . i' i..v>ms- . ' k .1. . : ^ 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 14. november 1985 — TEDNIK Pred krajevnim praznikom v Trnovski vasi v krajevni skupnosti Trnovska vas so se odločili, da bodo letoš- nji krajevni praznik proslavili skupaj z dnevom republike, ko bi naj uradno predali namenu tu- di modernizirano cesto, ki bo Tr- novsko vas povezala s Ptujem na eni in z Lenartom na drugi stra- ni. Sicer pa se lahko v Trnovski vasi pohvalijo s številnimi uspe- šno izvedenimi akcijami — kot so nova šola in dom krajanov, Došta, samopostrežna trgovina, v zadnjem času pa vodovod in te- lefon. Za slednja bo potrebno še veliko naporov in tudi sredstev, da bi potrebe po teh dveh prido- bitvah v celoti rešili. Pred krajevnim praznikom smo se pogovarjali s predsednico skupščine KS Marijo Kovačiče- vo, ki takole ocenjuje minulo ob- dobje : »Upoštevajoč finančne razme- re v krajevni skupnosti smo si za letošnje leto zadali razmeroma velike naloge, ki jih v tolikšni meri ne bi mogli izpeljati, če ne bi imeli v pomoč širše družbene solidarnosti. Na območju naše krajevne skupnosti smo letos začeli obšir- — foto M. Šneberger no akcijo napeljave primarnega vodovoda skozi vso dolžino kra- jevne skupnosti. Le še kilometer manjka do sosednjega Lenarta. S pomočjo komunalne skupnosti občine Ptuj smo uspeli urediti tu- di tri in pol kilometre sekundar- nega omrežja, s čimer bi se lahko na vodovod priključilo okrog 80 odstotkov gospodinjstev. Naše območje je že znano po tem, da imamo vseskozi velike težave z vodo, zato so bili že pred štirimi leti naši krajani mo- čno zainteresirani, da tudi vodo- vod vključimo v krajevni samo- prispevek, prav tako pa napelja- vo telefonskega omrežja. Naš največji problem je bila seveda cesta, ki je še brez asfalta v dolžini dobrih treh kilometrov. V kolikor bo vreme ugodno bi morali dobiti vsaj protiprašno prevleko do 29. novembra, ko bi z dnevom republike proslavili tu- di krajevni praznik. Omeniti moram še vprašanje telefonskega omrežja, ki je prav tako naša referendumska naloga, vendar v precejšnjem zastoju. Težave se pojavljajo v pogovorih s PTT podjetjem in kaže, da še tudi prihodnje leto ne bomo ime- li v naši centrali na voljo dovolj številk za vse, ki telefon želijo in so ga pripravljeni tudi plačati. Na nedavnem zboru krajanov smo se odločili, da akcijo nada- ljujemo v okviru razpoložljivih možnosti za priključke. Menim, da smo v večini zado- voljni z opravljenim delom in doseženimi uspehi. Rekla bi lah- ko celo — več si je kdo prizade- val za posamezno dobrino, toli- ko bolj jo je vesel. Seveda pa tu- di pri nas smo takšni, da z niče- mer nismo zadovoljni. Tudi naš družbeni standard v krajevni skupnosti še ne dosega popre- čnega občinskega, kaj šele repu- bliškega.« mš Težave zaradi prostorov Na občinski konferenci mladih v Ptuju smo izvedeli, da so imeli člani aktiva ZSMS v Zabovcih zadnje čase precej težav zaradi prosto- n-. za sestajanje, oziroma zaradi svoje mladmske sobe, ki je v tamkajš- njem domu gasilcev. Da bi o vzrokih za težave izvedeli kaj več, smo k razgovoru povabili predsednico aktiva Daijo Lovrenko,."ki je o tem povedala: »Na kratko lahko povem, da je prišlo do nesporazuma zaradi neskladja med mladinci in gasilci. Čeprav so tudi nekateri naši mla- dinci člani gasilskega društva, nimajo tam nobenega vpliva. Ko se je fred leti pričela gradnja novega gasilskega doma, smo delali vsi — rajani, gasilci in mladinci. Prav zaradi tega je bilo že takrat dogovor- jeno, da dobimo v zgornji etaži mladinci svojo sobo. Tako ie tudi bilo in lep čas smo sobo redno uporabljali, bodisi za sestanke ali tudi manjše zabave. Moram priznati, da je prišlo do prvih nesoglasij zara- di nekoliko manjše aktivnosti mladine, saj so gasilci morda od nas pričakovali več. Vendar menim, da zaradi neaktivnosti ne bi smelo prihajati do nesmislov, do skrivanja ključev od mladinske sobe in prepovedi uporabe. Tako smo imeli skoraj pol leta sestanke zunaj, pred dvorano. Pred mesecem dni pa je pnšlo do dogovora in sedaj nam ključe spet dajejo — seveda če jih potrebujemo. Svojih ključev nimamo in tako smo še naprej odvisni od dobre volje posameznikov v gasilskem dru- štvu. Problematiko smo začeli reševati prek osnovne organizacije ZSMS Markovci in prek občinske konference mladih. Z gasilci v Za- bovcih smo delno problem že rešili. Delno pa zato, ker lahko dobimo ključe le za sestanke in družabne prireditve, ne pa za disko plese. Si- cer pa sedaj imamo fMjgoje za delo in prepričana sem, da se bo naša aktivnost gotovo povečala.« M. Ozmec 18 učencev prehodilo haloško planinsko pot Petek, 8. novembra 1985, je bil za učence-planince OŠ Cirkovce zelo sve- čan. Tega dne so namreč prejeli častne značke Haloške planinske poti. PD Ptuj je v jeseni 1983 speljalo, markiralo in odpdo Haloško planinsko pot in z njeno otvoritvijo počastilo 30-letnico delovanja. S to potjo je želela pri- bližati planincem, turistom in drugim ta planinsko še neodkrit svet, ta košček manj razvite, bolj odročne, vendar prelepe pokrajine. Pravico do dodelitve častne značke ima vsak član planinske organizacije, ki je prehodil pot od začetka na Borlu do njenega konca na Donački gori. Do- kaz o prehojeni poti so žigi kontrolnih točk (11) v vodniku HPP, ki ga planinec predloži PD Ptuj. Prvo eupo, od Borla do Cirkulan, so učenci-planinci OŠ Cirkovce preho- dili 14. septembra; zadnjo, od Narapelj do Donačke gore pa 12. oktobra. Pot je bila naporna, vendar so učenci z voljo in veliko željo spoznati našo lepo domo- vino uspeli. Predsednik PD Ptuj Tone Purg in Simon Petrovič sta svečano podelila ča- stno značko 18 učencem. Značko so prejeli učenci od prvega do sedmega razre- da. Tovariš Simon je imel tudi predavanje o planinski poti XIV. divizije, ki ga je popestril z diapozitivi. Učenci so predavanju z zanimanjem sledili. V planinski krožek 0§ Cirkovce je vključenih 37 učencev, ki so zelo akti- vni. Deset učencev poskuša osvojiti bronasto značko »Pionir planinec«. V tem šolskem letu so si planinci zadali nalogo, da se bodo povzpeli še na Peco, Oj- strico, Kamniško sedlo, čez Pohorje in na koncu šolskega leta še na Triglav. D A ZA VARNOST KURILNIC Na seji skupščine krajevne skupno- sti Boris Ziherl Ptuj so kritično spre- govorili o obračunavanju in izterjavi stroškov za ogrevanje družbenih sta- novanj, ker kurilni odbori še niso prav zaživeli. Zahtevali so od izvajal- ca, da hišnim svetom predloži po- drobnejši obračun stroškov kurjave. Delegati krajevne skupščine so tudi opozorili na to, da nobena od kuril- nic na območju KS Boris Ziherl ni ustrezno zavarovana. Predlagali so, da naj jih upravljalci v interesu druž- bene samozaščite zavarujejo vsaj z ustrezno ograjo. FF Bogata kulturna dediščina na Ptujskem polju Bogata kulturna dediščina, ki se je ohranila v domovini pra- davnega demonskega koranta, tu v osrčju Ptujskega polja v Mar- kovcih in okolici vse do današ- njih dni priča, da ima folklora v tem kraju trdne korenine, skupi- no pa štejemo v eno največjih iz- virnih folklornih skupin v Slove- niji, saj neguje zraven pionirske in članske plesne folklorne sku- pine še bogate ženitovanjske in pustne običaje (koranti, kopjači, orači, pokači, piceki, pustne vile, kopanjarice, rusa, medved in drugi pustni liki), ki jih Markov- čani pripeljajo množično na vsa- koletno kurentovanje. Poleg bogatega kulturnega po- slanstva, ki ga markovški folklo- risti zelo uspešno opravljajo že vsa leta po vojni, so tudi veliko storili za zbliževanje med narodi in za naše zamejske rojake. Leta 1973 so navezah bratske in prija- teljske stike z Železno Kaplo v zamejski Koroški, leta 1976 pa še z našimi zamejskimi rojaki iz Tr- sta. Najmlajši Markovčani so z Železno Kaplo celo pobrateni. Ob gostovanju na veliki med- narodni folklorni prireditvi »Smotri folklore v Zagrebu« leta 1981 pa so Markovčani navezali še bratske in prijateljske stike s Šumadinci iz vasi Kaludre in že kar dvakrat gostovali pri njih na eni največjih folklornih priredi- tev v Srbiji, ki se prireja tamkaj vsako leto blizu znamenitih sa- mostanov v Kaleniču pod naslo- vom »Prodjoh Levač — prodjoh Sumadiju«. Šumadinci so že tudi gostovali v Markovcih ob 45-le- tnici folklore leta 1983. Z letošnjim gostovanjem na Tednu kajkavske kulture v Kra- pini so folkloristi iz Markovec dodali še eno od številnih sre- čanj medrepubliškega sodelova- nja bratskih občin socialističnih republik Hrvatske in Slovenije. To pa je bilo tudi že njihovo de- seto srečanje odkar sodelujejo na prireditvah bratskih občin. Za nesebično in plodno delo v pro- gramu medrepubliškega sodelo- vanja bratskih občin so Markov- čani prejeli že več priznanj, v le- tu 1980 pa celo Plaketo bratstva in prijateljstva. Markovčani se radi ponašajo z \elikimi uspehi na tem področju. Do sedaj so v sodelovanju s Kol- klorpim društvom Ptuj priredili že deset velikih folklornih revij z mednarodno udele/ho in zabele- žili samo v povojnem Cj^u nad devetsto nastopov in gostovanj, med temi so tudi kar desetkrat gostovali v tujini — v Italiji, Av- striji in Zvezni republiki Nemči- ji. Upajo, da bodo ob zlatem ju- bileju, do leta 1988, zabeležili svoj tisoči nastop. Bogate folklorne prireditve oziroma revije, ki jih Markovča- ni zelo uspešno prirejajo že vsa leta, naj bi postale tradicionalne, saj si jih ljudje v tem kraju mo- čno želijo, kar potrjuje vedno ve- Ijka udeležba na teh prireditvah. Že dalj časa razmišljajo tudi o lastnem prireditvenem odru, saj bi s tem odpadlo veliko težav z vsakokratnim prevozom odra iz Ptuja. Prav sedaj, ko so že močno za- koračili zlatemu jubileju naproti, si želijo, da bi ga dočakali čim lepše. K. F- Markovčani na letošnji prireditvi Tedni kajkavske kulture 13. 9. 1985 v Krapioi. Prostorski razvoj Ormoža v ormoški občini si bodo prizadevali, da bodo v naslednjem obdobju kar najbolj skladno urejali prostor in namensko izrabljali površine. Gradnjo bodo usmerjali predvsem na tiste površine, ki niso najprimernejše za kmetijstvo in gozdarstvo. V skladu s temi načeli, bodo tudi mesto Ormož dograjevali na jugozahod. Industrijsko gradnjo bodo usmerjali na vzhodni del, stanovanjska ob- močja pa bodo gradili kot sestavni del mesta. Pri tem ne bodo zanemarjali gradnje potrebnih spremljajočih objektov, kot je komunalna in pro- metna infrastruktura, oskrba in rekreacija. Poseb- no skrb bodo namenjali zdravemu in lepemu oko- lju. Za rekreacijo Ormožanov naj bi služila okoli- ca gradu in kopališča ter območje Mestne grabe. F POPOTNI ZAPIS s KOSOVA Bežen obisk pri pastirjih na Sar planini Sar planina je nesprono ena najlepših makedonsko-metohij- skih gora. Najvišji — Titov vrh — meri kar 2748 metrov. Tu je zrak izredno čist. Goli vrhovi in strmine se zlijejo v široke plano- te-pašnike. Pokrajina po videzu spominja na naš kras, življenje na teh planotah pa na naše plan- šarje z Gorenjske, le s to razliko, da pod vrhovi Šar planine pasejo pastirji — ovčarji na stotine ovac. Ko sem bil v skupini turistov iz Slovenije, ki je obiskala Koso- vo, nas je pot vodila tudi po sre- dogorju Šar planine. Na vrh se žal nismo mogli popeljati, ker za to ni bilo časa, saj nas letalo v Skopju prav gotovo ne bi čakalo. Kljub temu pa smo tudi tako vi- deli in spoznali del mogočne pla- nine. Bilo je predzadnji dan juni- ja in smo lahko v osojnih straneh in globačah, kamor sonce skoraj- da ne pošilja svojih zlatorume- nih žarkov, videli zaplate snega. Temu primerno je bilo tudi hlad- no. Pihal je veter, ki nam je kar malce prijal. Sredi velike planote smo za- gledali nekaj skupin ovac in njih čuvaje, pastirje. Ovce se za nas niso kaj prida zmenile, le po- vsem bel pes, ki ga je na hitro kaj težko ločiti od ovac, se je pred nas in seveda svojo čredo posta- vil nekam vzvišeno ter nam dal vedeti, da je gospodar. V pogo- voru nam je pastir povedal, da je njegov sin služil vojsko v Lju- bljani, kjer ga je kar dvakrat obi- skal in da je Ljubljana lepo me- sto. Videl je tudi Triglav, ki ga je malce spominjal na njegovo Ša- ro, tako namreč tu imenujejo svojo goro. Morda je zanimivo tudi, da je bilo psu čuvaju ime "Sara. Haxhi Selimi, tako je namreč ime pastirju, ki je zakoračil že v 78. leto življenja pa je kljub temu še dokaj čil in zdrav, je povedal, da je tudi oborožeA. Pa ne zato, da bi mu kakšen nepridiprav že- lel ukrasti ovce, ampak zato, da bi se postavil v bran, če bi se nje- govi čredi ovac približal volk, ki jih je na Šar planini kar precej. Ne manjka pa tudi medvedov. Pastir nam je tudi kar z roko pokazal obronke Šar planine ter povedal, da je v bližini državna meja med SFRJ in Albanijo. Že večkrat se je povzpel na vrh ter opazoval pokrajino na nasprotni strani. Razumljivo je, da ima od naših oblasti tudi posebno dovo- lilnico za neovirano gibanje na obmejnem področju. Naši grani- čarji poznajo že od daleč vse pa- stirje ter mu tako dovolilnice za gibanje ob meji sploh ni potreb- no Dokazati. Pa se malce pomudimo še pri ovcah. Z njimi se seveda nismo pogovarjali. Lahko pa smo jih otipali. Poznavalcu ovac je ver- jetno takoj padlo v oči, da so ov- ce na fotografiji kar precej »ko- smate«, saj je njihov kožuh »De- bel« dobrih 20 centimetrov. Ta- ko jim po vseh verjetnosti ne pri- de do kože noben še tako oster veter. Moram priznati, da doslej še nisem videl ovac s tako dolgo dlako. Pardon, videl sem na ptuj- skih ulicah nekaj kurentov, ki so imeli oblečene ovčje kožuhe z nič krajšo dlako, oziroma volne- nimi nitmi. Franjo Hovnik Trop ovac pod Šar planino. — 14. november 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Letos obiskuje osnovne šole 7999 učencev Pri ptujski izobraževalni skup- nosti so tudi letos že zbrali po- datke iz vseh 18 samostojnih in desetih podružničnih osnovnih šol o številu šolarjev in oddel- kov. Tako ugotavljajo, da imajo 357 oddelkov ali šest več kot leto poprej in skupno 7999 šolarjev ali za 43 manj kot v šolskem letu 1984/85, kar predstavlja 0,42 od- stotni osip, oziroma zmanjšanje števila osnovnošolcev v ptujski občini. V lanskem šolskem letu se nam je po petnajstih letih sicer povečalo število šolarjev za 43, z letošnjim zmanjšanjem pa je ta številka stara, torej tista iz 15-let- nega poprečja. Na območju ptujske občine bo v tem šolskem letu delovalo 37 oddelkov podaljšanega bivanja, dva manj kot lani, vendar z 922 varovanci, predvsem iz prvih in drugih razredov, to pa je tudi za 44 otrok več kot preteklo šolsko leto. Zanimiv je tudi podatek, da se letos vozi v šolo 1742 učencev in da imamo troizmenski pouk le še na eni osnovni šoli: Ivan Spo lenak — en oddelek s 25 šolarji. Dvoizmenski pouk pa je na dva- najstih šolah s 64 oddelki in 1423 učenci. mš V cerkvi Sv. Jurija restavriranih okrog 400 kvadratnih metrov fresk Pretekli petek je ptujsko Zgo- dovinsko društvo predstavilo ob- sežna restavratorsko delo v cer- kvi Sv. Jurija, ki jih je Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru opravljal od leta 1979 dalje pod vodstvom restavratorja-speciali- sta Viktorja Gojkoviča. Pri tem je s finančnimi sredstvi pomaga- la republiška kulturna skupnost, deloma pa tudi občinska in žup- nija sama. Veliko pa je bilo opra- vljenega prostovoljnega dela, ta- ko da je težko v celoti oceniti vrednost vseh restavratorskih del. Brez dvoma so ogromna zla- sti še, ker so prinesla nekaj novih pomembnih odkritij fresk, naj- starejših na Slovenskem. Ta spo- meniško varstveni objekt seveda v celoti še ni končan. Ge za ob- novitev znamenitih kornih klopi„ intarzij v zakristiji in za druga pomembnejša dela, s katerimi bo cerkev pridobila ves svoj nekda- nji sijaj in lepoto. »Leto 1979 je bilo za nas po- membno zato, ker smo začeli z odkrivanjem fresk v proštijski cerkvi,« pravi Viktor Gojkovič in pri tem opozori na freske iz prve polovice 13. stoletja, ki predsta- vljajo površino okrog 90 kvadra- tnih metrov in na katerih so bili opravljeni zapleteni restavrator- ski postopki. Tu gre predvsem za utrjevanje temeljnega ometa, ki je bil v povsem razpadlem sta- nju. »Od začetka pa do letošnjega leta smo v glavnem delali na od- krivanju in restavriranju obstoje- čih fresk v cerkvi, ki so bile zara- di zamakanja in slabega vzdrže- vanja v zelo kritičnem stanju. Danes so freske ponovno zažive- le in so takorekoč rešene pred nadaljnim propadanjem. Resta- vriranih je okrog 400 kvadratnih metrov fresk, na novo odkritih pa skupno 150. Te so bile pod večplastnimi ometi, kar pomeni, da smo ga morali odstraniti za okrog 700 kvadratnih metrov skupne površine. Na delu je bila posebna restavratorska ekipa, ki je bila skoraj v isti sestavi vse do letošnjega leta. Pri tem so nam pomagali tudi študentje likovne akademije iz Ljubljane. V cerkvi smo restavrirali tudi gotsko plastiko Pieta iz začetka 15. stoletja. Delo smo opravili si- cer v delavnici, ker smo morali sneti vse barvne preslikave in re- konstruirati tudi sam portret Ma- rije, ki je bil predelan, da smo dobili prvotni videz te čudovite plastike. Teh obsežnih del na pomemb- nem kulturnem spomeniku seve- da ne bi zmogli brez sodelovanja krajanov, ki so s fizičnim delom in prispevki omogočili ves ta ogromen poseg v zidove in opre- mo. Naj za ilustracijo povem, da je bilo postavljenega okrog 3500 kvadratnih metrov zidarskega odra in da je višina cerkve prek 23 metrov. Pri financiranju sta v začetku sodelovali republiške in občin- ska kulturna skupnost, po letu 1980, ko smo začeli z deli na gra- du Borlu, pa s 50 odstotnim dele- žem tudi župnija sama. Za prihodnje leto imamo v programu restavriranje gotskih kornih klopi, ki so v zelo slabem stanju, zlasti leve sedilje. Les je toliko načet, da se opazijo tudi zunanje vidne spremembe, s ka- terimi grozi propad tega čudovi- tega umetniškega izdelka. Ce bo teklo vse po programu, bi kljub ogromno nedodelanim delom — klopi, zakristija, rezbarije in olj- ne slike — v glavnem restavrira- nje končali v naslednjih petih le- tih, saj poleg tega objekta dela- mo še na številnih drugih na ob- močju zavoda za Spomeniško varstvo Maribor,« je na kratko pojasnil Viktor Gojkovič. »V župniji smo sicer že dolgo želeli obnovo naše cerkve, ki je bila že znana kot >črna cerkev<. Prvi uspehi so nam dali novih moči, saj smo z delavci zavoda odlično sodelovali, naleteli pa na veliko pripravljenost ljudi, da po svojih močeh pomagajo,« pravi pater Emil, ki doda, da prihaja v cerkev veliko turistov, ki obču- dujejo njeno arhitekturno in umetniško lepoto. mš NA KULTURNIH SREČANJIH 10.509 OBISKOVALCEV Ptujska kulturna srečanja, trinajsta po vrsti, so tudi letos po obiskovalcih sodeč potekala uspešno in kot kaže je pritegnil tudi program, ki je že v za- četku obljubljal zanimiv in pester splet gledali- ških, glasbenih, razstavnih in drugih prireditev. Seveda o tem najlaže sodijo gledalci sami, ki jim je bilo na voljo 14 takih prireditev, v okviru kate- rih jih je nekaj potekalo tudi skozi več dni. Tako lahko damo v ta okvir Pulo po Puli, razstave in fe- stival domače zabavne glasbe. Po podatkih, ki smo jih dobili pri organizatorju — Zvezi kulturnih organizacij, smo imeli letos na vseh 14 prireditvah 10.509 obiskovalcev; pri tem pa sta Pula po Puli in festival na prvem mestu, saj si je na primer Pulo ogledalo 3272 obiskovalcev na skupno dvajsetih predstavah, festival pa 3437 lju- biteljev domače zabavne glasbe. Vse to priča, da srečanja povsem opravičujejo namen in da si je po programski plati potrebno še naprej prizadevati za resnično pester in predvsem kvaliteten program brez nepotrebnih improvizacij in pretiranih ekstravagantnosti, ki jih pač večina ptujskega občinstva na sprejema. mš Prometna organizacija »Vse pogosteje se v časopisih, raznih uradnih poročilih in celo v Uradnem listu pojavlja za trgo- vino in trgovinske organizacije izraz promet in prometna organi- zacija. Verjetno gre za nekritičen in dobeseden prevod iz srbohr- vaškega jezika. Nepoučen bralec si lahko predstavlja prometno organizacijo le kot prevozniško organizacijo, zlasti kadar iz ce- lotnega stavka ali teksta ni do- volj jasno, da gre za trgovino. Delavce v trgovini moti vse pogostejša raba tega izraza, zato vas prosimo, da razsodite, kaj je prav in kaj ni. »— Tako V. D. iz Maribora, podobno pa pred ča- som tudi D. B. iz Ljubljane. Beseda promet pomeni v slo- venščini »gibanje, premikanje vo- zil, oseb<, >prevažanje potnikov, blaga<, »gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem. prevažanjem<, v ekonomski stro- ki pa jo uporabljajo tudi v pome- nu »spreminjanje vrednosti blaga in storitev v denar in obratno<. Tipični zgledi za ta zadnji po- men so: trgovina ima velik pro- met; promet z lesom, živili; bla- govni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; promet na drobno, na debelo. Pri pridev- niku prometen je taka zveza npr. prometni davek (gl. Slovar slo- venskega knjižnega jezika). V Uradnem listu SFRJ št. 66 (28. 11. 1980) je navedeno, da se za »organizacije združenega de- la, ki se ukvarjajo z izvoznimi in uvoznimi posli, posli prometa blaga na debelo in drugimi posli prometa blaga in storitev« v na- daljnjem besedilu uporablja zve- za »prometne organizacije«. Se- stavljavec zakona se je tako izo- gnil ponavljanju daljše besedne verige, ki bi ob vsakokratni po- novitvi v členih zakona gotovo otežila razumevanje besedila. Do tu vse lepo in prav. Narobe pa je seveda, če se tako, na sobesedilo vezano in pomensko ohlapno poimenovanje kot termin upora- blja v drugih besedilih. V teh pri- merih prihaja do dvoumnosti, nejasnosti in papirnatega izraža- nja, ki se mu moramo izogniti ta- ko, da take organizacije poime- nujemo s pravim imenom, se pravi po dejavnosti, ki je zanje značilna. Nikakršnega razloga torej ni, da bi se odpovedali zve- zam trgovinska, storitvena, po- sredniška organizacija. Skupno slovensko ime za vse te dejavno- sti je gotovo potrebno. Zato naj strokovnjaki razmislijo in se do- govorijo o ustreznem poimeno- vanju. Svetovali bi jim, naj se pri tem izogibajo nadaljnjemu po- menskemu obremenjevanju bese- de promet in njene besedne dru- žine. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenske- ga 7. ' llecje prevzel dopisništvo in propagando, Košenina pa prehra- njevalni odsek. Ker je pri narodni imovini bilo treba napraviti red, so za to področje imenovali Belšaka Simona, ki naj poleg kmetijskega referata vodi še nadzor nad narodno imovino. »Načelnik sindikatov Štefan Matjašec ni organizator in je poleg vsega precejšen oportunist. Njegovo delo bo prevzel tovariš Marko, ki je tudi odgovoren za ustanovitev viničarskih in poljedelskih sindi- katov« — je bil eden od sklepov seje. Nace je Marka dobro poznal še iz časa NOB, sedaj pa je vodil tudi vojni sektor. Imel je »ostre organi- zacijske prijeme«, bil je prepričan, da bo nalogo dobro opravil, zato je predlog podprl. Ko je že imel besedo, je Nace opozoril še na problem prehrane »malega haloškega človeka« in izrazil upanje, da bo novi prehranje- valni šef odseka imel več posluha. Predlog je podprl tudi tov. Marko, ki je sam izhajal iz viničarske družine in je »pribil«, da tudi danes vi- ničarji zelo težko živijo. Na podlagi tega so sprejeli sklep, da OE od- bor »si zadaja nalogo, da bo posvečal veliko pažnje prehrani Haloz«. Veliko je bilo povedanega, kako je treba delati z ženami, kako ra- zgibati AFZ«. To nalogo so v odboru OE naložili Tereziji Ceh. Po- dobno je bilo z ZMS, za kar je bila odgovorna Pepca Rajh. V razpravi o kadrih so ugotovili, da na sejah m konferencah sicer sprejemajo dobre sklepe, ni pa kadorv, da bi to »sprovedli« v življe- nje. Sprejeli so sklep, da morajo »izgradnji kadrov posvečati največjo pažnjo, posebno mladini. Treba je iti iskat kadre med delavce in kme- te.v< Tovariš iz vojske (J A) je omenil, da se pripravlja demobilizacija starejših letnikov, to je starih borcev. Te ljudi je treba polno zaposliti, da bodo pomagali pri političnem m ohnosit\enem deld. K temu je tov. Pačnik deial. d,i mc^r.imo stjrim borcem »posveča- ti prav posebno pa/njo Ko se bodo vračali, jim je treba prirediti slo- vesnosti in jim tudi ra/ložiti, da ne bodo mogli biti vsi po uradih, tem- več naj vsak poprime za tisto delo, ki ga je prej opravljal, ali poljsko, ali industrijsko itd. Vedeti moramo, da se nismo borili za to. da sedaj zasedamo položajna mesta!« V razpravi o tem so predstavnikom »vojaških formacij« priporočili, da naj pred demobilizacija »borcem polagajo na srce, da se po priho- du domov takoj tesno povežejo s političnimi aktivisti OE« Po seji seje Naee opravičil tov. Pačniku, tokrat kot sekretarju KP, da ga na konferenco vseh partijcev, ki bo jutri popoldne ne bo. V treh dneh je bil že dvakrat na Ptuju. Ce bo samo na sejah in konferencah na Ptuju, mu bo njegov teren, za katerega »politično odgovarja, pre- rasel plevel. Veš, tovariš sekretar, če stalno ne ruvaš plevela, ki ga re- akcija seje med ljudmi, ti lahko zaduši vse tisto, kar smo pozitivnega že ustvarili« ^ je Nace v svoji značilni domači govorici povedal se- kretarju. Sekretar mu je vrnil, da če ni dovolj' »oborožen z znanjem ni spo- soben uspešno ruvati plevela, ki ga seje reakcija. Na sestanke pa ho- dimo zato, da se idejno oborožujemo, moj dragi« — ja nekako pokro- viteljsko povedal sekretar Pačnik. Povedal je še, da ga je poslušal on- dan na seji komiteja in danes na seji OF odbora. Dopade se mu, da se kmetje oglašajo, da povejo tisto kar mislijo, pa četudi napačno misli- jo. Zato bi bil vesel, da bi Nace sodeloval na konferenci vseh partij- cev in razpravljal o tistem, kar sliši med ljudmi. Končno je sekretar le pristal, da bo Nace jutri »opravičeno odso- ten«. Napotil se je po bližnjicah domov v Kočice. Misel na aktivisti- čne naloge mu je pregnala skrb za dom, ki ga je te mesece po osvobo- ditvi tako zanemarjal. Suša je. manjkalo bo krme za živino, treba bo »postrgati« otavo po vseh bregovih in to čimprej, saj zaradi suše ne more rasti, nasprotno, še to se bo posušilo. Tudi par ogonov repe bi še moral posejati. Ob tem je nehote spet pomislil na politične naloge, na to. da si bo nekoliko oddahnil, ko bodo narodnoosvobodilni odbori začeli delo- vati. Dogovorjeno je bilo, da s 15. avgustom prevzamejo oblast od od- borov OE. O tem je nosil s sabo pisna navodila. knoo zaCnfjo delati V nedeljo 12. avgusta so se v skupni pisarni v Žetalah sestali vsi čla- ni dotedanjih krajevnih odborov OF in novoizvoljeni člani narodno- osvobodilnih odborov. Iz okraja je prijel Ljubo Dobnik, referent za izgradnjo narodne oblasti. Podrobneje je tolmačil pomen razmejitve dela med »političnimi orgarri in oblastnimi forumi«. Tudi funkcija se- kretarja Oh in predsednika NOO ni združljiva, taki primeri so bili v Dobrini m v Nadolah, /.ato bo treba po primopredaji sklicati maso- vne sestanke in i/voliti drugt sekretarja OE. Douovorili so se. da se bodo 15. avgusta v vsakem krajevnem NOO sestali na skupni seji člani KO Oh in KNOO in zapisniško predali p»i- slovanje. »Tovariš Ljubo, a ni to noro. da naj jaz kol sek:.- r t napišer zapisnik, da sem predal posle meni kot predsedniki ' ? je vpra- šal Simon iz NadoL Ljubo ga je poučil, da to ni noben »jaz — meni' ir. p.i^c odbor O*^ kot celota predaja p;:sle narodnoosvobodilnemu eJbnru ■ celoti L o tem je treba nar^-diii zapisnik, kajti to pomeni £g c:ov'nsKO prcSori- nico v izgradnji naš. ljudske oblasti. Predsednika. Simon iz Nadol in Jaka iz KoCi^. Lji bot- . pritožila, da sta ta dva odbora v neenakopravnem po;o7a. Osi::!! : je imajo v Žetalah skupno pisarno, zasegli so ves ir-.enijL :rr;!;e ol" čine, pisarniški material in drugo, v Nadolah in Kc .ih pa nirn-^" ničesar. Ljubo jima je dal prav in predlagal, da se tudi inventar enakopra- vno razdeli. Pri tem je nastala težava, saj so si odb'^-"' za Žetale, Cer- možiše in Dobrino, vsak je imel po eno pisarniško sobo. že razdelili ves inventar. Po dolgem prerekanju so se le zedinili. da dobi Nadole pisarniško omaro in mizo, Kočice pa samo omaro, ker je tamkajšnji tajnik rekel, da bo že na svoji kmečki mizi našel toliko prostora, da bo lahko »ra- zložil papirje, ko bodo odšli otroci spat.« Omaro pa nujno rabijo, da bodo papirji varno spravljeni. »Nočem delati tako kot je naš rihtar, ko smo do dvaintridesetega leta imeli na Kočicah še občino, da je vsa pisma, ki so prihajala iz sre- za, spravljal za tram v hiši. Vsak mesec enkrat pa je prišel iz Žetal penzijonirani žandar, ki je bil tajnik, da je tisto rešil, kar je bilo treba rešiti. Samo takrat si dobil iz sreza dve do tri pismi na mesec, danes pa jih toliko pride vsak dan« je modroval predsednik Jaka iz Kočic in pri tem povedal tudi nekaj dovtipov. Tovariš Ljubo je povedal, da naša porušena domovina še ni sf>o- sobna proizvajati dovolj papirja, ki ga ljudska oblast rabi za poslova- nje, zato seje treba poslužiti papirja, ki gaje pustil okupator, tudi de- lovodnike in razne druge knjige. Pri tem je dal več praktičnih nasve- tov, kako je treba prelepiti nemška besedila, npr. \ delovodniku in na- pisati naša, kako je treba pi.sati na hrbtno stran nemških obrazev, kako nadomeščali pisemske ovojnice in podobne veščine. Eranček, tajnik iz Nadol je takoj izrabil navzočnost okrajnega refe- renta za izgradnjo narodne oblasti in si naložil precejšen kup papirjev iz nemške zapuščine. Tako se je za nekaj mesecev oskrbel s »pisarni- škim materialom« in ga kar odnesel pod pazduho. »Bolje drži ga, ne- go lovi ga« si je mislil ob zavistnih pogledih ostalih. Predsednik Simon je naslednji dan vpregel vole v kmečki voz in pripeljal izbrano omaro in mizo na svoj dom, kjer je bila začasno pi- sarna »Krajevnega NOO Nadole«, kol so napiNali na kt"s kartona in ga pritrdili na vrata. Se nadaljuje IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Važno vlogo pri prenašanju vojaške pošle, partijske, politi- čne literature ob spremljanju vi- sokih vojaških in političnih funk- cionarjev NOV, pri vzdrževanju rednih zvez med vojaškimi po- veljstvi, partijsko-političnimi fo- rumi in organi ljudske oblasti so imele kurirske postaje oz. teren- ski vodi. Zaradi hudega okupa- torjevega nasilja nad prebivalstvom, množičnega izseljevanja, strelja- nja talcev, pošiljanje zavednih ljudi v koncentracijska taborišča je pri- šlo do formiranja kurirskih postaj na ptujskem območju, kakor tudi na celotnem Štajerskem, kasneje kot v ostalih slovenskih pokrajinah. V letu 1943 in prvi polovici leta 1944 so kurirske naloge na ptujskem območju opravljali politični aktivisti NO gibanja. Šele s prihodom XIV. divizije na Štajersko in po ustanovitvi Zagor- ske brigade ter Kozjanskega odreda (kar je razmahnilo NO borbo na Štajerskem), seje mreža kurirskih postaj dopolnila z novimi linijami. Aprila 1944 je bilo ustanovljeno poveljstvo III. releji^ega sektorja za Štajersko, ki je imelo 5 linij. Zadnja peta linija je zajela ptujski okraj. V ptujskem okraju je bilo ustanovljenih pet kurir>kih postaj: TV IV, ki seje zadrževala okoli Boča, TV VIII, ki je bila sprva na Hajdini nato pa v Halozah, TV XIV, ki je imela postojanko v Moškanjcih in Žamencih, mejni postaji sta bili TV XVn pri Vurbergu, ki je povezo- vala ptujski teren s Pohorjem in Kozjakom ter kurirska postaja TV XV na Kogu pri Središču, ki je poročala o premikih sovražnika na madžarski meji. Kot pomožna kurirska postaja je bila ustanovljena rv VIII a, ki je bila odgovorna za prevoz čez Dravo. Kurirji so vzdr- ževali kurirske zveze, prenašali pošto in opravljali obveščevalne nalo- ge. Stalno so nadzirali premike, oboroženost in številčno stanje so- vražnika. Največja nevarnost za njih so predstavljali prehodi čez ce- stne in železniške komunikacije ter prehodi preko reke Drave, ki jih je sovražnik stalno nadziral. Kurirji so bili domačini, ki so zelo dobro poznali ljudi in teren. Kurirji t\ xv postaje na Kogu. Irena Mavric 8 -- naSi dopisniki 14. november 1985 — TEDNIK skromnost je varcf.vanjk 7 vlaganjem dinarjev je nekoliko te/ko, ker cene zelo hitro nara- ščajo. Bolj se splačajo vezane vloge. To vemo tudi v naši šol>ki hiaiiil niči. Z \arčevanjem pomagamo gospodarstvu. Z varčevanjem pa ne mislimo samo na vlaganje denarja. Kori- stno lahko varčuješ povsod, če se omejiš pri stvareh, ki ti niso ravno potrebne. Spomnimo se. kako po nepotrebnem trgamo liste iz zvezkov, da bi iz njih delali letala, se šli obešanje ali potapljanje ladij. So pa tudi primeri, ko se kdo naveliča zvezka, čeprav ga še ni napolnil. Tudi uč- benike in druge knjige lahko ohraniš, če jih trpežno oviješ in ne če- čkaš po njih. Po naših predalih je še vedno veliko neporabljenih svin- čnikov. kulijev, nalivnikov, barvic, radirk, nalepk, zlomljenih ravnil in še česa. Na mizah ležijo tudi neprebrane revije in kjige, ki smo jih ho- teli imeti samo zaradi vabljivih slik. V veži bi naleteli na neponošene čevlje, na nezakrpane nogavice, v omarah pa na pozabljene obleke. Mogoče bi se dale nekoliko pre- krojiti, da bi bile spet po modi. Skoda je tudi hrane, ko ne pojemo kosila, čez kako uro pa hoče- mo kruh z maslom. Alenka Ilec, OŠ Franc Osojnik, Ptuj dvodnevni izlet na go- lico V soboto zjutraj smo se odpe- ljali na planinski izlet. Vlak je odpeljal ob 7. uri. Na vlaku je bi- la gneča, tako da smo do Lju- bljane stali. V Ljubljani smo pre- stopili na vlak za Jesenice. V Je- senicah smo čakali drugo skupi- no, ki je zamudila vlak v Ljublja- ni. Z avtobusom smo se odpeljali v Dom pod Golico. Na Golico smo šli peš. S tova- rišico smo se po večerji odpravili na vrh Golice. Tam je meja z Ju- goslavijo in Avstrijo. Na avstrij- ski strani smo videli jezero in va- si. Ko smo se vračali z vrha Goli- ce, smo se spustili navzdol kai po zadnjici. Spali smo na skupnih ležiščih. V sobah je bilo zelo živo. Najraj- ši smo si nagajali med seboj. Šele ko so prišle tovarišice, smo se umirili. Zjutraj, ko smo vstali, nas je prevzel pogled na prečudovit sončni vzhod in na veliko čredo ovac. Pojedli smo zajtrk in se od- pravili na naslednjo transverzal- sko postojanko. Pristavo. Z avto- busom smo se nato odpeljali v Jesenice. V Jesenicah smo vstopili na vlak za Ljubljano. V Ljubljani smo prestopili na vlak za Ptuj in prispeli domov pozno zvečer. Na izletu mi je bilo zelo všeč. Želim si, da bi v letošnjem šol- skem letu imeli še več tako lepih izletov. Jure Kolarič 5. b OŠ Olga Meglič, Ptuj DELOVNA AKCIJA Veliko je tem,' ki bi jih lahko opisala v tem spisu, saj se v na- šem šolskem življenju zgodi mar- sikaj. Opisala pa bom delovno akcijo na njivi, kjer smo trgali koruzo. V sredo, dan prej, nas je tova- rišica razredničarka obvestila o tej akciji in tako smo se dogovo- rili, da se naslednji dan zberemo pred Strelčevo kovačnico v Novi vasi. Naslednji dan je bilo obla- čno in mrzlo, zato najprej nisem vedela, ali bi šla v Ncvo vas ali ne. Toda, ker ni deževalo, sem se odločila, da grem. Ko sem se pri- peljala na mesto, kjer smo se do- govorili, tam ni bilo nikogar. To- NABIRALI SMO KOSTANJE V šoli smo se dogovorili, kdaj bomo šli po kostanje. Tovarišica nam je naročila, da moramo pri- nesti vreče in si obuti visoke če- vlje. Kostanje smo nabirali dve uri. Nabrali smo jih petindvajset kilogramov. Zanje smo dobili 1250 dinarjev. Denar smo vložili v pionirsko hrfinilnico. Sonja Ljubeč, OŠ Vitomarci da že čez nekaj minut so se pri- peljali Jožica, Brigita in Davorin. Po nekajminutnem čakanju smo se odločili, da se odpeljemo v Markovce, v šolo. Pozneje so se nam pridružili še nekateri in ker pred šolo ni bilo nikogar, smo se odpeljali nazaj v Novo vas, kjer pa so nas že čakali ostali. Takoj po prihodu na njivo si je vsak iz- bral svojo vrsto in akcija se je za- čela. Prvi sta prišli na konec nji- ve Anita in Alenka, ki sta šli po- tem še pomagat Lešniku in Bez- jak Andreju. Potem sva prišli na cilj midve z Darjo in Klavdija. Ko je tovarišica Knapičeva vide- la, da smo že končali, nam je re- kla, naj gremo pomagat še Ku- kovcu in Šuleiju, ki sta koruzo trgala in jo spravljala na prikoli- ci. Ker ostali še vedno niso kon- čali s trganjem, smo odšli poma- gat še njim. Po končanem delu nam je gospodinja prinesla mali- co, tako da smo vsi malo prigriz- nili in se odžejali. Mislim, da je akcija dobro uspela, saj smo z obiranjem koruze končali že po dveh urah. Mojca Kodrič, 8. a OS Markovci planinski izlet na do- naCko goro Dne 12. oktobra '85 smo se planinci naše šole odpravili na Donačko goro. Ob 6. uri smo se zbrali pred šolo, nato pa smo se z avtobusom odpelali do Stare Grabe. Dalje smo odšli peš. Vo- dila sta nas tov. Drago Ačimovič in tov. Simon Petrovič. Kmalu smo prispeli do planin- ske koče, ki pa je žal bila zaprta. Zato tudi žigov nismo dobili. Pač pa se nam je bližnji kmet Polaj- žer podpisal v izkaznice. Tudi podpis velja namesto žiga. Tu smo si malo odpočili. Nato pa smo se po strmem travniku povz- peli do pragozda. Pot skozi pra- gozd se je vedno bolj vzpenjala. Kmalu smo prišli na prvi vrh Donačke gore, od koder je bil lep razgled. Potem smo odšli da- lje po gozdu. Hitro smo prišli na rob gozda, do skal. Preko skal je bila z žico zavarovana pot. Tu je bilo zaradi strmine, listja in vlage nevarno. Nato smo se spustili navzdol po gozdu, kmalu pa smo se začeli spet vzpenjati. Pot se je vila cik-cak navzgor, kmalu pa spet navzdol. Nato smo prišli do križišča treh poti: poti Žetalske- ga Jožeta, poti do doma in poti do Bedenikovih, kjer je KT—9. Pot je bila pKiložna. Spotoma smo [}oskusili tudi skorišeke. Ko smo prispeli do Alojza Bedenika na Kupčinji vrh, kjer je kontrol- na točka 9, smo dobili žig, se od- jKJČili in namalicali. Cez pol ure smo spet odšli proti Jelovicam, kjer je KT—8. Spotoma smo vi- deli spomenik, kjer je 2. četa 1. bataljona Kozjanskega odreda 17. januarja 1945. leta napadla in uničila nemške policiste, ki so hoteli aretirati sodelavce partiza- nov. Nadaljevali smo pot do kmetije Milana Novine, Jelovice 18, kjer smo dobili žig. Prišli smo do križišča štirih cest. Odšli smo naravnost. Pot se je sedaj spušča- la navzdol. Od tu je bil lep raz- gled na Jonski vrh. Nato se je pot začela spet polagoma dviga- ti. Kmalu smo prišli do cerkvice sv. Bolfenka. Spustili smo se po poti navzdol. Pot smo kmalu na- daljevali po asfaltni cesti skozi Naraplje v Majšperk, kjer smo vstopili na avtobus, s katerim smo se odpeljali do Lovrenca. Iz Lovrenca pa sva z Milanko odšli peš v Cirkovce. S tem izletom smo bili kljub utrujenosti vsi zadovoljni, kajti pot je bila zelo zanimiva. Andreja Goričan, 7/a, planinski krožek OŠ Cirkovce RADA VARCUJEM Že od malih nog so me starši učili, da brez varčevanja ne prideš daleč. Prav zato sem se večkrat odrekla bombonom, čokoladi in dru- gim slaščicam, čeprav so se mi sline cedile. Skrbno sem nosila denar na banko in z užitkom gledala kako se majhen kupček spreminja v velikega. Svoje želje sem zlahka izpolnila. Za rojstni dan sem si kupila pisalni stroj in nanj sem zelo ponosna. Vem, da so v njem moji večletni prihranki. Pikapolonica je zopet prazna. Čaka name in na moje prihranke, da mi tudi naslednja leta izpolni moje drobne želje. Tanja Kavkler, slov. dop. š. Frankfurt/M kako varujemo svoje okoue? ... bolj slabo. Ko gremo iz šole, zavijemo še v trgovino, kjer si kupimo kaj sladkega. Papir od čokolad, bombonov ..., pa kar meče- mo na cesto. Vem, da tako ne bi smelo biti ... JOŽICA Grdo je videti, da je pred trgovino koš prazen, okoli pa je name- tano vse polno smeti. STANKO V šoli imamo večkrat akcije, namenjene čiščenju okolice šole. Zadnja je bila 25. oktobra. JANEZ Trgovke se kregajo, a večina šolarjev kmalu spet pozabi, da bi morali smeti metati v koš. ZDENKA V naši vasi ni večjih smeti, čeprav tu in tam leži kakšen lonec. Vsak naj skrbi zase, čisti pa vse, kar vidi! JANEZ V razredih je včasih tako nasmeteno, da bi te lahko kap! MARIJA Okrog koša pri trgovini je vse polno odpadkov. Otroci mečejo papirčke kar na tla namesto v koš. Tudi meni je včasih papirček kar padel iz rok. Toda narave ne onesnažujemo samo otroci, ampak tudi odrasli. Oni spuščajo razne odplake iz tovarn v reke in zrak. VIDA Tovarne izlivajo svoje odpadne snovi v reke, avtomobilski plini so strupeni... Zavedali bi se morali, da svet ni samo za nas, ampak tudi za naše potomce, ki bi tudi želeli imeti čisto in zdravo okolje. ALENKA Le malo se zamislimo in strupenih snovi ne bomo več spuščali v potege in reke, morja in zrak, kjer so prav tako živa bitja in del njiho- ve narave smo tudi mi. MARKO O varstvu okolja so razmišljali učenci, 7/a, OŠ Markovci JESEN V DEŽELI Jesen postaja žalostna. Vsak dan je bolj mrzlo. Cvetje je ove- nelo, trava rjavi, listje odpada. Pod drevesi je lepa pisana odeja. Kmetje grabijo listje za steljo. Nekatere živali otrpnejo in pre- spijo zimo. Živali dobijo gostejšo dlako. Ptice selivke se selijo v ju- žne kraje, ostale ne žvrgolijo kot prej. Kmetje pobirajo poljske pridelke. Tudi trgatev imajo. Mamice pa pripravljajo ozimnico. Jesen je najbolj bogat letni čas. Jesen mi je všeč, ker lahko nabiram ko- stanje. Šadl Marcel, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj KAJ MI POMENI KNJIGA? Knjiga. To je beseda, ki nam odkriva svet življenja. Zelo rada berem knjige, vendar najraje se- gam po Ingoličevih, Bevkovih in Seliškaijevih delih. Ti pisatelji imajo lep stil pisanja, kajti knjige pišejo po življenjskih izkušnjah. Na žalost pa mi za branje knjig ne ostane toliko časa, kot bi želela. Tu so tudi šolske knji- ge, iz katerih se moramo učiti za uspešno pot v življenju. Toda vendarle vem, da knjiga je in bo vedno moja najboljšai prijateljica. Želela bi tudi, da bi vsi ljudje sveta v miru, ljubezni in sožitju prebirali knjige svojih izbranih pisateljev. Gordana Kaisersberger, 6/a, OŠ Kidričevo TEDNIK — november 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 V dolini sedmerih jezer (6. nadaljevanje) Za nami je najbolj mučna, naporna in dol- gočasna pot. Oziramo se nazaj. Hočemo ugo- toviti ali je res takšna, kot smo jo pravkar do- življale. Ne! Čudno! Videti je lahka, brez pa- sti, široka kot makadamske ceste, posipane z gramozom našega najnežnejšega otroštva. Težko naloženi tovornjaki vozijo s prežive- tim odpadkom preteklosti; prepolni so, drob- ci se tu in tam skotalijo iz njih; slabiči, ki jih je povsod polno, jih pjobirajo, sestavljajo jih v mozaik smrtne maščevalnosti; ko so najbolj na dnu razbite osebnosti, jih uporabljajo, z njimi se hočejo dvigniti iz svoje nemoči, igra- jo se s prilaščeno preteklostjo svojega navi- deznega tekmeca, kot da je njihova last. Ka- dar v njih najbolj zavre bolezensko ljubo- sumje, ne poznajo milosti niti do sebe. Sedanjost obvladujejo s preteklostjo, ker ji drugače niso dorasli; so kot otroci od dveh do petih let starosti, ki dosegljiva uspavala zamenjajo za sladke bombončke; jih uživajo, ne da bi vedeli, da se igrajo z življenjem. V skalovju imamo življenjsko razgibanost; trdno resničnost, ki se z njo pogumno znova in znova spoprijemamo pa naj bo krutejša od včerajšnje sebičnosti; koraki so lahkotni in čvrsti, pomirja me njena ubranost. Pri vzpe- njanju si pomagamo z rokami, počutimo se vame, dotik skal nam vrača moči. Za^enje- no dekle vzdihne. »Ostani z mano!« Želela sem družbo Ivana in Alenke, vso pot sta si zaman prizadevala potegniti me med njiju. Neka notranja sila, razumsko mi postaja že dosegljivejša, me veže z njo; preganjam nje- no osamljenost, ni je znala pustiti doma, pri- nesla jo je sem; občutek potrebnosti me pri- klenja nanjo, vsajen nam je že pred rojstvom, med samim spočetjem in še veliko prej. Dohiteli sva ženskico, ki je bila predmet ljubosumja, njene sogovornice že dolgo ni z nama. »Mamika!« se iztrga klic iz nje, spon- tano in ljubeče, da sem kar zamaknjeno ostr- mela v njiju. »Dajte mi roko!« steguje jo pro- ti njej. »Hvala, bom sama, bolj varno se po- čutim!« ji nežno zagotavlja. »Počakali vas bova zgoraj!« Na vrhu ji takoj ponudi bombon: »Vrnili vam bodo izgubljeno moč! Vam nagaja diha- nje?« Ženskica je ganjena od nepričakovane skrbi: »Oh, zdaj je že dobro, tam doli, tam, mi je skoraj vzelo sapo.« Dekličin obraz se skremži, kakor da je pravkar ugriznila v naj- bolj kislo jabolko: »Skoda, nima več tabletk, odstopila bi jo, da bi vam pomagale dihati, kot meni. Težave imam z dihalnimi organi.« Name je kar pozabila. Vneta zagnanost, da popravi, kar je zagrešila, me je polnila z ra- dostjo človekoljubnosti. RDECA JABOLKA? SIMBOL NASEGA OTROŠTVA? Z mislijo se odmaknem od njiju. Sprašu- jem se: »Kolikokrat me še hočejo slabiči vre- či v preteklost?« Že zdavnaj sem jo dojela in sprejela, je del mene, pomaga mi razumeti druge! Brez nje ne bi bila to kar sem. Pono- sna sem nanjo, kot mati na prvorojenčka, ki ga opazuje in neguje z vso materino ljubezni- jo. Kolesa težkih tovornjakov našega otroštva so preobremenjena, vgrezajo se po maka- damskem nasipu, puščajo sveže sledove v se- danjosti, z večerno roso navlažene; v njih so obrazi razočaranih; premagani od lastne ško- doželjnosti. Pod masko samospevov, uspeš- nosti svojih študijskih številk jih slišim ječati. Kako so se tako ponesrečeno vase ugriznili? Pod masko z vljudno razsipnostjo, s svojo do skrajnosti neuničljivo radodamostjo čutim njihov sampljubni grižljaj kislega jabolka; čutim grižljaj nerazumljive maščevalnosti. Kje sem storila napako? Se premalo razda- jam ali preveč? Ali se ob meni počutijo tako zelo majhni, da še postajajo manjši v svoji majhnosti; kar lezejo v polžjo hišico svojega otroštva, čeprav jim je tesna, da komaj v njej dihajo. Nočejo odrasti in prerasti slabosti svojih staršev. Se bojijo spoprijeti s samim seboj? Ne čutijo se dovolj močni? Spuščamo se do Vršaca (2194 m). V Pod- stenju je prvo jezero globoko pod nami; zad- nji ostanki golega skalovja, ki so prikaz duše- vno razgaljenega slabiča. Nedaleč na naši de- sni vidimo Zasavsko kočo obdano s smreka- mi na Prehodavcih (2071 m). V Laštah jezero (mlaka), ki me spominja na lužo po močnem nalivu v mestih, simbol tistih, ki so žejni lju- bezni in bežijo od nje, kadar bi se je lahko napili. Rjavo jezero je večje, pa ga še vseeno ne prištevam med jezera, prej k ribniku, takš- nemu kot je naš v Ljudskem vrtu, ne bi ga za- menjala s tem tukaj. Še z Zelenim jezerom ga ne morem primerjati, samo narava okrog nje- ga mi postaja mična, milejša kot je naša; je manjše od Rjavega, plitvo dno z rjavo, zem- Ijato mivko. Okolica me prevzema in počitek ob njem je slasten kot ljubezen sama. More- biti se prav zato imenuje Zeleno. Nekatere smo se sezule in zabredle vanj, ledeno mrzla voda me je kar hitro napodila na kopno. Pri- jetna mladenka, razigranega obraza, potegne iz nahrbtnika zobno ščetko, namaže jo s pa- sto, »pricaplja« z njo med nas. Hoče jo na- močiti, ljubkih nagajivcev tudi med nami ne manjka, kalijo ji vodo, ko jo hoče namočiti. V domu Planiki je nismo imeli niti za najnuj- nejše higijenske potrebe, imamo pa zato zra- čno prho, ki nas polni s svežino nadnaravnih moči, ki nam jo jemlje umazano ozračje mest. Nadaljevanje prihodnjič KOŠARKA Zmaga članic, poraz članov v soboto je bilo tudi redno kolo v slovenskih košarkarskih ligah. Člani košarkarskega kluba Ptuj so v okviru rednega kola v vzhodni skupini druge republiške lige gostovali v Rogaški Slatini, kjer jih je domača Rogaška premagala s 105:65, polčas 50:43. Vodilna ekipa li- ge ni dovolila nobenega presenečenja ter je po veliko boljši igri v dru- gem polčasu zasluženo in zanesljivo visoko zmagala. Koše za Ptuj so dali: Vlah in Beranič po 14, Robert Kotnik 13, Damiš 8, Cobelj in Marčič po 6 in Filipič 4. Članice Ptuja so v prvem kolu druge republiške lige gostovale v Skofji Loki in domačo Odejo premagale z 59:45, polčas 35:15. Vse- skozi so bile bistveno boljše. Koše so dosegle: Vogrinec 22, Komik in Jane po 10, Kmičar in Šerona po 7 ter Murko 3. Obe ptujski ekipi bosta gostovali tudi v prihodnjem kolu. Člani se bodo v Slivnici pomerili z domačo ekipo, dekleta pa v Ljubljani z B ekipo Ježice. I. Z. Tesen poraz rokometašic Članice rokometnega kluba Drava so v soboto gostovale v Ribni- ci. V tamkajšnji športni dvorani so se v okviru desetega kola republi- ške lige pomerile z Itasom iz Kočevja. Tekmo so dobile igralke Itasa z 21:19, ob polčasu pa je bilo 12:11 za Dravo. Domačinke so se bolje znašle v začetku, igralke Drave pa v nadaljevanju prvega polčasa in- začetku drugega, ko so vodile s 13:11 in nato še z 18:17. Vendar so v zaključku nekoliko popustile in ob neizenačenem kriteriju sojenja tekmo izgubile. Tako so še naprej zadnje s tremi točkami zaostanka za predzadnjim Fužinarjem. Zadetke so v Ribnici dosegle: Rižner 6, Korošak 5, Vtič 3, Potočnik in Lašič po 2 ter Fridl enega. V zadnjem jesenskem kolu, ki bo na sporedu v soboto, bodo Ptujčanke v Celju gostile tretjeuvrščeno Ferrotehno iz Izole. Tekma bo v Celju zato, ker v Ptuju še nimamo ustrezno velike telovadnice. Tako bomo v bistvu tudi Ptujčanke gostje. 1. k. Poraz Aluminija, prekinitev v Slovenj Gradcu v slovenski nogometni Mgi je bilo v nedeljo na sporedu enajsto kolo. Nogometaši Aluminija so gostovali v Ljubljani, kjer jih je do- mača Olimpija premagala z 2:0. Domačini so povedli v 18. minuti z avtogolom Korena, končni rezultat pa je v 34. minuti postavil Gliha. Za Aluminij so nastopili: Brglez, Fruk, Šmigoc, Tement, Jaušovec, Silvo Žitnik, Vogrinec, Šibila, Glažar, Koren, Majal, Franc Žitnik in Dončec. V naslednjem kolu se bodo igralci Aluminija v Celju pomeri- li z domačim Kladivarjem. Kidričani so še naprej zadnji, za Ilirijo za- ostajajo za eno, za Kladivarjem pa za dve točki. Tekma vzhodne območne lige med Partizanom in Dravo, ki je bi la v Slovenj Gradcu, je bila prekinjena v 82. minuti, ko je eden izmed gledalcev s kamnom zadel sodnika Špilarja iz Laškega. Ob prekinitvi je bilo 3:2 za domače, verjetno pa bo Drava tekmo dobila s službenim rezultatom. Zadetka za Dravo st^dala Korošec in Tušak. 1. k. Otvoritev telovadnice še v tem mesecu Velikemu trenutku telesne kulture in športa v ptujski občini smo vedno bližje. Verjetno ste uganili da gre za novo veliko telovadnico pri srednješolskem centru Dušana Kvedra. Uradna otvoritev tega pre- potrebnega objekta je napovedana za 28. november ob 14. uri, združe- na pa bo s srednjo občinsko proslavo ob Dnevu republike. V decem- bru že torej lahko v novi telovadnici pričakujemo prve treninge in tek- movanja. Pokriti in v nadaljevanju tudi zunanji športni objekti bodo v prvi vrsti namenjeni telesni vzgoji učencev in učenk srednješolskega centra, ki se sedaj potikajo po raznih objektih in telovadnicah v Ptu- ju, v popoldanskem in večemem času pa športnikom in športnicam ptujske občine. 1. k. Nova zmaga Vindiša v Djurdjenovcu pri Našicah je bilo v soboto veliko tekmovanje v malem maratonu. V preizkušnji na 21 kilometrov sta iz Ptuja nastopi- la Mirko Vindiš in Ivo Klarič. Mirko je zmagal in ob tem postavil tudi novi rekord proge. Pokal za prvo mesto in nagrado mu je predal sve- tovni prvak v kajaku Matija Ljubek. Klarič je med 150 tekmovalci iz vse Jugoslavije na cilj pritekel kot 131-ti. _SMUČANJE_ Prireditev zima-šport 1985 Smo na pragu nove smučarske sezone, prvi pozdrav snežink smo že doživeli. Da bi nas čas ne prihitel, pripravljajo marljivi člani Smu- čarskega kluba Ptuj deveto prireditev — sejem rabljene zimsko-šport- ne opreme, razstavo in prodajo nove opreme s sejemskim popustom. Pripravlja se tudi predstavitev zimske turistične ponudbe, predvajanje filmov o smučanju, deloval bo ser\is za montažo in popravilo vezi, prejeli boste informacije o delovanju Smučarskega kluba Ptuj ter o prireditvah in smučarskih vikendih, ki jih nameravajo izvesti v sezoni 1985/1986. Prireditev — sejem bo v dvorani Mladika od petka, 22. novem- bra od 12. ure (ko bo že možno oddati zimsko-športno opremo) do nedelje, 24. novembra do 12. ure. Vabijo vse, da na prireditvi sodelujete, jo obiščite in tako dopol- nite svojo zimsko-športno opremo. anc Prvo kolo občinske lige v streljanju v nedeljo, 10. novembra, je bi- lo na strelišču OSZ Ptuj prvo ko- lo občinske lige v streljanju s se- rijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 16 strelskih družin z eno ali dvema ekipama in prek sto strelcev. Ekipni vrstni red po prvem ko- lu: Agis-I 1060, Kidričevo-I 1053, Tumišče-I 1044, MIP-1 1035, Kidričevo-II 1016, Tumi- če-H 1011, Agis-II 1010, Ope- kar-I 1002, Jože Lacko 1002, Železničar—I 999, Vitomarci 996, Tumišče-III 994, Draženci 993, MIP-II 988, Železničar- ji 966, Gradnje—I 939, Polen- šak—I 924, Domava 922, Juršin- ci 909, Gardnje-II 909, Tmov- ska vas 880, Polenšak—II 876, Olga Meglič 825, Videm 820 in Opekar—II 816 krogov. Najboljši posamezniki: Lud- vik Pšajd (J. Lacko) 273, Zvonko Hajduk (Agis) 271, Albert Frčeč (Kidričevo) 267, Jurij Lamut (Ki- dričevo) 267, Daniel Janžekovič (MIP) 267, Vili Kramberger (MIP) 266, Gorazd Maloič (Ki- dričevo) 266, David Ribič (Tur- nišče) 266, Jože Vodopivec (Tur- nišče) 266, Franc Simonič (Agis) 265 in drugi. Tekmovanje so odlično vodili sodniki sodniške organizacije pri OSZ Ptuj. V nedeljo, 24. novembra, se bodo strelci pomerili na tradicio- nalnem ekipnem občinskem tek- movanju za prehodni pokal »REPUBLIKE« v letu 1985 v streljanju s serijsko zračno pu- ško. Tekmovanje bo na strelišču OSZ Ptuj. ZB Slaba udeležba v pikadu v petek, 8. novembra, je bilo v dvorani Mladika tekmovanje v pi- kadu iz programa letošnjih delavskih športnih iger. Prijavilo se je DE- SET ekip, prišli pa sta le DVE in to kljub temu, da so bile vse ekipe pravočasno obveščene, kot trdijo organizatorji. So »zaspali« referenti za šport in rekreacijo ali je vmes kaj dmgega? Zmagala je ekipa TGA (199) pred Perutnino (152), med posa- meznicami pa članica zmagovalne ekipe Majda Mesarič (63 točk). 1. k. Ples za izboljšanje finančnega stan^ Znano je, da si številni športni klubi za izboljšanje materialnega stanja morajo pomagati na različne načine, saj je dražbena pomoč v splošni draginji preskromna. To velja tudi za klube tekmovalnega športa. Tako bo nogometni klub Drava v soboto, 16. novembra, v ptujskem hotelu izvedel veliko prireditev pod nazivom Drugi ples. Med drugim so poskrbeli za dva ansambla, nastop Vinka Šimeka, di- sko, modno revijo in vse drugo, kar sodi k takšnim prireditvam. Priza- devni organizator Stanko Kosi nas je obvestil, da je na voljo še nekaj vstopnic, ki jih prodajajo v recepciji hotela, gostišču Breg in v bistroju Julija. 1. k. JUDO Dve točki iz Ljubljane v tretjem kolu slovenske lige v judu so člani JK Drava gostovali v Ljubljani in se na tumirju po- merili z Olimpijo in Bežigradom. Oslabeni so enkrat zmagali in enkrat izgubili. V prvem srečanju je Olimpija premagala Dravo s 4:3, v drugem pa Drava domači Bežigrad s 4:3. Proti Olimpiji so za Dravo zmagali Mernik, Cuš in Lozinšek, proti Bežigradu pa Cuš, Lozinšek, Letonia in Štebih. V tretjem srečanju je Olimpija s 4:3 premagala Bežigrad. V ekipi Drave sta manjkala Krepek in Murko, člana prve postave. V. C. Točkovanje nastopov ŠŠD v bodoče bo komisija za šolski šport točkovala vsa tekmovanja, ki jih razpiše ZTKO Ptuj, po si- stemu, da vsaka šola prejme toliko točk, koliko ekip bo sodelovalo v posameznem tekmovanju. V jesenskem krosu se točkuje: a) 3. in 4. razredi skupaj b) 5. in 6. razredi skupaj c) 7. in 8. razredi skupaj Po seštevku skupnih točk se podelijo pokali za prvo, drugo in tretje mesto (pionirji in pionirke). Pokal prejme tudi vseekipni zmagovalec (pionirji in pionirke). Za vse kategorije se podelijo tri di- plome (za L, 2., in 3. mesto). Vsaka šola, ki bo organizirala tekmovanje za svoje učence, bo prejela dodatnih 10 točk. VRSTNI RED ŠŠD PO NASTOPU V JESEN- SKEM KROSU PIONIRJI: 1. F. Osojnik 50 točk; 2. T. Žnidarič 45 to^'■ ^ Meglič 43,5 točke; 4. Videm 40,5 točke; 5. Kidričevo 37,5 točke; 6. Juršinci 32,5 toč- ke; 7. Cirkulane 29 točke; 8. Destrnik 28 točk; 9. Leskovec 24,5 točke; 10. Hajdina 23,5 točke; 11. Domava 22,5 točke; 12. Cirkovce 19 točk; 13. Podlehnik-Žetale 18 točk; 14. Grajena 15 točk; 15. Majšperk 13 točk; 16. 1. Spolenak 10,5 točke; 17. Gorišnica 9,5 točke; 18. Markovci 8,5 točke; 19. Lovrenc 8 točk. PIONIRKE: 1. F. Osojnik 39,5 toke; 2. Destr- nik-O. Meglič 39 točk; 4. Cirkulane 38,5 točke; 5. Juršinci 31,5 točke; 6. T. Žnidarič 30,5 točke; 7. Videm 29 točk; 8. Leskovec 27,5 točke; 9. Podleh- nik—Žetale 25,5 točke; 10. Cirkovce 24 točk; 11. Hajdina 21 točk; 12. Kidričevo 17,5 točke; Graje- na 17,5 točke; 14. Gorišnica 15 točk; 15. Markovci 10 točk; I. Spolenak 10 točk; 17. Domava 6 točk. Občinsko prvenstvo v šahu bo v soboto, 22. no- vembra, ob 9. uri v OŠ Gorišnica. Tekmovanje je ekipno za st.—ml. pionirje in pionirke. MNOŽIČNO »TRIM« STREUANJE ZTKO in OSZ Ptuj organizirata v petek, 15. novembra, od 15. do 18. ure na strelišču OSZ Ptuj — dvorana Mladika — strelsko tekmo- vanje v streljanju s serijsko zračno puško. Strelci bodo imeli na voljo tri poskusne in pet strelov za oceno. Vsak udeleženec tega streljanja bo prejel značko »TRIMCEK-STRELEC«. Torej, udeležite se tega strelskega tekmovanja, saj je pripravljeno le za vas, ki lahko v petek preverite svoje strelske sposobnosti. Orožje boste dobili na strelišču. Tovariš, prijatelj, občan, krajan, strelec dobimo se na strelišču ob dvorani Mladika v čim večjem številu. ZB 10 — ZA RAZVEDRILO 14. november 1985 — XEDNIK TEDNIK —14, november 1985 OGLASI IN OBJAVE — 11 TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV V ptujski občini so pretežni del aktivnosti ob mesecu varstva pred požarom zaključili s tradi- cionalnim tekmovanjem pionir- skih društev mladi gasilec, ki se ga je v soboto, 9. novembra ob domu gasilcev v Ptuju udeležilo devet ekip - in sicer iz 0§ Vito- marci, Hajdina, Cirkulane, Pod- ■lehnik, Leskovec, Kidričevo, De- strnik, Cirkovce in Majšperk. Mladi gasilci so se pomerili v treh tekmovalnih disciplinah in sicer v štafeti z uporabo gasilne- ga aparata ter hidranta, v zbira- nju vode z brentačo ali vajo z ve- drovko ter v štafeti s prenosom vode za pionirje A skupine. Člani komisije so bili z doseže- nimi rezultati pionirjev zelo za- dovoljni. Konkurenca je bila precej izenačena, tako sta prvo mesto med pionirji B skupine de- lili ekipi iz OŠ Hajdina in Destr- nik, pri pionirjih A skupine pa je zmagala — zbrala največ točk — ekipa II iz OŠ Podlehnik. Po tekmovanju so v prostorih doma gasilcev odprli zanimivo razstavo likovnih del, tehničnih izdelkov in literarnih del na te- mo požarna varnost in požari. Razstavljena so najboljša izbra- na dela iz osnovnih šol v ptujski občini, posameznikom pa so ob tej priložnosti izročili tudi knji- žne nagrade. M. Ozmec Med tekmovanjem zbiranja vode z brentačo in vedrovko. Člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so že priče- li s svojimi tradicionalnimi jesen- skimi aktivnostmi. Tako so v okviru vsakoletne društvene raz- stave sobnih in zunanjih ptic že včeraj izvedli ocenjevanje letoš- njega prirasla sobnih ptic svojih gojiteljev. Glede na posamezne ocene se bodo odločili koliko ptic bo sodelovalo na republiški razstavi v Izoli in morebiti še na državnem prvenstvu, ki bo v Za- grebu. V Klubu mladih v Ptuju pa so danes zjutraj odprli razstavo sob- nih in nekaterih zunanjih ptic. Odprta bo vsak dan od osme do devetnajste ure, zadnji dan v nedeljo pa le do petnajste ure. K ogledu vabijo vse občane, še posebej pa bodo veseli šolske mladine, saj želijo, da bi v mla- dih srcih vzgojili ljubezen do pernatih prijateljev. Razstavljeni so kanarčki raznih vrst in barv, papige, nimfe, eksotične ptice ter nekatere najpogostejše vrste zu- nanjih ptic. Vstopnina je mini- malna, le 50 dinarjev je treba od- šteti, za skupinske obiske pa še manj, 20 dinarjev. Žal zaradi ob- jektivnih težav letos ni sočasne razstave likovnih izdelkov na te- mo o pticah, tako kot leta nazaj pa bo možno kupiti to ali ono ptico, morda kakšno krmilnico, pa seveda hrano za ptice, ki jo bodo ljubitelji prav gotovo kupi- li za mrzle zimske dni. Naj ob koncu dodamo, da po osnovnih šolah uspešno nadalju- jejo z akcijo za najboljše krmlje- nje ptic v zimskem času. Kot je povedal predsednik ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic, Alojz Tovornik, bo tudi letos gozdno gospodarstvo med šole razdelilo prek 1000 kg hrane (se- men). Za minulo sezono bodo iz- ročili prehodni kristalni pokal za najboljše krmljenje OŠ Lesko- vec. M. Ozmec Redna letna konferenca društva upokojencev v Podgorcih Kot je znano, je bilo društvo upokojencev v Po- gorcih ustanovljeno 30. septembra 1984 ter je tako enoletno delo društva za nami. Zato bo društvo podalo enoletni obračun dela na redni letni konfe- renci, ki bo v petek, 22. novembra v prosvetni dvo- rani. Začetek konference bo ob 10. uri dopoldan. Da bo ta konferenca bolj slovesna, bo društvo ob tej priliki razvilo društveni prapor. V tem letu smo si namreč zadali to nalogo. Dobili smo dovo- ljenje občine Ormož, oddelka za notranje zadeve, da smemo zbirati prostovoljne prispevke. Zbiranje smo izvedli, zato nam je dolžnost, da se javno za- hvalimo vsem darovalcem. Posebna zahvala velja krajevni skupnosti Podgorci za prispevek, kakor tudi za prevzem pokroviteljstva ob razvitju, saj bo prapor razvil Ivan HERGULA, predsednik sveta KS. Nadalje velja zahvala lovski družini BRESNI- CA-PODGORCI, turističnemu društvu Podgorci in Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Zahva- ljujemo se tudi vsem članom društva in vsem osta- lim krajanom. Istočasno, ko bomo zbrani na tej slovesnosti, bo KS Podgorci izvedla srečanje vseh starejših kraja- nov. Tako bomo s tem slovesno počastili enoletno, skromno delo našega društva. Vsem pa bodo učen- ci osnovne šole v Podgorcih izvedli krajši kulturni program. Na koncu bomo malo pokramljali in se razvese- lili ter zapeli ob spremljavi harmonike in klarine- ta. Poudarjamo, da bodo vsi upokojenci in drugi starejši ljudje dobili vabila osebno ali pa po pošti. Vabimo vse upokojence, ki še niso člani dru- štva, da pristopijo v naše vrste. pj^ OK ZSMS PTUJ Programska seja bo 13. decembra Pred mladimi v ptujski občini je kup pomembnih nalog, je bila ena glavnih ugotovitev na seji predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj, ki je bila po prvem, neuspelem sklicu v petek, 8. novem- bra, le sklepčna. Vse aktivnosti so trenutno usmerjene v pripravo pro- gramske konference, ki so jo člani predsedstva sklenili prestaviti na 13. december ob 13. uri, prav tako v dvorani Narodnega doma Ptuj in z enakim dnevnim redom. Tako bodo po izvolitvi organov konference delegati na program- ski seji razpravljali o poročilu o aktivnostih OK ZSMS Ptuj v minu- lem enoletnem obdobju, zatem pa bodo razčlenili še naloge, ki izvira- jo iz programa dela občinske konference za naslednjo obdobje. Pri tem je treba izpostaviti temeljite priprave na 12. kongres slovenske mladine in na kongres ZSMJ. V nadaljevanju seje bodo člani pred- sedstva razpravljali o spremembi pravil o organiziranosti in delova- nju občinske konference ZSMS Ptuj. Največ besed bodo prav gotovo namenili v nadomestnih volitvah za novo predsedstvo OK ZSMS — to bodo od sedanjih 21 zožili na 17 članov. Izvolili bodo tudi novi nadzorni odbor, ki ga bodo zožili od sedanjih 5 na 3 člane, ter statutarno komisijo, ki jo bodo zožili od sedanjih 7 na 5 članov. Pred programsko sejo bo v začetku prihodnjega tedna še ena seja predsedstva OK ZSMS Ptuj, na kateri bodo izoblikovali dokončni predlog kandidatne liste in ga čim hitreje posredovali v vse osnovne organizacije, kjer se bodo odločili za posamezne kandidate. Danes, v četrtek 14. novembra, ob 15. uri pa bo v delavskem do- mu Franc Kramberger posvet vseh predsednikov osnovnih organiza- cij ZSMS v ptujski občini. V osrednji točki bodo razčlenili priprave na 12. kongres ZSMS — sodeloval bo sekretar republiške konference ZSMS Tone Anderlič, posvet pa sodi v program občinske mladinske politične šole, ki jo ob torkih in četrtkih obiskuje prek 40 slušateljev. M. Ozmec Zlati par iz Plačana v soboto, 9. novembra sta na matičnem uradu v Ptuju pred mati- čarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj potrdila petdesetletnico skupnega življenja v zakonski zvezi JANEZ in ANA HORVAT, kmetovalca iz Placarja 33, KS Destrnik. Oba zlatoporo- čenca sta bila rojena maja 1914. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pa ju razveseljuje 6 vnukov in tudi že dva pravnuka. Janez in Ana Horvat med svojci ob razglasitvi za zlatoporočenca na ma- tičnem uradu v Ptuju Rodile so: Zdenka Gluhak, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 17 - Uroša; Nataša Majerič, Bukovci 42/a — dečka; Milena Bogdan, Središče, Obrtniška 6 — Tamaro; Marica Lenart, Mestni vrh 12 — Davori- na; Angela Gajser, Bukovci 173/a — Davida; Irena Lorber, Grdina 22 — deklico; Marija Ju- govec, Stojnci 75 — Barbaro; Zdenka Brodnjak, Slovenja vas 42 — deklico; Lidija Majnik, Plojeva 7 — Meto; Štefanija Za- muda, Gajevci 49 — dečka; Tat- jana Mar—Vrtič, Dornava 136 — Matjaža; Zora Poplatnik, Go- rišnica 9 — dečka; Branka Krajnc, Ciril —Metodov dr. 14. — deklico; Smiljana Glajsinger, Volkmerjeva 22 — dečka; Štefka Kelc, Zakl 4 - deklico; Alek- sandra Finfalt—Šomen, Ziherlo- va pl. 20 — dečka; Terezija Pi- berčnik, Kajžer 54 — Tamaro; Slavica Šprah, Krčevina 120 pri Vurberku — Aleša; Karelina Fridl, Cufarjeva 12 — dečka; Poroke: Branko Donaj, Nova vas pri Markovcih 52 in Melita Bratu- šek, Šturmovci 28; Anton Bau- man, Lovrenc na Dr. polju 29 in Marija Lamberger, Dragonja vas 28; Andrija Mutapič, Donji Svi- laj b. b. in Ana Ljubeč, Ul. B. Kraigherja 7;. Umrli so: Andrej Kotnik, Krčevina 63 pri Vurberku, roj. 1914, umrl I. novembra 1985. Franc Vidovič, Pristava 14. roj. 1911. umrl 4. no- vembra 1985; Ana Golob, Dor- nava 48/a, roj. 1909, umrla I. no- vembra 1985: Elizabeta Rojko, Kicar 2, roj. 1930, umrla 6. no- vembra 1985; Mihael Mezga. Šturmovci 18, roj. 1920. umrl 6. novembra 1985; Marija Solina, Trubarjeva 7, roj. 1913, umrla 6. novembra 1985; Konrad Curin, Godeninci 17, roj. 1909, umri 7. novembra 1985, Anton Kamen- šek, Draženci 49/a, roj. 1936, umrl 6. novembra 1985; Marija Klajnšek, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909, umrla 7. novem- bra 1985; Hedvika Šumer, Kidri- čevo, Lackova 5, roj. 1909, umrla 8. novembra 1985; Elizabeta Šu- mer, Kidričevo, Lackova 5, roj. 1909, umria 8. novembra 1985; Elizabeta Šeruga, Gorca 9, roj 1906, umria 8. novembra 1985;. Franc Hvaleč, Kidričevo, Lo- vrenška 3, roj. 1925, umri 9. no- vembra 1985. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno In ra- dijsko dejavnost RADIO — TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Maj- da Goznik, Martin Qzmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 2000 di- narjev, za tujino 3200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Ptujski kruh nastaja v težkih pogojih ... foto:LCIANI pariški ku v pekarni na Rogozniški cesti v Ptuju so v ponedeljek, 11. no- vembra, spekli prvih 3200 kilo- gramov pariškega kruha, ki sicer sodi med bele kruhe, je pa zaradi dodatkov uvrščen med posebne vrste kruha. Prodajajo ga v štru- cah po 800 dekagramov in po ce- ni 114 dinarjev, nadomestil bo dosedanji francoski in navadni beli kruh ter primorski. Seveda pa bodo še zmerom pekli dve os- novni vrsti kruha, štiri posebne ter tri vrste trajnejšega svežega kruha. Delavci v tej pekarni delajo v izredno težkih pogojih, obnova in posodobitev je nujna. Več let so bili trdno prepričani, da bodo gradili novo pekarno, žal pa se je vedno ustavilo pri denarju. Pro- jektov se je v tem času nabralo precej. Vse kaže, da bodo letos le pri- čeli z rekonstrukcijo in gradnjo prizidka ter silosov. Sredstva so v glavnem zagotovljena. Dnevna proizvodnja je osem do štirinajst ton kruha vseh vrst ter tudi do štiri tone pekovskega peciva, skladišče pa lahko sprej- me le dve toni izdelkov. MG Prodajalna v Prešernovi še vedno buri duhove . . . Problem je star več let in glede na ostale probleme v naši družbi gotovo ne zasluži toliko pozor- npsti in izgube časa, ki je v zdajš- njem obdobju še kako dragocen. V preteklem tednu so se znova srečali člani svetov potrošnikov mesta Ptuj in predstavniki pekar- ne Vinko Reš ttuj, ki je glede na ekonomsko računico predlagala zaprtje prodajalne s prvim de- cembrom letos. Sklep o tem so prejeli že samoupravni organi te- meljne organizacije. In ker se niso mogli dogovori- ti, so se v torek dopoldan sestali na sedežu ptujske socialistične zveze in predlagali kom.promi- sno rešitev. Samoupravni organi naj prekličejo sklep in v novi sklep zapišejo, da bo prodajalna zaprta z 31. marcem 1986. V tem času pa je potrebno poiskati ne- koga, ki bo želel prodajati v tej prodajalni, sicer pa urediti pogo- je za prodajo kruha v Delikatesi. MG Romanika na Slovenskem Pod tem okvirnim naslovom nam bo dr. Marijan ZADNI- KAR, naš znani strokovnjak za to področje predstavil umetno- stna snovanja naših prednikov na Slovenskem ozemlju od 10. do 14. stoletja. Avtor je s tem predavanjem oziroma z našo ro- maniko seznanil domala že celo Evropo in prav je, da ga slišimo tudi hujčani, ki sami živimo sre- di dostojnih pomnikov romani- ke. Predavanje bo v ponedeljek, 18. 1985 ob 17. uri v Srednješol- skem centru. Vabljeni ste vsi, še posebej učenci in seveda člani ZGODO- VINSKEGA DRUŠTVA V PTU- JU. V petek, 8. novembra, je bilo uspelo predavanje iz cikla Spo- znavamo naše mesto. Vproštijski cerkvi v Ptuju je najprej govorila Marjeta Cigienečki, nato pa nam je Viktor Gojkovič, konservator- specialist nazorno predstavil 6-letna prizadevanja Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, ki mu je skupaj s Kulturno skup- nostjo Ptuj, Kulturno skupnostjo Slovenije in vernikov uspelo re- stavrirati cerkev sv. Jurija, kot smo to v petek zvečer lahko vide- li. Hvala obema predavateljema, f;. nadžupniku in številnim ude- ežencem. Zgodovinsko društvo v Ptuju V tednu od 5. do vključno 12. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali na srečo le v eni prometni nesreči, v kateri ni bilo telesnih poškodb, le večja materialna škoda. OPOZORILA SO ZALEGLA Vse kaže, da so opozorila mili- čnikov tokrat le zalegla, saj čez Martinov vikend tokrat ni bilo nobene prometne nesreče, kljub mokremu cestišču in slabim voz- nim razmeram. Miličniki so od petka do vklju- čno ponedeljka nadzorovali pro- met na večih mestih in med dru- gim ugotovili, da je bilo letos za volanom precej manj vinjenih oseb kot leta nazaj. Tako so v omenjenih dneh odvzeli zaradi vinjenosti le 8 vozniških dovo- ljenj in eno potrdilo o znanju ce- stno prometnih predpisov. Na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice pa so povedali, da ta- čas ni bilo več poškodb zaradi pretepov in vinjenosti, kar je v primerjavi z minulim obdobjem- naravnost šokantno. Vse kaže, da je edina pozitivna posledica mo- čno zmanjšane vinske letine manjše število prometnih nesreč. Nove, precej višje cene vin pa za- gotavljajo, da bo verjetno tudi v bodoče potrošnja vin in s tem tu- di nevarnost prometnih nesreč manjša. -OM SMRT MOTORISTA V četrtek, 7, novembra se je zgodila na Pragerskem težja pro- metna nezgoda, v kateri je izgu- bil življenje motorist Branislav Hojnik iz Loke pri Framu. Tega dne je okoli 14.45 Janez Bele iz Dolene v ptujski občini zavijal s traktorjem s poljske poti na re- gionalno cesto. Pri tem je odvzel prednost motoristu Hojniku, ki je trčil v traktor in padel pod zadnja kolesa traktorske prikoli- ce. Pri tem je Hojnik dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. PEŠEC HUDO POŠKODO- VAN V soboto zvečer, 9. novembra nekaj po 19. uri je voznik Andri- ja Seretin vozil avtobus od Haj- dine proti Mariboru. V naselju Skorba je zadel v pešca Jurija Hazenmalija iz Skorbe, ki je ne- previdno prečkal cestišče, padel je in se pri tem težje poškodoval. FF