V e s t n i k. 70-letnica v naši cesarski hiši. Dne 11. t. m. je dovršil svoje 7 0. leto nadvojvoda Rajner, bratranec našega cesarja. Nadvojvoda Rajner ni le izboren vojak, arnpak tudi vnet pospeševatelj znanosti in umetnosti. Kakor vsikdar, v dnevih jasne sreče in v časih nezgode, se tudi ob tej priliki ljudski učitelji z udanostjo in hvaležnostjo spominjajo svoje prejasne vladarske hiše ter čestitajo odličneniu članu te hiše na sreči, da rnu je Božja previdnost dovolila doživeti ta častni dan v zdravju in veselju. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem. Gospa Puppis Vincencija, učiteljica v Košani, 0*60 g"ld.; g. Kalan Franc, nadučitelj v Šmihelu pri Novemmestu 2*40 gld. ' g. Kalan Miha, nadučitelj v Št. Petru na Krasu, 1*80 gld.; g. Zore Franc, učitelj v Šmartnem, 3*60 gld. ' g. VVigele Ferdo, učitelj v Staremtrgu p. Ložu, 2*40 gfld.j gdč. Miklavčič Franja, učiteljica v Kranji, 2*70 gld.' gdč. Rooss Marija, učiteljica v Kranji, 1*80 gld.; gdč. Jugovic Franja, nadučiteljica v Kranji, 3 gld.; g. Andoljšek Bernard, nadučitelj v Dragi, 3*60 gld.' g. Guštin Milan, učitelj na Jesenicah, 2 gld.j g. Koželj Gregor, učitelj v Št. Gotardu, 1-50 gld. Gosp. Anton Skala, nadučitelj v Vipavi, 1*50 gld. ~ g. Lj. Kranjc, ucitelj v Lozicah, 0*60 grld.j gospa Marija Moser, učiteljica v Št. Vidu, 0*60 gld.; gdč. Ant. Avgustin, učiteljica v Vipavi, 1*20 gld.; gdč. Marica Mahorčič, učiteljica v Šturiji, 0*60 gld.j g. Ad. Sadar, učitelj v Budanjah, 0*60 gld.; g. Anton Srnrdelj, učitelj na Planini, 0*30 gld.' g. Matija Jug, učitelj na Colu, 0*30 gld.; g. Ed. Markošek, učitelj v Podkraju, 0*30 gld.j g. Korbar Avgust, nadučitelj v Št. Vidu n. Gerknico za polleta 1897 1*80 g-ld.; g. Matija Petrič, učitelj v Strugah, 20 gld. za t. 1. Učiteljski konvikt. G. Ivan Rodič, učitelj v Stopičah, 4 K; g. Franc Koy, trgovec v Travniku, 4 Kj g. Franc Črnagoj, učitelj na Barji, namesto venčka svoji učenki Anici Likarjevi 4 Kj učiteljstvo I. mestne šole v Ljubljani kot odkup od novoletnih voščil 8 K; g. Juraj Režek letnino 2 K; g. Peter Mayr-ja ornizje v Kranji o priliki slavljenja dičnega predsednika ,društva za zgradbo učiteljskega konvikta" na Najvišjem odlikovanji in sicer: g. Peter Mayr ml. 9 K; g. Drukar 4 Kj g. dr. Prevc 4 Kj g. C. Pirc 4 K; g. V. Majdič 4 K,- g. Ferd. Sajovic 4 Kj g. Zotman 2 K; g. dr. Šavnik 4 K; g. F. Novak 1 K; g. V. Globočnik 4 K; g. dr. Globočnik 2 Kj g. dr. Babnik 2E;g. J. Rakovec2K; gdč. Gabrijela2Kj zapuščina ranjkega učitelja Leopolda Gveka 40 Kj g. Guštin Milan, učitelj na Jesenicah 3 K; Blovdkov Ctibor 1 Kj g. Koželj Gregor, učitelj p. Št. Gotardu 2 K. Učiteljstvo rnestne nemške dekliške šole kot odkup novoletnih voščil 9 K; g. Franc Kokalj, učitelj na II. mestni šoli v isti namen 1 K (druge darovalce II. mestne šole, katerim se je pridružila tudi č. gospa F. Bahovec, glej v 1. štev.); g. Miha Debelak, učitelj v Kovorji, letnino 2 K; vč. g. kanonik B. Elbert za »Domačo vzgojo" 6 K po g. Fr. Raktelju. G. Mat. Petrič, učitelj v Strugah, 10 K. Za Matej Močnikov spomenik: G. Josip Ciperle, meščanski učitelj na Dunaju 10 K. Osobne vesti. G. Franc Zaman, učitelj na Ubeljskem, je imenovan nadučiteljem v Hrenovicah, učitelj g. Otmar Herbst pa učiteljem v Lienfetdu. Učitelja na mestni nemški dekliški petrazrednici v Ljubljani gg. Josip Janovsky in Avgust Kleč sta bila premaknjena, prvoimenovani iz II. v I. plačilno vrsto, drugoimenovani iz III. v II. plačilno vrsto. Gdč. Iv. Zorič, def. podučiteljica na Teharjih, postala je na svojein mestu učiteljica; gdč. Ana Kučera pa suplentinja v Prožinu; g. J. Tratar, okr. pom. učitelj. poslan je suplirat na novo šolo v Zusern (Šinarje); g. H. Žmavc (iz Griž) pa k Sv. Petru v Sav. dolini. Goriško mestno starašinstvo je imenovalo v svoji zadnji seji gospoda Ivana Kraševca deflnitivnim učiteljem v Starigori. G. Iv. Brinšek, podučitelj v Soštanju, dobil je učiteljsko tnesto, gospa Marija Brinšek, sedaj v Škalah, pa podučiteljsko službo v Kostrivnici p. Rogatcu. Zač. podučitelj g. Jos: Kitek postal je def. učitelj v Žitalah, gdč. Mar. Strnad, učiteljica pri sv. Ani na Krernbergu, je imenovana za učiteljico pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Nove šole. Deželni šolski svet je v zadnji seji sklenil ustanoviti dvorazrednico v Podžagi pri Velikih Laščah in jednorazrednico v Kokri. Kedaj pridemo pa učitelji na rrsto? Vlada pripravlja veliko reorganizacijo poštnih uiadov na deželi. Poštarji postanejo uradniki in bodo spadali v 9, 10. ali 11. činovni razred. Voditelji večjih pošt dobe naslov višjih poštarjev in se uvrste v 8. čin. razred, za poštne ekspeditorje pa se ustanovi poseben (12.) činovni razred. Vso to reorganizacijo hoče vlada izvršiti že s 1. inal. srpanom, zajedno pa odpraviti pristojbino 1 kr. za vsako dostavljeno pismo. — Za vse stanove se skrbi, le za Ijudskega učitelja se pa ne zmeni živ krst. Ljudskega učitelja poznajo le tedaj, kedar mu je treba naložiti kako novo breme; v tacih slučajih ga hočeta imeti za svojega dežela in država, kadar mu je pa treba pornagati gmotno, ga pa nihče neče poznati. Če se pa hočeino potezati za stanovske koristi, nam pa vežejo roke! Res preistinit je pregovor: Quem dii odere . . . Stoletnica cesarske pesmi. Dne 12. svečana leta 1797. igrala se je prvič na dvoru cesarska pesem Josipa Haydna, in to na rojstni dan casarja Frana. Kakor znano in dokazano, melodija je slovanska in jo je Haydn le umetno uporabil. V Belgiji se učiteljem slabo godi. Nova vlada je zapodila 1047 svetnih učiteljev iz službe in 3000 učiteljem pa znižala plače; nasprotno je pa ustanovila na novo 638 redovnih šol ter narnestila 1409 šolskih bratov in sester, od kojih več nego 1000 nima nikakoršnega izpita učne usposobljenosti. Učitelji na Turškem imajo kaj težavno stališče. Vlada jih dolži, da so spridili mladino in zasejali mej njo puntarske ideje. Naučno ministerstvo je zaukazalo vsem šolskim vodjam, naj dajo zapreti vse učitelje, kateri kritikujejo oblastvene naredbe. Pričakovati je, da kmalu več učiteljev utaknejo v ječo. — Da so učitelji pri vsem tem nedolžni, ve pač vsakdo, kdor pozna turške razmere. Naučno ministerstvo se je s tem ponižalo v nekak oddelek policije. Časti Turčiji ta naredba ne dela in obsojajo jo celo omikanejši Turki. Sicer bi pa tudi v nekaterih evropskih državah učiteljem najrajše zamašili usta. V Belgiji učiteljev ne zapirajo, ternveč ga saino iz službe poženo, če je toliko predrzen, da bi kaj kritikoval delovanje vlade. Pa tudi v Avstriji bi nekateri najrajši učiteljem zabranili vsako svobodno mišljenje in marsikak učitelj je že inoral mnogo pretipeti zaradi svojega prepričanja. — Učitelj je bil in bo uboga para. Popotnikor koledar za slorenske učitelje. 1897. Sestavil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. V Gorici. Tiskala in založila BGoriška Tiskarna" A. Gabršček. 1896. Str. _13. Razen koledarja obseza lično natisnjena in jako elegantno vezana knjiga še rodopis cesarske rodovine, statistične podatke o avstrijskoogerski monarhiji in o mestih in trgih na Slovenskem, imenik članov in odbornikov BZaveze", zapisek najvažnejših perijodičnih uradnih opravkov šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov in določbe glede šolskih praznikov, nadalje imena v ministerstvu za uk in bogočastje delujočih uradnikov, imena članov dež. šolskih svetov, okrajnih in mestnih šolskih svetov ter izpraševalnih komisij, potem pa natančen imenik vseh učiteljev in učiteljic. Vsakemu inienu je dodano, kje in kdaj je bil dotičnik rojen in od kdaj službuje. Šole so razvrščene po deželah in po okrajih, dodan je pa tudi abecedni imenik šolskih krajev in učiteljskega osobja. Cena lično v platno vezanemu koledarju je l'4O gld., z zlato obrezo l-50 gld., v usnje 170 gld., z zlato obrezo 180 gld. Koledar, kojega smo po preteku dveh let že kornaj pričakovali, bode prav dobro služil ne učiteljskemu osobju, ainpak tudi šolskim oblastvom, posebno krajnim in okrajnirn šolskimsvetofn, katerim ga torej najtopleje priporočamo. Denar je poslati naprej po nakaznici BGoriški tiskarni A. Gabršček" v Gorici; brez denarja g. založnik načelno ne pošlja koledarja nikornur, ker noče imeti pozneje sitnobe z morebitnim nehvaležnim terjanjem. Okrožnica iz ndobrih starih časov". Glasilo šlezijskega deželnega učiteljskega društva ^Schlesisches Schulblatt" prijavlja v 1. svoji letošnji številki nastopno okrožnico. iz koje lahko vsakdo posname, kako se je godilo učiteljstvu v ^dobrih starih časih." Okrožnica slove doslovno : Currende: ,Es gelangen nicht selten Klagen iiber subordinations- und respectwidriges Benehmen von Seite des Schulpersonals gegen Pfarrer, Katecheten und sonstige Priester zu den Ohren des Ordinariats, Klagen, die es nur zu sehr ausser Zvveifel setzen, dass stolzer Diinkel und Anmassung des Lehrpersonals bei den deutschen Schulen ihr untergeordnetes Verhaltniss gegen Priester nicht erkennen und gehOrig wurdigen lassen. Das Ordinariat findet sich deshalb veranlasst, den Schuldistrictsaufsebern aufzutragen, bei Schulvisitationen sovvohl als bei jeder anderen Gelegenheit diesem Lehrpersonale ihr untergeordnetes Verhaltniss gegen die Geistlichkeit nachdriicklich ans Herz zu legen und streng dariiber zu wachen, dass den Priestern die ihnen gebiibrende Ehrfurcht und Achtung in und ausser der Schule von dem Lehrpersonale erwiesea vverde, vorkommende Falle eines subordinations- und respectwidrigen Benehrnens aber streng und nothigenfalls nach der Grosse des Vergehens oder nach der Unverbesserlichkeit der Individuen selbst init Entfeinung solcher Individuen zu ahnden. Zwischen Lehrern und Geistlichen kann nie ein coordinirtes Verhaltniss stattfinden; schon die priesterliche Wiirde erhebt den Geistlichen iiber das Lehrpersonale, das seelsorgliche Verhaltniss weist dem Lehrpersonale nicht weniger seinen untergeordneten Rang an. Der Pfarrer ist iibeidiess von dem Gesetz zum ersten und unmittelbaren Vorsteher der Schule ernannt, und auch in dieser Beziehung \vie in der Eigenschaft des Katecheten ist dem Lehrer ihr untergeordnetes Verhaltniss gegen den Priester in dem Gesetze angevviesen. Ueberdiess sind es die Lehrer, von denen man als vorziiglicheren Pfarr- und Gemeindegliedern sowohl, als vennčge ibres Amtes und ihres Verhaltnisses zur Gemeinde zu fordern und zu ervvarten berechtigt ist, dass sie nicht bloss durch Lehre, sondern auch durch Beispiel dahin wirken \verden, auch die Gemeinde in ihrern pflchtmassigen Verhalten gegen ihre Priester und Seelsorger zu erhalten und zu bestarken. Die genaue Beobachtung dieses ihres pilchtmassigen Benehinens gegen ihre Prieste1* und Seelsorger gehort vvesentlich rnit zur Moralitat des Lehrpersonals und muss, wie Moralitat tiberhaupt, eine vvesentliche Rubrik der ihnon zu ertheilenden Zeugnisse sein und in denselben stets ausdriicklich und gewissenh;ift bezeugt werden, ob und wie dieses Verhaltniss von dernselben beachtet worden sei. BischSfliches Consistoriuin Linz, den 7. September 1834." Prošnja do slovenskih rodoljnbov! Preteklo je že nad leto dni, odkar je vrli učitelj in nadarjeni skladatelj Andrej Volarič izdihnil svojo blago dušo. V Devinu, na obali Jadranskega morja, počiva oni, ki se je ginotno, duševno in telesno daroval za svoj narod, a flne rezani kamen, ne lavorjev šop ne kaže, ne pravi, kje njegov je grob". Ni nain potreba ocenjevati ranjkega Volariča kot skladatelja, saj ga je narod najbolje sain ocenil s tein, da so se mu njegove skladbe tako prikupile, kakor malokaterega slovenskega skladatelja. Živ spoinenik si je tedaj postavil že sam. a kdo naj inu postavi pa kamenit? V Kobaridu se je rodil, tu je sedel prvič in zadnjič k glasoviru, tu je začel skladati prve pesrni in tu vglasbil zadnje pesmi k igri ,,Materin blagoslov"; tu je nastopil kot pevovodja pri prvi veselici, deloval leto za letoiu skoraj pri vseh veselicah in v Kobaridu vodil zadnjo veselico. Kobarid je tedaj prvi poklican in dolžan. skrbeti mu za dostojen nagroben spomenik. Ni pa delal samo za Kobarid, ampak tudi za narod ; njeinu je posvetil vse svoje telesne in duševne moči, zato je tudi ves slov. narod dolžan k temu pripomoči. Kobaridska jČitalnica* je zato sklenila pri zadnjem občnem zboru, pOstaviti s pomočjo slovenskega naroda ranjkernu Andreju Volariču dostojen nagioben spomenik. V to svrho je bil izbran poseben ,Odbor za Volaričev sponienik . Ta odbor se obrača tedaj z uljudno prošnjo do našega učiteljstva, narodnih društev in vseh slovenskih radoljubov, da bi s poljubnimi doneski piipomogli, da se postavi dostojen nagrohen spomenik v tiajen spomin imenu ranjkega Volariča. Doneski, kateri se objavijo v ,Soči", naj se pošljejo na naslov: Jos. Rakovšček, učitelj v Kobaridu. Druge časnpise uijudno prosimo, da to prošnjo ponatisaejo. V Kobaridu, dne 28. grudna 1896. Odbor za Volaričev spomenik. Anton Miklavič, Fr. Miklavič, Josip Rakovšček. ^Slovenka". — Dobili srao na ogled 1. štev. novega in prvega slovenskega ženskega lista ^Slovenke", kateri je z novim letom počelo izdajati upravništvo ^Edinosti" v Trstu. jSlovenka" prinaša našemu ženstvu razun poučnib in zabavnih spisov tudi sestavke o gospodinjstvu, o hiši, o rnodi itd. Bavila se bo sploh z vsemi v ženske stroke spadajočirni ptedmeti. Izhajala bo vsakih 14 dnij in stala za naročnike ,,Edinosti" le 2 gld., za druge pa 3 gld. na leto. Slovenskemu ženstvu priporočaino kar najtopleje ta prvi jedini list, v katerem niore najti vsaka zavedna Slovenka mnogo za njo zanimivega berila v zabavo in pouk. Naročnino sprejema upravništvo ^Edinosti" v Trstu. Ljudevit Modec f. Hrvatsko učiteljstvo je zadel prve dni tega leta bridki udarec; dne 5. t. m. je legel namreč v zemljo velezaslužni delavec na ljudskosolskein polji, pedagog in pisatelj Ljudevit Modec v 58. letu svoje starosti. Kanjki je deloval v Zagrebu kot učitelj na kapiteljski šoli, pozneje na višji dekliški šoli in na preparandiji. Ko se je 1. 1875. preosnovalo hrvatsko Ijudsko šolstvo, je bil iiiienovan ravnateljem moškega in ženskega učiteljišča; kot tak je bil' preineščen v Petrinjo, kjer je deloval od 1. 1890. do svojega vpokojenja 1. 1893. Ljudevit Modec je deloval poleg svojega uradnega posla mnogo na literarnem polji hrvatskem. Urejeval je celih 22 let, do svoje smrti, glasilo hrvatskega učiteljstva ,Napredak", kateremu je bil ob jednein tudi najinarljivejši sotrudnik. Izdal je čitanki za II. in III. razred ljudskili šol. Bil je poleg Deželič-a sodelavec pri izdavanji liivatsko-nemškega besednjaka, katerega je uredil zaslužni hrvatski pedagog Ivan Filipovič in ga izdal 1. 1870. V zadnjem času je sodeloval pri ,,Ped. enciklopediji", katerega dela je izšel do sedaj 2. zvezek. — Za ranjkim ne žaluje samo vdova s peterimi otroci, od katerih delujejo dve hčeri kot učiteljici in jeden sin kot učitelj med hrvatskim narodom, ampak to bridko izgubo obžaluje vse učiteljstvo, ne samo hrvatsko, atnpak tudi slovensko, ki je vedno bratovsko spojeno ž njim, bodisi v veselji — bodisi v žalosti. Blagemu ranjkemu pa: ^Lahka zemljica!" —c. Cuden slučaj se je pripetil v Glogavu. Učenka 3. razreda dekliške meščanske šole je nenadorna izgubila govor. To svoje strašno stanje je zapisala učitelju na tablo. Ta jo je poslal takoj v spremstvu na njen dom. Zdravnik je konstatoval, da je ta slučaj posledica pomanjkanja krvi in nervoznosti. S pomočjo elektrike je deklica kmalu pričela zopet govoriti. —c. Prošnja. V predpustnem času smo, v času veselic: zato prav uljudno prosimo gospode tovariše in gospodične tovarišice, priredite vsaj po jedno veselico s tombolo našemu društvu v korist! Le tako nam bode mogoče prej uresničiti blagi namen društva našega. Zavedajmo se vendar dolžnosti do samega sebe in do svojih otrok! Prosimo prav lepo! Odbor drušiva za zgradbo učiteljskega Tconvikta. Naznanilo: 8 popolnih nevezanih letnikov BUčit. Tov." od 1884—92, potem 3 nevezani letniki ,,Popotnika" 1890—92 in 9 trdo vezanih letnikov ,Učit. Tov." od 1861—69 so na prodaj za 12 gld. Kje? pove uredništvo ^Učit. Tov."