C L ran Mu SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 47. KNJIGA 1996 LJUBLJANA 1997 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 47/1996 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 47/1996 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 47. KNJIGA 1996 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 47/1996 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24 FEBRUARJA 1997 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije 5t 415^01-137/94 (z dne 26. 4. 1994) je ta publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa. Naslov - Addrcss SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA/Novi trg 3 / p.p 323 / telefon {061) 125 60 68 telefaks (061) 125 34 23 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik France Bernik. redni član Podpredsednik Robert Blinc. redni član Podpredsednik Ciril Zlobec, redni član Glavni tajnik Matija Drovcnik. redni član Trije člani predsedstva SAZU po 22 členu Zakona o SAZU (od 7. maja 1996 dalje): Janez Bati s. redni član Primož Ramovš, redni član Lojze Vodovnik, redni član. REDNI ČLANI (66) Lidija Ando) šek-Jeras, Aleksander Bajt. Janez Bat j s, France Bcmik. Jane/ Bcmik, Roben Blinc, Miroslav Brzin, Emilijan Ccvc. Davorin Dolar. Vinko V. Dolenc. Matija D rove ni k. Peter Fajfar. Janez Fet licb. Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenaoer. Ludvik Gyergyek, Dušan Hadzi. Franc Jakopin. Vinko Kambič, Taras Kermauner, Janko Kos, Kajetan Kovič, Joie Krašovec. Uroš Krek, Rudi Kyovsky. Lojze Lcbič, Valentin Logar. Joie Maček. Boris Majer, Eruest Maver, Janez. Menart. France Milici tč, Milan M i belič. Lev MilCinski, Ivan Minan i. Zdravko Mlinar, Dušan Moravec. Franc Novak, Janez OreSnik, Boris Palemu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Pleterski. Stojan Pretnar, Primož Ramovš. Veljko Rus, Janez Slano ni k, Branko Sta nov m k. Lujo Šuklje. Miha Tišler. Jože Trontclj, Drago Tršar. Dragica Tunišck, Ivan Vidav; Lojze Vodovnik. Anton V ra tuša, Igor Vrišer, Franc Zadrti vcc, Ciril Zlobec, Boštjan Žckš. Andrej O. Župančič. IZREDNI ČLANI (22) Rajko Bralož, Dušan Ferluga. Kajetan Gantar, Matija Gogala, Igor Grabeč, Andrej Hieng. Valentin Hribar. Drago Jančar, Andrej Jemec. Gabrijel Kcrnel. Marjan Kordaš, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Milko Matičetov, Vasilij Mclik, Jože Mlinaric, Jože Pogačnik, Saša Svetina, Alojz Šcrcclj, Jože Toporišič, Dane Zaje, Mitja Zupančič. POPISNI ČLANI (83) Krešiinir Bal eno vi č. Derek H. R. Bari on, Friedrich-Kari Beier, FrantiSck Benhan, Nikolaj A. Borisevič. Ivan Brajdič, Savo Brat os, Zoran Bujas, Johann Cilenšek. Henry R. Cooper jr„ Alcksandar Despič, Milan Dimitrijevic. Arnold Feil, Kurl von Fischer, Aleksandar Fiaker, Rudoir Flotzinger, Ivo Frangeš, Branko Fučič, Gerhard Giesemann, Drago Gtdcnič, Irena Grickal-Radulovič, Ervvin L. Haiin. Nikola Hajdin, Peter Handkc, Milan He rak, Lukas Hottinger, Vil Hiymyi, Milka Ivič, Pavle Wie. Stevan Karamata, Zoran Konstanti novic. Georg Kossack. Miroslav Kravar. Leopold Krelzenbacher, Anne McLaren. Abel Lajlha, Henry Leeming, Rado Lenček, Florjan l.ipuš. Zdrav ko Lorkovič, Radonu r Lukič, J tiraj Marti novič, Janez Matičič, Mylon Eugene Mere haut, Pavle Merkii. Kiril Micevski, Mihailo Mihailovič, Slavko Mihalič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, Zoran Muäii, Hermann Müller Karpc, KarlAle minder Müller. Vladi nur Negovski, Rudolf Neuhäuser, Boris Pahor. Branko Pav i če vi č, Marion Pees i, Slobodan Perovtč, Jože Ptrjevec, Boris Podrecca. Livto Po I d mi, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Ol to P rok op, Sta noji o Rajičič, Chintainani N. R. Rao. Alojz Rebula. Karl H. Rechinger, Helmut Rumpler, Peler Safar, Jakov Sirotkovič. Lojze S pacal. Jan Stankowski, Dimitrije Štefanov ič, Petar Stevanovič, Jože S t raus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svanc, Raj ko Tomovič, Felix ünger. Mslislav Volkov, John Waugh Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1995 A. PREDSEDSTVO Predsednik France Bernik Podpre dsednika Robert Blinc Ciril Zlobec Glavni tajnik Matija Drovcnik Tajnik I. razreda (zgodovinske i ji družbene vede) Zdravko Mlinar Načelnik oddelka za zgodovinske vede Rajko Bratož Načelnik oddelka za družbene vede Zdravko Mlinar Tajnik J L razreda (filološke in literarne vede) Janez Orešnik Tajnik III razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) Boštjan Zekš Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede Boštjan Zekš Načelnik oddelka za tehniške vede Peter Fajfar TajnikIV. razreda (naravoslovne vede) Jože Maček Tajnik V. razreda (umetnosti) Kajetan KoviČ Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Lidija Andolšek-leras B. POSEBNE ENOTE SAZU 1 ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil ga je akademik Miroslav Brzin, 2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič. 3. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodil ga je znanstven] svetnik v pokoju dr Avguštin Lah. 4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 5. ODBOR ZA ENERGETIKO Ukinjen na seji sktrpščione SAZU 27. februarja 19%. 6. VALVASORJEV ODBOR C. UPRAVA SAZll_ Upravni direktor je bil Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU I- POSEBNE ENOTE 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA 3. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVOOKOtJA 4. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN i. Valvasorje v odbor PREDSEDSTVO RAZREDI I. razred m zgodovinske ¡fl 30 v Ljubljani Izredni Član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov lrg6, tel. 140-90-60 Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel 17692-00, faks: 125-93-37. Mati četo v, Milko, dr znanosti, znanstveni svetnik v Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju Rojen 10 septembra 1919 v Koprivi na Krasu Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 226-352. Pogačnik. lože, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Rojen 14. marca 1933 v Kovorju. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 2000 Maribor, Koroška 118, tel. 062/ 223-401. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Man bor. Koroška 160, tel. 062/ 22-56-11, faks: 062/28-180, e. pošta: dekanat.pfmb@uni-mb.si. Toporišič, Jože. dr znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 11 oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30 maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18. tel. 341-197, Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel 17692-00, faks: 125-93-37, Dopisni člani Cooper, Henry R. jr,, rojen 30, septembra 1946. Redni proresor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomiiigtonu. Indiana, ZDA. Dopisni član od 6, junija 1995, Flaker. Aleksandar rojen 24, julija 1924, Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23 aprila 1987, Frangel Ivo, rojen 15 aprila 1920 Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6, junija 1983. Giesemanir Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za si a vi sliko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Licbiga, Giessen. Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat-Radulovic, Irena, rojena 19, januaija 1922, Znanstvena svetnica v Institutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ, Dopisna članica od 6. junija 1983. Jvič. Milka, rojena 11. decembra 1923, Redna profesorica za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, ZRJ, Dopisna članica od 6. junija 1983. ivie, Pavle, rojen 1. decembra 1924. Redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. ZRJ Dopisni član od 29. marca 1979. Konstantinov! č, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redili profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989, Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914. Redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadni, Hrvaška, in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Nemčija, v pokoju, Zadar, Hrvaška Dopisni član od 23. maja 1985, Kret/enbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnograiijo Univerze v MUnchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 199.3. Leaning, Henry, rojen 6. januarja 1920, Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu. Anglija, V pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985, Lenčck, Rado L,, rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, City of New York, ZDA in zaslužni profesor te univerze, Dopisni član od 30 maja 1991. Marti novic, Juraj, rojen 24 maja 19,16, Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 23, maja 1985 Neutiauser. Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu. Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995, Svanc, Gunnar Olaf, rojen 25, septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Lrhusu, Danska. Dopisni član od 27 maja 1993. lil. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede Redni člani Bline, Robert, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani Izredni član od 7 februarja 1969, redni Član od 25 marca 1976. Tajnik III, razreda SAZU od 27 febniarja 1978 do 31. oktobra 1980, podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 dalje. Privatni naslov 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 315-213, Službeni naslov; Institut Jožef Stefan, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 177-3344 ali 177-39-00, faks; 219-385; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 12560-68, faks: 125-34-23. Dolar, Davorin, dr. kemijskih znanosti, redni profesoT za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 1. februarja 1921 v Kranju. Izredni član od 5 februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov. 1000 Ljubljana. Igriška 2. tel. 210-828. Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni pTofesor za teorijo konslnikcij in potresno mženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27 maja 1943 v Ljubljani Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1993. Načelnik oddelka za tehnične vede v III, razredu SAZU od 7. maja 1996 dalje. Privatni naslov 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 219-852. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel 176-85-92, 176-86-02, faks: 125-06-93, e. pošla: peter, fajfar® ikpir. fagg.uni-lj.si Globevnik, Josip, dr, matematičnih znanosti, redni profesor za matematično analizo na oddelku za matematiko in mehaniko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. I/redni član od 23, maja 1985. redni član od 18, maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 212-067 Službeni naslov: Oddelek za matematiko tn tnelianiko Fakultete za matematiko in fiziko. 1000 Ljubljana. Jadranska 19, tel.176-65-48, faks: 217-281, e. pošta : josip,globevnik@fmf.uni-lj.si. Golič, Ljubo. dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 2, julija 1932 v Vrenski Gorci. Izredni član od 18 maja 1989. tedni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Na peči 4, tel. 445-349. Službeni naslov; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, i000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel 176-05-00, faks: 125-82-20, e. poŠta: ljubo.golic@uni.Ij.si, Gusar. Peter, dr fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, M i rje 21, tel, 211-019. Gycrgyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibcruetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vidoncih Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987 Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 334-893, Hadži Dušan. dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za slrukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redili član od 21. marca 1974. Tajnik ID. razreda SAZU od 27 oktobra 1980 do 30, junija 1992, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel 125-47-59. Peklcntk, Janez, dr ing. liabil. dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Rojen JI, junija 1926 v Tržiču, Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Predsednik odbora ¿a energetiko pri SAZU. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel, 348-500. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 177-12-00 ali 223-224. faks: 218-567 Stan ovni k, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani, Dredrti član od 30, maja 199], redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26. tel 751-140 Službeni naslov: Fakubeia za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 5, tel. 176-05-00, faks: 125-82-20. šuklje. Lujo, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakulteie za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 21. septembra 1910 v Jelši na Hvaru, Hrvaška. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gregorčičeva 13, tel. 125-53-74. Tišler, Miha. dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 18, septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani. Lukovica, Pod gradom 32, tel. 653-264. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo m kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana. ASkerčeva 5, tel 176-05-00, faks: 125-82-20," Vidav, Ivan, dr, filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubijam v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija, Izredni član od 17, oktobra 1958, redrn član od 2], decembra 1962. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Ilirska 8. tel. 321-303. Vodovnik. Lojze, dr znanosti, redni profesor za biokibemetiko in nevTokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. septembra 1933 v Mariboru Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik v m. razredu SAZU od 16 aprila 1992 do 24, aprila 1996 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede v III, razredu od 5. oktobra 1994 do 7, maja 1996. Privatni naslov: 1231 Ljubljana, Pol v Čeželj 16, tel. 372-21.3. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 1000 Ljubljana. Tržaška 25, tel 176-84-59, Taks: 126-46-58; e, pošla: vodovnik@svarun.re.uni-Ij.si. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 30, maja 1991 Načelnik oddelka za matematične, fiskalne in kemijske vede v III, razredu SAZU od 5 oktobra 1994 dalje in tajnik IN razreda od 7. maja 1996 dalje Privatni naslov 1000 Ljubljana. Trubarjeva 77, tel 329-293. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 314-127. faks: 131-51-27 e, po.ita: bostjan@biofiz.mf.uni-Ij si. Izredni člani Grabeč. Igor, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor /a fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kantctova 75. tel 263-718. Službeni naslov; Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel, 177-12-00, faks: 218-567, e. pošta: igor.grabee@fs.unj-tj.si. Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Bičevje2, tel 125-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za mate mat ijo in fiziko. 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 176-65-74, 177-37-95, faks: 125-70-74 ali 217-281; e. pošta: gabrijcl. kernel@ijs.si KraJj, Alojz, dr znanosti, redni profesor za bionicdicinsko tehniko, bio mehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27, maja 1993, Rektor Univerze v Ljubljani od 25. septembra 1995 dalje. Privatni naslov; 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 374-825. Službeni naslov; Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana. Tržaška 25, tel. 176-84-11, faks: 126-46-30; Univerza v Ljubljani, 1000 Ljubljana. Kongresni trg 12, tel. 125-41-17, faks: 125-40-53. Dopisni člani Balenovič, Krešimir, rojen 17 maja 1914 Redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25 marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918. Redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor. College Station, Texas, ZDA Nobelov nagrajenec, 1969, Dopisni član od 23. maja 1985. Borisevič. Nikolaj A , rojen 21 septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku. Belorusija, Dopisni član od 24 aprila 1981. Bratos, Savo, rojen 28 julija 1926 Redni profesor za fiziko, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija Dopisni član od 23, aprila 1987. Dcspič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 25. marca 1976. Grdenic. Drago, rojen 31. avgusta 1919 Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, HrvaŠka, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. H ah ii. Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981 Hajdin, Nikola, rojen 4 aprila 1923 leta. Redni profesor za staliko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRi. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merchant, Eugene My Ion, rojen 6, maja 1913. Višji svetovalec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Tnc. An Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Mihailovič, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakullete Univerze v Beogradu. ZRJ. Dopisni član od 25 marca 1976. Millier. Karl Alex, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zuriclm, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Maxa Plancka, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Hcidclbcrgu, Nemčija, Dopisni član od 10. marca 1977. Prtlng, Vladimir, rojcu 23. julija 1906 Predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Ziirichu. Švica, v pokoju. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979, Rao. Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in direktor ter predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore. Indija Dopisni član od 24 aprila 1981. Stnnkow>ki, Jan, rojen L januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti. Poznanj. Poljska Dopisni Član od 27 maja 1993. Tomovic, Raj ko, rojen 1. januarja 1919. Redni profesor za računalništvo in bio-medicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, ZRJ Dopisni član od 18. maja 1989. Waugh. John S., rojen 25 aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18 maja 1989. [V, RAZRED za naravoslovne vede Redni člani D roveni k, Matija, dr. znanosti, redni profesor ¿a mineralogijo, nahajališča mineralni li surovin, premogov in nafle, mikroskopijo ruti in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 14, februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni Član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 dalje. Privatni naslov 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 343-435. Službeni naslov: SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23. Gams. i van, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmart-nem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni Član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel, 341-846. Grafenauer, Stanko, dr, tehniških znanosti, Tedni profesor za knstalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24, aprila 1981 Tajnik razreda SAZU od 26, maja 1981 do 28. februarja 19R9, Privatni naslov: 4294 Križe, Scmčno 84, tel, 064/ 57-984. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. znanosti, redni profesor za fitopatologijo in fitofarmacijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18 maja 1989, redni Član od 6. junija 1995 Tajnik IV, razreda SAZU od 7, maja 1996 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Je ranči čev a 12, tel. 152-35-3), Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 123-11-61 in 263-770. faks: 123-10-88, Mayer, Ernest, dr filozofije, botanik - takso no m, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžtja ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku Izredni član od 21. marca 1974. redni član od 6. junija 1983 Tajnik IV. razreda SAZU od 15 februarja 1989 do 7 maja 1996 Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Valvasorjeva 5, tel. 214-659. Pleničar. Mario, dr. znanosti, Tedni profesor za D zi kal no geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov 4-240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 0(54/ 7J4-112. Turnšek. Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštilulu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šatamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Zelena pol 13, tel, 3.31-834. Vrišer, Igor. dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 13, januarja !930 v Ljubljani Izredni član od 23 aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 334-398 Službeni naslov: Filozofska fakulteta. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. tei. 17692-00 ali 176-92-44, faks; 125-93-37, Izredni člani Gu«ala, Matija, dr znanosli, znanstveni svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani; liabilitirani redni profesor za fiziologijo živali Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 11 decembra 1937 v Ljubljani Izredni član od 30. maja 1991 Privatni naslov: 1351 Brczovica. Pot na Tičnico 6, tel, 654-444, Službeni naslov: Prirodoslovni muzej, 1000 Ljubljana, Muzejska 1, tel. 12584-72, 218-886. 211-670. 125-84-72. faks: 218-846. e. pošta: matija.gogala® n i-lj. s i; mat ija. gogal a@ guc st. arnes. si Kranjc, Andrej, dr znanosti, znanstveni svetnik in predstojnik Inštituta /a raziskovanje krasa ZRC SAZU. Rojen 5. novembra 1943 Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 6230 Postojna. Rožna ul. 6. tel. 067/21-502. Službeni naslov: IRK ZRC SAZU, 6230 Postojna. Titov trg 2, tel, + 67/24781. faks: +67/23-965, e. pošta: izrk@zrc-sazu.si Šercelj. Alojz, dr znanosti, palinolog. znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju, Rojen R. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, Izredni član od 18. maja 1989, Privatni naslov 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 263-224 Zupančič, Mitja. dr. gozdarskih znanosti, fitocenoiog. znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1060 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 132-41-66. Službeni naslov: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel 125-60-68. faks: 125-52-53. Dopisuj člani H v rak. Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Holtinger, Lukas Con rad. rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v GeoloŠko-paleon to loškem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. K arama ta. Stevan. rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu. ZRJ. Dopisni član od 30. maja 1991. Lorkovič, Zdravko, rojen 3. januarja 1900 Redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Micevski, Kini. rojen 29. aprila 1926. Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotauiko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni Član od 6. junija 1995. Peesi, Marto rt, rojen 29 decembra 1923. Profesor-raziskovalce za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inšiilnlu, Budimpešta. Madžarska. Dopisni član od IS maja 1989. Poldini, Livio, rojen 7, septembra 1930, Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995 Rechinger, Kari Heinz, rojen 16, oktobra 1906. Dvorski svetnik in direktor Prirodosloviiega muzeja na Dunaju. Avstrija, v pokoju, Dopisni član od 30. maja 1991. S te va novic, Petar, rojen 3 junija 1914. Redni profesor za geologijo Rudarsko-geo-loškc fakultete v Beogradu. ZRJ, v pokoju Dopisni član od 20. marca 1975. V. RAZRED za umetnosti Redni člani Beril i k. Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18 maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Konienskega 8, tel, 311-766. Ali: 4274 Žirovnica, Breznica 41 A, tel. 064/802-105. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik dircktoija za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. maja 1995, Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 19% dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, lel. 3 10-589. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29 marca 1979, redni Član od 23. maja 1985, Tajnik V, razreda SAZU od 12 januarja 1993 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tel. 064/718-091. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991. redni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, tel. 571-281. Službeni naslovi Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2. tel. 17692-00, faks: 125-93-37. Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru, Izredni član od 6 junija 1983, redni član od 23. aprila 1987 Tajnik V, razreda od 8. januarja 1985 do 12 januarja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel 313-331. Mihelič, France, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27 aprila 1907 v VinuaSali pri Škof;i Loki. Redni član od 6. februarja 1963. Privatni naslov. 1000 Ljubljana. Aškerčeva 15. tel. 221-183. Mihelič, Milan, dipl, ing, arhitekt, samostojni kulturni delavec. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24 aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Peričeva 22. lel. 320-515, Službeni naslov: AB Arluteklm biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel, 311438. MinatlL Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991 Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel 216-735 Ramovš. Primož, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU v pokoju. Rojen 20. marca 1921 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. redni član od 6. junija 1983 Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Slovenska L tel. 125-33-66 Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27, apnla 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30 maja 1991, redni član od 6. junija 1995 Privatni naslov; 1111 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel 213-928. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, 1000 Ljubljana. Erjavčeva 23. tel, 212-726, faks: 219-071; atelje: 1000 Ljubljana. SvctČeva 1 Zlobec, Ciril, pesmk. romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, član predsedstva RS v pokoju Rojen 4 julija 1925 v Ponikvah na Krasu Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989, Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje. Privatni naslov. 1000 Ljubljana. Vošiijakova 10, tel. 312-876. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, lel. 125-60-68, faks: 12534-23, Izredni člani Hienj;, Andrej, pisatelj, Rojen 17. februarja 1925 v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 24, tel. 342-472 Jančar. Drago, pisatelj, tajnik Slovenske matice v Ljubljani Rojen 13. aprila 1948 Izredni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Stihova 2, tel. 132-33-22 Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg tel. 214200, faks: 214-227. Jcmcc, Andrej, akademijski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovne umetnosti Univerze v Ljubljani Rojen 29. novembra 1934. izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel /faks; 064/ 802-266 ali Studio, 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 225-761. Službeni naslov: Akademija za likovne umetnosti, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, tel. 212-726, faks: 219-071. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji Javorščici. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel. 225-407. Dopisni člani Beti h ari, František. rojen 10. septembra 1924. Slavist, kri lik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985. B raj d i e, Ivan, rojen 16, junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti. Zagreb, HrvaŠka. Dopisni član od 18 maja 1989. Cilenšck. Joliann, rojen 4. decembra 1913 Skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Fran za Liszta v Weiinarju, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 7. febniarja 1967. H antike. Peter, rojen 6 decembra 1942, Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg. Avstrija Dopisni član od 23. aprila 1987. lirvmvč. Vil, rojen 7 junija 1925. Književnik in prevajalec Tajnik uprave Kijev -ske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev. Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991, Lipus, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne Šole Šeutlipš na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985 Matičič, Janez, rojen 3. junija 1926. Komponist in honorarni docent za analizo glasbenih form in harmotrsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Pariz, Francija Dopisni član od 23. aprila 1987. Merku, Pavle, rojen 12, julija 1927, Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia "Trst A" v pokoju. Italija. Dopisni član od 23. maja 1985 Mihalič, Slavko, rojen 16, marca 1928. Pesnik v Zagrebu. Hrvaška. Dopisni član od 6 junija 1995. M oho rov ¡¿¡č. Andre, rojen 12. julija ¡913. Redni profesor za arlutekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, HrvaŠka, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. MuSič. Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar v Parizu. Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor, Boris, rojen 26, avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Italija, v pokoju Dopisni član od 27. maja 1993. PodieCca. Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing. arhitekture. Direktor InšLiluta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart. Nemčija. Dunaj, Avstrija, Dopisni član od 2.3. aprila 1987, RajiČic, Stanojlo, rojen 16, decembra 1910. Skladatelj Redili profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 20. marca 1975 Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924, Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Spaeal, Lojze Luigi, rojen 15, junija 1907. Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija Dopisni član od 23. aprila 1987 VI. RAZRED za medicinske vede Redni člani Andnlšek-Jcras. Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna članica od 23 aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 dalje. Privatni naslov 1000 Ljubljana, Župančičev a 14, tel. 216-044 Službeni naslov: Ginekološka Klinika, Klinični center. 1105 Ljubljana. Slajnicrjcva 3, tel. 140-31-01 (int 200) ali 140-11-51, faks: 140-11-10. Bat is. Janez, dr veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 15. marca 1919 na Konju pri Litiji. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Glavni lajnik SAZU od 10. marca 1985 do i4. maja 1992. Predsednik Terminološke komisije ZRC SAZU, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c. tel, 326-526. Brzin, Miroslav, dr. kemijski!) znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljnbljani v pokoju. Rojen 13. aprila 1923 v Ljubiji. Bosna m Hercegovina. Izredni član od 21. marca 1974. redni član od 29 marca 1979. Predstojnik Oddelka /a mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SA2U od 22 fcbiuarja 1979 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Prcsetnikova L tel, 344-502. Službeni naslov: SAZU. 1000 Ljubljana. Novi trg 3. tel. 125-60-68, faks: 12534-23; Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 312-721 ali 310-841. faks: 302-272. Dolenc, Vinko V,, tir znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Seslržali pri Ptuju. Izredni član od 23 aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Bratov Učakar 60, Službeni naslov: Klinika za nevrokirurgijo, Klinični center, 1105 Ljubljana. Zaloška 7. tel. 329-494, faks: 133-41-63, Fettich. Janez. dr. znanosti, redni profesor za dcrmatovciierologijo Medicinske fakultete Univerza v Ljubljani v pokoju. Rojen 9, oktobra 1921 v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vcsciova 19, tel. 126-43-00 Kamilic, Vinko. dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 7. aprila 1920 v Metliki, Izredni Član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lcvčcva 6. tel. 213-868 Milčinski, Lev, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 23, junija 1916 v Ljubljani. Izredni član od 29, marca 1979. redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, tel, 210-839. Novak, Franc, dr znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni pTofcsor. Rojen 2. junija 1908 v Kranju Izredni Član od 22 decembra 1961, redni član od 5 februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25 februarja 1976 do 27. maja 1992, Privatni naslov 1000 Ljubljana. Valvasoijeva 7, tel, 214-523, Trontelj. Jož.e, dr znanosti, redni profesor za ncvrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevrobiološke raziskave in razvoj Inštituta za klinično uevrofiziologijo. Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani Rojen 1. junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991. redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99. tel 645-009. Službeni naslov: Inštitut za klinično ncvroih.iologijo. Nevrološka klinika. KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 316-152, faks: 302-771, e. pošta: joze,trontelj @uikn. mf.uni-lj.si. Županiii, Andrej O., dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964. redni član od 5. februarja 1970. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Valvasorjeva 12, tel 216-974. Službeni naslov: Kabinet prof A, O. Župančiča, Patofiziološki inštitut Medicinske fakultete. 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 312-721, 310-841, faks: 302272. Izredni člani Ftrluga. Dušan, dr znanosti, redni profesor za patologijo Mcdicinske fiikultctc Univerze v Ljubljani, predstojnik Inštituta za patologijo MF Univerze v Ljubljani, Rojen 28. maja 1934 v GrubiSnem polju Izredni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, VMurgljali 111, tel. 332-944. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakuliele, 1105 Ljubljana, Korvtkova 2, tel. 140-30-42. faks; 301-816. Ko r daš, Marjan, dr. zna nosi i. redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 10000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 322-496. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 310-841, 312-721, faks: 302-272; e. poŠta; maijan. kordas@pafi.mf.uni-lj si Svetina, Saša, dr, znanosti, redni profesor biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Rojen 16 okiobra 1935 v Celju Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov. 1000 Ljubljana. Gradišče 6, Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 314-127. faks: 131-51-27. D upi sni Člani_ Dimitrijevič, Milan, rojen 27. januarja 1931. Redtli profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor Collegc of Medicine, Houston, Texas. ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981 Lajtha, Abel, rojen 29. septembra 1922. Rodili profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York, in Centra za nevrokemijo v N.S. Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevskega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995, Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931 Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesor za eksperimentalno medicino in direktor Mea-kins-Cliristie Laboratorijev McGill Univerze, Montreal PQ. Kanada Dopisni član od 6, junija 1983 Ncgovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909. Direktor Inštituta za splošno reanimate logi jo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-boldlove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. S afar. Peter, rojen 12. aprila 1924 Redni profesor za reanimalologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pitlsburgliu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Ungcr, Felix, rojen 2. marca 1946. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Academiae Sc i en ti aru m et Artium Europaea, Salzburg, Avstrija Dopisni član od 6, junija 1995, Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen leta 1923 Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N N. Priorova v Moskvi, Rusija Dopisni član od 7. februarja 1968 POPRAVEK V Letopisu za leto 1995 (46 knjiga) je v predstavitvi novega dopisnega člana S AZU dr Jožeta Strausa nastalo več napak, za katere se opravičujemo. Pravilno besedilo se glasi: Dr. Jože Straus seje rodil 1. 1938 v Trstu. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomira! J 962, Kot štipendist bavarske vlade in pozneje Inštituta Maxa PI at teka je študij nadaljeval v Münchnu, kjer je na Pravni fakulteti 1 1968 protnoviral s temo Konkurenčno pravo Jugoslavije v primerjavi z nemškim pravom. Po nekaj letih praktičnega dela v odvetništvu se je J. Straus zaposlil na Inštitutu Max a Plancka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Miiitchnu Najprej je delal kot znanstveni sodelavec, pozneje kot referent in vodja oddelka, odgovoren za evropsko in mednarodno patentno pravo ter za zaščite bio-tehnoloških izumov in pravo izumov v delovnem raznietju. Obenem je znanstveni predstojnik biblioteke tega inšlituta. L. 1986 ga je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani habilitirala in izvolila za rednega člana, Dr. Straus je vrhunski strokovnjak svetovnega ugleda za celotno področje intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. Poseben ugled si je pridobil s teoretičnim in svetovalnim delom na področju celovite pravne obdelave biotehnologije in genetskega inženiringa, ki predstavlja pomemben del sodobne naravoslovne znanosti. Po vsebini posega njegovo delo tudi na področja družboslovnega, sociološkega in psihološkega raziskovanja, Jc član najpomembnejših mednarodnih znanstvenih združenj s področij, ki jih proučuje, pomemben pa je tudi kot pedagog, Kot gostujoči profesor je predaval na Cornell University, Ithaca, New York, in sicer v letih 1989, 1992 in 1994. Od leta 199(1 redno predava prednici Evropsko in nemško patentno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Miinchiiu. P i of. Straus posveča posebno skrb stikom s Slovenijo, Pogosto predava na Pravni Takulteti Univerze v Ljubljani, predaval pa je tudi na Ekonomski fakulteti in na S AZU, Kot sodelavec Inštituta Maxa Plancka jc omogočil pridobitev štipendij mnogim slovenskim pravnikom v ZRN. J Straus je bil tudi glavni avtor načrta modernega slovenskega Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega raz-¡rteija, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 1. 1995. Visokokvalitctno delo. ki ga jc dr. Straus opravil v študijah organizacij WIPO, OECD. Komisije evropske unije UN IDO, UNCTAD in Svetovne banke, mu je prineslo med drugim naslednja priznanja in naloge: - lela 1993 gaje International Association for the Advancement of Teaching and Research in Intellectual Property (ATRIP) za dve lei i izvolila za predsednika: - predsednik Deutsche Forschungsgemeinschaft (DFG) ga je kot edinega pravnika imenoval v devetčlansko komisijo senata za osnovna vprašanja genetskih raziskav; - predsednik The Human Genome Organisation (HUGO) ga je imenoval za predsednika komisije za intelektualno lastnino te organizacije; - v Ictili 1993 in 1994 je bil član Advisory Panel for t lie Human Genome Project and Patenting DNA Sequences or the Office of Technology Assessment (OTA), Congress of the United States. Hkrati je predsednik Komiteja za biotehnologijo pri International Association for the Protection of Industrial properly in podpredsednik njene programske komisije. Kol avtor, soavior ali izdajatelj je objavil 6 knjig ter J 3i> razprav in recenzij. Predaval je na vseh celinah. Med novejšimi deli so spet prispevki, ki prvič mednarodno izvirno obdelujejo teoretično in praktično zelo pomembne vidike evropskega in konvencijskega patentnega prava - npr. o dopustnosti kliničnih raziskav z medika-menti, ki so predmet odvisnih patentov, o vplivu konvencije o biološki različnosti na intelektualno lastnino, sprejeti v Rio de Janeini, o interpretaciji člena 4H Pariške konvencije, o novosti, starejših prijavah in neškodljivih informacijah itd V veliki meri je bila po zaslugi dr. Strausa Slovenija kot prva od držav, ki niso članice evropskega patentnega sislema, zajetega v Evropskem patentnem uradu v Munchnu, pogodbeno vključena v ta sistem, Vsebino naše zakonodaje je svetovni javnosti predstavil v vodilnih mednarodnih znanstvenih revijah. Deia J, Strausa so bila objavljena v 10 jezikih. Skupščina SAZU je Jožeta Strausa dne 6. junija 1995 izvolila za dopisnega člana. BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1995 Janez Batis 200 let veterinarskega šolstva na Slovenskem. - Zb. Vet. fak Univ., Ljubljana. 1966, 33(1), str. 7-17. GESLA V ENC1KOPEDII! SLOVENIJE. 10 Icnji^ Josip Niko Sadnikar {sir. 367) France Berili k France Prešeren in njegov Sonetni venec - Le poete France Prešeren dans sa Couronne de sonnets. France Prešeren. Sonetni venec - La Couronne de sonnets Editions Mohoijcva založba. Klagcnfurt/Ce lovec, Ljubljana -Vicnne/Dunaj 1996 111 str.]. O slovenski kulturi in znanosti. Sveti Oče med nami. Stili mark. Ljubljana 1996, str, 164-166; Družina - Posebna izdaja. Janez Pavel H v Sloveniji, Ljubljana 20. maja 1996, str, 4; Slovenec-Sobotno branje. I. junija 1996, str. 27 /krajša različica/; Papež Janez Pavel II. v Sloveniji - Bog blagoslovi predrago Slovenijo. Družina do.o., Ljubljana 1996, str. 142-145. Začetek slovenske jezikovne identitete. Zbornik Brižinski spomeniki. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 1396. str. 9-10. Od dekadence k angažirani umetnosti in simbolizmu. Nova revija - Ampak, 15 (1996), št. 170-171. str. 7-9. Ivan Cankar. Govor ob stod\>ajset!etnici njegovega rojstva. Rasi, 7 {1996), št. 3-4, str. 196-199 h zgodovine Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Letopis SAZU, 46, Ljubljana 1996, str. 147-150. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in slovenski univerzi. Univerzitetna revija (Maribor) 3, 1996, št. 2, str, 12, Iz veka v vek, iz roda v rod. Ob petdesetletnici zbirke slovenskih klasikov. Delo -Književni listi, 12 decembra 1996, str. 13. A kad. Anton Trstenjak - devetdesetletnik. Slovenske brazde, 6, št. 3, 18. januarja 1996, str 3. Anton Trstenjak (1906-1996). Slovence 3, oktobra 1996, str, 4; Sodobnost, 44, 1996, št. 11/12, stT 899-900 Spremno mnenje Jože Felc. Preklic obsednega stanja Sanjska knjiga, Ljubljana 1996, str. 299-300. Pozdravni nagovor. Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma. Simpozij "96, Ljubljana 1996, str, 23-24, 24-26 {angl.). GLAVNO UREDNIŠTVO France Prešeren. Zbrano delo I, 11 (ponatis i z. 1965 in 1966; urcd. Janko Kos). DZS, Ljubljana 1996, 361 m 376 sir,; Franc Šaleški Finžgar. Zbrano delo XIV. (urcd. Jože Šifrer)- DZS, Ljubljana 1996, 461 str.; JuŠ Kozak. Zbrano delo IX. (ured, Jože Mutida). DZS, Ljubljana 1996, 516 sir,; Edvard Kocbek. Zbrana delo VI. (ured. Andrej Inkret) DZS, Ljubljana 1996, 944 str.; Stanko Majcen Zbrano delo IV. (ured, Goran Schmidt) DZS, Ljubljana 1996, 608 sir.: Anton Vodnik. Zbrano delo III. (ured, France Pibernik). DZS, Ljubljana 1996, 536 str, INTERVJUJI Stodevetdeset knjig slovenske estetske književnosti. Spraševala Marjeta Novak-Kajzer. Delo-Književni listi 11, januar 1996, sir 13-14. Intervju za zvočno pismo Radia Slovenije. Spraševala Maca Švabič, 13. januar 1996. Gost meseca. Spraševal Franc Bole. Ognjišče XXXII. 1996, št. 2, str. 6-10. Iz studia z vami. Spraševala Ines Škabar-Bitežnik RAI, Radio Trst A, 16. maj 1996. Ne le moti, tudi skrbi me dejstvo, kako težko se pri nas uveljavlja resnična kakovost. Spraševal Gregor Pucclj, Delo-Znanost 29. maj 1996, str. 9. Akademiji sploh ni do samoreklame. Spraševal Juš Turk Dncvnik-Sobolna priloga 29, junij 1996. str 16-17, Petdesetletnica nacionalne znanstvene zbirke klasikov. Pogovor z glavnim urednikom Zbranih del. Spraševala Marjeta Novak-Kajzer De I o-Kultura 11. december 1996, str, 13. Kultura in krščanstvo. Pogovarjal se je Vinko Potočnik Dom in svet. Zbornik MCMXCV1. X„ Maribor 1996, str. 67-71. Jane/, Bernik SKUPINSKE RAZSTAVE Exhibition of the Slovenian Contemporary Graphic Arts. El Hanager Arl Cenler, Kairo, 23,6. - 26.6, Slovenski slikarji - akademski učitelji Galerija Mancs, Praga. 27.6. - 21.7 Triennale Europea delt'Incisione Aquileia. Museo del Patriarcato, Aquilcia, 13.7, -18,8. Neue Kunst aus Slowenien - "Von uns aus". Stadthalic Hanau, Hanau. 10,9. - 12,10. GRAFTČNA MAPA Grafična mapa "Ex". Nova revija (Janez Benük, Andrej Jemec. Metka Kiašovec. Adriana Maraž. Lojze Logar). December 1996. Rajkn Bratož KNJIGA Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit. Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi - Ur. /Hrsg. Rajko Bratož. S i tula 34, Ljubljana 1996. 407 strani, RAZPRAVI Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4. Jahrhundert. - V: Wes tili vri cum und Nordostilalieu in der späl römischen Zeit. Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v pozno rimski dobi, str, 299-366. Ecclesia in gentihus. Vprašanje preživetja krščanslva iz antične dobe v času slovansko-avarske naselitve na prostoru med Jadranom in Donavo. - V: Grafenauerjev zbornik. Ur. V. Rajšp in sour.. Ljubljana 1996, sir, 205-225, RECENZIJE We ven Budak, Prva stolječa Hrvatske, Zagreb ¡994. - V: Byzantinische Zeitschrift 88/2, 1995, str, 460-46 DJ. Basler, Spätantike und frühchristliche Architektur in Bosnien und Herzegowina, Wien 1993. - V: Zgodovinski časopis 50. 1996, str. 150 G, Schramm. Anfänge des albanischen Christentums. Freiburg i. Breisgau 1994. -V: Zgodvinski časopis 50, 1996, str. 305-307, GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 10. LnjLgj Rimska doba (zgodovina; daljše geslo): Rižanski placit, Romauizacija. Robert BI i ii c Antiferromagnetic Correlations and Weak Ferromagnetism in a TDAE+-a Single Crystal, - Phys, Rev. Letters 76 (1996), str 523-526. (Avtorji: R. Bluic. K. Pokhodnia. P. Ccvc, D. Arčon. A. Omcrzu, D Mihailovič, P, Venturini, L. Golič, Z. Tronteij, J. Lužttik, Z. Jagličič, J. Pirnat.) Ferroelectrics and Proton Glasses. . Encyclopedia of Nuclear Magnetic Resonance, Wiley 1996, David M. Grant in Robin K, Harris, urednika, str. 1967-1980, Incommensurate Systems. - Encyclopedia of Nuclear Magnetic Resonance, Wiley 1996, David M, Grant in Robin K. Harris, urednika, str, 2501-2512. (Avtorja: R Blinc. D. C. Ailion.) Proton NMR in a TDAE-C60 Single Crystal. - Phys, Rev, B 53 (1996), str. 1402814031. (Avtorji: D, Arčon, J Dolinšek, R. Bljnc, K Pokhodnia, A, Omcrzu, D. Mihailovič, P. Venturini.) i)C NMR of the Organic Ferromagnet TDAE-C60. - Phys. Rev. B 53 (¡996), str. 9137-9142. (Avtorji: D. Arčon, J. Dolinšek, R. Bi inc.) Orientatiortal Glass Transition. - Fcrroclcctrics 183 (19%). str 235-244. (Avtorji: R. Pire, B. Tadič, R Blinc.) AntiferromagnetiC-to-Ferromagnetic Transformation in Powdered TDAE-C$q.~ Europhys. Lett, 35 (1996), str. 469-472. (Avloiji: D. Arčon, R. Blinc, P, Cevc, T. Jesenko.) Deuteron Tunnelling in H-Bonded Pseudo-Spin Glasses - J. Phys,-Chem. Solids 57 (1996), str. 1479-1481, (Avtorji: R, Blinc. J. Solinšek, D. Arčon, B. Zala r.) Antijerromagnetism and Ferromagnetism in TDAE-C&i Single Crystals. - Proceedings of the International Wimerscholl on Electronic Properties of Novel Materials: Fullerenes and Füllerene nanostructures, H. Kuzmany, J. Fink, M, Mehring in S, Roth, uredniki, World Scientific 1996, sir 539-543, (Avtorji: R. Blinc. P. Cevc, D. Arčon, D, Mihailovič, A Omerzu, P. Venturini in T. Jeseuko.) Quantum Effects in the Dynamics of Proton Glasses - Phys Rev B 54 (1996). str. R6811-R6814. (Avtorji: J. Dolinšek, D. ArCon, B Zalar, R. Pire. R. Blinc, R. Kind.) "Ct A>'QR in incommensurate bis f4-chlorophenyl') suifone. - Phys, Rev, b 54 (1996), str, 9141-9146. (Avtorji: U. Mikac. T Apih, M. Koren, J. Doliuïek. I Sel iger, J. Slak. R. Blinc.) Magnetic Resonance of the Weak Organic Magnet TDAE-C&. - Appl. Magn. Rcson. 11 (1996), str. 203-22R, (Avtorji: R. Blinc, D, ArČon, P. Ccvc. D. Mihailovic in A. Omer/u.) Peter Fajfar The N2 method for the seismic damage analysis of RC buildings, - Earthquake Engineering and St met u ral Dynamics, 25 (1996), sir, 31-46. (Avtorja: P. Fajfar, P, Gašperšič.) Design spectra for the new generation of codes - ltth World Conf Earthquake Eng., Acapulco, 1996, Proceedings, Elsevier, Paper 2127, iS str Simplified push-over analysis of budding structures, - 11th World Conf Earthquake Eng., Acapulco, 1996, Proceedings, Elsevier, PnpeT 1011, 8 str. (Avtorja: V, Ki lar. P. Fajfar.) Nonlinear seismic analysis of a semi-rigid frame building. - V: Semi-rigid structural connections, IABSE Colloquium Istanbul, 1ABSE Report 75, 161168. 1996. (Avtorja: P. Fajfar. D DrobniC.) Recent research into seismic design of bridges in Slovenia. - Workshop Civil infrastructure systems for the next century. Krakov, 1996, Proceedings. 6 str. (Avtorji: M Fisclungcr, T. lsakovic, P. Fajfar.) Study of inelastic behaviour of asymmetric and set-back buildings under monotoni cal ly increasing lateral loading. - European workshop on the seismic behaviour of asymmetric and set-back structures, Neapelj, 1996, Proceedings, 20 str. (Avlorja: P. Fajfar, V. Kiiar.) Evrocode 8 . Splošno in analiza. - Se miliar Uvajanje sodobnih evropskih standardov Eurocodc v Sloveniji, Postojna. 1995, Zbornik, str 151-176, 1996. Towards a new seismic design methodology for buildings - Uni verza v Ljubljani, FGG, 252 strani, 1996. (Urednik P. Fajfar ) New trends in the seismic design and evaluation of buildings - Workshop on implications of recent earthquakes on seismic risk. London, 1996, Abstract volume (A.S.Elnasliai in A.Papazoglon, urednika), sir, 50-51. Z vsemi močmi proti nevarni tendenci razi'rednotenja znanja. Ljubljanska univerza v obdobju prehoda. - Delo. Znanost, 1112.1996 Dušan Ferluga SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE Kidney biopsy study of early Balkan endemic nephropathy. - V: Čvoriščcc D., Ceovié S., Stavljenic-Rukavina A. eds. Endemic Nephropathy in Croatia. Academia Croa tica Scientiarum Mcdicarum Zagreb 1996. str. 43-72. (Avtorji: Ferluga D., Vizjak A, Hvala A., Vodovnik A., Tmačevič S., Halil-bašič A.) Klasifikacija in etiopatogeneza glomerulonefritisa in glomerulopatij. Druga dopolnjena izdaja Skripta Inštitut in Katedra za patologijo. Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1996, str. 1-48. (Avtorja: Ferluga D.. Vizjak A.) ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Overexpression of p53 protein in benign and malignant laryngeal epithelial lesions. - Anticancer Res 1996, 16, str. 1947-5. (Avtorji: Poljak M., Gale N„ Kambič V„ Ferluga Fisltinger J.) Quantitative ultrastructural study of afferent and afferent arterioles in IgA glomerulonephritis and benign nephroscehrisi. - Virchows 1996, 429, sir. 27581 (Avtorji: Razga Z., lvanyi, Zidar N., Ferluga D. Sonkodi S., Ormos J.) Immunohistochemical characteristics of SLE nephritis. - 11 Friuli medico 1996, 51 (Suppl. 1). str. 4-8 (Avtorji: Rozman B,, Vizjak A.. Hvala A.. Praprotnik D., Kajtna-Koselj M , Ferluga Dj. Rapidly-progressive glomerulonephritis. - L ¡ječ. vestn. 1996. 118 (S upi. 2). str. 1922 (Avtorji: Kosclj-Kajtna M.. K veder R., Bren A. F., Ferluga D , Vizjak A.. Hvala A.) Clinical course of ant i -neutrophil cytoplasmic autoantibody (ANCA) - associated glomerulonephritis and systemic vasculitis in the elderly. - Liječ. vestn. 1996, 118 (Supl, 2), str. 14-15. (Avtorji: Kaplan-Pavlovčič S., Kveder R„ Nagode B.. Ferluga D.) Bolezen norih krav in drage prionske bolezni. - Zdrav, vestn 1996. 65, Str 459460 (Avtorja: Ferluga D , Popovič M ) PRISPEVKI V KONGRESNIH ZBORNIKIH IN IZVLEČKI PRISPEVKOV Z MEDNARODNIH ZNANSTVENIH SIMPOZIJEV Morfologija in etiopatogeneza slabšanja ledvične funkcije. - V: Bren A. F , Kajl.ua-Koselj M., Kandus A,, Kvcdcr R.. ured. Ncfrologija 1996. Zbornik predavanj. Nefrološka klinika Interne klinike. Klinični center Ljubljana, 1996. str. 7-27. (Avtorji: Ferluga D., Vizjak A., Zidar N.. LuzarB.) Naši primeri gastritisov v luči Sydneyske histološke klasifikacije. - V: Cerar A.. Križman I ured.. Gastritis in z njim povezane bolezni. 27 Memorial ni sestanek profesorja Janeza Plečnika. Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, 1996, str. 27-33 (avlroji: Cerar A., Vodopivec B,, Dolenc-StražarZ., Ferlan-Marolt V„ Zidar N.. Jurčič V., Ferluga D.). Interstitial capillary changes m transplanted kidneys. - V: Proceedings of l lili European Congress on Electron Microscopy. Dublin, 1996. (Avtorji: Hvala A . Feriuga D., Kobcnter T.) The significance of kidney biopsy in patients with lupus nephritis (vabljeno predavanje) - I. Slovene Congress of Nephrology. Portorož, 19%, sir. 55-56. Hypocomplementemic urticarial vasculitis syndrome in children: Relationship to SLE with particular emphasis to renal vascular pathology. - III European Conference on Systemic Lupus Erythematosus. 1996, Abstracts. Clin Exp. RJietnato). Pisa 1996, 14 (Suppl 16), str. 51. {Avtorji: Ferluga D., Vizjak A„ Hvala A„ Perkovič T„ Kuhar M., Accetto M., JakŠa I.) Comparison of kidney extraglomerular vessel immune deposits and histologic lesions in systemic lupus erythematosus. - IIr European Conference on Systemic Lupus Erythematosus Pisa. 1996. Abstracts. Clin. Exp. Rliematol. 1996. 14 (Suppl. 16). str. 31. (Avtoiji: Vizjak A.. Fcrluga D., Rozman B.) ANCA-associated renal disease. - 1996 International Meeting on ANCA and AN C A -Related Diseases. The 7th International ANCA Workshop. Rochester (USA), 1996. Sarcoidosis Vasculitis and Diffuse Lung Diseases 1996, str. 274 (Avtorji: Koselj M., Vizjak A., Bren A. F., Skralovnik-Slern A., Kvcder R„ Fcrluga D„ Rott T., Hvala A.) Pathology of anti-proteirtOse 3 and ant i-myeloperoxidase associated glomerulonephritis. - 1996 International Meeting on ANCA and ANCA - Related Diseases. The 7th International ANCA Workshop Rochester (USA), 1996, Sarcoidosis Vasculitis and Dilfuse Lung Diseases 1996, str 274 (Avtoiji: Vizjak A., Ferluga D., Rott T, Nagode B., Koselj-Kajtna M, Kap Ian-Pavlovčič S.) VABLJENA PREDAVANJA Morfologija in etiopatogeneza slabšanju ledvične funkcije. - Nefrologija 1996, Nefro loška klinika, Interne klinike, Klinični center Ljubljana, Kranjska gora. 24.-25. maj 1996. Balkan endemic nephropathy. - Center za stomatološke raziskave na Institutu Jožef Stefan. Ljubljana, 26. februar, 1996. Patologija i patogeneza Hantanske nefropatije. - Medicinski fakultet u Tuzli, Tuzla, 17. maj, 1996. Systemic lupus erythematosus - auto imune disease of myriad pathomorphologies! appearances. - 1, Hrvatski kongres patologa i sudskih medicinam Zagreb, 26-28. september, 1996. The role of kidney biopsy m diagnosis of SLE. - I. slovenski nefrološki kongres z mednarodno udeležbo. Portorož, 23.-26. oktober, 1996. Pathology of endemic nephropathv versus well established renal pathological entities. - International symposium on etiopalhogenesis and Early Diagnosis of Endemic Nephropathy. Zagreb. November 7-9, 1996. (Avtorji: Fcrluga D., Hvala A., Vizjak A., Trnačevič S„ Halilbašič A., Cosyns J. P) Janez Fettich Analiza spolno prenosljivih bolezni v Sloveniji. - Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, Ljubljana. 1995. Stane Gabrovec Massimo Pallottino (¡907-1995). - Arheološki vestnik 46, 1995, 339-340. Borivoj Čovič (1927-1995). - Arheološki vestnik 46, 1995, 342-344 Postna razmišljanja. - Trnovo 16/7, 1996, 2 str. Govor Jakobu Šolarju oh 70-letnici. - V: Lojze štrubelj. Še vedno živo drevo Ljubljana 1996, 193-201. Proslava 75-letnice Zavoda. - V: Lojze Štrubelj, Še vedno živi drevo Ljubljana 19%, 224-228. ČLANKI v SLOVENSKI KRONIKI XX STOLETJA{1941-1945). Ljubljani 1W6 Sedemsto let antične Stične, str. 136-137. Studijski dnevt v Dragi, str. 195. Med halštatom in latenom, str. 300-301. IIVTEKVJU Nova revija 167, 1996-72 (spraševal J. Snoj). V: Še vedno živo drevo. Ljubljana 1996, 234-242 (spraševal J. Štrubelj.) PREDAVANJE Raj ko Loiar - Archeologist. - 28th National Convention of the American Association of the Advancement of Slavic Studies. Noston 14-17 November 1996. Ivan Gams Capability of karst surface for land use in the former agrarian and contemporary society (the case of Slovenia). - Proceedings of the Int. Geographical Conference 22-26. August 1994 in Prague "Enviromeut and Quality of Life in Central Europe". - Problems of transition. Cd Rom. Prague 1996. Relief kot vir rekonstrukcije paleoseizmičnasti na Slovenskem. - Ujma. 9, Ljubljana 1995, str 160-162. Zanje o velikih nesrečah in Ujma. - Ujma, 10, Ljubljana 1995, str. 160-162, Ujma v povirju Suhadolnice in Velunje 9. avgusta 1995. - Ujma, 10, Ljubljana 1996, str. 43-46. Geografske značilnosti Slovenije. - Ljubljana, 1996, 183 s. Delovni zvezek 39, s. 70 let Geografskega vestnika. . Geografski vestni k. 67, Ljubljana, 1995, s. 5-7. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1995. - Geogr;ifski vestnik, 67. 1995, s. 189-191. Ob desetletnici smrti prof dr. Svetozarja Ileiiča. - Geografija v šoli, V, 2. Ljubljana 1996, s. 6-9. Sigove ponivice s posebnim oziroma na Škocjanske jame. - Naše jame, 36, 1994, Ljubljana, s. 86-93. Krajevni leksikon Slovenije. - Ljubljana 1995: opisi naselij v občini Slovenja Gradec. Spomini. - Odsevanja. 14, 1996, Slovenja Gradec, s. 32-33. Ob izvolitvi dr. Andreja Kranjca za dopisnega člana SAZU. - Naše jame, 36, 1995, Ljubljana s. 179-180. Prihodnost Alp. - Delo, Sobotna priloga 28, sept. 1996, str. 40, GESLA V IjMClKOPEDill SLOVENIJE, 9 knjiga Podjtma. Podgotje, Podpeč. Pohoije. Pokrajina, Predalpski svet. Potok, Posavsko hribovje, Preseško jezero, Primorska. Kajetan Gantar Jordanes De origine actibusque Getarum, a cura di F. Giunta. - A, Grillone, Roma 1991 (ocena). - Živa antika 44, Skopje 1994, str. 183-184, De Lat in i tate apud Slovenos culta. - Acta selec ta Octavi Convent us Academiae Lat i ni tat i Fovcndae, Roma 1995, str. 697-706, Oh 80-letnici Doklerjevega Grško-slovenskega slovarja, - Raziskovalec 25, 5-6, Ljubljana 1995, Str. 38-40. Sofoklov Filokret in njegova aktualnost - Fil oktet, SNG Drama, Ljubljana 1996, str. 18-20. Th. Londner, Lyra Latum, Wien 1994 (ocena). - Jatius 17, G raz 1996, str, 73-74. Prevodi Esters (grška), Judi te, Tobita, Apostolskih del (z uvodi in opombami). -Sveto pismo stare in nove zaveze - Slovenski standardni prevod, Ljubljana 19%, str. 1209-1258 in str 1639-1682. Fer do Gcstrin Suženjstvo - prisilna migracija Slovanov v Italijo. - Zgodovinski Časopis 50/1, Ljubljana 1996, str. 11-20. Slovani in Senigallia v 15 stoletju. - Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 375-189. Contributo alla storia di Senigallia ne I la prima meta del Quattrocento. - Propostc e ricerche 36, 1996, str. 27-40. Delo dr. Josipa Žontarja za gospodarsko in socialno zgodovino. - Življenje in delo Josipa Žontarja Ob stoletnici rojstva, Ljubljana-Kranj 1996, str. 33-40, OCENE Slovenci in država. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, SAZU, Razprave 17, Ljubljana 1995. 382 sir. - Zgodovinski časopis 50, 1996, str, 154-155. F, Schneider - J Feichtinger in dr., Die "hritische" Steiermark 1945-1955, Graz 1995, 763 str. - Zgodovinski časopis 50/3. 1996, str. I Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana 1996, 271 str. -Zgodovinski časopis 50/3, 1996, str. GESLI V ENCIKOrEDlil SLOVENIJE, 10. knjiga Svobodno pristanišče; Solna trgovina, Josip Globevnik Perturbing analytic discs attached to maximal real submanifolds Of Cw. - Indag. Math. 7 (1996), str. 37-45. Non straightenable complex lines in C2 - Ark. Mat. 34 (1996), str. 97-10!. (Av-toiji: F. Forstnerič, J Globevnik. J.-P. Rosay } Embedding holomorphis through discrete sets. - Marh. Ann. 305 (1996), sir. 559569. (Avtorji: F. Forstnerič, J Globevnik, B. Stensones.) Morera theorems via microlocal analysis. - J. Geom.Anal. 6 (1996), str. 19-30, (Avtorja. J, Globevnik, E. T. Qui ni o.) Matija Godala ZNANSTVENA DEI,A Acoustic behaviour of some butterfly species of the genus Erebia (Lepidoptera ; Satyridae) - Acta entomologiea sSovenica, 4 (1), str 5-12 (1996) (Avtorja: Ribarič D., Gogala M ) Bioacoustics of singing cicadas of the western Palaearcoc: Clcadetta tibialis (Panzer) (Homoptera: Cicadidae) Acta entorno! ogica slovcnica, 4 {2), str. 45-62 (J 996). (Avtoiji: Gogala M. Popov A.V.. Ribarič D.) POLJUDNO ZNANSTVENA DELA Drsalci m njihovo sporazumevanje z valčki na vodni gladini. - Proteus 58, str. 158160 (1996) Rojenje žuželk. - Proteus 58: 379 (1996) Water stri der s and their ripple communication. - Malayan Naturalist 49 (3) , str. 18-20 (1996) Bogomolka (Mantis religiosa). - Proteus 59 (1), str, 42 (1996) PREDAVANJA Vergleich der Gesänge der Singzikaden Cicadivetta tibialis, Cicadetta mediterránea und Tettigetta brüll ei. - II. Auchenorrhyncha Tagung, Graz, 20 -22. 9, 1996. (Avtöija: Gogala M., Popov A.) Acoustic Biodiversity in tropical cicadas: examples from S E. Asia. - The XV, Symposium of I lie International Bio Acoustics Council (IB AC). Pavi a, 24. -26. 10. 1996. Prof. Albin Seliškar in slovenska zoofiziologija. - Memorial m sestanek Slovenskega fiziološkegadmStvaob 100. obletnici, Ljubljana 14. 11. 1996, Biöacoustic estimation of biodiversity - experiences from Europe and S.E. Asia. International Senckenberg Conference, Global Biodiversity Research in Europe. Frankfurt a.M., 9- 13. 12, 1996. Zur Bio akustik der Zikaden Südostasiens, - Zoologisches Kolloquium des 1. und II, Zoologischen Instituts, Georg-Angust-Universität, Göttingen -5. 12. 1996 GRUGADELA Nova WWW stran (INTERNET): http://stcnar.arncs.si/gucst/] jprirodm3/asiaii cicadas, html L julio G« I i L ČLANKI Synthesis and Structure Determination of a New Aluminophospate from Fluoride Medium, - H.G- Karge, 1, Weitkamp (Eds.), Zeolite Science 1994; Recent Progress and Discussions Sludies in Surface and Catalysis, 98, (1995), str 270-271 Elsevier Science B. V., Amsterdam. (Avtorji: N. Zabukovec, L. Golič. V. Kaučič.) Synthesis and structure of a new cobalt-containing aluminophosphate - Zeolites, 15, (1995), str. 104-11Ü. (Avtorji: N Zabukovec, L Golič, P. Fajdiga, V. Kaučič.) Hydrazinium(l +) Hexafluorogallate(Hi') and Hydrazmium(2+) Aquapentaßuoro-gallate(IIJ). - Acta Ciyst., C52, (1996), str, 493-496. (Avtoiji: A. Meden, J. Šiftar, L,Golič.) Antiferromagnetic Correlations and Weak Ferromagnetism in a TDAE* -Single Crystal. - Ehys. Rew. Lett., 76, (1996), str. 523-526. (Avtorji: R. Blinc, K Pokhodnia, P Cevc, A. Oinerza. D. Mihajlovič, L. Golič, Z, Trontclj, J Lužnik. Z Jeglič, J Pirnal) Untersuchungen des Hydroxy lammonium-Ftuorogallats. - Monatsh. Ghent, 127, (19%), str. 581-586. (Avtoiji: M. Kristl, B. Volavšek, L. Golič.) Trithiooxalat als vari abler Brtickenligand - Kristali- urtd Molektilstruktur von ¡.t-Trithiooxalato~bis{bi$(triphenylphospkan)kupfer(I)]. - Z, anorg,allg. Chcm., 622, (1996), sir. 1236-1240, (Avlorja: P. Strauch, L. Golič.) Single-crystal structure refinement of four compounds in the Yi^rPrJiajCu^yA lyO is system. - J. Mater. Res,, 11 (1996), sir 1-5. (Avtorji: A. Meden. E, Holzinger-Schweiger, G Lei s in g. S. Pejovnik, L Golič,) t'RED A V A.NJE NA K0N5RES U 4-Nit r oper oxy benzoic acid - Triphenyiphosphine oxide monohydrat (I) and its isosiructural analogue with Iriplienylarsirie oxide (II). - Fifth Slovenian -Croatian Crystallographic Meeting, Zreče, Slovenia, June S3 - 15. 1996. Book of Abslracis, str. 24. (Avtorji: A. Golobič, L, Golič. B. PlesmČar.) Ludvik Gyergyek Identification of dynamic System using max-min and max-product neurons. -Elektrotehniški vestni k 63 (2), str. 78-82, 1996. (Avtorji: F. Jurkovič, L, Gyergyek, F. Bremšiik) New Approach to mass Spectra Recognition. - Kovine, zlitine, tehnologije, lestnik 29 (1995), š. 1-2, str. 345-347. (Avtorja I- Belič, L, Gyergyek.) Tine Hribar RAZPRAVE Antigona s Death and the Day After. - V: 29th International Writers' Meeting (Bled, 21 5.-25.5.1996), str. 1-7. Slovenska samozavest. - V: Slovenska smer. Cankarjeva založba. Ljubljana 1996, str, 83-94. Objektivna realnost ideje Boga. - Phainomcna 5 (1996) 17-18, str 71-131, Etika tn profesionalnost. - V: Profesionalna etika. Univerza. Maribor 1996, str. 3541. Najvišji zakon življenja I-lIl - Nova revija 15 (1996), 170-171, 172-173 in 174175, str. 173-185, 155-168 in 138-151. Religija in/kot iluzija. - V: Sigmund Freud:Prihodnosl neke iluzije. Obzorja. Maribor 1996, str. 69-130. PREVODI Rene Descartes; Misli k dokazu bivanja Boga in k razliki med dušo in telesom. -Phainomcna 5 (1996) 17-18, str- 5-14. Edmund Hussert: Pregled vsebine Kar tezi jonskih meditacij (prateksta). - Phainomcna 5 (1996) 17-18, str. 15-22. Descartesov nesporazum. Phainomena 6 (1996) 17-18, str. 23-32. Martin Heidegger Idea kol re pretesen tans ali quid in kot repraesentatum. - Phainomena 5 (1996) 17-18, str- 41-58. Tradicionalni preskos vprašanja svelnosti sveta v Descartesovem primeru. Phainomcna 5 (1996) 17-18. str 41-58. Andrej Je mec SKUPINSKE RAZSTAVE Razstava slovenske grafike v salonu diovenije v palači narodov, Ženeva. 24. oktobra 1995-19%, ' Hommage à Santamaso", Galerie Aras, Saulgaus, 3. februarja - 27. aprila 1996, Tri enak Europe a dell' Incisione AQUILEIA '96, Oglej, 13. julija - 18. avgusta 1996. Skivenski slikarji - akademijski učitelji, Galerija Mânes, Praga, 27. aprila - 21. julija 1996. Razstava slovenskih likovnih umetnikov ob obisku papeža Janeza Pavla H. v Zavodu sv. Stanislava, Ljubljana-Sentvid, 21, maja - 11). junija 1996. Razstava The Slovenian Contemporary Graphe Arts, El Hanger Art Center, Cairo, 23,-26. junija 1996, 4, Bienale slovenske grafike Otočec, Novo mesto, 28. junija - 30. septembra 1996; prenos razstave v Northern Arizona University Art Museum and Galleries, 31. oktobra - 1. decembra 1996. Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Mestna občina Kranj; 27. septembra - 27. oktobra 1996, Grafična mapa "EX", Janez Bcrnik, Andrej Jemcc. Metka Krašovcc, Lojze Logar, Adriana Maraž. založila Nova revija Ljubljana, dccemhcr 1996. Razstava iz zbirke Kovinolehnc, galerija Keleia. Muzej novejše zgodovine Celje, 5, 12, 1996 - 15. 1. 1997. ČASOPISI Likovna vzgoja "Ko gleda v daljnogled - slepec". - Delo, Sobotna priloga, str. 36, Ljubljana. 12. 10, 1996 "Novaprenova, stara napaka". - Razgledi, str. 14. Ljubljana, 30. 10 1996 POSVETOVANJA Uvodni referat na posvetovanju 'Likovna vzgoja v s loven škili srednjih šolah", Ljubljana, Cankarjev dom, 22. maja 1996; Zbornik posvetovanja založil Zavod Republike Slovenije za šolstvo; zbrala in uredila Andrej Jcmcc in Marjan Prevodnik, "Namesto predgovora", str. 5-6 in uvodni referat "Akademija za likovno umetnost v Ljubljani in likovni pouk v slovenskih srednjih šolah", str. 8-15. Diskusij ski večer Kluba Nove revije in Kulturnega foruma, Ljubljana, 4. decembra 1996. Franc Jakopin Razprave II. razreda SAZU - Ljubljana 1996 (sourednik). Zbornik Brižinski spomeniki. - SAZU, Ljubljana 1996 (sourednik) III. Trubarjev zbornik - Prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem. Slovenska matica in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Ljubljana 1996 (sourednik), Prevajanje aorista in imperfekta v Brižinski h spomenikih. - Zbornik Brižinski spomeniki, str. 177-184, SAZU, Ljubljana 1996, FonoloSkt sistem knjižnega jezika slovenskih protestanov. - III Trubarjev zbornik. Ljubljana 1996 (Majda Meršc. Franc Jakopin. France Novak). Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. - III Trubatjev Zbornik, Ljubljana 19% (France Novak, Franc Jakopin. Majda Merie). Kopitar, Koppen in Vostokov. - Kopitarjev zbornik, str 405-411, Ljubljana 1996. Slovensko knjižno besedišče v stiku z drugimi slovanskimi jeziki. - Zbornik predavanj XXXII, Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, str. 27-35, Ljubljana 1996. Delo jezikoslovca Vatroslava Oblaka. - Glasnik Slovenske matice XX, str. 33-42, Ljubljana 1996. Niko Kuret (¡906-1995). - Letopis SAZU 46, sir. 136-137, Ljubljana 1996. Iskra Čurkina, Rusko-slovenski kulturni stiki. od konca ¡8. stol do ¡914. -Slovenska matica. Ljubljana 1995. Slavistična revija 44 (1996), str. 86-93 (occna). PoIjsko-slovenski odnosi v Enciklopediji Slovenije 9. - Delo. Književni listi, 4. januarja 1996, Iskanje podob v preteklosti. Pogovor. - Republika, SL 33, 4, 2, 1996, str. II. Dunajski zbornik o Jerneju Kopitarju. - Delo, Književni listi, 10, maja 1996. NikitalljiČToistoj(¡5. 4. 1923-27. 6. ¡996). - Delo,Književni listi, 11. julija 1996. Italijanska slavi stika v počastitev našega rojaka profesorja Boža Radoviča. - Delo, Književni listi, 14. novembra 1996. GESLA V ENCKOFEDUI SLOVENIJE, 10. bijiga Radovič Božo (62), Rusistika (333-334) (soavtor). Taras Kcrmauner Zbogom zvezde. - Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana. 1996, 362 strani. Rdeči brat - Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana, 1996, 318 strani. Slovenski plemenski junaki - Tugomer II. - SAZU, Ljubljana, 1996, 274 strani. Rdeče zlata zgodovina. - Slovenski gledališki in filmski muzej. Ljubljana 1966, 260 strani. Krščanstvo, slovenstvo in civilna družba. - Taložba Pot. 1996, 260 strani Pravica do oblasti. - LUMI, Ljubljana, 1995, 318 strani, Gabri jel Kernel Measurements of the decay (73) D° K+. - Z. Pliys C69 (1996), str, 405-408 (kolaboraeija ARGUS, več avtorjev). Measurements of the semileptonic branching fractions of the D° meson. - Pltys, Lett. B374 (1996), str 249-255 (kolaboraeija ARGUS, več avtorjev). Two measurements of B°B°mixing using kaon tagging. - Phys Lett. B374 (1996), str. 256-264 (kolaboraeija ARGUS, več avtorjev). Two-photon production of a> pairs. - Phys Lett. B374 (1996), str. 265-270 (kolaboraeija ARGUS, več avtorjev). Physics with ARGUS. - Phys Rept. 276 (1996), sir. 223-405 (avtor poglavja o dvofotonski fiziki). Janku Kos MONOGRAFIJE Duhovna zgodovina Slovencev. - Slovenska malica. Ljubljana 1996. - 225 sir. Književnost, Učbenik literarne zgodovine in teorije. - 2.natis prenovljene izd.. Obzorja, Maribor, 1996. - 469 str. : ilustr. - (Srednje izobraževanje i Obzorja) Očrt literarne teorije. - 4, izd. - DZS. Ljubljana, 1996, 188 str. Pregled slovenskega slovstva. - 11. izd., dotis. - DZS (Delo), Ljubljana 1996, 487 str. Pregled svetovne književnosti. - 8, izd, DZS, Ljubljana 1996, - 277 str Članki in sestavki Cankarjeva razmerja do krščanstva, revolucije, spolnosti. - V: Nova revija. - Letn. 15, št. 170/171 (1996), str, 13-17 (priloga Ampak). Dominik Smole in moderni slovenski roman l Janko Kos - V: Dominik Smole / Dušan Jovanovič... [et al.]. Nova revija. Zbirka Interpretacije 5 (1996), str. 195-209. Goethe m Izbirne sorodnosti. - V: Izbirne sorod nosi i / Joliann Wolfgang Goethe. Mihelac, Ljubljana. 1996 (Zbirka Svetovni klasiki; 45) 1996. str. 225-233 K vprašanju o bistvu tragedije. - V: Primerjalna književnost, - Letn. 19, St 1 (1996), str 1-16. Literarna teorija pri pouku književnosti. - V: Literarna teorija pri pouku književnosti / Janko Kos ... [et al.]. -Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo (1996). - (Matura). - Str. 7-15, Nikoli ne bi odšel na samoten otok / spraševal je T. V - V: Literatura. - Letn. 8. Št, 55 (januar 1996), str. 66-82. Portret. Pesnitev o Črtomiru in Bogomili. - V: Krst pri Savici / likovna upodobitev Milogoj Dominko, - Bilje : Studio Ro, Založba HumaT (1996), - (1996) str, 4-5. Pismo urednikoma. - V: Literatura. -Letn. 8, št. 65/66 (november-december 1996), sir. 83-85. Posvet o perspektivovstvu / Jože Dcžnian, Veljko Rus, Janko Kos ... [et al. j. - V: Borec. - Letn. 48. št. 551/552 (1996), str. 9-110 Primerjalna molivno-tematska interpretacija brižinske homilije, - V; Zbornik Brižinski spomeniki i | uredili Janko Kos. Franc Jakopin in Jože Faganel s sodelovanjem Petra Štilia, Marijana Smolika, Darka Dolinaija]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede: Trst : Mladika (1996). - (Dela); 45) - (1996)str. 383-389. Recepcija Biblije v slovenski literaturi. - V: Slovenec, - (20,10.1996) Str. 5, Spomenica o slovenskem jeziku / Janko Kos ... [et al |, - V: Nova revija. - Letn. 15, št. 169 (maj 1996), str 23-25, priloga Ampak GESLA; V ENClKOFEDiJI SLOVENIJE. 10 knjiga Razsvetljenstvo: književnost (116-118), Rcizcm (156). Revija 57 (i86), Rokoko: književnost (264); Roman (266-269), Romanca (269-270), Romantika; Romantika: književnost (281-283). UREDNIŠKO DELO Prešeren, France: Zbrano delo. Knj. I. Poezije / France Prešeren; [uredil in opombe napisal Janko Kos]. - PonaL izd. iz leta 1965, |bibliofilska izd.) - Ljubljana: DZS, 1996. - 361 sir.; 21 cm. - (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) Prešeren, France: Zbrano delo. Knj 1, Poezije / France Prešeren: [uredil in opombe napisal Janko Kos|. - Ponatis izd. i/leta 1965. - Ljubljana: DZS, 19% -361 str,; 21 cin - (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) Prešeren, France: Zbrano delo, Kuj. 2 / France Prešeren; J uredi I in opombe napisal Janko Kos], - Ponat, izd. iz le(a 1966, [bibiio(11 ska izd,], - Ljubljana : DZS, 1996. - 376 str.: 21 cm. - (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) Prešeren, France: Zbrano delo, Knj. 2 / France Prešeren; [uredil in opombe napisal Janko Kosj. - Ponalis izd, iz leta 1966, - Ljubljana: DZS, 1996 - 376 str.: 2 I cm. - (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) Slovenska književnost i [uredili Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik]. -[2. izd,]. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. - 572 str,; 21 cm. - (Zbirka Sopotnik) Zbornik Brižinski spomeniki / [uredili Janko Kos, Franc Jakopin in lože Faganel s sodelovanjem Petra Št i ha, Marijana Smolika, Darka Dolinarja; prevajalci Lojzka Bratuž... et al.j. - Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Trst: Mladika, 1996. - 498 str.; 27 cm - (Dela / Slovenska akademija znanosii in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede = Opera / Academia scientiarum ei artium Slovenica, Classis II: Philologia et lifterae. 45) Marjan Kordaš A quantitative approach to the study of some aspects of cardiovascular ami renal physiology. - V: Manual and computer programs. Second edition, Radovljica, Didakta, 1996, 59 str. (skupaj z dvema dva računalniškima programoma, ver. 2.0, 118 oz, 93 kByte), Kb. A simplified mathematical approach to the understanding of the cardiovascular system, ver. 2.1. - Karlsruhe (Nemčija), ASKnel Software Shop (hlip://www asknct.de/), Računalniški program (kompletna ter demonstracijska različica). The renal handling of the substances with a kidney transport maximum, ver. 2.1. -Karlsruhe (Nemčija), ASKnel So It ware Shop (http://www.asknet.de/). Računalniški program (kompletna ter demonstracijska različica), Kajetan Kovič BIBLIOGRAFIJA ZA L. ¡995 Maček Muri. (10 natis). - Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. Moderna slovenska lirika 1940-1990, - Kajetan Kovič: Bik, Labrador, Dežela živih, Dežela nerojenih, Pastorale (Deveta), Genesis, Adam in Eva. - Mladinska knjiga. Ljubljana 1995. primi pesmico za rep. Mali cvetnik slovenske mladinske poezije - Kajetan Kovič: Kočija, Naš maček. Popotnika. Uspavanka, Zdravilo, Zlata ladja. Zvezdo-plovec. - Založila Obzorja, Maribor L995. Stefan George: Urika. - Izbral, (iz nemščine j prevedel, spremno besedo in opombe napisal K. Kovič. * Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, sir. 104, KNJIGE IN ANTOLOGIJE (prevodi > Alois Hergouth in Sladka gora, (Literarni portret). - Slovensko-nemška izdaja. Poleg naslovne študije v knjigi tudi Kovičev slovenski prevod Hergouthove črtice "Moja dediščina onkraj meje". S slikami Geralda Brettschuha. -ADEVA & Verlag Styria. Graz 1995, str 72. (Besedilo objavljeno tudi v Delu pod naslovom: Pesnik je čarodej, ki izkušnjo spreminja v mit. Ljubljana, R. 6. 1995). Ljeto, (Prevodpesniške zbirke Poletje). - Srbohrvaški prevod Josip Osti. - Založba: Vodnikova domačija. Biblioteka "Egzik-abc", Ljubljana 1995, str. 68. E megale tom arkoidon shole. (Moj prijatelj Piki Jakob). Grški prevod Lojzka Avagianu -Založba Savalas, Alene 1995. Nirgendwo eingewebte Spur Antologija slovenske lirike. Uredil Janko Ferk. - Kajetan Kovič: Weisses Gedicht (Bela pesem), Wie soli ichs sagen (Kako naj rečem), Dichters Leben (Pesnikovo življenje), Chanson, Romanze (Romanca). - Nemški prevod Peter Kersche. - Edition Atelier, Dunaj 1995 Das Buch der Ränder. Lyrik Antologija srednjeevropske poezije - Kajetan Kovič: Mon père. Nemški prevod Alois Hergouth. Grünes Gedicht (Zelena pesem). Nemški prevod Klaus De il er O lof - Wieser Verlag, Klagenfurt-Salzburg 1995 Viiemca-Desetnica. Antologija slovenske poezije. - Kajetan Kovič: Wasser des Lebens (Voda življenja, nemški prevod Alois Hergouth), In meiner Kaschemme (Vmojem bifeju, F. H ); Mon père (A H.), Windslob (Hvalnica vetru. F. H ), Anleitung zum Schlafen (Navodilo za spanje, F H.) Der Grenzgänger (Mejaš, A. H). - Lillerae slovenicae. I. XXXIII, Ljubljana 1995, Št 1. Mali in srebro - Srebro i mech. Dvojezična antologija slovenske poezije. - Kajetan Kovič: Byk (Bik), Glos (Glas), Kraina nienaradzonych (Dežela nerojenih). -Poljski prevod Katarina Šalamun-Biedrzvcka - Fundacija 'Pogranicze", Sejny 1995. Poesia eslovena contemporánea. - Kajetan Kovič: ¡I niño (DečekJ, Sólo asi (Le tako), Mon pere, La visita (Übisk), El perro rabioso (Stekli pes). El otoño de los sldados muertos (Jesen mrtvin vojakov). Un mensaje desagradable (Nepriljudna poslanica). Salmo (Psalm). - Španski prevod Nina Kovič in Francisco J. Uriz. - Litterac slovenice. 1. XXXI11, Ljubljana, 1995, Št. 3. Orfeus v dešti. Izbor iz slovenske modeme jx>ezije. - Kajetan Kovič: Smrt basnikum (Smrt pesnikov, češki prevod Viktor Kudelka). Pozimm voda (Podtalna voda, O. F. Babler), Vitr a steblo (Veter in steblo, O F Babler), Stavim (Zidam, O. F Babler), Ohen a voda (Ogenj in voda, Ivan Dobrovsky), Klaun (Klovn, O, F. Bebler), Roboti (O. F. Babler). - Společnost pratel jižnich v Češke republice, brno 1995. PESMI Dežela nerojenih- Oznanjenje. - Družina in dom Celovec 10/1995, Dež. Hlap. Nisem, Srečni potoki. Zbežal bom. - Razgledi. Ljubljana, 20, 12. 1995, PESMI (prevodi) Mon père. Konec knjige, Črna molitev. Navodilo za spanje. - GrŠkl prevod Lojzka Avagiami. - E lekse, št. 125, str 56-58. Atene, J-Il 1995. Gedichte. Der Sommer (Poletje), Der Grenzgänger (Mejaš), Die Abtöse (Menjava), Weglosigkeit (Brezpotje), Die Versteigerung (Dražba), Wetter als Atemholen (Vreme kot vzdih). Der Regen (Dež), Noch habe ich nicht (Nisem). - Nemški prevod Fabjan Hafner. - Akzente, 1. 42, zv. 1, str, 16-24., Miinchcn, februar 1995. Wie soll ichs sagen. Nemški prevod Peter Kersche. - Brücken, Dortmund, 3/95, str. 154. Sibirischer Zyklus mit Kommentar: Der J'ger (Lovec), Kommentar, Die Frauen (Ženske), Die Soldaten (Vojaki), Kommentar. - Nemški prevod Kajetan KoviČ, - Nova revija-Bcgcgnungeii. Ljubljana 1995, str, 119-121. Vers objektivan (Pesem - objektivno), Vers subjektivan (Pesem - subjektivno), Don Juan, - Madžarski prevod IstvAn Baka, S spremno besedo Istvàna Frieda, -Tiszataj, Szegcd Junij 1995, str 22-26. Arena. Šah. - Bolgarski prevod Teodora Gančeva in Gančo Savov. - Blgarski pisatelj, Št. 36. Sofia. September 1995. PREVODI IZ DRUGIH JEZIKOV Štefan George, Na življenje in smrt Maksi mina 1-5. (Iz neinšline,) - Razgledi. Ljubljana, 2. avgusta 1995. Roža Domaccyna: Pesmi (Iz nemščine). - Vileuica 95, DSP, Ljubljana 1995. Ernst Wiebner. Vegasta hiša (Iz nemščine), - Vilenies 95, DSP, Ljubljana 1995. Gunnar D. Hanssson: Johann Gottfried Herder zaupšča Rigo poleti 1867, (Iz nemščine) - Vileniea, 9. 9 1995. DSP, Ljubljana 1995. R. M. Rilke: Otroštvo, Panter. (Iznemščine) -Evropska lirika DZS, Ljubljana 1995 Georg fraki: Sebastijan v snu. (Iz nemščine) - Evropska lirika. DZS, Ljubljana 1995. INTERVJUJI Gita Vončina, Pogovori s slovenskimi pesniki in pesnicami - Kajetan Kovič, str, 133-146. - Radio Slovenija. Ljubljana 1995. Ženinov kar pet, nevesta-nagrada pa le ena sama. - Delo, Ljubljana 20, 6. 1995 TELEVIZIJA Pajacek in punčka, Mladinski film, Zgodba: Kajetan Kovič, - T V Slovenija L krstna izvedba: 26. 4 1995, Piki Jakob. Mladinska TV nanizanka. 7 epizod. (Ponovitev), - TV Slovenija l, marcc-april 1995, RADIO Nove pesmi: Ljudomrznik, Sopotnica, Srečni potoki. Hvalnica vetru. - RS I, 11. 6, 1995. BIBLIOGRAFIJA ZA L \996 KNJIGE m ANTOLOGIJE Pajecek in punčka (Drugi natis). - Mladinska knjiga 1996. Banane. - Mladinska knjiga 1996. Profesor domišljije. (Roman). - Založba Mihelač 1996, Sončnica na rami. (Pesmi za otroke Tretja dopolnjena izdaja,) Kajetan Kovič: Šolski z\'onec, Medvedja šola. Naš maček, Kočija, Franca izpod klanca, Potovanje, Pobeg, Jurij, Zvezdoplovec, Popotnika. - Mladinska knjige 1996 Biscrnica (Slovenske kratke pripovedi za otroke). Kajetan Kovič: Pajacek in punčkia, - Mladinska knjiga 1996. KNJIGE IN ANTOLOGIJE tprevudi) Anleitung zuni Schreien (Antologija slovenske proze). - Kajetan Kovič: Die erste Nacht mit Tereza (Prva noč s Terezo), Nemški prevod Janko Ferk - Edition Atelier. Dunaj 1996. Terra, mar c lume (Poezija Bosne in Hercegovine. Bolgarije, HrvaŠke, Slovenije, Makedonije, Črne gore in Srbije). Kajetan Kovic: Auga de vida (T oda življenja), Caminante fronteinzo (Mejaš). Galicijski prevod Ursula Heinz de Lorenzo. - Xunla de Galicia. Ponlcvedra 1996. PESMI Moje mesto. - Pepita Ljubljana, julij-avgust 1996. Str. 124, Deževje - Delo. Književni listi. 23. 9 1996 PESMI (prevrati) Voda življenja, Izvirnik i er holandski (Raymond Detrez) in angleški (Ria Loo-huizen) prevod - Poetry International 1996. str. 56 Rotterdam 1996. Wasser des Lebens (Voda življenjaJ. Nemški prevod Alois Hergouth ldcr Sommer (Poletje), Nur so (Le tako), Der Regen (Dež), Besuch (Obisk) Nemški prevod Fabjau Hafner. Z beležko o avioiju. - Open dtv. Zeitschrift für Lyrik, str. 38-46. Reutlingen 1996. Der Bach (Potok), Der Dunst (Hlap). Ich ergreife die Flucht (Zbežal bom). - Nemški prevod Fabjan Hafner. - Manuskripte, zeit sc lir ift fÜT Literatur, äl. 133. slr 74. Graz 1996. PROZA Pridigar. - Literatura 59/60, str. 17-21 Ljubljana, maj-jnnij 1996, Gospa Ursuša. - Sodobnost 8/9, str. 617-622 Ljubljana 1996, PROZA (prevod) Svodnik (¿vodnik). - Hrvaški prevod Anamarija Paljetak. - Forum, št. 1-4, str, 84-11)4. Zagreb 1996. PREVODI EZ DRUGIH JEZIKOV Herbert Zinkl: Vsakdanost. (Iz nemščine). - Celovški zvon, lelo XIV, št. 50, str, 44 Celovec, marec 1996. Alfred KoHeritsch: Pesmi (Iz nemili ne). - Nova revija, let. XV, št. 174/175, str. 9098 Ljubljana, oktober/november 1996, ČLANKI Sedem literarnih večerov. - Delo, Književni listi. 4. 7, 1996. Ljubljana z mojega okna. - Ljubljana, lt., I, št. 8, str, 2. Oktober 1996. Nov miljniknapesnikovipoti v svet. - Delo, Književni listi, 12. 12. 1996, TELI: VIZIJA Portret Kajetana Koviča. - TV Slovenija 2, 28 11, 1996 Jože Krašovcc KNflGfi Sveto pismo Nove in Stare zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. -Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 1996, 1962 strani: organizacija in strokovna redakcija celotnega dela; izdelava osnovnih pravil; slovenska standardizacija geografskih in osebnih imen; revizija nekaterih predlog prevoda (Prva knjiga kraljev, Druga knjiga kraljev, Izaija. Visoka pesem, Sirall); dalje avtorstvo: Predstavitev prevoda (str. 14-21); Splošni uvod (Str. 23-43), Uvod v Psalme (str. 767-771); Psatmi (str. 772-926), Uvod v Žalost inke (str. 1063); Žalostinke (str, 1064-1076); Geografski položaj Svete dežele (str. 1951-1952). Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega prevoda Svetega pisma / International Symposium on the Interpretation of the Bible on the Occasion of the Publication of the New Slovenian Translation of the Bible, 17.-20 september, 1996, September 17-20, Slovenija, Ljubljana. Slovenia. - Organizacijski odbor, Ljubljana 1996: Zadnje obvestilo / Final Announcement, 30 str., sestavil J. Kiašovec; končni program, 200 str, delno sestavil, delno uredil J. Krašovee. RAZPRAVE IN ČLANKI Punishment and Forgiveness in the Book of Joshua. - Bogoslovni vest ni k 56. Ljubl jana 1996. str. 69-90. Predstavitev Svetega pisma. - Bogoslovni vestnik 56, Ljubljana 1996, str. 191-201, 7 he Terminology of Punishment and Forgiveness in the Book of Jeremiah -Razpravc-Disscrtationcs XV. Slovenska akademija znanosti in umetnosti / Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 1996, str. 303-324. Kazna u svjetlu teleoloikog univerzuma. - Filozofska istraživanja 61, Zagreb 1996. str 439-60. Two Types of Unconditional Covenant. - Horizons in Biblical Theology; An International Dialogue 18. Pittsburgh 1996. sir. 55-77. Solvation of the rebellious Prophet Jonah and of the penitent heathen Sinners - Svensk Exegetisk Arsbok 61, Uppsala 19%, str. 53-75. Izročilo Svetega pisma in njegova etika / The Transmission of the Bible and its Ethics. -Biblije na Slovenskem, Narodna in univerzitetna knjižnica / Narodna galerija. Ljubljana 1996. str. 18-23. Sveto pismo v slovenskem jeziku. - Sveto pismo - knjiga življenja, i/d, Klaus Einspieler. Jože Marketz, Janko Merkač, Mohorjeva družba Cclovec-Ljubi jana-Dimaj 19%, str. 53-58. Slovenski prevodi Svetega pisma. - Božja beseda danes. Revija slovenskega bibličnega gibanja 3/3, Ljubljana 1996, str. 3-5. Zvest izvirniku in lepoti slovenskega jezika. Predstavitev novega prevoda Svetega pisma. - Družina XL V, St. 36, 15. septembra 1996, sir. 11. Le eno je potrebno. - Zbornik ob 30-letnici Teološkega tečaja. Teologija za laike 21, Ljubljana 19%, str. 127-130. Predstavitev novega prevoda Svetega pisma - Svetopisemski glasnik št. 1-2, Ljubljana. december 1996, str. 2-3. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod. - Tretji dan XXV, št 8 (223), Ljubljana, semptcmbcr 1996, dodatek štirih strani med str. 30-31. lNTKRVJUJI Nova slovenska Biblija. Razodela se nam bo beseda Gospodova in rekla, ker hoče biti tudi po slovensko čim bliže hebrejski. - Delo-Znanost XXXVIL št 25, 31 januaija 1996. str 11 (pogovaijala seje Alenka Puhar) Pogovor meseca: Biblija: rezultat vseh naporov človeštva. - Tretji dan XXV, št 5 (220), Ljubljana, maj 1996, str. 24-28 (pogovarjala seje Mateja Bizjak) Naravnost iz hebrejščine - Ha'arec (Jeruzalem), 10. julija 1996, str. 5 (pogovarjala se je dr. Isabella Ginor). A vero pismo za današnje Slovence. - Nedeljski dnevnik XXXV, št, 243, 8 septembra, str. 5-6 (pogovarjal seje Tone Jancžič). Doslej največje srečanje o prevajanju Svetega pisma. - Delo-Književni listi XXXVIIL št. 211, 12. septembra 1996, sir. 13 in 16 (pogovaijal seje Franc Horvat). Nov prevod teksta, ki je zdržal ¿Krt tisoč let v življenju, - Novi glas I, št. 34, Trst, Gorica, 12. septembra 1996, str. 3 (pogovarjal seje JurijPaljk). Poliglot in Slovenec z največ doktorati. - Večer Lil, št 220. 23. septembra 1996, str 4 (predstavila Mclita Forstnerič Hajnšek) Intervju: Dr. Jože Krašovec. - Mag II, St. 39, Ljubljana, 25. septembra 1996, str, 41-43 (pogovarjala seje Vida Petrovčič). Dr. Jože Krašovec: 20 let pri prevodu Svetega pisma. - Nedelo II, St- 39, 29. septembra 1996, str. 13 (pogovarjala seje Marjeta Novak Kajzer) Kar ima dobre temelje, rodi sadove po neki skriti in skrivnostni logiki - Pogovori! Colloquia. Glasilo študentov Teološke fakultete. Ljubljana 1996/97, november. št. L str. 5-8 (pogovarjala seje Erika Prijatelj), Jože Krašovec: »Kjer je na delu vera, niso potrebni advokati, tc - Razgledi, časopis za umetnost, družbo in humanistiko, št. 20(1075), 30. oktobra 1996, str 2-9 (pogovarjal se je Štefan Kališmk). Pogovor: Gre za vprašanje življenja ali smrti naroda. - Demokracija 1, št 17, 26. decembra 1996, str. 8-9 (pogovarjala se je Milena Veliovar). predavanja h predstavitve 6. marca 1996 (velika sobota) in 8, marca (veliki ponedeljek) enotirna oddaja na RTV: Božji grob 29. maja 1996 na Hebrejski univerzi v Jerzuzalemu: Poet i c Juslice in the Succession Narrative (2 Sam 13-20). 19, septembra 1996 na Mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma v Ljubljani: Značilnosti novega slovenskega prevoda Svetega pisma. 2, novembra 1996 predstavitev novega prev oda Svetega pisma na III programu Radia Slovenije. 6, novembra 1996 na simpoziju v počastitev novega slovenskega prevoda Svetega pisma v škofijski avli v Maribom: Prva knjiga sveta kot nenehni vir kulturnega snovanja in njen novi prevod v slovenščino, 9. novembra 1996 v St, Jakobu v Rožni dolini na Avstrijskem Koroškem na otvoritvi Biblične razstave Mateja Metlikoviča: Sveto pismo v evropski kulturi, 13. novembra 1996 v Narodni galeriji v Ljubljani v okviru razstave Biblije na Slovenskem: Pomen kuniranskih rokopisov. 17. novembra na RTV Slovenija: O odpuščanju v oddaji Moški, ženske (pogovor vodila dr. Manca Košir), 18. novembra na teološkem tečaju v Mariboru: Vznemirjanje preroka zaradi po- vezovanja narodov 27. novembra na teološkem tečaju v Ljubljani: Vznemirjanje preroka zaradi povezovanja narodov. 25. decembra 1996 na 111. programu Rndiotelevizijc Slovenija: Okrogla miza o pomenu Svetega pisma. Urdí Krek NOVA DELA Caro maestro, uglasbena epizoda iz dnevnika Josepha Hay dna za sopran in komorni orkester Mala suila za godalni ansambel. Jutranja pesem (po Adamu Bohodiču) za mešani zbor in trobil ni kvintet z zvonovi, KRSTNE IZVEDBE Caro maestro, Ljubljana, s snemanjem za RTV Slovenija. Mala suila za godalni ansambel. Bled, na mednarodni poletni violinski šoli. Jutranja pesem na Mednarodnem simpoziju o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda, Ljubljana, s snemanjem za RTV Slovenija. natisi Mala suita, Pizzicato Verlag Heivetia, Basel PVH 248. Jutranja pesem. Pizzicato Verlag Heivetia, Basel PVH 249. Jeux pour quatre za 4 trobnione. Pizzicato Verlag Heivetia, Basel PVH 261, Lujze Le bič NOVE SKLADBE Ajdna, glasba o času za zbore, kljunaste Pavle, tolkala in sintetizator (60 min ) IIlu d tempu s za trobento in orgle (13 min.). POMEMBNEJŠE KONCERTNE IZVEDBE Rej za akordeon. Franci Žibert, Piran, 26. 4, 1996, Slovenski glasbeni dnevi Ajdna - zbor in instnimentalisti RTV Slovenija, solist Klemen Ramovš, dir, Matjaž Šček 7 6. 1996 Krstna izvedba. Prcvalje; 15 6. 1996 Cankarjev dom Ljubljana. Atelje II - clcktroakustično delo, MittclFcst 23. 6. 1996, Čedad. Italija Iz veka vekov za dva mešana zbora, Ljubljanski madrigal isti, dir, Matjaž Ščck, Več izvedb po Evropi. NOTNI NATISI Urok za mladinski zbor. Slovenska zborovska stvaritev, ZKOS, Ljubljana 1995. Tihi gaj za mešani zbor, Gioriibungen - Canttis Slovcniae Austriaequc Verlag Schreiner - Ligist TONSKI ZAPIS! P ožgana trava za glas in orkester. Eva Novšak-Houška mezzosopran, János Kovács dirigent, orkester Slovenske fil harmonije. SF 995017 SAZAS-CD. A j dna, glasba o času za zbore, kljunaste flavte in instrumenta I iste. Zbor RTV Slovenija. dirigent Matjaž Šček, Klemen Ramovš flavte. Mohorjeva družba v Celju, MDC 004 CD. Hvalnica svetu za zbor in instrumental i ste, Akademski zbor dirigent Jože Fürst. SAZAS 0322 CD. STROKOVNA BESEDILA O skladatelju Pavlu Merkiiju za zgoščenko Per Goro. APZ 002 CD. Uredniško delo in besedila za zgoščenko Ajdna, MDC. 004 CD Čez dolgih sedem let. - Bilten Slovenskega muzikotoškega društva 1996. št. 6 (113) Ljubljana Glasovi časov. O slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Naši zbori 3-4/94 (v nadaljevanjik). Ljubljana Valentin Logar GESLA V ENCIKOPBDIJI SLO VU NI JE. IÛ. knjiga Ramovš Fran (77-79), Rczijnusko narečje (194-195), Rovtarska narečja (škofjeloško, črnovrško, liorjulsko. poljansko, tolminsko, cerkljansko) (295-296). Jadne školjke geološke, preteklosti, - Predavanje v Knjižnici A, T. Linharta 15. oktobra 1996 v Radovljici. gesla v encikopedin slovenije, 10. knjigi Pomurjc (J 34-135). uredništvo {a!*™ urednik) Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 1 : 50. 000 s tolmačem. - Ljubljana, 1996, 143 strani, 23 tabel Razprave 4. razreda SAZU, Ljubljana, 1995, 36, 296 strani. Janko Plelerski KNJIGA Slowenisch oder deutsch? National Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848-I9J4). - Überaelzung aus dem Slowenischen von Franci Zwitter, Bearbeitung und Einleitung von Valentin Sinia, Drava, Klagcnfurt/Celovec, 1996. SPISI Ante Trumbii in vprašanje razmejitve z Italijo v Slovenskem Pri morju in Istri ¡904-191H. - V: Kriza socialnih idej. Britovškov zbornik, lir. Avgust Lešnik, Filozofska fakulteta, Ljubljana. 1996, 111-118. Trst v slovenski politični misli do prve svetovne vojne. - V: Branko Maruš i č in dr.. ur. Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996, 189-202. Vatikanski dokumenti o Slovencih in Sloveniji 1940-1945. - V: Vinccnc Raj i p ur. (et al), Grafenauerjcv zbornik. ZRC SAZU, Ljubljanam 1996, 635-648. Kandidatura dr. Ivana Šušteršiča proti krščanskemu socialistu. - V: 2000/Dvatisoč, 90/91, Ljubljanam 1996, 211-223. Sto trideset let 'Trdinove ".Zgodovine slovenskega naroda - V: 5, Zgodovina v šoli, 1996, 3, 3-7, Majniška deklaracija in njeno izročilo. - V: Naš zbornik 1997, D ruš Ivo piscev zgodovine NOB. Ljubljana, 1996, 9-18. Sovjetska razlaga nemško-sovjetskega pakta iz avgusta 1939. - V: 36, Prispevki za novejšo zgodo v i no, 1996. 1-2, 149-151, Lloyd C. Gardner, Spheres of influence. The Partition of Europe from Munich to Yalta, John Murray. London, ¡993. - V: 36, Prispevki za novejšo zgodovino, 1996, 1-2, 283-287. Mark Aaron,t and John Loflus, Ratlines. How the Vatican's Nazi networks betrayed western intelligence to the Soviets, Heinemann, London, 1991. - V: 36, Prispevki za novejšo zgodovino. 1996, 1-2, 301-304. Narod s kompleksom slabe vesti (uredniški naslov namesto "Še pri Custozzi haI se nisem smrti ..."j. - Delo. 16 marec 1996. št. 64.34. MedMussolimjem in čaršijo (podlistek). - Delo, 19 marec-5. april 1996, St. 65-78. Nacionalistični pučisti v Sloveniji. Dušan Nečak, Avstrijska legija II, Obzorja, Maribor, 1995, - V: Razgledi. 7 februar 1996, št. 3 (1058), 24. O knjigi Ivana Jana. Odstre zavese I Korenine zla, Ljubljana, 1995. - V: Razgledi, 6. marec 1996, št 5 (1060), 24 (z uredniški m popravkom v naslednji številki Razgledov, 25) GESLA V ENCJKGPEDIJL SLOVENIJE. 10. knjjga Samoodločba naroda. Sarajevski atentat. Jože Pogačnik Ponoreli kompasi (Sodobnikova beležnica), - Založba Obzorja Maribor 1996, 210 (I) str. (Razpotja 46). Primož Ramovš Credo - orgelske improvizacije, posvečene papežu Janezu Pavlu II. Ljubljana, RTV Slovenija 1996. VD 0240. Simfonija Pietd. Ljubljana. Nova slovenska zaveza 199fi. Kaseta NSZ 104. Simfonija Pieta. Ljubljana. Nova slovenska zaveza 1996. Zgoščenka CD NSZ 0104. ARHIVSKI POSNETKI Zvočni svet dveh klavirjev in orkestra (Ljubljana) Fonosaxia za kvartet saksofonov (Velenje) KRSTNE 12 VE DflR Pedale tenuto za klavir (Ljubljana) Zares in za šalo za klavir (Velenje) Osmerica za klavirje (Velenje) Ne bojiva se za dva klavirja (Ljubljana) Vi vat, crescat, flore at za klavir (Tržič) Zvočni svet dveh klavirjev in orkestra (Ljubljana) Od - do za klavir (Ljubljana) Credo za orgle (Ljubljana) Totus iuus za orgle (Ljubljana) Vest tvoj za klavir (Ljubljana Kontra B za fagot in godalni kvintet (Ljubljana) Decern anm prospere peraeti za klavirski kvartet (Vrktring) Polygram za violo in klavir (Grobljc) Fonosaxia za kvartet saksofonov (Velenje) Saxofonia za kvartet saksofonov (Ljubljana) Vis vim vi superat za klavir m ansambel tolkal (Sežana) In modo tedesco za marimbo (Buenos Aires) Meditatio de Soneta 1 rini ta te za orgle (Cleveland) Šol (tanto) za flavto in klavir (Trst) V soglasju za klarinet in harmoniko (Velenje) STROKOVNI ČLANEK Spomenik anionujobstu. - V: Žirovski občasnik VIII (1996), 23/24, str. 174-175. Veljko Rus KNJIGA Privatizacija na področju šolstva, zdravstva in kulture, - Založba Teorija in praksa, Ljubljana, 19%. ČLANKI The quality of decision-making. - V; Drenth, P. J. in drugi (eds), Organization decision-making, North Holland, Amsterdam, 1996. Neokorporativizem in država blaginje. - V; Rupel, D, (ed), Slovenska smer, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996. Razmiki in strokovnjaki. - V: Profesionalna etika pri delu z ljudmi. Inštitut Antona Trste njaka, Maribor, 1996. Janez Sta ii o n i k Slovenski pogledi na zahodne književnosti. - Delo, Književru listi, 7, marec 1996, str. 14. Some Slovene-English Etymological Parallels. - Razprave XV, Razred za filološke in literarne vede SAZU. Ljubljana 1996, str. 87-108 The Bibliographies of Slovene Emigrant Press Prior to 1945. - V zborniku Ethnic Literature and Culture in the USA, Canada and Australia, ed. Igor Maver, Frankfurt am Main, Peter Lang Vlg., 1996, str. 39-52. K vprašanju narodne pripadnosti Antona Fistra. - Kriza socialnih idej - Britovškov zbornik, uredil Avgust Lešnik, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1996, str. 7578. Očipve in Ottawa - Zgodovinski časopis 50/i (1996), str 65-69. GESLA V ENCIKOPEDIJJ SLOVENIJE, 10. bijiga Rener, Frederick (Mirko) (167-168). Urank» Stanovnik ZNANSTVENI ČLANKI Study on the Preparation of Heteroaryl Substituted Enammes. A Simple Synthesis of Heteroaryl Substituted Acelaldoximes from Enamines. - V: J, Heterocyclic C hem., 33 (1996), str. 465-474, (Avtorji: A, Čopar. B, Stanovnik, M. TiSler) The Synthesis of N-Hetero -Substituted Iminoacyt Functions. (.Pregledni članek). -V: Comprehensive Organic Functional Group Transformations, A. R. Kat-rityky, O. Meth-Colm, C. W, Rees, Eds., Vol, 5, Synthesis: Carbon with Two Attached Heteroatoins with at least One Carbon-to-Heteroatom Multiple Link, C. J. Moody, Ed, Pergamon Press, Oxford, New York, 1995 (Izšlo 1996}, str. 805-864, The Synthesis of 5-Substituted 3-Betaoylamino-6-(2-substituted amino-l-ethenyl)-2H-pyran-2-ones and their Transformations into 2B-Pyranof 3,2-c¡pyridine Derivatives. -V: J. Heterocyclic Chem., 33 (1996), str. 751-756. (Avioiji: S Strah, J. Svete, B. Stanovnik.) The Synthesis of 2-Substituted 3-Dimethylam inopropeno ate s and Related Compounds and Their Application to the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Plenarno predavanje). - V: 12th Symposium on Chemistry of Heterocyclic Compounds arid 6tli Blue Danube Symposium oil Heterocyclic Chemistry, Brno, Czech Republic, 1996. Proceedings. G2, 6 strani. Aminokisline v sintezi heterocikličnih spojin. Sinteze in pretvorbe derivatov ct,jj-nenasičenih a-aminoktslin. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str. 5 i-56 (Avtorja: S. Strah, B Stanovnik.) Reakcije nitroziranja spojin 2 dimetilaminsko skupino. -V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str. 70-75 (Avtoija: M. Kmet i č, B. Stanovnik.) Re akcije etil 2-[2-acetH-2-et oksikarhonil- ]-etenil]amino-3-dimetilam inopropeno -ata z aromatskimi in heteroaromatskimi amino ter C-nukleofilnimi spojinami. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str. 8R-93. (Avtorji: R. Toplak, M. Zuccliiati, B. Stanovnik.) Afetil 2 acetilamino-3 dimetilaminopropenoat kot reagent za sintezo heterocikličnih sistemov in amino kislin. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996. Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str 94-98. (Avtoiji: L. Kralj, N. Kri slan, J. Svete, B. Stanovnik ) Novi reagenti v sintezi heterocikličnih sistemov z aminokishnsko strukturo. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996 Zbornik referatov posvetovanja, str. 99-104. (Avtorji L. Selit, B. Stanovnik ) Sinteza reagenta etil (Z)-2-l2,2,-bis(etoksikarbonil) \>inil]amino-3-dimetilamino-propenoata in pretvorbe, pri katerih dobimo derivate a,p-nenasičenih amino kislin in različne heterocikiične sisteme - V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str, 105-110. (Avtoija: G. Soršak, B. Stanovnik.) Sinteza nekaterih /f- in y~heteroaril substituiranih a-aminokislin in derivatov. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996. Maribor 1996, Zbornik referatov posvetovanja, str. 117-122. (Avtoiji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik.) Sinteza derivatov azatriptofana. - V: Slovenski kemijski dnevi 1996, Maribor 1996. Zbornik referatov posvetovanja, str. 152-157, (Avloiji: J. Svete, I. Kcjžar, U. Bratušek. B. Stanovnik.) The Synthesis of N-Phthaloyl-Azatriptophane Derivatives. - V: Ada C him, Slovenka, 43, str 105-117 (1996). (Avtoiji: J Svete, T. Kejžar, U. Bratušek, B, Stanovnik.) Diethyl N,N-Dimethylaminomethylenemalonate in the Synthesis of Fused Heterocyclic Systems, - V: ). Heterocyclic Chem 33, str. 1041-1046 (1996). (Avtoiji: M Kušar. I Svete, B. Stanovnik.) Rearrangement of 5-Acetyl-3-benzoylaniino-6-(2-dimethylamino-l-ethenyl)-2H- pyran-2'One and 3-Benzoy!amino-6-(2-dimethylam i no-1 -ethenyl)-S-e tho-xycarbonyl-2H-pyran-2one into I-Aminopyridine. Pyrano{2,3-b¡pyridine and Isoxazole Derivatives. - V: J. Heterocyclic Chcm , 33, str. 1303-1306 (1996), (Avtorja: S. Strah, J. Svete, B. Stanovalk.) A Novel Approach to the Synthesis of 3-Acyl substituted Indolizines 7he Synthesis of 3-(lndolizinyl- 2)alanine, and 4-(Indolizinyl-3}homoalanine Derivatives. -V: Khun, Geterotsikl. Seed 1996, str. 1510-1514. (Avtoiji: L. hikič, U. Bratuiek, M. Škof, J. Svete, B Stanovnik.) Recent Advances in Pyridazine Series. New Syntheses of Pyridazines. Azatry-ptophanes and C-Nucleophlles. - Acta Pliariu. Hungarica, 1966, str. 19-23. Recent Advances in Pyridazine Series. New Syntheses of Pyridazines. Azatryptophanes and C-Nucieophiles. (Plenarno predavanje). - 5tli International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyridazines, Sopron, Hungary, October 1996. Program and Book of Abstracts, IL-4, str. 14. The Synthesis of 2-Substituted 3-Dimethylaminopropenoates and Related Compounds and Their Application to the Synthesis of Heterocyclic Systems (Plenarno predavanje). - 12th Symposium on Chemistry of Heterocyclic Compounds and 6th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry; Brno. Czech Republic. September 1996. Proceedings. G2. Saša Svetina ČLANKI Cytoskelelon and red cell shape. - Cell. Mol. Biol. Letters 1 (1996), str. 67-7R (Avtorji: S. Svetina. A. Iglič, V. Kralj-Iglič, B. Žekš.) A role of membrane skeleton in discontinuous red blood cell shape transformations. - Cell. Mol Biol Letters I (1996), sir. 137-144. (Avtorji: A. Iglič, S. Svetina. B. Žekš ) Shapes of bi layer vesicles with membrane embedded molecules. - Eur. Biophys, J. 24 (1996), str. 311-321. {Avtorji: V. Kralj-lglič, S. Svetina, B. Žekš.) Low pH induced shape changes and vesiculation of human erythrocytes. - Gen. Physiol. Biophys, 15 (1996), str, 145-163. (Avtorji: M. Gros, S. Vrhovec, M. Bmmen, S, Svetina, B. Žekš.) POGLAVJE V KNJIGI Elastic properties of closed layered membranes and the shapes of giant phospholipid vesicles. - V: D.D.Lasic in Y.Barenholtz (nr.): Handbook on Non-Medical Applications of Liposomes, Vol, I izd. CRC Press. Boca Raton. 1996, str. 13-42. (Avtoija: S. Svetina, B. Žekš.) vabljeno predavanje Modelling the effect of membrane skeleton on the erythrocyte shape and lateral distribution of membrane constituents - International Meeting on Fluid Membranes and Polymers. September 4- 10.1996. Kleinniachnow, ZR Nemčija, (Avtoija S Svetina. B. Žekš,) Alojz Šercelj RAZPRAVA A nthfacototnlced and palynological Research in ¡he palaeolithic site Sandal j a II ¡stria, Croatia). Antrakotomske in palinoloSke raziskave v paleolitski postaji Šandalja II (Istra, Hrvaškaj. - Razprave SAZU, IV. razred, 36(3). 1995 (izšlo 1996), str 49-57, Ljubljana. (Avtorja M Culi be rg, A. Šercelj), POGLAVJE V KNJIGI Slovenia. - V knjigi: Palaeoecotogical Events During the Last 15 000 Years. Regional Syntheses of Palaeoecological Studied of Lakes and Mires in Europe. 1996. Ed. B E. BergJund, H.J, Bijks, M. Ralska-Jasiewiczowa and H.E. Wright John Wiley & Sons Ltd., str. 687-700. (Avtorja: M. Culiberg. A Šcrcelj.) knjiga Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. The orogin and development of forests in Slovenia. - Dela SAZU. IV. razred, 35, L996, 142 str. Miha Tišler ČLANKI Study on the Preparation of Heteroaryl Substituted Enamines. A Simple Synthesis ofheteroaryl Substituted Acetaldoximes from Enamines. - Journal of Heterocyclic Clieinistrv, 33 (1996), sir. 465-474. (Avtoija: A. Čopar, B. Stanovnik, M. Tišler.) Transformations of the Pyriso (1,2-a) pyrazine Ring System into Imidazo (1,2-a) pyridines, Imidazo (1,2-a) pyrimidines and 2-Oxa-6a, Wc-diazaaceanthry-lenes - Journal of Heterocyclic Chemistry, 33 (1996), str. 639-642, (Av tor ji: A. Kol ar, A. Pizzioli, M. Tišler.) A Convenient Synthesis of the Tetrasubstttuted Pyrrole. - Journal of Chemical Education, 73 (1996), str. 986-987. (Avtorja: P. Kolar, M. TiŠlcr.) Stran po ta organskih molekul - primer aminokislin. - Zbornik referatov s posvetovanja "Slovenski kemijski dnevi 1996", Maribor, 1996. str. 1-12. REFERATI NA KONGRESIH Heteroarylalinss. Krkmi raziskovalni dnevi Mednarodni simpozij, Novo mesto 21 11 1996, Zbornik povzetkov, str 16 A Novel Synthetic Approach for Imidazo (1,2-a) pyrimidines and Imidazo (1,2-a) I,3/diazepines via the Amadori Compiounds. - XVI 1th European Colloqimn on heterocyclic Chemistry. 6-9 10. 1996, Regcnsburg. Book of Abstracts SH 15, str. 26. (Avtorja: P. Kolar, M. Tišler.) predavanja Neproteinogene antinoklisline. - Hrvaiska Akademija znanosti i uinjetnosti, Zagreb. 10 4. 1996. Univerza včeraj, danes, jutri. - Kanadsko-slo venski kongres, Toronto, Kanada, 20. 4. 1996. Is Environmental Ethics properly interpreted and forwarded? - Human Rights of the 'Political" Foundation for a Democratic Consciousness: Intervention Priorities lusPrnni Viri, Rim, 1996. Abstract P-52. Joi-e Toporišič Slavistična revija, -44, 19%, 2 štev1, [glavni urednik jezikoslovja] Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij t-' Ljubljani, 29, junij do 1. julij J994. Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. Obdobja J 5. - ¡996, XIII + 619 sir. [uredil in spremno besedo napisal]. Slovenski jezik in sporočanje ]. - Maribor 1996, 223 str. [3. izdaja]. Jerneja Kopitarja Glagoli ta Clozianus - Cločev glagoli t. - Ljubljana 1995, (IV) + LXXX + (2) + 95 str. |uredil in spremno besedo napisal; dal pobudo za prevod, ga lektoriral in sokorigirall Format 32 x 21 cm. Slovenski jezik in sporočanje 2. - Maribor 1996, 227 str. Slovenski jezikoslovci zunaj domovine v svojih knjižnih izdajah. - V: SSJLK ZP 32, 1996, 55-75, Glagolske sestavljenke iz zveze glagol + predložna z\>eza. - V: Razprave II. razreda XV 1996, 109-123. (Sinopsis v angleščini - Summary ) Kopitarjev slovanski svet v Slovnici 1808/1809. - V: Kopitarjev zbornik. Obdobja 15, 1996, 1-9, (Sinopsis v slovenščini in angleščini + Summary ) Trubarjevo de to kot negativum v očeh slovenskih rodoljubov in kritikov, - V: m. Trubarjev zbornik Prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem. Ob Štiri stoletnici smrti Primoža Trubarja. Ljubljana, 9.-13. november 1987. - Ljubljana, Slovenska malica 1996, 330-340. (+ Zusammenfassung.) Spremna beseda. - V: Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij/.../. 1996. J-(VITI) Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti -Ljubljana 1994, 29. junij do l. julij, 8 str. [razpored predavanj]. RazpraveXV. - SAZU, 350 str. [sotirednik] V zim semestru 1995/96 sem bil gostujoči profesor na univerzi v Gradcu; aprila m maja 1996 pa sem imel 12 ur serijo predavanj na Tržaški univerzi, Joi-e Trontelj ČLAHSI Stimulation SFEMG: A diagnostic method and a tool in research. - V: J. Kimura in H. Slitbasaki (ur.) Recent Advances in Clinical Neurophysiology. Excerpta Medica International Congress Series 1101. Elsevier Science B.V , Amsterdam, 1996, str 280-287. (Avtorja I. Tronlelj, E V. StAlberg). Možganska smrt in presajanje organov: biološka, etična m filozofska vprašanja -Zdrav, vestn 65 (1996), sir. 165-170. Diagnoza možganske smrti: tretja generacija kriterijev. - Zdrav, vestn 65 (1996), str. 175-181. Sub akutni sklerozirajoči panencefalitis pri otrocih v Ku vaj tu (Subacute sclerosing panencephalitis in children in Kuwait) - Slov. pediatr 2 (1995) 2, str 6-11. (Avtorji M S. Besisso, D. Neubaucr, J. Tronteij in drugi). Prisilni odvzem telesnih tekočin v policijski preiskavi - Isis 5 (1996), str, 18-19 (Avtorji A. Dolenc, D. Korošec, A. Šel i h, I Trontelj) O pravici Jehovovih prič, da odklonijo transfuzijo svojemu otroku - Is is 5 (1996), str. 15-16. Vprašanja o evtanaziji J. Ko je zdravnikova dolžnost, da skuša ohraniti življenje, izčrpana. Razmišljanje ob prvem Zakonu, ki legalizira zdravniško pomoč pri samomoru, - Delo, Sobotna priloga 24, 8, 1996, str. 29, Vprašanja o evtanaziji ¡1. Pravica bolnega na smrt. - Delo, Sobotna priloga 31. S. 1996, str. 32. poglavje v knjigi The function of neuromuscular junction in upper motor neurone weakness. - V: A. Pedoiti, M. Ferrarin. J. Quintern, R, Riener (ur„), Neuroprostlietics from Basic Research to Clinical Applications, Biomedical and Health Research Program (Biomed). Concerted Action: Restoration of Muscle Activity dirough FES and Associated Technology Izd Springer Ver Jag, Berlin, 1996. str. 129-135. (Avtorji J. Trontelj, J. M, Fernandez. M. Mihelin in D. Rugelj). natis prispevkov na simpoziju Education for 21st century. - V: S. Pejovnik, M Komac (ured.), FORUM BLED '95 Transfer of Knowledge: Acadeinia - Technology - Industry7 - Quality of Life. Izd. Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, Ljubljana 1996, str. 178-180. Forum Bled 1995: Closing Remarks - V: S. Pejovnik, M. Koinac (ur ), FORUM BLED '95: Transfer of Knowledge: Academia - Technology - Industry -Quality of Life. izd. Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, Ljubljana 1996, str 186-190. Myotonia congenita: extracellular muscle fibre action potentials reflect sarco-lemmat ion channel abnormality. - V: L Eržen (ur), Life Sciences 1996, izd, Society for Stereology and Quantitative Image Analysis, Ljubljana 1996, str, 149-153, (Avtorja J. Trontelj in M. Mihelin). Activity-induced changes at the neuromuscular junction and in the sarcolemma as manifested in SFEMG. - Symposium on Neural and Neuromuscular Aspects of Muscle Fatigue. Miami, Florida, Nov, 10-13, 1994 Muscle iVerve Suppl. 4/1996. sir. 6-9. (Avtoiji J. Trontelj. E. St&Jberg, M. Kržan), VABDBNA PREDAVANJA A neurophysiological approach to the diagnostic problem of polyneuropathy. - Ibn Sina Hospital, Kuvajt, 9. 3. 1996 (na povabilo Ministrstva za zdravstvo Kuvajta) Patient's rights - the European experience. - Ibn Sina Hospital. Kuvajt, 16. 3. 1996 (na povabilo Ministrstva za zdravstvo Kuvajta). Single Fiber EMG and Stimulation SF-EXiG. - Symposium on Neurophysiology and Rehabilitation. Satellite Symposium to the International Congress of Neurophysiology in Florence Rim, 22.-23 3 1996 Comprehensive EMG - Advanced EMG Course. - Neuromuscular Section of Czech Neurological Society, Praga, 29.-30. 3. 1996 (predavanja in demonstracije). Update in single fibre EMG. - XfVth National Congress of Clinical Ncurophysio- logy dt International Symposium on Advances in Clinical Neurophysiology, 16 -19, 4. 19%, Izmir, Turčija Neurophysiohgical diagnosis of neuromuscular transmission disorders. - XJVth National Congress of Clinical Neurophysiology & International Symposium on Advances in Clinical Neurophysiology, 16.-19. 4. 1996, Izmir, Turčija. Ethical questions in life sciences. bioethics in Europe. - FORUM Bled 196 From the Global to the roots. Learning: the Treasure from Within Bled. 13.-15. 10. 1996. Gene technology in the European Convention on Human Rights and Biomedicine. -Symposium on Update in Neurogenetics with 12th Dr. Janez Fagancl Memorial Lecture. Ljubljana, 4.-5. 10. 1996. Book or Abstracts, 43-44, Medically assisted conception. - Etika v ginekologiji in porodništvu. Pokongrešni simpozij z mednarodno udeležbo ob I. kongresu slovenskih ginekologov in porodničarjev. Ljubljana, 24, 10. 1996, Drago Tršar SAMOSTOJNE RAZSTAVE Razstava skulptur in risb. Galerija 19, Dolsko, 8 marec - 31. marec 1996. Razstava skulptur in nsb, Dolenjski muzej. Novo mesto, 19. april - 3. junij. Razstava skulptur, Poslovni center Merkalor, Ljubljana, 26. september - 24. oktober 1996. Razstava skulpture meseca, galerija Latobija, Ljubljana. 8. oktober - 31. oktober. SKUPI NSKE RAZSTAVE Viški salou. Ljubljana, 22. april Razstava sakralne umetnosti, Zavod svetega Stanislava, Šentvid pri Ljubljani, 21 maj - 10, junij. Razstava slovenske grafike, El Hanager Art center. Kairo, Egipt, 23. - 26. junij. Slovenska sodobna umetnost, Sladlhalle Hanau. Hanau, Nemčija, 10. september -12, oktober Ivan Viil a v ČLANKI O številu k - Presek 22, 1994/95. str. 68-69, Kako razrežemo kvadrat na trikotnike z racionalnimi stranicami. - Presek 22, 1994/95, str. 282-286. O delitvi dediščine. - Presek 23, 1995/96, str. 270-276. Lojze Vodovnlk ČLANKI Combination of occlusive dressings and electrical stimulation in pressure ulcer treatment. - Med. Sci. Res. 23 (1995), str. 671-673. (Avtoiji: R. Karba, H Benko, R. Šavrin in L. Vodovnik.) Effects of transcutaneous electrical nerve stimulation (TENS) on spasticity in patients with hemiplegia. - Scand J. Rehab, Med 27 (1995). str. 169-174 (Avtorji: K. Peteri in-Potisk. M. Gregorič in L, Vodovnik.) Use of electrical stimulation in wound healing. - Zdravniški veslnik 64(1) (1995). str. 23-25. (Avtoiji: M Prešeren -Štrukelj, B. Likar, Ji. Karba, M. K lešnik in L. Vodovnik.) Electrochemotherapy with bleomycin. The first clinical experience in malignant melanoma patients. - Radiology and Oncology 29 (1995), sir. 229-235, (Avtoiji; Z, Rudolf. R. Štabne, M. Čemažar, D Miklavčič, L. Vodovnik in G. Serša.) A theoretical approach to perturbation of biological systems by electrical currents. - Electro. Magnctobiol, 14(1) (1995), sir. 51-62. (Avtorja: L. Vodovnik in D. Miklavčič.) Improved therapeutic effect of electrochemotherapy with cisplatin by intratumoral drug administration and changing of electrode orientation for electro-permeabilization on EAT tumor model in mice - Radiology and Oncology 29 (1995), str. 121-127. (Avtoiji: M Čemažar. D. Miklavtič, L Vodovnik. T. Jami, Z. Rudolf, R Štabuc, T. Čufer in G. Serša.) REFERAT! NA KONFERENCAH FES for mobility: the lessons learned in 30 years. - Proceedings of the 5th Vienna international workshop on functional electrostimulation, Dunaj, Avstrija, 1995. (Avtorji: A, Kralj, T Bajd in L. Vodovnik.) The importance of electrode orientation in electrochemotherapy. - Proceedings of the 2nd International Conference on Cellular Engineering, San Diego Marriott La Jolla, ZDA. 1995. (Avtorji: D MiklavčiC, M, Čemažar, D. Šemrov, L. Vodovnik in G. Serša.) Electric field distributions in the modeI of the mouse during DC electrotherapy of subcutaneous tumour. - Proceedings of the 17th BEMS Annual Meeting. Boston. USA, 1995, str 12 (Avtorji: D. Šemrov, V. Valeutic, D Miklavčič in L, Vodovnik) Assesment of influence of electrochemotherapy on tumour oxygenation by means of near infrared spectroscopy - preliminary results. - Proceedings of the 4th Elcctrotcchnical and Computer Science Conference ERK'95, Portorož, Slovenia, 1995, str. B369-372 (Avtorji: T. Jarrn, Y.A.B.D. Wickramasinglie. M. Deakin, J. Elder, P, Rolfe, D. Miklavčič in L. Vodovnik) Blood Perfusion and Oxygenation of Tumours Following Electrotherapy - A Study-by Means of Near Infrared Spectroscopy and Patent Blue Staining. -Proceedings of the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology, Ljubljana, Slovenia, 1996, str, 339-342, (Avtorji: T Jarm, Y.A.B.D Wickraniasinghe, M Deakin. M Čemažar, D. Miklavčič, G Serša, J. Elder. P Rolfe in L. Vodovnik.) DC electrical stimulation for chronic wound healing enhancement. - Proceedings or the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology7. Ljubljana, Slovenija, 1996, str. 115-118, (Avtoiji: R. Kaiba. D. Šemrov. L. Vodovnik. H. Benko in R. Šavrin.) Effect of Electrical Stimulation on Growth Factor Production: Chronic Wound and In Vitro Models, - Abstract book of the 3rd International Congress of the European Bioelcctroiuagnctics Association. Nancy, France, 19%. (Avtorji: R Karba, A. Jerči novic, B. Wrabcr. U. Batista, H Bcnko in L. Vodovnik.) Mathematical modelling of electrochemolherapv in mice by modified clonal resistance model. - Proceedings of the 5th Electrotechnical and Computer Science Conference ERK96, Portorož, Slovenia, 1996, str. B335-338. (Avtorji: M, Kaung, T. Jami, G. Serša, M, Čema/ar, L. Vodovnik in D, Miklavčič.) Influence of extracellular medium conductivity on membrane potential difference induced by applied electric fields. - Abstract book of the 3rd International Congress of tbe European Bioelectromagnetics Association. Nancy, France, 1996. (Avtorji: T. Kotnik, D. Miklavčič in L. Vodovmk.) Tumor treatment by direct electric current. - Abstract book of the 13 th International Symposium oil Bioelectrochcmistry and Bioenergetics, Bin Gedi. Israel, 1996, str. 139. (Avtoiji: D. Miklavčič, L. Vodovnik. S. Rcberšek. L.M Mir, D.J. An in G. Scrša.) Electrochemotherapy: new approach to the application of chemotherapeutic drugs. - Proceedings of I be Croatian-Slovenian Meeting "Molecular Oncology Today", Zagreb, Croatia, 1996, str. 205-210. (Avtoiji: G. Serša, Z Rudolf, B. Štabuc, M. Čemažar, D Miklavčič in L. Vodovnik) The importance of electrode orientation on the efficacy of electrochemotherapy of tumors. - Abstract book of the 13th International Symposium on Bio-elcctrochcmistry and Bioenergetics. Ein Gedi. Israel. 1996, str. 126 (Avtorji: G. Serša, D. Miklavčič, Z. Rudolf, B. Štabuc, B. Jančar, T, Čufer, M. Čemažar, T. Jarin, D. Šemrov, V. Kotnik in L. Vodovnik ) Porazdelitve električnega polja znotraj modela miši med elektroterapijo podkožnega tumorja z enosmernim tokom. - Zbornik 5 elektrotehniške in računalniške konference ERK'96, Portorož. Slovenia, 1996, str. B331-334. (Avtorji D. Šemrov. V. Valenčič, D. Miklavčič in L Vodov nik.) Parameters of DC electrical stimulation for chronic wound healing enhancement. -Abstract book of the 3rd International Congress of the European Bio-electromagnetics Association, Nancy, France, 1996. (Avtorji: D Šemrov, V. Valenčič, R. Karba in L. Vodovnik ) Calculation of the electrical parameters of solid tumour electrochemotherapy in mice. - Proceedings of the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology. Ljubljana, Slovenia, 1996, str. 379-382. (Avtorji: D. Šemrov, D. Miklavčič, G. Serša, M. Čemažar, V, Valenčič in L. Vodovnik.) An tun Vratuša ČLANKI Petdeset let Vrta spommov in tovarištva, - ČZN št. 1/1996, str. 85-93. Integrated Coastal Area Managment: Foreword. - Public Enterprise Vol. 15, Nos 1-4, Ljubljana, March-Dec. 1995, sir. 5-14. ICAA1 in the Mediterranean/Adriatic: Concepts and Objectives. - Public Enterprise Vol. 15, Nos 1-4, Ljubljana, March-Dec 1995, str. 182-188. Implementation of the Law of the Sea and UNCED Agenda 21: Introduction - 101 China Operational Centre Tianjin. China, 1996, str,6-8 Igor V riser O metodiki geografskega proučevanja. - Geografski vestnik, Ljubljana, 1967, str 169-178. Opredelitev mest in mestnih občin. - Geografija v Soli, IV/1. Ljubljana, 1991, str. 31-37. Ciril Zlobec PESMI V REVIALNEM DNE VNEM TISKU Povsod od zmerom in za zmerom čas (Velika praznina, Praljubezcn, Večerna zgodba. Zimska idila, Zlata nitka. Imiranje besede). Sodobnost 1996, št. 2-3, str. 171-175. Zaliv 1-X. - Sodobnost 1996, št. 8-9. str. 612-616. V pričakovanju novega dne, Hiša očetova, Macesni (zbornik Osnovne šole 1 Groluirja, Škof] a Loka) 1996, str 23 in 29 Umrl je pesnik. - Delo, KL, 4,1.1996. PROZA V REVIALNEM TISKU Spomin kot zgodba, troje poglavij iz še neobjavljenega romana, revija 2000 Dvatisoč, 1996. St. 93-94-95, sir, 33-36. ESEJI iN ČLANKI Frustriranost v velikem jezeru Mediterana, Težavno prijateljstvo. - Sodobnost 1996, št. 1-2, str. 86-91. "Emonocentrizem' v slovenski kulturi - da ali ne? (Uvodna beseda v anketo), - Sodobnost 1996, št. 3-4, str, 225. Slovenska knjiga - kaj pravijo o tem založniki (Uvodna beseda v anketo). - Sodobnost 1996, Št. 6-7, str. 435. Civilni angažma posameznika. - Sodobnost 1996, št. 11-12, str. 1046-10.1049. Namesto jubileja nenadno slovo -Lojze Krokar. - Sodobnost 1996, št. 1-2, str. 4. Akademik dr. Bratko Kreft. - Sodobnost 1996, St. 8-9, str. 595-596. Prijazna lučka (Jožetu Smoletu v slovo). - Jana 1996, št. 46, str. 6 (VEČJI] INTERVJUJI Vaška Predan (spraševalec Ciril Zlobec). - Sodobnost 1996, št. 8-9, str. 629-639. Z dr. Jožetom Ramovšem o Antonu Trstenjaku. - Sodobnost 1996, št. II" 12, str. 902-910. V umetnosti je zelo malo demokracije (sprašcvalka Nada Ravter) - 7Û. 17. 1 1996, str. 20-21. Nikome nijesam dao da mi uzme s/obodu (spraševalec Sreten Pcrovič). - Monitor, črnogorski nezavisni nedelj ni k. 17. 6. 1996, št. 294, str 34-37. PESMI V lUrtHPREVOUIH Pedra I, Pedra 1, Coma se non fose, v antologiji Terra, mar e Galicia 1996, str 178-179. Dveri, Večer, bolgarski prev Ganco Savo v. Ah. Marija 1996, št. 2, str. 56. prevedeni esej Quando la monironza divert ta uri malinteso, Lcttcraturc di Frcnticra-Littčraturcs Frontaličres, Bulzoni cditore - Roma, jan.-jun. 1996, str. 101-106. Boštjan Žekš Cytoskeleton and red cell shape. - Cell Mol. Biol. Letters 1 (1996), str. 67-78. (Avtorji: S. Svetina, A Iglič, V. Kralj-Iglič, B. Žekš.) A role of membrane skeleton tn discontinuous red blood cell shape transformations. - Cel). Mol. Biol. Letters 1 (1996), str. 137-144. (Avtorji: A. Iglič, S. Svetina, B. Žekš.) Shapes of bi layer vesicles with membrane embedded molecules. - Eur. Biophvs. J. 24 (1996), str. 311-321. (Avtorji: V. Kralj-Iglič, S. Svetina, B. Žekš.) Low pH induced shape changes and vesiculation of human erythrocytes. - Gen Physiol Biophys. 15 (1996), str. 145-163. (Avtoiji: M. Gros, S. Vrhovec, M. Brumen, S. Svetina, B Žekš.) Elastic properties of closed layered membranes and the shapes of giant phospholipid vesicles. - Handbook of noil-medical applications of liposomes, ur D. D. La sic. Y. Barenholtz, Voi.l, CRC Press. Boca Raton. 1996, str. 13-42. (Avtorja: S. Svetina, B. Žekš.) Optical properties of antiferroelectric liquid crystals in free-standing films. - Phys, Rcv E 54 (1996), str, R3113. (Avtorji: B. Rovšek. M. Cepič, B. Žekš.) Observation of an optic like phase mode in an antiferroelectric liquid crystal. -Phys. Rev, Lett, 77 (1996), str. 1769-1772, (Avtoiji: L MuŠevič, A. Rastegar, M. Čepic. B. Žekš. M. Čopič, D. Moro, G. Hcppkc.) Confined and polymer-stabilized ferroelectric liquid crystals - Liquid Crystals in complex geometries formed by polymer and porous networks, nr. G. P. Crawford, S, Žumer, Taylor and Francis 1996, str, 221-238 (Avtorji: R Blinc, L Muševič, J, Pirš, M. Škarabot, B. Žekš.) Dvnamics of chiral antiferroelectric liquid crystal materials exhibiting the SmCa* phase. - Liq Cryst. 20 (1996), str. 29-34. (Avtorja: M. Čcpič, B. Žekš) The effect of the respiration of the red blood cell into a micropipette on the lateral distribution of the membrane skeleton, - Proceedings of t lie 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology, ur. D. MiklavČiČ, T, Bajd. U Stanič, M. Muni h. Ljubljana. Slovenija 1996. str. 47-50, (Avtorji; V, Kralj-Iglič, A. Iglič. S, Svetina, B. Žekš ) UMRLI ČLANI And rit Ivo, rojen 10 oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost, Beograd Dopisni Član od 2 junija 1953. Apostolski Mihailo, rojen 8 novembra 1906, umrl 7 avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Dopisni član od 10. marca 1977 Bajec Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10 junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13 marca 1972. redni Član od 23. marca 1978. Burtoš Milan, rojen 10, novembra 1901, umrl 12. inarca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu Dopisni član od 17. oktobra 1958. BeiijaniČ Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15, februarja 1976, dr med , redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti Belič Alcksandar. rojen 2. avgusta 1876, umrl 26 februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu: predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947. Bcnac Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. inarca 1992, dr. arhcolškili znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Berkopcc Oton, rojen 6. decembra 1906. umrl 16. septembra 1988, dr fil, vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi Izredni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. apnla 1981. Bevk France, rojen 17 septembra 1890, umrl 17. septembra 1970. književ- nik, Ljubljana, Redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26 novembra 1966. Bezlaj France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr, lil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964, Bogdanovic Milan, rojen 4, januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953. Bnle Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Uadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985, Borčnik Maija, rojena 24 januarja 1906. umrla 10, avgusta 1982, dr. fi!.. redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisna članica od 10, marca 1977. Brajknvič Vladislav. rojen 24 januarja 1905, umrl 9, septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4, aprila 198J. BravniČar Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj. redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni Član od 21. marca 1974. Brecdj Bogdan, rojen 6, maja 1906. umrl 9. septembra 1986, dr. med,, redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, Redni član od 6, decembra 1949. Breznik Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr.fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16, maja 1940. B rud a r Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 17. aprila 1987, dr. £11., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni Član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz-Tito Josip, rojen 25 maja 1892, umrl 4 maja 1980, predsednik SFRJ. maršal Jugoslavije. Prvi častni Član SAZU od 6 novembra 1948. Butozan Vaso, rojen 5. decembra 1905, uinrl 14 maja 1974. dr. veterinarskih zna nosi i, častni dr,, redni profesor Veterinarske fakullele v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886. umrl 22. septembra 1958. dr. fil , redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953. Cigoj Stojan, rojen 27 junija 1920, umrl 19 septembra 1989. dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Izredni član od 6. junija 1983. redni član od 23 aprila 1987. Cvetko Drage t in. rojen 19, septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr, fil.f redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970, Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1, aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31 januarja 1991. Čamo Edhem. rojen 30, decembra 1909, umrl 25. novembra 1996, Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu. Bosna iu Hercegovina. Dopisni član od 31. marca 1972. Čelcšnik Franc. rojen 27. oktobra 1911, umrl 28, avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Izredni član od 7, februarja 1969. Čcrnigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24, aprila 1981. Čop Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3 avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni Član od 25. marca 1976. Čubrilovič Vasa, rojen 14, januarja 1897, umri 11. junija 1990, dr zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu Dopisni član od 24. aprila 1981 Deaiiovič Mirko, rojen 13, maja 1890, umrl 16 junija 1984, dr lil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu Dopisni član od 21. marca 1974. Dcmus Otto. rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990. dr. fil., ordinarij umetnostno zgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987 Djordjcvič Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9 decembra 1989, dr prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. Djurdjev Brani slav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26 novembra 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djnrieič Ilija, rojen IR. julija 1898, umrl 2 aprila 1965, dr med . redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22 decembra 1961. Dolenc Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 28 januarja 1939 do smrti. Dolinar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 7. fcbniarja 1970. Drujan Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24 dcccnibra 1991, dr organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IV1C v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve Ejnar, rojen 17. oktobra 1887. umrl 6. avgusta 1961, častni dr, inž.. arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Dopisni član od 17.oktobra 1958. Finimar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 31 maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januaija 1991 Fin/.gar Fran Šaleški, rojen 9, februarja 187L umrl 2. junija 1962, književnik. Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Franchini Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Gaspari Maksim. rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13, marca 1972. Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr lil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu Dopisni član od 25. marca 1976. Gerškovii Leon. rojen 2, februarja 1910, umrl 1. junija 1992. dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958 Gligorič Velibor, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februaija 1967. Goliti Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13 avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Goričar Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad Anton, rojen 23. febmarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr fil.. redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977 Gradnik Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana Redni član od 21, decembra 1962, Grafenauer Bogo. rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995. dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil.. gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za ftlološke in literarne vede od 30, septembra 1949 do smrti. Milan, rojen 19. septembra 1902. umrl 12. februarja 1979, dr lil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 17, oktobra 1958, redni član od 10, marca 1977. Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr med,, dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. junija 1964. Jovau, rojen 22. novembra 1884, umri 11 decembra 1972, dr fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-inatematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 tlaiiptrnan Ljudmil, rojen 5. februaija 1884, umri 19. aprila 1968, dr fil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu Dopisni član od 16. maja 1940. Grošelj Gušič Had/.i Hegedušič Krsto, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-mojster, Zagreb Dopisni Član od 20. marca 1975 lbruvae Miodiag, rojen 24. avgusta 1885. umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romani stike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973, Ilcšič Svetozar, rojen 8. jumja 1907, umrl 4. febrnaija 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970, Ingolič Anton, rojen 5. januaija 1907, umrl 11. marca 1992, Ljubljana, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981 Jakac Božidar, rojen 16, julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Ljubljana, Redni član od 7, oktobra 1938. Jama Matija, rojen 4. januaija 1872. umrl 4, aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana, Redni član od 7, oktobra 1938. Jovfič Dimitnje, rojen 14, oktobra 1889, umrl 16, febrnaija 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmalologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni Član od 7. februarja 1967. ,luran£l£ Janko, rojen 18 decembra 1902, umrl 15 decembra 1989. dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25 septembra 1979 do februarja 1984. Kalin Boris, rojen 24 junija 1905, umrl 22, maja 1975, kijjar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnosl v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Kalin Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11 novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda m umetnosti SAZU od 31, maja 1981 do 31. januarja 1985. Kardelj Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februaija 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra J 949. Kcnk Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988. dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Wasliingtonu v oddelku za zoologijo ne vretenčarjev Dopisni član od 6. junija 1983. Kermavncr Dušan, rojen 7. decembra 19113, umrl 11, junija 1975, dr. pTava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni Član od 5. februarja 1971. Kidrič Boris, rojen 10. aprila 1912. umrl 11 aprila 1953. predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6 decembra 1949. Kidrič France, rojen 23 marca 1880, umrl IL aprila 1950. dr fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do L julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičncga razreda SAZU: predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klupčič Mile, rojen 16, novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983 Koblar France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr fil. _ redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d tajnika razreda za filolo-ške in lilerarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7, februaija 1968 do smrti. Koehansky- Vanda. rojena 10. aprila 1915. umrla 26 februarja 1990, dr. naravo* Deviile s lovni h znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-mate matični fakulteti v Zagrebu Dopisna članica od 20. marca 1975, Kogoj F ran jo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr med., redni profesor za dcrmatovcncrologijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski Blaže, rojen 19. decembra 1921, umri 7, decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7 febiuaija 1968 Korošec Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16 novembra 1985, dr prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2 oktobra 1956. Kos Gojiiur Anion, rojen 24. januarja 18%. umrl 22. maja 1970, aka- demski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos Milko, rojen 12. dcccmbra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil,. redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske sede mi Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redili član od 7. oktobra 1938: glavni tajnik SAZUod 19. maja 1950 do 13. marca 1972, Kosmač Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28 januarja 1980. književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kostrenčič Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19 maja 1976, dr prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9, junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Redni član od 24 junija 1955 Kozak Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19 junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Koželj Venčcslav. rojen 17. septembra 1901. umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962, Kranjec Miško, rojen J 5. septembra 1908. umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2 junija 1953 Krašovec Stane, rojen 14 julija 1905. umrl 13. aprila 1991, dipl ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Kratochvil Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr, biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970, Krhek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januaija 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft Bralko, rojen 11. februaija 1905, umrl 17. julija 1996, dr. fdozofije. književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za no vej So rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Redni član od 22. decembra 1961. Tajnik V. razreda S AZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek Gregor, rojen 27 junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravili fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 193S; prvi glavni tajnik AZU od 28 januaija 1939 do 11, julija 1942. Krklcc Gusiav, rojen 23. junija 1899, utnrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februaija 1969. Krleža Miroslav, rojen 7, julija 1893, umrl 30, decembra 1981, književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj Anton, rojen II. novembra 1902, umrl 31. julija 1980. dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič Filip Kalan, rojen 25. marca 1910. umrl 8 avgusta 1989, dipl. inž, arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani Izredni član od 24. aprila J981, red»' ¿'a« od 23. maja 1985 Kure t Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januaija 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni Član od 18. maja 1989, redni član od 30 maja 1991. Kiihn Othinar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil., redni profesor za paleontologijo in paieobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. febmaija 1965. Kušej Gorazd, rojen 17 decembra 1907, umrl 9 decembra 1985. dr prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17, oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkv eno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani Redni član od 7, oktobra 1938. Lajdvic Anton, rojen 19. decembra 1878. umrl 28. avgusta 19(50, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od I (i, maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30 septembra 1949 do smrti, Laroche Emmanuel, rojen 11 julija 1914, umrl 16, junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Suasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979, Lavrač Ivan, rojen 11 februarja 1916, umrl 25 decembra 1992, dr ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteli Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lav rie Božidar, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med,, častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteli v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrin Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redili profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Izredni član od 2 oktobra 1956. Lohc Feliks, rojen 14 oktobra 1894, umrl 9, maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteli za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar Janez, rojen 3 februarja 1908. umrl 9. novembra 1987. višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnicc v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978. redni član od 6. junija 1983. Lu km an Franc fCsaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil, redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16 maja 1940. Limacek Pavel, rojen 31 januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maksimovié Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla I I februarja 1993, pisateljica Dopisna članica od 7 februarja 1969. Matjašič Janez, rojen 14, maja 1921. umrl 9. avgusta 1996, dr bioloških znanosti. zoolog - speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštiluiu Jovana Hadžija ZRC SAZU Izredni član od 21 marca 1974, rcdiu Član od 18 maja 1989. Melik Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8 junija 1966, dr. lil. redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU Izredni Član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Mekuii Esad, rojen 17, decembra 1916, umrl 6, avgusta 1993, dr, veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29, marca 1979, Merhar Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj 7& zgodovino slovenskega slovstva do modeme na Filozofski fakulteii Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Milčinski Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr, prava in dr, med,, redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992, Mole Vojeslav, rojen 14 decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakuvu. Dopisni član od 22, dcccnibra 1961. Murko Matija, rojen 12. februarja 1861, umri II. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi Dopisni član od 16 inaja 1940 M uši i: Maijan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6, januarja 1984, arhitekt. redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 5. febniaija 1970, redni član od 29, marca 1979, Nahtigal Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29 marca 1958, dr. fil.. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4 januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 2, oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Nejedly Zdenck, rojen 10. februarja 1878, umrl 9, fcbniaija 1962, profesor immkoiogije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947 Neuhauer Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch Kazimicrz, rojen 1 februarja 1874, unirl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na Ecole pratique des Hautes Etudes v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak Grga, rojen 22. aprila 1888, umrl 7 septembra 1978, dr. fsl., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961 Ocvirk Anton, rojen 23 marca 1907, umrl 6, januarja 1980, dr fil,. redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za inelia-nične znanosti v Vidmu (Udine). Dopisni član od 29. marca 1979 Oštir Karel rojen 13. oktobra 1888, umri 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958 Pantelecv Dimitar, rojen 26. novembra 190L umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981 Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl L decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fltogeograiijo in botanično sistematiko. Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov Todor, rojen 14 fcbniaija 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega material i zrna in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7 novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj Redni član od 6. februarja 1965. Pt rs i ¡mi nov Lconid Scinenovič, rojen 18 avgusta 1908, umrl 27, decembra 1978, dr. med , predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Dopisni član od 29. marca 1979. Peteri in Anton, rojen 25. septembra 1908. umrl 24. marca 1993, dr naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu Izredni član od 21 dcccmbra 1946, redni Član od 6. decembra 1949. Pitamic Leonid, rojen 15, decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravtii fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7 oktobra 1938 do 21, maja 1948. Črtan iz Članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik Jože. rojen 23. januarja 1872, umrl 7 januaija 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani Redni član od 7, oktobra 1938. Plemelj Josip, rojen 1. decembra 1873, utnrl 22. maja 1967. dr, fi]., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovnc in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30 septembra 1949. Polet Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. febmaija 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU, Potrč Ivan, rojen 1. januaija 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Rakovcc Ivan, rojen 18 septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr ril., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. ftammelmcycr Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16, marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Mami, Nemčija Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16 septembra 1952, dr fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redili član od 7. oktobra 1938, načelnik filozofsko- filološko-hisioričnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januaija 1940: glavni tajnik AZU oz, SAZU od 11 julija 1942 do 19 maja 1950. upravnik Inštituta za slovenski jezik: predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12, februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunsçhweigu Dopisni Élan od 3 Julija 1964 Rav nikar Edvard, rojen 4 decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing arhitekture, rodni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979, Rcgcn Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27 julija 1949, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana, izredni član od 16, maja 1940 Rigler lakob. rojen 2. dcccmbra 1929. umrl 8. julija 1985, dr filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Institutu za slovenski jezik ZRC SAZU Izredni član od 23, maja 1985, Saevcrud Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj m dirigent. Norveška, Dopisni član od 25, niarca 1976, Salo pek Marijan, rojen 23 decembra 1883, umrl 23. februaija 1967, dr fll,, profesor Univerze v Zagrchu. Dopisni član od 7. februarja 1967, Samec Maks, rojen 27, junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. lil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16, novembra 1962 do smrti S a vi c Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972, Seidl Ferdinand, rojen 10 marca 1856, umrl L decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, kliniatologijo. scizmologijo in geologijo, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940 Skok Petar. rojen 1, marca 1881, umrl 3 februarja 1956, dr fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 2 junija 1953 SI »ti ti jak Sodnik-Zupanc Suvre Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13, marca 1983, dr fil. redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7 februarja 1967 Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka, Ljubljana Izredna članica od 25. marca 1976, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl L maja 1963, redni profesor za grški je/ik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Stankovič Siniša, rojen 26. marca 1892. umrl 24. februarja 1974. dr. 61., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopis m član od 2. junija 1953. S tele Franc, rojen 21 februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972. dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Redni član od 16 maja 1940 Stern Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za fanliakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stupica Gabrijel, rojen 21, marca 1913. umrl 19, decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Szentaiiutbai Jauos, rojen 31. oktobra 1912. umrl 8. avgusta 1994. redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašel Jaroslav, rojen 21 januarja 1924, unirl 25 marca 1988, dr arheolo- gije. znanstveni svetnik v inštitutu za arheologijo ZRC SAZU Izredni član od 23. maja 1985, Šidak Jaroslav. rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr, zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka rta Filozofski fakulteti v Zagrebu Dopisni član od 4. aprila 1981 Škerjant Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900. umrl 27. februarja 1973. skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani Redni član od 6. decembra 1949 Škerlj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr prava. redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16 maja 1940. Škerlj Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr flJ.. redni profesor ¿a romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7 februarja 1969. Šle h i tiger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fiL, slovenski bibliograf. upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, Šnnderl Makso. rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979. dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oklobra 1956. Stampar Andrija, rojen 1. septembra 1888. umrl 26. junija 1958, dr med.. redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Tavčar Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, rediti profesor ¿a genetiko in žlalitnjcnje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr med.. redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede S AZU. Redni član od G. decembra 1949. Taylor Alan John Percival, rojen 25, marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu Dopisni član od 6 junija 1983. Tesniere Lucien. rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Mompelheru. Dopisni član od 2. junija 1953. Tudorovlč K.osta, rojen 5. julija 1887. umrl 19 septembra 1975, dr. med , redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu Dopisni član od 2, junija 1953. Tolstojj Niki ta Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27, junija 1996. Redni profesor za staro slovanSčino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi. Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. T rufen i k Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 199 i, dr prava in dr, fiL založnik v Munchnu Dopisni član od 30. maja 1991 Trstcnjak Anion, rojen 8. januarja 1906. umrl 29 septembra 1996, dr. teologije. častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke faklultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni Član od 6 junija 1983 Uilovič Jože, rojen 17 oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušenifnik Aleš, rojen 3. julija 1869, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr leol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" od II decembra 1937 do 4 januarja 1939 Redni član od 7. oktobra 1938 do 21 maja 1948: namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948 Črtan iz Članstva I. 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996 Vavllov Sergej Ivanovič. rojen 24. marca 1891, umrl 25, januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Dopisni član od 7. novembra 1947 Vavpetič Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28 marca 1982, dr, prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 17, oktobra 1958 Vehcr Franc, rojen 20 septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel seje članstvu 18. maja 1945. posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar Josip, rojen 14, oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7, oktobra 1952 do 25, marca 1976; častni član SAZU od 25, marca 1976, Vidmar Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr tehniških ved. častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani Redni član od 16 maja 1940, načelnik matc-inatično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27 junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983. Vouk Vale, rojen 21. februarja 188(3, umrl 27, novembra 1962, dr. fil.. redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Vučenov Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24 aprila 1981. VVoKman Frank, rojen 5, maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr ni,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. VVraber Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972. dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7, februarja 1969. Ziivada Vilein, rojen 22 maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29. marca 1979. Zihcrl Boris rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Izredni član od 6. decembra 1949, redili član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič Rihard rojen 22. decembra 1878, uinrl 23 marca 1949, dr fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani Redni Član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika mate mati čuo-prirodoslovnega razreda od 28, januarja 1939 do 25 julija 1945, Zvvitter Fran rojen 24. oktobra 1905. umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. juni ja 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in diužbenc vede od 9. junija 1977 do 31 marca 1982. Župančič Oton rojen 23. januarja 1878, umrl 11, junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. SERGIJ VILFAN (1919-1996) Malo pred 77. rojstnim dnevom je ^MMIAmm^ unirl dr. Sergij Vilfan, redni član S AZU od junija 1983 (i/redni od A: 1978), dopisni član avstrijske in poljske akademije, predsednik nacionalnega komiteja za zgodovinske vede Slovenije, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete. Dvajset let je bil ravnatelj ljubljanskega mestnega arhiva in skoraj prav toliko časa profesor pravne zgodovine Njegovo znanstveno delo je bilo zelo mnogovrstno. Bil je naš naj-zgodovinar, njegovo delo daleč me- je in ok\rire stroke, ki jo tako tinc-H nujemo. Sam je pred leti zapisal kot svojo ožjo specializacijo "pravno, socialno in ekonomsko zgodovino |cr lustončno nicirologijo,\ Njegova dela so izhajala v revijah in najrazličnejših zbornikih pri nas in v tujini, zlasti v nemščini, francoščini in angleščini. Posebej pomembna je bila Rechtsgeschichte det Slowenen bis zum Jahr ¡941. ki je iz.šla v Gradcu 1968 in s tem odprla to področje tudi tujim znanstvenikom. V okviru European Science Foundalion je bil urednik knjige o etničnih skupmah in jezikovnih pravicah ler je v njej popisal razmere v avstrijskem delu habsburške monarhije. V mednarodni organizaciji zgodovinaijev je bil član odborov za zgodovino parlamentov, za zgodovino mest, za historično metrologijo. Komite za zgodovino mest je deset let tudi vodil. Težko bi našli koga. ki bi ugleduejc predstavljal slovensko zgodov insko znanost v zunanjem svetu. K arhivistiki je priv edlo Vilfana vodstveno delo v arhivu. S sodelavci je gradil to, pn nas še zelo mlado, a hitro razv ijajočo se znanost, Pod njegovim vodstvom je postal mestni arhiv pomembna znanstvena institucija. Prva pravna stroka, s katero seje ukvarjal, je bila pravna etnologija, ki ji je ostal do konca zvest. Mnogo seje ukvarjal z zgodovino mest. Primerjal je naša celinska in obmorska srednjeveška mesta ter Tazmcrje med plemstvom in mesti, raziskoval preskrbo tnest. oprl na podatke ljubljanskih računskih kujig je pisal o mendi-kantskih redovih 16, in 17, stoletja ali o potnih stroških mestnih delegacij, napi t ni- nah in o pogostitvah. Zanimala sta ga razvoj in vloga stanov, pisal je o ročinili, zlasti o buli Kranjcev ter o politiki naših stanov do vladarja v 16 stoletju, v burnih časih protcstantizina in verskih bojev. Pokazal je, da so bili stanovi šibkejši kakor se je zdelo, da je njihovo moč slabila tudi iurška nevarnost in da pohoda absolutizma ni bilo mogoče ustaviti. Opisal je tudi zaton stanov v 18. stoletju. Pri Zgodovini agrarnih panog, ki jo je izdala SAZU, je bil Vilfan eden od treh članov ožje redakcije, napisal pa je dve petini celotnega besedila. Obravnaval je zemljiška gospostva, soseske, položaj kmetov, premoženjska razmerja in še kaj. O kmetu je pisal še marsikje, med drugim tudi o zanimivem vprašanju, ali so bili Slovenci res povsem kmečki narod. Bil je mnenja, da temu ni bilo tako, in je tako negativno ocenil naš kmečko-hlapčevski mit Pol leta po smrti jc izšla knjiga Zgodovinska pravoivornost in Slovenci. Vilfan jo je še bil utegnil pripravili do konca Medtem ko je Pravna zgodovina Slovencev (1961) obravnavala pravo, kije veljalo pri Slovencih, govori ta zadnja knjiga o tem, kdo je ustvarjal pravo, in daje svojevrsten, izviren, nov pogled na našo preteklost. V Vilfanovem delu sta se drug ob drugem kazala izreden smisel za malenkosti, za osebne in lokalne posebnosti, za vsakdanje življenje malih ljudi, hkrati s tem pa izreden smisel za velike primerjave in sinteze. Pogled na evropski, širši razvoj je bil združen z navezanostjo na naš mali prostor med morjem. Alpami in Panonijo. Vasilij Me lik ANTON T R STENJ A K (1906-1996) H Akad Anton Trstenjak je bil mno-gostranska osebnost, ki se je izoblikovala v območju treh duhovnih ved. Izhodiščno mesto pri njem zavzema teologija; Študiral jo je doma in na univerzi v Innsbrucku, kjer je bil tudi promoviran za doktorja bogoslovja leta 1933. Poučeval je kot katehel na gimnaziji m profesor na Visoki teološki šoli v Mariboru do leta 1940, ko se je zaključilo njegovo teološko pedagoško delo. In čeprav v javnosti nikoli ni nastopaj kot strogo teološki mislec, uiu je dal študij bogoslovja trdne temelje krščanskega svetovnega nazora, ki mu je ostal intimno zvest vse življenje, tudi pri svojem znanstvenem delu. Druga Trslenjakova globoka nagnjenost je bila filozofija, prav tako študijska disciplina na univerzi v Jnnsbrucku. Iz filozofije je leta 1929 doktoriral, deset let zatem se je liabilitiral. Leta 1940 se je začelo Trste njakovo filozofsko pedagoško delo. Od tega leta je predaval filozolijo na ljubljanski teološki fakulteti vse do leta 1973, ko se je upokojil, Škoda, da Trstcnjak svojih filozofskih nazorov iz zgodnjega obdobja ni razvijal naprej, edino danes znano razpravo s tega področja je v petdesetih letih objavil v tujini. Tik pred drugo svetovno vojno je veljal za najbistrejšega misleca med mlado generacijo kaloloških razumnikov in za široko razgledanega poznavalca najsodobnejših filozofskih smeri: fcnoinenoiogije, ontologije in začetkov eksistencializma, predvsem Martina Heidcggcrja. Vendar se akad. Trstenjak ni usodno zapisal ne teologiji ne filozofiji, temveč tretji duhovni vedi, ki je poslala njegova daleč najmočnejša in najplodnejša zavzetost - psihologiji S psihologijo seje začel seznanjati med drugo svetovno vojno, v letih 1941/42. ko je bil na specialističnem študiju eksperimentalne psihologije na univerzi v Milanu Od tedaj so pri njeni te tri duhovne vede tekmovale med seboj. Ne dvomimo, da je akad Trstenjak poslušal notranji glas. ko se je odločal med njimi. Vendar kaže povedati, da je imela pri rej odločitvi prevladujočo vlogo zgodovina, saj se je akad. Trstenjak opredelil za psihologijo neposredno po letu 1945, v času, ko je pri nas ideološki pritisk onemogočaj svobodni razvoj zlasti duhovnih ved in si jih je za več desetletij povsem podredil Razmeroma manj odklonilno kol do teologije in nem arksi stične filozofije je bilo povojno obdobje do psiholoških raziskav, predvsem empirično naravnanih. Razumljivo je zato, če je Trsienjakova središčna znanost postala in ostala ves čas psihologija, iz katere pa se niso nikoli popolnoma umaknili niti filozofski niti teološki vidiki mišljenja. Trstenjakov psihološki in psiholoterapevtski opus je seveda izjemno obsežen in mnogovrsten, zato ga je mogoče označiti le najbolj skopo. V središču stoji nedvomno temeljno delo stroke. Oris sodobne psihologije v dveh knjigaii (1969. 1971, 1974), iu ob njem Problemi psihologije (1976). Sledijo specialne strokovne raziskave, kot so psihologija dela, ekonomske dejavnosti, ekologije, psihologija barv, umetniškega ustvarjanja, razširjena in poglobljena v Psihologiji ustvarjalnosti (1981), ne nazadnje psihologija je/.ika in pisave, Te publikacije splošne in specialne psihologije ter še nekatere druge pa že nakazujejo prehod k filozofski antropologiji, vedi, ki uporablja in razlaga dosežke tako imenovanih strokovnih aniropologij. med njimi biologije, sociologije in pedagogike, ter jih posplošuje v širša spoznanja o človeku Taki sta knjigi Človek, bitje prihodnosti (1985) in Človek, končno in neskončno bitje (1988). Antropološko zasnovana so tudi dela praktične ali uporabne psihologije s poudarkom na vedenjskih napotkih in s težnjo pomagali človeku Gre za knjige o človekovih stiskah, o medčloveških odnosih, o metodah spoznavanja ljudi, o sreči in življenjskih modrostih. Med področji, ki so Trstenjaka zaposlovala dalj časa, Če ne vse življenje, sodi nacionalna in pokrajinska karaklerologija slovenskega človeka. In m naključje, da je akad Trste njak šele leta 1991 zbral svoja dognanja o Slovencih in jih pod naslovom Misli o slovenskem človeku izročil v presojo strokovni in širši javnosti. Pri tem je poudaril, da mora biti majhen narod ustvarjalen, če hoče preživeli Z večjimi, močnejši mi narodi lahko tekmuje samo v kakovosti ustvarjalnih prizadevanj, ne v količini. Čeprav strogo osredotočena na antropološka vprašanja zadevajo Trstenjakova dela tudi javno življenje, Ena takih knjig je knjiga Slovenska poštenost (1995), v kateri razčlenjuje etične lasi nosi i slovenskega človeka skozi zgodovino in jih poveže v poštenosti, zanj najvišji moralni kategorij i, višji od morale same. Neredka ironizacija pojma poštenost danes pri nas samo polrjuje. kako polrebna je bila ta knjiga. Akad. Trste njak je bil eden zadnjih velikih eni d i lov. In če se zdaj vprašamo, kje je njegovo mesto v razvoju evropske human i stike, stopi pred nas, tudi s pomočjo Trstenjaka samega, nekaj osrednjih osebnosti našega stoletja. Kaj omenimo najprej izvirnega predstavnika globinske psihologije, švicarsko aristokratskega Carla Gustava Junga, ob njem stoji nemški filozof italijanskega rodu in teolog Romano Guardini, sledi utemeljitelj nemškega eksistencializma Kari Jaspcrs, za njim prihaja francoski naravoslovec in filozor dialoga med katoliki in marksisti Piene Teilhard de C ha rdi n in naposled imamo zastopnika tretje dunajske psihoanalitične šole, glavnega predstavnika sodobne logoterapije, češkega psihiatra judovskega rodu Viktorja E mamic I a Franki a. Ta jc bil v zadnjem i asu akad. Trstenjaku najbližji iti posebej pri srcu. Ob Franki o vi knjigi Der Mensch auf der Sucke meh Sinu ga je prevzel celo občutek kakor ob nobeni drugi knjigi "hotel bi biti njen avtor." In če natanko premislimo, je poistovetenje s Franklom logično, saj nas vsa Trsienjakova dela, ne samo njegovi psilioierapevtski spisi, prepričujejo, da človekova sreča ni v volji po moči m po oblasti, ne v težnji po uživanju Človek je bitje, čigar smisel je v iskanju smisla. To najvišjo vrednoto, vrednoto smisla, postavlja Trstenjak proli notranji razklanosti, proti miselni praznini, nevrotizniu in razdiralnemu niliilizmu Smisel kot kakovost dulia naj sodobnega človeka - človeka brez središča v sebi - spet vrne k harmoničnosti, k notranji celosti. S takimi nazori jc pri Trstenjaku znanost o človeku postala znanost za človeka, znanost, ki gradi mostove med ljudmi, enakimi in drugačnimi, med somišljeniki in nasprotniki. Akad. Anton Trste ujak. zavezan krščanstvu in ev ropskemu humanizmu, je močno zaznamoval slovensko duhovno življenje našega časa. Zaznamoval bo tudi rodove, ki prihajajo za nami. France Bernik JANEZ MATJAŠ1Č (1921-1996) Slovenska akademija in njen razred za naravoslovne vede sta v kratkem času izgubila že drugega uglednega in priznanega zoologa. akademika in univerzitetnega profesorja dr Janeza Matjašiča. Bolezen je priljubljenega, učenega in iskrivega kolega že dolgo časa zadrževala v domačem krogu ali v zdravstvenih ustanovah, zalo smo ga na sejah in druženjih članov Slovenske akademije že precej časa pogrešali, V petek, 9. avgusta letos, pa je naš dragi in priljubljeni kolega dotrpel. Pogrešali bomo njegovo široko znanje, prijazen značaj in njegov nagajivi nasmeh. Dovolite, da obnovim nekaj njegovih življenjepisnih podatkov. Rojenje bil 14, maja 1921. leta v Ljubljani. Po maturi ga je doletela mobilizacija v nemško vojsko, od koder je na ruski fronti prebegnil k zaveznikom in se vrnil v domovino kot član prekomorskih brigad. Po vojni seje posvetil Študiju biologije na tedanji Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1951 Še med študijem je kot pomožni asistent vodil vaje iz splošne zoologije. Po diplomi je dobil mesto asistenta na Biološkem inštitutu SAZU, čez pet let je lam postal strokovni sodelavce, po doktoratu leta ¡957 pa je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca, Od leta 1960 do 1975 je dr. Matjašič deloval na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani kot docem - sam sebi je rekel čczcem - in od leta 1965 kot izredni profesor za zoologijo. Predaval je splošno biologijo in specialno zoologijo nevretenčarjev. Njegova predavanja so bila resnično na visoki ravm, strokovno neoporečna, pedagoško zgledna in obogatena z domislicami, ki so bile zanj tako značilne, Predvsem tedanjim razmeram na Biološkem oddelku Univerze je ireba pripisati dejstvo, da dr. Maijašič ni nikdar napredoval v rednega profesorja in da se je iz te ustanove tudi kmalu umaknil. Po več lelih dela na Univerzi seje torej vrnil na Biološki inštilui Jovana Hadžija ZRC SAZU kot znanstveni svetnik, kjer je nato delal do svoje upokojitve. Med dopisne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 1974, leta 1989 pa je postal njen redni član. Matjašičevo znanstveno delo je mnogoslransko, vsekakor pa je v zakladnico svetovnega znanja prispeval svoja najpomembnejša dela o jamskem živalstvu in še posebej o majhni, a filogenetsko izredno zanimivi skupini vrti ličarjev - temno* cefalih. Na to skupino živali je prvič naletel pri opazovanju jamskih kožic, na katerih so pednjalc drobne živalicc. Do takrat so edinega predstavnika te skupine iz Evrope poznali iz Skadarskega jezera. Dr. Matjašič pa je polein opisal več novih vrst in rodov te skupine iz naših jam, kjer živijo na različnih vrstah jamskih rakov. Krona tega njegovega dela jc Monografija družine Scutarieliidae (Turhellaria, Temnocephahilea), ki je pred Šestimi leti izšla v založbi naše Akademije. Od 22 doslej z.nanih vrst te družine s celega sveta jih je kar 17 opisal dr. Matjašič! Ob iskanju teli epizojskih in parazitskih živalic je naš pokojni kolega našel in opisal še več drugili jamskih živali, od protozojev folikulinid, in suktorijev, preko trematodov do jamskih rakov. Pomembna so tudi odkritja osebnega razvoja jamskih kožic in sladkovodnega jamskega cevkaija Marifugia ca vati ca. Dr. Matjašič se jc ukvarjal tudi s hrošči, jamskimi in površinskimi, ter o tem objavil nekaj del. Zanimal sc jc tudi za velike sesalce ter njihov način življenja v naravi in v zooloških vrtovih Kdor jc imel srečo, da jc bil ob njem na katerem izmed potovanj po Afriki ali Aziji, je lahko užival ob bogatem znanju, ki ga jc dr Matjašič delil sopotnikom ob srečanjih z bogatini tropskim in subtropskim živalstvom Bil jc v Tunisu. na šludijskem potovanju po zahodni Afriki, vodil je odpravo študentov v Senegal in Gambijo. udeležil seje odprave v Nepal in Šri Lanko. bil jc na študijskem obisku na Kitajskem. Poleg lega pa se je udeležil ali tudi vodil nepozabne ekskur/jje na Skadarsko jezero, Popovo polje, v vzhodno Srbijo in še drugam po naši bivši državi. O svojih doživetjih s teh potovanj je večkrat pisal v Protcusu in drugih poljudnih revijah, mnoge anekdote s teh ekskurzij pa sc med študenti biologije prenašajo /, generacije na generacijo, Najpomembnejša poljudnoznanstvena prispevka dr. Matjašiča pa sta gotovo knjigi Nevidno življenje in Iz življenja najmanjših, ki sta izšli že v letih 1953 in 1956 in za kateri je dobil tudi Levstikovo nagrado. Akademik Matjašič je bil vrsto lel glavni urednik Biološkega vestnika. urejal jc tudi zoološki del Ra/.prav IV. razreda SAZU. Se bi lahko naštevali dejavnosti, dela in zasluge spoštovanega pokojnika, pa Kij to laliko preberemo tudi v biografskih in bibliografskih sestavkih SAZU. Univerze, Biološkega vestnika ali enciklopedij. Rad pa bi opozoril še na nekaj, kar ne spada v take uradne dokumente. Gre za Matjašičcvo iskrivo duhovitost in neverjetno sposobnost ustvarjanja humorja in dobre volje med ljudmi Kdor jc to doživljal kot njegov kolega pri delu ali ua potovanjih, tega ne bo nikoli pozabil in zato bo marsikomu od nas osi al v prijetnem, veselem spominu. Morda jc bila ta vrlina najbolj očima med tradicionalnimi brucovanji biologov, pri katerih je bil pokojni Maijašič po ne povsem zanesljivih podatkih kar 23-kral zeleni car. V tej vlogi je zadnjič nastopil kol Janez XXIII. nato pa se je leta 1959 oglasil preko magnetofonskega Iraku še iz onostranstva. Njegov humor je bil žlahten. ncžaJjiv, aktualen in tak, da so prasnile v smeli še najbolj zakrknjene puščobe. Kaj lepšega si lahko želimo kot I o, da bi se našega dragega kolega ter spoštovanega in uspešnega znanstvenika vedno spominjali tudi v tej luči. Matija Gaga I a BRATKO KREFT (¡905-1996) Sredi poletja. 17. julija 1996. se je liho poslovil še do nedavna eden naših najbolj vsestranskih in najbolj temperamentnih ustvarjalcev, Bralko Kreft. Slovenski pisatelj in predvsem dramatik; gledališki režiser in dramaturg; kritik, esejist, polemik in kulturni zgodovinar; predavatelj in univerzitetni pitifesor; rediu Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 1961. leta in njen podpredsednik v letih 1976-1992. Ob vsej razsežnosti in mnogo-ob razi i osti K re novega življenjskega opusa sta razpoznavni v njem dve izraziti težišči: dramska besediJa. namenjena domaČemu gledališču, ob tem pa delo režiserja, opravljeno predvsem na odru ljubljanske Drame. Po začetnih zavorah, ki jih je povzročil zla si i njegov roman Človek mrtvaških lobanj, se mu je odprl v zgodnji jeseni 1912 njegov pravi, zaželeni svet: najprej mu je uprizoril režiser Šest prvo zrelo odrsko besedilo. Celjski grofje, komaj pet dni zatem pa je bila v isti hiši prva premiera novo-angažiranega režiserja, in to dramatizacije velikega romana Dostojevskega Zločin in kazen. Dva uspeha v enem samem lednu, priznana od mnogih veljavnih peres, Prva misel na Celjske grofe se mu je spočela ob rojstvu Župančičeve Veronike Deseniške, svoje delo pa je zasnoval, ko se je seznanil s Hermanom Antona Novačana. Bolj natančno povedano,-njegovo delo je nastalo iz odpora da miselnega jedra slednje, pa ludi do idealizirane, pa če še tako žlahtne odrske pesnitve Otona Župančiča, Po Kreft oveni trdnem prepričanju tuji fevdalci, katerim so "tlačanili naši predniki", niso bili in uiso mogli biti nosilci slovenskega ali jugoslovanskega nacionalizma, pa tudi Veronika nikoli ni šla "v zarje Vidove", kot je v poetični metafori domneval Župančič. Tako kakor v tej drami tudi v Veliki puntarijt Kren ni prvi oblikoval te vabljive snovi, šlo pa mu je spel predvsem za resnico. Razgrnil jc sicer junaško, vendar s kritičnim peresom začrtano in trezno podobo tistih dni in dogodkov. Njegovi punta rji niso fanatični zanesenjaki, ampak preudarni možje, od katerih misli vsak s svojo glavo. Vendar-ali prav zato - Punlarija ni srečno našla poli na oder: oblasti so prav presodile, da bi besedilo moglo vznevoljiti del poslušalcev. in iz Beograda je prišlo jasno navodilo: igra ne sme na oder; in čakali je morala vse do prvih povojnih let. Med Grofi in Puntarijo je bila zasnovana bridka "slovenska legenda'", Kreature, uprizorjena z omiljenim naslovom Malomeščani, Poskus razgrele odrske konverza-cije in psihološke analize značajev, drama z izrazitim etičnim vprašanjem Pisatelj ji jc določil prizorišče v letu 1914. vendar je del krinke že takrat razumel, da je skušal premakniti kaj več, kakor sodi prvo leto svetovne vojne. Veliko bolj optimistična pa je Kreftova žlahtna igra Kranjski komedijanti, "resnica in pesnitev", ki so ji aprilski dogodki 11 leta spel zastavili pol na oder in je zaživela šele v našem času. Keefl je zarisal v njej dogodke ob koncu osemnajstega stoletja in podobe ljudi, ki so se odločili "kranjski theater gori postaviti" - s Zoisom in Linhartom - v svoje delo pa jc vpletel tudi prvo našo ali ponašeno besedilo, Županovo Micko. Po drugi vojni je dodal Kreft tej "telralogiji" peti del, "antimitsko dramo" iz Prešernovega življenja, in še nekaj besedil, veliko pa jih jc ostalo nedokončanih, zlasti Jugoslovansko vprašanje, ali pa tudi le zasnovanih in neuresničenih Vzporedno s snovanjem dramskih besedil jc potekalo v vseh obdobjih Kreftov o režisersko delo. Po uspehih na Delavskem odru in po avantgardnih poskusili v Open je dosegel prvi večji uspeh v Drami, ko so mu zaupali Shawovo Sveto Ivano, delo, ki mu je bilo izjemno blizu, saj je bila ta dramska "legenda" zasnovana z enako dialektično neizprosnostjo kakor njegovi Celjski grofje. Mladi režiser je dobil prvikrat oceno "odlično" in nekateri so pisali celo o triumfu. Uspeh se jc ponovil ob za mnoge sporni drami Mihaila Bulgakova o Moličrovcm življenju, vendar je rešil režiser tudi to kočljivo nalogo z dobrim čutom in si pridobil priznanje umetniškega dogodka Vselej sicer ni imel tako vabljivih pnložnosti in marsikatero delo je moral uprizoriti v takratnem repertoarju "po službeni dolžnosti", medtem ko so si dmgi režiserji svobod neje izbirali dramska besedila Tako so se mu ponudile ugodnejše možnosti spet v zadnjih letih pred drugo vojno, ko je odšel Stupica v Beograd, Debevec v Opero. Gavella pa ni več prihajal v goste. Med Kreftovimi značilnimi vzponi tega obdobja je bila njegova idejna interpretacija Gogoljevcga Revizorja. To klasično delo jc želel uprizoriti kot vselej živo in povsod veljavno nadčasovno umetnino in spretno krmaril med svojo novorealistično zasnovo in go-goljcvsko grotesknostjo Svojevrsten dogodek je bila ludi njegova uprizoritev Romea m Julije. Režiser, ki se jc svoj čas upiral prepogostemu uprizarjanju Shakespeara, je pripravil odrske rešitve, ki so bile funkcionalne in estetske hkrati, približane sodobnemu (ali pa prvotnemu) gledalcu in poslušalcu. Bil je uspeli, eden največjih tistega obdobja, ne samo pri Kreftu Zanimivost svoje vrste, ki je razkrila docela t lov svet, pa je bila njegova upnzoritev drame finske pisateljice Helle Wuolijoki Žene na Niskavuoriju. Elementarna drama in hkrati predstava s svojim svojevrstnim, prvinskim odrskim vzdušjem, ki jc približala občinstvu nekatere prej komaj opažene člene ansambla ali pa jim je odstrla nove, prej prezrte črte. Tudi v novem času je Kreft še reži ral, vendar sc jc zdaj posvečal pretežno dramaturškemu delu. Ko so bili preseženi zadržki, kakršne so povzročali še ne pozabljeni nekdanji spori na "književni levici", je celo desetletje usmerjal repertoar no podobo ljubljanske Drame, pa tudi uprizarjal - poleg svojih iger - predvsem Shakespearove kraljevske kronike, ki jih je prejšnje obdobje prezrlo. Ob vsem tem delu je bilo treba opraviti Se veliko "delovanja", kar pa je pogosto oviralo ustvarjalno delo. Pripravil in objavil je vrsto tiovili knjig, ki skupaj s prejšnjimi napolnjujejo zajetno knjižno polico. Naj bodo omenjeni samo Portreti, Proti vetru za vihar, Poslanstvo slovenskega gledališča. Marsikaj pa je ostalo neizpeto, ne samo drama Jugoslovansko vprašanje. Marsikaj nedokončano, ali pa ludi samo zasnovano. Vse do poznih let, preden so ga zapustile moči, ni mogel in ni hotel zatajiti v sebi nekdanjega "viharnika", In ko bi tudi ne bil napisal ničesar drugega kakor teatrologijo iz tridesetih let. bi bilo njegovo pisateljsko poslanstvo izpolnjeno. Ne slovenske dramske književnosti ne slovenskega gledališča tistega časa si brez Bralka Krefta ni mogoče zamisliti. Dušan KforaveC NIKITA ILJIČ TOLSTOJ (1923-1996) ■ Redni član Ruske akademije znanosti, dopisni član SA2U in več drugih akademij Nikita Ujič Tolsioj (Vršac, 15. 4. 1923 - Moskva, 27. 6, 1996) je bil s slovensko humanistično znanostjo povezan dolga desetletja, posebno odkar je leta 1960 s svojo razpravo Delo J. A. Bauclo-urno de Courtenaya o slovenskem jeziku obudil zanimanje za raziskovanje slovemstičnega prispevka tega znamenitega splošnega m primerjalnega jezikoslovca, katerega bogato deloma šc neobjavljeno gradivo o slovenskih zahodnih narečjih (in korespondenco) hrani Ruska akademija znanosti v Sank-petersbiirgu. Pozneje je N, I. Tolstoj skupaj z Milkom Maljčetovim in A. Duličenkom uredil obsežen Baudouinov Rezi jonski slovar, ki čaka na objavo pri SA2U. N. E Tolstoj (pravnuk pisatelja Leva Nikolaje vi ča Tolstoja) je maturi ral v Beogradu, tam začel študij na biološki fakulleli. vendar se je lela 1945 s starši preselil v Moskvo, kjer je 1950 diplomiral iz slovanskega jezikoslovja. Svojo znanstveno polje začel na Inštitutu za slavistiko m balkanistiko takratne akademije znanosti ZSSR, kjer je kmalu postal vodja oddelka za cinoJingvistiko in folkloro. Od sedemdesetih let je bil tudi redni profesor za siaro cerkveno slovanščino in slovansko jezikoslovje na moskovski državni univerzi Po diplomi je N. I Tolstoj osredinil svoje znanstveno zanimanje na južno- in vzhod n oslov a nske jezike s ležiščem na stari cerkveni slovanščini; iz tega območja je napisal kandidatsko disertacijo Pomen kratkih in polnih oblik pridevnika v stan cerkveni slovanščini, V številnih študijah je pozneje raziskoval mlajše, regionalne oblike tega knjižnega jezika na večjem delu slovanskega jezikovnega ozemlja in kot izreden poznavalec lega jezikovnega izročila odkril nove prvine za njegovo peri-odizacijo; posrečilo se mu je rešiti marsikatero zapleteno vprašanje o vlogi cerkvene slovanščine pri nastajanju novih slovanskih knjižnih jezikov na nacionalni osnovi Posebno pomembni so njegovi izsledki v študijah o knjižnem jeziku in njegovih različicah pri Srbih v 18. stoletju. Drugi veliki kompleks Tolstojevih razprav jc neposredno ali posredno v zvezi z njegovimi na rečnimi odpravami v Polesje. Za celovito raziskovanje tega jezikovnega ozemlja v porečju reke Pripet (tu se stikajo beloruska in ukrajinska narečja) je N. L Tolstoj v začetku šetdesetih let izdelal nadroben program in vprašalnice; od leta 1962 so pod njegovim strokovnim vodstvom skoraj vsako poletje (deloma tudi pozimi) na terenu zbirali jezikovno in etnološko gradivo. Pri tem deluje sodelovalo na desetine ruskih, beloruskih iu ukrajinskih mladih jezikoslovcev, etnologov, arheologov in muzikologov; po zbranem gradivu je bilo pod Tolstojevim mentorstvom napisanih veliko diplomskih del in disertacij, izšli so trije zborniki: Polesje: (Lingvistika_ arheologija, toponiniika (Moskva 1968); Le lesi ka polesja: Gradivo za poleški narečni slovar; Moskva 1968, Leksika Palesje v prastoru in času (Minsk 1971). Sam N, I. Tolstoj je v teh letih zbiral predvsem ljudsko zemljepisno, dendro-ioško in meteorološko izrazje; na tej osnovi sta nastali njegovi monografiji Slovanska geografska terminologija (1969) Poskus pomenske slovanske geografske terminologije (1972). Tolstoj jc v tem besedju spoznal eno najbolj obstojnih praslovanskih jezikovnih plasti; to dokazuje z vzporednicami po vsem slovanskem jezikovnem ozemlju, tudi slovenskem, V sedemdesetih letih je Tolstoj delo poleških raziskovanj še poglobil; še tesneje jc povezal jezikoslovne in folklorno-etnografske raziskave, ki jim jc zastavil skupni cilj: kompleksno zajetje in spoznanje jezika ter materialne in duhovne kulture poleškega "etnoa". V nekaj razpravah je utemeljil metodološke vidike prenovl jene etnolingvistikc. ki po njegovem ni navaden hibrid jezikoslovja in etnologije ali zmes posameznih prvin lega in onega, Za Tolstoja je et no I i ngvist i ka samostojna veja jezikoslovja (kot sta npr. tudi psiho- in sociolingvistika), ki vodi raziskovalca v razumevanje soodnosa med jezikom, duhovno kulturo, miselnostjo in ljudsko tvornostjo. Na podlagi kar se da popolnega etnolingv i stičnega gradiva je Tolsioj pripravil načrt za izdelavo Poleškega etnolingvističnega atlasa in Slovarja sfa--vanskih starižitnosti (Pblesskij etnolingvističeskij sbornik, Moskva 1983), Rast in dozorevanje Tolstojevih spoznanj ob poleški tematiki je bilo mogoče spremljati ua več mednarodnih slav ističnih kongresih (Praga. Varšava, Zagrcb-Ljubljana. Kijev). Franc Jakopin EDHEM Č A IVI O (1909-1996) 25. novembra 1996 je v Sa rajev i umrl akademik prof. dr. Edheni Čamo, profesor veterinarske fakultete v Sarajevu in redni član Akademije nauka i umjetnosti BIH ter od 13. marca 1972 zunanji dopisni član naše akademije. Pokojni akademik se je rodil 30. decembra 1909 v Trebinju. Po opravljeni srednji šoli se jc vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu in L 1938 diplomiral. Po diplomi je delal kol okrajni veterinar v Trebinju Po vojni L 194K je doktoriral na veterinarski fakulteti v Zagrebu, Leta 1941 je odšel v NOV v Romanijski partizanski odred, nato pa v Vzliodnobosansko proletarsko brigado, kjer je bi! referent za saniteto m. bataljona. Na območju BIH jc do konca vojne opravljal odgovorne družbene funkcije, Po vojni je nadaljeval z družbeno-poliličnim delom. Bil jc republiški in zvezni poslanec, član odbora za prosvetno-kultunta vprašanja zveznega zbora in predsednik istoimenskega republiškega zbora skupščine Bosne in Hercegovine, Leta 1950 jc bil izvoljen za izrednega in 1 1957 za rednega profesorja zoohigi-ene na veterinarski fakulteti v Sarajevu, Dvakrat jc bil dekan fakultete, od 1956 do 1960 pa rektor sarajevske univerze. Leta 1966, ob ustanovitvi Akademije nauka i umjetnosti BiH. jc bil izvoljen za njenega rednega člana in 1972 za predsednika akademije. Ob 25-lctnici univerze in veterinarske fakultete v Sarajevu je bil izvoljen za častnega doktorja univerze Bilje tudi dopisni član hrvaške, makedonske in naše akademije, Pri svojem raziskovalnem se je ukvarjal zlasti s področjem veterinarske zoo-higiene in živinoreje, Raziskoval je mikroklimatske in druge pogoje za zdravje peniti)me in drugih domačih živali. Proučeval je zrejne bolezni podmladka domačih živali in zdravstveno varstvo teh živali. Raziskoval jc higiensko kvaliteto vode planinskega in kraškega območja v BIH Icr možnosti izkoriščanja meteornih voda. Veliko skrb je posvečal higienskim ukrepom pri paši ovc in goveje živine na planinskih pašnikih Poleg tega je proučeval pogoje m napredek živinoreje v bivši Jugoslaviji Bil je namreč tudi republiški in /vezni pomočnik ministra za kmetijstvo in živinorejo. Rezultate svojih raziskav s področja z oo higiene, pospeševanja živinorejske proizvodnje, veterinarstva in organizacije znanstvenega ter izobraževalnega dela je objavljal v jugoslovanskih in tujih strokovnih revijah. Objavil je več znanstvenih del in študij. S sodelavcem J Ivošem. profesorjem zagrebške veterinarske fakultete, je napisal učbenik iz zoohigiene. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja v svoji repubiki BIH in v bivši FLRJ, med drugim spomenico 1941 in red jugoslovanske zastave z lento Janez Batis III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1996 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1996 Med osrednje zunanje dogodke v delu Akademije leta 1996 prištevamo zlasti skupščine in znanstvene manifestacije, ki jih je pripravila Akademija sama ali skupaj s sorodnimi ustanovami, Od skupščin jc bila prva -27. februarja - finančna Sprejela jc poročilo o poslovanju v minulem letu in finančni načrt za leto 1996. Sprejela je tudi pravilnik o volitvah vodstva, vključno članov predsedstva po 22. členu novega zakona o SAZU. Skupščina je ukinila odbor za energetiko, ki jc doslej obstajal pri predsedstvu, in to sporazumno s predstojnikom odbora. Osrednja skupščina je bila 7. maja in na njej so člam ¡¿volili novo vodstvo oz,, so z. veliko večino izglasovali zaupanje dosedanjemu vodstvu, ki je ponovno kandidiralo, tokrat po novem zakonu, in bilo izvoljeno za tri leta: za predsednika France Beroik, za podpredsednika Robert Blmc in Ciril Zlobec ter ¿a glavnega tajnika Matija D rove ni k. Hkrati je skupščina od štirih kandidatov izvolila tri nove člane predsedstva, kot predpisuje novi zakon: Janeza Batisa. Primoža Ramovša in Lojzeta Vodov ni ka. Udeležba na volilni skupščini je bila razmeroma visoka in odsotni člani so. kol določa zakon, lahko glasovali pisno. Vsega skupaj je glasovalo 86.8 % upravičencev. Tretja skupščina - 17. deccmbra -jc ob problematiki odborov kot "posebnih enot" pri predsedstvu obravnavala in rešila vprašanje po drugi svetovni vojni izključenih ali k izstopu prisiljenih članov Akademije. Že predsedstvo jc na seji 26. februarja poudarilo, da šteje te akademike za svoje in obsoja krivico, ki jim je bila prizadeta, Izvršilni odbor pa je s posebno izjavo v Delu 6. 4. in v Slovencu 13. 4. o zadevi obvestil javnost. Izrazil je nestri-njanje s poseganjem povojne totalitarne oblasti v Akademi jo in pozval Državni zbor kot legitimnega naslednika nekdanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije k celovitejši popravi krivic, staljenih neposredno po koncu druge svetovne vojne. Glede na to. da se Državni zbor v sklicu 1992/96 ni odzval na javnemu pozivu, ne tako ju ne drugače, je rehabilitacijo treh članov - Leoni da Pitami ca, Aleša Uše-ničnika in Franca Vcbra - Ireba razumen kot pravno in etično pokončno dejanje Akademije. Kot tako bi zaslužilo več pozornosti v sredstvih javnega obveščanja, tembolj, ker je pobuda za rehabilitacijo prišla iz članstva in je bila na skupščini sprejeta soglasno, brez pridržkov. Trem akademikom se jc ludi formalno vrnilo članstvo v Akademiji z vsemi častnimi pravicami, kj jim pri rem gredo Od simpozijske dejavnosti kaže omeniti Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma {17,-20. 9.);kigaje SAZU kot strokovna pokroviteljica pripravila /. drugimi sorodnimi ustanovami v Sloveniji in v svetu. Predsednik je bil eden od treh častnih pokroviteljev simpozija, predsednik organizacijskega odboia in predavatelj pa Jože Krašovec. Skupaj z njima je na simpoziju nastopilo sedem naših članov. Lidija Andolšek-Jeras je organizirala pokongresui simpozij - po I. kongresu ginekologov in perinatologov Slovenije - o etiki v ginekologiji in perinatologiji (23. 10.). Kot soorganizatorica je nastopila Akademija šc na Mednarodni konferenci o epitelijskih hiperplastičttih spremembah na sluznici grla (28. - 30. 10.). Pobudnik konference, predsednik organizacijskega odbora in nosilni referent je bil Vinko Katnbič, Pri oceni izdajateljske dejavnosti moramo upoštevati, da ZRC SAZU odslej uresničuje svoj edicijski program, ki je popisan na drugem mestu. Izključno naših izdaj je bilo v tem letu pet, v lisku so naslednje tri, od teh ena za minulo leto. Skupaj z ZRC pa je SAZU izdala šest publikacij, dve zamujata in sta še v tisku. Kljub delitvi edicijske dejavnosti končna vsota za Akademijo ni zanemarljiva: enajst izdanih del in Sest del pred izidom. Mednarodna dejavnost prehaja iz navezovanja formalnih pogodbenih stikov v fazo začetnega sodelovanja. Ob koncu leta smo imeli podpisan sporazum o sodelovanju z devetnajstimi akademijami /nanosii, prizadevamo pa si skleniti podoben dogovor še s št in mi akademijami. Siva mej š i obrisi sodelovanja so vidni zlasti v odnosili z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti s sedežem v Sal/borgu in s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Predsednik SAZU se je udeležil dveh zasedanj senata in dveh skupščin ASAE v Salzburgu (8. - 9. 3. in 5. 7 ), predsednik Felix Unger pa je obiskal Ljubljano in predaval t; vlogi in mestu akademij znanost! in umetnosti v 21. stoletju (13.9 ) Predsednik SAZU je obiskal tudi Zagreb in v Evropskem domu govoril s predsednikom HAZU Ivanom Supkom o sodelovanju med akademijama (7 10.) Aktivnejši so postali sliki z Evropsko znanstveno fundacijo v Strasbourgu, kjer nas uspešno zastopala dva člana: v stalnem odboru za humanistične vede Kajetan Gantar, v stalnem odboru za medicinske raziskave Jože Trontelj. Od leta 1996 je SAZU članica še enega mednarodnega znanstvenega organa - Inter-Academy Panel. V letu 1996 je umrlo šest naših članov, akademiki Sergij Vilfan, Bralko Kreft, lanez Maijašič in Anton Trstenjak. ter dopisna člana Ni k it a 1 Tolstoj in Edliem Čamo Število članstva je bilo lako ob koncu 1996 nekoliko nižje kot leto poprej: 66 rednih, 22 izrednih in 83 dopisnih članov, FRANCE BERNIK predsednik DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU jc v letu 1996 zasedala trikrat, in sicer 27, februarja, 7. maja in 17. decembra. Skupščina SAZU 27. februarja 1996_ Skupščina jc sprejela poročilo predsednika Akademije o njenem delu v letu 1995 in načrt za leto 1996, finančno poročilo o poslovanju v letu 1995, finančni načrt za leto 1996 ter pravilnik o volitvah predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in trcli članov predsedstva po 22 členu zakona o SAZU Skupščini* so se udeležili: Člani predsedstva: predsednik France Bernik. podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec, glavni tajnik Matija Drovcnik; tajniki razredov: Lidija Andolšck Jeras, Emilijan Cevc, Uroš Krek, Ernest Mayer, Janez Orešnik in Boštjan Žekš. Predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akad Miroslav Brzin Redni člani: Janez Bati s, Janez Bemik. Davorin Dolar. Janez Fettich, Ivan Gams, Ferdo Gesirin, Josip Globcvnik, Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gycrgyek. Janko Kos, Valentin Logar, Lev Milčinski, Dušan Moravec. Franc Novak. Mario PI eni čar. Janko Plete rski. Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Janez Stanouik, Branko Stanov ni k. Miha TiŠler, Jože Trontelj, Anton Trstenjak. Drago Tršar, Dragica Tumšek. Ivan Vidav. Anton Vraluša, IgoT Vrišer, Franc Zadravec in Andrej O, Župančič Izredni Člani: Rajko BTalož, Dušan Ferluga. Kajetan Gantar, Matija Gogala, Igor Grabeč, Tine HribaT, Andrej Jeinec, Andrej Kranjc, Vasilij Me h k. Alojz Šercelj in Mitja Zupančič. Ostali navzoči: upravni d i reki or Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar Opravičeni! odsotni: Redni člani: Aleksander Bajt, Peter Fajfar. Stane Gabrovcc, Dušan Hadži, Franc Jakopin. Vinko Kambič. Taras Kermauncr. Kajetan KoviČ, Jože Krašovcc. Bratko Kreft, Rudi Kyovsky, Boris Majcr, Janez Matjašič, Milan Mihclič, Ivan Mina It j Zdravko Mlinar, Boris Paternu, Janez Peki en ik, Vcljko Rus. Liijo Suklje, Sergij Vilfan in Lojze Vodovnik, Izredni člani: Drago Jančar. Gabrijel Kernel. Marjan KordaŠ, Alojz Kralj, Jože Pogačnik in Jože Toporišič. Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki jc najprej pozdravil navzoče člane in ugotovil, daje skupščina sklepčna. Nato jc skupščini predložil v obravnavo in sprejem naslednji dnevni red: I potrditev zapisnika zadnje skupščine z dne 6. junija 1995. 2, poročilo predsednika o delu Akademije v letu 1995 in načrt za leto 1996, 3 . finančno poročilo o poslovanju v letu 1995, 4. finančni načrt za leto 1996, 5 pravilnik o volitvah predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 6. predlog za ukinitev odbora za energetiko, 7. razno. Člani na skupščini so predlagani dnevni red soglasno sprejeli K. točki 1 1. Potrditev zapisnika zadnje .skupščine z dne 6. junija 1995 Skupščina je soglasno sprejela zapisnik zadnje skupščine z dne 6. junija 1995. K točki 2 Poročilo predsednika o delu Akademi je v letu 1995 in o načrtih za letu 1996 Predsednik a kad. France Bernik je podal naslednje poročilo: Osrednji dogodek v življenju naše Akademije v preteklem letu je bila skupščina 6. junija, kt je izvohla nove člane in sprejela nov statut. V primerjavi s prejšnjimi skupščinami je bila izjemno dobro obiskana, udeležba je dosegla več kot 86%, kar dokazuje, da se člani zavedajo svojih pravic in odgovornosti Skupščina 6 junija je - kot praviloma vsako drugo leto - izvolila nove dopisne, izredne in redne člane. Devet novih dopisnih članov prihaja iz šestih evropskih držav in Amerike (dva izmed njih sta slovenskega rodu). Prav tako je bilo izvoljenih vseh dvanajst predlaganih izrednih članov, od desetih predlaganih rednih članov pa je skupščina izvolila devet. Seznam novih članov bo objavljen v Letopisu hkrati z obsežnejšim poročilom o njihovem delu. Če upoštevamo, da smo lani izgubili tri naše redne člane oziroma akademike Nika Kurela (25. januarja), Boga Grafenauerja (12. maja) in Jožeta Bo leta (26. decembra), ter dopisnega člana Alfreda Raininelmeverja (16. marca), je stanje članstva zdaj takole: 70 rednih in 22 izrednih, toTej 92 domačih članov ter 85 dopisnih članov. Povedano v duhu novega zakona in njegovega 12, člena: 66 rednih in izrednih članov, mlajših od 75 let. Lanska volilna skupščina je v javnosti izzvala razmeroma precejšnjo odmevnost, najprej zaradi neizvolitve enega izrednega člana v akademika, pozneje so se različni komentarji razširili še na nekatere druge naše člane, tudi pokojne, in na delo Akademije v preteklosti, izvršilni odbor seje zato nekajkrat odzval na te glasove iz občinstva: 6. septembra je predsednik v zvezi s tem odgovarjal na aktualna vprašanja v oddaji TV Slovenije V žarišču. 16. septembra je izšlo v Delu. dan pozneje še v drugih naših časnikih Sporočilo izvršilnega odbora. ki poudarja, da tajne volitve nimajo alternative v demokratičnem političnem sistemu, zato jih moramo spoštovati. in da se Akademija čuti zavezana izključno znanosti in umetnosti. Naposled so 6 oktobra predsednik, podpredsednik Robert Blinc in akad Lojze Lcbič sodelovali v oddaji prvega programa Radia Slovenije Studio ob sedemnajstih, v kateri so govorili o sedanji problematiki naše Akademije v primerjavi z drugimi Akademijami znanosti v tranzicijskih drža vali srednje in vzhodne Evrope Drugi dosežek skupščine 6. junija po mein sprejem novega statuta. Statut, ki ga je v končni fazi za sprejem priprav ila posebna komisija pod vodstvom glavnega tajnika akad Matija Drovenika, izhaja iz novega zakona in opredeljuje na nov, času ustreznejši način več temeljnih in statusnih določb naše institucije, predvsem pa opredeljuje novo razmetj e do ZRC S AZU, ki mu je Akademija ustanoviteljica. Skupščina je izglasovala tudi soglasje k novemu statutu ZRC S AZU. V tej zvezi so posebne omembe vredna prizadevanja za oživitev Inštituta za medicinske vede. O njegovem statusu se bo Akademija še morala odločili, tembolj ker inštitut načrtuje dva nacionalno pomembna raziskovalna projekta: slovenska rodnost in slovenska samo moril nost Od javnih znanstvenih manifestacij v minulem letu velja omeniti Okroglo mizo ob stoletnici rojstva Josipa Vidmarja, na kateri je 13. oktobra sodelovalo devet literarnih zgodovinarjev in kritikov. Organizacijsko jo je pripravil in vodil podpredsednik akad Ciril Zlobec, referate je objavila revija Sodobnosl v 10. in II, številki lanskega Jetnika. Med vidnejše zunanje nastope bi lahko uvrstili še Izjavo za javnost, objavljeno v Delu 17. novembra, v dnigih dnevnikih dan pozneje, v kateri izvršilni odbor svari pred zastojem na naši poli v Evropo prihodnosti in ugotavlja, da bi zunaj evropskega civilizacijskega sveta utegnili biti ogroženi naša narodna samobitnost in državna samostojnost Izdajateljska dejavnost Akademije kaže tendenco rasli. Stopnjuje se zaupanje avtorjev. tudi akademikov, do izdajanja knjig v laslni ustanovi. Lani je izšlo štirinajst akademijskih oz. skupnih publikaci j in tiskov, ena koprodukcijska izdaja s komercialno založbo, pet publikacij z lansko letnico pa je pred izidom. Lanska bibliografija obsega torej dvajset enot, pet več kot leto pred tem. Krepi se mednarodna dejavnost Akademije - sporazum o sodelovanju imamo podpisan z osemnajstimi evropskimi akademijami znanosti, s šestimi od njih smo lani uspešno sodelovali. V kratkem bomo obnovili dogovor o sodelovanju z. Madžarsko akademijo znanosti in Hrvaško akademijo znanosti m umetnosti, za podpis sporazuma pa se zanimata Poljska akademija znanosti v Krakowu (PAU) in Royal Academy of Engineering iz Londona Pomembno mednarodno uveljavitev pomeni tudi članstvo naše Akademije V Evropski znanstveni fondaciji (od 23. novembra lani). Razen individualnih obiskov tujih akademikov pri nas. naj navedem samo Anne McLaren, podpredsednico Royal Society iz. Londona in našo dopisno članico, kaže omeniti obisk delegacije Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani s predsednikom akad. Ivanom Supkorn na čelu ter udeležbo predsednika na letni slovesni skupščini m spremljajočih prireditvah Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in njegovo udeležbo na jesenskem zasedanju in simpoziju o medijski problematiki Evropske akademije znanosti in umetnosti v Frankfurtu ob Maini. Na srečanju European Scientific Exchange Programme pod pokroviteljstvom Royal Society v Atenah je slovensko akademijo predstavljal podpredsednik akad. Robert BI me. na mednarodni konferenci Forum Bled 95 pa član predsedstva akad. Boštjan Žekš. K podobi Akademije v javnosti veliko prispevajo tudi priznanja akademikom za njihove znanstvene in umetniške dosežke. Glede na to. da o teli priznanjih še nimamo popolnili informacij, navajam izmed njih samo doslej znana in najuglednejša. V celoti bodo podatki objavljeni v Letopisu. Lani so visoka državna odlikovanja prejeli akademiki: Ciril Zlobec zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Lev Milčinski srebrni častni znak svobode, Anton Trstenjak listino častnega meščana mesta Ljubl jane in Miha Tišler papeško odlikovanje - viteški red sv. Gregonja Velikega. Nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, najvišje znanstveno priznanje, so dobili akademikinja Lidija Andolšek-Jeras ter akademika Zdravko Mlinar in Lojze Vodovnik s sodelavci. Naziv Ambasador Republike Slovenije v znanosti je bil dodeljen akad. Veljku Rusu in Mihu Tišlerju ter dopisnemu članu Radu L. Lenčku. Rado L. Lenček je prejel še nagrado American Association of Teachers of Slavic and East European Languages. Za legata Slovenije in člana senata v Evropski akademiji znanosti in umetnosti je bil izvoljen predsednik, redni član te akademije je poslal akad. Miha TiSler, član New York Academy of Sciences akad Branko S tan o vm k. Za rektorja Univerze v Ljubljani je bil izvoljen naš izredni član Alojz Kralj. S področja umetnosti je prejel Prešernovo nagrado dop. član Alojz Rebula. Kozi novo nagrado akad. Primož Ramovš, izredni član Drago Jančar pa Gmmovo in Rožančevo nagrado. Za uspešno dejavnost iu uveljavitev Akademije v preteklem letu so tedaj zaslužni vsi: tako akademiki in izredni člani kot izvršilni odbor, kije imel veliko podporo v prizadevnih tajnikih razredov, v oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ne nazadnje tudi v upravnih funkcionarjih in uslužbencih naše ustanove Toliko na kratko o delu Akademije v lanskem letu. letos se bo njena vsestranska dejavnost nadaljevala s podobno dinamiko. Poglavitni dogodek bo vsekakor volilna skupščina 7. maja. na kateri bomo izvolili štiri člane izvršilnega odbora - predsednika, dva podpredsednika in glavnega tajnika * ter tri člane predsedstva po 22 členu novega zakona o SAZU. Izdajateljski program za tekoče leto Se ni dokončno izoblikovan, zdaj je vanj vključenih petnajst publikacij, od tega sedem skupaj z ZRC SAZU Od znanstvenih prireditev je predviden veliki mednarodni simpozij Interpretacija Biblije od 18 do 20. septembra. Pokroviteljstvo tega simpozija je prevzela naša Akademija v sodelovanju z Izraelsko akademijo znanosti in humanističnih ved v Jeruzalemu, Oriental ni m inštitutom v Rimu in Univerzo v Ljubljani. Akademija je tudi sopri reditelj i ca mednarodne konference o cpitelijskih spremembah laringatne sluznice, ki bo od 28. do 30. oktobra, prav tako v Ljubljani. V načrtu sta dve mednarodni srečanji v tujini v prvi polovici leta. k j se ju bodo udeležili tudi naši predstavniki: zasedanje senata in slavnostna skupščina Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzbuigu (8. in 9. marca) ter generalna skupščina ALLEA v Budimpešti (21 iu 22 marca). Ni pa izključeno, da nas bodo zaposlile še druge nepredvidene naloge in obveznosti V razpravi o poroči Ju predsednika za leto 1995 je najprej podpredsednik akad. Roben BJinc prisotne čJane seznanil z obsežnim delom, ki ga je v letu 1995 opravil Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo pod vodstvom akad. Miroslava Brzina. Kljub nekaterim težavam je SAZU doslej navezala dvostranske stike z 18 tujimi akademijami, zlasti pomembna pa je bila njena vključitev v European Science Exchange Programme in European Science Foundation. Podpredsednik Blinc je skupščino obvestil, da so bila v letu 1995 zaključena sanacijska dela na stavbah SAZU in da se nadaljujejo prizadevanja za pridobitev prostorov v stavbi na Novem trgu 2; povedal je tudi. da je akademija v preteklem letu aktivno sodelovala pri pripravi zakona o organizaciji in financiranju znanstveno-raziskovalnega dela. Na vprašanje akad. Janeza Batisa glede morebitnih povezav s tujimi akademijami v manjših projektih po vzoni nekdanjih mcdakadcinijskih odborov, je predsednik odgovoril, da dvostranske pogodbe s tujimi akademijami ponujajo številne projekte za sodelovanje, največ med njuni pa Evropska znanstvena fondacija s projekti s šestih raziskovalnih področij. Člane je povabil, naj se kljub nekaterim finančnim zadržkom v čini večjem številu vključujejo v omenjene projekte. K točki 3 Finančno poročilo o po slo vanju v letu 1995 Upravni direktor Zoran Mezeg je podal poročilo o finančnem poslovanju SAZU v lelu 1995, ki ga bo akademija do 28, februarja 1996 posredovala Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije. v letu 1995 je imela akademija 301.441,908,90 sil prihodkov in 301,286.715,30 SIT odhodkov, ustvarila je torej presežek 155,193.(50 SIT. ki se prenese v leto 1996 Prihodki v letu 1985 so bili (v primerjavi z letoma 1993 in 1994) naslednji: PRIHODKI v SIT 1993 1994 1995 Prenos presežka iz prejšnjega leta 6.832.80 101.055.60 1,768.154,10 Prihodki MF (Proračun RS) 114 162.481,60 190.016,138,00 262 403.423,30 Prihodki MZT. MZZ in ZZZS 17 985.867.70 24.929.548,10 19667.292,10 Prihodki Valvasoijevega odbora in monografije Franceta Miheliča 10 643.174,80 14 443.110,30 10 011,958,20 Prihodki od obresti 2,865.979,70 2.959.771,10 2,569.882,70 Razni dnigi prihodki (prodaja last. publik,. najemnine, ZRC SAZU) 4,486,563,40 1.773.719,20 5.021,198,50 SKUPAJ: 150.150.900,01» 234.223.342,311 301.441.908,90 Odhodki v letu so znašali 301.286.715.00 SIT in so bili razporejeni po naslednjih postavkah (v poročilu je prikazana tudi primerjava z letoma 1993 in 1994.): ODHODKI v SIT 1993 1994 1995 Malerialni stroški in ogrevanje 4556.302,60 5.527.426,80 6.828.683,60 Porabljena električna energija iti bencin 834.015.90 985.893,60 1,150,874,60 Tiskarski stroški 1.892,138,10 8.922.440.80 11947,898,80 Invest. vzdrževanje, PTT, komunala 12.833.944,50 14.641.999,60 26.081.803,00 Avtor, honorarji in intel storitve (vključenValvasor in monografija F. Mi beliča) 6.135.823,10 11 872.858,00 13.910 449,10 Neproizv odne storitve 1.481.396.30 1.492.347.50 1 946 026,40 Stroški reprezentance 2,162 691,50 1,552.511,10 2,817.874,10 Amortizacija 1.776.811,90 2.020.096,20 2.784,357,80 Dnigi mat, odhodki (prehrana, kotizacije) 5.709.391,20 4.501.885,70 6.064,446,60 Plačilo bančnih storitev 35.755,70 29.739.00 26.800,00 Plačilo storitev ARS 262.803,50 351.012,20 383,934,60 Zavarovalne premije 270.911.90 323.743,40 435,494,30 Dnevnice za službena potovanja 1,482.161,00 1.558.979,00 2.120.431.00 Prevoz na delo in polni stroški 1,833.783,50 2.716.838,50 3,379,579.00 Dnigi odhodki 718.395,30 33.656.038,10 42,760.518,40 Drugi davki 16.427,20 474.142,50 423.857,00 Bruto plače 66.628.295,00 70.242.855,00 85.283.687.00 Član ske nagrade akademi kov 41,418.85 3.00 71.584,381,20 92.940.000,00 SKUPAJ: 150.049.901,20 232.455.188,20 301,286.715,30 Upravni direktorje posebej poročal o investicijah v letu 1995. V ta namen je S AZU prejela skupaj 147374.256,40 SIT, in sicer: 43.048.452,40 SIT od proračuna Republike Slovenije za potrebe S AZU, 101.541.446.20 SIT od proračuna Republike Slovenije za potrebe ZRC SAZU, 832.000,00 SIT za amortizacijo, 362.386.50 SIT za Znanstveni fond SAZU ter 1.589.971,30 SIT od lastnih prihodkov. Pridobljena sredstva je SAZU v celotnem znesku porabila za naslednje namene: 17.039.318,80 SIT za nabavo osnovnih sredstev in drobnega inventarja, 28.783.491,50 SIT za investicijsko vzdrževanje in adaptacijo objektov SAZU ter 101,551,446,10 SIT za adaptacijo stavbe Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni in vzdrževanje objekta v Planini Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno sprejela finančno poročilo o poslovanju v letu 1995. Potrdila jc tudi prenos presežka iz leta 1995 v leto 1996. K ločki 4 Finančni načrt za leta 1996 Upravni direktor ZoTan Mezeg je podal predlog finančnega načrta SAZU za leto 1996. Državni zbor Republike Slovenije je 19. januarja 1996 sprejel državni proračun (Uradni list št. 5, dne 31. 1. 1996), v katerem so bila Akademiji za njeno delo v letu 1996 dodeljena sredstva v znesku 439.970 000.00 SIT, in sicer za naslednje namene (izraženo v tisočih tolaijcv): 91.829 SIT za bruno plače, prehrano in prevoz na delo 45 zaposlenih, za regres, letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj; 5.904 SIT za materialne stroške (ogrevanje, pošta, telefon, pisarniški material); 890 SIT za nakup dveh računalnikov s tiskalnikom in za nakup fotokopirnega stroja; 2.647 SIT za mednarodno sodelovanje in za izmenjavo znanstvenikov med SAZU in akademijami v tujini; 6.090 SIT za nakup knjig in revij ybiblioteki SAZU; 4.466 SIT za materialne stroške m za obnovo in dokup računalniške opreme v biblioteki; 41.432 SIT za ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v letu 1996 m Ciljni raziskovalni program Oblikovanje kulturnih prostorov; 9 441 SIT za tisk Letopisa in publikacij SAZU (določi komisija za lisk); 138.600 SIT za članske nagrade akademikom, upoštevana je revalorizacija med letom; 38.158 SIT za redna vzdrževalna dela na objektih SAZU in druge manjše investicije; 100,513 SIT za dokončanje obnove stavbe Inštitut za raziskovanje Krasa v Postojni ter za ureditev podstrešja v stavbi na Novem trgu 2. Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo Akademiji v leto 1996 odobrilo naslednja finančna sredstva (izražena v tisočih lolaijev): 7.000 za Znanstveni fond SAZU; 1.000 za ESEP; 700 ¿a PUGWASH: 4.000 za odbor pri projektu Spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas ter za tiskovno dejavnost Akademije (na podlagi razpisa MZT); 1 600 Acta carsologica (25/1996), 959 Razprave H razreda (15/1995). t.500 Razprave fV. razreda (37/1996), 1.500 Traditiones (25/1996), 1.100 Paleogene of Central Tethys. 1.100 Dela IV. razreda - Asociacija Seslerio autuminalis V razpravi o finančnem načrtuje na vprašanje izrednega člana Kajetana Gantarja o razmejitvah oziroma povezanosti med knjižnicama SAZU in ZRC SAZU odgovoril predsednik in pojasnil, daje dosedanji knjižnični fond, shranjen v obeli institucijah, izključna last Akademije. Ker pa je ZRC SAZU samostojna organizacija in bo v prihodnje knjige nabavljal iz svojih sredstev, bodo lc-tc v njegovi lasti. Na vprašanje akademiki nje Dragice Turnšek. ali bodo predvidena finančna sredstva zadostovala potrebam akademijske tiskovne dejavnosli, je upravni direktor pojasnil, da se publikacije financirajo iz. državnega proračuna in pTck pogodb /. Ministrstvom za znanost in tehnologijo. O razdelitvi sredstev za tisk bo odločala komisija za tisk SAZU. Na vprašanje izrednega člana Alojza Šerclja. kakšna je naloga Odbora za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti skozi čas, je odgovoril podpredsednik akad. Roben Blinc, ki je pojasnil, da bo odbor evidentiral slovensko preteklo in sedanjo znanstveno produkcijo ter spremljal dela znanstvenikov, ki so prišli na ljubljansko univerzo ob njeni ustanovitvi. Odbor se ne bo ukvarjal z evalvacijo slovenske znanosti. Člani na skupščini so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli finančni načrt SAZU za leto 1996. K točki 5 Pravilnik o volitvah predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članuv predsedstva pu 22. Členu /.akona o SAZU Glavni tajnik akad. Matija Drovenik je člane na skupščini seznanil, da je na podlagi določil statuta SAZU predsedstvo sprejelo naslednje dokumente: pravilnik o izvolitvi znanstvenih delavcev SAZU, pravilnik o nagradah in priznanjih SAZU. poslovnik o izdajanju in razdeljevanju publikacij SAZU ter prvo in drugo poglavje pravilnika SAZU o volitvah Tretje in četrto poglavje slednjega, ki obravnavata volitve predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članov predsedstva po 22 členu zakona o SAZU. more sprejeti skupščina Omenjeni poglavji uvajata kot no vosi možnost pisnega glasovanja v dveh volilnih krogih v istem dnevu. Ob koncu predstavitve se je predsednik zahvalil komisiji za končno pripravo slatina, zlasti njenemu predsedniku glavnemu tajniku akad. Matiju Droveniku, ter za zahtevno in uspešno opravljeno delo pri pripravi drugih aktov SAZU Člani na skupščini so z. javni in glasovanjem soglasno sprejeli lil. in IV, poglavje pravilnika o volitvah predsednika, obeh podpredsednikov, glavnega tajnika in treh članov predsedstva po 22 členu zakona o SAZU. K točki 6 Predlog za ukinitev odbora za energetiko Glavni tajnik akad Matija Drovenik je članom na skupščini obrazložil predlog za ukinitev odbora za energetiko, (Pisno obrazložitev ukinitve omenjenega odbora so prejeli vsi člani skupaj z vabilom na skupščino.) Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno sprejela naslednji sklep: Na predlog predsednika odbora, Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ter predsedstva SAZU ukinja skupščina SAZU odbor za energetiko, K točki 7 Razno Glavni tajnik je pozval člane, naj do ponedeljka 4, marca 1996 predsedslveni pisarni posredujejo izpolnjene članske liste s podatki o nagradah, odlikovanjih, priznanjih, izvolitvah in imenovanjih v letu 1995, ki bodo objavljeni v Letopisu 1995. Predsednik se je zahvalil članom za udeležbo in sodelovanje na skupščini ter jo sklenil ob 11.30. Skupščina $AZU 7 maja 19% Ta skupščina je bila dejansko volilna skupščina, j ta kateri so bili izvoljeni za triletno obdobje predsednik akad France Bernik, podpredsednika akad. Robert Blinc in akad Ciril Zlobec, glavni tajnik akad. Matija Drovenik ter trije člani predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU - akademiki Janez Bat is, Primož Ramovš in Lojze Vodovmk. Skupščine so se udeležili. Člani predsedstva: predsednik akad, France Bernik, podpredsednika Ciril Zlobcc in Robert Blinc, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Lidija Andolšek Jeras. Emilijan Cevc. Uroš Krek, Ernesl Maver in Janez. Grešnik. Redni člani: Janez Bati s, Janez Bernik. Miroslav Brzin, Davorin Dolar. Peter Fajfar, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin. Vinko Kambič, Taras Kermauner, Janko Kos. Kajetan Kovič, Jože Krašovec. Lojze Lcbit, Jože Maček, Milan Mihe M č, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravče, Bon s Paternu, Janez Peklemk. Mario Pleničar, Stojan Pretnar, Primož Ramovš. Janez Stanonik, Branko Sianovnik. Miha Tišler, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav. Lojze Vodovnik. Anton Vraltiša, Igor Vri Ser, Franc Zadravec m Andrej O. Župančič, Izredni člani: Rajko Bratož, Dušan Ferluga. Kajetan Gantar. Matija Gogala, Igor Grabeč. Andrej Hieng, Tine Hribar. Drago Jančar, Andrej Jemcc, Andrej Kranjc, Milko Matičetov, Vasilij Melik, Saša Svetina, Alojz ŠeTcelj. Jože Toporišič, Dane Zaje in M] tj a Zupančič. Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar, Opravičeno odsotni: Redni člani: Aleksander Bajt. Vinko V, Dolenc, Josip Globevnik, Ljubo Golič. Bratko Kreft, Rudi Kyovsky, Valentin Logar. Boris Majer. Janez Matjašič, Jane/ Menart, France Miliciič, Lev Milčinski, Franc Novak, Janko Plelerskt, Veljko Rus. Lujo Šukljc, Anton Trste lijak in tajnik lil. razreda Boštjan Žekš. Izredni člani: Gabrijel Keniel, Maijan KoTdaš. Alojz Kralj in Jože Pogačnik Skupščino je pozdravil predsednik akad, France Bernik, ugotovil številno udeležbo članov in opravičil odsotne člane. Potem ko je glavni tajnik obrazložil predlog za prerazporeditev točk v predlaganem dnevnem redti za skupščino, je predsednik dal na glasovanje naslednji Dnevni red: L potrditev zapisnika zadnje skupščine z dne 27, februarja 1996, 2. izvolitev delovnega predsedstva ter volilne in vcrifikacijske komisije, 3. poročilo izvršilnega odbora in razprava o poročilu, 4. glasovanje o sprejemu poročila in razrešitvi, 5. predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika, glavnega lajnika in tri člane predsedstva po 22. čienu zakona o SAZU ter razprava, 6 poročilo verifikacijske komisije, 7 volitve. 8 razglasitev rezultatov in zaključek skupščine Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli predlagani spremenjeni dnevni red K točki 1 Potrditev zapisnika zadnje skupščine l dne 27. februarja 1996 Navzoči so i. javnim glasovanjem soglasno sprejeli zapisnik zadnje skupščine, ki je bila 27. februaija 1996. K točki 2 Izvolitev delovnega predsedstva ter volilne iii verifikacij.site komisije Predsednik je na podlagi 18. člena Pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini kandidate za delovno predsedstvo ter kandidate za volilno in verifikacij ¡¡ko komisijo. Navzoči so sprejeli vse predlogo predsednika in najprej z javnim glasovanjem soglasno izvolili naslednje člane delovnega predsedstva: akad. Miha T i šle rja za predsednika ter akademika Zdravka Mlinarja in Kajetana Kovica za člana. Prav tako so z javnim glasovanjem soglasno izvolili člane volilne komisije: akad Jožeta Mačka za predsednika ter akad. Jožeta Trontlja in izrednega člana Kajetana Gantarja za člana komisije. V verifikacijsko komisijo sta bila izvoljena akademiki nj a Dragica Tumšck kot predsednica in izredni član Andrej Jcmec kol član. Predsednik je zaprosil delovno predsedstvo, naj prevzame vodenje skupščine. Predsednik delovnega predsedstva akad Miha Tišler se je zahvalil za zaupanje in predlagal, da skupščina nadaljuje z naslednjo točko dnevnega reda, K točki 3 Poročilo izvršilnega odbora in r a/prav a o poročilu Predsednik SAZU akad. France Bernik je navzočim predlagal, da se pred poročilom o delu izvršilnega odpora v preteklem mandatnem obdobju vsi skupaj spomnijo Članov Akademije, ki so preminili v tem časti To so bili izredni član Ivan Lavrač, akademiki: Anton Peterlin, France Bezlaj, Ivan Potrč, prejšnji predsednik Janez Milčinski, Edvard Ravnikar, Dragotin Cvetko, Vladimir Pavšič - Matej Bor, Alojzij Finžgar. Bojan Čop. Ni ko Kuret, Bogo Grafenauer, Jože Bole in Sergij Vilfan, od dopisnih članov pa Leon Gerškovič. Desanka Maksimovič, Dimitar Pantcleev, Branislav Djurdjev, Esad Mekuli, Blaže Koncski. Pavle Savič, Janos Szentagothai in Alfred Rani met meyer. Vsi prisotni so z minuto molka počastili njihov spomin, Nato je predsednik a kad. France Bernik podal naslednje poročilo o delu izvršilnega odbora v preteklem mandatnem obdobju: Danes šteje Akademija enaindevetdeset članov, 69 rednih in 22 izrednih, V duhu novega zakona: 66 članov, mlajših od petinsedemdeset let. Dopisnih članov imamo 85, tudi pod zgornjo mejo, ki jo določa zakon. Do takega števila smo prišli po volitvah leta 1993 in 1995, ko smo v dovoljenem okviru in po najstrožjih strokovnih merilih obnovili in pomladih članstvo. Pri prvih volitvah v našem mandatnem obdobju, leta 1993, smo izvolili 9 novih rednih, 7 izrednih in 7 dopisnih članov -njihovi biografski podal k i so objavljeni v Letopisu. Novi dopisni člani so iz nekaj evropskih držav, dva med njimi iz Italije, oba slovenskega rodu. Dodati kaže, da pri volitvah leta 1993 eden od predlaganih za izrednega člana ni dobil potrebnih glasov, medtem ko se je drugi umaknil iz kandidature. Dve leti pozneje je skupščina od desetih predlaganih rednih članov izvolila 9, torej enega manj od predvidenih, sicer pa vseh 12 predlaganih izrednih in 9 dopisnih članov. Tudi med temi iz Evrope in Združenih držav Amerike sta dva slovenske narodnosti. Zadnja volilna skupščina je v javnosti izzvala nekaj odmevov, najprej zaradi ncuaprc-dovanja enega izrednega člana v akademika, pozneje so predmet očitkov postali še drugi člani, tudi pokojni, naposled se je ne raz pol oženje nekaterih posameznikov usmerilo na Akademijo, zlasti na njeno obdobje neposredno po drugi svetovni vojni. Izvršilni odbor seje. čeprav brez zavesti krivde, vendar v imenu zgodovinske rcsnice. od/val in nekajkrat odgovoril na glasove od zunaj. Njegova sporočila javnosti izražajo stališče, da je Akademija zavezana izključno znanosti in umetnosti. Tu ima pravico in dolžnost, da pove svoje mnenje in svoje sodbe, seveda v dialogu z dostojnimi in predvsem enakovrednimi sogovorniki V pravkar minul eni mandatnem obdobju je .Akademija dajala prednost prav svoji poglavitni nalogi negovanju, spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti In akademiki so hili kol znanstveniki ali umetniki dejavni bodisi v ustanovah, kjer so zaposleni, bodisi zunaj njih kot posamezniki ali v okviru Akademije Ravno ta njihova dejavnost v okviru Akademije je bila posebej plodna, uresničevala pa seje na več načinov. Najprej skozi izdajateljski program, ki ga že nekaj časa močno ovira pomanjkanje sredstev. Kljub temu smo uspeli v količinskem, pa tudi v kakovostnem smislu obdržati raven iz prejšnjih let. V predzadnjem mandatnem obdobju je npr, izšlo v založništvu SAZU in skupaj z ZRC 66 knjižnih oziroma tiskovnih enot in 12 koprodukcijskih publikacij. V pravkar minulem obdobju je bilo izdanih akademijskih in skupnih enot več - 69. koprodukcijskih toliko kot prediem, tj, 12, Podobna je primerjava v tehtnosti knjižnih izdaj. V predzadnjem obdobju, s katerim se primerjamo, je bilo zaključeno dvoje mon umen tal ni h del slovenske humani stike, Slovar siovenskegii knjižnega jezika in Slovenski biografski leksikon. V pravkar minulem mandatu kaže opozoriti zlasti na sprotno izhajanje periodičnih publikacij in izid pomembnejših knjig prvega, drugega, četrtega in šestega razreda. Morda bi z najmanjšim možnim tveganjem poimensko laliko omenili samo novo znanstveno-kritično izdajo Brižinskih spomenikov (1993) ter Zbornik razprav o leni najstarejšem slovenskem in slovanskem latiničnem rokopisu, ki je bil pravkar dotiskan. £ tem se je v celoti uresničil eden osrednjih projektov naše humanistike v zadnjih letih, ki že od mednarodnega simpozija na to temo močno odmeva v naši in tuji strokovni javnosti. Drugo obliko uveljavljanja znanosti in umetnosti predstavljajo simpoziji in posveti V zadnjih štirih letih je Akademija pripravila osem znanstvenih posvetov, kar je doslej daleč največ v cneni mandatne m obdobju Mislim na simpozije, ki jih je organizirala Akademija sama ali skupaj z ZRC, sodelovala je seveda še pri drugih mednarodnih znanstvenih posvetovanjih ali je bila njihova pokroviteljica, zlasti pri tistih s področja fizikalnih, kemijskih in tehniških ved V pravem pomenu naša znanstvena posvetovanja so se razvrstila takole: leta 1992 simpozij Floro in vegetacija ob 50-letnici smrti našega člana Alfonza Pavlina in 4(Metihci izida Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja a kad. E mesta Mayei]a v Krškem ter Mednarodni kolokvij o skladatelju Mariju Kogoju, leta 1993 Znanstveni kolokvij ob tristoletnici ustanovitve Academiae Operosorum, leta 1994 simpozij Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru, dalje Mednarodni simpozij n Brižinskih spomenikih, poleni mednarodno strokovno srečanje Glasbeni barok na Slovenskem in slovenska glasba in znanstveni posvet Slovenci in država, naposled leta 1995 Okrogla miza ob sroletnlci rojstva Josipa Vidmarja, Tretja oblika dejavnosti Akademije so javna predavanja njenih članov in gostov, naših dopisnih članov ali uglednih tujih znanstvenikov. Ta predavanja so se v zadnjih letih ne samo obnovila, temveč postajajo vedno številnejša in dobro obiskana. Kot taka povezujejo Akademijo s širšim strokovnim in izobraževalnim zaledjem, Delo Akademije v določenem časovnem obdobju je mogoče oceniti v celoti samo, če upoštevamo tako prizadevanje njenih članov v imenu ustanove, ki ji pripadajo, kot tudi njihovo individualno uveljavljanje. Šele vsota obojega da popolnejšo sliko o naši vrednosti. K podobi Akademije v javnosti nedvomno veliko prispevajo priznanja in nagrade članom za znanstvene in umetniške dosežke. Konkretne podatke o priznanjih in nagradah prinašajo Letopisi, v tem poročilu navajamo samo najvišja priznanja, ki so jih v zadnjih štirih letih prejeli naši člani. Poznavalci bodo ugotovili, da so bili akademiki deležni izjemno visokega odstotka najpomembnejših priznanj naše države in tujine, kar je v skladu z ugledom Akademije. Tako je v zadnjem mandatnem obdobju prejelo nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo II naših članov: Ivan Vi da v, Vinko Dolenc, Dušan Hadži. Boštjan Žekš, Saša Svetina, PctcT Fajfar. Peter Gosar, Valentin Logar, Lidija Andolšek-Jeras. Zdravko Mlinar iu Lojze Vodovnik Naslov Ambasador Republike Slovenije v znanosti so prejeli Lidija Andolšek-Jeras, Janez Pekleuik, Gabrijel Kernel. Vinko Kainbič. Anton Trstenjak. France Bemik, Veljko Rus, Miha Tišler in Rado L. Leiiček. Častni doktoT Univerze v Ljubljani je posta! Anton Trstenjak. Prešernovo nagrado kot najvišje priznanje za umetniško ustvarjalnost so prejeli Uroš Krek. Lojze Lebič. Drago Jančar, Andrej Jcmec in Alojz Rebula. Podobno visoka je bila počastitev z najvišjim državnim odlikovanjem; 5 naših članov je prejelo Zlati častni znak svobode - Janez Milčmski, Janko Pleterski, Ciril Zlobce, Anton Trstenjak in France Mihehč, prav toliko srebrni častni znak svobode Republike Slovenije - Franc Jakopin, Lev Milčmski, Lidija Andolšek-Jeras, Dušan Moravec in Andrej O. Župančič. Navzočnost Akademije v strokovni javnosii krepijo tudi zveze z drugimi raziskovalnimi ustanovami v tem pogledu je treba omeniti naše soustanovitelj sivo Slovenske znanstvene fundacije in sousfanoviteljstvo Inštituta akad. Antona Trstc-njaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, oboje od leta 1994. Prav tako imamo svoje predstavnike v Svetu za znanost in tehnologijo in v Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije, v upravnem odboru Elektroinštituta Milan Vidmar in v vodstvu Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru, da posebej ne omenjamo upravnega odbora in znanstvenega sveta ter znanstvenih svetov posameznih inštitutov ZRC Morda kaže spomniti na gmotno podpiranje znanosti in umetnosti. Mislimo na prostore za naše člane, ki so poslali na voljo po adaptaciji in sanaciji stavbe na Novem trgu 5 Danes uporabljajo akademiki prostore v hiši na Gosposki 13 in v osrednji stavbi na Novem trgu 3. Prednost pri uporabi delovnih sob imajo tajniki razredov in načelniki oddelkov ter člani, ki so pn svojem poklicnem delu, znanstvenem ali umetniškem, v izjemni prostorski stiski. V končanem mandatnem obdobju so izvršilni odbor in predsedstvo zaposlovale naloge, ki so posledica novih razmer v novi državi. Izvršilni odbor, ki se mu izteka mandat, je bil prvi vodstveni organ Akademije, izvoljen v Republiki Sloveniji, in njegova naloga je bila reorganizacija ustanove. V Lem smislu je Državni zbor Republike Slovenije sprejel - t ud t po naših prizadevanjih - leta 1994 novi zakon o SAZU, ki je osvobojen povojnega ideološkega bremena Akademiji spet priznal status " najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove" in avtonomen položaj v odnosu do države ter opredelil novo razmerje do ZRC, ki mu je Akademija postala ustanoviteljica Statul SAZtJ izhaja iz novega zakona in je bil sprejet leto pozneje. Z ustanovitvijo slovenske države, z novejšim razvojem dogodkov v jugovzhodni Evropi so nastopile spremembe v odnosu do nekdanjih jugoslovanskih akademij. Tako smo lahko v zadnjem času sodelovali le z dvema izmed njih - s Hrvaško Akademijo znanosti in umetnosti, s kalero imamo sklenjenih več skupnih raziskovalnih projektov, vsi pa so v začetni fazi, in ?. makedonsko akademijo. Sodelovanje z zadnjo je omejeno na izmenjavo publikacij. Številni Medakademijski odbori so po letu 1991 prenehali z delom, še najdalj sta se obdržala odbor za preučevanje narodnih manjšin in odbor za zoonoze. Zdaj uradno obstaja kot posebna enota pri Akademiji svet za preučevanje in varstvo okolja, pravkar je bil oblikovan odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu; obnovljeni odbor za preučevanje narodnih manjšin mora potrditi skupščina. Odbor za energetiko je, kot znano, obstajal do pred kratkim. Največ obveznosti je osamosvojitev naložila naši mednarodni dejavnosti. Do razpada stare države je mednarodno sodelovanje vodil Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ. potem je ta dolžnost prešla v našo pristojnost in veliko prizadevanj je bilo vloženih za obnovitev prekinjenih stikov. Za primetjavo: leta 1992. na začetku mandata, smo imeli še prek Sveta akademij pogodbe s 16 tujimi akademijami in sarno 5 samostojnih pogodb Zdaj poznamo le samostojne pogodbe o sodelovanju, in to z IS nacionalnimi in mednarodnimi akademijami, ined drugim z Avstrijsko akademijo znanosti, Švicarsko akademijo naravoslovnih ved, Madžarsko akademijo znanosti, Kraljevskim društvom iz Londona. Akademijo znanosti Francoskega inšlrlula, Poljsko akademijo znanosti, Britansko akademijo. Evropsko akademijo znanosti in umetnosti iz Salzburga, Mednarodno akademijo tehniških ved v Moskvi. S petimi tujimi akademijami smo v dogovoru za sklenitev pogodbe o sodelovanju, tako z Rusko akademijo znanosti, Izraelsko akademijo znanosti in humanističnih ved ter Kraljevsko tehniško akademijo v Ediuburghu na Škotskem. Prav tako je naša Akademija članica Združenja evropskih akademij znanosti (ALLEA), od lanskega leta tudi članica Evropske znanstvene fundacije. Posebno obliko mednarodnega sodelovanja predstavljajo članstva v tujih ¡ikadcmi-jah V zadnjem mandatnem obdobju je bilo več kot dvajset naših članov izvoljenih v članstvo tujih nacionalnih in mednarodnih akademij. Ti Člani so. navedeni po abecednem vrstne nt redu, Janez Bat is, France Bcrnik. Janez Be mik. France Bczlaj. Rohert Blinc, Vinko Dolenc, Ivan Gams, Kajetan Ga ni ar. Jože Krašovec. Uroš Krek, Niko Kuret, Ernest Mayer. Janez Orešnik, Jože Pogačnik, Primož Ramovš, Janez Stanomk, Miha Tišler, Jože Tronielj, Anton Trsienjak, Dragica Tumšek, Sergij Vilfan in Ciril Zlobec. Nekateri med njimi so postali člani dveh ah treh akademij, največ pa je vključenih v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu, kar je med drugim rezultat intenzivnega zanimanja te akademije za globlja duhovna, etična, ekološka in druga najbolj žgoča vprašanja današnje Evrope K dobrim odnosom pomagajo medsebojni obiski, Tako smo v zadnjali letih pri nas zabeležili dvakratni obisk predsednika hrvaške akademije Ivana Supka. enkral v družbi ožjega vodstva, potem obisk podpredsednika Švicarske akademije naravoslovnih ved s sedežem v Bernu Lukasa Hottingeija. sprejeli smo delegaerjo National Research Council a iz Združenih držav Amerike, predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti Fclixa Ungerja. opazna je bila mednarodna navzočnost na proslavi ob tristoletnici nastanka Acadciniae Opcrosonini - ob hrvaškem predsedniku, predsedniku makedonske akademije Ksentu Bogocvu. podpredsedniku Švicarske akademije naravoslovnih ved je visoko obletnico počastil predstavnik Akademije znanosti Francoskega inštituta Andre Guinier. V našo kroniko sta se zapisala obisk podpredsednice Kraljevskega društva iz Londona in dopisne članice v razredu za medicinske vede An ne McLaren ter obisk glavnega tajmka Evropske znanstvene fundacije Petra Fnckeija. da ne omenjamo prijateljskih srečanj z vidnimi tujimi akademiki in Nobelovimi nagrajenci, tako s fizikom Karlom Alexoni Miilleijem ali kemikom Jean-Marie Lehnom. Tudi naši predstavniki so se v okviru možnosti odzivali vabilom iz lujine. Delegacija izvršilnega odbora je obiskala Hrvaško akademijo, predsednik seje udeležil nekaj skupščin in znanstveni h posvetov avstrijske akademije in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Srečal se je s predsednikom Kraljevskega društva Sirom Michaelom Alivahom. predsednikom Evropske akademije Sirom Amoldoiti Burgenom in generalnim tajnikom Britanskega sveta Johnom Hansonom v Londonu, s predsednikom ameriške Nacionalne akademije znanosti Brucem Albertsom in stalnim tajnikom Švedske akademije Sturc A lic no m. Na zasedanju Združenja evropskih akademij znanosti ALLEA sta našo Akademijo zastopala podpredsednik Roben Bline in glavni tajnik Matija Drovenik. Pričujoče poročilo ni moglo zajeti vse dejavnosti in opisali vseh konkretnosti našega dela Razumeti pa kaže to poročilo, zlasti poročilo o dosežkih, kot zahvalo vsem, ki so zanje zaslužni Izvršilni odbor se zahvaljuje predsedstvu, vsem razrednim tajnikom in načelnikom oddelkov, oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo ter komisiji za tisk. Posebna zahvala gre seveda vsem našim članom, rednim in izrednim, Akademija je navsezadnje to, kolikor pomenijo njeni člani. Prav tako se moramo zali valiti posebnim enotam v okviru naše ustanove biblioteki, upravi z direktorjem na čelu, sekretarju predsedstva, tajništvu predsedstva in razredov ter vsem uslužbencem uprave. Nazadnje, čeprav ne kot manj pomembno, kaže ugotoviti, da je Akademija v zgodovinsko prelomnem in razgibanem času, v prvih letih samostojne države in v prehodu t z enega v drug politični sistem, ostala notranje celovita, Različnost pogledov na svet in političnih prepričanj ni ogrozila naše skupne pripadnosti znanosti in umetnosti, in prepričani smo, da bo ta stična točka med nami prevladovala tudi v prihodnje Predsednik delovnega predsedstva akad. Miha Tišler je odprl razpravo o podanem poročilu. Ker se k razpravi ni priglasil nihče, se je akad, Tišler predsedniku in ostalim članom izvršilnega odbora zahvalil za izjemen trud in prizadevnost pri vodenju Akademije v preteklem obdobju K točki 4 Glasovanje o sprejemu poročila in razrešitvi Na predlog predsedujočega akad Miha Tišlerja so navzoči člani z javnim glasovanjem soglasno sprejeli poročilo o delu izvršilnega odbora SAZU v preteklem mandatnem obdob ju Prav tako so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli razrešitev dosedanjih članov izvršilnega odbora K točki 5 Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika, glavnega tajnika in tri člane predsedstva po 22. členu Za kun a o SAZU ter razprava Akad. Miha TiSler je zaprosil predstavnike razredov, naj na kratko predstavijo svoje predloge za omenjene funkcije, ki so jih v pisni obliki z obrazložitvijo pripravili dva meseca pred volitvami, kot to določa 17. člen Pravilnika SA2U o volitvah. Tajnik H. razreda akad. Janez Orcšnik je predstavil kandidata za predsednika SAZU akad Franceta Bcrnika. Akad. Peter Fajfar jc predstavil kandidata za podpredsednika SAZU s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine akad Robería 131inca Tajnik V. razreda akad, Uroš Krek je predstavil kandidata za podpredsednika SAZU s področja huma ni slike, družboslovja in umetnosti akad. Cirila Zlobca. Tajnik IV. razreda akad. Eni est Mayer je predstavil kandidata za glavnega tajnika akad. Matija Drovenika. Kandidate za izvolitev treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU so predstavili: tajnica VI. razreda akad Lidija Andolšek Jeras kandidata akad. Janeza Balisa, tajnik V. razreda akad. Uroš Krek kandidata akad. Primoža Ramovša, tajnik I. razreda akad. Em i lijan Cevc kandidata akad. Veljka Rusa in akad Peter Fajfar kandidata akad. Lojzeta Vodovnika Ker se ni nihče priglasil k razpravi o kandidatih, jc predsednik delovnega predsedstva akad Miha Tišlcr sklenil peto točko dnevnega reda. K točki 6 Poročilo verifikacij s ki- komisije Predsednica verifikacijske komisije akad Dragica Turnšck jc poročala, da jc od skupaj 91 volilnih upravičencev SAZU na skupščini navzočih 67 članov. 11 članov pa je že pisno glasovalo in poslalo svoje glasovnice, kar je skupaj 78 volilnih upravičencev ali 85,7% K točki 7 Volitve Predsednik delovnega predsedstva akad. Miha Tigler je po ugotovitvi, da jc skupščina sklepčna, pojasnil volilni postopek, ki ga določala Statut SAZU in Pravilnik SAZU o volitvah. Kandidata se voli tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Kandidati za predsednika, oba podpredsednika m glavnega tajnika morajo za izvolitev dobiti večino glasov volilnih upravičencev ali najmanj 46 glasov, Enako velja za kandidate za tri člane predsedstva, izvoljene po 22, členu Zakona o SAZU, pri kale rili bodo od štirih kandidatov izvoljeni trije člani. Akad. Miha Tišlcr je pojasnil tudi postopek pri pisnem glasovanju, ki je i nožno na podlagi določil 13. člena Zakona o SAZU ter 22. in 38. člena Pravilnika SAZU o volitvah. Volilni upravičenci, ki so se prijavili za pisno glasovanje, so prejeli dve ovojnici s po dvema glasovnicama za prvi in morebitni drugi krog volitev. Predsednik volilne komisije akad. Jože Maček je odprl ovojnice za prvi krog volitev in volilne glasovnice vložil v volilno skrinjico. Prebral je imena članov, ki so glasovali pisno. To so bili akademiki: Ljubo Golič, Valentin Logar, Lev Milčinski, Franc Novak, Janko Pleterski. Anton Trstenjak in Boštjan Zekš. ter izredni člani: Gabrijel Kcrnel. Marjan Kordaš, Alojz Kralj in Jože Pogačnik, Akad. Miha Tišler je navzoče obvesti), da se je udeležba na skupščini med zasedanjem povečala za enega člana, tako da je bilo prisotnih 68 volilnih upravičencev oziroma 79 volilnih upravičencev skupaj s tistimi, ki so glasovali pisno. Nato je povabil člane, da med odmorom pisno glasujejo. K toči 8 Razglasitve rezultatov in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije akad. Jože Maček je razglasil volilne rezultate, Od skupaj 91 volilnih upravičencev - rednih in izrednih članov SAZU - jih je na skupščini glasovalo 79. Od tega je bila ena glasovnica nev eljavna, in sicer za volitve treh članov predsedstva po 22. členu Zakona o SAZU. Rezultati so bili naslednji: Za predsednika akad Franceta Bcrnika je glasovalo 68 voiilccv, za podpredsednika s področja naravoslovja, tehnike in bioniedicine akad. Roberta Blinca 67 voiilccv. za podpredsednika s področja humanistikc, družboslovja in umetnosti akad. Cirila Zlobca 65 voh 1 cev in za glavnega tajnika akad. Malija D rove ni ka 73 volilcev. Člani predsedstva, izvoljeni po 22. členu Zakona o SAZU, so prejeli naslednje število glasov: akad, Janez Bat is 72. akad, Primož Ramovš 61, akad Veljko Rus 33 in akad. Lojze Vodovnik 63. Predsednik delovnega predsedstva akad, Miha Tišler je ugotovil, da so bili tako kandidati za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika, kot trije člani predsedstva - akademiki Janez Balis, Primož Ramovš in Lojze Vodovnik - izvoljeni v prvem krogu Vsem je iskreno čestital za izvolitev in predal besedo predsedniku akad. Francetu Bcmiku Akad, France Bcrnik se je najprej v svojem imenu, v imenu vseh izvoljenih članov izvršilnega odbora in v imenu izvoljenih treh članov predsedstva po 22, členu Zakona o SAZU zahvalil navzočim za izkazano zaupanje, Pri tem je dejal, da je rezultate volitev razumen na eni strani kot priznanje za prizadevno delo v minulih štirih letih, na drugi pa kot izraz velikega zaupanja za prihodnja tri leta, Obljubil je, da bo izvršilni odbor v naslednjih letih nadaljeval in stopnjeval že uveljavljeni koncept dela, pri čemer se bo opiral na tri temeljne naloge oziroma načela. Vzdrževal bo najstrožja iiicnla pri obnavljanju članstva, podpiral vsa kakovostna oziroma inovativna prizadevanja vseh znanosti in vseh oblik umetnosti ter ohranjal in stopnjeval evropsko usmerjenost naše Akademije: "... ob ltkratnem zavedanju, da imamo poleg tehniških, naravoslovnih in bio medic i tiski h ved tudi hui nam sliko in družboslovje, vede. za katere je prav tako značilna univerzalna metodologija znanstvenega dela, hkrati pa jc predmet teh ved naša nacionalna zgodovina, naš jezik, naša preteklost, naš način mišljenja in čustvovanja Torej s tem dopolnilom bomo ohranili in stopnjevali tudi evropsko, že doslej uveljavljeno usmerjenost naše Akademije." Na koncu se jc predsednik še enkrat zahvalil za veliko zaupanje in zagotovil uspešno delovanje, zlasti ob pomoči vseh članov. Akad. Miha Tišler se je zahvalil predsedniku za njegove spodbudne besede, novoizvoljenim članom zaželel veliko uspeha pri delu in sklenil volilno skupščino ob 12.15. Skupščina SAZU 17 decembra 1996 Skupščina je sprejela poročilo izvršilnega odbora, formalno je rehabilitirala člane Akademije znanosti in umetnosti, ki so bili po drugi svetovni vojni ob članstvo SAZU iz političnih razlogov, ler ustanovila odbor za proučevanje narodnih manjšin m Valvasoijev odbor, Skupščine so se udeležili: Člani predsedstva: predsednik akad France Berili k. podpredsednika akad. Ciril Zlobec tn akad, Robert Blinc, glavni lajni k akad. Matija Drovenik, tajniki razredov akademiki Kajelan Kovic, Zdravko Mlinar, Janez Grešnik in Boštjan Zckš. I rije člani predsedstva, voljeni po 22. členu Zakona o SAZU: akademiki Janez Bati s, Primož Ramovš in Lojze Vodovnik, Redni člani: Aleksander Bajt, Janez Bernik, Emilijan Cevc, Peter Fajfar. Janez Fell i c h, Stane Gabrovec, J vati Gams, Ferdo Gestrin, Ljubo Golič, Peter Gosar, Ludvik Gyergyek. Vinko Kambič, Taras Kermauner, Janko Kos. Jože Krašovec, Loj/e Lebič, Valentin Logar, Boris Majer, Lev Milčinski, Dušan Moravec, Mario Pleničar. Janko Plete rski. Janez Stanonik, Branko Sta nov nik, Miha Tišler, Drago Tršar. Dragica Turušek, ivan Vida v, Anton Via tuša, Igor Vrišcr, Franc Zadravec in Andrej O, Zupančič. Izredni člani: Rajko Bratož, Dušan Ferluga, Kajetan Gantar, Andrej Hieng, Tine Hribar, Drago Jančar. Andrej Jcmec. Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš. Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Milko Matičetov. Vasilij Mclik, Jože Pogačnik, Saša Svetina, Alojz Šcreelj. Dane Zaje in Mitja Zupančič, Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar. Opravičeno odsotni: Redni clanh Lidija Andolšek Jeras, Miroslav Brzin, Davorin Dolar, Josip Globcvnik, Dušan Hadži, Utoš Krek, Rudi Kyovsky, Eni est Mayer, Franc Novak, Janez Peklenik, Stojan Pretnar, Veljko Rus, Lujo Šuklje in Jože Trontelj. Izredni člani: Igor Grabeč Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, kije pozdravil navzoče Člane in opravičil odsotne. Po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, je predlagal članom, da sprejmejo naslednji Dnevni red: I,potrditev zapisnika zadnje skupščine 7. maja 19%, 2 , poročilo izvršilnega odbora, 3, formalna rehabilitacija članov Akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Aleša Ušcničnika. prof. dr. Lconida Pitami ca in prof dr Franca Vcbra, ki so bili po drugi svetovni vojni ob članstvo SAZU iz političnih razlogov, 4 odbor za preučevanje narodnih manjšin in Valvasorjev odbor, 5. razno, Navzoči so soglasno sprejeli predlagani dnevni red K točki l Potrditev zapisnika zadnje skupščine 7. maja Navzoči so soglasno potrdili zapisnik zadnje skupščine, kije bila 7. maja 1996. K točki 2 Poročilu izvršilnega odbora Pnrnčiln predsednika a k a d. Franceta Bernika Predsednik akad. France Bernik seje v svojem poročilu o delu izvršilnega odbora osredotočil na bistvene točke delovanja Akademije v obdobju med 7. majem in 17. decembrom 1996. Člane je najprej spomnil, da so v obdobju med zadnjo in decembrsko skupščino umrli redni člani SAZU: akad Bralko Kreft (17. junija), akad. Janez MatjaŠiČ (9. avgusta) in akad. Anton TTstenjak (2. septembra), ter dopisna člana akad. Nikila lljič Tolstoj in akad. Edhem Čamo. Akademija je počastila spomin na svoje umrle člane Nato je predsednik seznanil navzoče s simpozijsko dejavnostjo SAZU Akademija je bila strokovna pokroviteljica Mednarodnega simpozija o interpretaciji Svetega pisma. Akad. Jože Krašovec je bil predsednik organizacijskega odbora, predsednik Akademije eden od častnih pokroviteljev tega odbora, sedem rednih, izrednih in dopisnih članov Akademije pa je na simpoziju nastopilo z referati ali nagovorom. Akad Lidija Andolšck Jeras je v Ljubljani 3 1 oktobra 19% organizirala pokon-gresm simpozij na temo O etiki v ginekologiji in perinatologiji. Na pobudo akad. Vinka Kambiča, ki je bil hkrati predsednik organizacijskega odbora in imel nosilni referat, je bila Akademija soorganizatorica Mednarodne konference o epitelijskih hiperplastičnih spremembah na sluznici grla. Na kongresu je sodeloval tudi akad Dušan Ferluga. SAZU je v okviru mednarodne dejavnosti že podpisala pogodbe z osemnajstimi akademijami znanosti v Evropi, v postopku pa je podpis sporazuma z Rusko akademijo znanosti v Moskvi. V načrtu so tudi dnige pogodbe o sodelovanju Najbolj obetajoče je sodelovanje s HAZU. ki se bo začelo s projektom dvojezične izdaje romana Nagelj s pesnikovega groba hrvaškega romantičnega pisatelja Avgusta Šenoe. V projektu bosi a sodelovala izredni član Jože Pogačnik (SAZU) in akad. Ivo FrangeŠ (HAZU). Za tem bo steklo raziskovanje in sodelovanje pri Številnih drugih projektih. Dmga akademija, s katero SAZU tesno sodeluje, je Evropska akademija znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu (ASAE). Trenutno se dogovarjamo, da bi ASAE ob šesl desetletnici naše Akademije priredila jesenski plenu m o neki določeni temi. Svoje poročanje je predsednik sklenil z informacijo o predlogu Vlade Republike Slovenije, da se z Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije prenese na SAZU tisti del Inštituta za evalvacijo in management v raziskovalni dejavnosti, ki se ukv arja z metodologijo evalvacije znanosti. Poročilo glavnega tajnika akad. Matija Drovenika Glavni tajnik akad. Matija Drovemk je začel svoje poročilo s pojasnilom k članku Kršitve na SAZU in biotehniški fakulteti, ki ga je objavilo Delo 16. decembra 1996 ni ki govori o ugotovitvah Računskega sodišča glede domnevnih kršitev v finančnem poslovanju SAZU. Računsko sodišče je po opravljenem pregledu dalo pozitivno mnenje o večini finančnega poslovanja, Dalo pa je mnenje s pridržkom o načinu ocenjevanja oziroma napredovanja zaposlenih v upravi SAZU ter priporočilo. naj SAZU izdela Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu. To smo uredili v predpisanem roku. Računsko sodišče je negativno ocenilo izplačila po pogodbah o avtorskih ho nora tj i h in menilo, da v teh primerih ne gre za avtorska dela, pač pa za dela, ki se plačujejo po pogodbah o delu. Tudi to razliko v davku je Akademija poravnala v zakonitem roku. V nadaljevanju poročila je glavni tajnik obvestil navzoče o pripravah za volitve, ki bodo maja 1997. Predsedstvo je sklenilo, da bodo volitve 22. maja 1997. Do 22. novembra 1996, torej šest mesecev pred volilno skupščino, je bil rok za vložitev predlogov in pobud, s katerinu se je predsedstvo seznanilo na seji 26, novembra 1996 Tedaj je sklenilo, da bo šest pobud v nadaljevanju kandidacijskega postopka obravnavalo enako kot predloge. Sprejete predloge in omenjenih šest pobud je odstopilo v obravnavo posameznim razredom. Na tej seji je predsedstvo določilo tudi število prostih mest za izredne člane, in sicer v 1, 111 in V. razredu po dve mest), v ostalih pa po eno, kar je skupaj devet prostih mest. Nato je bilo sklenjeno, da se datum volitev zaradi spoštovanja predpisanih zakonskih rokov premakne z 22. maja na 27, maj 1997. Sprememba bo objavljena v Uradnem listu R Slovenije, Določena sta bila še dva roka: do 1. marca 1997 naj bi vsi razredi poslali svoj izbor kandidatov v presojo drugim raz redom, do 15. aprila 1997 pa morajo razredi poslati predsedstvu dokončni seznam kandidatov skupaj z mnenji poročevalcev ter biografskimi in bibliografskimi podatki Glavni tajnik je pojasnil razloge za prenos sredstev za Znanstveni fond akademikov SAZU iz proračuna Ministrstva za znanost in tehnologijo v proračun R Slovenije, 12 katerega bo lahko SAZU neposredno črpala sredstva za delo tega fonda. V letošnjem letuje Akademija z zamudo prejela sredstva v višini 6.300.000,00 SIT, Sredstva za leto 1997 bodo na razpolago šele po sprejetju proračuna julija 1997. Glavni tajnik je zaprosil uporabnike fonda, naj čim prej pripravijo poročila o opravljenem delu v preteklem letu in predlog za leto 1997, kajti do 31 januarja 1997 mora pripraviti celotno poročilo o delu v letu 1996 in program dela za leto 1997. Podpredsednik akad Robert Blinc je podrobneje pojasnil formalno-p ravne zaržke, ki so privedli do prekinitve v nakazovanju sredstev za Znanstveni fond upokojenih akademikov. Izplačevanje se je uredilo po pravnem nasvelu, da se sredstva iz MZT prenesejo na proračun. Po mnenju akad Roberta Blinea naj bi se laka sistemska rešitev uporabila tudi za financiranje Irska, mednarodnega sodelovanja in nekaterih drugih dejavnosti SAZU Glavni tajnik je svoje poročanje sklenil z informacijo, da je vsak prvi delovni četrtek v mesecu ob 10.30 un neuradni sestanek upokojenih akademikov v klubski sobi na Novem trgu 3/11. K točki 3 Formalna rehabilitacija članov Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Aleša Ušeničnika, prof. dr. Lconida Pita mi ca in prof. tir. Franca Vebra, ki so Itili po drugi svetovni vojni ob članstv o S AZU iz političnih razlogov V uvodu jc predsednik seznanil navzoče, da je bil pobudnik postopka za rehabilitacijo v 3. točki naštetih članov Akademije znanosti in umetnosti (AZU) akad. Aleksander Bajt, ter ga zaprosil, da k svojemu predlogu, s katerim se strinja tudt izvršilni odbor, poda nekaj pojasnil Akad Aleksander Bajt je najprej izrazil prepričanje, da Akademija doslej še nt rehabilitirala svojih treh izključenih članov Njihova uvrstitev v seznam umrlih članov v zborniku, ki je izšel ob 50-letnic i S AZU (v seznam je bil uvrščen tudi četrti član prof dr. Rihard Zupančič, ki se jc iz narodne skupnosti izločil sani j, ni pomenila rehabilitacije, temveč samo prenehanje molka o lislih članih, ki so bili po drugi svetovni vojni iz političnih razlogov izobčeni. Na podlagi izjave predsedstva S AZU na seji 26. februarja 1996, "da Akademija po vojni izobčene člane šteje za sv oje, hkrati pa obžaluje in obsoja krivico, ki se jim je zgodila", je akad. Aleksander Bajt pripravil predlog za izvedbo rehabilitacije, ki jo po njegovem mnenju lahko pravnomočno opravi samo skupščina S AZU kot njen najvišji organ (Predlog akad. A Bajta za formalno rehabilitacijo članov S AZU je bil priložen gradivu za skupščino kot priloga i.) S predlogom je najprej seznanil predsednika S AZU ter vanj vnesel nekaj skupnih pripomb. Kasneje je predlog obravnaval ludi izvršilni odbor, ki je sprejel si al išče, da je predlog treba v uvodu dopolniti z zgodovinskim prikazom tedanjih razmer, ki so privedle do izključitve treh članov Akademije znanosti in umetnosti: prof. dr Leonida Pitamica, prof. dr. Aleša Ušeničnika in prof. dr. Franca Vebra. Tako jc nastal razširjen predlog izvršilnega odbora sklepa o rehabilitaciji (pnloga 2). Akad. Aleksander Bajt je po uvodni predstavitvi svoje pobude in poteka priprav na oblikovanje sklepa o rehabilitaciji dejal, da bo sam glasoval za vsakršen predlog, ki bo izvršil formalno rehabilitacijo izključenih članov. Ob tem je še opozoril na nekatera mesta v besedilu, ki jc predlog sklepi izvršilnega odbora, kot je na primer namig, da jc Akademija ob izključitvi svojih članov pri takratni oblasti ugovarjala. Tega glede na razmere ni mogla storiti javno kljub nasprotnemu prepričanju nekaterih svojih članov iti prizadevanjem tedanjih funkcionarjev. Svoj prispevek jc akad. Bajt končal s predlogom, naj skupščina glasuje o njegovem predlogu rehabilitacije, in sicer o tistem besedilu, ki se začne s 4, odstavkom in se glasi: "Skupščina S AZU kot najvišji OTgan S AZU na svoji redni seji dne 17. decembra 1996 sklene, da S AZU brez omejitev in v celoti posmrtno rehabilitira svoje sedaj pokojne člane " Predsednik akad, France Bemik je v odgovoru akad. Aleksandni Bajlu poudaril, da se opira izvršilni odbor na dokumentirani prispevek o teh izključenih članih, ki jc bil objavljen v Letopisu 1995 pod naslovom Iz zgodovine Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, saj gre za dokumentirano razpravo o tem dogajanju, utemeljeno na dejstvih. Prispevek jc upoštevanja vreden tudi zato, ker navaja razloge, zaradi katerih Akademija ne more rehabilitirati četrtega izključenega člana dr Rihaida Zupančiča, Izjava generalnega tajnika leda nje Akademije, da se je omenjeni akademik prostovoljno, ne po sili razmer, postavil na okupatorjevo stran, je dokument, ki ga ne gre spregledali. Na nenavadno grob, necivilizacijski in v Evropi neznan način pa sla bila izključena prof. dr. Aleš Ušeničnik in prof. dr. Leonid Pitamic, medtem ko je bil prof. dr, Franc Veber pod pritiskom političnega razpoloženja prvih dni po koncu druge svetovne vojne prisiljen dati izjavo, da izstopa začasno. To izjavo so potem podaljšali v trajni izstop iz Akademije Predsednik je še dejal, da se v vsem drugem strinja z a kad, Aleksandrom Bajtoin, in je navzočim prebral predlog sklepa o rehabilitaciji, ki gaje pripravil izvršilni odbor, Na vprašanje izrednega člana Alojza Šercija, kakšen jc bil poslopck izključitve teh članov, je predsednik opisal izključitve prof. dr. Franca Vebra, prof. dr. Aleša U še ni črnka in prof. dr, Leoni da Pitamica. kot je to dokumentirano v omenjenem prispevku v Letopisu SAZU za leto 1995, Po tem pojasnilu jc predsednik predlagal odmor za premislek, po katerem naj bi se z glasovanjem opredelili o enem izmed predlaganih sklepov rehabilitacije. V nadaljevanju zasedanja skupščine je predsednik ponovno predstavil tri pisne predloge za rehabilitacijo članov AZU, in sicer: predlog za izvedbo formalne rehabilitacije (priloga J), ki ga je pripravil akad Aleksander Bajt, širši predlog izvršilnega odbora (priloga 2), ki upošteva zgodovino prizadevanj ¿a rehabilitacijo in posebej omenja, da jc Akademija ob izključitvi zadnjih dveh članov ugovarjala, ter skrajšani predlog sklepa o rehabilitaciji, ki ga je pripravil izvršilni odbor (priloga 3, ki so jo navzoči prejeli na skupščini). Predsednik je skupščini predlagal, naj glasuje o tretjem predlogu oziroma o različici predloga sklepa, kot ga je pripravil izvršilni odbor. To tretjo različico predloga jc nalo podprl i udi akad Aleksander Bajt. Akad. Ivan Gams je podal nekaj svojih pomislekov glede možnega odklonilnega odziva javnosti na rehabilitacijo, ki jc po njegovem mnenju prišla prepozno, in to kl jub številnim javnim predlogom in kritikam, ki so se pojavljali v dnevnem tisku. Zato je predlagal, naj bi vsa dosedanja prizadevanja Akademije v tej smeri, mnenja njenih članov o tej zadevi, prej omenjeno stališče predsedstva in navsezadnje tudi vključitev izključenih akademikov v seznam umrlih članov le šteli za pravnomočno rehabilitacijo, ki je po njegovem mnenju bila že opravljena in potrjena z veljavnimi sklepi na sejali predsedstva m skupščine SAZU. Predlagal je ludi, naj se prediog rehabilitacije začne z besedilom: "Skupščina soglasno sklene, da brez omejitve in v celoti ludi pravnomočno posmrtno rehabilitira..," Predsednik je ugotovil, da so predlogi akad. Ivana Gamsa že zaobseženi v prispevku Iz zgodovine Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, objavljenem v Letopisu SAZU 1995. Nato jc skupščini predlagal, naj glasuje o tretjem predlogu sklepa o rehabilitaciji. Navzoči so se odloČili za javno glasovanje in soglasno sprejeli krajšo različico predloga izvršilnega odbora o rehabilitaciji, ki se glasi: "Na temelju dokumentiranega prispevka J z zgodovine SAZU, objavljenega v Letopisu SAZU za leto ¡995 (str. 147-150), in ustreznega stališča na seji predsedst\>a 26. februarja letos je redna skupščina SAZU 17. decembra 1996 soglasno sklenila, da brez omejitev in v celoti posmrtno rehabilitira naslednje svoje člane: L dr. LeOnida Pitantica, profesorja Za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani, rojenega IS. decembra 1885, umrlega 30. junija 1971, rednega člana od 7. oktobra ¡938 fod ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani); 2. dr Aleša Ušeničnika. profesorja fdozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, rojenega 3. julija 1868. umrlega 30, marca 1952, rednega člana od 7. oktobra ¡938 (od ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti); 3. dr. Franca Vebra, profesorja fdozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, rojenega 20, septembra ¡890, umrlega 3. maja 1975, dopisnega člana od 16. maja 1940. Navedeni so izgubili članstvo Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani po drugi svetovni vojni iz političnih razlogov. S to rehabilitacijo se imenovanim akademikom vrne članstvo v Akademiji znanosti in umetnosti oziroma v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti z vsemi častnimi pravicami, ki jim gredo." K točki 4 Odbor za preučevanje narodnih manjšin in Valvasorjev odbor Glavni tajnik akad. Matija Drovcnik je navzoče seznanil, da jc o statusni in organizacijski ureditvi Odbora za preučevanje narodnih manjšin že razpravljal J. razred SAZU in sklenil, naj se obnovi organizirano skupno preučevanje narodnih manjšin. V letih 1989 - 1991 je Mcdakademijski odbor za preučevanje narodnih manjšin in narodnosti deloval pri predsedstvu SAZU, nato pa jc to delo nadaljevala posebna delovna skupina v I razredu ob sodelovanju članov SAZU iz II in V. razreda ter pod vodstvom akademika Antona Vratuše. Navzoči na skupščin t so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli sklep, da se pri SAZU ustanovi Odbor za preučevanje narodnih manjšin, Podpredsednik akad. Ciril Zlobec je predstavil Valvasorjev odbor, njegov nastanek, sestavo članstva in publikacijsko dejavnost. Do sedaj jc odbor izdal dve pomembni deli: Knjigo grbov iit BibUotheco Valvasoriano, popis Valvasorjeve knjižnice, v programu izdaj jc še Dizmova bratovščina, če bodo ustrezne finančne možnosti pa še prevod Slave vojvodine Kranjske. Odbor ves čas deluje finančno samostojno, pri njegovem delu pa sodelujeta tudi akademika Janez Batis in Ciril Zlobec, Čeprav naj bi odbor — po podatkrli v obeh omenjenih knjigah - deloval pri Akademiji, njegov status še ni bil forma!no-pravno urejen oziroma odbor še ni bil ustanovljen. Razen tega bi kazalo sestavo odbora prilagoditi novim nalogam in pritegniti k sodelovanju tudi člane I. razreda. O predlogu za ureditev statusa Valvasorjevega odbora je razpravljal tudi V, razred, ki je v celoti podprl dosedanjo izdajateljsko dejavnost odbora ter njegove načrte. Predsednik je navzoče seznanil z ugotovitvami izvršilnega odbora glede prihodnje sestave Valvasorjevega odbora, v katerega naj bi se vključili strokovnjaki z zgodovinskega področja (akad. Emilij a ti Cevc. dr, Branko Rajsp iti dr. Primož Si meniti J, težišče delovanja odbora pa bi se preneslo iz V v I. razred. S leni bi odbor pridobil znanstveno verodostojnost, predstavniki zgodovinopisnih ved pa bi lahko kakovostno prispevali k uresničevanju izdajateljskega programa odbora. Predsednik je skupščini predlagal, naj načelno sprejme ustanovitev Valvasorjevega odbora, skupno s priporočilom I in V. razredu SAZU, da ga sirokovno preoblikujeta in vanj uvrstita ustrezne strokovnjake. Skupščina je soglasno izglasovala predlog predsednika, Ko bo Valvasorjev odbor ustrezno strokovno preoblikovan, bo ponovno predložen v potrditev skupščini SAZU. V razpravi o Valvasorjevem odboru je bila sprejeta tudi pobuda izrednega člana Kajetana Gantarja, da se za člane Akademije poišče možnost za cenejši nakup del, kijih izdaja Valvasorjev odbor K točki 5 Razno Po ugotovitvi, da je dnevni red izčrpan, se je predsednik zahvalil navzočim za sodelovanje in sklenil skupščino ob 10.45 uri Vse je še enkrat povabil na novoletno srečanje 23. decembra 1996 RAZREDI SAZÜ Razred za zgodovinske in družhenc vede Ob koncu lela 1996 je imel razred II rednih. 4 izredne in 17 dopisnih članov. V le m letu sla preminila dva redna člana, A. Trste njak in S. Vilfan. Tajnik razreda je bil najprej akad. E. Cevc, 14, aprila pa je bil za lajnika izvoljen akad. Z. Mlinar (ki ostaja Se nadalje tudi načelnik oddelka za družbene vede), kol načelnik oddelka za zgodovinske vede pa je bil izvoljen izredni član R. Bratož. Razred je nadaljeval z razpravo o prestrukturiranju družbenih znanosti, m lo na podlagi poročila, ki gaje v mednarodneni merilu pripravila Gulbenkian Commision pod vodstvom I Wallersteina. Poudarek je bil zlasti na vlogi in razmerjih med idiografskimi in uomoletičnimi znanstvenimi disciplinami, seveda z vidika predmetnih področij 1 razreda Glede aktualnih vprašanj v Sloveniji pa je razred razpravljal o Predlogu zakona o organizaciji in finansiranju raziskovalne dejavnosti na področju znanosti in tehnologije, in sicer na podlagi predloga, ki ga je pripravil akad. V Rus, Na pobudo akademika A. VratuŠc za oživitev preučevanja narodnih manjšin ter razprav v okviru oddelka za družbene vede je I, razred podal predlog, da se ustanovi odbor za preučevanje narodnih manjšin pri S AZU, in skupščina je 17, decembra I99i> soglasno sprejela takšen sklep. S tem je dana lud i potrebna pravna osnova za obnovitev interdisciplinarne dejavnosti, v katero se bodo vključevali tudi člam II. in V, razreda, Oddelek za zgodovinske vede je največ pozornosti posv etil pripravam večjega mednarodnega simpozija z naslovom: Nastajanje slovenskega naroda: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Ta simpozij naj bi - na najvišji mednarodni ravni m z interdisciplinarno obravnavo - dal odgovor na temeljna vprašanja o zgodovini prehoda iz antike v zgodnji srednji vek v prostoru vzhodnih Alp. severnega Jadrana in zahodne Panonije, skratka v prostoru, kjer so se oblikovali začetki kasnejšega slovenskega naroda. Po zasnovi je program simpozija zgodovinsko-arhcološki, vendar so v program vključeni tudi strokovnjaki drugih ved: umetnostni zgodovinarji, etnologi, jezikoslovci in literarni zgodovinarji Glavni organizator simpozija ho S AZU. sodelujejo pa tudi: Inšlitut za arheologijo ZRC S AZU, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveni inšlitui Filozofske fakultete, Narodni muzej, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo in verjel no tudi nemška Südosten gesel Iscliaft (MünchenBerlin), Predvidenih je okrog 40 referatov. V oddelku za družbene znanosti je potekala razprava o tem, da bi dejavnost že obstoječega Inštituta za evalvacijo in management v razi skoval no-razvoj ni dejavnosti prenesli na S AZU. Kot neodvisna institucija je Akademija primernejša, da prevzame takšno dejavnost, saj je za njo zadolžena že po zakonu, kot da bi se le-ta odvijala v okviru Ministrstva za znanost in tehnologijo Na pobudo akad Bajta je razred podal predlog, da se izvede formalna rehabilitacija članov AZU prof. dr Aleša Ušeničnika, prof dr Leonida Piiamica in prof dr. Franca Vebra, ki so bili po dnigi svetovni vojni ob članstvo S AZU iz političnih razlogov", kar je na podlagi obravnave V izvršilnem odboru soglasno sprejela skupščina SAZU 17. decembra 19%. V okviru javnih predavanj na SAZU je imel izredni član Rajko Etra to ž 19 decembra predavanje o temi 1200 let oglejskega misij ona med Slovani. Zdravko Mlinar Ra/reil za filoloSke in literarne vede Razred sta vodila tajnik razreda akad. J, Orcšnik in namestnik tajnika razreda akad. J. Krašovec. Razred seje sestal na 4 rednih sejah, in sicer 13. 2 23. 4., 24. 9. in 12. 11. 1996. Konce marca 1996 je razred izvedel še koTcspondcnčno sejo. O sejah razreda skupaj z drugimi glej v nadaljevanju. Konec junija 1996 je umrl dopisni član razreda Nikita iljič Tolstoj (glej nekrolog). Razred je aktivno sodeloval pri opravilih, povezanih z izvolitvijo vodstva SAZU (volitve so bile maja 1996). in izvolil dosedanjega tajnika in namestnika tajnika razreda še za naslednje izvolitve no obdobje. V okviru razreda sla bili izvedeni dve javni predavanji SAZU: o jezikoslovcu Vatroslavu Oblaku (akad. F Jakopin 15 4.) in o jezikoslovcu Jakobu Škrabcu (iz član Jože Toporišič 24/2 1996). V pripravah na volilno skupščino SAZU, predvideno za maj 1997. je razred začel kandidacijski postopek za izvolitev novih izrednih, rednih in dopisnih Članov razreda Ob tem je pripravil i udi dve pobudi o kandidatih za člane drugih razredov Razred je spremljal pripravljanje slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Večkrat je razpravljal o sodelovanju s tujimi akademijami znanosti in o knjižnem programu za leto 1996 Vključil se jc v izvedbo mednarodnega simpozija, ki je potekal septembra 1996 ob izidu celotne izdaje novega slovenskega prevoda Biblije; iz razreda je bil ludi predsednik organizacijskega odbora simpozija akademik J. Krašovec. Tiskovna konferenca razreda je bila 6. 5. 1996 (ob izidu publikacij). Razred jc spremljal razpravo, ki jc potekala po razredih SAZU o jezikovnem položaju pri nas (na podlagi javne izjave, ki jo je bil razred pripravil na pobudo skupščine SAZU). V tej zvezi se jc razred sestal na skupni seji s V razredom SAZU (19. 3. 1996) in s ÜL razredom SAZU (5. 11. 1996), dalje s V. razredom in predstavniki RTV Slovenija (14. 5, 1996) ter s V, razredom in predstavniki POP TV (26. 6, 1996). Janez Grešnik Razred za matematične, fizikalne, kmeijske in tehniške vede V letu 1996 je imel razred petnajst rednih, tri izredne in sedemnajst dopisnih članov Razred sestavljata Oddelek za matematične, lizika!ne in kemijske vede in Oddelek za tehniške vede. Prvi ima desei rednih in enega izrednega člana, drugi pa pel rednih in dva i/redna člana. Oba oddelka delata na skupnih sejah razreda in se le po potrebi samostojno sestajata. V letu 1096 je imel razred pet rednih sej. poleg tega pa še skupno sejo z razredom za filološke in literarne vede, ki je bila posvečena jezikovnim vprašanjem na področjih naravoslovnih in tehniških ved. Člani razreda znanstveno delujejo predvsem v institucijah, kjer so ali so bili redno zaposleni, to je na Univerzi v Ljubljani ah na raziskovalnih inštitutih. Aktivno sodelujejo tudi pri upravljanju raziskovalnih inštitucij ter delujejo v raznih telesih vlade in Ministrstva za znanost in tehnologijo, kjer se zavzemajo za ustrezen položaj znanosti, še posebej naravoslovnih in tehniških ved pri nas Razred je organiziral obiske in predavanja več tujih akademikov in profesorjev ter preko predsedstva SAZU sprejel pokroviteljstvo treh mednarodnih znanstvenih srečanj. Odnosi razreda s Slovenskim akademijskim tchniško-naravoslovuim društvom in z Inženirsko ;ikadcnujo Slovenije se razvijajo, vendar kljub delnemu kadrovskemu prekrivanju še niso urejeni. V drugem delu leta 1996 je bila ena od glavnih nalog razreda izbira predlogov za nove izredne člane razreda. Ta naloga je bi I a še težja kot običajno, saj je na področju matematičnih, fizikalnih, kemijskih 111 tehniških ved vedno več odličnih kandidatov, ki izpolnjujejo vse kriterije za sprejem v SAZU. Razred ocenjuje, da je zastopanost teh ved v SAZU premajhna glede na njihovo razvitost in njihov pomen za Slovenijo. Boštjan Zekš Razred va naravoslovne vede V letu 1996 seje izvršila zamenjava tajnika razreda. Na seji dne 29. februaija 1996 je bil na mesto dosedanjega večletnega tajnika akad E. Maye tja izvoljen akad. J. Maček, ki je prevzel to funkcijo 1. julija 1996. Predsedstvo SAZU in razreda sla akad. E. Maverju za uspešno vodenje Tazreda izrekla zahvalo. V lelu 1996 je mel razred za naravoslovne vede 9 rednih, 4 izredne in 9 dopisnih članov. Sredi leta je izgubil rednega člana Janeza Matjašiča, ki je po dalj Si bolezni umrl 9. avgusta 1996. Med letom je imel razred 5 sej. Na prvih sejah je obravnaval zlasti splošno tematiko razreda (med drugim tudi odnos Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU do vprašanj, ki so znanstvena tematika razreda). Na dveh jesenskih sejah je razred obravnaval kandidate za napredovanja, za izredne in dopisne člane. Sklenil je, da so zaradi smrti dveh članov biologov (J. Bole, J Matjašič) v letošnjem letu mi vrsti kandidati bioloških znanstvenih usmeritev. Razred je sklenil, da predlaga za napredovanje iz statusa izrednega člana v rednega enega kandidata, medtem ko za dopisnega člana lelos ue bi predlagali nikogar, enega predloga zaradi zakasnelosti namreč ni bilo mogoče realizirati, Pri evidentiranju kandidatov za izredne člane je razred izhajal iz prepričanja, da bo lahko zapolnil dve izpraznjeni mesti z novima članoma. Evidentiral je deset znanstvenikov in se naposled odločil za dva, Medtem pa je izvršilni odbor SAZU odobril naravoslovnemu razredu le eno mesto. Tako bosta kandidirala za eno mesto (oba soglašata) v letu 1997 dva kandidala. Od periodičnih publikacij so bde sprejete v tisk Razprave IV. razreda 37 (1996), Acta carsologica 25 (2) in geografski zbornik, letnik 1995. Rokopisi zunanjih avtorjev so bili ustrezno recenzirani. Sprejel je bil tudi načrt razrednih publikacij za l 1997. Problematika razredne publikacije Geografski zbornik, kije ostala odprta iz prejšnjega leta, se tudi letos še ni rešila. Razred meni, da to vprašanje in založništvo oz. sozaložništvo Acta carsologica, ki se je odprlo letošnjo jesen, presega pristojnost razreda, zato ga naj z ZRC SAZU skuša rešiti izvršilni odbor SAZU. IzTcdiu član A Šercelj je izdal monografijo Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Jože Maček Razred za umetnosti V letu 1996 je imel razred 4 redne in 3 izredne seje 22. februarja je namesto dosedanjega tajnika akad, Uroša Kreka izvolil za novega tajnika akad Kajetana Kovica. Za člana predsedstva po 22. členu staiuta je predlagal akad. Primoža Ramovša, ki je bil na volilni skupščini ludi izvoljen. Na jesenskih sejah je razred razpravljal o kandidatih za nove člane SAZU in pripravil predloge za volilno skupščino 1997. Skupaj z drugim razredom je imel razred tri izredne seje posvečene perečim problemom jezika v javni rabi. Na prvi, 19. marca, je bila sprejeta Izjava o javni rabi slovenskega jezika. 14. maja sta razreda razpravljala o rabi slovenščine v zvočnih sredstvih javnega obveščanja. Seje so se udeležili tudi predstavniki RTV Slovenije z generalnim direktorjem Žarkom Petanom. Razreda sta izrazila zaskrbljenost zaradi kakovosti slovenščine v javnosti in sklenila predlagati Svetu RTV Slovenije, naj jezikovno službo, ki že deluje pri Radiu Slovenija, razširi še na TV Slovenija 26. junija sta razreda o isti temi razpravljala s predstavniki POP TV, Na dveh sejah je razred razpravljal o aktualni problematiki omejevanja likovne in glasbene vzgoje v predmetniku za novo osnovno šolo ter sprejel izjavo, ki jo je poslal Ministrstvu za šolstvo in predsedniku Nacionalnega kurikularnega sveta, objavljena pa je bila tudi v dnevnem časopisju, na radiu in T V Kajetan Kovič Razred za medicinske vede Na prvi od teh sej (16. J 1996) so se člani razreda dogovorili o revitalizaciji Inštituta za medicinske vede pn Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in o drugih pobudah za ureditev raziskovalnega dela v medicini. Obravnavali so tudi predloge za priznanja in nagrade SAZU in sprejeli stališče zoper ustanavljanje novih vrst nagrad; podprli so zahtevo, da bi bili akademiki obvezno zastopani v komisijah za obstoječe nagrade na področju znanosti in umetnosti Na drug] seji (20. 2. 1996) je razred izvolil tajnico razreda in namestnika tajnice ter predlagal člane za uzvršilni odbor in predsedstvo SAZU. Na tej seji so člani razreda ponovno razpravljali o revitalizaciji Inštituta za medicinske vede in sklenili zadevo zamrzniti dotlej, ko bodo y.nani načrti novega mi ni sira za znanost in tehnologijo, prostore pa so namenili v začasni najem. Na tretji redni seji (13, 5. 1996) so člani razreda razpravljali predvsem o poročilu tajnice ter poročilih o delu članov razreda, Seznanili so se tudi s poročilom o poteku raziskovalnega projekta Rodnostno vedenje Slovencev ter s prizadevanji za začetek dela Oddelka za medicinske raziskave in znanstvenoraziskovalno delo na Medicinski fakulteti. Na četni seji (4 6, 1996) so člani razpravljali o predlogu Zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti m tehnologije. Člani razreda so sklenili, da je osnutek zakona, ki je sicer pripravljen za drugo obravnavo v Drla vnem zboru, neprimeren in v taki obliki nesprejemljiv posredovali so pripombe in predloge za spremembo Obravnavali so i udi Izjavo o javni rabi slovenskega jezika in se opredelili do določenih mnenj v tej izjavi, Na peti seji (24. 9. 1996) je razred obravnaval informacije o voltivah novih članov SAZU, o nastajanju Medicinske akademije, o raziskovalnem projektu Rodnostno vedenje Slovencev, o pripravi monografije o akademiku Čelešniku ter o pobudah za izdajo knjige o zgodovini medicine. Na šesti seji (15. ¡0. 1996) so člani r;izieda podrobno obravnavali zbrano gradivo o možnih kandidatih /a izrednega člana SAZU v VI. razredu in se odloČili predlagati kandidata iz klinične stroke, za dopisnega člana SAZU pa so sklenili predlagati dr, Stiilberga, Pripravili so tudi predlog Ministrstvu za znanost in tehnologijo za kandidate za predsednika in podpredsednika Sveta za medicinske vede m za nacionalne koordinatorje posameznih polj. Na sedmi seji (12. 11. 1996) so člani razreda s tajnimi volitvami izvolili kandidata za izrednega člana SAZU. prof. dr. Matija Horvata, sprejeli predlog za izvolitev izrednega člana prof. dr. Dušana Ferluga za rednega člana SAZU in podprli predlog akad. Mačka iz IV, razreda, da bi v tem razredu kandidirali za članico SAZU prof. dr Nado Pipan. Obravnavali so tudi poročilo o pripravi vsakoletne publikacije o gibanju samomora in samomorilskega poskusa v Sloveniji (leto 1995) in podprli predlog o vključitvi polja Psihiatrija v s vel za medicinske vede pri Ministrslvu za znanost in tehnologijo; za nacionalnega koordinatorja so predlagali prof dr Martino Toinori m za njenega namestnika doc dr. Slavka Ziherla, Poleg omenjenega so člani razreda na vseh sejah obravnavali še poročila s sej predsedstva SAZU in ostalo aktualno problematiko v zvezi z delovanjem SAZU in razreda za medicinske vede. Posamezru člani razreda so poleg raziskovalnega dela, ki ga opravljajo na domačih institucijah, sodelovali v različnih delovnih telesih Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Ministrstva za zdravstvo. Akademik V. Kambič je v tem času organiziral International Conference on Epithelial Hyperplaslic Lasions of the Laryn* (28, tio 30. oktober 1996), akade- inikinja L. Andolšek pa pokongresm simpozij (po t. kongresu ginekologov in peri-natologov Slovenije) o etiki v ginekologiji in perinatology (Ljubljana, 23. 10. 19%). Lidija Andolšek Svet pa proučevanje in varstvo okolja pri S AZU Člani in sodelavci sveta so v lelu 1996 nadalje opazovali vplive uporabe velikega števila kemičnih snovi iu izdelkov na življenje ljudi in naravo Kemizacija okolja je tnnogoslranska, zato je težko razmejiti med koristmi, ki jih omogoča uporaba raznih kemikalij, potencialnimi nevarnostmi, ki spremljajo ravnanje z njimi, in med škodljivimi učinki kemikalij na Človeka in naravo. Namen projekta je pojasniti prav to in prispevati k zmanjšanju negativnih učinkov in posledic, V okviru razprav o ravnanju z odpadki, s katerimi Ministrstvo za okolje in prostor dograjuje širok projekt, jc bilo na S AZU 31.5. posvetovanje o podobnih rešitvah v drugih državah. Svoja spoznanja je razgrnil g. Hans Joachim Rose, dipl. ing. in podjetnik (Büro (tir Plannung und Ingeoieurtcchnik), ki je gradil razne objekte na Kitajskem, v Indiji, Italiji in Nemčiji, sodelovala pa je tudi ga. Breda Premrl, dipl, mž. kemije in mednarodna svetovalka. Svoje storitve so člani sveta namenili Svetu za varstvo okolja Republike Slovenije, in to pri oblikovanju dokumenta, ki obravnava smernice okoljske etike in politike (Nove razmere in obzorja). Prispevali so k uveljavljanju varstva okolja kot gospo-d;irjenja z naravnimi dobrinami in vrednotami. Prav tako so prispevali k oceni o stanju vodovja v Sloveniji. Sodelovali so pri obravnavanju varstva okolja v RS z Evropsko ekonomsko komisijo ZN (UN/ECE Bureau of tlie Committee on Environ menial Policy1: Environmental Performance Review in Slovenia. 18.-22. 11. 1996). Prav tako so bili aktivno udeleženi pri obravnavanju obrambnega značaja okoljske politike v Državnem zboru (Varstvo okolja, varstvo narave in nacionalna varnost Republike Slovenije, 1. 10. 1996). Sodelavci sveta sodelujejo kot ugledni strokovnjaki pri številnih okoljskih projektih. Predstavnik sveta se je 26.-28, 9, 1996 udeležil Tretje mednarodne konference o etiki in o kol j ski politiki v Bratislavi; na podlagi tamkajšnjih spoznanj pripravlja svet ustrezno posvetovanje o okoljski etiki v Sloveniji Pomembno je tudi prizadevanje članov sveta za izboljšanje opazovanja kakovosti okolja in informacijskega sistema, izobraževanja in ozavešČanja o odgovornosti do narave in okolja. Zato sodelujejo tudi z drugimi okoljskimi nevladnimi organizacijami, Avguštin Lah Oddelek /.a mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinaciji* Oddelek je pripravil besedila pogodb o sodelovanju z Madžarsko akademijo znanosti (dogovor podpisan 21. marca 1996), Izraelsko akademijo za naravoslovne in humanistične vede (dogovor podpisan 8. oktobra 1996) in Rusko akademijo znanosti (predvideva se podpis sporazuma v lelu 1997). S AZU je februarja 1996 postala članica Inter-Academy Panel of I nie mat iona I Issues, kar naj bi omogočilo slovenskim zastopnikom sodelovanje na mednarodnih srečanjih, ki se ukvarjajo z vrsto perečih vprašanj, relevantnih za človeštvo V prvi polovici leta je oddelek vodil zadeve v zvezi z European Science Foundation (s sedežem v Strasbourg!!), v drugi polovici leta pa je posle v zvezi z ES F prevzel sekretar predsedstva S AZU. ESF i ni a stalne komiteje, in sicer za družbene, humanistične, medicinske, bi o- in ekološke tet fizikalne in tehniške vede. V komiteju za humanistične vede je predstavnik S AZU izredni član S AZU prof. dr. Kajetan Gantar, v odboru za medicinske vede pa redni član SAZU prof dr Jože Trontelj, V tem lem sta SAZU in SZF {Slovenska znanstvena fondacija) imenovali dr. Edvarda Kobala, direktorja SZF, za člana volilne komisije ESF. prof. dr. Venčc-slava Kaučiča za člana izvršilnega odbora ESF in prof. dr, Francija Guben Ska za člana stalnega komiteja za znanosti o življenju in okolju ESF V mrežo ESF je ludi vključen Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU z delom pri projektu Karst Geoecosy stems. V letu 1996 je 14 slovenskih raziskovalcev delalo 124 dni na 6 akademijah znanosti v tujini, 17 tujih raziskovalcev s 5 akademij znanosti pa je delalo 128 dni v Sloveniji. Oddelek je pripravil razpis za Royal Society Poslodoctoral Fellowship Programme, v okviru katerega je 5 slovenskih raziskovalcev dobilo enoletne Štipendije (1996/97) v Angliji Ta štipendijski program je tekoin lela prešel v okviru The Royal Society v NATO Postodoctoral Fellowship Programme, ki ga bo oddelek ponudil slovenskim raziskovalcem v letu 1997, Oddelek je organiziral 8 predavanj domačih in tujih predavateljev, posredoval številne informacije o tujih štipendijah, kongresih, simpozijih in simpozijih ter sodeloval pri izaji Letopisa. Miroslav Brzin Med akademijski odbor za proučevanje zoonoz pri ljudeh in živalih Na predlog Slovenske akademije z na nosi i in umetnosti je svet jugoslovanskih akademij na seji 14, oktobra 1988 sprejel sklep o ustanovitvi modakademijskega odbora (MO) za proučevanje zoonoz pri ljudeh m živalih s sedežem na Slovenski akademiji znanosti in umeinosii. Svoje predstavnike v MO so imenovale akademije bivše Jugoslavije, in sicer: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, tj. sedanja Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti {HAZU), Srpska akademija nauka i umetnosti (SANU), Akademija nauka i umetnosti Bosne i Hercegovine (ANU-B1H), Vojvodj a tiska akademija nauka i umetnosti (VANU) in Slovenska akademija znanosti iti umetnosti. Predstavniki akademij so se dogovorili, da pričnejo z raziskavami manjšega števila zoonoz, postopno pa naj bi vključevali nove raziskave glede na potrebe in možnosti posameznih akademij, ki bodo sodelovale. Dogo voljeno je bilo tudi, da vsaka sodelujoča akademija i / dela svoj načrt raziskav v okviru programa MO Osnovni program MO pa naj bi bil naslednji: 1. proučevanje epidemiologije in cpizootiologije bakterijskih zoonoz: salnionelozc, bruceloze, tuberkuloze, hslerioze; 2 proučevanje epidemiologije in cpi/,iootiologijc virusnih zoonoz: predvsem stekline 3, proučevanje epidemiologije m cpizootiologije glivicmh zoonoz: demiatomikoz in drugih: 4. proučevanje epidemiologije in cpizootiologije parazitskih zoonoz: ehinokokoze, cistieerkoze in trihineloze. Zaradi obsežnosti raziskav v okviru programa MO so se sodelavci dogovorili o delu v 4 skupinah, in sicer: za bakterijske, glivične, virusne in parazitske zoonoze. Za predsednika MO in koordinalorja raziskav je bil imenovan akademik Janez Balis (SAZU), vsako delovno skupino pa je vodil ;iknd ali sodelavec sodelujočih akademij Razmere v bivši Jugoslaviji so leta 199 i vplivale tudi na delo MO za proučevanje zoonoz pri ljudeh in živalih. Kljub temu se je delo nadaljevalo, čeprav samo s sodelovanjem hrvaške Akademije (HAZU). Čeprav je bilo že kmalu po ustanovitvi MO prekinjeno sodelovanje akademij bivše Jugoslavije, izjema je hrvaška akademija (HAZU), je odboru uspelo opraviti del programa, ki je bil predstavljen ob ustanovitvi. Na sestanku v Ljubljani novembra 1992 so se sestali sodelavci hrvaške i ji slovenske akademije ter pripravili nov program dela v skladu z meddržavno pogodbo obeh akademij. Predsednik MO je navezal stike tudi s članom in sodelavcem odbora z bosanske akademije, vendar sodelovanja takrat ni bilo mogoče pričakovati. Delo po novem programu seje nadaljevalo v naši in hrvaški akademiji Uspelo nam je opravili sorazmerno veliko programa, ki smo ga sprejeli. V skupini bakterijskih zoonoz, ki jo je vodila prof. dr. Ivanka Brglez z Veterinarske fakultete v Ljubljani, je bila obravnavana salmoneloza, ki je pogostna zoonoža pri nas in na HrvaŠkem. V Zborniku Veterinarske fakultete je bilo objavljenih več del. ki obravnavajo salmoneiozo pri perutnini in v krmilih, izolacijo salmonel v desetletnem obdobju pri ljudeh v Sloveniji in analizo izoliranih salmonel (v povezavi čl o vek-pe rut ni nakrmila) v Sloveniji (glej nadaljevanje). Nekaj objav je bilo tudi v skupini glivičnih zoonoz, in sicer o dermatofitih pri mesojedih in o mikrosporozi pri ljudeh in domačih mesojedih (glej nadaljevanje). Skupina za virusne zoonoze, ki jo je vodil akad. prof, dr, Slavko Cvet nič, je priredila na HAZU simpozij o vorasnih zoonozah. Pri hrvaški akademiji je izšlo tudi delo Advances in veterinary virology, ki ga je napisal akademik S. Cvet nič . Skupina za parazitske zoonoze, ki sta jo vodila prof dr Janez Brglez z veterinarske fakultete v Ljubljani in akademik prof. dr. Teodor Wikerhauser s HAZU, je uspešno opravila delo na tem področju. Oba avtorja sta pripravila dve skupni publikaciji;, in siccr monografijo Ehinokokoza (1992), ki jo je izdala naša akademija, in Atlas parazitov, povzročiteljev zoonoz (1996), ki jo je izdala HAZU in je izšla pri založbi Skolska knjiga v Zagrebu S te ni končnim poročilom je zaključeno delo pri inedakademijskein odboru za proučevanje zoonoz pri ljudeh in živalih v okviru razreda za medicinske vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti Janez Batís Obajave s področja raziskav salmonel in salmo ne lože: 1,1, Brglez, J. Batis, J Mehle, D Josipovic Salmonele pri perutnini in v krmilih v Sloveniji. Razdobje 1979-1989. Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani, 27 (199(1) 2, str. 125-138. 2 1. Brglcz. V. Bole-Hribovšek: Primernost treh gojišč za izolacijo salmonel. Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani. 31 (1994) 1/2, str. 49-53. 3. R. Ščuka: Prve izolacije salmonel pri ljudeh v Sloveniji v razdobju 1979-1988 Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani, 29 (1992) 2. str. 197-207. 4. R. Ščuka: Statistična analiza povezave prvih izolacij salmonel (č I ovek-penil ni nakrmila) v Sloveniji v razdobju 1979-1988, Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani, 30 (1993) 2, str, 159-168 5. V. Bole-Hribovšek: Se rova ri salmonel, izoliranih v veterinarskih laboratorijih v Sloveniji od 1979 do 199L in njihova primerjava s serovari. izoliranimi v humani medicini. Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani. 30 (1993) 2, str. 219-228. 6. V. Bole-Hribovšek: Poskus epizootiološkc analize salmonel, izoliranih iz prašičev v Sloveniji od januarja 1979 do junija 1991. Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani. 31 (1994) 1/2, str. 35-47. Objave s področja raziskav inikoz: L1 Brglcz: Prispevek k izolaciji dermatofitov pri mesojedih Zbornik veterinarske fakultete univerze v Ljubljani. 28 (1991) 1, str. 11-18 2. V. Simčič, M. Lunder, L Brglcz: MikTosporoza pri ljudeh in domačih mesojedih. 4. sem. Aktualne bolezni inesojedov. Ljubljana, 1991, str. 19-24 Objave s področja raziskav parazitov: 1. J, Brglez, T. Wikerhauser: Ehinokokoza. SAZU, Ljubljana, 1992, 117 str, 2. T. Wikerhauser, J, Brglez: Atlas parazitov, povzročiteljev zoonoz na Hrvaškem in v Sloveniji, HAZU. Školska knjiga, Zagreb. 1996, 127 str, MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV Avstrijska akademija znanosti Dr, France Rozman, dr. Stane Granda in dr. France Dolinar so od 21 do 23, novembra bili v Tinjah na Koroškem na srečanju slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev Gostiteljica je bila AAZ, potne stroške je plačala S AZU. Prof, Alois Haidinger m prof, Franz Lackner sta se od 6 do 12. oktobra mudila na obisku pri prof. dr Nataši Golob na Filozofski fakulteti v Ljubljani na stroške oddelka za umetnostno zgodovino FF Akademija znanosti Republike Češke Dr. Metka Špes in dr. Marian Ravbar iz IGU sta od 13. do 19. oktobra delala na Inštitutu za geoniko AZČR v Brnu. Ga. Kannen Ken da-Jež z Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC S AZU se je na stroške AZ ČR od 3. do 8. junija udeležila 5-dnevnega zasedanja Mednarodne komisije OL A v Šlapanicah pri Brnu. Dr Pre my s l Vanek se je od 13 do 16 marca mudil na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Obisk je potekal na stroške inštituta. Mag. Petra Petkova je bila od 16. do 20, septembra na stroške S AZU gostja prof Janeza Zora na Filozofski fakulteti v Ljubljani Dr. Ivo Hlobil je bil od 23, septembra do L oktobra gost Umetnostnozgodovinskega inštituta F. Stele ta ZRC S AZU. Dnevnice in prenočišče je krila S AZU, potovanja po Sloveniji pa inštitut. Dr. Miclial Landaje v l 1996 delal 4 tedne v laboratoriju Fakultete za strojništvo pri prof Igorju Grabcu Stroški bivanja so bili kriti s sredstvi projekta Copernicus European Science Exchange Programme - ESP (prek Kraljevega društva v Londonu) Prof dr. VenčesJav Kaučič s Kemijskega inštituta je od 21. januarja do 3, februarja delal na oddelku za kemijo Univerze v Manchcstru Dr Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta je od 29. januarja do 4. febmaija delal na Royal Holloway University of London. Dr. Damijana Ota z Biološkega inštituta Univerze v Ljubljani je od 10. junija do 10, julija delala na Imperial College (oddelek za biologijo), London Dr. Iztok Turel s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je od 10, avgusta do 6, septembra delal na Imperial College of Science v Londonu. Dr. Madeleine Hclliwell z Oddelka za kemijo Univerze v Manchcstru je bila od 15 do 20. aprila gostja prof. Venčeslava Kaučiča na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, Royal Society Slovenia Postdoctoral Fellowship Programme Enoletne podoktorske štipendije so v letu 1996 dobili naslednji raziskovalci; Dr. B. Bajec, dr. P. Dol i na r in dr, T. Podobnik iz Instituta Jožef Stefan, dr. B, Villiar z Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani in dr. L Kocmur-Bobanovič s Fakultete za elektroniko in računalništvo. Madžarska amademija znanosti Dr. Bojan Mohär in dr. Martin Ju van s Fakultete za matematiko in fiziko sta se od 14. do 19 julija udeležila mednarodne konference v Balalonlelle. Dr. Denes Petz se je od 27. do 31. maja udeležil mednarodnega srečanja Linear Algebra Workshop na Bledu, in sicer na stroške Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Dr. Em5 Szalay-Mirton in dr, I mre Gabor z Lorand E6tv6s Geophysical Institute, Budapest, sta od 14 do 19. julija na Paleonto loškem inštilulu 1 Rakovca ZRC SAZU, Obisk je potekal na stroške MZT. Dr. Zsolt Horvath, dr. Van Tuyen in dr. Fcrcnc Riesz so od 22. do 28. septembra delal i na Institutu Jožef Stefan. Obisk je potekal na stroške inštituta Dr. Laszlo Bartosiewicz z Lorand Eotvos University. Budapest, je od 9. do 15. decembra delal na Paleontološkcm inštitutu 1. Rakovca ZRC SZU. Poljska akademija znanosti Mag. Vladimir Žumer, direktor Arhiva RS, je od 18. do 20. decembra obisal Arhiv Poljske akademije znanosti, kjer je imel referat o slovenski arhivistiki, in Glavno direkcijo državnih arhivov. Dr. Halinal Lichocka z Inštituta za zgodovino znanosti PAZ je od 23. do 30. septembra delala v knjižnicah in arhivih v Ljubljani Obisk je potekal na stroške SAZU. Slovaška akademija znanosti Dr. Bratko Filipič z Inštituta za mikrobiologijo MFjc delal od 4. do 6. decembra na Institute od Virology SAZ. Dr, Helena Otahelova z inštituta za botaniko SAZ se je od 1. do 4. septembra udeležila International Workshop and 8th Macrophyie Group Moeltng IAD-SIL v Bohinju, ki ga jc organiziral Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Obisk je bil pokrit iz sredstev simpozija. Mag. Hana Liptak, Institute of Virology SAZ, je od 20. do 26 septembra delala na Mikrobiološkem inštitutu MFv Ljubljani, 14 slovenskih raziskovalcev je izrabilo 124 dni. 17 lujilt raziskovalcev pa 128 dni JUBILEJI V lelu 1996 so praznovali: 90 let redna člana Rudi Kyovsky, Anton Trstenjak in dopisni član Vladimir Prelog, 80 let redni člani Ferdo Geslrin, Tine Logar, Lev Milčinski in Andrej O. Župančič, 75 lei redni člani Aleksander Bajt, Davorin Dolar, Janez Fcttich, Dušan Hadži. Franc Jakopin. Janez Matjašič in Primož Ramovš, izredna člana Vasilij Mclik in Alojz Šcrceij, dopisni člani Erwin L. Hahn, Rado Lenček in Ol to Prokop. 70 let redni člani Boris Paternu, Janez Pcklenik in Miha Tišler, izredni član Jože Toporišič, dopisni člani Friedrich-Kari Bcicr. Savo Bratos. Stevan Karamata, Janez Mattčtč, K i ril Micevski, 65 let redna člana Janko Kos in Kajetan Kovič, izredna člana Marjan Kordaš in Milja Zupančič, dopisna člana Milan Dimitrijevič in Joseph Milič-Emtli, 60 let dopisni član Juraj Marti novic, 55 lei izredni, član Tine Hnbar. 50 let dopisna člana Felix Unger in Henry R. Cooper. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akiidcimkinja Lidija Andolšck-Jeras je prejela odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in bila ponovno izvoljena za tajnico Razreda za medicinske vede SAZU. Akademik Janez Bati s je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22 členu zakona o SAZU in prejel Plenčičevo odličje Slovenskega mikrobiološkega društva za delo na področju mikrobiologije. Akademik France Bcrnik je bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Izvoljen je bil tudi za senatorja Acadcmiac Scientianim et Ari i um Europaca v Saizburgu, prejel je Častno mednarodno diplomo za kulturo - The International Cultural Diploma of Honor Ameriškega biografskega inštituta in napredoval je v naziv Commandeiir v Redu Sv. Forlunata, Bil je član Sveta za visoko šolstvo in Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Postal je častni član Slavističnega društva Slovenije, Foudacije Ana ter član Častnega sveta organizacije za kakovost življenja OZ AR A. Bil je tudi član več častnih odborov, med drugimi državnega častnega odbora za obeležitev pete obletnice osamosvojitve in častnega odbora za proslavo 250-letnice Gimnazije v Novem mestu. Akademik Janez Bernik je postal član Academia Scientianim et Artium Europaea. Salzburg in prejel listino in Zlato plaketo Univerze v Ljubljani, Akademik Robert BI i ne je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU, izvoljen za dopisnega člana Internal i on a I Academy of Engineering s sedežem v Moskvi in za podpredsednika Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Izredni član Rajko Bra lož je bil izvoljen za načelnika oddelka za zgodovinske vede Razreda za zgodovinske ¡11 družbene vede SAZU. Akademik Davorin Dolarje postal član New York Academy of Sciences. Akademik Matija Drovenik jc bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Akademik Peler Fajfar je bil izvoljen za načelnika oddelka za tehniške vede Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Izredni član Dušan Ferluga je postal častni clan Hrvaškega društva za patologijo in sodno medicino ter prejel priznanje za pomoč in sodelovanje Medicinske fakultete v Sarajevu Akademik Janez Feltich je postal član New York Academy of Sciences. Akademika Ivana Gamsa je postal častni predsednika Zveze geografskih društev Slovenije, Izredni Član Kajetan Gantar je post a i član stalnega odbora za humani sliko (Standing Committee for Humanities) pri Evropski znanstveni fundaciji v Stras-bourgu. Izredni član Tine Hribar je bil imenovan za predstojnika Oddelka za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, za člana Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slov enije in izvoljen za člana upravnega odbora Slovenske Matice. Akademik Franc Jakopin jc prejel Listino ZRC SAZU. Akademik Kajetan Kovičjebil izvoljen za tajnika Razreda za umetnosti SAZU. Izredni član Andrej Kranjc je postal redni član komisije 96 C21 "Sustainable Development and Management of Karsl Terrains" in docent ¿a fizično geografijo na Filozofski fakulleli Univerze v Ljubljani. Akademik Jože Krašovec je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije na področju biblicistike in še posebej za zasluge pri novem, komentiranem prevodu Svetega pisma v slovenščino. Akademik Uroš Krek je prejel Kozi novo nagrado Akademik Jože Maček je bil izvoljen za tajnika Razreda za naravoslovne vede SAZU. Akademik France Mihclič je prejel odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Akademik Zdravko Mlinar je bil izvoljen za tajnika Razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU. Akademik Dušan Moravecje prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in bil član Komisije za nagrade in priznanja Republike Slovenije. Akademik Janez Orešnik je bil ponovno izvoljen za tajnika Razreda za biološke in literarne vede SAZU. Akademik Boris Paternu je prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Akademik Janez Pek I en ik je prejel državno nagrado za znanstveno-raziskovalno delo in postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Izredni član Jože Pogačnik je prejel Herdeijevo nagrado, postal član Akademije znanosti v Gottingenu in zaslužni profesor Univerze v Mariboru, Akademik Primož Ramovš je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU; prejel ŠkerjanČevo priznanje in postal član žirije Internationaler Kompositionspreis der Stadt Kiagcnfurt Akademik Branko Stanovnik je bil imenovan za nacionalnega koordinatorja za področje kemije, izbran za člana uredniškega odbora Journal of Heterocyclic Chemistry. USA, izvoljen za člana Executive Committee of the Federation of European Cliemistral Societies (EC FECS) in prejel priznanje Sklada Kirkinih nagrad za mentorstvo. Akademik Miha Tišler je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Akademik Jože Tronlelj je poslal član stalnega komiteja za medicino (Standing Committee for Medicine) pri Evropski znanstveni fundaciji v Slrasbourgu. Akademik Drago Tršar je prejel listino in zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne in pomembne dosežke na področju umetniškega in vzgojnoizobraževalnega dela. Akademik Lojze Vodovnik je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU, Akademik Ciril Zlobce je bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU Izredni član Mitja Zupančič je postal član znanstvenega komiteja Al pen Forum, Grenoble-Bern in urednik Razprav IV. razreda SAZU. Akademik Boštjan Žekš je bil izvoljen za lajn tka Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU Akademik Andrej O. Župančič je prejel odlikovanje srebrni časmi znak svobode Republike Slovenije. TISKOVNE KONFERENCE 25, 01. Tiskovna konferenca I. razreda SAZU: Slovenci in država, zbornik prispevkov z znanstvenega posveta in Božo Otorepec: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270-1405, ki je izšlo v seriji Viri za zgodovino Slovencev. 30 01 Tiskovna konferenca knjige Psihiater Mihael Kamin (izdala SAZU v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOB Slovenije/ 22, 02. Tiskovna konferenca 11 razreda SAZU: Academia operosorum, zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve: Taras Kerniauner: Slovenski plemenski junaki - Tugomer; Traditiones 23 (Naš živi jezik), 1994, zbornik razprav Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Janez Orešnik: Slovenski glagotski vid in univerzalna slovnica 13. 05 Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Razprave U. razreda SAZUXV/96 Traditiones 24, 1995 Majda Merile: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Dela U razreda SAZU, 44. Janez Orešnik: Uradi za jezik v Skandinaviji. Dela II. razreda SAZU, 42. 29. 05. Predstavitev zbornika Brižinski spomeniki (SAZU in ZRC SAZU). IS.-20.9. Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma pod pokroviteljstvom SAZU in sodelovanju Univerze v Ljubijani, Univerze v Mariboru, Izraelske akademije znanosti in humanističnih ved in nekaterih svetovnih biblijskih društev, ki je potekal v Cankarjevem domu 25. 09. Tiskovna konferenca ob izidu knjige popisa knjižnice Janeza Vajkarda Valvasoija Bibliotheca Vabrasortana, ki sta jo izdali Valvasorjev odbor pri SAZU skupaj z Svcučilišno knjižnico v Zagrebu (Krško). PREDAVANJA NA SAZU Prof. dr, Štefan Adamič je 11. januaija predaval o vrednotenju raziskovalnih dosežkov v biomedicini Akad. prof. dr, Franc Jakopin je 15, aprila predaval o delu jezikoslovca Vat ros lav a Oblaka, ob 100-tetnici njegove smrti. Izredni član prof. dr, Jože Toporišič je 14. aprila predaval o jezikoslovcu Jakobu Šolaiju ob 100 letnici njegovega rojstva Izredni član dr. Mitja Zupančič je 15. maja predaval o smrekovih gozdovih Slovenije. Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Saizburgu akad prof. dr. Felto, Unger je 13. septembra predaval o vlogi in mesiu akademije znanosti in umetnosti v 21 stoletju. Akad. prof. dr. Smiljko Ašpergcr je 17, oktobra predaval o inelaloporiirinih. biološkem značaju in naravi vezi melal-dušik-imidazolov. Akad. prof dr Ivo Šlausje 7 novembra predaval o vlogi znanosti v 21. stoletju. Franc Jakopin, Ob Stoletnici smrti jezikoslovca Vatroslava Oblaka V vrsti slovenskih jezikoslovcev in filologov 19. stoletja ima Vatroslav Obhik (1864-1896) odlično mesto. Čeprav je umrl - žc v 32. letu, je zapustil pomemben znanstveni opus iz slovenske dialektologije, iz zgodovinske slovnice slovenskega jezika in iz širšega slovanskega jezikoslovja, zlasti južnoslovanskcga. Bil je prvi docent graške slavi stike s posebno nalogo, da obravnava slovenski jezik in književnost, tako je postal posredno tudi utemeljitelj znanstvenega izročila, ki sta ga po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani (1919) nadaljevala in razvila Fran Ramovš in Raj ko Nahtigal. Jože ToporiSič, Ob stoletnici rojstva jezikoslovca Jakoba Šolarja Jakob Šolar, roj. 29, 4 1896 na Rudnu pri Dražgošah. je po končani gimnaziji (1915) in bogoslovju (1919) diplomiral še na FF v Ljubljani (1922, slovenščina, francoščina, prof, izpit 1927), 1922-1924 je študiral v Parizu, zlasti foneliko, 1927-1941 je bil profesor slovenščine in francoščine na škofijski gimnaziji v Šentvidu, konec vojne je preživel v Dachau, po vojni (1946-1949) je bil profesor v Ljubljani in hkrati na SAZU ekscerplor za slovar, 1949-1952 in znanstveni (oz. višji znan.) sodelavec SAZU, od dec 1952-1957 pa v politični klavzuri na Igu. Zatem: 1958 kanonik. 1965 prelat. Umrl je 23 6. 1968 v Ljubljani. Kot jezikoslovec je bil raziskovalno in praktično dejaven zlasti kot fonetik (SS 1924 in 1934, SS 3—4 J 940; SS 1947, 1956 in 1964, SP 1962) je tudi kot ocenjevalec del iz fonetike (npr, F. Be/laja), Kot oblikoslovcc je bil dejaven zlasti v SS 1947 in 1956 (prislov, glagol), kot bescdoslovcc v delu za SAZU (ckscciptor, SP 1950), sicer še v SS 1956 (besedno gradivo), v tem okviru še kot besedotvorne (kritika Rajčevega Besedotvorja. nekaj besedotvornih člankov), S skladajo se je ukvarjal zlasti v zvezi s pravopisnimi vprašanji (npr. ob vezniku in) in še s čini. Je soavtor Slovenskih čitank in slovnic L. J za nižje srednje šole (tri serije), kar je preraslo v Slovensko slovnico 1940 in nato 1947 ter 1956, posredno še 1964. V zvezi s čitankami se je ukvarjal tudi z besedili, bil je tudi organizator sposovanja slovenskih čitank. Njegova zamisel je Cvetje iz domačih in tujih logov (1934-1944 20 zvezkov). Njegov prispevek k pravopisju je zlasti v SP 1950; kritično je pisal tudi o slovničarstvu svojega časa in sanjal o novem tipu slovenske slovnice. Zgodovinar jezikoslovja ill jezikoslovec je Šolar zlasti ob Brezniku in Ramovšu, ne nazadnje sestavku O mojem jezikoslovnem delu, ki sem ga postumno izdal jaz Važen je tudi kot urednik (Dctcla, Breznik), - Vzgajal je I udi v slovenstvu Mitja Zupančič, Smrekovi gozdovi Slovenije Raziskave smrekovih gozdov v Sloveniji zanesljivo sežejo v začetek 20. stoletja, ko ¡e Beck (1906) raziskoval floro v Trnovskem gozdu in objavil najdbo mraziščnega smrekovega gozda v Smrekovi dragi. Po drugi svetovni vojni so smrekove gozdove raziskovali številni znanstveniki, Naj omenimo le najpomembnejše: Tomažič, Tre-gubov in M Wraber PTed dobrimi dvajsetimi leti smo pričeli z načrtnimi raziskavami smrekovih gozdov. Danes poznamo 18 smrekovih osnovnih združb ali asociacij, ki se dele na številne geografske variante in še številnejše nižje sintaksonomske enote, kot so subasociaeije, ekološke variante in faciesi, Od teh 18 asociacij so 3 zanesljivo potencialno naravne, pogojno potencialnih pa je še 7. 8 asociacij je sekundarnih, saj so nastale zaradi antropozoogenih vplivov na drugih, večinoma bukovih rastiščih Zaradi pisane geološke podlage, tal, posebnih klimatskih (mikroklimatskih) razmer, orograiske in reliefne razgibanosti, filogeografske pestrosti, rastlinskega bogastva, zgodovinskega razvoja flore, človekove dejavnosti, ujm in še drugih razmer so se izoblikovale številne oblike smrekovih združb. Te so: Mastigobrvo-Piceetum, Sphagno-Piceetum, Rhvlidiadelpho lorei-Piceetum, Pre-nantlio pururac-Piccctum, Luzulo sylvaticae-Piceetum. Adenostylo glabrae-Pice-ctum. Aposcri-Piccetum, Laburno alpini-Piceetmn, Lonicero caemleae-Piceetum, Hacquctio-Piccctuin. Ribeso aJpini-Piceetum, Rhamno fallici-Picectum. Petasiti-Piceetum, Seslerio albicans-Piceetum, Stellario lnontani-Picectum, Avenello flexu-osae-Piceetuin, Erico-Piceetum in Asplenio-Piceetum 12 smrekovih združb je bilo pri nas na novo opisanih (3 M. Wraber, 9 Zupančič in I Zupančič z Acccttotn), od leh so nekatere ra/.Siijene i udi v Evropi. Iz drugih krajev Evrope prihaja k nam 5 smrekovih združb, ki pa imajo pri nas, zaradi našega fitogeografskega položaja, posebne variante, Za Slovenijo je na novo opisanih 9 geografskih variant in 3 geografske podvariante (razen I je vse opisal Zupančič). Na novo je opisanih 63 nižjih sintaksonomskih enot raznih kategorij (M. Wraber, Accetto in večinoma Zupančič). Opravili smo korekture ali dopolnitve pri vseh petih v Evropi opisanih smrekovih združbah (1 Accetto, 4 Zupančič) in nekaterih domačih. Na osnovi številnih evropskih smrekovih združb je bil dopolnjen razred smrekovih gozdov, Vaccimo-Piceetea Br.-Bl, in Br.-Bl. et al. 1939 dopoln.. Zupančič 1976. Felis Mugcr The goal or the European Academy of Sciences and Aits as a catalyst for anticipatory thought is to assure regional, continental and global conditions that are fit For dignified human existence in the next century. The dangers for Europe and other continents arc no longer coining from the outside. Today people endanger themselves by destroying the very foundations on which they have been building throughout history . The goal needs to be pursued locally and personally: by fostering awareness of our situation as well as the willingness to cooperate towards the solution of problems: on a regional and European level: as a political advisor who considers long-term effects; globally: by attempting to convince all the regions and continents of our planet of the need to cooperate responsibly. The Academy strives to be a community or renowned philosophers, artists, physicians, natural scientists, lawyers, social scientists, ecologists, technologists, politicians, enterprises, trade unions and so on, based on the competency of its members, as well as Iheir awareness of human anxieties and needs, and which is able and willing to find a practical way into the future for all of humanity, as well as new forms of a harmonious global coexistence. We have reasons to worry about the fulure or democracy, which has proven to be lhe best form of human coexistence. Each of us is a weaver at the tapestry of our time: to think about what it shall look like in the end is lite function of the Academy. Smiijko Asperger, Metalloporphyrins, Biological Importance, and the Metal 10 Imidazole Nitrogen Bonding Modes The imidazole ring is an essential component of many biological systems: hemoglobin and myoglobin, nucleic acids, cytochromes, vitamin B,j, mettaioenzymes, etc. The nature of the bond between imidazole-nitrogen and the metal is therefore of biological interest. We recently measured (S ASperger and B. Cetina-Cizmek, Inorg. Chem. 1996, 35, 5232, and the references therein) the rates of replacements of MeOH by pyridine (py) and imidazole (imH) ty pe ligands L (=4CN-py 3CN-py, 3CL-py, 4Cl-py, py, 4Et-py, 4Me-py, 4NHi-py, 4(Me)2N-py; 4,5(Cl>2-imH, 4,5(CN);-imH, Bz-imH, imH, lEt-iin, ¡Me-im, 2Me-imH, 2Et-imH) in |(CoaP(McO)(McOH)] (^protoporphyrin IX dimethyl ester) in methanol by sroppcd-flow techniques The methoxidc ligand is firmly held while I he MeOH ligand is labile and is replaced by L in a dissociative (D) mechanism The MeO' "orienting" ligand, and excellent electron donor, favors entry of the leasl basic L \pKa of L were varied for almost nine orders of magnitude, from the least basic 4CN-py (pKa - 1.1) to the most basic 4Me^N-py (pKa = 9.70)|. The plot of hi A'r,b!, vs pA.a of pyridine and its derivatives exhibits a minimum rate at pK„ of about 5, Imidazoles show similar trends, but their rates level off for pA", values above 7. The "V" diagram is explained as being due to a changc in the electronic structure of the transition state, from predominantly n bonding (descending branch) to the predominantly a bonding (ascending branch). Imidazole is known as an electron-donating ligand in both cr and ti sense, much more electron donating than the majority of other nitrogen heterocyclics On the other hand, imidazole is a considerably poorer jt acceptor than pyridine, but its n acceptor ability can be increased by introducing electron wilhdawing groups into the ring. While Co(lII). a low-spind d6 ion, lias no empty % orbit a Is at low energy and cannot be an effective n acceptor, but only ti donor, the low-spin Fe(III) can act to accept it electron density from a donor atom This is the reason why cobalt was chosen as the central metal atom, rather than iron. In that way the modes of bonding are reduced to a and metal to ligand n bonding only. Three modes of bondings would be difficult to discern. Since electrón withdrawing ligands promote metal to ligand jc bonding, while elect ron-donating ligand favor cr bonding, the stabilization of the transition state between reaction intermediate |CoraP(MeO)| and the entering ligand L should exhibit a minimum rate at a certain pA'a of LiT. The slopes in "'V"1 diagram enable us 10 conclude that the free energy or activation for the reaction between [ComP(MeO)J and L is more sensitive to the change in the strength of the * bond tlian to that of die cr bond. It is interesting tliat modes of bonding in the trasition state can be distinguished in spite of the fact that the TS life-time is only a few hundreds fenito seconds. The mechanism of replacement is given. Previous work in ihc field is recalled Javo Šlaus Sto znaci pri premi t i se za budučnost? Budučnost ne bi bila budučnost kada ne bi bila bogata iznenadenjima. Stvaralački potencijal čovjeka doprinosi iznenadenjima. Budučnost je isprepletenosl zakonitosti i izneuadenja Osnovne karakteristike suv reme nog svijeta su brze promjene, globalizacija, medupovezanosti i pri bližava nje granicaina fizičko-biološkog kapaciteta naše Zemlje: makropolucija, klimatske promjene, pomanjkanje(?) vode, hrane, energije Prijet nje suv temenom svijelu su: svi obilici nasilja, sputa van je slobode i stvaralaštva čovjeka, koje najviše dol azi do izražaja u raznim vidovinia totalitarnih društava koja prisiljavaju čovjeka na uniform iz i ratio mišljenje i djelovanje, te strah kada se suočiino s naglim i nepredvidivim promjenama - strah koji izazava nasilni odgovor i umitvijenost. Osnovni pokretači razvoja su: 1. Naša znat i želja i znanje, koje uključuje i straž i -vanje i razvoj, tehnologij« i obrazovanje, opeemto - kultura koja se razvija u toliko što druge kulture prepoznaj u u njoj razlike koje su vrijedne od rža vanja i razvoja. Dosadašnja politička moč, kojom su dominirali sila i bogatstvo, sve više je ovisno o znanju, koje postaje dominantna društvena snaga; 2, Trilcnia: individualna kreativnost - kulturni identitet i kulturna različnost - globalne prijetnje i globalne mogucnosti; 3. Populacija u tranziciji: od ravnomjerne raspodjele talenata preko razlike u polrošnji. bogatstvu. sili i znanosti - kroz inovativne prodore - do podje-nakih globalnih inogučnosti. Najbolja pri mena za sve izazove buducnosti je čovjekovo stvaralaitvo, posebno znanost. Največi napredak čovjek je ost vario u znanosti i lo go le m o znanje pruža nam sigurnost, Istovremeno. znanost nas uči skromnosti Znanstveni prodori uvode nove "pismenosti" i uzrokuju česle promjene cen lata moči, Znanost je jedan od izvora sreče čovjeka. Premda sino blizu granicama fizičko-biološkog kapaciteta naše Zemlje, nismo ni blizu našim unutarnjiin granicama. Moženio reci da neina granica čovjek ovo tu siva ral ačkom potencijal u i da taj potencijal i omogučuje razvoj pluralisličkog, demokratskog društva s ret ni h ljudi. Problemi s kojima smo suočcni, a k oje je u največoj mjcri napravi o čovjek. mogu se uspjcšno riješiti i lo rjcšenje vodi u dni Sivo sretnih ljudi i to je razlog zašto smo - uprkos svim greskama najčešče politi čara - ipak optimisti Raj ko Bratoi, 1200 let oglejskega mi sij ona med Slovani Vojaška zmaga frankovske države nad ''Avarijo" (polietnično, po večini prebivalstva avarsko-slovansko državno tvorbo v srednjem Podonavju in na delu Balkana) v osemletni vojni (788-796) je odprla vprašanje pokristjanjenja njenega prebivalstva, saj je v ideologiji in praksi karolinške države predstavljalo le-(o sestavni del vključevanja novih ozemelj v državni okvir. V sklepni del vojne, ki jo je sodobna publicistika označevala kot eno najtežjih Karlovih vojn in ji dajala oznake verske vojne, pade sestanek škofov oglejskega patri ar h 31 a (s patriarhom Pavlinem na čelu) 111 Bavarske (salzburški Škof Ani o) v taboru zmagovite frankovske vojske "na bregu Donave". Pisma glavnega Karlovega sveiovalca Alkuina. ki jih je 796 poslal patriarhu in salzburškemu Škofu, še bolj pa zapisnik posveta, ki ga je sestavil patriarh Pavlin, razodevajo načrt misijona med A vari in Slovani. Ta načrt je posledica dotedanjih izkušenj frankovske države (predvsem neuspešnega misijona med Saši) in specifičnih razmer v nekdanji avarski državni tvorbi (po besedah nosilcev frankovskih državnih in cerkvenih struktur, zlasti še Pavlina, nizka civilizacijska raven prebival siva). Misijon med Avari in Slovani moremo oceniti kol šiijenje krščanstva v zelo težkih razmerah, zaradi katenh so morali deloma spremeniti oz prilagoditi krstno prakso in zavzeti jasno stališče do lisi i h krščanskih smiktur, ki so obstajale na avarskem ozemlju pred 796. Misijonska praksa je po sklepih škofovskega posveta temeljila na izkušnjah antične dobe ler praksi irske in anglosaške cerkve, ki sta predvidevali sicer obvezen, vendar nenasilen sprejem vere. Sinoda školbv oglejskega patnarliata v Čedadu jeseni 796, ki jo je sklical in vodil patriarh Pavlin, se presenetljivo ni posvečala vprašanju misijona v slovanskem svetu, pač pa le utrjevanju cerkvenih struktur v smislu karolinške cerkvene reforme, to je v duhu sklepov koncila v Frankfunu 794. V ospredju so bila vprašanja pravo-vernosti (polemika z adopcijanstvom. oblikovanje pravilne foniiule veroizpovedi) in ccrkvcnc discipline Norme krščanskega življenja, ki jih je postavila sinoda v Čedadu, so ostrejše in rigoroznejše od sočasnih določb bavarskih sinod. V njih se razodeva izročilo stare oglejske ccrkvc, morda gre ponekod tudi za osebni prispevek samega patriarha, vodilnega teologa svoje dobe. Zapisnik sinode v Čedadu ne poroča o misijonu med Slovani, pač pa slika verske, kulturne in tudi malerialne razmere znotraj pairiarhata. Ker se je moral Pavlin v zadnjih petih lelih svojega življenja (u v začetku 802) posvečati mnogim drugim problemom 111 ker je frankovski zmagi nad Avari in Slovani 795/6 sledilo več uporov in vojn v srednjem Podonavju, je oglejski misijou med Slovani dal pomembnejše rezultate šele v eno generacijo kasnejši dobi ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1996 PRIHODKI v tisočih SIT I RS Ministrske za finance Proračun 352.422 2 RS - Ministrstvo za znanost in tehnologijo 8.125 3. Prenos presežka iz leta 1995 155 4 Drugi prihodki 23.893 SKUPAJ: 384.595 ODHODKI 1 Brutto plače s prispevki in regresom 89.291 2. Materialni stroški in amortizacija 108.111 3. Tisk in avtorski honorarji 29,361 4. Članske nagrade akademikov 132 643 5. Meddržavno sodelovanje 24.629 SKUPAJ: 384.035 Presežki prihodkov nad dohodki 560 INVESTICIJE PRIHODKI I, RS - Ministrstvo za finance - Proračun 72.063 2. Drugi prihodki 2.541 SKUPAJ: 74.604 PORABA ¡.Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov SAZU 39.489 2, Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov Postojna, Planina m Novi trg 2 19.264 3 Nabava osnovnih sredstev, drobnega inventarja in knjig 15.851 SKUPAJ: 74.604 BIBLIOTEKA SAZU Prvega pomladnega dne leta 1996 smo odložili intenzivno strokovno delo. saj smo povabili vse upokojene delavce naše biblioteke na ogled prenovljenih prostorov. Odprtje smo /družili s počastitvijo 75-letnice akadetnika Primoža Ramovša, ustanovitelja in dolgoletnega upravnika naše biblioteke. Aktivno sodelovanje pri vzajemnem katalogu v sistemu COB1SS, najpomembnejše področje našega dela. že šesto leto pomaga raziskovalcem, znanstvenikom in dni-gim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Značilnost Biblioteke SAZU, tretje največje knjižnice v Sloveniji, je zamenjava publikacij Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo več kot 1.550 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, prav tako pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. Sodelovanje Biblioteke SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU smo v letu 1996 še razširili, saj smo v sistem COB1SS vnašali tudi bibliografijo raziskovalcev ZRC SAZU. Z delom smo seznanili več domačih in tujih gostov. Med drugimi so nas obiskali bibliotekarski strokovnjaki dr. Monika Segbert (European Commission. Luxembourg - 24,2.), dr. Sava Peič (British Library, London - 24.9.), mag. Marta Seljak s sodelavkami (IZUM, Maribor - 17.9.) in dr. Emst Kohl (Bundeshaus. Bonn -14,10,), predstavniki založb in distributeijev Tony O'Rourke (CliadwyckHealey; Cambridge - 23.4.), Christa Hammersley (Starkmaii, London - 3 7 ). Birgit Seidel (Säur Verlag. Miinchcn -13 9) in dr Georg Werncggcr (Schmidt Periodicals GMBH, Bad Feilnbach - 4 10,), vodji ustanov dr. Miroslav Polzer (Avstrijski inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo na Dunaju, Izpostava Ljubljana - 22 5 ), dr. lože Ramovš (Inštitut Antona Trstcnjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigicno, Ljubljana - 16.12.) in študentje slavistike (Filozofska fakulteta, Ljubljana - 16.2 ), Tudi v letu 1996 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. Rezultate strokovnega dela Biblioteke SAZU predstavljamo po ustaljenem redu še s statističnimi podatki AKCESUA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darilo Nakup Obvezni Skupaj izvodi Knjige, letniki revij 3.698 2,292 1.448 1.498 8.936 Geografske karte 5 5 0 0 10 Fotografije, reprodukcije 0 31 0 0 31 Plošče, kasete 0 29 9 0 38 CD-ROMi 0 0 3 0 3 Skupaj 3,703 2.357 1.460 1,498 9.0 IS Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig Boosey & Hawkes (London), Österreich-Kooperation (Wien), akademiki Jože Krašovec, Janko Pleterski, Primož Ramovš in Janez Stanonik; dr. Marjan Dolgan, dr. Darko Dolinar, dr. Olexa Hor-balsch (München), dr. Zmaga Kumer, dr. Avguštin Lah. dr Mirko Ramovš, dr. Maijeta Sasel Kos. dr. Bo nit UršiČ, Miloš Likar, Drago Samec, Sonja Stergaršck, Julijan Strajnar in Franci Zagoričnik, DVOJNICE V preteklem letu smo i/.ločih 225 dvojnic, v zamenjavo pa smo poslali 1K dvojnic iz dveh seznamov, izdanih že v letu 1995 CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 1996 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 417.452 rokopisnih zapuščin 114 mikrofilmov 745 geografskih kart 3.533 fotografij in reprodukcij 8.880 plošč in kaset 503 CD-ROMov 3 Skupaj 431.2311 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numeius currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecedno imenski katalog, čitalaiški abecednoimcnski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij Biblioteka SAZU jc tudi v letu 19% dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer: baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 198L-1990; letne bibliografije; razpoložljive iti razprodane publikacije oz. katalog: 979 enot) 111 baze podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.462 naslovnikov, Slovenija: 1U4 naslovniki), v dar (institucije: 131 naslovnikov; člani SAZU: 88 naslovnikov), v recenzijo (60 naslovnikov, od tega 47 tujih) in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim jc Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 200 naslovnikov). Interno računalniško bazo podatkov o tujih monografijah, ki ima 12.948 zapisov, 20.694 pojmov in 73.138 deskriptorjev, jc Biblioteka zaradi prehoda v sistem COBISS v letu i992 končala. Baza "Monografije" je pripravljena tako, da bi jo po konverziji lahko vključili v bazo podatkov COBIB. - Prav tako smo že s koncem leta 1995 nehali dopolnjevati interno računalniško bazo podatkov za periodične publikacije, ker imamo večino podatkov že evidentiranih v sistemu COBISS, baza "Periodika" ima 1,641 zapisov tujih serij, 1.235 zapisov tujih revij, skupaj 2.876 zapisov tuje periodike, 102 zapisa slovenskih serij, 89 zapisov slovenskih revij, skupaj 191 zapisov slovenske periodike: vseh periodičnih publikacij skupaj jc 3 ,067 zapisov. Vse interne računalniške baze podatkov so izdelane s programom STE VE na računalnikih ATAR1. Kot rezultat sodelovanja v kooperativnem on line bibliografskem sistemu COBISS lahko navedemo naslednje podatke: V sistem vzajemne katalogizacije seje Biblioteka aktivno vključila 14, julija 1991. Ob koncu leta 1996 je imela v lokalni bazi skupaj 22.376 zapisov, in sicer 16.499 zapisov monografskih in 3,112 zapisov periodičnih publikacij, 293 zapisov izvedenih del in 2.472 analitičnih zapisov za članke, Od skupaj 22.376 zapisov je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 14.929, prevzetih in za lokalno bazo Še formalno in vsebinsko dodelanih pa 7 447 zapisov. V letu 1996 jc bilo vnesenih 7.011 zapisov, in sicer 4.593 zapisov monografskih publikacij, 456 zapisov periodičnih publikacij, 292 zapisov izvedenih del in 1.670 analitičnih zapisov za članke. Od 7.0U zapisov, vnesenih v letu 1996, jc bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 4 889, prevzetih in za lokalno bazo Še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2 122 zapisov. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili z !2 inozemskimi naslovniki, nove zamenjeval ne stike pa sin o navezali s 47 naslovniki (od tega 42 v inozemstvu in 5 v Sloveniji), Ob koncu leta je bila zamenjeval na mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta in je zajemala 1.566 naslovnikov (104 v Sloveniji in 1.462 v inozemstvu) Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah, Seznam naslovnikov je bil naveden i ud i kot posebno poglavje v Le lopi su SAZU, 44. knjiga: 1993 na straneh 190-226 (Ljubljana 1994), RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 60 naslovnikom, večinoma v inozemstvo RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer: Publikacije: v zamenjavo - 7,627 v zamenjavo - Slovenija 496 v dar 4.318 v prodajo 443 Skupaj 12,884 Informacijski bilteni: v dar 2.650 kot obvezni izvod 364 skupaj 3.014 Vsega skupaj: 15,898 IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 1996 izposojanje zelo oteženo; prav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga branijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Filozofski inštitut), še vedno ležko dosegljiv ali celo nedosegljiv V čitalnici je uporabnikom po prostem pristopu na voljo približno 500 revij, enciklopedije, atlasi in slovarji. Ker ima čitalnica lerminalske priključke, imajo uporabniki tudi možnost, da sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC, COBISS/ATLASS). S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek Interneta. V letu 19% je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 2 920 uporabnikom (2.765 posameznikom in 155 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 7,100-krat (4.315-krat za izposojo v čitalnici. 2.785-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo v čitalnici 15.755 na dom 4.400 inštitutskim bibliotekam 6.548 medbibhotečno v Sloveuijo(92 bibliotekam) 447 medbibliotečno v inozemstvo (18 bibliotekam) 28 Skupaj 27.178 INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in Čim popolneje Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer: 1 Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1995 - Ljubljana 1996. 9+(I) str. 30 cm. 2. Seznam prejetih knjig 1996. - Ljubljana 1996. 12 zv (298 str.) 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 3. Katalog publikacij. April 1996 / Slovenska akademija znanosti in umetnosti. -Ljubljana 1996. (I)+82+8+(I) str. 30 cm (Urednica Marija Fabjančič.) Informacijski bilteni so tiskani v povprečni nakladi 220 izvodov in broširam. Pošiljamo jih članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo 'Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1995" za Letopis SAZU, 46. knjiga za leto 1995. PRIZNANJA IN RAZSTAVE Pomembnejše priznanje za kolektiv centralno biblioteke v letu 1996 je bilo povabilo francoskega kulturnega ministrstva Marija Javoršek je namreč za prevajanje Raci-novih dram (3. knjiga) prejela dvomesečno štipendijo za bivanje v Arlesu v Fran- ciji. - Marija Javoršek je bila tudi imenovana za članico odbora za podelitev Sovre-tovih nagrad. Kot dopolnilo informacijam je Drago Samec tudi v letu 1996 v čitalnici postavljal priložnostne razstave. Večinoma so vključevale tudi mnoge biobibliografske podatke. Zvrstilo se jili je šest: "Akademik France Štele" 21.2,1886 - 10.8,1972, Ob 110-letnici rojstva "Primož Ramovš: Vse je milost, glasba Še posebej". Ob 7 5-letnici rojstva 'Zbornik Brižinski spomeniki". Nova knjiga SAZU in ZRC SAZU Akademik prof dr. Bratko Kreft" (Maribor, 11.2.1905 - Ljubljana, 17 7 1996) "Akademik prof dr. Anton Trste lijak" "Jurij Dalmatin - Jezus Siralt - 1575" Tudi Majda Fister je pripravila več razstav ("100 let etnološkega tiska v Sloveniji", Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, januar 1996; "Etnološke publikacije v letu 1995", Kulturno-informacijski center, Ljubljana, maj 1996; "Skozi življenje in delo dr, Zablatnika", Narodopisni inštitut Urbana Jarmka. Celovec, maj 1996), predstavila je delo Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika (Ljubljana, Cankarjev dom, 21 2.1996) ter pripravila in vodila simpozij "Zablatnikovi dnevi" v Bilčovsu na Koroškem. 25.5.1996 BIBLIOGRAFIJE RAZISKOVALCEV ZRC SAZU V skladu z dogovorom o sodelovanju med Biblioteko SAZU in specializiranimi knjižnicami ZRC SAZU. sklenjenim že v letu 1995, ter dodatnim dogovorom za vnos bibliografij raziskovalcev ZRC SAZU v sistem C OB IS S, sklenjenim v letu 1996. je biblioteka pričela vnašati še bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU Začetne težave, povezane s samo organizacijo dodatnega dela, je Biblioteka SAZU sorazmerno hitro odpravila, saj so bibliotekarke strokovno dobro usposobljene in so bile pripravljene delati tudi izven rednega delovnega časa Zato je bilo tudi delo opravljeno do roka, ki gaje postavilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. BIBLIOGRAFIJA Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1995, - Ljubljana. Biblioteka SAZU, 1996, 9+(I) str. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1995.) - Letopis SAZU, 46 (1995), 1996, 206-213. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1995 -Letopis SAZU, 46 (1995), 1996, 215-232. Katalog publikacij. April 1996 i Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Biblioteka SAZU, [996. (I)+82+8+(l) str. (Urednica,) Seznam prejetih knjig, 1996 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti m knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Biblioleka SAZU. 1996. 12 zv. {298 str.) (Urednica.) Marija Javoršek Giordan, Hcnri: Manjšine med nostalgijo in univerzalnostjo. - Sodobnost. 1995. 43, št. 1/2, str. 148-157. (Prevajalka,) Pociie, Bernard: Evropa je sestavljena iz samih manjšin. - Sodobnost, 1995, 43, št. 1/2, str. 158-166. (Prevajalka,) Racine, Jean: Britanik. Berenika, Bajazit, Mitridat, - Ljubljana, DZS, 1996, 247 str. - (Zbrane drame ; 2) (Prevajalka.) Desnos, Robert: Lepo popolnočje. - Verdet, Jean-Pierre: Nebo - red in nered. DZS. 1996, 1-7. (Mejniki) (Prevajalka.) Brant, Scbastian Ladja norcev - Verdet, Jean-Pierre Nebo - red in nered, DZS, 1996. 164-165. (Mejniki) (Prevajalka.) Moličrc, Jean Baptiste Poquclin Zalivala kralju. Moličre (15.1.1622 - 17 11.1673). -Delo, 38, št. 14 (18 1.1996), str. 15. (Prevajalka.) Horvat, Jože: Ne čutimo skoraj nič drugače kot pred davnimi stoletji Pomenek s prevajalko - Delo, 38, št.67 (21.111,1996), str. 13+15. (Avtoriziran pogovor.) Baudclaire, Charles: Glasba. - Delo, 38, št.67 (21.111.1996), str. 13. (Prevajalka ) Genct, Jean: Na smrt obsojeni Odlomek, - Delo. 38, št. 84 (11.IV. 1996), str. 13. (Prevajalka ) Hugo, Victor: Uboga cvetka - Delo, 38, št. 111 (16 V. 1996), str 16. (Prevajalka.) Corncille, Picrre: Horacij. Prvo dejanje, prvi prizor. - Delo, 38, št. 129 (6 VI 1996), str,49. (Prevajalka,) Leconte dc Lisle, Cliarles-Maric-Rene: Poldan, - Delo. 38, št, 176 (1,VIII. 1996). str 16. (Prevajalka ) Eminescu, Mihail:Zakaj te ni?-Delo, 38, št. 235 (]0,X.|996), str, 49. (Prevajalka) Racine, Jean: Hvalnica zimi. - Delo, 38, št. 293 (19,XII. 1996), str 14. (Prevajalka.) Rofu Miki: Rdeči kačji pastirji, - Notulae Odo na to logi cae (Bilthoven), 1996, 4, Št, 8, str. 130-131. (Prevajalka.) Genef, Jean: Pogrebna koračnica. - Sodobnost. 1996, 44, št. 5, str. 397-405. (Prevajalka.) Pogrebna koračnica. Literarni večer ob desetletnici smrti Jeana Geneta - Radio Slovenija, prvi program, 18. IV. 1996. Baudclaire. Charles: Potovanje. - Televizija Slovenija, program TVS2, Dokumentarna oddaja o francoskcm filmu ob stolelju filma, 14. V 1996. (Prevajalka.) Racine, Jean: Drama II. Berenika. V , Šesti prizor, - Literarni večer slovenskih književnih prevajalcev, Cankarjev dom, 3. XII. 19%, str. 49-51. (Prevajalka,) Drago Samec Bibliografija akademika prof. dr Boga Grafenauerja : 1976-1995/1996 - Zgodovinski časopis, 49, št 4, str, 524-536. Bogo Grafenauer - bibliografija. - Grafenauetjev zbornik (Ljubljana, ZRC SAZU), Str 43-86, . Mil ova korespondenca s Steletom. - Malov zbornik (Ljubljana, ZRC SAZU), str 146-149. Josip Mal - bibliografija. - Malov zbornik (Ljubljana, ZRC SAZU), str, 150-176. Domoznanska bibliografija knjig za leta 1993-1995 in dodatek za leti 1991 in 1992. - Zbornik občin Grosuplje, lvančna Gorica, Dobrepolje, 19, str. 225-248, (Z anotacijami.) Helena Verbinc-Drofenik Sloni - plenilci in potepuhi. - Življenje in tehnika, 47, št. 2, str, 56-58. (Prevajalka.) Sipa velikanka - kameleon koralnega grebena, - Življenje in tehnika, 47, Si. 7-8, str. 34-35. (Prevajalka,) Gekoni. - Življenje in tehnika, 47, št. 11, str. 61-63. (Prevajalka.) OPREMLJENOST IN DELOVNE RAZMERE Biblioteka SAZU je v lelu 1996 uporabljala računalnike: IBM PC AT 486 SX (MS DOS 6.2; tudi kot tenninalski priključek), ATARI MEGA 4 in ATARI MEGA 2 (oba s trdim diskom ATARI Megafile 30), dva ATARI 1040 ST, ATARI MEGA l (tudi kot tenninalski priključek) in ATARI 520 ST Pri delu z računalniki je Biblioteka uporabljala programe v okolju WINDOWS in program STEVE, tiskala pa je z laserskim tiskalnikom Hewlett-Packard LaserJet 4P in matričnimi tiskalniki FUJITSU DL1100, NEC P6 in EPSON RX-100. Računalnik IBM PC AT 486 SX je opremljen s čitalcem CD-ROM MITSUMI 4-Spced IDH, zvočnim vmesnikom PARADISE Sound 3-Basic in zvočniki HiFi Nova računalniška pridobitev za Biblioteko v letu 1996 je le ATARI MEGA 4 s trdim diskom ATARI Megafile 30. Za sodelovanje v kooperativnem online bibliografskem sistemu COB iS S. je Biblioteka uporabljala komunikacijsko in računalniško opremo: Microvax 3600 (z operacijskim sistemom VAX/VMS V5.5), terminalske serverje (multiplekser m modema za 16 priključkov), petnajst videotcrminalov (sedem Digital VT420 in osem Digital VT510) in matrične tiskalnike FUJITSU DL4400, tri FUJITSU DL3800, dva FUJITSU DL1100 in FUJITSU DL900. Fotokopirali smo na skupnem kseroksu SAZU, posebej za Biblioteko pa smo dobili še nov manjši kopirni stroj Canon NP 6012. V prenovljene delovne prostore smo v letu 1996 dodali še nekaj novih polic, saj imamo vedno pTemalo prostora za hranjenje knjižnega fonda centralne biblioteke in knjižnic inštitutov ZRC SAZU (skupaj prek 415,000 enol) in za skladiščenje zaloge publikacij, ki jih izdajala SAZU in ZRC SAZU (več kot 175.000 izvodov v paketih). Tudi novo skladišče na dvorišču ob Gosposki ulici problema ni rešilo, saj smo ga takoj zapolnili s fondom, začasno shranjenim v razstavni dvorani SAZU. In tako tudi deseto leto, kar pišem letna poročila, zaključujem s selitvami in opozarjanjem na pomanjkanje prostora IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v letu 1996 (z dodatkom za leto 1995) SPLOŠNE PUBLIKACIJE LETOPIS Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 46. knjiga. 1995 - The Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 46/1995. [Glavni in odgovorni urednik Matija Drovcnik. Urednik za ZRC SAZU Oto Luthar. ] Ljubljana 1996. 442 str. 22 cm. 1700 izv. ISSN 0374-0315 STATUT Slovenske akademije znanosti in umetnosti. [Ljubljana 1996 ] Str. 151174. 22 cm. 100 izv. PUBLIKACIJE t. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE ARHEOLOŠKI vestnik 47. 1996. ¡Odgovorni urednik Staue Gabrovcc. Glavni urednik Slavko Ciglcnečki. | Ljubljana 1996. 346 str.(vključno 148 si.. 68 T., 10 tab.) 29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966 Vsebina: Prazgodovinske dobe Brodar. Mitja: Mornova zijalka pri Šoštanju. Str.9-28(vključno 6 si,, 2 T.) Brodar. Mitja: Vilharjeva jama v Risovcu blizu Postojne. Str.29-39(vključno 5 si ) Turk, Ivan & Velušček. Anton & Dirjcc. Janez & Jamnik. Pavel: Lukova jama v dolini Kolpe, v Sloveniji. Novo arheološko in paleontološko najdišče. Str.41-53 (vključno 6 si.) Velušček, Anton: Kostel, prazgodovinska naselbina. Str. 55-67 + str.69-134 (vključno 4 si., 8 tab., 43 T.) Diijec, Janez: Analiza osteoloških ostankov favne Str.67-69 Deila Casa, Philippe: Linking anthropological and archaeological evidence: notes on the demographic structure and social organisation of the Bronze Age necropolis Velika Gruda in Montenegro. Str. 135-143 (vključno 14 si.) Dular. Janez & Breščak, Danilo: PoznohaJštatska hiša na Gradišču pri Valični vasi. Str. 145-162 (vključno 19 sL. 4 T.) Mednarodno posvetovanje "Kelti in romanizacija " (Ptuj, 31, marec. -1. april 1994) Guštin. Mitja & Božič, Dragan: [Predgovor.] Str. 163-164 Wozniak. Zenon: Neue Forschungsergebnisse über die jüngere Latene/eif in Südpolen. Str. 165-172 (vključno 3 sl.) fizmärovä, Jana: Bernstein auf dem kcltisehen Oppidum Stare Hradisko in Mähren. Str.l73-LS2 (vključno 6 sl.) Pieta, Karol: Römischer Import der Spätlatenezeil in der Slowakei. Sir. 183-195 (vključno 8 si.) Urban, Otto H : Zur Chronologie der jüngeren Latenezeit in Ostösterreich. Str. 197207 (vključno 4 sl., 2 tab.) Kern. Anton: Vorbericht zum latenezeitlichen Sicdlungsplatz in Mannersdorf an der March, NÖ. Str. 209-227 (vključno 2 sl„ 13 T.) Cleirscher, Paul: Spätkeltische und frührömische Funde im Bereich der Gracarca am Klopeiner See (Unterkämten) Str 229-238 (vključno 5 si.) Gabler, Denes: Spatkeltische und römische Siedlungen des 1. nachchristlichen Jahrhunderts im Stadtgebiet von Savaria. Str. 239-247 (vključno 4 sl.) Szönyi, Eszter T.: Römerze i fliehe Altansässigensiedlung von Menföcsanak (Umgebung von Györ). Str. 249-256 (vključno 10 sl ) Majnarič-Pandžič, Nives: Einige Beispiele der spätlatenezei t liehen Siedlungen in Nordkroatien und ihre Beziehung zu den Zentren der frühen Roman i sat ion. Sir, 257-265 (vključno 5 si.) Toma nič-Jevremov, Marjana & Guštin, Mitja: Keltska lončarska peč s Spodnje Hajdme pri Ptuju. Str. 267-265 (vključno 9 sl.) Lazar, Irena: Latenezcitliche und friihrömische Funde aus der Savinja in Celje Str. 279-296 (vključno 3 sl., 3 T.) Bavdck, Alma: Fundorte aus spat republikanischer und friihröinischci Zeit in Razdrto am Fuße des Nanos. Str.297-306 (vključno 11 sl.) Vomer Gojkovič. Mojca: Rimski janlarni predmeti s Ptuja. Str, 307-322 (vključno 24 sl,, 3 T.) Diskusija Budja, Mihael Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Prispevek k diskusiji. Str 323-326» Knjižne ocene in prikazi. Str, 331-346 MONUMENTA a rt is musicae Slove ni ae XXVI. lacobus Gallus: Hannoniae moral es. Transkribiral in revidiral Edo Škulj. Ljubljana 1995. XXXVIII + 186 str. 28 cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-092-2 MONUMENTA artis musicae Sloveniae XXVII. lacobus Gallus: Moralia. Transkribiral in revidiral Edo Škulj. Ljubljana 1995. XXXIV + 252 str. 28 cm. 1000 izv, ISBN 86-7131-099-X PUBLIKACIJE II, RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE RAZPRAVE XV. [Uredniški odbor Franc Jakopin, Janez Orešnik, Jože Toporišič.] Ljubljana 1996. 350 str + 4 pri]. 24 cm, 800 izv. ISSN 0560-2920 Vsebina: Besedoslovje Benedik, Francka: Narečni izrazi za koruzo, koruzni storž, ličkati in ružiti. Str. 725 + 4 pril. Hajnšek-Holz, Milena: Narečno besedje v Slovanu slovenskega knjižnega jezika. Str. 27-34 Kurkina. Ljubo v' Viktorovna: O leksi čeških arhaizmah lolminskogo dialekta Str 35-46 Leeming, Henry: Calques of Latin and German provenance in Fr. Hipolit's Slovène version of îioincnsky's Orbis sensualiuni pictus. Str. 47-64 Merše, Majda: Produktivnost predpon prt tvorbi vtdskih parov v jedku slovenskih protestantskih piscev, Str. 65-78 Skubic, Mitja Zahodni slovenski govori sociolingvistični pogledi Str,79-86 Stanonik, Janez.: Some Slovene-English etymological para 11 eis. Str. 87-108 ToporiSič, Jože: Glagolske "sestavljenke" iz zveze glagol + predložna zveza. Str. 109-123 Torkar, Silvo O nekaterih priimkih iz nemških podslav v zgornji Bai ki dolini. Str. 125-136 Zorman, Marina: Ekspresivtie glagolske pripone tipa -V/C- +■ -r/l-. Str. 137-151 Naglas Srcbot-Rejec, Tatjana: Memorandum in matematika v slovenščini iti angleščini. Str. 155-164 Fonaloški opis Logar, Tine: Govor kraja Š peter S love nov (S. Pietro al Natisoue) pri Čedadu v Italiji. Str. 167-171 Shvaropisje Humar, Matjeia: Slovarsko ponazaijalno gradivo zlasti glede na Slovar slovenskega kuj i žnega jezika. Str. 175-185 Müller, Jakob: Slovar slovenskega knjižnega jezika in kritika z bibliografijo ( 19601992). Str. 187-234 Slovnica Golden, Marija: K-premik in skladenjski otoki v slovenski skladnji. Str. 237-253 OreŠnik, Janez: Nauk novejše si oveni stike o povedkovem prilastku Sir. 255-267 Smole. Vera: Tonemski naglas glagol škili oblik v šentruperskem govoru Str.269-288 Snoj, Marko: Zur Akzentuierung der urslawischen siginatischen Nominalste m me. Str. 289-299 Besediloslovje Krašovec, Jože: The terminolog) of punishnicnt and forgiveness in t he Book of Jeremiah Str. 303-324 Žitnik. Janja: Slovenska izdaja Orla in korenin: avtentičnost in odmevi. Str. 325-334 Ostalo Grickat-Radulovič, Irena: Ljubljanski abagar i povodom njega. Str 337-340 Kropej, Monika: Hrana in njen pomen v ljudskih pravljicah in povedkah, (Ob primerih iz Štrckljcvc zapuščine.) Str. 341-350 DELA 45 (i. c. DELA 41/2.] Taras Kennauner: Slovenski plemenski junaki Tugomcr Drugi del. Ljubljana 1996. 273 str 24 eni, ISBN 86-7131-103-1 DELA 45. Zbornik Briži tiski spomeniki. [Uredili Janko Kos, Franc Jakopin in Jože Faganel s sodelovanjem Petra Štiha. Marijana Smolika, Darka Dolinarja.] Ljubljana (S AZU & ZRC S AZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede) 1996. 498 str 27 cm 900 izv. ISBN 86-7131-100-7 Vsebina: Bernik, France: Začetek slovenske jezikovne identitete. Str. 9-10 J. Zgodovina, arheologija, kodikologija, paleografija Štili. Peter: Kranjska (Carniola) v zgodnjem srednjem veku, Str. 13-26 Plcterski, Andrej: Arheologija in nastanek Brižinskih spomenikov, Str. 27-42 Golob. Nataša: Pergame nt i, zrcala in nekaj kodi ko loški h opomb. Str, 43-55 Marti. Roland Walter: Korrekturen m den Freisinger Denkmälern. Str. 57-69 Snoj, Jurij: Ali so nadvrstična znamenja v Brižinskih spomenikih ne v me? Str. 71-83 //. Genealogija, teologija Oloi. Klaus Detlef: Zu den Katalogen in den Frcisiugcr Denkmälern Str. 87-95 Suiolik. Marijan: S pokorni del bogoslužja v času Brižinskih spomenikov. Str. 97-102 Mlinar. Antoti: Brižinski spomeniki v kontekstu srednjeevropskega krščanstva v zgodnjem srednjem veku s posebnim poudarkom na zgodovinskem razvoju zakramenta sprave. Str. 103-115 Schuster-Sewc. Heinz: Gibt es Beziehungen zwischen der Entstehung der Freisinger Beichtfornicln und den St. EmmerameT sowie den Magdeburger Glossen? Str. 117-123 Ziffer, Giorgio: I Monument i di Frisinga c Ic tradizioni linguistiche e cultitrali dclla 'Siavia chrisiiana'. Str. 125-132 III, Jezikoslovje Logar, Tine: Izhodišča za nov fonetični prepis Brižinskih spomenikov, Sir 135-139 Kortlandt, Frederik: The acccntual sy stein of the Frei sing Manuscripls. Sir, 141-151 Toporišič, Jože: Kopitaijeva izdaja Brižinskih spomenikov v Cločevem glagol i tu. SU. 153-162 Pianka, Wlodzimierz: Dystrybucja fonemów we Fragmentacli fiyzyjskich, Str. 163-176 Jakopin, Frane: Prevajanje aorista in impcrfekta v Brižinskih spomenikih. Str. 177-184 □crganc, Aleksandra: laz. ze zaglagolo ZI ode m. (K vprašanju glagol skega vida v perfonnativnih izjavah v slovanskih jezikih.) Str. 185-192 Cvetko Orešnik, Vaija: K lsačenkovemu poskusu zavrnitve Ramovševih argumentov za slovenskost Brižinskih spomenikov. Str. 193-202 Gvozdanovič, Jadranka: Ločila v Brižinskih spomenikih. Sir. 203-212 S tone, Gerald: Word Order in l he Freising texts. Str. 213-224 Nartiiik, Vlado: Zvalno-nezvalna dinamika imen v Brižinskih spomenikih, Str. 225-228 Vidovič-Muha. Ada: Udeleženci govornega dejanja v 1. in III. brižinskeiu spomeniku - njihova izrazna podoba in besedilna vloga. Str, 229-237 Hannick, Christian: Die Freisinger Denkmäler innerhalb der Entwicklung des slawischen christlichen Wortschatzes, Str. 239-243 Moszylski, Lcszck: Terminologija religij na Zabytków Fryzyjskich - najstarsza znana terminología religij na Skuvian. Str. 245-252 Lenček. Rado L,: An attempt at si ratifica t ion of carly Slovenc Christian termiuo- logy of the oldcst Eastcm Alpine Slavic texts. Str. 253-266 Suprun, Adam E.: K leksičeskoj strukture Frejzingskih listkov. Str, 267-288 Merše, Majda & Novak, Francc: Besedišče Brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja. Str. 289-301 Lee m ing, Henry: Etymological opacity in moral coiiccpts: some reftections on the lenninology of transgression. Str. 303-310 Polil. Heinz Dieter: Zur Sprache der Freisiuger Denkmaler. Beziehungen zwischen der Sprache der Freisinger Denkmäler und den Ortsnamen Obersimtens und Osttirols alpenslawischer bzw. slowenischer Herkunft Str. 311-321 Orožen. Martina: Brižinski spomeniki v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika. Učinkovanje na knjižno normo in znanstveno sloveuistiko, Str. 323-331 IV. Stilistika, literatura, tematologija G tese mann, Gerhard: Symmetrie als Kennzeichen ästhetischen Formwillens im Frei singer Denkmal II (Adhortado ad poenilenuain). Str. 335-345 Raecke, Jochen: Oral ¡tat im Zeichen des Kreuzes - Das Freisinger Denkmal L Str, 347-365 Grdina, Igor: Brižinski spomeniki kol di a loški tekst. Str. 367-376 Hauptová, Zoe: Adhorta!io ad poeniíemiam v efrkevnéslovaaské tradici. Su 377382 Kos. Janko: Primerjalna iiiotivno-tematska interpretacija brižmske lioinilije. Str 383-389 V Recepcija, prevajanje Dolinar, Darko: Brižinski spomeniki kot problem slovenske literarne zgodovine. Str. 393-402 Stanovnik, Majda: Prevodi Bnžinskih spomenikov v novodobno slovenščino. Str. 403-412 Lošek, Fritz: Zu den lateinischen Übersetzungen der Frei singer Denkmäler. Str 413-432 Cooper, Henry R,, Jr.: Translating the Frei s ing Manuscripts to reflect assumptions aboul their literary and historical context. Str, 433-442 Tot h, Imre H The significance of the Freising manuscripts (FM) for Slavic studies in Hungary Str, 443-448 VI. Miscellanea Mcrku. Pavle: Predkrščanska slovenska oschua imena v Trstu (1307-1406). Str. 451-455 Premk. Francka: Besedilo BS, izhajajoče iz starozaveznega izročila, zlasti iz psalmskih vzorcev. Str. 457-469 H amp. Eric P.: The word 'a' from Brižinski spomeniki. Str. 47 M 72 Jež. Janko: Brižinski spomeniki in tržaški Slovenci. Str. 473-475 Faksimile Brižinski h spomenikov Str. 477-486 Imensko kazalo. Str 487-496 Program Mednarodnega simpozija o Brižinskih spomenikih, Ljubljana. 14 -16 april 1994. Str. 497-498 ZBIRKA SLOVARJI. Milena Hajnšek-Holz, Primož Jakopin: Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana (ZRC S AZU & S AZU) 1996 IX + 851 str 30 cm. ISBN 961-6182-19-6 PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE RAZPRAVE XXXVII. |Uredniški odbor Matjaž Gogala, Ernest Mayer, Mario P leni čar, Mitja Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.] Ljubljana 1996. 236 str. (vključno 41 sL 22 lab., 22 T.) 24 cm, 1000 izv. ISSN 0352-5090 Vsebina: 1. Kol ar-Jurkovšek. Tea & Jurkovšck, Bogdan: Contribution to the knowledge of theLowerTiiassicconodont fauna in Slovenia. Str. 3-21 (vključno 3 si,, 4 T.) 2. ¡K.olar-Jurkovšek, Tea & Jurkovšek, Bogdan: Prva najdba terciarne ptice v Sloveniji. Str, 23-35 (vključno 2 si,, 1 T.) 3. Pleničar, Mario & Jurkovšek, Bogdan: Patch reef near Senožeče Str. 37-83 (vključno 7 si., 3 tab,, 12 T,) 4. Pavšič, Jernej & Mikuž, Vasja: Vosali kit (Balaenoplera acutorostrata cuvierii) iz miocenskih plasti pri Benediktu v Slovenskih goricah, Slovenija. Str. 85-97 (vključno 1 si, 2 T.) 5 CaJTau, Ma uro & Pleni čar, Mario: Biomedical analysis on Biradiolites angulosus d'Orbigny in the stratigraphie sequence of the Bay of Sistiana (Trieste Karst - Italy). Str, 99-117 (vključno 5 st., 2 tab., 3 T.) 6. Marinček, Lojze: Prispevek k poznavanju asociacije Ostryo-Fagetum M. Wraber e\ Trinajslič 1972. Str, 119-146 (vključno 5 tab.) 7. Dakskobler, Igor: Razvoj gozda na erozijskem območju na severnih pobočjih Porezna (Julijske Alpe). Str, 147-188 (vključno 9 sl„ 11 tab.) 8. Zupančič, Mitja: European maple association in Slovenia (Corydalido cavae- Aceretum pseudoplatani Moor 1938). Str. 189-205 (vključno 4 si.. ! tab,) 9. Munda, lvka M,: The distribution of seaweeds in cold temperate areas of the northern hemisphere, related i o hydrographie conditions and palaeoclimatic changes. Str. 207-234 (vključno 10 si ) DELA 35. Alojz Šercelj: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji fUrednik Ernest Mayer.) Ljubljana 1996, 142 str. (vključno 32 si.) 24 cm. 600 izv, ISBN 867131-102-3 ACTA carsologita XXV. 19%. Classical Karst. 2nd and 3rd International Karstological School "Classical Karst". Postojna 1994 and 1995. JUredmški odbor Franco Cucchi, Jože Čar. Ivan Gams, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Mario Pleni čar, Trevor R, Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc,] Ljubljana 1996, 480 str. (vključno 147 si., 19 tab., 20 vzorcev) 24 cm. 1000 izv, ISSN 0583-6050 Vsebina: Kranjc, Andrej: Uvodnik. Str, 13-14 Slapnik, Rajko: Akad.dr. Jože Bole (1929-1995). Str, 15-22 (vključno I si.) Papers presented at 2nd and 3rd International Karstological School "Classical Karst". Postojna. 1994 and 1995 Berce-Bratko, Branka: Man and karst. Sir 25-39 (vključno 6 si.) Ožbolt, Ines: Mental perception of the karst. Str. 40-41 Znidaršič. Bojan: Geographical names in Notranjski Park, Sir. 42-43 Bonacci, Ognjen: Hy drology of the Gradole karst spring (Istria Croatia). Str. 45-55 (vključno 2 si., 2 tab ) Bosàk. Pavel: The evolution of karst and caves in the Končprusv region (Bohemian Karst, Czech Republic) and paleohydrologic model. Str. 57-67 (vključno 2 si.) Cast igli oni. Benedetla: Comparison of înoiph omet rie aspects of dol i nés between two zones in Berici Hills (Vicenza, Italy), Str. 69-87 (vključno 11 si.) Fifcr-Bj/jak, Karmen & ŠuŠterSič, France: Computer modelling of circular cave passage deformations dependent of the depth. Str. 89-98 (vključno 4 si., 2 tab.) Forti, Paolo: Thermal karst systems. Str. 99-117 (vključno 8 si., 2 tab.) Kadlec, Jaroslav: Shape of fluvial pebbles in surface and subsurface karst stream from Moravian Karst, Czech Republic. Str, 119-126 (vključno 2 si.) Knez, Martin: Haraccas in the Trnje profile, Str. 127-143 (vključno 8 si.) Kogovšek, Janja: Sinking rivers quality - the Pivka case study, Str, (45-156 (vključno 7 si.) Kogovšck Janja: The vertical run-off of rainfall through do lines. The examples of dolincs above Planinska Jama and Pivka Jama. Str 157-168 (vključno 4 si.) Mihevc. Andrej Zupan Hajna, Nadja: Clastic sediments from dolincs and caves found during the construction of the motorway near Divača, on the classical karst Str. 169-191 (vključno 2 si., 12 vzorcev) Rojšek, Daniel: Velika voda-Reka - a karst river. Sir. 193-206 (vključno 6 si.) Slabe. Tadej: Rocky relief in some caves of "Notranjsko podolje". Str. 207-220 (vključno S si.) Slabe. Tadej: Karst features in the motonvav section between Čebulovica and Dane. Str 221-240 (vključno S si.) Šebela, Stanka: The dolines above the collapse chambers of Postojnska jama. Str. 241-250 (vključno 2 si.) Sušteršič, France: Poljes and caves of Notranjska. Str. 251-289 (vključno 6 si., 3 tab.) Šušteršič, France & MiŠič. Miha: Some minerals from Najdena jama Str. 291-305 (vključno I si., 8 vzorcev) Other papers Bulog, Boris: Analyses of some microelements in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and in its habitat. Str 309-321 (vključno 4 si.. 2 lab ) Knez, Martin: Palcockološke značilnosti kozinskih plasti v okolici Škocjanskih jam. Str. 323-349 (vključno 13 si.) Lipej, Lovrenc & Gjerkeš, Miran: Diet of the tawny owl (Strix aluco) in the karst environment near Škocjanske jame (SW Slovenia). Sir. 351-363 (vključno 3 si., 2 tab ) Petri č, Metka: Ocena efektivne infill racije v študijskem poligonu Tičnice Str. 365390 (vključno 5 si, 4 tab.) Slabe. Tadej: Jamski skalni relief, ki ga dolbe vodni lok. Sir. 391-434 (vključno 26 si) Reports - China co-operation reports Šebela, Stanka: Results of tectonic measurements in the La nan Stone Forest. China. Str. 437-450 (vključno 8 si.. 2 tab.) Zupan Hajna, Nadja: Report about the Karst Research Institute ZRC SAZU cooperation with PR of China in 1995. Str. 451-453 Knez, Martin: 3Uth International Geological Congress (Beijing. China, 4-14 August 19%). Str, 454-455 Other reports Schleyer, R. [uprechtj: Markicrungsvcrsuchc in Gewässern ungefährlich? Str. 459460 Knez, Martin: The 15th Speleological School (Landck Zdroj, Po I and, February 1218. 1996). Str 461-462 Čel hur. Tanja: International Symposium on "Research, Conservation, Management" (1.-5. May 1996, Äggtelek - Jósvafó, Hungary). Str. 463-471 Petrič, Metka: International Symposium "Karst-Fractured Aquifers - Vulnerability and Sustainability" (Katowice - Ustrón, Poland). Str. 472-473 Zupan Hajna, Nadja: International Conference "Climate Change: the karst record", Bergen. Str. 474-475 Pavlovec, Rajko: Monografija o pomembnosti lezi k pri nastajanju krasa Str. 476-481) IZBOR KOPRODtJKCIJSKIH PUBLIKACIJ BIBUOTHECA Valvasorja na. Katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja [v biblioteki Metropol i ta ni v Zagrebu]. Kataloška obdelava Božena Kukolja. Priredba, predgovor, indeks Vladimir Magič. Ljubljana (Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti) &. Zagreb (Nacionalna i sveučilišna knjižnica) 1995. 859 sir. 25 cm. 400 izv. ISBN 86-7131-101-5 GRAFENAUERJEV zbornik. Uredil Vmcenc Rajšp in souredniki Ferdo Gcstrin, Janez Marolt, Daija Mihelič, Peter Stih, Peter Vodopivec. Ljubljana (SAZU & ZRC SAZU & Filozofska fakulteta) & Maribor (Pedagoška akademija) 1996. 703 str. (vključno 53 si, 11 tab.) + i pril 28 cm. 1000 izv. ISBN 9616182-14-5 (ZRC SAZU) Vsebina: Rajšp, Vincenc: Predgovor, Str. 11-12 Mihelič, Darja: Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela. Str 13-34 (vključno 17 si.) Štih, Peter: In memoriarn: Akademik prof.dr. Bogo Grafenauer. Ljubljana, 16, 3. 1916 - Ljubljana. 12,5.1995. Str. 35-42 Samec, Drago: Bogo Grafenauer - bibliografija Str. 43-86 Vidovič-Miklavčič, Anka: Mladostna publicistika Boga Grafenauerja. Str, 87-94 Vodušek-Starič, Jera: Poskus reprize dolomitske izjave? Str 95-114 Prunk, Janko: Bogo Grafenauer - profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Str. 115-J18 Nečak. Dušan Bogo Grafenauer in koroški Slovenci po drugi svetovni vojni. Str 119-123 Malle. Avguštin; Gtafcnauerjev prispevek Koroškim kulturnim dnevom. Str. 125-134 Simoniti, Primož: Bogo Grafenauer kot predsednik Slovenske matice 1978-1988. Str 135-142 Oblak Čami. Marija: Bogo Grafenauer in izvajanje arhivskega sporazuma 7. Avstrijo. Str. 143-150 (vključno 1 si.) Vidic, Marko: Nastajanje Enciklopedije Slovenije. Str. 151-160 Gross, Mirjana: Kako pisati o povijesti historiografije? Str. 161-168 Eutliar. Oto: Moč in odgovornost. Str. 169-183 Bessinertnyj, Jurij Predgovor k objavi Bernard Lepetit, Jean-Yves Grenier: Réponses à Youn Bessmertnv. Str. 185-190 Maroll, Janez: Antična arhitektura Str. 191-204 (vključno 9 si.) Bratož, Rajko: Ecelesia in gentibus. Vprašanje preživetja krščanstva iz antične dobe v času slovansko-avarske naselitve na prostoru med Jadranom in Donavo. Str. 205-225 Štih, Peter: Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele Celjske. Str. 227-256 Mlinarič, Jože: Izobraževanje in izobrazba pri cistercijatiili s poudarkom na stiški in kostanjeviški opatiji. Str. 257-270 Kos, Dušan: Javni notariat in notarski instrument na Kranjskem do uvedbe državnega notarskega reda leta 1512. Str. 271-299 Brunner. Walter: Neue Quellen zur Geschichte Oberkrains im 14. Jahrhundert. Str. 301-322 Granda, Stane: Srednjeveški trg Kronevo. Str. 323-330 {vključno 1 si.) Olorepec, Božo: Seznam "deželnih sovražnikov" na Kranjskem in Štajerskem iz okoli 1440. T/, borb med Celjskimi grofi in Habsburžani v letih 1436-1443. Str. 331-342 Härtel, Reinhard: Slawische Personennamen westlich der Soča im Hoclnnittelalter. Str 343-358 M i belič, Darja Etnična struktura prebivalstva ob Piranskem zalivu v luči imen -1330, -1890 Str 359-374 (vključno 3 si.) Gestriu, Ferdo: Slovani m Senigallia v 15 stoletju. Str. 375-389 (vključno 3 si., 4 tab.) Stcindorf Ludwig: Privilegien als Ausdruck kommunaler Emanzipation. Der Fall Šibenik, Str. 391-402 (vključno 1 tab.) Voje, Ignacij: Fragmenti o trgovskih odnosih med Istro in Dubrovnikom v srednjem veku. Str. 403-408 Cevc, Emilijan: Plug na gotskih cerkvenih sklepnikih. Str. 409-420 (vključno 8 si.) Koropec, Jože: Ob naši meji med Dravogradom in Svečino v prvi polovici 16. stoletja. Str. 421-429 (vključno 1 tab.) Frccdinan, Paul: The Hungarian peasant re voli of 1514. Str. 43 1-446 Pokorn, Danilo: Baroni Khisli in njihovo mecenstvo. Str. 447-459 (vključno 9 si.) Rajšp, Vincenc: Družbene razsežnosti Trubarjevega predgovora v Psallerju Str 46 MGS (vključno 2 si.) Valentini tsch, Helfried: Willkür und Widerstand Die wirtschaftliche und rechliche Lage der Untertanen der untersteirisehen Hcrrscliaft Schönstem in der frühen Neuzeit. Str. 469-482 Lavrič, Ana: Vizitacije kot vir za slovensko zgodovino, Str. 483-491 Reisp, Branko: Dve novi faksamilirani izdaji kot vir za slovensko zgodovino 17. in 18. stoletja. Sit, 493-498 Šumrada, Janez: Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc. Str. 499-514 Holz, Eva: Kongres Svete alianse v Ljubljani 1821. Str 515-521 Melik, Vasilij: Slovenci in avstrijska država 1848-1918. Str 523-528 Vrbnjak, Viktor: Narodnopolitična podoba Maribora z okolico v sredi 19. stoletja Str. 529-551 Žontar, Jože: Načrt preuredbe občin na Kranjskem v letih 1868 do 1888. Str. 553571 (vključno 4 tab.) Janša Zorn, Olga: Henrik Costa - zgodovinar in avtor raznih strokovnih del. Str 573-586 Cvirn. Janez: Schönerer v Mariboru (1886). Str. 587-591 Rozman, Franc: Zgodovinopisje o delavskem gibanju od začetkov do 1918 Rezultati in dileme. Str. 593-596 Prelovšek, Damjan: Ljubljanska arliitektura Hribarjevega časa. Str. 597-606 Stiplovšek, Miroslav: Poli lični spopadi v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini leta 1928, Sir. 607-616 Drnovšek, Marjan: Izseljevanje Slovencev med nujo in željo po boljšem življenju, Str. 617-624 Marušič, Branko: Veilezia Giulia Str. 625-634 Pleterski, Janko: Vatikanski dokumenti o Slovencih in Sloveniji 1940-1945, Str, 635-648 Ferene, Tone: Problem raziskovanja gospodarstva pod okupacijo na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Str 649-655 Godeša, Bojan O spomenici katoliške skupine v Osvobodilni fronti papežu Piju XII, aprila 1943, Str. 657-663 Bister, Feliks J.: Odnosi med katoliško Cerkvijo in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem po drugi svetovni vojni. Str, 665-699 (vključno 1 tab,) VETERINARSKI terminološki slovar. L-O. \Redakcijska komisija: Janez Balis, Ivanka Brglez. Uredila: Ivanka Brglez.j Ljubljana (SAZU & Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU & Veterinarska fakulteta. Terminološka komisija) 1996, VI + 148 str. 24 cm 400 izv ISBN 86-713J-069-8 IZBOR PUBLIKACIJ ZRC SAZU FILOZOFSKI vestnik. Letnik XVII: 1996. [Glavni urednik Vojislav Likar. Odgovorni urednik Rado Rilia. | Ljubljana 1996. 3 zv. (215. 228, 245 str.) 24 cm. 950, 1100, 800 izv. ISSN 03 53-4510 Številka 1: Politična filozofija. Problemi kantovske filozofije, Nikolaj Kuzanski: teorija pogleda. Filozofija znanosti (215 str., 950 izv.) Vsebina: Politična filozofija SumiČ-Riha, Jelica: Nemožnost skupnosti in možnost demokracije Str. 9-28 Riba, Rado: Kako je mogoče posiulirati politično? Str 29-45 Lardreau, Guy: Resničnostnost. Str. 47-72 Proust, Françoise: Moč in upiranje. Sir, 73-98 Problemi kan lovske filozofije Klepec, Peier: Nekaj pripomb k problematiki vloge idej v Kritiki razsodne moči. Str. 101-113 Peter, Joachim: Kantov poskus utemeljitve transcendentalnega načela razsodne moči v obeh inačicah Uvoda. Str. 115-133 Nikolaj Kuzanski teorija pogleda VeseL Matjaž: Boiji pogled. Str 137-152 Ccrtcau, Michel de: Nikolaj Kuzanski, Skrivnost pogleda Str 153-174 Filozofija znanosti Borstner, Bojan: Popperova filozofija znanosti D. Str. 177-195 Prikazi in ocene Klepec, Peter: Zdrav ko Kobe, Automaton transccndcntale L, Kantova pot h Kantu. Str. 197-200 Gržinič. Marina: Renata Salecl, The Spoils of Freedom. Psychoanalysis and feminism after the fall of socialism. Str. 201-204 Telban, Bonit: Lawrence Rosen (ur.). Other Intentions: Cultural Contexts and the Attribution of Inner States. Sir. 205-209 Povzetki. Str. 211-213 Številka V. The Seen - Le V« (228 str, ilustr,, 1100 izv.) Vsebina. Eijavec. Aleš: The Scen - Le Vu. [Urednikov uvodnik. J Str, 7 Ahlberg, Lars-Olof: Modernity and ocularcemrism. A second look at Descartes and Heidegger, Str, 9-23 Eijavee, Aleš: Seeing, painting and art. Str 25-43 Gržinič-Mauhler, Marina: Hysteria: physical presence and juridical absence & AIDS: physical absence and juridical presence. Str. 45-63. I lust r. Jay, Martin: Must justice be blind? The challenge of images to the law. Sir. 65-81. Ilustr. Man, Eva Kit Wah Experimental painting and painting theories in colonial Hong Kong (1940-1980): reflection on cultural identity Str 83-105. Ilustr. Mul, Jos de: Disavowal and representation in Magritte s "La trahison des images". Str 107-126. Ilustr Ryklin, Mikliail: The collapse of the statues or what can & what cannot be buried? Str, 127-139. Ilustr. Saison. Maryvonne: De la nostalgie à l'art: voir de tout son corps Str. 141-157 Sasaki, Ken-ichi: The sexiness of visual i ty. A semantic analysis of the Japanese words: eye and seeing. Str. 159-170 Shusterman, Richard: Urban scenes and unseens. Str. 171-179 Snyman, Johan: Suffering and the politics of memory. Str 181-202 Ilustr. Suvakovic, Miško: Asymmetries of language and sight Introduction to a philosophy of art. Str. 203-215. Ilustr. Notes on contributors. Str 217-219 Abstracts Str. 221-227 Information for contributors. Str. 228 Številka 3: René Descartes (1596-1996). Hobbcs: vprašanje religije (245 str., 800 izv.) Vsebina: René Descartes (1596-1996) Borstner, Bojan: Kartezijanski dualizem. Str. 9-23 BožoviČ, Miran: Okazionalislična filozofija in kartezijanska fiziologija. Str. 25-38 Kante, Božidar: Descartes, introspekcija in zaznavanje. Str. 39-49 Milčinski, Maja: Leibniz m kitajska filozofija. Str. 51-59 Pribac, Igor: tlTri ali štiri maksimc..,", Str 61-73 Strajn, Darko Descartes kot razlikovalna instanca Str. 75-84 Uršič, Marko: "Cogito ergo inundus talis est" Premislek o "antropičnem načelu" v sodobni kozniologiji. Str. 85-104 Cottingham, John: Kartezijanski dualizem: teologija, metafizika m znanost Str 105-124 Clarke, Desmond M.: Descartesova filozofija znanosti in znanstvena revolucija, Str. 125-150 Curley, Edwin M.: Analiza v Meditactjah: iskanje jasnih in razločnih idej. Str. 151174 Hobbes: vprašanje religije Korošec, Gorazd: Hobbes in civilna religija Leviathana. Str. 177-194 Tuck, Richard: Civilna religija Thomasa Hobbesa. Str 195-213 Prikazi in ocene Šuvakovič, Miško: Boromejski vozel: estetika postmodernc in postmodemistična estetika. (Aleš Erjavec, Estetika in kritična teorija; Aleš Erjavec, K podobi.) Str. 215-220 Šuvakovič, Miško: Digitalna estetika. (Marina Grzinič, V vrsti za virtual ni kruh: čas, prostor, subjekt in novi mediji v letu 2000.) Str 221-226 Luthar, Oto: Ankersmit in iskanje teorije historičnega izkustva. (Franklin R. An-kersmit, History and tropology: the rise and fall of metaphor.) Str. 227-238 Povzetki. Str. 239-244 GEOGRAFSKI zbornik XXXVL 1996. ZRC SAZU - Geografski inštitut [Mednarodni uredniški odbor Ivan Gams, Adam Kcrtez, Andrej Kranjc, Milan Natck. Milan Orožen Adamič, Risa Palm, Drago Pcrko, Zoran Stančič. Urednik Milan Orožen Adamič.] Ljubljana 1995. 134 str. (vključno 62 si., 68 tab.) 24 cm. 800 izv. ISSN 0373-4498 Vsebina: Orožen Adamič. Milan & Perko. Drago: Earthquake threat to municipalities and settlements in Slovenia. Str 7-45 (vključno 14 si , 7 tab ) Gabrovcc, Matej: Solar radiation and the diverse relief of Slovenia Sir 47-68 (vključno 8 si., 3 iab.) Vovk, Ana: Regional ecological units of northeastern Slovenia. Str. 69-134 (vključno 40 sl„ 58 lab.) ZNANSTVENORAZISKOVALNI center SAZU - gcneracijc znanosti. ¡Uredila Lcla B Njatin.] Ljubljana (ZRC SAZU) 1996 93 + III str 18 cm. ISBN 961-6182-08-0 DVE domovini 7. Razprave o izseljenstvu ZRC SAZU - Inštitut za slovensko izseljenstvo. [Odgovorni urednik Fcrdo Gestrin Glavna urednica Janja Žitnik.] Ljubljana 1996 311 str + avtorski izvlečki. Ilustr 21 cm. ISSN 0353-6777 Vsebina: Žitnik, Janja: Spremna beseda. Str. 9-12 Razprave in članki Stanonik, Janez: Friderik Baraga: ob dvestoletnici rojstva. Str. 15-32 Drnovšek, Marjan: Slovenska izseljenska društva v zahodnoevropskih državah med obema svetovnima vojnama, Str. 33-49 Kale, Alckscj: Ladijske potniške evidence kot vir za zgodovino izseljenstva, s posebnim oziroin na izseljenske sezname tržaškega pristanišča Str 51-69 Žigon, Zvone: Funkcionalni bilingvizein in Slovenci v Argentini in Urugvaju. Str. 71-95 JevnikaT, Martin: Slovenski domovi v Južni Ameriki. Str. 97-112. llustr. Stanonik, Janez: Slovenci v Združenih državah: obdobje 1848-1891. Str 113-129 Kuzmič, Mihael: Slovenska evangeličansko-lute ranska cerkev svetega Ivana v Betlehcinu, Pensilvanija, ZDA, Str, 131-152 G1 avail, Mihael: Doslej neznano pismo Louisa Adamiča iz zadnjega leta njegovega življenja, Prispevek h gradivski osnovi in raziskovanju Adamičevih kulturnih in političnih stikov s slovenskimi sodobniki. Str. 153-167 Žitnik, Janja: Vojeslav Mole: ob stodeseti obletnici rojstva. Str 169-193 GlušiČ, Helga: Poezija Karla Mauserja. Str 195-204 Ilorvat, Avgust: Demographic movements in Slovene emigration to Argentina: the search for living space. Str. 205-217 Budja, Avguština: Slovenes in Sweden. Str 219-240 Maver, Igor: The literaiy creativity of Slovene migrants in Australia in English: The Second Landing by Victoria Zabukovec. Str, 241-247 Gantar God i na. Irena: Slovene students in central and eastern Europe up to 1918, Str. 249-260 Poročila in razmišljanja Gantar Godi na. Irena: Slovene Studies Day na SSEES Univerze v Londonu 18, novembra 1995. Str. 263-264 Žitnik, Janja: Desetletnica delovanja Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Str. 265-267 Gantar Godina, Irena: Stiki z raziskovalci izseljenske problematike v Kanadi. Str. 269-271 Sulič. Nives: Glasbeni ambasadorji Republike Slovenije med Slovenci v ZDA: čustva ali razum? Str. 273-277 Gantar Godina, Irena: Letno srečanje Zveze evropskih inštitutov za migracije (The Association of European Migration Institutes - AEM1) od 28.-30,9.1996 v Krakovu, Str. 279-281 Žitnik, Janja: Opravičilo [dr Ediju Gobcu 1. Str. 282 Knjižne ocene. Str. 285-3 J ] Avtorski izvlečki ZBIRKA ZRC 11- |Uredil Vojo Likar, Uredniški odbor Darko Dolinar ... et al ] Marko Terseglav: Uskoška peseinska dediščina Bele krajine, Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 256 str, llustr, 30 cm. ISBN 961-61824)7-2 ZBIRKA ZRC 12. [Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Dolinar ... et al. J Zmaga Kumer: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi, Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 156 str. Notogr. 24 cm. ISBN 961-6182-11-0 ZBIRKA ZRC 13. [Urednik Vojo Likar. Uredniški odbor Darko Dolinar ... et al.J Marjan Dolgan: Tri ekspresionislične podobe sveta: Pregelj, Grum, Jarc. Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 168 str, llustr. 19 cm. ISBN 961-6182-13-7 ZBIRKA ZRC 14. [Urednica Dragica Turnšck. Uredniški odbor Darko Dolinar . et al | Martin Knez: Vpliv lezik na razvoj kraških jarn (primer Velike doline, Škocjanske jame). Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 186 str. llustr. 30 cm. ISBN 961-6182-12-9 ZBIRKA ZRC 15. [Glavni urednik Vojo Likar.] NaŠko Križnar: Vizualne raziskave v etnologiji, Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 180 str. Uustr. 24 cm. ISBN 961-6182-16-1 ZRC al o. Interno glasilo ZRC SAZU. Uredništvo Marina Lukšič-Hacin, Alenka Koren. [Številke: 1-96, 2-96, 3-96,] Ljubljana (ZRC SAZU) 1996, 8 str. + 10 str. + 12 str. llustr. 21 cm MALOV zbornik, [Uredili Bojan Čas, Stane Granda, Oto Luthar, Vasilij Melik.J Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 176 str. llustr. 19 cm. ISBN 961-6182-06-4 Vsebina: Lulhar, Oto: [Predgovor. | Sir. 3 Mal, Miran: [Pozdravni govor.] Sir. 7-9 Melik. Vasilij: Josip Mal in zgodovina 19. stoletja. Str. 11-16 Bister, Feliks J.: Malov študij zgodovine na dunajski univerzi (1904-1908). Str. 1929 Lulhar, Oto Nauki, zgodbe in pripovedi Josip Mal in stoletje zgodovinopisja, Str. 31-45 Peršič, Janez: M a lovi srednjeveški spisi. Str. 47-51 Čas, Bojan: Josip Mal - zgodovinar kulture. Prispevek za ponovno ovrednotenje slovenske kulturne zgodovine. Str 53-73 Studcn. Andrej: Malova Stara Ljubljana in ujeni ljudje - moderen koncept zgodovine. Str, 75-81 Granda, Stane: Življenje z Josipom Malorn. Str. 83-93 Petek, Tone: Dr. Josip Mal in muzejstvo. Str. 95-105 Ribnikar, Peter: Dr. Josip Mal in slovenska arhivistika. Str. 107-115 Vrbnjak, Viktor: Stiki Josipa Mala z zgodovinarji Maribora, Sir. 117-137 Vuga, Davorin: Josip Mal kot arheolog Str. 139-144 Samec, Drago: Malova korespondenca s Steletom. Str 146-149 Samec. Drago: Josip Mal - bibliografija. Str, 150-176 ZAHODNO sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmeijih do konca prve svetovne vojne [Uredili Branko Marušič v sodelovanju s Stanetom Grando in Peiro SvoljSak. } Ljubljana (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC S AZU) 1996, 234 + II str, Uustr. 24 cm, ISBN 961-6182-09-9 Vsebina: Melik, Vasilij: Predgovor. Str. 3 Grafenauer, Bogo: Slove nsko-romanska meja - ločnica in povezava. Str. 5-20 Vodopivec, Peter: O odmevu kaibonarskih vstaj v Italiji in zaprtih Italijanih na ljubljanskem gradu (1820-1825). Str. 21-36 Gianda, Slane: Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. Str. 37-50 Pahor, Miroslav: Koprska nota in nuljski protokol iz 1. 1849 v neobjavljenem spisu Amonija de Collcja. Str. 51-60 Pirjevcc, Jožo: Vinccnc Ferren Klun m beneška revolucija 1848-1849, Str. 61-74 Uustr, Maruši £, Branko: Graziadio Isaia Ascoli in Slovcnci, Str. 75-84. Uustr. Pirjevcc, Jože: Mazzini in južni Slovani. Str 85-96 Melik, Vasilij: Beneški Slovenci (1797-1866), Str. 97-104, liusir. Beran, Jaromir: Plebiscit iti razmejitev v Benečiji (1866 in 1867). Str, 105-120 Šiškovič, Karel: Beneška Slovenija 1866-1918, Str. 121-138 Zwitter, Fran: Razvoj prebivalstva in sprememba odnosa med posameznimi narodi Uprava in politično življenje. Vprašanje jezika. Str, 139-148 Juvančič, Ivo: Pojav italijanskega ircdentizina in vprašanje asimilacije. Str. 149162 Simčič, Tomaž: Societä di Minerva v Trstu in oblikovanje italijanskega narodno liberalnega gibanja 1860-1878. Str. 163-178 Kermavner, Dušan: Slovenski tisk o cesaijevih obiskih leta 1882 in 1883, Str. 179182. Uustr. Melik. Vasilij: Tržaške opredelitve. Str. 183-188 Pleterski, Janko: Trst v slovenski politični misli do prve svetovne vojne. Str, 189202 Gombač, Boris: Nacionalno in socialno vprašanje v Trstu 1902-1914, Str. 203-212 Marušič. Branko: Italijanska okupacija Posočja (1915-1917). Str. 213-224 Kacin-Wohinz. Milica: Tržaški slovenski socialisti v letu 1918, Str. 225-234 SOOČENJE mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje. Zbornik referatov s simpozija "Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje", Portorož. Slovenija, 18.-19. maja 1995. [Urednica Irena Gantar Godina.] Ljubljana (Inštitut za izseljenstvo ZRC SAZU) 1996. 231 str. 24 ein, ¡SBN 961-6182-15-3 Vsebina Gantar Godi na, Irena: Predgovor. Str. 7-11 Vencelj, Peter: Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje. Pozdrav udeležencem strokovnega srečanja, Str, 13-15 JenSterle. Marko: Mil o nespremenjeni domovini. Sir. 17-26 Banovič, Branimir: Povijest o prvim Hrvatirna u Australiji i Novom Zelandu. Str 27-32 LauŠič, Ante: Prvi spomeni o Hrvatima na afričkom kontinentu. Str. 33-39 Lukič Krstanovič, Miroslava: Emigrant tales. Str. 41-51 Detcla, Lev: Mit izgubljenega - problem izkoreninjenosti ob prilagoditvi novemu življenjskemu prostoru na nekaterih primerih iz slovenske zdomske književnosti. Str. 53-61 Skrbiš, Zlatko: Slovenes in Australia: some decades later i o wards a research agenda. Str 63-68 Babiak, Miclial: Die Mythen der slowakischen Staatliclikeit i m Kontext der Slowaken der Vojvodina, Str. 69-74 Rathzel. Nora: Etre citoyen dans un climat xetiophobc Str 75-86 Pavlovič. Mirjana: At the crossroads of myth and reality - Serbs overseas Str, 87-98 Schulz, Karin: From east to west - Jewish migration to the United States (18R1-1914). Sir. 99-112 KuzmiC, Mihael: Srečanje prekmurskih izseljencev z novim okoljem med svetovnima vojnama. Str. 113-126 Walaszek, Adam: Encountering and building city: immigrants in America, 18801920. Str. 127-141 Kodrič. Majda: The confrontation of myth of America and reality as expressed in the recollections of Slovene immigrant women. Sir. 143-151 Švenl. Rozina: Po Argentini sem ter tja. Str. 153-158 Čebulj-Sajko, Breda: "Lucky country": where? Str. 159-168 Holtman, Antonius: "Amerika" und Amerika-Auswandenmg i m Deutsche n Nordwesten: die Offentliche Meinung in den 30er Jahren des 19. Jahrhunderts. Str. 169-182 Maver, Igor Literaiy immigrants in a new environment: participation or isolation in the U.S.A. Sir. 183-187 Drnovšek, Marjan: 'Tn America the work is hard, but the pay is good". Str. 189-194 Petrič, Jerneja: The dream that never came true: Ivan Molek's personal myth - Utopian socialism as literature. Str, 195-201 Jurič-Pahor, Marija: E-migracija iti kulturni šok v bibličnih, grških in sodobnih "Ojdipskih" mitih. Str. 203-222 Lukštč-Hacin, Marina: The intertwining of myth and reality. Str. 223-228 Avtorji, Str. 229-231 ACTA hi stori ac a rti s S loven i ca. 1, (Odgovorni urednik Damjan PrelovŠek. Uredniški odbor Alenka Klemene, Ana Lavrič, Damjan PrelovŠek in Blaž Resman.] Ljubljana (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) 1996. 220 str. Iluslr. 29 cm, ISSN 1408-0419 Vsebina: Prelovšek., Damjan: Ob izidu prve številke. Str. 3 Murovec. Barbara: Grafični listi po Simonu Vouetu in Charlesu Le Brunu kot predloge za baročne stropne posLikave na Kranjskem in Štajerskem. Str. 733. Ilustr. Lavrič, Ana: Umetnostni spisi Aleša Žige Dolničaija. Str. 35-78. Ilustr. Lavrič, Ana: Giulio Quaglio v korespondenci Janeza Antona Dolničaija. Str. 79-89. ilustr. Res man. Blaž: Kranjski baročni kipar Valentin Vrbnik. Str. 91-175. Elustr. Klemene, Alenka: Likovna oprema Domačih vaj. Str, 177-210, Ilustr Prclovšck, Damjan: Plečnikovi kelihi in starogrška keramika. Str, 211-220 ZBIRKA SLOVARJI. Papirniški terminološki slovar Sestavila in uredila Maijeta Humar s strokovnjaki za papiraiŠtvo na podlagi gradiva Staneta Bonača Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. 353 str. 30 cm. ISBN 961-6182-20-X LOGAR, Tine: Dialektološkc in jez ikovno^gftdn vinske razprave, [Akademiku Tinetu Logarju za osemdesetletnico Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,] Uredila Karmen Kenda-Jež. Ljubljana (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) 1996. 426 str. + corr. 24 cin, ISBN 961-6182-18-8 INTERNATIONAL Workshop Postojna '96. The Rote of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. September 27 - October 2, 1996, Postojna, Slovenia. Abstracts. Geology of west Slovenia. Field guide. Edited by Katica Drobne, Špela Goričan, Barbara Kotnik. Ljubljana (ZRC SAZU) 1996. (VIII) + 236 + (I) str. +- 2 pni. + con. Ilustr. 30 cin. ISBN 961-6182-17-8X Vsebina: Program. Str. flll-VIll Abstracts. Str. 9-106 Geology of west Slovenia Buser, Stanko: Geology of western Slovenia and its paleogeographic evolution. Str. 111-123 JurkovŠek. Bogdan & Ogorclec. Bojan & Êribar, Ljudmila & Drobne, Katica New results of the geological researches of the Trieste-Komen plateau and companson with other areas of the Dinaric Carbonaie Platform, Str. 125-132 Cucchi, Franco & Pugliese, Nevio: Karst of Trieste, Str. 133-136 Placer, Ladislav: Tectonic structure of Southwest Slovenia, Str. 137-140 Knez, Manin: The karst of Postojna and surroundings. Its geological and speleological properties. Sir. 141-147 Fister, Matej & Trebufoik. Irena & Ci merman. Franc: Geological publications and maps of Slovenia, Croatia and Italian karst area. Str. 149-158 Field book. Str. 159-220 Index of authors in publications. Str. 223-224 Index of participants. Str. 225-236 IZBOR KO PRO D LiKC IJS KIH PUBLIKACIJ ZRC SAZU JANŠA-ZORN, Olga & Holz, Eva & Kandus, Nataša: Slovenian historiography in foreign languages. Puhli s lied from 1918-1993 Edited by Sergij Vilfan. On the occasion of (he 18th International Congress of Historical Sciences, Montreal 1995. Ljubljana (Research Center or the Slovenian Academy & Institute of Contemporary History) 1995. IX + 118 str. 24 cm. ISBN 961182-00-5 PATER Martin Bavčer. Ob štiristoletnici rojstva. [Uredila Branko Marašic in Peter St ill. J Nova Gorica (Goriški muzej) & Ljubljana (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) 1995. 36 + 35 + 31 str. 19 cm, JSBN 961-618205-6 Vsebina: Marušič, Branko: Pater Martin Bavčer (1595-1668), Str. 7-18 Štih, Peter: Obisk cesaija Leopolda I. v Gorici leta 1660 in govor jezuita Martina Bavčerja. Str. 19-36 l lila tin us Go riti anus, Gaudentius: Leopoido Romanorum Imperator! Semper Augusto. Str. 1-35 Bavčer, Martin: Vedno vzvišenemu rimskemu ccsarju Leopoldu. Str 1-31 SLOVENIJA na vojaJkem zemljevidu 1763-1787. Opisi. 2: Sekcije 189-191, 201-205, 212-216, 219, 220. (Vodja projekta, toponimija sekcij, indeks, redakcija Vincenc Rajšp. Transliteracija in prevod Majda Ficko, Marija Grabnar. Vladimir Kološa, Aleksandra Scrše.) Ljubljana (Znanstvenoraziskovalni center SAZU Si Arhiv Republike Slovenije) 1996. XXXVI + 328 str. + 19 zvd. 32 cm. ISBN 961-6182-22-6 (ZRC SAZU), ISBN 9616137-17-4 (Arhiv RS) CELJSKA knjiga listin L Listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341. [Zbral in uredil] Dušan Kos. Ljubljana (ZRC SAZU) & Celje (Muzej novejše zgodovine Celje) 1996. 296 str. llustr. 24 cm. ISBN 961-6182-23-4 (ZRC SAZU) RAVNIK, Mojca: Bratje, sestre, str niči, ze rrn an i. Družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski istri. (Urednik Vojo Likar 1 Ljubljana (ZRC SAZU) &. Koper (Lipa) 1996 306 sir Hustr. 25 cm. ISBN 961-6182-21-8 (ZRC SAZU) ŠKOCJANSKE jame, A contribution to bibliography compiled by Maja Kranjc. Postojna (TCarsi Research Institute ZRC SAZU) & Ljubljana (Slovenian Com mi sion for Unesco) 1996. 52 str. 21 cm ISBN 961-6182-10-2 (ZRC SAZU) Vsebina: Klemen-Krek. Zofija: Škocj an Caves - a phenomenon worth of being a part of the world natural heritage. Str. 3-4 Kranjc. Maja: Bibliography. Str. 5-49 V SUMMARY SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN 1996 In 1996 the most prominent evenls in the life of (he Academy were the assemblies, in total three assembly meetings, and scientific events exclusively organised by the Academy or in co-operation with related institutions. The first assembly meeting was held Feb 27. and was devoted to Finances. The financial statement for the previous year was passed and the financial plan for 1996 was adopted It also adopted the Rules on Elections of governing bodies, including members of the Presidency, pursuant to Art. 22 of the new Law on the Academy. The assembly abolished the Energy Committee attached to the Presidency, as was agreed with the cliairpersori of the Committee. The principal assembly meeting was convened on May 7, and on that occasion members elected the new leadership; the candidates were nominated in conformity with the new law and vverc elccied for a three-year term as follows; France Bernik, President; Robert Blrnc and Ciril Zlobec Vice-Presidents and the Secretary General Matija Drovenik. On the same occasion the Assembly elected, among four candidates, three new members or the Presidency, as prescribed by the new law. The new Presidency members are: Janez Biitis, Primož Ramovš and Lojze Vodovodu ik, The attendance at the elections was relatively high and the absent members, in keeping with the law, could cast their vote in writing. In total 86,8% of members took pari in the elections. The third assembly meeting, held Dec. 17, was devoted (o the question of committees as "special units" attached to the Presidency, as well as il deliberated and resolved the issue of the members of the Academy who were expelled or were forced to resign alter World War II. The Presidency , already ai its session held Feb. 26, emphasised that it considers those academicians as its members and condemned the wrong inflicted upon them. The Executive Board informed the public aboul this matter in a special statement published in Delo (April 6) and in Slovenec (April 13). Il expressed its disagreement with the interference of the post-war totalitarian authorities in the aJTairs of the Academy and called the State Assembly, as the legitimate successor of the past Popular Assembly of the Peoples' Republic of Slovenia, to redress more comprehensively the acts of injustice committed immediately after WW 11. In view of the fact that the Slate Assembly, during its 1992-1996 term, did not rcacl in any way to this public appeal the rehabilitation of the three members - Leonid Pitamic. Aleš Ušcničnik and Franc Vcber - should be understood as an ethically upright deed of the Academy. As such it would deserve greater attention from the mass media, even more so because the rehabilitation initiative arose from the membership and was adopted at the assembly meeting unanimously, without reservations, so that the three Academicians were also formally reinstated in the Tanks of the Academy membership with all pertaining honorary rights. Here meni i on should be made of the activities referring to the organisation of symposia. From Oct. 17-20 the International Symposium on Interpretation of the Holy Bible was heid under the scientific patronage of SASA and related institutions in Slovenia and abroad. The President was one of the three honorary sponsors of the Symposium, and Joze KraSovec was the President of the Organising Committee and lecturer at the Symposium. Seven other members of the Academy also participated at the Symposium. Lidija Andolsek-Jcras organised a post-congress symposium - afier the close of the First Congress of Slovenian Gynaecologists and Perinatologists which was devoted to ethics in gynaecology and perinalology (Oct. 23). The Academy participated, in its capacity of co-organizer, at the International Conference on Epithelium Hyperplastic Changes of the Throat Mucosa (Oct. 2830). Vinko Kambii launched this initiative, was president of the organising committee and the key-note speaker. When assessing the editorial activities we must take into consideration that SRC of S AS A has been fully implementing the editorial programme listed elsewhere. This year five works were exclusively SASA's, another three arc at present in prim of which one is still from last year. What's more, six publications were jointly published by SASA and the SRC, of which two are already behind schedule and are still in print. Despite the division of the editorial activity for SASA the total number is not negligible: eleven published works and six in print, The Academy's international activity is shifting from the stage of establishment of formal contractual contacts to a higher qualitative stage. At the end of the year we had written agreements of co-operation with nineteen academics of sciences, at present we are endeavouring to finalise such agreements with another four academies. A more concrete outline of co-operation is visible particularly in the relations with the European Academy of Sciences and Arts, with headquarters in Salzburg, and with the Croatian Academy of Sciences and Arts. The SASA President attended two ASAE Senate sessions and two ASAE assembly meetings in Salzburg (March 8-9 and July 7), and President Felix Unger paid a visit to Ljubljana and held a leclure on the topic; Role and Place of Academies of Sciences and Arts in The XXI Century (Oct. 9). The SASA President also visited Zagreb and in Europe House discussed with the President of CASC, Ivan Supek, the opportunities for future co-operation between the two academies The contacts with the European Scientific Foundation have become more numerous; in this organisation we are being successfully represented by two members: Kajetan Gantar in the Standing Committee for Humanities and Joie Trontelj in the Standing Committee for Medical Research. And in 1996 SASA has become a member of yet another scientific body i.e. the Inter-Academy Panel. In 1996 six members of the Academy passed away, namely academicians Sergij Vilfan, Bratko Krcft, Jancz MatjaSii and Anton Trstenjak and corresponding members Nikita i Tolstoj and Edhem Camo. At the end of 1996 the number of members is somewhat lower than the precceding year: 66 full members, 22 associate members and 83 corresponding members. FRANCE BERN1K THE PRESIDENCY President: France Bernik Vice-President: Robert Blinc Vice-President: Ciril Zlobec Secretary-General: Matija Drovenik The three members of the Presidency pursuant lo Art, 22 of the Law on the SASA: Jane?. Balis Primož Ramovš Lojze Vodovnik SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary. Zdravko Mlinar Head of Subsection of Historical Sciences: Rajko Bratož Head of Subsection of Social Sciences, Zdravko Mlinar SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Secretary Jane?- Orešnik SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Boštjan Žekš Head of Subsection ofMathematical, Physical and Chemical Sciences: Boštjan Žekš Head of Subsection of Technical Sciences: Peter Fajfar SECTION FOUR_Natural Sciences Secretary: Jože Maček SECTION FIVE_Arts Secretary Kajetan KpviČ SECTIONj>IX_Medical^Sciences Secretary, Lidija Andolšek Jeras Secretaries of the Sections are also members of the Presidency. MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE_Historical and Social Sciences Full Members Bajt, Aleksander, D. Econom.. born on February 27, 1921. Distinguished Professor of Economics, Faculty of Law, University of Ljubljana. Director, Economics Justkuie of the Faculty of Law, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 198). Full Member since April 23, 1987, Home. 1000 Ljubljana. PleterSntkova 32, Phone: 386 61/ 312-160. Office: 1000 Ljubljana, Economics Institute. Prešernova 21, 386 61 / 221-688. Fax: 386 61 /218-776. Ccvc. Emilijan, Ph. D., born on September 5, 1920 Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985, Home: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a. Phone: 386 61/ 575-904, Gabrovec. Stane, D Anchaeof Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987. Full Member since May 30, 1991 Home: 1000 Ljubljana, Hajdnhova 24, Phone: 386 61/ 126-18-16. Gestrin, Fcrdo. Ph. D., born on October 8. 1916. Emeritus Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana. Gestrinova 1. Phone: 386 61/ 321-313, Kyovsky, Rudi, L L D., born on August 17, 1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981 Home: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, Phone: 386 61/ 310-426, Majer, Boris, Ph.D.. born on March 20, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25. 1975, Full Member since April 24, 1981. Home. 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: 386 61/ 226-440. Mlinar, Zdravko, Ph.D.. born on April 24, 1933, Professor of Sociology , Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Pull Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pod lopoli 93, Phone: 386 61/ 331-032. Office. Faculiy of Social Sciences. 1000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad S, Phone: 386 61/ 168-14-61, Fa\: 386 61/ 168-23-29. 168-34-21, PI eter s ki. Janko, D, Sc., bora on February 1.1923. Professor of History. Faculiy of Arts and Scienccs, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18. 1989, Full Member since May 27, 1993 Home: 1000 Ljubljana, Štefanova 13. Phone: 386 61/219-162. Pretnar, Stojan, LL. D„ bom on January 23, 1909. Emeritus Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a. Phone 386 61/ 218-808. Rws, Veljko, Ph.D., born on December 8, 1929 Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: 386 61/573-589, Office. Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: 386 61/168-31-18, 168-31-22, Fax: 386 61/ 168-34-21. Vratuša, Anton, Ph.D.. born on February 21, 1915, Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978. Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana. Rimska 14, Phone: 386 61/ 210-188. Associate Members Bratuž, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of the Middle Ages, Faculty of Arts and Scienccs, University of Ljubljana Associate Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: 386 61/ 263-315, Office. Faculty of Arts and Sciences. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37, Hribar, Valentin. D of Political Sciences, bom on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1292 Ig. TomiSelj I A, Phone: 61/ 662-5(6, Office Faculty1 of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, ASkerCeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Melik, Vasiiij, Ph.D., born on January 17, 1921, Professor of Slovenian History of the 19th Century, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, relired. Associale Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana. Cankaijeva U, Phone: 386 61/ 222-544. Mlinarif, Joie, Ph.D., born on March 13, 1935. Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Home: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: 386 62/ 31-394. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, 2000 Maribor. KoroSka c, 160, Phone: 386 62/ 225-611, Fax: 386 62/ 281-80. Corresponding Members Beier, Friedrich-Karl, born on April 9, 1926. Director of the Max-Planck Institute for Foreign and International Patent Law, Copyright and Competition Law, Munich. Corresponding Member since June 6, 1983, Office: Max-Planck Institut, 81675 München 80, Siebertstrasse 3, Phone: 4989/9246-234, Germany. Bujas, Zoran, born on December 27, 1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, retired Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 10000 Zagreb, Kordmiska I, Phone: 385 1/579-455, Croatia, Fell, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute for Musicology at the University of Tübingen Corresponding Member since May 30, 1991. ' Home: 7400 Tübingen-Hirschau 5. Schützenstrasse 22, Phone: 49 70 /71-71-289, Germany Fischer von, Kun, born on April 25, 1913. Professor of Musicology at the University of Zürich, retired. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 8703 Erlenbach, Lauliolzstrasse 46, Switzerland. Flolzinger. Rudolf, born on Seplember 22, 1922. Director of the Institute of Musicology at the Graz University Corresponding Member since May 23, 1985, Home: 8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81, Austria. Fučič, Branko, bom on September 8, 1920 Scientific Adviser, Division for Architecture and Town Planning of Croatian Academy of Sciences and Arts, Rijeka, retired. Corresponding Member since May 18, 1989 Home: 51000 Rijeka. Opatijska 49, Croatia. Kossack, Georg. born on June 25, 1923 Professor of Prehistory and Antiquity. University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30, 1990 Home: 83083 Riedering. Pietzenkirchen 56 A, Phone: 49 80 /36-1342, Germany. Lukič, Radomir, bom on August 31, 1914. Professor of Theory of State and Law at the University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home 11000 Beograd, Suvoborska 17, YU. Miiller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925, Professor of Preliistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired, Corresponding Member si nee May 27, 1993. Home: 53 30 Am Limperichtsberg 30. Komgswinter 41, Phone: 4922/44-2285, Germany. P a vice vič, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History at the University of Titograd. Corresponding Member since March 10. 1977. Home: 81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, Monte Negro or 11000 Belgrade, Sindjcličeva 36/VII, Phone: 381 11/439-096. YU. Pcrovii, Slobodan, bom on September 10, 1930 Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Corresponding MeinbeT since April 23, 1987, Home: 11000 Belgrade, Miročka 6/25, Phone; 381 11 / 341-501. Office: Faculty of Law. 11000 Belgrade. Bulcvar revolucije 67, Phone 381 11 345-501, YU. Pirjcvcc, Jože, Ph.D., born on June I , 1940. Professor of European History1, Faculty of Philosophy, Triest, and Faculty of Political Sciences in Padua. Corresponding Member since June 6, 1995, Home: 34135 Trieste, via Coiumerciale.76, Phone: 39 40/ 420-817, Italy, Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History at t lie University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 9073 Viktring/Klagcnfurt, Kornbhunengassc 9, Phone: 43 463 / 27-00415, Austria. Si rot kovic Jakov, bora 011 November 7, 1922. Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb Corresponding Member since March 29, 1979. Home: ¡0000 Zagreb. MoSe Pijade 97 a. Croatia, Stefan«vič, Dimitrije, bom on November 25, 1929. Head of the Insdtutc of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Corresponding Member since April 23, 1987. Home. I 1000 Belgrade. Džordža VoSingtona 28 a, Phone: 38] 11/ 321-985; Office Phone: 381 11 / 639-033, YU. Straus, Jože. D. Se, born on 1938 Professor. Head of the Department for Foreign and International Patent, Copyright, and Competition Law of the Max-Planck Institute, Corresponding Member since June 6,1995. Office Max-Planck Institut, 81675 Miinchen, Sieberstrasse 3, Phone: 49 89/ 92-46-373. Fax: 49 89/ 92-46-247. Germany. Supičic, Ivo, born on July 18, 1928. Director of the Institute for Musicological Research of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Zagreb. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: 10000 Zagreb. Draškovičeva 27; Office; Croatian Academy of Sciences and Arts, 10000 Zagreb. Zrinski trg IL, Phone: 385-1/ 433-834, Fax: 385 1/ 433-383, Croatia. SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Full Members Bemik, France, Ph.D., born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary7 Sciences, S AS A Research Centre, Ljubljana President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992. Associate Member since June 6. 1983, Full Member since April 23, 1987, Home: 1000 Ljubljana, Židovska 1. Phone: 386 61/ 125-03-65. Office: S AS A, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, 125-5247, Fax: 386 61/ 125-34-39, 125-34-23. Jakopin. Franc, Ph.D., born on September 29, 1921 Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language, S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana. Vodnikova 4, Phone: 386 61/ 553-288, Kermauner, Taras, Ph.D., bom on April 13, 1930. Philosopher, Free lance Writer. Literary Historian. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: 6210 Sežana. Avbcr 8. Kos, Janko, Ph D., born March 9, 1931. Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, PleterSnikova 1, Phone: 386 61/ 314-614. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37 KraSovec, Jože, Sc.BD., Ph.D., Tli.D and Anth Rcl D , born on April 20, 1944 Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana. Delničarjeva 1, Phone: 386 61/ 310-785, fax: 386 61/ 133-04-05. Office: Faculty of Theology, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: 386 61/312593, 132-91-97, Fax: 386 61/ 132-92-65. Logar, Valentin, Ph., D., bom on February 11. 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of Ihe Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 13, 1972, Full Member since April 24, 1981. Home 1000 Ljubljana. Ilirska 4. Phone: 386 61/ 321-004, Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), bom on October 4, 1920. Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981, Home: 1000 Ljubljana. Zvonarska 9. Phone: 386 61/ 216-792. Orešnik, Janez, Ph.D , bom on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 11)00 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: 386 61/ 125-54-45. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Paternu, Boris, Ph.D.. bom on June 5, 1926. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Videinska 5, Phone: 386 61/554-628. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/125-93-37. Stanonik, Janez, Ph D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired-Associate Member since April 21, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana. Zvonarska J3. Phone: 386 63 / 216-692, Zadravec. Franc, PhD,, bom on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slavic Literature. Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Prijaieljeva 9, Phone: 386 61/218-820 Associate Members Gantar, Kajetan, Ph.D., born on October 11, 1930. Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: 386 61/ 140-90-60. Ofßce: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37. Matičetov. Milko, Ph.D,, born on September 10, 1919, Scientific Adviser at the Institute of the Slovene Ethnology, S AS A Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: 386 61/ 226-352, Pogačnik. Jože, Ph.D., bom on March 14, 1933. Professor of Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, retired. Associate Member since May 27, 1993, Home: 2000 Maribor, Koroška 118. Phone: 386 62/ 223-401 Office: Faculty of Pedagogy. 2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: 386 62! 22-56-11, Fax: 386 62/28-180. E-Mail: dekanat pfinbrt^uni-mb.si Toporišič. Jožo, D.Sc., bom on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Šarhova 18. Phone: 386 61/ 341-197. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37 Corresponding Members Cooper, Henry R. Jr., bom on September 30, 1946 Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature, Univcrsily of Bloomiiigton, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: Bloomington, 929 Manor Rd, 47401 Indiana, USA, Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures. Bloomington, Ballantme Hall 502, Indiana 47405-6616, Phone 1 812 / 8552608, Fax: I 812/855-2107, E-Mail: iuslavic@indiana.edu, USA. Flaker, Aleksandar, born on July 24. 1924. Professor of Slavic Lilerature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Memher since April 23, 1987. Home: 10000 Zagreb, Vočarska 110, Croatia. Frangeš. Ivo, born on April 15, 1920, Professor of Newer Croatian Literature, Faculty7 of Ans and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983 Home: 10000 Zagreb, Ul. grada Vukovara 236 a. Phone: 385 1/ 514-228, Croatia. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages arid Literature, Institute for Slavic Studies, Justus Liebig University, Giessen, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paul-Huttcn-Ring 31, D-35415 Pohlhcim 5, Phone: 49 6403-63802, Germany. Criekai-Radulovič. Irena, born on January 19, 1922, Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6, 1983 Home: 11000 Belgrade, Molerova 35, Phone: 381 11/ 440-203, YU. [vid, Milka, bom on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Langu-ges, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 381 11/ 322-501, YU. Ivič, Pavle, born on December 1, 1924 Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Belgrade. Conesponding Member since March 29, 1979 Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 381 11/ 322-50l.YU, Konstantinovic, Zoran, born on June 5, 1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired Conesponding Member since May 18, 1989. Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenchafi, A-6020. Innsbruck. Innrain 52, Austria. Kravar, Miroslav, born on April 6, 1914. Professor of Classical Philology and Croatian Language, University of Zadar and University of Bonn, retired. Corresponding Member since May 23, 1985, Home: 57000 Zadar, UI Borisa Kidriča 4, Phone: 385 57/ 433-234, Croatia. Kretzcnbadu-r, Leopold, bom on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University' of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Home: A-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: 43 3182-7665, Austria. Leeming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages. University of London, retired, Corresponding Member since May 23, 1985, Home: 47, Linkside. London N-12 7LE, Phone: 48 81/ 34-66-577, England. Lencck. Rado L., born on Octobcr 3, 1921, Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: 560 Riverside Drive. New York. N. Y„ 10027, Phone & Fax: 1 212 749 1002. Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Langu-ges. 708 Hamilton Hall, New York, N. Y. 10027, USA. Martinuvit, Juraj, born on May 24, 1936 Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Office: Institute of Languages and Literature, 71000 Sarajevo, Hasana Kikita 12, Bosnia and Herzegovina. Neuhiimcr, Rudolf, born on June 17, 1933. Professor of Slavic Studies, Institute of Slavic Languages and Literature. University of fClagenftjrt. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 9021 Klagenfurt. Linscngasse 60, Austria. Office: Slavistic Institute, University of Klagenfurt, Phone: 43 463 / 270-0318, Fax: 43 463 /270-03-22, Austria. Svanc, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature. University of Arhus. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 8520 Lystrup, Enebakken 4, Denmark SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members Clitic Robert, D. Phys, Sc., born on October 31. 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of SASA since Octobcr 2, 1980. Home: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: 386 61/315-213. Office: Jozef Stefan Institute, 1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: 386 61/17733-44, 177-39-00. Fax: 386 61/ 219-385; SASA. 1000 Ljubljana. Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/125-34-23. Ilolar, Davorin, D, Clieui. Sc.. born on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry . Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: 1000 Ljubljana, IgriSka 2, Phone: 386 61/210-828. Fajfar, Peter, D, Techn. Sc.. boru on May 27. 1943. Professor of Stmctural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Puharjcva 6. Phone: 386 61/219-852. Office: FGG. 1000 Ljubljana, Jamova 2. Phone: 386 61/176-85-92. 176-86-02. Fax: 38661/ 125-06-93, 125-06-81; E-Mail: pcter.fajfari(j}ikpir fagg. um-lj.si Glnhevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23. 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana. Tmovska 2, Phone: 386 61/ 212-067. Office: FMF, Dep. of Mathematics and Mechanics, 1000 Ljubljana. Jadrauska 19, Phone: 386 61/ 176-65-48, Fax: 386 61/217-281, E-Mail: josip.globevuik ififrtif unj-ljsi Gnlie. Ljubo. D Chew, Sc., born on July 2, 1932. Professor of Inorganic Chemistry; Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana Associate Member since May 18. 1989. Full Member since May 27, 1993, Home: 1000 Ljubljana. Na pcii 4. Phone: 386 61/445-349 Office: FKKT 10(H) Ljubljana. ASker&rva 5, Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax: 386 61/ 125-82-20, E-mail: Ijubo.golie@um-lj.si Gosar, Peter, D Phys Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: 1000 Ljubljana, Mirje 21. Phone: 386 61/211-019. Gyergyek, Ludvik, D Techn Sc., D li, c , born on September 2. 1922 Emeritus Professor of Network Systems and In formal ion Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science. University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 198J, Full Member since April 23, 1987, Home: J 000 Ljubljana. Pod akacijami 23, Phone: 386 61/ 272-390. Hadzi, DuSan, D. Chem. Sc., Ph D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home: 1000Ljubljana, Teslova 2L Phone: 386 61/ 125-47-59. Peklenik. Janez, D, Eng., born on June 11, 1926. Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979 Home: 1L13 Ljubljana, Rodiieva 3, Phone: 386 61/ 348-500. Office: Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana. ASkerfcva 6, Phone: 386 61/ 177-12-00, 223-224, Fax: 386 61/ 218-567. .Slanuvnik, Branko, D. Chem. Sc., bom on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30. 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1360 Vrhmka, Tiimca 26. Phone: 386 61/ 751-140 Office: FKKT, 1000 Ljubljana, ASketfeva 5, Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax: 386 61/ 125-82-20. Suklje, Lujo, D Eng., bom on September 21, 1910. Emeritus Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 20, 1979. Home: 1000 Ljubljana, Gregorii£eva 13, Phone: 386 61/ 125-53-74, Tisler, Miha, D. Chem. Sc., bom on September 18, 1926, Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home 1351 Bre/xjvica pn Ljubljam. Pod Gradom 32, Phone: 386 61/653-264, Office: FKKT, 1000 Ljubljana, A£kcr£eva 5, Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax: 386 61/ 125-82-20, Vidav, Ivan, Ph.D., bom on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962, Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 386 61/ 321-303. Voduvnik. Lojze, D. Phys. Sc., bora on September 6, 1933 Professor of Biocybcr-netics, Faculty of Electrical Engineering and Computer Scicncc, University of Ljubljana, Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home; 1231 Ljubljana, Pot v Čeželj 16, Phone: 386 61/ 372-213. Office: Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/176-84-59, Fax: 386 61/126-46-58, EMail: vodovnik@svanui.ie. uni-Jj. si Žekš. BoŠljan, D. Pliys. Sc., born on June 26, 1940, Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana. Trubarjeva 77, Phone: 386 61/ 329-293. Office: Institute of Biophysics, 1000 Ljubljana, Lipifieva 2, Phone: 386 61/ 314-127, Fax: 386 61/131-51-27, E-Mail: bostjanfa)biofi/.inf.um-lj si Associate Members Grabeč. Igor, D. Phys. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty ofMechanical Engineering, University of Ljubljana Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: 386 61/ 263-718. Office: Facultv of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 6. Phone: 386 61/ 177-12-00. Fax: 386 61/ 218-567, E-Mail; igor.grabec@fs.uni-Ij.si Kernel, Gabrijel, D, Phys. Sc., bom on September 14, 1932. Professor of Physics. Faculty of Physics and Mathematics, University of Ljubljana. Associate Member since lune 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: 386 61/125-96-61, Office: FMF, 1000 Ljubljana. Jadranska 19, Phone: 386 61/176-65-74, 17737-95; Fav: 386 61/125-70-74, 217-281, E-Mail: gabri;el kernel@ijs,si Kralj. Alojz, D Sc., born on March 12, 1937, Professor of Biomedical Technology, Biomechanics and Computer Sciences, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science. University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993. Home: 1231 Ljubljana. Planinska 26, Phone: 386 61/ 374-825. Office: Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/176-84-U, Fax: 386 61/126-46-30 or University of Ljubljana, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, Phone: 386 61/125-4117, Fax: 386 61/125-40-53. Corresponding Members Balenovic, KrcSiinir, born on May 17, 1914. Professor or Organic Chemistry and Biochemistry at the University of Zagreb and Head of Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy of Sciences and Arts. Zagreb. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 10000 Zagreb, Zvijezda 7, Croatia. Barton, Derek Harold Richard, born on September 8, 1918. Distinguished Professor of Chemistry at the Texas A&M University. College Station, Texas. Nobel Prize for Chemistry, 1969. Corresponding Member smce May 23, 1985. Office: TAMU, Dep. of Chemistry, College Station, 77843 Texas , USA Bnriscvic, Nikolaj A., born on September 21, 1923, Professor at the Department of Physics and Mathematics, University of Minsk, Corresponding Member since April 24, 1981 Office: Belomssian Academy of Sciences, 220072 Minsk, F. Scoryna Av 66, Belarus iiratns, Savo, born on July 28, 1926, Professor of Theoretical Physics of Liquids. Laboraloty of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Cune, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15, 4, Place-Jussieu, 75252 Paris-Cédex 05, Phone: 33 1/ 4329-5574, France. Despic, Aleksandar, born on January 6, 1927, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Corresponding Member since March 25, 1976, Home: 11000 Belgrade, Vlajkoviàeva 13/11/6, Office: Faculty of Technology, 11000 Belgrade, Kamegijeva 4-1V, YU. Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: 385 1/421-982, Croatia. Hahn. Erwin Louis, born on June 9, 1921 Professor of Physics, University of Barkeley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, Berkeley, 94720 California, USA. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923, Professor of Statics, Faculty of Civil Engincering, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 110(X) Belgrade, Telovska 72, Phone: 381 II/ 401-656, YU. Merchant, Eugene My I on, bom on May 6, 1913, Senior Consultant. Institute of Advanced Manufacturing Sciences, lue Edison Technology Center. Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Ill Edison Drive, Cincinnati. Ohio, Phone: I 513/ 458-20-67, Fax: I 51/ 948-21-09, USA. Mihailovič, Mihajlo Lj., born on January 22, 1924. Professor or Organic Chemistry1, Faculty of Natural Sciences and Mat hematics. University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976. Home; 11000 Belgrade, UI. Srpskih vladara 6/II, Phone: 381 11/688-128.YU Müller, Karl Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Sol id-Slate Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: IBM Zürich Research Laboratory, Säum erst rasse 4, CH - 8803 Rü sc h -Iikon, Zurich, Phone: 41 1/72-48-237, Switzerland. Pnvh, Dušan, bom on August 20, 1932 Scientific Member, Member of Collegium, and Di reel or of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics. Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March ¡0, 1977, Office: Max-Planck Institut fur Kernphysik, 69 Heidelberg 1. p.f, 103980. Phone: 49 622 1/516-272/270. Fax: 49 622 1/51-65-40, Germany. Prelos. Vladimir, born on July 23, 1906. Head of the Laboratory1 for Organic Chemistry of the Swiss High Technical School, Zurich, retired Nobel Prize for Chemistry', 1975. Corresponding Member since March 29. 1979. Home: 8002 Zurich, Bellanalstrasse 33. Switzerland. Rao, Chintamani Nagcs Ramachandra, boru on June 30, 1934. Professor of Chemistry, Director and President or the Indian Science Institute, Jawaharlal Nehru Center for Advanced Science Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office Indian Institute of Science, Bangalore 560012, India, Stankowski. Jan, born on January I, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics. Polish Academy of Sciences, Poznan. Corresponding Member since May 27, 1993, Office: institute of Molecular Physics of PAN, Poznan, Poland Tomovic, Rajko, bom on Jamjar, [, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty1 of Electrical Engineering, University of Belgrade. Corresponding Member since May 18. 1989. Home: 11000 Belgrade, Proleterskih bngada 25/11, YU. Waugh. Jolm S., boni on April 25, 1929, Professor of the Physical Chemistry at the Massachusetts Inslitule of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MTL Cambridge, Mass, USA SECTION FOUR Natural Sciences Full Members Drovenik, Malija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits & Coal Microscopy, Faculty of Nalural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987 SASA Secretary-Gcneral since May 14, 1992 Home: 1 OLK) Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: 386 61/343-435. Office: SASA, 1000 Ljubljana. Novi trg 3, Phone 386 61/125-60-68. Fax: 386 61/125-34-23, Gams. l\an, D. Sc., bom on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: 386 61/341-846. Grafenauer Stanko, D Tech, Sc., bom on May 13, 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Nalural Sciences and Technology, University or Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: 4294 Krize, SeniCno 84, Phone: 386 64/57-984, Matek, Joze, D Agr. Sc., D, Econ., D. Hist Sc., born on October 28, 1929. Professor of Phylopalhoiogy and Phytopharma™!ogy, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana, JeraniiCeva 12. Phone: 386 61/152-35-31. Office: Biotechnical Faculty, 1000 Ljubljana, Jammkarjeva 101, Phone: 386 61/123-11-61, 263-770, Fax: 386 61/ 123-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D,, Botanist-Taxonomist, bom on November 10, 1920. Scientific Adviser, Jo van Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member sincc June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana. Valvasorjeva 5, Phone: 3 B6 61/214-659 Plenior, Mario, D. Sc., bora on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991, Home: 4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone 386 64/714-112. Tur usek. Dragica, D, Sc., Palaeontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser, Ivan Rakovec Institute of Palaeontology. S AS A Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member sincc May 23, 1985, Full Member sincc May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone: 386 61/331-834, Vri še r, Igor. D. Sc., bom on January1 13, 1930. Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993, Home: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: 386 61/271-030. Office: Faculty of Arts and Sciences. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/176-92-00," 176-92-44, Fax: 386 61/125-93-37. Associate Members Go gala, Matija. D. Sc., born on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Museum of Natural Sciences. Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Home: 1351 Brezovica, Pot na Tifnico 6, Phone: 386 61/654-444, Office: Museum of Natural Sciences, 1000 Ljubljana, Muzejska 1, Phone: 386 61/125-84-72, 218-886. 211-670, Fax: 386 61/218-846. E-Mail: ma tija.gogala @uni-lj.si; matija.gogalatSJguest.ames.si Kratijc. Andrej, D.Sc., born on November 5, 1943, Scientific Adviser and Head of die Karst Research Institute. SASA Research Centre Associate Member since June 6, 1995. Home: 6230 Poslojna, Rozna ul 6, Phone: 386 67/21-502. Office: The Karst Research Institute, 6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: 386 67/24-781, Fax: 386 67/23-965, E-Mail: izrk@zrc*sazu.si Scrcelj, Alojz, D Sc., Palynologist. born on December 8, 1921 Scientific Adviser. Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18. 1989. Home: 1000 Ljubljana. TrzaSka 51. Phone: 386 61/ 263-224. Zupan£ii, Milja, D. Sc., Phytocoeuologist, born on December 25, 1931, Scientific Adviser. Jo van Hadzi Institute of Biology, S AS A Research Cenlre, Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana. Trubaijeva 61, Phone: 386 61/ 132-41-66. Office: SASA Research Centre. 1000 Ljubljana. Gosposka 13, Phone: 386 61/125-60-68, Faks: 3 86 61/125-52-53. Corresponding Members llerak, Milan, born on March 5, 1917, Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired, Corresponding Member since May 30, 1991. Home 10000 Zagreb, Zvonimirova 28, 385 1/413-088, Croatia Hottingcr. Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology. Basel University, Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Geologisch-Palaenlologisches Instituí, CH-4356 Basel, Bcrnoulli-strasse 32. Phone: 41-61/26-73-593, Switzerland, Karamata. Stcvan, born on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 11080 Zcmun, Ul. Maiije Gupca 17, YU, Lorkovic. Zdravko, boni on January 3, 1900. Professor of Biology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired Corresponding Member since May 30. 1991. Home: 10000 Zagreb, Cvjetno naselje 25/111, Croatia, Micevski. Kiril. born on April 29, 1926. Professor of Planl Systematical i on and Geobotanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Skopje. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Macedonian Academy of Sciences and Arts. 91000 Skopje, Bulevar K Misirkov bb, Macedonia. Poldini, Livio, born on September 7, 1930, Professor of Plant Ecology, University of Triest Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Univcrsita degli Studi di Trieste, D i parti mentó di Biología, 34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: 39 40/676-38-82, Fax: 39 40/568-855, Italy Petsi, Marton. boni on December 29, 1929, Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute. Budapest. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: Geographical Research Institute of HAS, P.O. Box 64. Andrassy ut. 62, 1388 Budapest. Hungary . Rechinger, Karl Hein/., born on October 16, 1906. Court Councillor and Director of the Natural Sciences Museum, Vienna, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 1130 Vienna, Beckgasse 22/2, Austria, Stcvannvie, Petar, bom on June 3, 1914. Professor of Geology ai the Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since March 30, 1975, Office: 11000 Belgrade, F. Kljajica 26, YU. SECTION FIVE_Arts Full Mem Iters Bemik, Janez, Painter. Grapliic Artist, bora on September 6, 1933. Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana. Komenskega 8, Phone: 386 61/ 311-766. Or: 4274 Žirovnica. Brezuica 41 A, Phone: 386 64/ 802-105. Kovič, Kajetan, Poet. Writer, Translator, born on October 21, 1931. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, PleierSnikova 13. Phone: 386 61/ 310-589. Krek. Uroš, Composer, bora on May 21, 1922. Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 4248 Lesce. Na vrtači 5, Phone: 386 64/718-091 LebiČ, Lojze, Composer and Conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Ul. bratov UČakar 134, Phone: 386 61/ 571-281 Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2, Phone: 386 61/176-92-00, Fax: 386 61/125-93-87. Menart, Janez, Poet and Translator, born on September 29, 1929. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: 386 6!/ 313-331. Ml he lie, France, Painter, born on Apnl 27, 1907, Professor of Painting and Drawing, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Full Member since February 6, 1%3. Home: 1000 Ljubljana, Aškerčeva 15, Phone: 386 61/221-183, Mihelič, Milan, Free-lance Architect, born on July 20, 1925. Associate Member since Apnl 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: 386 61/ 320-515. Office: Studio AB, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: 386 61/311-438. lYfmatti. Ivan, Poet and Translator, born on March 22, ¡924. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: 386 61/216-735. mors, Primož. Composer, born on March 20, 1921. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, Slovenska 1, Phone: 386 61/ 125-33-66, Trsar, Drago, Sculptor, born on April 27. 1927. Professor of Sculpture. Academy of Fine Arts. University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member smcc June 6. 1995. Home: 1000 Ljubljana, Cesta na Roi.nik 25, Phone: 386 61/ 213-928 Office: Faculty of Fine Arts, 1000 Ljubljana, Eijavčeva 23, Phone: 386 61/ 212-726, Fax: 386 61/259-071. Zlobec, Ciril, Poet, Publicist and Translator, bom on July 4, 1925, Member of the former Presidency of the Republic of Slovenia, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989 S AS A Vice-President since May 14, 1992. Home: 1000 Ljubljana, VoSnjakova 10, Phone: 386 61/ 3 12-876. Office: S ASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 386 6 i/ 125*34-23. Associate Members Hietig, Andre}, Writer, born on February 17, 1925, Associate Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana, BratOvSeva ploSiad 24, Phone: 386 61/342-472. Jani ar. Drago, Writer, bom on April 13, 1948. Secretary1 of Slovenska matica (Slovenian Society)» Ljubljana Associate Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana. Štihova 2, Phone: 386 61/ 132-3,1-22. Office: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: 386 61/214-200, Fax: 386 61/214-227, Jcmcc, Andrej, Painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana Associate Member since June 6, 1995. Home: 4274 Žirovnica. Zabreznica 40 b. Phone/Fax: 3«6 64/802-166. Office: Studio, 1000 Ljubljana. Prešernova 12, Phone: 386 61/225-761 or Academy of Fine Arts. 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: 386 61/212-726, Fax: 386 61/219-071. Zajc, Dane. Poet, Playwright and Essayist, born on October 26, 1929. Associate Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: 386 61/225-407. Corresponding Members Renhart FrantiSek, bom on September 10, 1924. Critic and Translator of Slovenian Literature. Prague. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 10600 Praha, Jahodova 27, Czech Republic B raj die, Ivan, bom on June 16, 1924, Wriler and Translator of Slovenian Literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: 10000 Zagreb, Dalmatmska 12, Croatia. Cilensek, lohann, bom on December 4, 1913. Composer Professor at I he Franz Liszt High School for Music, Weimar, retired Corresponding Member since February 7, 1967. Home. 5082 Erfurt, Hochheimer Sir. 48. Germany. Handkc, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 5020 Salzburg, Monchberg 17/A, Austria. Hrymyi, Vil, bom on June 7, 1925. Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev Corresponding Member since May 30, 1991, Home: Kijev-54, ul. Ckalov 52/49, Ukraina. Li pus. Florjan, born on Mav 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: A-9133 MiklavCevo/Miklauzhof, Sele/Siclacb 52, Austria. Matiiii, Jane/, born on June 3, 1926. Composer and Professor of Analysis of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 75019 Paris. 40, Avenue Sccrotan, Phone: 33 1/420-14-213, France. Merku, Pavle, born on July 12, 1927, Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio 'Trieste A", retired. Corresponding Member since May 23. 1985. Home: 1-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: 39 40/944-477, Italy. Mihalic, Slavko, Poet, born on March 16, 1928. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: 10000 Zagreb, Banjavticeva 24, Croatia. Moboroviiii, Andre, bom on July 12, 1913 Professor of Architecture. Faculty of Architecture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 10000 Zagreb, Toniislavov trg 21, Croatia. Mu£ic, Zoran, born on February 12, 1909. Painter. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: 75007 Paris, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/455-69-117, France, Pahor. Boris, born on August 26, 1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, J 993, Home: 34136 Trieste, Salita a Contovello 23, Phone: 39 40/422-082, Italy Podrccca. Boris, bom on January 30, 1940. Director of the Institute Rauui-gestalliing und Entwerfcn, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987, Home: 1180 Vienna, Edelhofgasse 10, Phone: 43 1/4797-368. Fax: 43 1/4796-(109, Austria. Rajicic, Stanojlo. born on December 16, 1910. Composer. Professor at the Academy of Music, Belgrade, retired. Corresponding Member since March 20, 1975. Home: 11000 Belgrade, Narodnog fronta 60. YU. Re hula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Triest, retired. Corresponding Member since May 27, [993. Home: 34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: 39 40/213-687, Italy. Spacal. Lojze Luigi, bom on June 15, 1907. Free-lance Painter and Graphic Artist, Trieste. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 34139 Trieste, Piazza Venczia 4, Phone: 39 40/304-663, Italy or 6223 Komcn, Skrbina pri Komnu 24, Phone: 386 67/78-518. Slovenia. SECTION SIX_Medical Sciences Full Members Andolšek-Jeras. Lidija, D, Sc., born on July 30, 1929. Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, 64, Phone 386 61/216-044. Office; Gynaecological Clinic, 1000 Ljubljana, Šlajmerjeva. 3, Phone: 386 61/ 140-31-01, loc. 200, 140-11-51, Fax: 386 61/ 140-11-10. Bat is, Janez, D. Sc., born on March 15, 1919 Emeritus Professor of Microbiology, Veterinarj' Faculty, University or Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6,1983. Home: 1000 Ljubljana, Slovenska 55, Phone: 386 61/326-526. Office. SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, 386 61/125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Brzin, Miroslav, D. Sc., bom on April 13, 1923. Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home: 1000 Ljubljana. Presetmkova 1, Phone: 386 61/ 344-502. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23. Dolenc, Vinko V., D Sc., born on June 29, 1940 Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993, Home: 1000 Ljubljana, Ul, bratov Učakar 60. Office: Clinic of Neuro-Surgery. 1000 Ljubljana. Zaloška 7, Phone: 386 61/ 329-494, Fax: 386 61/133-41-63, Fettieh. Janez, D. Sc., born on October 9, i 921. Professor of Dermatovcnerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home: 1000 Ljubljana, Veselova 19, Phone: 386 61/126-43-00 Kambič, Vinko, D. Sc., born on April 7, 1920. Emeritus Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 19S5, Full Member since May 18, 1989. Home: 1000 Ljubljana. Levčeva 6, Phone: 386 61/213-868. Milčinski, Lev, D. Sc., born on June 23, 1916 Emeritus Professor of Psychiatry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member sincc June 6, 1983. Home: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, Phone: 386 61/210-839. Novak. Franc, D. Sc., born on June 2, 1908. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana Associate Member Since December 22, 1961, Full Member since February 5, 1970. Home: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 7. Phone: 386 61/214-523. T run tel j, Jože, D Sc, boni on June 1, 1939. Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana Associate Member since May 30, 1991, Full Member sincc June 6, 1995. Home: 1355 Ljubljana. Polhov Gradec 99, Plionc: 386 61/645-009 Office Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology. 1105 Ljubljana. Zaloška 7, Phone: 386 61/ 316-152, 329-646, Fax: 386 61/302-771. E-Mail: j oze-trontelj@uikn. mf. Župančič, Andrej O., D, Med., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964. Full Member since February 5, 1970. Home: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: 386 61/216-974 Associate Members Ferluga, DuSan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sincc May 27, 1993. Home: 1000Ljubljana, VMurglah 111, Phone: 386 61/332-944. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, 1105 Ljubljana, Korytkova 2, Phone: 386 61/ 140-30-42, Fax: 386 61/ 301-816. Kordas. Marjan, D. Sc., born on August 17, 193!. Professor of Pathological Physiology , Faculty of Medicinc, University of Ljubljana. Associate Member since June (5, 1995. Home: 1009 Ljubljana, llirska 8, Phone: 386 61/322-496, Office: Institute of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, 1105 Ljubljana, ZaloSka 4, Phone: 386 61/ 310-841, 312-721. Fax: 386 61/302-272 E -Mai 1: maijan ko rdasrSjpafi. inf. uni-lj-si Svetina, SaSa, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, GradiSie 6. Office: Institute of Biophysics, 1105 Ljubljana, LipiCeva 2, Phone: 386 61/ 314-127. Fax: 386 61/131-51-27, Corresponding Members DimitrijeviC. Milan, born on January 27, 193 ], Vivian L. Smith Professor and Head, Division of Restorative Neurology and Human Neurobiology. Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821. Houston, 1 Baylor Pla/a. 77030 Texas, USA. Lajtha. Abel, born on September 29, 1922. Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry. the N S Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: N. S. Kline Institute, Orangeburg, NY 10962-2210, Phone: 1 914/ 36561-05, Fax: 1 914 / 365-61-07, USA. McLaren, Anne, born March 26, 1927. Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, Cambridge CB2, IQR, England. Milii, Emili. Joseph, bora on May 27, 1931. Professor of Physiology , Department of Physiology, Professor of Experimental Medicine and Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P Q, Corresponding Member since June 6, 1983. Office Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q.C. H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483, Canada. Negovski, Vladimir A., bora on March 19, 1909. Director of Institute for General Reanimaiology, Academy of Medical Sciences, retired, Moscow, Corresponding Member since June 6, 1983, Office; Insiiluie for General Reanimaiology, 103031 Moscow. 25 Petrovka Street Str. 9. Building 2. Russia. Prukop. Otto, born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicinc, Humboldt University, Berlin, Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office; Inslilul fur gerichlliche Medizin, 104 Berlin, Hannoverischc Strasse 6, Phone: 49 30/ 2827-725, Germany Safar, Peter, bom on April 12, 1924, Professor of Reanimaiology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh. PA. Corresponding Member since June 6, 1983. Office: Resuscitation R. C„ Pittsburgh. 3434 Fifth Avenue, 2nd Floor, 15260 Pennsylvania, USA Linger, Felix, born on March 2, 1946, Head of Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg and President of Academiae Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Acadeinia Scientiarum et Artium Europaea. Waagplatz 3. A-5020 Salzburg. Austria. Volkov, Mstislav VasiJjevit, born on 1923 Director of the Central Institute of Traumatology and Orthopedics N.N. Priorov, Moscow. Corresponding Member since February 7, 1968 Home: Moscow A 229, ul Priorova 10, Russia LIBRARY The SASA Library worked intensively on ils programme and lias implemented it in spite of the encountered problems (Jack of storage room, shortage of personnel) due 10 ¡is efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of Ihe Library staff and management. The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well It is organised as cenlral library, working also for 17 smaller library-units of Scienlific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SRS SASA). The SASA Library prepares personal bibliographies for all researches of SRS SASA too. Publications and duplicate stock exchange established with 1566 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities In 1996, the Library collection was increased for 9018 units, 3703 on the basis of exchange, 2357 donations, 1460 purchases and 1498 obligatory editions. At the end of the year, ibe Library collections comprised 431230 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC)). The computer-aided data base of foreign monograph publications holds a total of 12948 entries. There is also a daia base of periodicals received by the SASA Library containing 3067 items: 191 titles of Slovene and 2876 titles of foreign periodical publications. In 199L the Library took pari in shared cataloguing system, now called COB1SS We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of information sciences of the University ofMaribor. In 1996, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 7!111 entries, precisely for 4593 entries of monograph publications, 456 entries of serial publications, 1670 entries of articles, and 292 entries of completed and other (in libraries) unaeccssiblc works. At the end of the year, our local data base holds a total of 22376 entries, precisely Tor 16499 entries of monograph publications, 3112 entries of serial publications. 2472 entries of articles, and 293 entries of completed and other (in libraries) unaccessiblc works, The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing ¿bulletin and newsletters. lis collection is accessible to one and all. either in its reading room or for home-use. In total, Ihe Library has lent oul 27178 works lo 2920 readers, and has recorded 7100 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends llie SASA publications to. was revised in 1996 too. It comprises 1566 addressees for regular exchange (1462 from abroad and 104 from Slovenia), 60 for reviews, 131 addressees receiving publications as gifts and 88 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 22 employees, 17 of (hern enlisted as the professionals. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI I. ORGANIZACIJA UPRAVNI ODBOR ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU Predsednik: dr. Andrej Aleksej Kranjc Člani: akad, prof. dr. Jane/. Oreioik, SAZU akad. prof. dr. Matija Drovenik, SAZU akad prof. dr. Ferdo Gestrin, SAZU akad, prof. dr. Jože Maček, SAZU dr Stojan Sorčan. MZT dr Metka Culiberg, ZRC SAZU dr. Darko Dolinar. ZRC SAZU dr, France Novak, ZRC SAZU dr. Mojca Ravnik, ZRC SAZU dr. Eva Hob., ZRC SAZU DIREKTOR dr Oto Luthar Svetovalci direktorja: dr Darko Dolinar, dr Janez Dular. dr. Špela Goričan (do 11. 7.), dr. RadoRiha. Upravna direktorica: Zvojika Pere ZNANSTVENI SVET Predsednik: dr, Milan Orožen Adamič Člani: dr, Marjan Drnovšek, ZRC SAZU dr. Vaija Cvetko Orešnik, ZRC SAZU dr. Božidar Drovenik. ZRC SAZU dr. Špela Goričan, ZRC SAZU dr. Damjan Prelovšek, ZRC SAZU dr Jurij Snoj, ZRC SAZU dr Tadej Slabe, ZRC SAZU dr Marko Terseglav. ZRC SAZU akad. prof dr. Boštjan ŽckS, SAZU KOLEGIJ Direktor dr Oto Luthar, Zvonka Pere, upravna direktorica; predstojniki inštitutov dr Vaija Cvetko Orešnik, dr. Anton Cevc. dr, Andraž Čarni, dr, Darko Dolinar. dr Janez Dular, dr. Špela Goričan. dr. Maijetka Golež, dr. Irena Gantar Godi na, dr Ivan KJemenčič, dr Drago Perko, dr. Damjan Prelovšek, dr. Vincenc Rajšp, dr Rado Riha, dr. Tadej Slabe, vodja Avdiovizualnega laboratorija dr. Naško Križnar. vodja Prostorskoinformacijske enote dr. Zoran Staučič ZALOŽNIŠKI SVET Vodja založniškega programa dr Vojislav Likar Tehnična urednica: Milojka Za lik Huzjan Člani: Jože Faganel, mag Tomaž Faganel, mag. Jurij Fikfak. dr Marjctka Golež, dr. Eva Holz, Janez Keber. dr Martin Knez, mag. Adrijan Košir, dr. Naško Križnar, dr, Ana Lavrič, dr, Milan Orožen Adamič, dr. Rajko Slapnik, dr. Zoran Stančič, dr Matjela Šašel Kos, dr. Janja Žitnik. KOMISIJA ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ Predsednik, dr. Andrej Kranj c. izr član SAZU Člani: dr Dragan Božič, dr Božo Otorepcc, Zvonka Pere. akademkinja dr Dragica Turnšck TAJNIŠTVO Vodja računovodstva: Ana Kejžar Samostojna referentka za finančno knjigovodstvo : Maijeta Hegler Blagajničarka - likvidatorka: Tanja Pavčič Vodja kadrovske službe: Vi slava Lovše Vodja računalniškega centra - sistemski inženir Uroš Parazajda Višja tajnica Alenka Koren Referenta Maja Stipar, Branko Vidmar Samostojni referent za tehnično vzdrževanje: Marko Jevnikar Fotografa, Igor Lapajnc, Marko Zaplat d Organizator stikov z javnostmi: Leia B Njatin Tehnična urednica: Milojka Zalik Huzjan Cistilke: S niilja Čukajne, Anica Luin, Mirjana Marinkovič, Sinka Mohorič, Štelka Pcipar, Katica Softič, L INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Franc Jakopin, prof. dr. Valentin Logar (predsednik) in prof. dr, Janez Orešnik, znanstvena svetnica prof. dr Varja Cvetko Orešnik (namestnica predsednika), višja znanstvena sodelavka doc. dr, Metka Furlan, strok, sodelavka s spec. MiJcna Hajnsck-Holz, višja znanstvena sodelavka doc. dr Majda Meric Predstojnica: znanstvena svetnica prof. dr. Varja Cvetko Orešnik. Pomočnica predstojnice: strok, sodelavka s spec. Milena Hajnšek-Holz. Samostojni strokovni delavki: Alenka Porcnta, Tanja Logar (od 15. 7,). a) Lek si k i »loška sekcija Vodja: strok, sodelavka s spec. Milena Hajnäek-Holz. Strokovni sodehv. ec s specializacijo: dr. Vladimir Nartnik (delno angažiran). Strokovni sodelavec s specializacijo v DDR: mag. Primož Jakopin Asistent z doktoratom: dr. Peter Weiss (delno angažiran). Asistentka z magisterijem: mag. Andreja Žele. Asistentka: Helena Majcenovič. Samostojni strokovni sodelavci: Martin Ahlin, mag Aleksandra Bizjak (od 1. 7.), Ljudmila Bokal. Alenka Gložančev, Janez Keber. Polona Kostanjev ec, Borislava Košinrlj-Levačič, Branka Lazar, Jakob Müller. Zvonka Praznik. Jerica Snoj, Ivanka Šircelj-Žnidaršič, Naslja Vojnovič. Višja strokovna sodelavka: Marija Jež. Strokovna delavka: Nevenka Pančur. Samostojna teknica: Ana Anžel (delno angažirana, do 30, 6.). Višje tehnice: Irena JauŠnik, Karmen Nemec, Lučka Uršič. Zunanji sodelavci: dr. Janez Dular, prof. dr. Vilko Novak, izr član S AZU prof, dr. fože Toporišič b) Etimološko-onoma.stična sekcija Višja znanstvena sodelavca: doc dr Metka Furlan. doc. dr, Marko Snoj, c) Sekcija za ¿godovino slovenskega jezika Vodja: strok, sodelavec s spec. dr, France Novak. Višja znanstvena sodelavka: doc, dr. Majda Merše. Znanstvena sodelavka: dr. Francka Premk Asistentki z magisterijem: mag. Jožica Narat, mag. Andreja Legan Ravnikar. Strokovna delavka: Marjeta Kambič Dacar č) Dialektološka sekcija Vodja: asistentka z doktoratom dr Vera Smole, od 16. 10, v DDR. Strokovni sodelavci s specializacijo: mag. Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, dr, Vladimir Nartnik (delno angaiiran). Asistent z doktoratom: dr. Peter Weiss (delno angažiran). Asistentka z magisterijem: mag. Jožica Škoftc. Asistentka: Karmen Kenda-Jež. Zunanji sodelavec: akademik prof, dr. Valentin Logar. d) Sekcija za terminološke slovarje Vodja: samostojna strokovna sodelavka Maijeta Humar. Asistentka; Polona Gantar (od 1. 10.), Samostojna strokovna sodelavka: Cvetana Tavzes. Strokovni sodelavec. Silvo Torka r. Samostojna tehnica: Ana Anžel (delno angažirana, do 30 6.). Višja tehnica: Marija Djurovič. Zunanja strokovna sodelavka: Zvonka Leder-Mancini. Terminološke komisije: prof. dr. Andrej Paulin (vodja tehniške komisije); prof. dr. Ivanka Brglez (vodja veterinarske komisije); prof. dr. Miroslav Kališnik (vodja medicinske komisije); prof. dr Jernej Pavšič (vodja naravoslovne komisije), prof dr. Branko Berčič (vodja bibliotekarske komisije). 2. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Znanstveni svet: akademik dr. Stane Gabrovec (predsednik), izredni član S AZU dr. Raj ko Bralož. znanstvena svetnika dr. Slavko Ciglenečki in dr. Janez Dular, znanstvena sodelavka dr. Jana Horvat. Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Janez Dular Znanstvena svetnika: dr. Slavko Ciglenečki in dr Andrej Pleterski Višja znanstvena sodelavka: dr Marjeta Šašcl Kos. Znanstvena sodelavca: dr Dragan Božič, dr Jana Horv at. Asistent z doktoratom: dr. Ivan Turk. Asistent: Anton Velušček Višja strokovna sodelavca: Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič Strokovna sodelavci: Primož Pavlin iu Sncža Tecco Hvala, Mateja Belak in Zvezdana Modrijan Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder. Tajnica: Breda Justin-Pavčič, Tehnica: Tamara Korošec. Tehnik - pripravnik: Danijel Sušnik (od 1, 11.) Zunanji sodelavec: dr. inž. Mitja Brodar 3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Znanstveni svet: dr. Darja Mihelič (predsednica), dr. Rajko Bratož, dr, Dušan Kos, dr. Branko MaiuŠič, dr Jože Mlinarič, dr. Vincenc Rajšp. Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Vincenc Rajšp Znanstvena svetnika: dr. Branko Manišič. red. prof., dr. Daija Mihelič. Višji znanstveni sodelavci doc. dr. Stane Granda, dr Eva Holz, doc. dr. Dušan Kos. Mlada raziskovalca: Petra Svoljšak. Miha Kosi. Tajnica: Cvetka Vode. 4. UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Znanstveni svet: akademik znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc (predsednik), akademik prof. dr, Stane Gabrovec. višja znanstvena sodelavka dr. Ana Lavni. znanstveni svetnik dr. Damjan Prelovšek. strokovni sodelavec s specializacijo mag. Blaž Resman. dr Marijan Zadnikar, Predstojnik; znanstveni svetnik dr. Damjan Prelovšek. Višja znanstvena sodelavka dr. Ana Lavrič. Strokovni sodela\'ec s specializacijo: mag, Blaž Resman. Višja strokovna sodelavka: Alenka Klemene. Tajnica: višja strokovna sodelavka: Romana Zaje (polovico delovnega časa. polovico za Muzikološki inštitut od 1, 4 ). Asistentka: Barbara Mnrovcc. 5. MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Znanstveni svet: akademika dr. Einilijan Cevc (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr Andrej Rijavec, prof. dr. Jože Sivec, znanstveni svetnik dr Ivan Kicinenčič in višji znanstveni sodelavec dr Jurij Snoj. Predstojnik: znanstveni svetnik dr Ivan Klemenčič Višji znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj, Samostojni strokovni sodelavec: mag. Tomaž Faganei. Asistentka z magisterijem: mag. Metoda Kokole. Asistenta: Nataša Cigoj Krstulovič, Radovan Škrjanc (od I 12.). Tajnica: višja strokovna sodelavka Romana Zaje (polovico delovnega časa. polovico za Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta od 14.). Zunanji sodelavci prof, dr, Jože Sivec, znanstveni svetnik dr. Danilo Pokorn, dr. Edo Škulj, mag. Ivan Florjane, Uroš Lajovic, prof, dr. Bojan Biij.ič, mag Aleš Nagode. 6. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Znanstveni „ive-f/ akademika prof. dr France Bernik in prof dr. Janko Kos. dr Metka Bogel-Dodič, dr Maijan Dolgan, dr Darko Dolinar (predsednik). Vlasta Paclie iner-Klander Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr Darko Dolinar Bibliotekarka: višja strokovna sodelavka Sonja Stergaršek Tajnica: Alenka Maček a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstven: svetnik: prof, dr. France Bernik Višji znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan Višji strokovni sodelavec. Jože Faganel Asistent: Matija Ognil (od 1.6.) b) Sekcija za literarno teorijo: Znanstveni sodelavec: dr Marko Juvan (od 1. 11.) Višja strokovna sodelavka: Vlasta Pachciner-KJandcr (do 31. 10.) Samostojna strokovna sodelavka: mag, Joia Škulj c) Sekcija za hiografiko, bibliografijo in dokumentacijo: Znanstvena sodelavca: dr Metka Bogel-DodiČ, dr, Janez Šumrada (od 15. 4,; od 1. 10. v DDR) Strokovna sodelavka s specializacijo, mag, Franca Butiolo Asistent z doktoratom: dr. Tomaž Er/ar Višji strokovni sodelavec: Martin Grum 7. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Znanst\'eni svet akademika dr. Milko Matičetov, (predsednik) in dr Einilijan Ceve, znanstveni svetnik dr, Tone Cevc, višja znanstvena sodelavka dr Marija Stanonik in strokovni sodelavec s specializacijo mag. Jurij Fikfak, Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Tone Cevc. Višja znanstvena sodelavka: dr. Marija Stanomk. Znanstvena sodelavka: dr. Monika Kropej. Asistentka z doktoratom: dr, Maja Godina-Golija (od L 3.). Strokovni sodelavci s specializacijo: dr Mojca Ravnik, inag. Helena Ložar- Podtogar in inag. Jurij Fikfak Asistentka: Polona Šega (od J. 11.), Višja strokovna sodelavka: Sinja Zcmljič-Golob Strokovna sodelavka: Stanka Drnovšek. Samostojna strokovna delavka: Božcna Gabrijclčič. Zunanja sodelavca: prof. dr Angclos Baš in akademik dr. Milko Matičetov. 8, INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSEUENSTVO Znanstveni svet: akad. prof. dr. Vasilij Mclik (predsednik), akad. prof. dr. Janez Stanonik, dr. Janja Žitnik, dr. Marjan Drnovšek, dr. Irena Gantar Godina, dr Breda Čebulj Sajko. Predstojnica: višja znanstvena sodelavka dr. Irena Gantar Godina Višja znanstvena sodelavca: dr Janja Žitnik, dr, Marjan Drnovšek Znanstvena sodelavka: dr. Breda Čebulj-Sajko Asistentka z magisterijem: mag, Marina Lukšič-Hacin Asistent: Zvone Žigon Samostojna strokovna delavka: Špela Marinšck 9, FILOZOFSKI INŠTITUT Znanstveni svet. akad. prof dr. Stojan Pretnar (predsednik), akad. prof dr. Josip Globevnik, znanstveni svetnik dr. Aleš Erjavec, znanstveni sodelavec dr Oto Luthar, višji znanstveni sodelavec dr. Rado Riha, dr. Darko Št raj ti, znanstvena sodelavka dr, Jelica Šumič-Riha. Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr, Rado Riha. Znanstvena svetnika: dr. Aleš Erjavec, dr. Tomaž Mastnak. Višja znanstvena sodelavka: dr. Maja Milčinski (v DDR) Znanstveni sodelavci: dr, Oto Luthar, dr. Jelica Šumič-Riha. Asistenti z doktoratom: dr Vojislav Likar, dr. Marina Grzinič-Mauhler. dr. Alenka Zupančič. Asistenti z magisterijem: mag. Peter Klepec-Kršič, mag. G o raz d Korošec, mag Matjaž Vesel. Asistentka: Dragana Klepec-Kršič (od 1.11.1996). Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitainic. Zunanji sodelavci: dr, Lev Kreft, dr, Paul Crovvther (Škotska), dr. Lars-Olcf Alilberg (Švedska), dr, Frane Jerman, dr, Božidar Kante, 10. GEOGRAFSKI INŠTITUT Znanstveni svet: akademika prof dr. Ivan Gams in znanstveni svetnik dr. Andrej Kranjc ter znanstveni sodelavci dr Milan Orožen Adamič (predsednik), dr. Drago Perko in dr. Zoran Stančič. Predstojnik: znanstveni sodelavec dr. Drago Perko Znanstveni sodelavec: dr. Milan Orožen Adamič. Asistenta z doktoratom: dr. Matej Gabrovec in dr Maja Topole. Strokovni sodelavec s specializacijo: Milan Natck. Asistenti: Jerneja Fridl. Mattro Hrvatin, Miha Pavšck in asistentka-pripravnica Mirni Urbane (od 1.12.). Samostojna strokovna delavka: Marija (¡orenšek (do 30.10.), Meta Fcrjan (od 1 II,). Samostojni tehnici: Meta Feijan (do 30,10.) in Maruša Rupert. 11. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni svet: akademika dr Ivan Gams in, dr, Mario Pleničar, izredni član SAZU dr Andrej Kranjc. dr, Martin Knez, mag Janja Kogovšck. dr. Stanka Sebe!a in dr, Tadej Slabe (predsednik). Predstojnik: znanstveni sodelavec dr. Tadej Slabe Pomočnica predstojnika: strokovna sodelavka s specializacijo mag. Janja Kogovšek. Asistent z doktoratom: dr. Martin Knez. Znanstvena sodelavka: dr, Stanka Šcbcla, Asistenti z magisterijem: mag Andrej Mihevc, mag Metka Petnč in mag. Nadja Zupan Hajna. Asistenta: Bojan Okrni čar, Tanja Pipan Asistent pripravnik: Franci Gabrovšek Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. Samostojni tehniki: Sonja Franelič, Leon Drame, Jurij Hajna Tajnica: Stanka Tomšič Višja tehnika: Franjo Drole, Maieja Zadel Tehnica: Alenka Leskovec Snažilka: Slavuljka Šušak Zunanji sodelavec: dr. Trevor K. Shaw (Velika Britanija}. 12. PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA Znanstveni svet inštituta: akademika dr. Mario Plemčar (predsednik) in dr Dragica Turnšek: prof dr Jernej Pavšič, mag. Franc Cimennan, dr. Katica Drobne in dr. Špela Goričan Predstojnica: znanstvena sodelavka dr. Špela Goričan Znanstvena svetnica: dr. Katica Drobne Strokovni sodelavec s specializacijo: mag, Franc Ciinerman Asistentka mag. Irena Debeljak A si sten t: Adrijan Košir Višja tehnica: Kata Cvetk o-Barič Tajnica: Barbara Koimk Zunanja sodelavka: akad. dr. Dragica TumŠek 13. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽI.JA Znanstveni svet: dr Lojze MarinČek, znanstveni svetnik, (predsednik), dr Andraž Čarni znanstveni sodelavec, dr. Božidar Drovenik, znanstveni svetnik, dr Igor Dakskobier, znanstvni sodelavec, dr. Narcis Mršič, znanstveni svetnik, dr. Darinka Trpin, višja znanstvena sodelavka Predstojnik: znanstveni sodelavec dr. Andraž Carni Namestnik predstojnika: znanstveni sodelavec dr Raj ko Slapnik Znanstveni svetniki: dr. Marko Accetto, dr. Božidar Drovenik, dr Lojze Martnček. dr. Narcis Mršič, izredni član SAZU dr. Mitja Zupančič Višji znanstveni sodelavki; dr. Darinka Trpin. dr. Metka Culiberg Znanstveni sodelavec: dr Igor Dakskobler Samostojni strokovni sodelavec: mag. Andrej Seliškar Asistenta 2 doktoratom: dr Raj ko Slapnik, dr. Branko Vreš Asistenti 2 magisterijem: mag. Nikolaj Pečenko, mag. Stala Tome, Asistentke: Tatjana Čelik, Valerija Babij {od 1.11), Petra Košir (od 16) Strokovni sodelavci: Marjan Jarnjak (od 6,2.), Urban Šile (od 1.12.), BoŠko Čušin (od 15.7.) Višji strokovni sodelavec: Vinko Žagar Višja strokovna dela\>ka Olga Dežman-Jokič Strokovna delavka: Irena Žele (od 1.4.) Tehnični sodelavki: Olga Kardoš, Veronika Istenič (do 12.5.) Zunanji sodelavci: akademik prof. dr. Ernest Maver, dr Jan Carnclutti, Franc Rebcušck, izred član SAZU dr Alojz Sercelj, Boštjan Škrlep, Roman Sivic, Franc Šubic, Nina Zupančič 14. GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT Znanstveni svet: akademik Uroš Krek, izredni član SAZU dr Milko Matičetov, znanstvena svetnica v pokoju dr. Zmaga Kumer (predsednica), znanstvena sodelavka dr, Marjetka Golež, asistent z magisterijem mag. Robert Vrčon Predstojnica: znanstvena sodelavka dr, Marjetka Golcž Znanstveni sodelavec: dr Marko Terseglav Asistent 2 magisterijem mag. Robert Vrčon Asistentki: Maša Komavec, Maijeia Tekavec (od 1,11.19%) Samostojni strokovni sodelavec: tnag, Igor Cvetko Strokovni sodelavec s speciali2acijo\ Mirko Ramovš Višji strokovni sodelavec: Drago Kunej Tajnica: Tatjana Nartnik Zunanja sodelavca: dr Zmaga Kumer, Julijan Strajnar 15. INŠITUT ZA MEDICINSKE VEDE_ Inštitut bo predvidoma začel z delom v letu 1997. 16. AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Vodja dr Naško Križnar, asistent z doktoratom Samostojni tehnik: Aleksander Kubanč 17. PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENOTA Predstojnik: znanstveni sodelavec dr. Zoran StanCiČ. Znanstveni sodelavec: dr. Borut Telban. Asistent: Tomaž Podobnikar Zunanji sodelavec: Krištof Ošt i r-Sedej. IT, POROČILO O DELU V LETU 1996 POSLOVNI USPEH 1995 1996 indeks (v 000) (v 000) 96/95 Celotni prihodek: od lega MZT 726.812 941.049 129 594.575 721.249 121 Odhodki: materialni Stroški amortizacija plače s prispevki dmgi odhodki 24.042 25.294 471.218 205.503 40,857 170 33.337 132 620,410 * 132 221.092 108 * novo zaposleni za določen čas in mladi raziskovalci ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST_ Založniško in izdajateljsko dejavnost na ravni ZRC SAZU kot celote organizira, usklajuje in izvaja Referat za tisk/Založba ZRC Ker seje ta dejavnost v letu 1996 razširila, je bil junija ustanovljen Založniški svet ZRC SAZU. ki je na svoji prvi seji 28. 6. 1996 sprejel Poslovnik založniške dejavnosti ZRC SAZU. Osnovna naloga založniškega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih inštitutov in raziskovalnih enot, je pripravljanje in usklajevanje kartkoročnih in dolgoročnih tiskovnih načrtov ZRC SAZU kot celote in spremljanje njihovega uresničevanja Samostojno smo izdali dvanajst knjižnih publikacij, v sozaložništvu pa je izšlo pet knjižnih del. V zbirki ZRC je izšlo pet /.nanstvenih monografij (zbirka je dosegla število petnajst izdanih del). Ustanovljena je bila nova knjižna zbirka Slovarji, v kateri je Inštitut za slovenski jezik Fratta Ramovša izdal dve leksikografski deli. Poleg knjižne produkcije se je izdajateljska dejavnost razširila tudi na področje avdiovizuainih in elektronskih medijev. Novoustanovljena Redakcija za znanstveni film je začela izdajati zbirko videokasel z naslovom Podobe znanosti, Glasbeno-narodopisni inštitut pa v novoustanovljeni zbirki Iz arhiva ONI serijo kompaktnih plošč z naslovom Slovenske ljudske pesmi. JU Zbirka ZRC • Marko Tcrseglav: Vskoška pesemska dediščina Be k krajine • Zmaga Kumer: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi • Maijan Dolgan; Tri ekspresionistične podobe svela • Martin Knez: Vpliv lezik na razvoj kraških jam • Naško Križnar: Vizualne raziskave v etnologiji 2. Zbirka Slovarji • Milena HajnŠek Holz, Primož Jakopin: Odzadnji slovar slovenskega knjižnega jezika po SSKJ (sozaložnik S AZU) ■ Marjeta Huniar [et al.J: Papirniški terminološki slovar 3. Druge izdaje • Tine Logar: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave (Ur. Karmen Kcnda Jež) • Malov zbornik (Ur. Bojan Čas. Oto Lutliar, Stane Granda, Vasilij Melik) • Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ur. Irena Gantar Godi na) ■ The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth (Ur, Katica Drobne. Špela Goričan, Barbara Kotnik) • Zahodno sosedstvo (Ur. Branko Marušič v sodelovanju s Stanetom Grando in Petro Svoljšak) • Maja Kranjc: Škocjanske jame - bibliografija • Zbornik Brižinski spomeniki (Ur. Janko Kos. Franc Jakopin, Jože Faganel); sozaložnik SAZU • Mojca Ravnik: Bratje, sestre, strni čl, zermani; sozaložnik Založba Lipa. Koper • Dušan Kos; Celjska knjiga listin /; sozaložnik Muzej novejše zgodovine Celje ■ Grafenauerjev zbornik (Ur, Vincenc Rajšp); sozaložniki SAZU, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pedagoška akademija Maribor ■ Vincenc Rajšp Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-H7, 2. zvezek; sozaložnik Arhiv Republike Slovenije 4. Znanstvene periodične publikacije V letu 1996 je začela izhajali nova znanstvena revija Acta Historiae Artis Slove -niča. ki jo izdaja Umetnostnozgodo vinski inštitut Franceia Ste leta ZRC SAZU. ■ Acta Historiae Artis Slovenica. 1 • Dve domovini / Two Homelands, 7 • f ilozofski vestnih /Acta Philosophica, 17, št, 1. 2. 3 • Geografski zbornik /Acta Geographica, 36 • Acta Carsologica/Krasoslovni zbornik, 25; sozaložnik SAZU ■ Arheološki vestnih, 47; sozaložnik SAZU • Traditiones. 25; založnik SAZU 5. Videokasctc in CD plošče Podobe znanosti (zbirka videokaset) • Po sledov ill pračloveka v idrijskem hribovju • Bogo Grafenauer - odlomki iz življenja in dela • Peka božičnega kruha Iz arhiva Glasbeno narodopisnega inštituta (zbirka CD plošč) • Slovenske ljudske pesmi I; v sodelovanju z Radiom Slovenija 6. Veliki splošni leksikon (Knaurov leksikon V letu 19% seje končalo prevajalsko in redakcijsko delo na področjih, za katera je skrbel ZRC SAZU Skupaj s službo za stike z javnostmi smo pripravili 5 tiskovnih konferenc, na katerih smo predstavili 10 publikacij. Izdaje Založbe ZRC so sofinancirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije. Ministrstvo za kulturo R Slovenije, Zavod za odprto družbo - Slovenija / Open Societv institute - Slovenia. Mestna občina Ljubljana in drugi. Program Založbe ZRC/Rcferabi za lisk so v sodelovanju z inštituti uresničevali vodja založniškega programa dr. Vojislav Likar (honorarno), tehnična urednica in oblikovalka Milojka Žalik Huzjan, rele rent za računalniško stavljenje in prelom Brane Vidmar in kol honorarna sodelavka referentka za prodajo in distribucijo Barbara Godnjavec. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE. IMENOVANJA Dr. Metka Furlan in tir. Marko Snoj sta 1+ januarja prejela nagrado 'Zlati znak ZRC SAZU" za delo pri 3. knjigi Bezlajcvega Etimološkega slovarja. Akademik prof. dr, Franc Jakopin je prejel listino ZRC SAZU za ustvarjalni prispevek pri formiranju sodobne fiziognomijc inštiluta za slovenski jezik Frana Ramovša in s tem celotnega ZRC SAZU doma in v tujini. Mag. Tomaž Fazane! g je postal avgusta 1996 član glavnega odbora Mednarodnega združenja za zborovsko glasbo - International Federation for Chora! Music. Dr. Monika Kropej je prejela dne 17. 1. 1997 zlati znak ZRC SAZU za leto 1996. Dr. Andrej K ran je je bila na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze izvoljen za docenta za fizično geografijo in imenovan za rednega člana komisije 96.C2I "Sustainable Development and Management of Karst Terrains" pri Mednarodni geografski zvezi. Dr. Božidar D rove ti i k je prejel zlati znak za knjigo Caialogus faunae Carabiden der Balkanlaender. Mag. Igor Cvetko prejel 17.5,1996 na sejmu igrač in učil "Vse za otroka" nagrado "Srebrnazibka" za knjigo Slovenske otroške prstne igre. Dr. Zmagi Kumer je bil 14.1 1996 podeljen naslov ' častna članica Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU11 za življenjsko delo, Mirko Ramovš je 11.10 1996 prejel Murkovo priznanje za življenjsko tlelo na področju raziskav in rev italizacije slov enskih ljudskih plesov Dr. Marjetka Golež je bila junija imenovana v Založniški svet ZRC SAZU. Drago Kuncj je bil na letni konferenci I AS A (Mednarodno združenje zvočnih arhivov) izvoljen v tehnično komisijo. TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE Lingvi stika Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ZRC SAZU. Milena Hajnšek-Holz. Primož Jakopin, Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ZRC SAZU in SAZU. Marjeta Humar [et aJ.l, Papirniški terminološki slovar, ZRC SAZU. Arheologija Arheološki vestmk 47/1996, SAZU in ZRC SAZU. Zgodovina Grafenauerjev zbornik (Ur. Vincenc Rajšp); ZRC SAZU, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Maribor, Dušan Kos: Celjka knjiga listin I. ZRC SAZU, Muzej novejše zgodovine Celje. Motov zbornik (Ur. Bojan Čas et al ), ZRC SAZU. Vincenc RajŠp: Slovenija na vojaškem zemljevidu ¡763-87, 2, zv., ZRC SAZU, Arhiv R Slovenije. Zahodno sosedstvo (Ur. Branko Marušič et al.), ZRC SAZU. Umetnostna zgodovin a Acta historiae artis Slovenica, št. 1/1996 ZRC SAZU. Muzikologija J. Gallus, Harmoniae morales, SAZU. J. Gallus, Xforalia, SAZU. Literarne vede Marjan Dolgan: Tri ekspresionistične podobe sveta, ZRC SAZU. J Kos, F Jakopin, J. Faganel, P. Stih., M. S m olik, D. Dolinar (ur.J: Zbornik Bri-žinski spomeniki, Ljubljana, SAZU in ZRC SAZU. 1996, 498 str. (Dela SAZU, 11. razred. 45 ). Etnologija Traditiones, zbornik inštituta za slovensko narodopisje, 25/1996, SAZU. Naško Kri/nar: Vizualne raziskave v etnologiji, ZRC SAZU. Mojca Ravnik, Bratje, sestre, strniči, zermani. Družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski i stri, ZRC SAZU in Založba Lipa, Ljubljana, Koper 1996 Izseljenske študije Dve domavlni/Ttvo Homelands, 7/1996, ZRC SAZU. Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ur, Irena Ganlar Godina), ZRC SAZU. Filozofija Filozofski vestnik/Acta Phitosophica, 17, št, 1. 2 in 3 (izredna številka), 1996, ZRC SAZU. Geografija Geografski zbornik/Acta geographica, 35/1995, ZRC SAZU. Geografski zbornik/Acta geographica, 36/1996, ZRC SAZU. Krasoslovje Acta carsologica/Krasoslovni zbornik, 25/1996, SAZU in ZRC SAZU, Martin Knez: Vpliv lezik na razvoj kraških jam, ZRC S AZU. Tadej Slabe: Cave Rockv Relief and lis Speleogenetical Significance, ZRC S AZU. Maja Kranjc: Škocjanske jame, A Contribution lo Bibliography, 1996, 1ZRK. ZRC S AZU, UNESCO. Biolugija, paleontologija The Role Of Impact Processes in Ihe Geologlcal and Biological Evoluiian of Planet Earth (Ur. Katica Drobne et al.), ZRC SAZU. Razprave IV. razreda SAZU E t n orn uzikologij a Igor Cvetko, Slovenske otroške prstne igre, Založba Didakta, Radovljica 1996. Zmaga Kumer, Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi, ZRC SAZU, Ljubljana 1996. Zmaga Kumer, Slovenske ljudske pesmi Koroške, 4.knjiga - Zgornji Rož, Založba Kres, Ljubljana 1996. Mirko Ramovš. Potka je ukazana, Plesno izročilo na Slovenskem - Prekmurje in Porabje, Založba Kres, Ljubljana 1996. Marko Tcrscglav, Uskoška pesemska dediščina Bele krajine, ZRC SAZU, Ljubljana 19%. Marko Terseglav, Slovenske ljudske pesmi, Založba Karanianija, Ljubljana 1996. ZNANSTVENA POSVETOVANJA_ Inštitut /a slovenski jezik Dr. Varja Cvetko Orešnik, dr. Marko Snoj, mag. Primož Jakopin, mag. Aleksandra Bizjak so organizirali 5. mednarodni simpozij o uporabi računalnika v zgodovinskem jezikoslovju v Portorožu, 21.-22. 10. Filozofski inštitut Dr. AlcŠ Erjavec je organiziral mednarodni znanstveni sestanek "Ljubezen na zadnji pogled. Estetika in politika odsotnosti", Ljubljana, 6.-8. junij 1996. Dr. Tomaž Mastnak je organiziral indnarodno znanstveno srečanje ' Political Theorv and the War in Bosnia", Ljubljana, 23.-25.5.1996. Dr. Rado Riba je organiziral mednarodni znanstveni sestanek "Teorija demokracije v alternativi med zakonom in pravičnostjo", Ljubljana, 2.-5,12.1996. Inštitut za raziskovanje krasa Sorganizactja dveh mednarodnih sestankov l'8th and 9* Preparatery Meeting for 7. SWT Investigations", v Miinchnu (9.-10, 5.) in v Karlsruhe (17,-18.10.). Organizacija mednarodnega simpozija o zgodovini speleologije in krasoslovja ALCADt ■ 96 v Postojni (21,-27.1). Organizacija četrte mednarodne krasoslovne Šole "Klasični kras": Brezna v Postojni (24,-28 6.) Organizacija mednarodne delavnice o "Karst Study Centres" (finanser ESF - Scientific Networks, Strasbourg) v Postojni, 31,5.-1.6.) P ¡i Icón to los k i inštitut Ivana Rakove a Organizacija mednarodne znanstvene delavnice The Role of impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. - Postojna. 27.9 -2.10. (pri organizaciji so sodelovali Inštitut za geologijo, geofiziko in geotehniko iz Ljubljane, Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniškc fakultete v Ljubljani, lstituto d i Geolog ia e Paleontología Univerze v Trstu, In si i tul za geološka istraži vanja iz Zagreba in Christian Koeberl z Geoketnijskega inštituta Univerze na Dunaju), Ob tej priliki smo izdali Zbornik povzetkov, vodnik po ekskurzijah in prispevke o geologiji zahodne Slovenije v obsegu 236 strani teksta in grafičnih prilog. Biološki inštitut Organizacija 23. srečanja entomologov sosednjih dežel v Ljubljani, 19.-20.10.1996 (organizacija skupaj s Slovenskim emomološkim društvom) - T. Čebk Skupaj z Oddelkom za biologijo Biotehniške fakuliete v Ljubljani smo organizirali kolokvij Numeričtie metode v rastlinski taksonomiji, 7-9, 3. 1996, A vdio vizualni laboratorij 40 let slovenskega etnografskega filma, Ljubljana SAZU. 4.-5. 6. 1996, organizator in referent: dr. Naško Križnar. Okrogla miza: Slovenski znanstveni film - dileme in obeti, Ljubljana, KJC, 5. 6. 1996. organizator in niodcrator: dr. Naško Križnar. Znanstveni film kot komunikacija - primer vizualne antropologije. Mednarodna konferenca v okviru Festivala znanosti. Ljubljana, Cankarjev dom. 3 6. 1996, organizator, moderator in referent: dr. Naško Križnar. UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK_ Dr. Varja Cvetko Orešnik je članica uredništva Slavistične revije in članica uredniškega odbora za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Dr Metka Furlan, dr Marko Snoj sta urednika Etimološkega slovarja slovenskega jezika IV. Milena Hajnšek-Holz je članica uredniškega odbora za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Marjeta Humar je urednica za leksikologijo in leksikografijo jezikoslovne revije Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. Janez Keber je urednik zbornika Jezikoslovni zapiski 3. Dr. Marko Snoj je glavni urednik jezikoslovne revije Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies. Dr. Peter Weiss je urednik za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije ¡0. Dr. Dragan Božič je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC SAZU) in zbirk Situla (Narodni muzej) ter Katalogi in monografije (Narodni muzej), član Redakcije za znanstveni fil in (ZRC SAZU) in podpredsednik za Slovenijo pri informativnem glasilu Instrumentom (Groupe de travail européen sur l'artisanat et les productions manufacturées dans l'Antiquité Montagnac). Dr. Slavko CigleneČki je glavni urednik revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU). Dr. Janez Dular je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU) in zbirke Katalogi in monografije (Narodni muzej). Primož Pavlin je tehnični urednik revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU). Dr. mag. Andrej Pleterski je član uredništva mednarodne publikacije Enzyklopädie zur Geschichte des östlichen Europa (6.-13. Jahrhundert) s sedežem v Berlinu in član uredništva mednarodnega zbornika Studia Mythobgica Slavica. Alenka Klemene je članica uredniškega odbora zbornika Acta historiae artis Slo- venica (ZRC S AZU). Dr. Ana Lavrič je članica uredniškega odbora zbornika Acta historiae artis Slo-vemca (ZRC SAZU). Mag, Blaž. Resman je urednik za umetnostno zgodovino pri Enciklopediji Slovenije in član uredniškega odbora zbomikazlrta historiae artis Slovenica (ZRC SAZU). Dr. Damjan Prelovšek je glavni in odgovorni urednik zbornika Acta historiae artis Slovenica (ZRC SAZU). Mag. Tomaž Faganei urejuje knjižni del revije Naši zbori; je glasbeni producent in urednik glasbenih izdaj Mohorjeve dnxi.be iz Celja: je sourednik strokovnega glasila Slovenskega muzikološkega društva Bilten. Dr. Ivan Klemenčičje urednik zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae Mag. Metoda Kokole je so urednica strokovnega glasila Slovenskega muzi ko loškega društva Bilten. Dr France Bernik je glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov ia pisateljev (DZS), sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev (SAZU), član uredništva Slavistične revije (Slavistično društvo Slovenije) Dr. Darko Dolinar je član uredniškega kolegija Literarnega leksikona (ZRC SAZU in DZS), sourednik zbornika Brtiinski spomeniki ter glavni in odgovorni urednik revije Primerjalna književnost. Jože Faganei je sourednik zbornika Brižinski spomeniki in član uredniškega odbora revije Sodobnost. Dr. Marko Ju vanje Član uredniških odborov revij Jezik in slovstvo in Literatura. Dr. Janez Šum rada je glavni urednik Slovenskega biografskega leksikona (SAZU in ZRC SAZU), in sourednik za starejšo zgodovino pri Enciklopediji Sklovcnijc Dr. Metka Bögel-Dodic, mag. Franca Buttolo, dr Tomaž Erzar in Martin Grum so člani uredništva Slovenskega biografskega leksikona. Dr. Metka Bogel-Dodič je sourednica revije Antropološki z\>ezki. Dr Tomaž Erzar je član uredniških odborov revije Problemi in zbirke ZRC SAZU. Martin Grum je član uredniškega odbora revije Knjižnica. Matija Ogrin je glavni urednik revije Tretji dan in z njo povezane istoimenske knjižne zbirke. Dr, T. Cevc je član uredniškega odbora inštitutskega zbornika Traditiones. Mag. J, Fikfak je član uredniškega odbora inštitutskega zbornika Traditiones. Dr M. Stanonik je glavna urednica inštitutskega zbornika Traditiones in urednica zbirke Glasovi (Kmečki glas). Dr Marjan Drnovšek je strokovni urednik Slovenske kronike XX, stolelja. Založba Nova revija, Ljubljana. Dt. Janja Žitnik je glavna urednica revije Dve domovi ni /Two Homelands: Razprave o izseljcnstvu/Migralion Studies, Inštitut za izseljenslvo ZRC S AZU. Dr. Aleš Erjavec jc član uredniškega odbora revije Filozofski vestni k (Fl ZRC SAZU), urednik bloka XIII mednarodni kongres estetike. Anthropos, št. 3-4, Ljubljana 1996, str. 10-108. urednik mednarodne številke Filozofskega vestnika ("The Seen/Le vu"), let. 17, 2/1996, in urednik IAA Newsletter št. 10 in II Dr. Marina Gržinic Mauhler je članica uredniškega odbora /birke KODA (Zbirke za teorijo novih medijev in sodobno umetnost). Ljubljana Dragana Klcpec-Kršič jc članica uredniškega odbora revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana). Mag. Peter Klcpec-Kršič je član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik in revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo. Ljubljana). Mag, Gorazd Korošec je član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik in revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana). Dr. Vojislav Likar je glavni urednik revije Filozofski vestnik (FI ZRC SAZU) in knjižne zbirke ZRC (Založba ZRC). Dr, Oto Luthar je član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (FI ZRC SAZU) Dr. Tomaž Mastnak jc član uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (Fl ZRC SAZU). Dr, Rado Riba je odgovorni urednik revije Filozofski vestnik in član uredniškega odbora zbirke/t na facta (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana). Dr, Jelica Šumič-Riha je članica uredniškega odbora revije Filozofski vestnik (Fl ZRC SAZU). Dr Alenka Zupančič je predsednica uredniškega odbora zbirke Analecta (Društv o za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana), članica uredniškega odbora revije Filozofski vestnik ter glavna in odgovorna urednica revije Problemi (Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana). Jenieja Fridl je članica uredniškega odbora Nacionalnega atlasa Slovenije. Milan Natek jc član uredniškega odbora Geografskega zbornika. Geografskega vestnika, Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja -20. stoletje in knjižice Lavoslav Schwentner - založnik slovenske moderne. Dt. Milan Orožen Adamič je glavni urednik Geografskega zbornika ler član uredniškega odbora revije Ujma, Velikega atlasa s\>eta, Nacionalnega atlasa Slovenije in zbirke Geografija. Miha PavŠek je član uredniškega odbora Geografskega obzornika. Dr. Drago Perko je glavni urednik Geografskega obzornika in knjige Pokrajine v Sloveniji ter član uredniškega odbora Geografskega zbornika, Velikega atlasa sveta. Nacionalnega atlasa Slovenije, zbornika Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 in zbirke Geografija. Dr. Andrej Kranjc je urednik zbornika Acta Carsoiogica (SAZU in ZRC SAZU) in član uredniških odborov International Journal of Speleology (Mednarodna speleo-loška zveza), zbornika Geografski zbornik (SAZU in ZRC SAZU), zbornika Slo-venskv kras, zbornika Annales (Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin), Zgodovinsko društvo ¿a ju/.na Primorsko, Koper ter revij Geografski vestnik (Zveza geografski h društev Slovenije, Ljubljana) in Naše jame (Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana). Dr, Trevor R. Sliaw je član uredniškega odbora zbornika Acta Carsologica, Dt Tadej Slabe je član uredniškega odbora zbornika Acta Carsologica. Dr Katica Drobne je članica uredniškega odbora revi je Geohgia Croatica (Zagreb, Hrvaška) in sourednica za Dela SAZU 4/34 (urednika K Drobne in L. Hottinger). Akademikinja dr. Dragica Turnšek je urednica Zbirke ZRC za področje naravoslovja. Mag. Andrej Seliškar je član uredniškega odbora revij Hladnikia (Botanična sekcija Društva biologov Slovenije) in Proteus (Prirodoslovno drastvo Slovenije) Dr. Mitja Zupančič je glavni in odgovorni urednik Razprav IV. razreda SAZU. Dr. Marko Terseglav je postal član uredniškega odbora Croatian Journal of Ethnology and Fotkore Research (Zagreb). Dr, Zoran Stančič je član uredništva revije Arheo (Slovensko arlieološko društvo, Ljubljana), član uredništva Archaeological Computing Newsletter (Oxford. Anglija), član uredništva Geografski zbornik - Acta geographica (Ljubljana) in član uredništva zbornika simpozija Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995 1996. Dr. Borut Tclban je član uredništva Anthropological Notebooks (Ljubljana). SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI_ Dr. Metka Furlan: Hetitščina. - Predavanja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Marjeta Humar: Slovenski jezik, Poslovno komuniciranje. - Predavanja in vaje na Visoki upravni šoli v Ljubljani. Dr. Vladimir Nartnik: Uvod v slovansko jezikoslovje. - Predavanja in se minami na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Dr. France Novak: Poslovno in uradovalno komuniciranje. - Predavanja in vaje na Visoki upravni šoli v Ljubljani. Dr Marko Snoj: Indoevropska primerjalna slovnica - akcent in prevoj. - Predavanja na Oddelku za primeijalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Dušan Kos predava na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pomožne zgodovinske vede in heraldiko za študente zgodovine in umetnostne zgodovine. Dr. Branko Marušič je mentor magistrandki Damjani Černilogar-Fortunat in doktorandki Petri SvoljŠak. Dr Daija Milielič je v šolskem letu 1995/1996 predavala na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o osnovah temeljnih zgodovinskih ved in o starejši zgodovini vzhodnoalpskega prostora: je vključena v študijski proccs treh magistrandov; je mentorica doktorandoma: Alja Brglez, Darko Darovec ter mlademu raziskovalcu: Miha Kosi. Dr. Damjan Prelovšek: Ciklus predavanj o avstrijski arhitekturi 19, in začetka 20. stoletja na Umemostnozgodo vinskem inštitutu Univerze v Salzburgu (letni semester 1995/96) in ciklus predavanj The architecture around 1900 in Central Europe, ki jih je na temo Central European City, priredil International Culture Centre -College for New Europe, Krakow, 18.7, - I.K Mag Tomaž Faganel: Igranje partitur in Generalni bas. - Predavanja na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Jurij Snoj: Zgodovina starejše svetovne glasbe II. - Predavanja na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Darko Dohnar; Hermenevtika. - Predavanja na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jože FagancL Literarna teorija. Retorika, Zgodovina knjižnega jezika. - Predavanja in vaje za 2. oz. letnik AGRFT Univerze v Ljubljani. Dr. Marko Juvan: Literarna teorija, - Predav anja na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vlasta Paclieiner-Klander: Analize staro indijski h literarnih besedil. - Seminar na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Dr. Janez Šuinrada: Obča zgodovina srednjega veka, Zgodovina jugovzhodne Evrope v srednjem veku, Zgodovina Slovencev v srednjem veku. - Predavanja na Oddelku za zgodovino Univerze v Mariboru. Dr. Mari ja Slanonik je predavala je slovstveno folkloro za predmet Ustno slov stvo. - 11. semester na Oddelku za slovanske jezike in književnost. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Na istem oddelku je bila tudi mentorica študentom na III. stopnji. Dr. Aleš Erjavec: Estetika. - Predavanja na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zimski semester 1995/96). Dr. Jeiica Šumič-Riha: Problemi sodobne etike. - Predavanja na Oddelku za filozofijo. Filozofske fakultete. Univerze v Ljubljani, Šolsko leto 1995-96. predavanja /a letnik na Oddelku za filozofijo. Filozofska fakulteta, zimski semester 1996/97. iu predavanja v okviru programa Ideology and Discourse Analysis za doktorande. Department of Government University of Essex (maj 1996). Dr Kal i ca Drobne je imela cikel predavanj na podiplomskem tečaju COME1T "96, 6.-16.10,, Geologiseb-paläontologisches Institut, Universität Basel, Švica - (organizacija L Hottinger) Predava tudi na HI. stopnji Prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu Dr, Narcis Mršič predava ekologijo, zoogeografijo in ekosisteme na Oddelku za biologijo. BFT(lSOur). Mag. Igor Cvetko: Uvod v etnomuzikologijo, - Predavanja za študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v letnem semestru študijskega leta 1995/96. Mirko Ramovš: Uvod v clnokoreologijo. - Predavanja za študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v letnem se mest ni študijskega leta 1995/96. Dr. Marko Terseglav: Folkloristika I in II. - Predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Dr. Naško Kri žita r je gostujoči predavatelj za predmet Vizualna antropologija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Zoran S tančic: Fotointerpretacija in daljinsko zaznavanje in Fotomterpre-tacija. - Predavanja na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Unverzc v Ljubljani (študijsko leto 1996/97); seminar Rimska arheologija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Unverzc v Ljubljani ( študijsko leto 1996/97). Krištof Oštir-Sedcj: Fotointerpretacija - pomoč pri predavanjih iti vajah na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Unverze v Ljubljani (študijsko leto 1996/97), INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Leksikolnska sekcija Slovar slovenskega knjižnega jezika, Z Amebisom smo sodelovali pri pripravi slovarja za izdajo na disketah, ki je izšla decembra 1996 z letnico 1997. (Milena Hajnžek-Holz, Maijeta Humar) Za drugi ponatis Slovarja slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi so bile opravljene korekture tiskarskih napak. (Milena Hajnšek-Holz) Popravljena izdaja SSKJ. Mag Andreja Žele je pregledovala besednovrstne oznake zlasti glede razmejitve med prislovom, členkom in medmetom, pridevniške besede glede določnosti in ne-določnosti ter vezljivostne lastnosti glagolov, samostalnikov in pridevnikov. Jakob Muller je redigiral frazente. Borislava Košntrlj-Lcvačič je pregledovala strokovno izrazje, in sicer pri črkah B in C glede na pripombe terminoloških svetovalcev, sistemsko pa redakcijo kemijskih elementov, nier, merskih enot, anatomskih in medicinskih izrazov, agronomsko, zlasti pomološko izrazje ter izrazje iz botanike, biologije, Enozvezkovni slovar. Jakob Muller je obdeloval slovarska gesla iz verske, sorodstvene in čustvene pomenske skupine, Odzadnji slovar slovenskega jezika. Dopolnjene so bile statistične tabele m slike, opravljene korekture iti prelom ter pripravljen odtis za tiskamo (folije). Slovarje bil predstavljen na tiskovni konferenci 20. 12. (M. Hajnšek-Holz, P. Jakopin) Besedišče slovenskega jezika Nadaljevalo se je delo v zvezi z označevanjem besednih vrst in naglasa, opravljale so se korekture (Ivanka Šircelj-Žnidaršič. Polona Kostanjcvcc - delno angažirana) in računalniški vnos korektur (Irena Jaušnik) Slovenski pravopis (dr. Jože Toporišič, predsednik, dr Janez Dular (do 31, [.), Milena Hajnšek-Holz, dr. Varja Cvetko Orešnik (od 19. 11,), člani uredniškega odbora, Martin Ali lin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, dr, Vladimir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, dr. Peter Weiss, rcdaktoiji. Helena Majccnovič, mlada raziskovalka (do 31. 8 ), Marija Jež, tajnica, Nevenka Pančnr) Uredniški odbor seje sestal na 38 sejali, večinoma v uredniški sestavi s tajnico, deloma v razširjeni s posameznimi redaktorji, odvisno od problematike, ki se je obravnavala Uredniški odbor je opravil revizijski pregled geslovnika P-T, združenih redakcij Č-K, posebej se je posvetil vprašanjem redigiranja slovničnih besed in lastnoimenskega; obravnaval je pisne pripombe redakloijev k sprejetim sklepom uredniškega odbora ter njihova vprašanja ob tekočem delu: odgovaijal je na pisna vprašanja s pravopisno in širšo jezikovno problemaliko. Izdelan je bil geslovnik za črke P-T. Redaktorji so izdelali 22.318 slovarskih sestavkov V računalnik je bilo vnesenih 13.120 slovarskih sestavkov. Natisnjene so bile združene redakcije črk E, G, H, 1, J, K in L. Lematizacijski slovar Od oktobra sta mag. Aleksandra Bizjak in mag. Primož Jakopin pripravila osnovni nabor oznak za slovnično označevanje besedila ("pari ofspeech tangging"). Oznake in postopek sta preizkusila na romanu Pomladni dan Cirila Kosmača Tako obdelano besedilo je pripravljeno za končno redakcijo Gradivske zbirke Nadaljevalo seje zbiranje in urejanje slovarskega gradiva. Po klasični metodi zbiranja je bilo obdelanih 74 knjižnih enot, in sicer 3 leposlovne, 62 publicističnih in 9 strokovnih Izbrano gradivo je bilo delno vneseno v računalnik in iztisnjeno na kartotečne listke. V tem letuje bilo pridobljenih 19 462 kartotečnih listkov. Slovar stare knjižne prekmvrščine Januarja je bil sklenjen dogovor med avtorjem prof. dr Vilkom Novakom, direktorjem ZRC S AZU dr. Otoni Lutharjem, predstojnico Inštituta dr. Vatjo Cvetko Orešnik, akad. prof. dr, Francem Jakopinom, dr, Francetom Novakom, da se izda Slovar stare knjižne prekmnrščinc s podnaslovom Osnovna redakcija kot avtorsko delo v redakciji prof dr. Vilka Novaka, računalniški vnos pa bo oskrbel Inštitut. Po načelih, dogovoijenih med avtorjem m Mileno Hajnšek-Holz, je Irena Jaušnik opravila računalniški vnos geselskih Člankov A-G, opravljene so bile prve korekture A-F. Aiartjanska pesmarica Prof, dr, Vilko Novak, ki se je s problematiko prekmurskih pesmaric ukvarjal veliko let in velja pri nas za najboljšega poznavalca tovrstne literature, je za nalis pripravil peseniska besedila rokopisne Manjanske pesmarice iz 17. stoletja, ki jim je dodal obsežno uvodno študijo Računalniški vnos rokopisnega gradiva Martjan-ske pesmarice ob primerjavi še drugih prekmurskih pesmaric (seniška, perloška, Bakoševa) je opravila Ana Anžel. J Müller je dokončeval doktorsko disertacijo o potncnoslovju slovenskih samostalnikov. Etimološko-onomastiČna sekcija (dr. Metka Furlan, dr Marko Snoj) Za Etimološki slovar slovenskega jezikave, bilo i/dela ni h 210 geselskih člankov in vnesenih prek 300 dopolnil v že napisane ali nastajajoče članke. M. Snoj je kot član organizacijskega odbora sodeloval pri prireditv i 5. mednarodne konference o uporabi računalnika v zgodovinskem jezikoslovju (Bernardin. 21.-23. 10.). Konferencc seje udeležila ludi M. Furlan. M. Snoj je opravil računalniški prelom in oblikoval besedilo Logarjeve knjige Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave; M, Furlan je sodelovala s svetovanjem pri nastajanju knjige in korekturah celotnega besedila M. Snoj kot glavni urednik in M. Furlan kot urednica za primerjalno jezikoslovje in etimologijo sta sodelovala pri nastajanju revije Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies, skupnega projekta Inšiituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC S AZU in Univerze v Kansasu. katere prva Številka bo izšla junija 1997. Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Slovar slovenskih protestantskih piscev ¡6. stoletja (dr. France Novak, dr. Majda Merše, dr. Francka Premk, mag. Andreja Legan Ravnikar, mag. Jožica Narat, Marjeta Kambič Dacar) Nadaljevala in zaključevala seje redakcija geselskih člankov za poskusni snopič, in sicer samostalnika, števnika in veznika (F Novak), pridevnika in prislova (F Premk), glagola in zaimka (M Merše) Končanje bil pregled izpisov iz Dalmatinove Biblije, prvi del iz 1. 1578; potekalo je pregledovanje izpisov Trubarjevega dela Ta celi novi testament, 1581-82; opravljene so bile korekture alfabetarija Trubarjevega Catchismusa sdveima islagama. 1579 (J. Narat). Opravljen je bil računalniški vnos abecednega seznama besed Dalmatinove Biblije, 1584; abecedno je urejen tretji del Hishne Postille. 1595; poteka abecedno urejanje izpisov iz. Dalmatinove Biblije, 1578 (M, Kambič Dacar). M. Merše in F. Novak sta napisala predgovor k Slabejeveinu obratu Kastelee-Vo-renčevega slo vaija. A. Legan Ravnikar je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo Valentin Vodnik -oblikovalec slovenske terminologije. Upravno-politična in vojaška terminologija -Lublanske novice J 797. Dialekte loška sekcija Slovenski lingvistični atlas - SLA (akademik prof. dr. Valentin Logar, mag. Frančiška Benedik. mag Sonja Horvat, Kamien Kenda-Jež, dr, Vera Smole. dr. Vladimir Narlnik. dr. Peter Weiss) F Benedik je pripravljala za natis Vodnik po gradivu za slovenski lingvistični atlas\ izdelala je fonološki opis govora vasi Pungert, S. Horv at je izdelala fonološke opise za Potoče, Štjak in Štanjel ter delno za Dekane; obdelovala je narečno strokovno izrazje s Postojnskega. K. Kenda-Jež je zbrala gradivo za fonološke opise krajev Grahovo in Šebrelje. V, Nannik je pripravil fonološki opis za Vnanje Gorice in nadaljeval raziskavo tonemskih variant knjižnega besedotvorja v razmerju do govora Vnanjili Goric. J. Škofic je izdelala fo no loški opis Krope na Gorenjskem V. Smole je z dr. Naškom Križnarjem snemata divji ribolov ter orodje in pripomočke zanj za pripravo videokasele in brošure, v kalen bi bil fonetični zapis besedila, besedilo v knjižnem jeziku in komentar. J. Škofic seje dogovaijala s sodelavci Prosto rskoinfonnacijskega centra ZRC S AZU za sodelovanje pri izdelavi kart za SLA ter pripravi podatkovnih zbirk, Splošnoslovanski lingvistični atlas - O LA (Karmen Kenda-Jcž, dr. Vera Smole) K, Keuda-Jež in V Smole sta se udeležili mednarodnega zasedanja v Šlapnicah pri Brnu; pripravili in odposlali sta zadevno narečno gradivo, Evropski lingvistični atlas (dr, Vladimir Narlnik) V. Nartnik seje udeležil 29. zasedanja Uredniškega odbora ALE v Li e lup i pri Rigi, na katerem so obravnavali vzorčna gesla za 6.. K in 11. zvezek ALE V Firence je poslal "zaprošeno slovensko narečno gradivo za breg in goro z zadevnimi fonetičnimi komentarji. Slovar kostelskegagovora (mag Sonja Horvat) Opravljen je bil računalniški vnos gesel črk S-V Slovar spodnje zadrečke doline (dr, Peter Weiss) P Weiss je računalniško pripravljal geslovnik, zbiral imensko gradivo in začel z urejanjem gradiva za ČTko I Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave K. Kenda-Jež je uredila Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave Ti ne ta Logarja, ki jili je izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v ]Jočastitev avtorjeve 80-lctnice. Pri pripravi publikacije so kot jezikoslovni svetovalci, izvajalci uamiznozaložniškega dela ali korektorji sodelovali M. Furlan, M. Snoj, J. Škofic. V. Smole, P. Weiss. J Škofic je oddala doktorsko disertacijo Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče go~ vora Krope na Gorenjskem, Sekcija fi terminološke slovarje {Maijcta Humar, Cvetana Tavzes, Silvo Torkar, Polona Gantar, Marija Djurovic, Ana Anžel, Zvonka Leder Mancini. V okviru sekcije delajo tudi zunanji strokovnjaki za posamezna področja,) Tehniška komisija Papirniški terminološki slovar, Potekalo je usklajevanje, opravljene so bile končne korekture, Slovarje izšel v založbi ZRC S AZU in bil predstavljen na tiskovni konferenci 20. f2. (Maijeta Humar) Splošni tehniški slovar, Komisija, ki pripravlja 3, izdajo, jc na 17 sejah obravnavala 315 geselskih člankov od aktivirati do akustičen, največ strokovnih izrazov je bilo s področja tekstil stva. Medicinska komisija Končana je bila redakcija Pravopisa medicinskih izrazov, ki jc izšel pri Mcdicinski fakulteti Univerze v Ljubljani junija 1996, Na osnovi popravkov avtoijev, urednikov in posameznikov se pripravlja druga, popravljena izdaja, Vzporedno je potekalo delo za Medicinski terminološki slovar, zlasti na področju patologije, ginekologije in porodništva; oblikovale so se razlage gesel za črke K, L in S. Veterinarska komisija Opravljale so se korekture za 4. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja L-O, kije izšel v prvi polovici leta Nadaljevalo seje delo za 5, zvezek. Pravna komisija V računalnik vnesen rokopis Pravnega terminološkega slovarja se kot Gradivo za pravni terminološki slovar pripravlja za natis; poteka leksikografska obdelava Kot nov projekt je na Ministrstvu za znanost in tehnologijo prijavljen Pravnozgo-dovinski slovar. Naravoslovna komisija Podkomisija za Geološki terminološki slovar je opravila redakcijo 1500 gesclskih čfankov za črke A-E Gledališka komisija Obnovilo seje delo za Gledališki slovar. Komisija je na 10 sejah popravljala in dopolnjevala geslovnik za črko L, Zbiralo seje ustrezno novo gradivo Bibliotekarska komisija Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je v soizdajateljstvu z ZRC SAZU izdala poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovaija s 58(1 gesel ski m i članki, s slovenskimi razlagami ter angleškimi, nemškimi in francoskimi ustrezniki. V Sekciji so potekala začetna organizacijska dela za Planinski slovar m priprave za simpozij o naravoslovno -tehničnem strokovnem izrazju, ki bo maja 1997, Knjižnica (Alenka Porcnta do 20, 5„ Tanja Logar od 15. 7 } V tem letu si je 81 obiskovalcev izposodilo 431 enot knjižnega gradiva. Knjižni fond seje povečal za 292 enot. Pregledana in urejena je bila knjižnica Sekcije za zgodovino slovenskega jezika. (M, Kambič Dacar) Mednarodno sodelovanje V okviru projekta Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA) sodelujemo z vsemi inštituti za slovanske jezike, ki so vključeni v ta projekt Nadaljuje se tudi delo pri projektu Evropski lingvistični atlas (ALE). Tvorno poteka sodelovanje v projektni skupini TELR1 (Trans-European language resources Infrastructure - Panevropska infrastruktura jezikovnih virov) programa Copernicus s sedežem v Mannheiinu. Udeležba na simpozijih in posvetovanjih - organizatorji: 5 mednarodna konferenca o uporabi računalnika v zgodovinskem jezikoslovju v Bernardinu. 21.-22. 10.: Varja Cvetko Orešnik, Marko Snoj, Primož lakopin, Aleksandra Bizjak, - vabljeni: - 1. mednarodni dialektološki simpozij v Mariboru, 9.-10. 2.: Milena Hajnšek-Holz, Kannen Ke [ida-Jež, Vladimir Nartnik, Vera Srno le, Jožica Škofic, Peter Weiss (z referati). - Sestanek TELRI v Birminghamu, 17 -18 2.: Primož Jakopin, Peter Weiss - Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani, 4 3,: Metka Furian, Marko Snoj (predavanje). - Drugi simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Zgodovinska slovnica v Novi Gorici, 9 -11.5,: Ljudmila Bokal, Meika Furian, Milena Hajnšek-Holz, Marija Jež, Branka I .azar, Majda Merše. Vladimir Nartnik, France Novak. Zvonka Praznik. Francka Premk, Jerica Snoj, Marko Snoj (z referati). - Zasedanje Mednarodne komisije za sestavo OLA v Žl upnicah pri Brnu (Češka), 3.-8. 6.: Karmen Kenda-Jcž, Vera Smole. - Plenarna konferenca mednarodnega projekta TELR1 v Mannheimu, 14,-18. 6 : Varja Cvetko Oreinik. Primož Jakopin. - Hrvatski fibloški skup 2 (mednarodni slavistični simpozij) na Reki, 24 -25. 6.: Alenka Gložančev, Marija Jež, Vladimir Nartnik, Francka Premk (z referati) - 32, seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 12. 7.: Metka Furian, Marko Snoj (z referatom). - Evropski kongres hebrejskega jezika v Strassbourgu, 16. 7,: Francka Preink. - Simpozij o PleterŠnikovem delu v Pišccah, 12.-13. 9 Alenka Gložančev, Milena Hajnšek-Holz, Marjeta Humar, Janez Kcbcr. Majda Mcrše, France Novak (z referati). - Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije v Ljubljani, 12.-13. 9,; France Novak (z re Teratom). - Seminar o računalniški leksikografiji COMPLEX v Budimpešti, 17.-21. 9 : Pntnož Jakopin (z referatom). - Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma v Ljubljani, 17 -20. 9 : Francka Premk. Peter Weiss (z referatoma). - 29. zasedanje mednarodnega uredniškega odbora ALE v Rigi (Latvija), 19.-23, 9,: Vladimir Nartnik. - Zborovanje slavistov na Vrhniki, 3, 10.: Majda MerŠe, Vladimir Nartnik (z referatom). - Simpozij o življenju iti delu Božidarja Borka v Ormožu, 24,-26, 10,: Andreja Legan Ravnikar (z Teferatom), - Ob prazniku reformacije v Puconcih, 25. 10.: Francka Premk (predavanje). - Mednarodna konferenca o češkem klasičnem prevajalcu Otmarju Vanóme hu v Vysokém Mytu, 7.-8. 11. Francka Premk (z referatom). - Posv etovanje Character Sef Technology na Bledu, 11,-12 11: Primož Jakopin. - Posvet ob 50-letnici smrti dr. Jože Glonarja v Ljubljani. 14. 11.: Milena Hajnšek-Holz (z referatom). - Simpozij Obdobja 17. Vatroslav Oblak v Ljubljani, 12.-13. 12.: Metka Furian. Majda MerŠe, Jožica Narat, France Novak, Vera Smole, Karmen Kenda-Jež, Jožica Škofic, Silvo Torkar, Peler Weiss (z referati). Obiski na Inštitutu Prof dr. Heinz Dieter Pohl Univerza v Celovcu. 12.4 (s predavanjem). Udeleženci 32. seminarja slovenskega jezika, literature in knhure iz Minska, 10 7. Dr Nina Mečkovska, Beloruska državna univerza v Minsku, 17. 10, Prof. dr. Heiner Eichncr, Univerza na Dunaju, 23. 10 Prof. dr. Elmegard Rasmussen inBenedicte Nielsen, Univerza v Kopenhagnu. 23. 10 Delo Instituta, zlasti izdelava slovarjev knjižnega jezika, jc bilo ob obisk i li predstavljeno (M. Hajnšek-Holz.) slušateljem Oddelka za slovanske jezike in književnosti 6. 12. in tujim študentom, ki se izpopolnjujejo na tem oddelku, 19, 2. in 2. 12, Delo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika je bi i o predstavljeno slušateljem Oddelka za slovanske jezike in književnosti (F. Novak, M Merše) 29. 10 Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo Delavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali podjetjem, ustanovam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja pravopisne, splošnojezikovne, izvorne, imenoslovne, narečjeslovne in terminološke narave. Ob obiskih so posredovali ustrezno gradivo in informacije. Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke ter kot jezikovni in leksi-kografski svetovalci sodelovali pri različnih delili. - M. Hajnšek-Holz je jezikovno pregledala Daljinar avtobusnih postajališč za Gospodarsko zbornico Slovenije. M. Humar je lektorirala zbornik Biotehnologija. - P. Kostanjevec je določala izgovaijavo tujih lastnih in nekaterih občih imen za Knaurov splošni leksikon in lektorirala revijo Lucas. - J. Narat je lektorirala monografska dela Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo Antona Gričnika, Slovensko ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja, Mavrični most Kristine Trobec. Kapiteljski arhiv Novo mesto: Regesti listin in popis gradiva Franceta Barage, Slovenci in država, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 1. in 2. zvezek, Grafenauerjev zbor-mk, Loška dolina z Babnim Poljem Janeza Kebeta. -1. Šircelj-Žnidaršič je lektorirala revijo Veterinarske novice in nekatera druga strokovna besedila - C. Tavzes je lektorirala Enciklopedijo Slovenije ¡0., Mednarodno klasifikacijo hendi-kepiranosti, učbenik Oralna bakteriolagija, Zbornik Sekcije operacijskih medicinskih sester Slovenije, priročnike Cvetoče grmovni ce, Cvetje v vrtu, Oblikovanje vrta, brošuro Koristnost terana tn revije Scopolla, Jama, Utrip. - P, Weiss je kot lektor in korektor sodeloval pn jezikovnem pregledu novega prevoda Svetega pisma; udeležil seje pogovora o tem delu, ki je bil predvajan na TV Slovenija 2, 11.9, O narečju in knjižnem jeziku je imel interv ju na Radiu Maribor, 19. 7. V. Cvetko Orcšnik je Članica senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. - M Furlan je članica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri Vladi Republike Slovenije. - B. Košnirlj-Levačič sodeluje v Terminološki komisiji za dokumcntalistiko Urada za standardizacijo in meroslovje Ministrstva za znanost in tehnologijo. - F. Novak je bil do oktobra predsednik Slavističnega društva Slovenije in sodeloval pri organizaciji zborovanja na Vrhniki. Bil je Član Delovne skupine strokovnjakov za obravnavanje vprašanj s področja jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Odboru za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora in član sveta Projekta za prenovo pouka slovenskega jezika in književnosti. - M, Snoj je namestnik nacionalnega koordinatorja za jezikoslovje področnega Sveta za humani sliko MZT. - A. Žele je bila blagajničarka Slavističnega društva Slovenije do občnega zbora, po njem je blagajničarka A. Legan Ravnikar. M Hajnšek-Holz je pripravila razstavo o delu in življenju akademika prof. dr. Franca Jakopina ob slovesni počastitvi, ko mu je bila podeljena listina ZRC S AZU za njegov ustvarjalni prispevek pri oblikovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ob 50. obletnici delovanja InštiLuta. Razstava je bila odprta od 14. 2. do 25. 3. V počastitev stoletnice rojstva prof. Jakoba Šolarja, prvega vodja del za Slovar slovenskega knjižnega jezika, je pripravila spremno razstavo ob predavanju prof dr Jožeta Toporišiča v dvorani S AZU 24, 4. - M. Humar je glavna in odgovorna urednica Kamniškega zbornika XIIL Kamnik 1996. Sodelovala je na predstavitvi zbornika na tiskovni konferenci 28. 6. in televizijski oddaji 16. 7. - P. Jakopin je bil delovni predsednik sekcije na posvetovanju Character Sef Technology na Bledu - J. Müller je vodil predstavitve slovenističnih knjig na zborovanju slavistov na Vrhniki - M Merše je na zborovanju slavistov na Vrhniki predstavila svojo monografijo Vid in vrsrnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Članstvo v mednarodnih strokovnih društvih Prof. dr. Varja Cvetko Orešiuk je članica Indogermanische Gesellschaft in Wiener SprachgeselIschafl. Dr Marko Snoj je član mednarodnega združenja belorusistov v Minsku. PREDAVANJA, REFERATI Ljudmila Bokal Škrabčeva besedotvorna načela. Drugi simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Zgodovinska slovnica, Nova Gorica, 10. 5. Metka Furlan Tretja knjiga etimološkega slovarja slovenskega jezika. Lingvistični krožek Filozofske fakultete, Ljubljana. 4. 3. K nastanku slovenskih narečnih oblik svojitnih zaimkov moj, tvoj, svoj tipa mdjga, Drugi simpozij o delu p Stanislava Škrabca Zgodovinska slovnica. Nova Gorica, 9, 5. Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika, Ob izidu tretje knjige. 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana, 12. 7. Alasijevi glosi oghgnijke iti pluca Simpozij Obdobja 17 Vatroslav Oblak, Ljubljana, 12, 12, Alenka Gložančev V pričakovanju stoletnice Slovenskega pravopisa Frana Levca. Hrvatski filo loški skup 2 (mednarodni slavistični simpozij), Reka .24. 6. Jzlastnoimenske izpeljanke v Pieteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Simpozij o Pieteršnikovem delu, PiŠcce, 13.9, Milena Ha.jnšck-Holz Narečno gradivo kot vir in pomagalo pri izdelavi SSKJ. 1. mednarodni dialekto-loški simpozij, Maribor. 10. 2. Škrabčeva teorija in praksa stopnjevanja. Drugi simpozij o dciu p. Stanislava Škrabca. Zgodovinska slovnica. Nova Gorica. 10. 5. Pleteršnikov in Glonarjev slovar. Simpozij o Pieteršnikovem delu. Pišccc. 12. 9. Glonar slovaropisec. Posvel ob 50-letnici smrti dr. Jože Glonarja. Ljubljana. 14. 11. Marjeta Hum ar Frazeologija v Pieteršnikovem slovarju. Simpozij o Pieteršnikovem delu. Pišcce, 12. 9 Primož Jakopin COMPLEX - Tutorial in Computational Lexicography. Seminar o računalniški leksikografiji COMPLEX, Budimpešta, 21.9. OCR and Devanagari - a Case Report. 5. mednarodna konferenca o uporabi računalnika v zgodovinskem jezikoslov ju, Bernardin, 22. 10. Marija Jež Škrabčeve oblikoglasne posebnosti. Drugi simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Zgodovinska slovnica. Nova Gorica, 10. 5. Slovensko pravopisje do Levca. Hrvatski filo loški skup 2 (mednarodni slavistični simpozij). Reka, 25. 6. Janez Keber Breznikovo in Pleteršnikovo dopolnjevanje v Pleteršnikov SNS. Simpozij o Pieteršnikovem delu, Pišece, 12, 9. Izvor priimkov. Predavanje v Slovenskem rodoslovnem društvu Ljubljana, 21 11 Prispevki na Radiu Slovenija (Val 202) - beseda strokovnjaka: Delati kot svinja z mehom. 7. 3.; Izlizati se, 11 4.; Biti v rožicah, 23. 5.; Beseda ni konj, 20, G,: Moker kakor miš. 4.7.; Biti (malo) čez les, 11. 7,; Imeti maslo na glavi. 25. 1. , Iti na jetra komu, 1. 8.: Biti neumen kot noč, 29. 8.; Stara navada je železna srajca, 5. 9.; Človek človeku volk, 26. 9.; Rdeča nit, 10. 10.: Na vrat na nos, 24, 10.; Slamnati vdovec, 14, 11.; Repo v ušesih imeti. 28 11; Ne pripisati po (prežgani) juhi, 5. 12. Karmen Kenda-Jež Med narečjem in knjižnim jezikom. I. mednarodni dialektološki simpozij, Maribor, 9. 2. Cerkljansko narečje v luči raziskav J. Badouina de Courtenaya. Simpozij Obdobja 17. Vatroslav Oblak. Ljubljana. 13. 12. Branka Lazar Posebnosti Skrabčevega oblikoslovja samostalnikov (ob Valja\'čevem Pri nosu). Drugi simpozij o delu p. Stanislava Škrabca. Zgodovinska slovnica, Nova Gorica, 10. 5. Andreja Legan Ravnikar Borko in Rusi, Simpozij o življenju in delu Božidaija Borka, Ormož, 25, 10. Majda Merše Vid in vrstnosl glagola v slovenskem jezikoslovju. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani (Predavanje za pridobitev docenture,), Ljubljana, 10. 1. Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa. Dragi simpozij o delu p. Stanislava Škrabca Zgodovinska slovnica, Nova Gorica, 9. 5. Vidsko soodnosni glagoli v Pleteršnikovem slovarju. Simpozij o Pleteršnikovem delu, Pišece, 13. 9, Primerjava besedja Kreljeve in Jurčtče\a linija. Govor ob otvoritvi razstave v Muzeju novejše zgodovine, Ljubljana, 14.2. Govor ob predstavitvi spominske znamke ob 250 letnici Novega mesta. Novo mesto. 6. 9. Županova tribuna. Ocena predlaganih spominskih datumov za občinski praznik mestne občine Novo mesto Novo mesto, 29. 2. Intervju na radiju U ni vox Kočevje, ob izidu 3. številke 43. letnika Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino "Prispevki za zgodovino Kočevske' Kočevje. 12. 3, Eva Ho I z Potovanje po slovenskih deželah v času od propada Ilirskih provinc do uvedbe železnice, ko še niso izumili turizma. 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Bled. 26.-28, 9. Dušan Kos Srednjeveški ptujski testamenti in njihov odsev v statutu iz teta ¡376, Mednarodni simpozij ob 620 letnici ptujskega statuta. Ptuj 17, 10. Branko MaraŠiČ Slovensko zgodovinopisje danes Seminar za slovenske šolnike v Italiji. Trst, 4, 9. Politično in kulturno življenje goriških Slovencev med obema vojnama Mednarodni simpozij Cerkev in družba na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Gorica. 26 -28 9, Med Huhljem in Sočo v Pilonovem času. Simpozij ob obletnici rojstva Verni Pilo na Ajdovščina, 24, 10, Goriška tisočletnica. Predavanje za slušatelje "iretje univerze". Nova Gorica 3.12, O slovensko-italijanskih odnosih, Okrogla miza Foruma za Goriško. Nova Gorica, 27. 3. Sodelovanje na sestanku slovensko-italijanske kulturnozgodovinske komisije, Portorož. 12.-13. 4, O fojbah in deportacijah, Okrogla miza. T V Koper, 3. 3. Ob tisočletnici prve omembe Gorice. T V Koper, 17, 3. Problematika fojb. T V Vitel, -. 5. Pogovor o primorski preteklost i.TV Primorka. -. 9. Darja Miliclič Zur Bezeichnung von Slawen und Romanen in ¡Strien Mednarodni simpozij Personennamen und Identität, Friesacl t/B reže na Koroškem, 25,-29. 9. i 995. Zur Erforschung des Alpenraumes in Slowenien Sestanek Association Internationale pour l'Histoire des Alpes Luzern, Švica, 6 -7. 10. 1995. Problematika raziskovanja krajevne zgodovine in vloga Josipa Žontarja v njej. Znanstveno srečanje ob 100 letnici rojsiva zgodovinarja Josipa Žontarja. Kranj, 19. 10 1995, Vloga Martina Bavčerja v našem zgodovinopisju. Simpozij ob proslavi 400-Ietnicc rojstva zgodovinarja Martina Bavčetja. Vipavski Knž, 1L 11. 1995. Vabljeno predavanje o programu zgodovine v Šoli. Ptuj, 30. 1 1995. Etnična struktura prebivalstva ob Piranskem zalivu v luči imen -1330, ~1890, Nastopno predavanje za redno profesuro. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 14. Il, 1995. Srednjeveška kolonizacija. Predavanje za maluritetno temo. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 10. 11, 1995. Spoštuj mo svojo zgodovino. Disku sij ski večer Pogledi na samobitnost slovenskega naroda, Ljubljana, 3, 4. 1996 Razgovor o raziskovalni dejavnosti Okrogla miza 3. programa, Radio Slovenija, 10. 7 ; 19. 7 Predstavitev Acta H i Striae IV. Koper, Radio Ognjišče, II 11. Vi licenc Rajšp Zgodovinski okvir reformacije v 16. stoletju. Ljubljana, Radio 1. Studio ob 17h, 31. 10. Einstellung der Staatsbehörden in Wien gegenüber der katholischen Kirche bei den Slowenen im 19. Jahrhundert. Kongres Commission Internationale d'Histoire Ecclésiastique Comparée, Christianity in East Central Europe and its Relations with the West and East. Lublin, Poljska, 2.-6. 9. Einspielerjev list "Stimmen aus Innerösterreich ". Einspieleijev simpozij v Rimu. Rim, 9.-14, 9. Die Josephinische Landesaufnahme in Slowenien zwischen Floriantschich und Franzischeischer Landesaufnahme (Poster). 8. Kartographichistorisches Colloquium, Bern. 3.-5. Oktober 1996. Slovenija na vojaškem zemljevidu. Jože finska izmera za slovensko področje. Ljubljana, Radio, 15. 12. TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV. PUBLIKACIJ Stane G ran da Dolenjska in Bela krajina A - Z. JankoviČi pri Adlešičih, 17. 2 A kad, prof dr. Jože Maček: Schv/izenova inštrukcija za upravnike državnih posestev iz i 1788, Statistika kmetijske rastlinske pridelave za obdobje 1869-1939, Reluicija tlake v slovenskih deželah v stoletju pred zemljiško odvezo. Uvajanje dosežkov agrarnotehničnega prevrata v slovensko kmetijstvo v obdobju 18481941. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Oddelek za agronomijo Kronika, časopis za slovensko zgodovino. Kočevje, 12. 3. Politične razmere na Kočevskem v letu 1848. Kočevje, 12. 3. Mateja Jeraj, Jelka Melik, Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko (Arhivsko društvo Slovenije. Viri 9, 1996). Ljubljana. Arhiv Slovenije, 2. 4.; Ribnica, Miklova hiša, 10. 5.; Snežnik. 4. 10. Dr. Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja Ljubljana, ZRC SAZU, 13. 11. Branko Marušič Z zahodnega roba. Nova Gonca, 30. 1. Publikacija ob 400 letnici rojstva p. Martina Bavčerja Ajdovščina. 5,2. Lojzka Bratuž, Gorica v slovenski književnosti. Gorica, 11, 4,; Ljubljana, 20. 5, J. Žigon, Socializem in svoboda Ajdovščina, 19,4. J. Prunk, M. Ivanič, Osamosvojitev Slovenije, Kromberk, Goriški muzej. 16 10. G. I/umar, Kamniti velikan na Soči. Solkan, 25. 10,; Vogrsko, 28. 10,; Nova Gorica, 12. H. Družba sv. Mohorja. Dobrovo, 23. 11.; Trst, 25. 11.; Gonca, 13. 12. Zahodno sosedstvo. Ljubljana, 2. 12. Darja Mihelič D. Darovec, Notarjeva javna vera, Knjižnica Annales 7, Koper 1994. Koper. 18. 1. 1995; Ljubljana, 9.2. 1995. Darja Mihelič, Meščan sem, Iz življenja srednjeveških mest. Ljubljana, Kulturno informacijski center Križanke, 3.4. 1996. Darja Mihelič, France Mihelič, Jasna Pocajt: Piran, mesto in ljudje pred sto leti. Piran, Tartinijeva hiša. 23. 4. Acta Histriae IV. Koper, Znanstveno raziskovalno središče, 10. 11. Sodelovanje na strokovnem srečanju skupine za prenovo in prezentacijo župne cerkve sv Jurija v Piranu. Piran. 14, 11. 1995, Okrogla mrza Komisije za zgodovino Alp. Varese, 20. 4 1996 Okrogla miza Komisije za zgodovino Alp. Innsbmck. 30, II. Vincenc Ra jšp Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Opisi, karte, 1. del. Kočevje, Muzej, 28, 3. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, Opisi, karte, 1. del Dunaj. HausHof- und Slaatsarchiv, 16. 4. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Opisi, karte, II. del Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 16. 12. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 366-370 LÍMF.TNOSTNOZGODOVÍNSK1 INŠTITUT FRANCETA STELETA_ Izbrana poglavja o starejši in novejši arhitekturi na Slovenskem (dr. Damjan Prclovšck). Glavni dogodek leta 1996 je bila realizacija velike Plečnikove razstave v Pragi, katere strokovni del je bil bolj ali manj delo D. Pnclovška. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog, ki ga je strokovno uredil D. Prelovšek. Dogodek je v češkem in tujem časopisju zbudil veli ko zanimanja. V mesecu juniju je D. Prelovšek predaval kot gostujoči profesor na salzburški univerzi in za študente organiziral tridnevno ekskurzijo na Dunaj. Predaval je tudi na simpoziju, ki ga je priredila graška univerza na temo baročnega časa. V drugi polovici julija je za študente poletne univerze predaval v Krakovu o srednjeevropski arhitekturi okoli leta 1900. Udeležil se je tudi simpozija Ethnic Artefact and Modem Culture na Dunaju, konference ICOMOS na Madžarskem in simpozija z naslovom Freindlieit in der Moderne, ki ga je priredila graška univerza. Začeto je raziskovanje ljubljanskih hiš, ki v prvi fazi zajema območje med Slovensko in Trubarjevo cesto. To nalogo opravlja inštitut ob sodelovanju Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine j mag. Breda Mihelič), Baročna kiparstvo (mag. Blaž Resman) Nadaljevalo se je raziskovanje kamnite baročne plastike beneške smeri, zlasti kvalitetnejšega materiala na Primorskem in na Krasu, študij arhivskih virov za to področje žal še ni dal pričakovanih rezultatov. Dopolnjene in za natis pripravljene so bile arhivske študije o pozni ustvarjalni fazi Francesca Robbe, nadaljevalo pa se je tudi proučevanje nekaterih del iz njegove bližine in nekaterih spornih njemu pripisanih del. Objavljena je bila obsežna študija o kranjski kiparski delavnici Vrb-nikov, v zaključni fazi pa je tudi širši pregled gorenjskega poznobaročnega kiparstva. Zbiranje in kritično objavljanje virov za umetnostno zgodovino Slovenije (dr. Ana Lavrič). V letu ilJ% je bila študija o umetnostnih spisih Aleša Žige Dolničaija dopolnjena z doslej še neupoštevanim sestavkom o rimskih spomenikih. Nadaljevalo se je evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino ljubljanske stolnice. V zvezi z obravnavano tcino je bil ob pregledu originala korigiran in dopolnjen transkribirani tekst Dolničarjevega rokopisa H i stori a Cathedral i s Bcclesiae Labaeensis. Za osvetlitev umetnostnih načrtov in delovanja operozov je bila raziskana doslej neznana korespondenca stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja; gre za pomembno komplementarno gradivo k Historii. Del gradiva, ki se nanaša na slikarja Giulia Quag I i a, je bil objavljen v inštitutskern zborniku, ostalo se pripravlja za natis. V celoti gre za kompleksen sklop različnih virov, ki so temelj nega ponieua za razumevanje klasične faze slovenskega baroka. Slovenska knjižna ilustracija (Alenka Klemene), Raziskava ilustracij v glasilu Domače vaje se je v lanskem letu končala z objavo monografskega članka V minulem letu je bilo začeto zbiranje podatkov za dopolnitev bibliografije Franceta Stcleta, Sodelavka tudi prevaja v angleščino članke inštitut ski h kolegov ah jih jezikovno pregleduje. Baročno slikarstvo na Slovenskem (Barbara Murovec). V minulem letu je mlada raziskovalka B. Murovec pregledala večino obstoječih grajskih poslikav na Slovenskem in del svojih izsledkov tudi objavila. Od začetka oktobra je na enoletnem usposabljanju na Inštitutu za umetnostno zgodovino (Zcntralinstitut Ilir Kunslgeschichte) v Miinchnu. Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno topografijo slovenskega ozemlja (A, Klemene, A. Lavrič, B. Murovec, D Prelovšek, B, Resman), Nadaljevalo seje dopolnjevanje topografskih in specialnih kartotek ler fototckc. Knjižnica (A. Klemene). Knjižni fond seje povečal za 508 knjižnih enot (337 knjig, 171 enot periodike), 47 pa jih je šc v obdelavi. Največja inštitutska pridobitev je bil nakup Macmillanovcga umetnostno/godovi nskega slovarja v 34 knjigah. - Zunanjih strank jc bilo 77, knjiž-njico pa so obiskale 218-krat. Na dom smo izposodili 17 J enot. v čitalnici pa je bito pregledanih 282 enot. Inštitutsko glasilo Izhajati jc začel zbornik Acta historiae artis Slove niča. Založnik je ZRC S AZU. ustanovitelj Znanstveni svet Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Stcleta, glavni in odgovorni urednik je dr. Damjan Prclovšck, v uredniškem odboru so Alenka Klemene, dr. Ana LavriČ in ntag Blaž Res man Zbornik jc strokovna publikacija s področja umetnostne zgodovine, posvečen predvsem starejšim poglavjem naše umetnostne preteklosti. Izhajal bo enkrat letno. Mentorstvo Dr Damjan Prelovšek je mentor Barbari Murovec (magisterij). PREDAVANJA IN REFERATI Damjan Prelovšek Barockarchitektur in Kram, - Referat na simpoziju o družbi v 18. stoletju. Grad Seggau. - Graška univerza, 13.-15. 6. National tendencies in Slovene architecturc. ■■ Referat na simpoziju Lthnic Artefacl and Modem Cul ture. Wien, Internationales Forschungszentrum. 28.-31, 8. Die nationale Frage in der Architektur von Laibach/Ljubljana. - Referat na simpoziju Fremdheit in der Moderne. Gradec, 24.-26. 10 Spomeniki 20. stoletja njihovo varovanje, - Referat o varovanju Plečnikove arhitekture, Noszvaj (Madžarska), Conference 1COMOS, 3. - 7, 7, Plečnik. - Vabljeno predavanje na Tehnični fakulteti, Brno (27, 5.). Razstava Soavtor Plečnikove razstave na Praškem gradu. Praga, 23.5.-30.9. 1996. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 371-372 MUZ1KOI OŠKI INŠTITUT Raziskave srednjeveškega glasbenega pismertstva (dr, Jurij Snoj) Za načrtovani katalog z izborom srednjeveških glasbenih rokopisov na Slovenskem jc bil izdelan večji del opisov izbranih primerov. Izsledki študija srednjeveškega koralnega korpusa znotraj glasbene zgodovine so bili predstavljeni na simpoziju in z objavo povzetka, Renesansa {dr Bojan Bujic (Oxford). mag. Ivan Florjane (Rim), dr, Dam I o Pokom, dr, Jože Sivec, dr, Edo Škulj) Opravljene so bile korekmre obeli zbirk madngalov Jacoba Gallusa Harmoniae morales in Moralia, ki so iz£U z letnico 1995 kot 26. in 27. zvezek Monumenta artis musicae Sloveniae. V pripravi je naslednji zvezek le zbirke iti obenem zadnji zvezek Gallusovega velikega opusa, rokopisne skladbe, ob že določenem temeljem izboru poteka z evidentiranjem drugih rokopisnih skladb po nahajališčih po svetu, Večidel končana je transkripcija Neuer teutsche Lieder (1588) v Ljubljani delujočega VVolfganga Stricciusa. ki bo pripravljena za natis v Monumenta za L 1997. Začel seje študij kompozicijskega stavka v delili Jacoba Gallusa, najprej za njegov maš ni opus. Barok (mag. Tomaž Fagancl. dr. Ivan Kiemenčič, mag. Metoda Kokoie, Uroš Lajovic) Raziskave življenja in dela skladatelja Isaaca Posciia so se nadaljevale z evidentiranjem in študijem arhivskega gradiva Deželnih stanov za Kranjsko v Arhivu Slovenije. Novosti o skladateljevih zvezah s stanovi so bile pripravljene za objavo, prav tako razprava o Poschcvi prvi instrumentalni zbirki iz leta 1618. Končana je bila redakcija obeh Poschevih inštm mentalni h zbirk Musicalische Ehrenfreudt in Musicalische Tafelfreudl za objavo v Monumenta in pripravljeno uvodno besedilo z revizijskim poročilom ter korekture notografije. Nadaljevalo seje zbiranje in študij virov za monografijo o Janezu Krstniku Dolarju Za natis Dolar jevega dela Missa viemtensis za Monumenta so bili končani redakcija notnega teksta in generalnega basa ter revizijsko poročilo, opravljene so bile prve korekture notografije Pripravljena in na simpoziju na Slovaškem posredovana je bila razprava o glasbi jezuitov na Slovenskem, Prav tako na novo izdelana razprava o ljubljanski Academli Phitharmomcorum je bila v različicah predstavljena na simpoziju v Birminghaniu, na predavanju na Karlovi univerzi v Pragi in na Historičnem seminarju ZRC SAZU. V pripravi na i/dajo je bil zbornik s simpozija Muzi kol oškega inštituta Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba Klasicizem (dr. Ivan Klemenčič, Radovan Škrjanc) Za objavo na italijanskem govornem območju je bila opravljena rcdakcija celotnega angleškega besedila o rodu in ljubljanskih letih Franca Pol linij a Začel se je študij opusa Jakoba Zupana in transkripcija njegove skladbe Te Deum laudamus v računalniški obliki. Romantika (Nataša Cigoj Krstulovtč, mag. Metoda Kokoie) Za prvo obdobje delovanja čitalnic na Slovenskem (1848-1872) je bilo končano zbiranje gradiva po slovenskih mestih, po študiju gradiva in virov se je začelo s koncipiranjem besedila izsledek tega študija jc tudi objavljeno besedilo kot uvod v glasbeno delovanje čitalnic. Študija o prvem dirigentu Slovenske filharmonije Viclavu Talichu (1908 - 1912) je bila predstavljena v Pragi ob stoletnici tamkajšnje filharmonije. Obdobje med obema vojnama (dr, Ivan Klemenčič) Izsledki slogovne analize opusa Slavka Osterca med ekspresionizmom in neokia-sicizmom so bili objavljeni v slovenski in angleški različici. Na celotno obdobje slovenske glasbe seje nanašala redakcija gesla Ljubljana m sestava gesla Slowenien za leksikon Die Musik in Geschichte und Gegenwart Evidentiranje in katalogiziranje virov {Nataša C igo j Krstulovič, mag. Tomaž. Faganei, dr. Ivan Klemenčič, mag. Metoda Kokole, mag. Aleš Nagode. dr. Jurij Snoj) Evidentirani so bili srednjeveški glasbeni rokopisi v arhivu koprske stolnice ter župnijski in kapiteljski arhiv ter kapiteljska knjižnica v Piranu. Temeljni kodi-kološki popisi teh rokopisov so bili vnešeni v podatkovno zbirko, rokopisi so bili deloma fotografirani. Opravljene so bile korekture kratic nahajališč glasbenega gradiva na Slovenskem za objavo RlSM v Frankfurtu. Za centralno redakcijo RISM je bila v računalniški obliki opravljena bibliografska obdelava ljubljanskega stolnega kora (165 enot) in starejšega dela glasbenega arhiva Kapitlja v Novem mestu (58 enot). - RILMu v New York je bil poslan bibliografski izbor razprav slovenske niuzikološke literature za leto 1994 skupaj z abstrakt i, objavljena je bila bibliografija s tega področja za leto 1992. Znanstveno posvetovanje (mag. Tomaž Faganei, dr, Ivan Klemetičič, dr, Jurij Snoj) Začele so se priprave na mednarodni muzikološki simpozij Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice, ki je konkuriral in je bil uvrščen v Evropski mesec kulture v Ljubljani junija 1997. Med spremnimi prireditvami tečejo priprave za dva koncerta, razstavo, izdajo širše zasnovanega kataloga razstave, kataloga srednjeveških glasbenih Tokopisov na Slovenskem, v načrtu je zbornik referatov. Obiski inštituta Delovni obisk prof. dr Michaela Talbota z. Univerze v Livcrpoolu in člana britanske Akademije je bil združen z njegovim predavanjem o problematiki dodajanja uredniškega continua v izdajah baročne glasbe, potekal je v okviru Historičnega seminarjaZRC SAZU(lt). 1). Mentorstvo Dr Ivan Klcmenčič je mentor Nataši Cigoj Krstnlovid (magisterij) in mlademu raziskovalcu Radovanu Šk rja neu (magisterij) TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV Tomaž. Faganei Predstavitev 25. zvezka Monumenta art is musicae Sloveniae na tiskovni konferenci Muzikološkega inštituta. Ljubljana, 23. 10, Ivan KJemenčič Vodslvo tiskovne konference Muzikološkega inštituta ob izidu 6 zvezkov zbirke Monumenta ar ti s music.au Sloveniae, Ljubljana, 23.10. Danilo Pokorn Uredniška predstavitev 6 zvezkov Monumenta artis musicae Sloveniae nji tiskovni konferenci Muzikološkega inštituta. Ljubljana, 23. 10, Jože Sivec Predstavitev' 24- zvezka Monumenta artis musicae Sloveniae na tiskovni konferenci Muzikološkega inštituta, Ljubljana, 23. 10. Edo S k ulj Predstavitev 26. in 27. zvezka Monumenta artis musicae Sloveniae na tiskovni konferenci Muzikološkega inštiiuia. Ljubljana, 23. 10, PREDAVANJA, REFERATI. PRISPEVKI NA RTV Tomaž Faganel Nekaj vprašanj ob izvajanju Riharjevlh skladb. - Referat na kolokviju o Riharju in Cveku. Festival slovenske cerkvene glasbe, Cerklje na Gorenjskem, 2R. 9, Die Musiktätigkeit der Jesuiten im 17. Jahrhundert im slowenischen Raum zwischen Provinz und Metropole. - Referat na mednarodnem simpoziju Musik der Geistlichen orden in Mitteleuropa zwischen Tridcntinum und Joscphi-nismus, Trnava/Slovaška, 16.-19. 10. Nekaj vprašanj ob Premrlovih kantatah. - Oddaja Glasbeni esej na 3. programu Radia Slovenija, 9 7, Glasbeni sveti in njihov pomen. - Predavanje na Glasbenem forumu. Rogaška Slatina. 13.-14, 5, Zborovska delavnica. - Seminar za zborovodje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Slovenj Gradec. 13.-15. 11. in 10.-12. 12. Ivan KJemenčič Uvodna beseda k posnetku koncerta Slovenske filharmonije in dirigenta Uroša Lajovca v Cankarjevem domu v Ljubljani z deli Marija Kogoja T V Slovenija 2. program. 31.7. Monumenta artis musicae Sloveniae. Pogovor z novinarko Radia Slovenija Vido Curk ob 6 novih izdajah te zbirke za leti 1994 in 1995, "Kulturna panorama" RS 1 program, 26, 10,, in RS 3. program. 28. 10, Metoda KokoJc The Academia Philharmomcorum Labacensium. - Referal na mednarodnem simpoziju The Seventh Bicnnial Conference on Baroque Music, Birmingham. 4.7, VAcla\> Talich - the Conductor of the Slovenian Philharmonic Orchestra in Ljubljana (¡908-1912). - Referat na simpoziju - 100 years of the Czech Philharmonic Orchestra. Praga. 13. 10. The Academia Phdharmonicorum in Ljubljana; the first ¡tahanate music academy founded m the Holy Roman Empire (1701-cJ769). - Vabljeno predavanje na Univerza Karlova, filozoficka fakulta. Ustav hudbeni vedy. Praga, 21. 10. Academia Philharmonicorum Labacensium: zgledi, ustanovitev in delovanje. -Historični seminar ZRC SAZU, Ljubljana, 13 ! 1 Jurij Snoj Quis inventor musicae: lubal an Pythagoras? - Gregorijanski koral v zgodovini zahodnoevropske glasbe. - Referat na mednarodnem simpozija o interpretaciji Svetega pisma, Ljubljana 17. -20. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 372-374 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE_ Sekcija za slovensko I i te ra mu zgodovino a) Literarnozgodovi/iske raziskave slovenske književnosti ¡9. in 20. stoletja Preučevanje lirike slovenske moderne (dr, F, Beraik) Razprava se je odvijala v območju slogovnega pluralizma, hkrati je posebno pozornost namenjala individualnemu slogu oz. osebni verodostojnosti pesniških ustvarjalcev tega obdobja. - Vzporedno je bila pripravljena nemška izdaja monografije o Cankarju pod naslovom Ivan Cankar - Ein slowenischer Schriftsteller des europaischen Symbolismus (izšla je februarja 1997 pri založbi "Slavica Verlag Dr Anton Kovač" v Münchnu). Slovenska mentöarska in avtobiografska literatura (dr. M. Dolgan) Zaradi pomanjkanja strokovne literature v inštitutski in drugih slovenskih knjižnicah je bilo treba zasebno poiskati in kupiti nekaj najbolj relevantnih tujih strokovnih del o tej tematiki, da seje raziskava lahko nadaljevala na primerni strokovnr ravni Kol delni produkt raziskave je bila napisana razprava o avtobiografičnosti v Kovačičcvcm romanu Prišleki, Hkrati je bila opravljena končna redakcija rokopisa za knjigo o ekspresionizmu v Pregljevi, Grumovi in JaTČevi prozi, v kateri so formulirani rezultati v prejšnjih letih opravljene raziskave Slovensko pripovedništvo 19¡8-¡930: knjiga je izšla sredi leta v zbirki znanstvenih del, ki jih izdaja ZRC SAZU Metaforično in ritmotvorno v slovenski poeziji (J, Faganel) Raziskano je bilo vprašanje verznega prestopa (erijambcmcritaJ v slovenskem sonetu na gradivu od F. Ptešerna do V, Taufeija, Mladi raziskovalec M. Ogrin je obravnaval povezave E. Kocbeka s francoskim pcrsonali stični m gibanjem E. Moumera, kar sodi v okvir njegove magistrske naloge o slovenski literaturi v luči načel in prakse katoliškega vrednotenja. h) Priprava žnanstvenokritičnih izdaj (J. Faganel in zunanji sodelavci) Projekt Brižinski spomeniki se je zaključil z izidom zajetnega Zbornika Briiinski spomeniki (SAZU in ZRC SAZU), v katerem so objavljene razprave 43 slovenskih in tujih strokovnjakov in ki je bil predstavljen javnosti v maju, - Transkribirano, prevedeno in komentirano je bilo korespondenc no in drugo gradivo slovenskih protestantov (J. Rajhrnan s sodelavci); Pisma slovenskih protestantov (razen Trubarjevih, ki so bila že izdana), bodo izšla kot 11. zvezek serije Korespondence pomembnih Slovencev, ki jo urejata F. Bcniik in J. Kos. Za Zoisovo korespondenco pa jc bilo popisano in pregledano gradivo za čas 1810-1819 iz rokopisne zapuščine F. Kidriča (J. Faganel). Drugo strokovno in organizacijsko delo F. Bemik je predsednik SAZU, poleg tega je član upravnega odbora Slovenske matice. M. Dolgan je bil predsednik strokovne komisije za podelitev nagrade Društva slovenskih pisateljev in dnevnika Delo za najboljši slovenski roman v letu 1995 -Kresnik 96, vendar je 11. 4. 1996 zaradi vmešavanja upravnega odbora skoraj s celotno komisijo odstopil. J Faganel je bil organizacijski tajnik uredniškega odbora simpozijskega zbornika o Brižinskih spomenikih in član uredniškega odbora mednarodnega zbornika literar-nozgodovinskih razprav. M. Ogrin je bil tajnik lega odbora. Sekcija za literarno teorijo Literarni leksikon (dr. D. Dolinar. dr. M. Juvan, V. Pacheiner-Klander. mag. J. Škulj in zunanji sodelavci). V tem sklopu temeljnih literarnoteoretičnih raziskav se je nadaljevalo raziskovanje staroindijskih verznih oblik (V. Pacheiner-Klander), modernizma (J. Škulj), inter-lekstualnosti (M. Juvan), literarnega prevoda, literarne kritike, mladinske književnosti, modeme drame, komedije in drugih literarnosmernih, obdobnih, vrstno-zvrstnih problemov za razprave, ki bodo končane v letu 1997 ali pozneje. Do vnaprejšnje delne objave sta dozoreli razpravi o tipologiji literarne kritike in o simboliki vedskih inetrumov. Vse delo za Literarni leksikon jc po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij. Drugo strokovno in organizacijsko delo D. Dolinar je raziskoval metodološke in zgodovinske vidike slovenske literarne vede: sodeloval je pri urejanju simpozijskega zbornika o Brižinskih spomenikih in v uredniškem odboru mednarodnega zbornika lilerarnozgodovinskih razprav. Bil je član t. i. personalnega jedra za raziskovalno polje literarne vede in predsednik programskega odbora ciljnega raziskovalnega programa Oblikovanje kol turnih prostorov. V. Pacheiner-Klander je posredovala uporabnikom dokumentacijske podatke o literarnoteoretičnili terminih in o tujih avtorjih v slovenskem periodičnem tisku. M. Juvan in J, Škulj sta sodelovala v uredniškem odboru mednarodnega sim-pozijskega zbornika "Bahtin in humanistične vede/ B a litin and Humani t i es" J Škulj je raziskovala problematiko poststnikturalizma, predvsem v zvezi z Bahti-nom; kot tajnica Društva za primerjalno književnost je organizirala več strokovnih prireditev Sekcija za hiografiko, bibliografijo in dokumentacijo Novi Slovenski biografski leksikon (dr. J. Š ti m rada, dr M. Bogel-DodiČ, mag F. Ruliolo, dr. T. Erzar, M, Gnira) Vodstvo sekcije je s 15. 4. prevzel dr. Janez Šumrada. ki je bil prerazporejen iz Zgodovinskega inštituta ZRC S AZU. Ker je projekt Novi SBL šele proti koncu leta dobil prvo. vendar povsem nezadostno finančno podporo, je delo potekalo v močno skrčenem obsegu. Omejeno je bilo na dopolnjevanje konceptualnih rešitev za novi leksikon, na red ig ira nje prispevkov zunanjih sodelavcev iu na pisanje manjšega števila lastnih prispevkov. V prejšnjem letu pripravljena izhodišča za računalniško podprto bibliografsko podatkovno zbirko so se dopolnjevala s spoznavanjem novih rešitev na področju podatkovnih baz in njihove uporabe v načrtovani zbirki (M. G rum). Hkrati so se nadaljevale utečene dokumentacijske Ict informacijske dejavnosti: zbiranje, urejanje in arhiviranje biografskega in bibliografskega gradiva za pot Tebe leksikona iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, posredovanje informacij zainteresiranim raziskovalcem, ki delajo na podobnih delih, predvsem uredništvu in sodelavcem Enciklopedije Slovenije Drugo strokovno in organizacijsko delo J. Šum rada je bil član Association des Amis du Centre Médiéval Européen. Chartres (Francija); podpredsednik organizacijskega odbora mednarodnega simpozija "Židovska zgodovina in kulturna dediščina v srednji Evropi1' ("Univerza v Mariboru); član delovne skupine za uresničitev ameriško-slovcnskcga sporazuma o varovanju kulturne dediščine (Ministrstvo za zunanje zadeve); recenzent Nacionalnega poročila o kulturni politiki Slovenije (Ministrstvo za kulturo); član uredniškega odbora monografije KRAS (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO). M. BOgel-Dodič je sodelovala pri urejanju gradiva za tretji del biobibliografij raziskovalcev ZRC SAZU, ki obsega desetletje 1986-1995, Delala je v Društvu antropologov Slovenije in v Evropskem antropološkem društvu. T Erzar je uspešno končal doktorski študij filozofije z disertacijo Uelerogeni koncepti - zunaj in znotraj, špekulacija in interpretacija, partikularno in univerzalno. Opravl jal je mentorsko in lektorsko delo v uredništvu revije Problemi. Knjižnica (Sonja Slergaršek) Knjižni fond seje povečal za 244 knjižnih naslovov in 243 zvezkov revij, vendar so potrebe mnogo večje od omejenih finančnih sredstev, 437 obiskovalcev si je izposodilo 1090 knjižnih enol. Bibliotekarka je pripravila bilten Članki, kjer so analitično obdelani in z deskriptorji opremljeni seslavki iz tujih literamozgodo-vinskih in teoretičnih revij, s katerimi razpolaga samo naša inštitutska knjižnica. Bilten je bil razposlan nekaterim sodelavcem z drugih inštitutov ZRC SAZU ter zunanjim uporabnikom. V knjižnici je bilo pripravljenih nekaj manjših priložnostnih razstav. - Poleg tega je bibliotekarka sodelovala pri urejanju gradiva za tretji del biobibliograiij raziskovalcev ZRC SAZU (1986-1995) ter pri urejanju letnega poročila ZRC SAZU. Tajništvo (Alenka Maček) Opravljena so bila administrativna in strokovno-tehnična dela za vse tri inšiilutske sekcije. Za zbornik Brižinski spomeniki je bila v celoti izdelana oprema, rokopis je bil računalniško oblikovan in iztisnjene predloge za reprofilme. Za Pisma slovenskih protestantov je bil pripravljen stavek in prelom za prvo korekturo. Zunanji sodelavci Upokojeni strokovni svetnici Nada Gspau-Prašelj in Majda Stanov ni k-B line sta ostali stalni zunanji sodelavki. Poleg njiju so pri inštitutskih raziskavah z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali -dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta, SAZU), dr. Franc Jakopin (SAZU), dr. Peter Stih (Filozofska fakulteta), dr. Marijan Smo lik (Teološka fakulteta) pri urejanju zbornika o Brižinskih spomenik i li; - dr. Jože Rajhman (Univerza v Mariboru) pri pripravljanju izdaje korespondence slovenskih protestantov. TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV France Bemik Sodelovanje na predstavitvi knjig Slovenske prosvetne zveze v založbi Drava iz Celovca, med drugim knjige Fran Fller - Znane in neznane poezije (Celovec 1995) v Cankarjevem domu v Ljubljani. 23.1. Sodelovanje na predstavitv i ponatisa Zbranega dela Franceta Prešerna I-lI v izdaji DZS v Ljubljani. 5.2. Sodelovanje na predstavitvi petih novih knjig iz zbirke Zbrana deta slovenskih pesnikov in pisateljev - F. S. Finžgar XIV, J. Kozak IX. E. Kocbek VI, Si, Majcen IV in A. Vodnik 111 - v izdaji DZS, Ljubljana, SAZU, 11.12. Marjan Dolgan Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu leksikona Slovenska književnost pri Cankarjevi založbi v Društvu slovenskih pisateljev, Ljubljana, 22.4. Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu knjige Tri ekspreslonistične podobe sveta pri ZRC SAZU. ZRC SAZU, Ljubljana, 26.6. Darko Dolinar Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu leksikona Slovenska književnost pri Cankarjevi založbi v Društvu slovenskih pisateljev, Ljubljana, 22. 4. Sodelovanje na tiskovni konferenci ob i^idu Zbornika Brižinski spomeniki, SAZU. 29. 5. Jože Faganel Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu Zbornika Brižinski spomeniki, S AZU. 29. 5. Vodstvo tiskovne konference ob izidu drame K. Wojtyla Zlatarna Mohorjeva družba Celje. - Ljubljana 14. 5, Janez Šumrada Vodstvo okrogle mize "Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem" (organizatorja Zveza zgodovinskih društev za Slovenijo in Inšlitul za novejšo zgodovino), grad Snežnik, 21.5. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Be mik Slovene Literature and its Time in History. 28. Nacionalna konvencija American Association for the Advancement of Slavic Studies (AAASS), Boston (ZDA), 17,1 L Sla\>nostni gov or o akad. Antonu Trstenjaku na 6, tradicionalnem srečanju prijateljev Prlekije. Maribor, 13.1. ¡van Cankar (ob stodvajsetletnici pisateljevega rojstva). Slavnostni govor na slovesnosti ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja (v organizaciji KUD Krka), Novo mesto. 8.5. Od dekadence k angažirani umetnosti in simbolizmu. Prispevek pn okrogli mizi Ivan Cankar - kultura in politika. V organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega foruma. Ljubljana, Cankarjev doin, 10.5. O slovenski kulturi in znanosti. Nagovor na srečanju papeža Janeza Pavla II, s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti v mariborski stolnici, 19.5. Pozdravni nagovor. Slovesna otvoritev Mednarodnega simpozija o interpretaciji Svetega pisma, Ljubljana, Cankaijev dom, 17.9, Govor o Antonu Trstenjaku (¡906-1996). Na žalni seji za pok, akad. Trstcnjakom v SAZU, 2.10. Pozdravni nagovor na slovesnem začetku strokovnega zborovanja slovenskih slavistov (v organizaciji Slavističnega društva Slovenije) na Vrhniki, 3.10 Slavnostni govor na sprejemu ob izidu 190. knjige Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev v Cankarjevem domu, 1112. Nagovor ua slovesnosti ob podelitvi Častnega doktorata Univerze v Mariboru dr. Alojziju Šuštarju. Maribor, 12,12. Fran Ki ter, Znane in neznane poezije. Domovina, tuja domovina, ORF, Avstrija 2, 11.2.; Dober dan. Koroška, T V Slovenija 1, 12 2. O obisku papeža Janeza i'avla H v Sloveniji. Izjava za oddajo Obzorja duha. T V Slovenija 1, 26.5. izjava o akad. Antonu Trstenjaku ob njegovi smrti. Televizija Slovenija 1, T V Dnevnik 3, 29.9 Izjava o Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev {ob 50-letmci zbirke), Televizija Slovenija I, TV Dnevnik 2, 11.12. izjava o rehabilitaciji treh članov SAZU, dveh, ki sta bila po vojni j z političnih razlogov izključena iz član siva, in enega, ki je bil prisiljen izstopili. T V Slovenija i, TV Dnevnik 2,17.12. Marjan Dolgan Pogovor o drugi, dopolnjeni izdaji leksikona Slovenska književnost z Alenko Zor- Simoniti. TV Slovenija, II, program, oddaja Pisave, 16. 5. Sodelovanje v pogovorit o ZRC SAZU in financiranju njegove raziskovalne dejavnosti. Radio Slovenija, oddaja Pogovor 111. programa, 10,7, Pogovor o romanu Prišleki Lojzeta Kovačiča (spraševal je Marko Gabrijeleič). Radio Študent, oddaja Ljudska kuhinja Ariiinboldo, 3 ,9. Darko Do I i nar Dialogizitat und Hermeneutik. Predavanje na Inšlitulu za občo in primerjalno literarno vedo Univerze v Celovcu. 17.4. Jože Fagancl O slovenščini v javni rabi. TV 3, oddaja Jutranji gost Televizije. 8 2 Vprašanje govorjenega jezika. Referat na posvetovanju o slovenščini v javnosti pri Kulturnem forumu, Slovenska matica, Ljubljana, 12, 3. Učna delavnica o odrski izreki. Sodelovanje na tečaju slovenskega jezika v organizaciji Radijskega odra v Trstu, 3.4, in 9.5. Nedeljski gost Vala 202. Radio Slovenija, 7. 4 Gost studia Koper. Radio Koper-Capodislria, 28. 4. Literarni opus K. Wojtyle. Večer v Klubu slovenskih izobražencev v Trstu v sodelovanju s K. Piskom in N. Ježem, 3. 6. Recepcija metode zagrebške fonetske šole (P. Guherina) na AGRFT. Referat na predstavitvi prevoda 1. Škariča V iskanju izgubljenega govora, Ljubljana, 20. 6. Ciklus predavanj v Poletni šoli retorike. Piran, 29, in 30. 6, Tečaj govorništva za pridobitev mednarodnega certifikata za RKFA inštruktorje. Škofja Loka. 20. in 21. 9. Ali je slovenščina za Slovence pretežka. Sodelovanje v oddaji Omizje, T V Slovenija, 1. program, 14. 10. Jezik ekonomskih analiz. Predavanje na Zavodu za makroekonomske analize R Slovenije, 6 11 Marka Ju van Aktualnost Bahtinovih pogledov na parodijo. Predavanje v Slovenskem društvu za primerjalno književnost, Ljubljana. 28 II Majda Stanovnik-Blinc A, A. Milne - Majda Stanovnik; Medved Pu. Radijska igra za otroke. Radio Slovenija, ITI. program, 5, 8., 12. 8.. 19. R, (Ponovitev,) Kriterij vzorčnega odlomka za oceno literarnega prevoda, Relerat na 22. delovnem srečanju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Lipica, 28. 9. 1996. Ob stoletnici rojstva Archibalda Josepha Cronina. Literarni večer. Radio Slovenija, 1, program, 18. 7 Jota Škulj Dialogizem kot nefinalizirani pojem resnice: literatura 20. stoletja in njena logika inkonkluzivnosti. Predavanje v Slovenskem društvu za primerjalno književnost, Ljubljana. 17 1. Janez Sum rada Quelques recherches récentes en Slovénie sur Hermann de Carinthie. Referat na mednarodnem simpoziju "Le Temps de Fulbert" (organizator Centre Médiéval Européen. Chartres), Chartres, Francija. 8 -10 7 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 374-37R INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Zgodovina slovstvene folklore (dr. Marija Stanonik) Za temo o slovstveni folklori v obdobju ekspresionizma je bila ekscerpirana publicistika iz obdobja 1910-1930 med njimi Carniola, Čas, Časopis za zgodovino in narodopisje. Dom m svet. Mladika, Pod lipo, Slovan, Veda. Izpiskov je 224 strani Enako je bila pregledana strokovna literatura in ovrednoteno okrog 20 zadevnih zbirk, ki so izšle v tem času V deluje razprava na to temo, ki bi bila že dokončana, če bi je ne prekinila bolezen. Kazalo slovenskih ljudskih pravljic (dr. Monika Kropej) M. Kropej je nadaljevala z obdelavo Kazala slovenskih ljudskih pravljic (tipski indeks). Z dodatnim gradivom in preverjenimi bibliografskimi podatki je izpopolnjevala kazalo živalskih pravljic. Pregledala je dostopno arhivsko in objavljeno gradivo o bajnih bitjih na Slovenskem in ga obdelala za Priročnik slovenske etnologije. Za arhiv ljudskega pripovedništva je zbirala gradivo na Igu pri Ljubljani in v Slovenjem Plajbcrku na avstrijskem Koroškem. Revitalizacija in znanstvena raziskava tonskih posnetkov ljudskega pripovedništva iz Rezije (dr. Milko Matičetov, dr. Monika Kropcj) Na delovne kasete je bilo presneto gradivo s 65 trakov, kar znaša skupno 175 ur pripovedovanja Doslej je bila transkribirana približno polovica posnetega gradiva. Mag. Roberlo Dapil je del gradiva že vnesel v računalnik in ga pri tem ustrezno dokumentiral. Sekcija za ljudske šege, igre in socialno kulturo Tradicionalne šege in verovanja ob rojstvu in smrti (mag. Helena Ložar-Podlogar) H Ložar-Podlogar je dopolnjevala dolenjsko gradivo o tradicionalnih šegah ob smrti z gradivom iz Bele krajine, nadaljevala z dokumentiranjem pokopališč, zbiranjem in tematskim urejanjem epitafov z nagrobnikov dolenjskih in belokranjskih pokopališč in fotografskim dokumentiranjem. Terensko gradivo o tradicionalnih šegah ob rojstvu je dopolnila z objavljenimi viri od Valvasorja, Linharta, Buchenhaina. Urbasa, Štrekija, do Golobi Ca, Kosina itd., pregledala je gradivo terenskih ekip SEM, Primerjava naših šeg ob rojstvu in smrti s tujo literaturo (prim.: Waizer 1886. Reichardt 1913, Mogli 192!, Geiger 1936, Berghofer 1937. Menzel 1938, Binna 1947, Mitterauer 1983, Grober-Gliick 1985, Hartinger 1992), potrjuje misel, da so si tradicionalne šege ob rojstvu in tudi ob smrti v srednjeevropskem prostoru žilo podobne, celo enake H. Ložar-Podlogar nadaljuje tudi delo pok, akademika dr. N. Kurela na področju šeg letnega kroga. Lotila se je povsem nove raziskave matičar v Ponikvah v Dobre-poljski dolini (118 diapozitivov) tradicionalnega karnevala na Igu pri Ljubljani (142 diapozitivov), nadalje sistematičnega raziskovanja edinih božično-novoletiiih mask - otepovcev, ki so se pri nas ohranile v petih vaseh Bohinja in katerih bogato gradivo kliče po primerjalni monografski študiji (200 diapozitivov). Po desetih letih je ponovno dokumentirala štehvanje in visoki rej pod lipo v Zahomcu v Ziljski dolini (150 diapozitivov) in pripravila oddajo o slovenskih cvctnonedeljskih butarah. Praznik in ritual v primorskih naseljih (mag. Jurij Fikfak) J. Fikfak je preučeval nove tehnike intervjuja, terenskega dela in raziskav življenjskih zgodb. Dokumentiral je pustovanje (Tržaško - Opčine, Boljunec; Brkini -Hrušica, Obrov), vaški praznik (H niš i ca. Obrov), lučanje na Štefanovo (Tržaško -Boljunec). Ob tem je posnel video gradivo (200 minut) in fotografije (360) Muttimedijske predstavitve in ohranitev kulturne dediščine (mag Jurij Fikfak, dr. ToneCevc, mag. Helena Ložar-Podlogar, Stanka Drnovšek, zunanji sodelavci) Zadnja faza projekta je bila namenjena vnosu besedil, obdelavi podatkov in rešitvam uporabniškega vmesnika za zgoščenke (CD-ROM-e) o treh jiodročjih: a) Maske na Slovenskem: besedilo dr. Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin je bilo ustrezno redigirano in adaptirano za novi medij; opravljene so bile dodatne terenske raziskave, pri čemer so sodelovali raziskovalci iz inštituta, iz muzejev in študentje etnologije. Z novimi raziskavami smo dobili presek današnjega stanja v nekaterih naseljih in obogatili arhiv z video gradivom (400 minut), tonskimi posnetki (400 minut) in diapozitivi (500); b) Velenje v 19. stoletju Jožeta Hudalesa delo Trška in vaška družina v 19. stoletju je bilo prilagojeno mediju in predvidenemu uporabniku, to je populaciji srednjih šol in drugim; na voljo je slikovno gradivo Muzeja Velenje iz tistega časa; s preglednicami in grafi je ponazorjeno gibanje prebivalstva; podoba družine je ilustrirana s posameznimi slikami d nižinskih dreves in situacij; c) Velika Planina: Toneta Ccvca raziskava Velika Planina je bila predelana za novi medij; opravljene so bile nove raziskave; dodatno so bili posneti posamezni izseki iz življenja pastirjev na planini. V sodelovanju s podjetjema Jabolko in Intertrade je bil izdelan uporabniški vmesnik. pri katerem je možna navigacija z različnimi kazali, povezavami znotraj besedila in slike m z iskanjem; posamezna informacija ima obsežno sobesedilo; na voljo so različne oblike pomoči; sestavna elementa vmesnika sta glasba in igre - sestavljanke. Družinsko-sorodstveni odnosi na obrobju Slovenije (dr Mojca Ravnik) M Ravnik je pripravila za lisk besedilo o družini in sorodstvu v vaseh v Slovenski Istri, opravljala korekture, izdelovala slikovne priloge in sodelovala pri računalniškem prelomu. Na terenu je raziskovala družino in sorodstvo v Slovenski Istri (Ankaran, Bezovica, Hrastovlje) in v Benečiji v Italiji (Mašera. Matajur, Barca, Strmica, Duš). Nadaljevala je delo, s katerim se vključuje v mednarodno raziskavo o evropskih vzorcih družine in gospodinjstev (Mapping European Family and Household Pal terns), ki poteka pod okriljem Evropske komisije in katere usklajevaleč je Skupina za zgodovino prebivalstva in družbene sestave v Cainbridgeu. Po programu dr, Tomaža Pisemskega z Oddelka za teoretsko računalništvo Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko, je vnesla v računalnik del podatkov (1370 osebnih vpisov} iz družinske knjige Gradi na v pregarski župniji v Istri, Sekcija za materialno kulturo Temeljne raziskave ljudske materialne kulture (dr, Tone Cevc) T, Cevc je z raziskovalno skupino, v kateri sta bila France Stele m Miran Bremšak (zunanja sodelavca), v okvini temeljnega in ciljnega programa (CRP) opravil terenske raziskave (15 dni) v planinah v Kamniških Alpah. Nadrobneje so bile opredeljene mikrolokacije starejših naselitvenih območij (prazgodovinskih, rimskih in srednjeveških) v planinah in kronološko osvetljena obdobja poseljevanja planinskega sveta. Glede na metodologijo raziskav so pri nalogi sodelovali kot konzultanli arheologi (dr. Jana Horvat, dr. Slavko Ciglenečki, dr. Dragan Božič, dr. Janez Dular. dr. Ivan Turk, dr Andrej Pletcrski, dr. Ljudmila Plesničar, dr Irena Sivec, Anton Velušček, Matija Horvat in dr. Timotej Knific), z Biološkega instituta ZRC SAZU pa dr. Metka CuJiberg in dr. Mitja Zupančič. Z enodnevnimi terenskimi raziskavami so bili opravljeni pregledi terenov na Veliki planini (1550 m >, pod Kamniškim sedlom (1450 m), v Dolgi njivi (1688 m), v Kalcili v Ovčariji (1700 m), v Korenu (1675 m), v Ovčariji pod Mokrico (1550 m) v Čohavnici (1800 m), v Kriški planini (1450 m) in v planini Osredek (1180 m). Zbrano je bilo izjemno pričevalno gradivo, predvsem keramika iz prazgodovine (Velika planina. Koren) in iz rimskega obdobja (Velika planina. Dolga njiva, Kalce, Mokrica, pod Kamniškim sedlom), naleteli pa so tudi na bronasto rimsko fibulo in prstan Strokovna spoznanja in dokumentacija najdb bo objavljena v monografiji, ki jo avtor pripravlja, delno poročilo pa je izšlo v zborniku Traditiones (25. 1996). Z raziskavami se bo nadaljevalo prihodnje leto, s Čimer bodo nadrobneje opredeljene tudi lokacije najstarejših stavb in ugotovljena kronologija izkoriščanja planinskega sveta v Kamniških Alpah v pašne iti druge gospodarske namene Inovacije v prehrani na Slovenskem ob prehodu iz 19. v 20. stol. (dr Maja G od i na-Golija) Po zaposlitvi v Sekciji za materialno kulturo (marca 1996) seje M. Godina-Golija ukvaijala predvsem s preučevanjem prehrane na slovenskem Štajerskem in z uvajanjem inovacij v prehrano na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. O lej tematiki je zbrala novo slikovno gradivo in pisane vire (časopisne vire in rokopisne kuharske knjige), napisala pa je tudi več razprav (o vplivu priseljevanja na ozemlje slovenske Štajerske na prehrano lukajšnjega prebivalstva, o preskrbi z. živili v mestu Maribor pred 2. svetovno vojno, o značilnosti prehrane Mariborčanov pred 2. svetovno vojno). Za zbornik Traditiones 1996 je pripravila razpravo o teoretičnih vprašanjih preučevanja prehrane, skupaj s Sinjo Zemljič Golob pa tudi bibliografijo prof. dr. Angelosa Baša. Slovar etnologije Slovencev (dr. A i igel os Baš s sodelavci) Po sklepu uredniškega odbora na 17, seji 24 10. 1996 seje projekt preimenoval iz Slovaija etnologije Slovencev v Priročnik etnologije Slovencev. Za navedeni projekt so v letu 1996 sodelavci ISN prispevali 162 gesel, od tega T, Ccvc 46 (stavbarstvo), M. Kropej 21 (bajna bitja), M. Ravnik 66 (družina in sorodstvo) in M. Godina-Golja 29 (meščanska in delavska kultura). Knjižnica (Sinja Žemljic-Golob) Knjižni fond seje povečal v tem letu za 153 knjig in 111 zvezkov periodike. Skupaj je bilo pridobljeno z. nakupi, različnimi darili in z zamenjavo 264 knjižnih enot, Tako je zdaj v knjižnici 12.736 cnol knjižnega fonda. V letu 1996 je bilo s pomočjo knjigovezov narejenih več novih vezav in restavracij starih knjig. Bibliotekarka je sodelovala s strokovno usposobljenimi kolegicami Centralne biblioteke SAZU pri izdelavi COBISSa. Obiski v inštitutu Dr. Miroslav Valka z akademije v Brnu. Sodelovanje med akademijama (18. 3. in 22. 4.) Prof. dr. Nikolaj Michailov z univerze v Pizi (Italija). Pogovor o skupnem izdajanju zbornika "Studia iuylhologica Slavica" (23 - 24. 5.) Malieu Jolin iz Berna Dogovaijanje o sodelovanju v švicarski reviji (10, 6.) Prof dr Peter Scherher. Pogovor o večpredslavnosti (6 7.) Prof, Bing Harrington, Philadelphia (USA ), Dogovaijanje o postavitvi razstave o slovenskem kozolcu v ZDA (9 7.) Mag. Duša H ¿bon Zgonec iz Cluses-a v Franciji. Seznanjanje z raziskovanjem in arhivom slovenskih pregovorov (8. 7, in 9,-14, 12.) Gian Paolo Gri, profesor s katedre za kullumo antropologijo univerze v Vidmu. Dogovori o skupnem raziskovanju ljudskega pripovedništva, bajeslovnega izročila in šeg v Beneški Sloveniji in o denarni pomoči pri presnemavanju M. MatiČetovega tonskili posnetkov ljudskega pripovedništva iz Rezije. (2. 12.) PREDAVANJA. REFERATI. PRISPEVKI NA RTV, PREDSTAVITVE, VODSTVA, TISKOVNE KONFERENCE, PEDAGOŠKO DELO Tu ne C ovc Tiskovna konferenca na Homcu dne 14. 2. Uvodni nagovor in predstavitev' ponatisa knjige: Anton Mrkun. Homec (izleta 1925). Uvodni nagovor in predstavitev zbornika razprav Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah. Die Seunhiilten in den Ostal pen, Ljubljana 1996, v prostorih ZRC SAZU dne 22. 2. Razstava Slovenski kozolec. Uvodno predavanje ob odprtju razstave v dvorani hotela Korotan na Dunaju 19. 6. Planšarske stavbe v slovenskih Alpah. Predavanje v okviru društva Ex libns na Filozofski fakulteti v Ljubljani 15. 9. Kozolec - spoznavno znamenje Slovenije. Radijski intervju. Radio Slovenija I. program, 15. 9, Jurij Fildak ŠkoTomatija v Obrovu od leta 1983 do današnjih dni, Osnovna šola, Ob rov, 20, 2. Mu Iti medija in etnologija Predavanje v okviru predstavitev računalništva na ZRC SAZU. Ljubljana, 1 4. Vizualna komponenta večpredstavnosti v etnologiji, predavanje v okviru znanstvenega srečanja 40 let slovenskega etnološkega filma Ljubljana 6. 6.; Maske na Slovenskem na računalniku - Srečanje slovenskih pustnih skupin, Kostanjevica na Krki. 20. 7. Večpredstavno®! in etnologija, 3. Slovenski znanstveni festival, Ljubljana, 2, 10. (predavanje, posterji in računalniška predstavitev) Večpredstavnost - Maske na Slovenskem, Velika Planina, Velenje 1900. Predavanje v okviru Infosa '96, 26. 11. (predavanje, postelji in računalniška predstavitev). Za sodelavce Inštituta za slovensko narodopisje je bil 15. - 19. 4. organiziran računalniški tečaj (Windows 95 in Word for Windows): s pomočjo S. Drnovšek je tečaj vodil J. Fikfak. Mimika Kropej Karel Štrckelj in narodopisno delo učitelja Antona Pegana iz Vipave, predavanje, štrekljcvi dnevi, Komen, 23. 3. Helena Ložar-Podlngar Predstavitev knjige V ad\>entu snubiti - o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov. -Bistrica na Zilji, 15. 2. Šege ob poljskem delu - pomladne šege Predavanje na Gimnaziji Novo mesto. 30.3. Kako se šege odražajo v slovenski identiteti, Pogovor z dijaki novomeške gimnazije. 30, 3. Cvelnonedeljske butare. - TV 3, Družinski studio. 31.3. (ponovitev 2. 9 ). Slovenske šege in navade v cvetnem tednu, - Radio Ognjišče. 31.3. Ob izidu knjige Nika Kure ta Bas festliche Jahr der Sfowenen. {Mohorjeva založba iz Celovca) - Radio Ognjišče. Kulturna panorama 23 5. Na povabilo organizatorja KKZ iz Celovca sodelovanje z diskusijskim prispevkom na Zablatnikovih dnevih v Bilčovsu, 25.-26. 5. Na predstavitvi vseli knjig, ki jih je Dolenjska založba izdala v lelu 1996, je govorila o knjigi 700 let župnije Novo mesto - Šmihel avtorjev M. Dražumerič, F. Barage in C. Plcšca. 12 12. Mojca Kavnik Tretja stopnica, predstavitev doktorske disertacije na 3. programu Radia Slovenija. 2. 5. 22, in 24, 5, jc bila v Kopni, Hrastovi jah in Zanigradu, kjer je z ekipo TV Ljubljana sodelovala pri snemanju dokumentarnega filma z naslovom Zanigrad, režija Bogdan Mrovlje, kije bil predvajan na TV Slovenija 19. 12, Od 19. - 31, 9. je bila mentorica etnološke skupine na Mladinskem raziskovalnem taboru Benečija '96 v vasi Mašera v sovodenjski občini, ki so ga priredili Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Dfustvo mladih raziskovalcev in Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev Tone Pcnko. vsi iz Trsta in Gorice in Gibanje znanost mladi ni iz Ljubljane. 23. 9 jc predavala o dnižini in sorodstvu v vaseh v Slovenski Istri na mednarodni etnološki šoli v Piranu in skupaj z Martine Sega I en iz Francije vodila delavnico. Marija Stanonik Slovenščina med domom in svetom. Perspektive slovenskega jezika, - Ti nje (Tainach) 3.1 Slovenska narečna poezija. - Mednarodni dialektološki simpozij. - Maribor 9. 2. Slovenščina med domom in svetom. Žirovski duhovni večeri. - Muzejsko društvo Žiri, 24. 2, Traditiones 24 - Cerkno 5. 2.. Pivka 7. 2., Beltinci 8. 2 ., Komen na Krasu 23. 3., SAZU Ljubljana 13. S. Slovensko folklorno izročilo danes. Muzejsko društvo Jesenice. - Jesenice 18. 4 Pokrajinski vidik slovenske slovstvene folklore - 7. Slovcnistični dnevi Nova Gorica, 11,4, Terminologija slovenske slovstvene folklore. Ob 50-letnici Upravno administrativno - ekonomske srednje šole Kranj. - Kranj, 8. 5. Ponovitev televizijske oddaje o Glasovih v Slovenskem Magazinu, Televizija Slovenija I. program. 24. 8. Recenzentka naloge in članica komisije na državnem tekmovanju Znanost mladini - Ljubljana 11, 10. Slavnostna oddaja ob 30-lelnici Slovenske zemlje v pesmi in besedi. - Radio Slovenija l program, 22, 10. Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v Slovenski slovstveni folklori. - Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob j zidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma v Ljubljani. 18. 9,; Sveta gora 12. 10,; Ljubljana. Narodna galerija 4. 12. Sinja Zeniljič-Guloh Kot članica Slovenskega etnološkega društva je aktivno sodelovala v Komisiji za etnološko bibliografijo, bila je članica nadzornega odbora, skupaj z Dušo Krnel - Umek pa je sestavila statut društva. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCKV JE NA SlRANKH 378-3 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Slovenska izseljenska književnost (dr. Janja Žttnik; zunanji sodelavci: dr, Lev Deteta, prof. dr Helga Glušič, prof, dr Martin JevnikaT, prof. dr, Mirko Ju rak. akad. dr. Taras Kcrmauner, doc. dr. Igor Maver, doc. dr. Jerneja Petrič, akad prof, dr. Janez Stanonik, mag Barbara Suša, Avguština Budja, Mihael Kuzmič, dr. Irene Mi slej, Zora Tavčar). Zaradi nekaterih nepopolno obdelanih tematskih sklopov je dosedanja skupina enajsiih raziskovalcev v tem letu pritegnila k sodelovanju še štiri nove zunanje sodelavce iz Slovenije, zamejstva in iz.seIjensiva. Skupina je v času raziskave (1993-96) objavila prek dvesto strokovnih in znanstvenih prispevkov kot vzporedni rezultat raziskave. Raziskovalno delo na projektu je v celoti zaključeno, trenutno je v teku uredniško delo za pripravo končnega rezultata projekta, literarnozgodo- vinskega pregleda Književnost Slovencev v svetu. Vsi štirje zvezki omenjene publikacije naj bi izšli do konca lela 1997. Slovenski izseljenci in Evropa v 19. in 20. stoletju (dr. Marjan Drnovšek; sodelavci: dr Breda Čebul j-Sajko, dr Irena Gantar God i na. mag. Marina Lukšič-Hacin, dr. Janja Žilmk, Prank van Krevcl). V prvem letu izvajanja petletnega projekta je bil poudarek na evidentiranju domače in tuje strokovne literature in navezovanje stikov s sorodnimi inštituti in posamezniki v zahodnoevropskem p rosi oni (npr, Univerza v Oldenburgu, The Association of European Migration Institutions...), Zgodovina izseljevanja Slovencev na obmejna področja med ZDA in Kanado in v Kanadi v 19. in 20. stoletju (dr, Irena Gantar Godi na. sodelavca; mag. Marina Luk&č-Hacin. dr. Marjan Drnovšek). Enomesečno delo na terenu, v Kanadi, tj delo v ključnih inštitucijah za to področje - National Archives (Ottawa), Multicultural History Society of Ontario, Centre for Russian and East European Studies (University of Toronto), University of Alberta Evidentirano je gradivo - literatura slovanskih priseljencev za pripravo zgodovinskega prikaza skozi primerjalno študijo Slovenci: slovanski priseljenci v Kanado do 1941. Narodna in kulturna dediščina (dr Breda Čebulj-Sajko; sodelavci1 dr Irena Gantar Godina. dr. Marjan Drnovšek, dr, Janja Žitnik, mag. Marina Lukšič-Hacin, Špela Marinšek). V preteklem letu je bil izdelan register društev, organizacij, verskih središč in drugih kulturnih, športnih institucij med slovenskimi izseljenci ter abecedni, geografski in kronološki katalog periodičnega i i ska med i/seljenci. Samostojne izdaje Zbornik Soočenje mila in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje / The (Confrontation Between Myth and Reality on the Arrival of the Emigrants to a New Land. (Zbornik referatov z istoimenskega simpozija v Portorožu, 18. in 19. maja 1995), Inštitut za izseljenstvo ZRC SAZU. Ljubljana, 1996, 231 str. Dve domovini /Two Homelands - Razprave o izseljenstvu /Migration Studies, Inštitut za izseljenstvo ZRC SAZU. Ljubljana. 1996, št. 7, 311 str. Studijska potovanja Irena Gantar Godina Študijsko bivanje v Kanadi (Ottawa, Toronto) od 14, 4. do 12. 5. 1996 Zvone Žigou Obisk na katedri za socialno in kulturno antropologijo fakultete za družbene vede v Rosariu (Argentina) 3, -17. 5 1996 Obisk Slovenskih ustanov v Argentini in Urugvaju 3.-17. 5. 1996 PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Irena Gantar G od i mi The Slovene Priests and Students in Galizia up to 1914, predavanje na Letnem srečanju Association of European Migration Institutes. Uniwersytet Jagiel-lonsky, Krakow, 28, -30. 9, 1996. Slovene Students in Eastern Europe up to 1918, predavanje na King's College, University of London, 10. 12. 1996. Predstavitev ZRC SAZU in Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU> predavanje na British Slovene Society, London. 9. 12. 1996 Marjan Drnovšek Slovene Emigrants in Europe in the Twentieth Century, predavanje na Letnem .srečanju Association of European Migralion Institutes, Uniwesytet Jagiel-lonsky, Krakow, 28 -30. 9. 1996 Slovene Emigrants in Europe, predavanje ua British Slovene Socicty, London 9. 12. 1996 in okrogla mi/a na School of Slavonic and East European Studies, University of London, 10. 12. 1996. Žigon Zvone Slovenci v Argentini. - Predavanje na British Slovene Society v Londonu 9 12 1996. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 381 -384 FILOZOFSKI INŠTITUT Možnost politične filozofije v postmoderni (dr. Rado Rilta, mag. Peter Klepec-Kršič, mag Gorazd Korošec, dr, Jelica Šumič-Riha. dr. Alenka Zupančič) V drugem letu raziskovalnega projekta smo analizirali problem razmerja med univerzalnim in partikularnim v filozofskih zastavitvah E Laclaua. J Rane i ¿-ta in A Badiouja Osrednja pozornost raziskovalnega dela je veljala vprašanju, kako sta v teh treh filozofskih zastavitvah opredeljena vloga in status tega, kar je pojmu heterogeno. pri čemer je bil problem hcterogenosii konceptualiziran kol problem razmerja med filozofskim diskurz.om in njegovo politično imertckstualnostjo Raziskovalno delo je pri tem postavilo hipotezo in jo tudi verificiralo, daje mogoče temeljni miselni model za koncept ual i zaeijo razmerja filozofskim pojmom in tem, kar mu je heterogeno. najti v Kantovi tretji Kritiki. V njej razdela Kant nov tip univerzalnega, ki smo ga poimenovali singularno univerzalno Gre za univerzalno, ki se lahko v svoji univerzalnosti konstituira le tako, da ga su plemeni i ra moment ireduktibilnc singulamosti, ki je nanj ireduktibilen. Pri konceptualizaciji sigular- nega univerzalnega se je raziskovalno delo oprlo na teorijo fanta zme v Lacanovi psihoanalizi, V drugem letu smo tudi analizirali Kelsnovo koncepcijo konstitucije pravnega subjekt ni simbolne skupnosti, Pri tem smo izpostavili centralno vlogo, ki jo ima po Kelsnu ¿a tako konstitucijo norma. V nadaljevanju smo analizirali paradokse ljudstva kot razcepljenega subjekta: na mnoštvo subjektov-podrejeniii normi in na ljudstvo kot suverena. Pokazali snto, da je Kclsnov pojem suverenega ljudstva utemeljen na simbolnem verovanju v normo. To simbolno konstitucijo skupnosti smo soočili s Schmittovo kritiko in pokazali, da se skupnost in pravni-politic ni red ne moreta konstituirati brez instance izjeme, ki jo ima pri Schmittu suveren. Nato sino problematizirali Schmittovo pojmovanje razmerja izjema-norma v luči Eaeanove koncepcije psihoze. Prav tako se je v drugem letu raziskovalnega dela nadaljeval pregled sodobne relevantne lilerature o zgodovini koncept na lizacije države in deloma o institucionalni zgodovini države, Pri tem seje raziskovalno delo v svoji diahroni dimenziji še posebej osredotočilo na srednjeveške politične teorije, ki so nastale v sporih med papeško državo in cesarstvom ter med univerzalističrtimi in nastajajočimi teritorialnimi vladavinami. Poglavitni rezultati projekta so bili objavljeni v knjižnih publikacijah doma in v tujini, v vrsti člankov v domačih in tujih družboslovnih in filozofskih revijah, predstavljeni pa so bili tudi na mednarodnih znanstvenih srečanjih Filozofski vidiki vizualnega in sodobne vizualne kulture (dr, Aleš Erjavec) V letu 1996 je raziskovalno delo potekalo v treh smereh: (a) intenzivnem raziskovanju opusa M Merleau-Pontvja ter njegove obravnave vidnega, ter (b) vrste sočasnih in kasnejših avtorjev (N. Bryson, R Krauss. J -F. Lyotard, 1 Lacan), ki so na različne načine uporabili Merlcau-Pontvjevc ugotovitve, da bi z njihovo pomočjo analizirali sodobno vizualno družbo oz. družbo spcktakla, umetnostno zgodovino ali evropsko umetnost (in jo primerjali z drugimi umetnostnimi tradicijami), oziroma konstituiranje subjekta, Hkrali je potekalo raziskovanje odnosa estetike in filozofije (nosilec raziskave je na to temo na povabilo organizatorjev XIV. kongresa Mednarodne asociacije za empirično esietiko v Pragi organiziral poseben mednarodni simpozij) ter estelizacije vsakdanjega življenja (v navezavi na probleme vizualne k u h ure). Junija smo s pomočjo zunanjih sodelavcev na raziskovalnem projektu (dr. Andrew Benjamin, dr Paul Crowtli er, dr Marina G rži nič. prof. dr Martin Jay. izr prof. dr. Lev Kreft in dr. Mikhail Riklin) pripravili znanstveni sestanek, kjer smo skupaj obravnavah potek projekta ter problem prisotnosti iu odsotnosti v filozofiji, estetiki in teoriji in filozofiji vizualnega. (c) Raziskava je vključevala tudi obravnavo sodobne post socialistične kulture in umetnosti ter relevantnih teorij (M. Epstein, B. Grays. P. Gyorgy, S Žižek), ki zadevajo spremembe v bivših socialističnih deželah. Vprašanja, ki so bila tu posebej izpostavljena so bila: razlike med zahodnim in post socialističnim post m ode mi z- mom, nacionalno v sodobni kulturi, razlike med postsocializmotn v umetnosti in kulturi v Evropi, Aziji in Ameriki. Največji poudarek je bil na vizualni kulturi in umetnosti (s čemer seje ta del raziskave navezoval na prva dva). Diskurzivna konshiuctja nacionalne in kulturne identitete v obdobju reinvencije demokracije (dr. Jelica Šurnič-Riha, dr Ol o Euthar, dr. Rado Riha, dr. Alenka Zupančič) V letu 19%, tretjem, zaključnem letu raziskovalnega projekta je raziskovalna skupina nadaljevala z zgodovinskokulturološko refleksijo tranzicije iz enega družbenopolitičnega režima v drugega. V letu 1996 seje kol prednostna tema raziskovanja uveljavilo vprašanje krivice in oblik njene obdelave. V tem kontekstu je bila analizirana tudi argumentacija kot sredstvo za verbal i zacijo krivice in konstit učijo subjekta krivice kot političnega subjekta. Raziskane so bile tri koncepcije krivice in njene obdelave: modernistična, zlasti modela deliberativne demokracije J Haber-masa, J. Ravvlsa in pluralistični model M. Walze rja, postnioderni stični J. F. Lyo-tardov koncept absolutne krivice in ne možnosti njene verbal izacije, J. Der ri da jeva aporija pravičnosti in Zakona: J. Rancierova teorija nesporazuma in argumenta-cijskc strategije ubesedovanja krivice. V tej zvezi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje zveze med ontologijo mnoštva in etičnim imperativom enakosti. V tretjem I ein se je zaključila analiza uporabnosti katego rial nega aparata ori e nta-li zacijske leorije. ki je bila za podlago elaboracije homogenizacijskih teženj v interpretacijah zgodovine Tu je imela osrednjo vlogo analiza vprašanj zgodovinske revizije ter implikacij in konsckvcnc poskusov retemalizacije koncepta nacionalne zgodovine. Sklenila se je tudi raziskava ključnih konstiluentov post moderne politične demokratične kulture. Posebna pozornost je bila posvečena notranjim protislovjem, aporijam postmodernc in dekonstmkiivistične teorije, pri čemer je bila problema-lizirana povezava med post moderno dekonstrukcijo ter pohliko emancipacije Analiza je pokazala, da je konceptualni instiumentarij omenjenih teorij nezadosten in pomanjkljiv za analizo reko nsti tue rje nacionalne, kulturne in politične identitete v sodobnih, fragmentiranih postmodernih družbah. Ob tem so bile izpostavljene specifičnosti post modernih družb v tranziciji. Rezultati iretjega leta raziskovalnega dela so bili objavljeni v člankih v domači in tuji publicistiki, predstavljeni pa so bili tudi na domačih in tujih znanstvenih srečanjih. Uporabljeni so bili tudi v seminarju za doktorske študente oddelke za politično filozofijo. University of Essex kakor tudi na oddelku za filozofijo FF in Univerzi v Mariboru. Slovenska filozofska terminologija, filozofski leksikon, bibliografija in dokumentacija (dr. Vojislav Likar, zunanji sodelavci dr. Frane Jerman, dr. Božidar Kante) Glavni cilj projekta je izdelava razlagalnega slovarja slovenske filozofske terminologije in filozofskega leksikona. Dopolnilni cilj je bibliografija in dokumentacija slovenske filozofske publicistike po letu 1970. V letu 19% je bila oblikovana ožja skupina, ki je na podlagi gradiva, zbranega v lanskem letu, opravila preliminarni ¡/bor gesel in osnovno redakcijo geslovnika. Re/.ultat tega dela je oblikovanje računalniške baze podatkov, ki zajema trenutno 3,400 iztočnic (gesel in podgesel) za pripravo slovarja in ki bo hkrati služila kol podlaga za izdelavo filozofskega težavra. Vzporedno je bila oblikovana tudi računalniška podatkovna baza, ki bo v obliki registra poleg osnovnega geslovnika zajemala tudi tisto filozofsko izrazje in izpeljanke, ki sicer ne bo uvrščeno v filozofski slovar, bo pa pomembno in koristno lako za potencialno oblikovanje novih pojmov in izrazov kakor tudi za prevajanje klasične in sodobne filozofske literature Geslovnik je dan v končni pregled po posameznih filozofskih disciplinah in področjih. Socialnoftlozofske interpretacije države ter institucionalizacija in monopolizacija nasilja (dr. Oto Lut ha r, dr. Tomaž Mastnak) V okviru projekta se je nadaljevala primerjalna analiza teoretizacij oblikovanja države (predvsem V vidikih nasilja, vojne in vojske) 1er preučevanje procesov monopolizacije in inslitucionalizacije nasilja. Dr Tomaž Mastnak je rezultate raziskovanja objavil v knjigi Kristjanstvo in muslimani Del rezultatov pa je predstavil tudi na univerzi v Cambridgeu (King's College) v predavanju z naslovom ' Abbé de Saint-Pierre: European Union and the Turks", Dr Oto Lutkar je nadaljeval svojo analizo sodobnih pojavov nacionalizma, šovinizma in rasizma in svoje rezultate deloma predstavil na mednarodnem simpoziju v Varšavi (Liberale. Strömungen und A nt i liberale Traditionen Mitteleuropas) ter v zborniku (Un)verstdndnis der Kulturen, ki bo izšel v začetku leta 1997. Nadaljeval je zbiranje gradiva na Dunaju ter se s člani Avstrijske družbe za srednjeevropske študije dogovoril zu skupni simpozij z delovnim naslovom "Meje identitete -identitete na meji", ki bo jeseni 1997 v Ljubljani, Maurice Merleau-Ponty: koncept videnja in telesa v kontekstu antiokularocentrič-nega filozofskega diskurza dvajsetega stoletja (dr, Marina Gržinic Maultier) V zgodovini evropske filozofije dvajsetega stoletja je, navkljub splošno razširjenemu upoštevanju vidnega in vizualnega ter osrediščenosti kulture, umetnosti in družbenega dogajanja na "oko'' kot na poglavitno čutilo zahodne civilizacije, dominanten antiokularocentričen diskurz, diskurz, ki utemeljuje sodobno zahodno filozofsko tradicijo onstran njene osrediščenosti na oko: Husserl, Heidegger, Sartre, Lacan. Foucault, Irigaray, pozni Lyotard. V tako začrtanem kontekstu zavzema filozofija Mauricea Merleau-Ponty j a (1908-1961), pa čeprav Jaliko tudi v njej zasledimo elemente antiokularocentrizina, posebno mesto: je poskus zastavitve temeljev "alternativnega'' režima perccpcije. ki se postavlja nasproti kartezijan-skemu perspektivičncinu sistemu ter skuša oko in pogled integrirati v dmgačcn sistem zaznavanja. Merleau-Ponty je va filozofija skuša vizualnemu in videnju zastaviti nove temelje, če ne celo novo ontologijo. To pa ima hkrati daljnosežne implikacije za razumevanje telesa in telesnosti. V prvem letu postdoktorskega raziskovalnega projekta sem Merleau-Pontyjev poskus reafinniranja pogleda, ki naj bi presegel diskredilirano kartezijansko perspek-tivično tradicijo, primerjala in ponovno brala s podobnimi vzporednimi poskusi Martina Jay a, Scotia Bukalmana. Derricka de Kerckbova in Jonathana Craryja Novo ontologijo videnja in telesnosti v Merleau-Pontyjevi filozofiji pa sem obdelala z navzkrižnim branjem, primeijanjein in rekon tekst ualizacijo MerJeau-Potilyja z Lacanotn, Roudinescojevo in Irigarayevo. Rezultati prvega leta raziskovalnega dela so bili predstavljeni na domačih in tujih predavanjih in konferencah (povabljeno predavanje na Univerzi v Gdansku. sodelovanje ua mednarodni konferenci o filozofiji Merleau-Pontyja v Ljubljani) 1er objavljeni v člankih v domačih in tuji publicistiki. Mednarodno sodelovanje Filozofski vidiki vizualnega in sodobne vizualne kulture, University of California, Berkeley (prof, dr Martin Jay) University of Oxford (dr. Paul Crowther) University of Warwick (dr, Andrew Benjamin) Uppsala univers i let (dr. Lars-Olof Âhiberg) Univerza ELTE. Budimpešta (prof. dr. Peter Cvörgy) Diskurzivna konsiitac.ija nacionalne in kulturne identitete v obdobju reinvencije demokracije. Collège International de Philosophie (prof F Proust) European University Institut (prof. S. Lukes) Universitc de Montréal (prof D. Jutcau) Université Paris V11T - Saint Denis (prof, J. Rancière. prof. A. Badiou) University of Essex (prof. E. Lac I au. prof S. Leader) University or Westminster (prof. Ch. Mouffe) Možnost politične filozofije v postmodern '! Collège International de Philosophie (prof. M David-Ménard) Université Paris VIII - Saint Denis (prof J. Poulain) Socialno filozofska interpretacija države ter institucionalizacija in monopolizacija nasilja Oddelek za arabske študije, The American University in Cairo, Egypt i Dr. Julia Dvorkin) Oddelek za zgodovino, Vanderbilt University, Nashville, Tennessee, ZDA (Dr. Paul Freed ma il) Inštitut /a socialno in gospodarsko zgodovino. Johannes Keppler Universität, Linz, Avstrija (Dr Michael John) Oddelek za zgodovino. Carlclon University, Ottawa. Kanada (Dr. Franz Szabo) Inštitut za zgodovino. Universität Salzburg, Avstrija. Filozofski vestnik 'Acia Philosophica Izšle so tri številke 17. letnika Druga številka je mednarodna in tematska, tretja pa izredna (ob 400-letnici rojstva R. Dcscartesa). Knjižnica Za povečanje knjižnega fonda je inštitut v letu J 996 z darili in nakupi pridobil 111 knjižnih enot in 138 enot periodike. Zaradi prostorske stiske je izposoja knjig še vedno onemogočena, ker so knjige deponirane v zabojih v začasnem skladišču. Znanstvena posvetovanja Dr. Tomaž Mastnak je organiziral mednarodno znanstveno srečanje "Political Theory and the War in Bosnia", Ljubljana, 23.-25 5.1996. Dr. AlcŠ Erjavec in dr, Marina Grzinié sta organizirala mednarodni znanstveni sestanek "Ljubezen na zadnji pogled. Estetika in politika odsotnosti". Ljubljana, 6,8 junij 1996. Dr. Jelica Šumič-Riha in dr Rado Riha sta organizirala medna rod ni znanstveni sestanek "Teorija demokracije v alternativi med zakonom in pravičnostjo", Ljubljana, 2.-5.12.1996. Obiski na inštitutu Prof Jacques Rancière. Université Paris VIII - Saint Denis. 4.12.-10 12.1996. Študijski obiski in potovanja T Mastnak: znanstveno izpopolnjevanje na The New York University (New York), Harvard University1 (Cambridge, Mass.) in The Johns Hopkins University (Baltimore), od LI 1.1996, R Riba: znanstveno izpopolnjevanje na Collège International de Philosophic (Pariz), 5.2.-24,2.; 1.5,-30.6,1996. J, Šutiiič-Riha: znanstveno izpopolnjevanje na Département de philosophic, Université Paris VIII, Saint-Denis, 5. î, -24.2.1996 in na École des Hautes Etudes en Sciences Sociales, Pariz, 1.5.-30.6.1996. Matjaž Vesel : obisk Staatsbibliolhek, Berlin, 4.-13.12.1996. REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV Aleš Erjavec How ta Do Things with Pictures {Kunst in früheren sozialistischen Staaten im Obergang vom Sozialismus zum Postsozialismus). Plenarni referat na Drugem kongresu Nemškega društva za estetiko Ästhetik auf dem Zeitenwende, Hannover, 7.-10, marec 1996. Postmodernism and the Postsocialist Condition, Uvodni referat na incdn. kolokv iju Postsocializem v umetnosti in estetiki. Ljubljana 21-22 marec 1996 (v organizaciji S DE), From Iconodasm to Postmodernism. Plenarni referat na kongresu Ameriškega društva za estetiko (Pacifiška sekcija), Asi I omar (Kalifornija), 3.-5. april 1996, Aesthetics and Politics of Absence. Plenarni referat na mednarodnem znanstvenem sestanku Ljubezen na zadnji pogled Estetika in politika odsotnosti (v organizaciji F1 ZRC SAZU), Ljubljana. 6.-8. junij 19%. Philosophy and Aesthetics. Uvodni referat na medn simpoziju Filozofska estetika na XIV. medn. kongresu Mednarodne asociacije za empirično estetiko, Praga, 3. avgust 19% On Artistic Experience, Author at the Expense of Art. Plenarni referat na mednarodni konfcrcnct Subjcct - Author - Audience (The Subject in the Expanse of Art), (v org. Soros centra za sodobne umetnosti - Slovaška), Časta-Pila, Slovaška, 15.-18. nov. 1996. Seeing With My Own Eyes. Uvodni referat na med narodne m kolokviju Filozofija lelesa: Merleau-Ponty (v org. Slovenskega društva za estetiko), Ljubljana, 21.-23. nov. 1996. Sodelovanje na panel ni razpravi Subjekt v priestoroeh nmenia (v org. S CCA -Slovakia, Evropskega kulturnega kluba na Slovaškem itd ), Bratislava. 18. nov. 1996. Pripravil in vodil medn kolokvij Postsoeialism in Art and Aesthetics, (v org. Slovenskega društva za estetiko), Ljubljana, 21.-22. marec 1996. Pripravil in vodil medn. kolokvij Philosophy of the Body: MeTleau-Poniy (v org. Slovenskega društva za estetiko), Ljubljana, 21.-23, nov. 1996. Marina Gr/tnič Mauhtcr Fiction Re-Constructed. Mucsarnok. International Symposium "The Butterfly Effect". Budimpešta, 22,-23.1,1996, Mapping Postmodernism, Referat na medn kolokviju Postsocializem v umetnosti in estetiki (v organizaciji SDE), Ljubljana, 21.-22. marec 1996, Physical Presence and Juridical Absence. Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku Ljubezen na zadnji pogled. Estetika in politika odsotnosti (v organizaciji FI ZRC SAZU), Ljubljana, 6.-8, 6.1996. Myths about the global world. "International Symposium on Marginal i ty Art and Culture as part of the project Islandorg ARL, Dubrovnik in SCCA, Zagreb, Dubrovnik, Hrvaška. 22.-24.8.1996 What Space? Symposium "Media and Ethics". Ars Baltica Project, Helsinski 12.14,9.1996 The Media Art Situation in Slovenia and the Territory of ex- Yugoslavia or Toward a Theory of a Possible Specific Critical and Social Discourse Towards the New Media in Eastern Europe. International Symposium "DEAF 96", Rotterdam, 18.-20.9.1996 The Concept of the Body in Merleau Ponty's Philosophy. Institute of Philosophy and Sociology, University of Gdansk, Gdansk, 23 .10.1996 Video processes of re appropriation. Galena WYSPA & Fundacia WYSPA PROGRESS, Gdansk. 24.10.1996 (vabljeno predavanje s predstavitvijo). Philosophical Aspects of Time - Space Categories: Akademia Multimediale, Gdansk. 24 10.1996. Film irt the Electronic Age. Mednarodna konferenca "A Hundred Years of Cinema", University of Lodz, Lodz, Poljska. 25 -27,10.1996, Vabljeno predavanje s panel no diskusijo, Medienkunst: //passiv, interaktiv. Präsentationsformen Zwischen Fernsehen, Museum, Hemel. Sodelovanje na okrogli mizi na TV Südwestfunk, Baden-Baden, 15.11.1996. The Concept of the Body in Afer le au Ponty 's Philosophy. Mednarodni kolokvij "Filozofija telesa: Merleau-Ponty". SDE, Ljubljana, 21.-22.11.1996. Peter Klepec-Kršic Contemporary philosophy between historicism and truth. 9, Symposium der Ocstcrrcichischcn Gesell scliaft fur Semiotik (Modellierungen von Geschichte und Kultur/Modell ing History and Culture. Graz, 24. IL 1996). Gorazd Korošec Modern Historical Consciousness and the Reception of Hob bes 's Political Theory. Some suggestions for the Lacanian reading of Hobhes. 9. Symposium der Oeslerreicliischen Gesellschaft (tir Semiolik (Modellierungen von Geschichte und Kullur/Modelling History and Culture, Graz, 24. 11. 1996). Matjaž Vesel Mathemathics and the Gaze of God: Care of Nicholas of C usa. 9 Symposium der Oesterreichischen Gesellschaft fiir Semiotik (Modellierungen von Geschichte und K nI t u r/Model ling Hisiory and Culture, Graz, 24. IL 1996). Oto Luthar Zwisc hen Realem und Möglichen: Der Slowenische Weg ohne Illusionen. Simpozij "Liberale Strömungen und Antiliberale Traditionen Mitteleuropas" Gegenwärtige Tendenzen und zukünftige Szenarien. Varšava, 24.-26,5.1996 Tomaž Mastnak War and Peace in Political Thought. Prispevek na mednarodnem znanstvenem srečanju. Political Theory and the War in Bosnia. Ljubljana, 23.-25,5.1996. Abbé de Saint-Pierre: European Union and the Turk. King's College, Cambridge, 8.2.1996. Evropski mit. Plenarno zasedanje Sociološkega srečanja, Portorož. 19.4.1996. Rado Riha Vodenje razprave na mednarodni konferenci 'Identités ethniques et diaspore / Ethnie Identities and Diaspore, mednarodna konferenca Elat, nation, m uit i el lini ci tč. droits à la citoyenneté / State. Nation, Multy-Ethnicity, Citizenship", Montreal (Kanada), 30.5,-2.6.1996. Le sujet de l'énonciation comme phantasme de la philosophie kantienne. Collège international de Philosophie, Pariz, 14 11.1996. La politique de l'émancipation. Mednarodni kolokv ij "La démocratie et la politique de l'émancipation", Filozofski inšlitut ZRC SAZU. Ljubljana. 4.12.1996. Blišč in beda slovenske znanosti. Okrogla mi/a. Radio Slovenija. Ill, program. .lelica Šumič-Riha Democracy as the Impossible-Real. University of Essex, 4 5 1996, Post-modern Democracy, Politics and Collective Identities. Mednarodna konferenca Tdcntiés éthiques et diasporc / Ethnic Identities and Diaspore, mednarodna konferenca Eiat. nation, niuliielhnicité, droits à la citoyenneté t State, Nation, Muhy-Elhnicity, Citizenship", Mo ni real (Kanada). 30.5,-2,6.1996, Le sujet du tort. Mednarodni kolokvij "La démocratie el ta politique de l'émancipation". Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 4.12.1996. Alenka Zupančič Du sublime. Bruselj: La fin des vagues, org. Evropska unija, Unesco, ambasada Francije, Inštitut za italijansko kulturo, ambasada Španije, 16,-17.3,1996, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCE V JE NA STRANEH 384-387 GEOGRAFSKI INŠTITUT Geografski inštilut ima 5 organizacijskih enot: Oddelek za geoekologijo, Oddelek za regionalno geografijo. Oddelek za naravne nesreče, Oddelek za geografski informacijski sistem in Oddelek za tematsko kartografijo, Delo je potekalo v štirih raziskovalnih projektih (po enem temelj nem, razvojnem, aplikativnem in ciljnem projektu) ter več raziskoval ni li nalogah, Največji problem inšlituta jc premajhno število raziskovalcev ter pomanjkanje ustreznih prostorov za kartografsko zbirko in knjižnico Temeljni projekt Geografska mikroregionalizacija Slovenije (nosilec: dr. Drago Perko. sodelavci: Jerneja Fridl, dr Matej Gabrovec. Mauro Hrvatin, Milan Natek. dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšck. dr. Maja Topole in Mirni Urbane) je jjotekal prvo leto. Raziskovalci so na temelju rcgionalnogeografskih raziskav iz prejšnjih let izdelali mafcroregionaližacijo in mezoncgionalizacijo Slovenije, ki bosta temelj /a inikroregionali/acijo Slovenije. Projekt naravne in kulturne dediščine Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto (nosilec: dr. Milan Orožen Adamič, sodelavci: dr, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin in Miha Pavšek) je nadaljevanje dolgoletnega inšlitutskega programa. Meijenje obeh ledenikov jc pokazalo, da se v letu 1996, ob petdesetletnici merjenja, ni nadaljevalo dolgoletno zmanjševanje obsega obeh ledenikov. Aplikativni projekt Potresna ogroženost in varstvo pred potresi (nosilec: dr. Milan Orožen Adamič, sodelavci: Meia Ferjan. dr Drago Perko in Maruša Rupert ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana) je potekal zadnje, tretje leto. S pomočjo geografskega informacijskega sistema sino določili potresno ogroženost vseh slovenskih naselij in raziskali geografske značilnosti potresnih območij v Sloveniji, Ciljni projekt Kulturne pokrajine v Sloveniji (nosilce: dr. Drago Perko, sodelavec: Milan Natek) je potekal drugo leto. Izdelali smo metodologijo in določili tiste kulturne prvine slovenskih pokrajin, na temelju katerih bomo preučili po dve pokrajini za vsak tip kulturnih pokrajin v Sloveniji. Naloga Pokrajine v Sloveniji (sodelavci: Meta Feijan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek. Mauro Hrvat in, Milan Natek. dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek. dr. Drago Perko. Maruša Rupert, dr. Maja Topole in Mirni Urbane ter Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru) poteka v sodelovanju z Založbo Mladinsko knjigo in obsega pripravo monografske knjige Pokrajine v Slovcni ji. Naloga Šolski atlas (sodelavci: Jerneja Fridl, dr. Milan Orožen Adamič in dr Drago Perko) poteka v sodelovanju z DZS, d.d, in obsega pripravo tematskih zemljevidov za novi osnovnošolski atlas Naloga Kulturni atlas Evrope - Slovenija (sodelavci: Jerneja Fridl, dr Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in dr. Drago Perko) je potekala v sodelovanju z. nemško založbo Kletl-Pcrthes. Pripravili smo knjižno geografsko predstavitev Slovenije z besedilom, fotografijami in preglednicami ter besedilo, zemljevid in fotografije za poster o Sloveniji Naloga Nacionalni atlas Slovenije (sodelavci: Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič in dr. Drago Perko) je potekala v okviru istoimenskega razvojnega projekta inštituta za geografijo, ki ga vodi dr Andrej Čeme, in s sodelovanjem DZS, d,d. Izdelali smo več barvnih tematskih zemljevidov v merilih od 1:500.000 do 1:3,000,000 s spremnim besedilom. digitalizirali 23 avtorskih originalov zemljevidov in sodelovali v uredniškem odboru. Naloga Geumorfološka inventanzacija območja Kraškega regijskega parka (so-dclavci: Meta Ferjan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec. Marija Gorenšek, Mauro Hrvalin, dr. Drago Perko in Maruša Rupert) je potekala drugo, zadnje leto. Na temelju obsežnega terenskega dela smo izdelali geomorfološko inventarizacijo izbranih območij in jo povezali s tradicionalno rabo tal Rezultat naloge Digitalni model reliefa okolice Slovenije (sodelavci: Meta Ferjan. Icrneja Fridl, dr Drago Perko in Maruša Rupert), ki je potekala v sodelovanju z Založbo Mladinsko knjigo, je senčenje reliefa za ceiotno območje, ki ga pokrivata karti v merilu 1:250.000 in 1:400,000, nov barvni reliefni zemljevid Slovenije z okolico v različnih merilih ter barvna ni Črnobela Teliefna podlaga za različne tematske zemljevide. Naloga Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo (sodelavci: Meta Feijan, Jerneja Fridl, dr Matej Gabrovec, Marija Gorenšek Manro Hrvatin, dr Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr Drago Perko. Maruša Rupert in dr. Maja Topole) je v okviru aplikativnega projekta Možnosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja, ki ga je vodil dr. Mirko Pak, potekala drugo, zadnje leto, S pomočjo geografskega informacijskega sistema smo povezali najpomembnejše naravne sestavine pokrajine in določili 19 tipov pokrajine ter ugotovili ogroženost teh tipov zaradi potresov, poplav in zemeljskih plazov. Naloga Temeljne sestavine rasti Števila prebivalcev v obdobju 1961-1995 (sodelavec: Milan Natek) je v okviru aplikativnega projekta Možnosti regionalnega razvoja Spodnjega Podravja, ki ga je vodil dr Mirko Pak, potekala drugo, zadnje leto. Preučili smo rodnost, umrljivost, naravni prirastek, priselitve, odselitve in selitveni prirastek med letoma 1961 in 1995 na območju enajstih občin Spodnjega Podravja s Prlekijo, V nalogi Suša v kmetijstvu - ogroženost, vrednotenje in zmanjšanje posledic (sodelavec: Milan Natek) smo raziskali vzroke in posledice suše v izjemno sušnih lelih 1983, 1992 in 1993 Naloga Priročni krajevni leksikon Slovenije (sodelavci: Meta Feijan. Jerneja Fridl. dr Matej Gabrovec, Marija Gorenšek. Mauro Hrvat in. Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič. Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Maruša Rupert in dr. Maja Topole) je potekala v sodelovanju z DZS, d.d Izdelali smo 39 barvnih tematskih zemljevidov v merilu 1:145.000, kjer smo uporabili najmodernejšo metodologijo in tehnologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema in računalniške tematske kartografije, pripravili zgoščeno različico besedila in preglednic Krajevnega leksikona Slovenije, dodali naglase za imena naselij ter pripravili zgodovino spreminjanja imen slovenskih naselij po letu 1945, Naloga Posebne strokovne podlage za Kočevje - Mestni log (sodelavci: Meta Fcrjan, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in Maruša Rupert) je potekala zadnje, drugo leto. S pomočjo geografskega informacijskega sistema sino obdelali relief, kamnine, vode, prsti in rastje ter določili geoekološke enote. Naloga Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu 1:25.000 (sodelavci: dr Milan Orožen Adamič in Miha Pavšek) je potekala tretje leto Pregledali, popravili in dopolnili smo 31 temeljnih topografskih kart v merilu 1:25,000 na meji z Avstrijo in Madžarsko V nalogi Gazetteer imen naselij v Sloveniji (sodelavci: dr. Matej Gabrovcc, dr. Milan Orožen Adamič in dr. Drago Pcrko) smo ugotovili sprejemljivost uradnih imen naselij, ločili spoma in nesporna imena ter pripravili in predlagali nova imena za sporna imena naselij. Naloga Knmtrov leksikon (sodelavci: Jerneja Fndl, dr. Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin. dr. Milan Orožen Adamič. Miha Pavšek, dr. Drago Perko) obsega prevajanje geografskih gesel in pisanje novih ter prevajanje tematskih zemljevidov in ostalih grafičnih prilog z geografsko vsebino. Naloga Tematske karte za Enciklopedijo Slovenije (sodelavka: Jerneja Fridl) je obsegala izdelavo tematskih zemljevidov za Enciklopedijo Slovenije. Za nalogo Šolski zemljevid Slovenije v merilu 1:500.000 (sodelavca: Jerneja Fridl, dr. Milan orožen Adamič, dr, Drago Pcrko) smo pripravili besedilo o Sloveniji in njenih pokrajinah ter zemljevida slovenskili pokrajin in slovenskih občin, Naloga Geografski informacijski sistem (sodelavci: Meta Ferjan, Jerneja Fridl, dr. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek, Mauro Hrvatin, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Maruša Rupert, dr Maja Topole in Mi mi Urbane) je dopolnjevala potrebe ostalih projektov in nalog Z digitalizacijo smo izdelali več novih slojev za območje celotne Slovenije, Knjižnica (Marija Gorenšek in dr. Maja Topole) Knjižni fond seje povečal za 132 knjig in 317 zvezkov periodike, 216 obiskovalcev si je izposodilo 266 knjig in zvezkov revij ter 34 elaboratov Kartografska zbirka (Meta Ferjan in Maruša Rupert) Kartografska zbirka seje povečala le za 106 kupljenih enot. Na inštitutu smo izdelali 25 kart s klasično in 127 z računalniško tehniko. Izposojenih je bilo 144 kart Velik problem je prostorska stiska kartografske zbirke Zemljevidi so sistematično razporejeni v več kot tridesetih kovinskih ognjevarnih omarah za viseče zemljevide in precej kovinskih in drugih dostropnih preda l ni h omarah. Omare so razporejene po hodnikih, sobah in kleti, kar zelo otežuje iskanje in izposojanje zemljevidov, nekateri zemljevidi pa so praktično nedostopni. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije Na Geografskem inštitutu je sedež te pomembne državne komisije, ki je imela lansko leto 6 sestankov. Najpomembnejši rezultati dela komisije v tem letu so priprava standardiziranih kratkih neuradnih, kratkih uradnih in polnih uradnih imen držav v slovenskem jeziku, ki jih je kot standard S1ST ISO 3166:1996 sprejel in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ter priprava predlogov novih imen naselij za vsa sporna imena naselij v Sloveniji. Tajništvo (Marija {Jorenšek in Maruša Rupert) Poleg običajnega tajniškega dela smo uredi li arhiv inštituta m arhive neka Len h obsežnejših projektov. Mentorstvo Dr. Milan Orožen Adamič je mentor mladega raziskovalca Miha Pavška, dr. Drago Peiko pa mlade raziskovalke Jerneje Fridl in mladega raziskovalca Tomaža Podob-nikarja. Inštitutsko glasilo Geografski zbornik (,urednik dr Milan Orožen Adamič) Izšel je petintrideseti zvezek Geografskega zbornika (Acta geograpliica) za leto 1995 /, ra/pravami Mateja Gabrovca Dolomite Areas in Slovenia with Particular Consideration of Relief and Land Use (Dolomitne pokrajine v Sloveniji s posebnim Ozirom na relief in rabo tal), Milana Orožna Adamiča Earthquakethreat in Ljubljana (Potresna ogroženost Ljubljane), Miha Pavška Summer Storms in Slovenia in 1994 (Poletna neurja leta 1994 v Sloveniji) in Milana Matka The 1994 Summer Storm in the Bo!ska River-watershed (Poletno neurje v porečju Bolske leta 1994). Izšel je tudi šestintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1996 z razpravami Milana Orožna Adamiča in Draga Pcrka Earthquake Threat to Municipalities and Settlements in Slovenia (Potresna ogroženost občin in naselij v Sloveniji), Mateja Gabrovca SoJar Radiation and the Diverse Relief of Slovenia (Sončno obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji) in Ane Vovk Regional Ecological Units of Northeastern Slovenia (Pokrajinsko ekološke enote severovzhodne Slovenije). V obeh zvezkih so vse razprave v angleškem jeziku z daljšimi povzetki v slovenskem jeziku Prvič doslej so razprave dosegljive tudi prek Interneta na domači strani Geografskega inštituta (hitp:/Avww.zrc-sazu si/www/gL'acta.htm), Uredniški odbor Geografskega zbornika je od leta 1996 mednaroden. Sestavljajo ga: Ivan Gams (Slovenija), Adam Keriez (Madžarska), Andrej Kranjc (Slovenija), Milan Natek (Slovenija), Milan Orožen Adamič (Slovenija), Risa Palm (ZDA), Drago Perko (Slovenija) in Zoran Stančič (Slovenija). Druge dejavnosti Dr. MaLej Gabrovcc jc predsednik Ljubljanskega geografskega društva, član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, koordinator za geografijo pri Gibanju Znanost mladini, član državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okvim Gibanja Znanost mladini in član projektnega s vel a za izdelavo raziskovalne naloge Vzpostavitev optimalnega javnega avtobusnega prometa v Republiki Sloveniji. Mauro Hrvat in je referent za ekskurzije pri Ljubljanskem geografskem društvu in član državne komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru Gibanja Znanost mladini. Milan Natek je predsednik Odbora za priznanja Zveze geografskih društev Slovenije Pripravil je gradivo za novinarsko konferenco Vransko in Lavoslav Schwent-ner ter jo vodil na Vranskem. 9. 1 1yey in Slovenia. 5. mednarodna delavnica Evropske vegetacijske raziskave, Rim, 23. 3. Vergleich zwischen Berg-Okosystemen der Shmenischen al pen und der Dinar idea. Colloque "Vegetation et sols de montagne. Diversite. Fonctionnement et 1 Evolution,", Grenoble, 9, 7. (Soavtor: M. Zupančič). Raj ko Slapnik Galapagos, Darwin in slovenski jamarji. Kamnik (predavanje) 15. 11, 1996 Slovenska jamarska odprava v Ekvador 1996 Kamnik (predavanje) 22, 11. 1996 Endemic subterranean and spring snails in Kamnik and Savinja Alps of Slovenia. Arianta II, 1996, 39-40. Symposium 1996 "Alpine landsnails", Johns bach. Avstrija (poster) Branku Vrcš Zaščita naravne dediščine. Koroški ekološki forum, Dravograd 13.7,: B Vrcš in M. Jež Mitja Zupančič Smrekovi gozdovi Slovenije. SA Z V, Ljubljana. 15.5.1996 Vergleich zwischen den Bergökosystem der Slowenischen Alpen und D inariden Colique "Vergetation el sols de montagne Diversité, fonetionnment et évolution", Grenoble (Francija), 9.7 19%. Tomažičeva raziskovanja kisloljubnih rdečeborovih gozdov. Boiamčni večeri. Ljubljana. 16.9.1996, Združba Corydalo cavae-Aceretum tudi v Sloveniji. Srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 30.11.1996 Laudacija ob 60-letnici dr. Marka Accelta. Srečanje slovenskih botanikov, Ljubljana, 30.11.1996. Vinko Žagar Kartiranje habitatov - projekt Mura. - Simpozij "Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996". Ljubljana, 28.-29.11.1996. (Soavtorji: A. Čami, M. Jarnjak, A. Seliškar). BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 404-411 GLASBENONARODOPISN1 INŠTITUT Temeljne raziskave slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa (dr. Marjetka Golež, mag. Igor Cvetko, Maša Ko mavec, dr Zmaga Kumcr. Drago Kunej, Mirko Ramovš. Julijan Strajnar, Marjeta Tckavec, dr Marko Terscglav, mag Robert Vrčon) Slovenske ljudske pesmi - 4.knjiga: Pripovedne ljubezenske pesmi. V prvi polovici leta 1996 seje nadaljevalo delo pri pripravi 4.knjige (M. Golež. I. Cvetko, M. Ko mavec, Z. Kumcr, D Kunej, J. Strajnar, M. Terscglav, R Vrčon). Obdelani so bili še preostali tipi (transkripcije in redakcije besedil ter melodij, opombe in komentarji), opravljene so bile korekture vseh melodij in izdelana kazala (po začetnem verzu, po krajih in pokrajinah, zapisovalcih, pevcih in pevkah, po tonskem obsegu in tonskih nizih, kade nč ni h tonih, metro-ritmičnih tipih in po kitiČm strukturi besedila, podrobno kazalo pesemskih tipov in variant), Skupno je v 4.knjigo zajelo 34 lipov z variantami in dodanimi srbsko hrvaškimi iz Bele krajine Rokopis v obsegu 998 strani je bil oddan založniku Slovenski matici. Pozneje so bile opravljene še dodatne korekture gradiva (M Golež. Z Kumer, M. Ramovš, M. Terscglav), Slovenske ljudske pesmi - J.knjiga: Pripovedne družinske pesmi. Narejen je bil seznam lipov (46 in srbskoiirvaški iz Bele krajine) in pregled gradiva (M Golež, Z. Kumer), izdelanih je bilo 41 melodičnih transkripcij (M. Komavec, R. Vrčon). Slovenske ljudske pesmi Koroške - 5.knjiga: Podjuna. Kol rezultat etnomuzikološke raziskave slovenske Koroške v Avstriji je v letu 1996 izšla 4.knjiga z gradivom Zgornjega Roža. Za 5.knjigo so bila opravljena prva pripravljalna dela, in sicer izpisovanje gradiva in njegovo razvrščanje (Z. Kumer). Z. Kumer je v tisk oddala zbirko " Le poj te z menoj", obsegaj očo 209 pesmi z melodijami, ki jih je zapela Rozika Ofič iz vasi Marija Dobje pri Dramljah. Uvod obsega predstavitev pevke in pesmi, zadaj pa je seznam pesmi po vsebini in prvem verzu Ista jc za tisk pripravila zbirko 100 primerov apokrifnih besedil za knjigo "Zlati očenaf in napisala uvodno študijo ter napisala znanstveni članek ' Wie früh ¡st auf - " za zbornik ob 90-letnici Waherja Wiore M, Gole? je /a mednarodno posvetovanje raziskovalcev balad napisala referat "Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija ". Za raziskavo "Pritrkavanje na Slovenskem" je M. Komavec dopolnjevala doslej zbrano gradivo, ki se nanaša na zgodovino zvonov in začetke pritrkavanja na Slovenskem. Proučevala je tudi vplive tega muzieiranja na ostala glasbena dogajanja na Slovenskem in na tej podlagi napisala referat za posvetovanje v Gradcu. Za "The New Grove Dictionary of Music and Musicians" je skupaj z R. Vrčononi pripravila vpis nov osti in sprememb od leta 1970 do 1996. I. Cvetko je za projekl "Otroško zvočno izročilo" zbiral, dopolnjeval in urejal gradivo, disertacija z naslovom "Zvok in glasba v ol roške m izročilu" pa je v zaključni fazi. V okviru projekta "Slovenski ljudski plesi"" (M. Ramovš) je v letu 1996 izšla 3,knjiga zbirke "Polka je ukazana", ki prinaša gradivo Pnekinurja in Porabja. Na lisk pa čaka rokopis 4,knjige z. gradivom vzhodne Štajerske. V letu 1996 se je začela priprava 5.knjige, ki bo zajela gradivo Slovenske Istre, Primorske, Benečije in Rezije. Doslej je bito opisano IS lipov s 102 variantama (298 str, rkp.). izdelanih je bilo 123 kinetogramov in urejenih 85 zapisov melodij. K vsem dokončanim tipom so bili napisani komentaiji in opombe. Upoštevano jc bilo vse doslej zbrano gradivo, Tedigirano in na novo opisano Za Slovenski etnološki slovarja I. Cvetko napisal čez 100 gesel s področja otroških iger M Terseglav paje popravil in opravil končno redakcijo 157 gesel o vremenu. Preureditev in zaščita zvočnega arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU (D. Kunej). Pripravljen in prijavljen je bil nov projekt z naslovom "Glasbenonarodopisno izročilo zvočnega arhiva GNl in drugih pridobljenih zbirk", s katerim se bo razširilo začeto delo preureditve in zaščite zvočnega arhiva, in sicer bodo vanj vključene tudi zvočne zbirke drugih institucij in zasebnikov. Po izkušnjah sodeč so te zbirke velikokral hranjene v zelo slabili razmerah in jim grozi skorajšnji propad, čeprav so velikega dokumentarnega, nacionalnega in zgodovinskega pomena. Skozi vse leto je jjolekalo sprotno urejanje, računalniško obdelovanje in arhiviranje novih posnetkov. D. Kunej je tehnično pripravljal posnetke z.a radijske oddaje, presnemaval gradivo iz Rezije (220 delovnih ur), sodeloval pri snemanju videofilma o načinih vzbujanja zvoka v domnevni koščeni piščali in na- pisal o tem tudi znanstveni članek "Akustične ugotovi Ive na podlagi rekonstrukcije koščene piščah". Urejenih ali na novo opisanih je bilo 33 zapisnikov, narejenih po zvočnih posnetkih od J. 1994 do 1996 (M. Koinavec, D. Kunej, R. Vrčon). Kot zaključek l,faze projekta "Preureditev in zaščita zvočnega arhiva GNT ZRC SAZLT se pripravlja prva serija zgoščenk z naslovom "Iz arhiva Glasbenonarodo-pisnega inštituta" (s sodelovanjem Radia Slovenija in Založbe ZRC ) kot dopolnilo knjigam zbirke "Slovenske ljudske pesmi". Prvo zgoščenko, ki obsega izbor junaških, zgodovinskih, bajeslovnih in pravljičnih pesmi so pripravili D Kunej {izbor, obdelava posnetkov). M, Terseglav (izbor, tekstološki kotnem a rji za spremno knjižico) in R. Vrčon (izbor, muzikoJoškj komentarji) Izbrano je že gradivo za nadaljnje tri zgoščenke, ki bodo obsegale legendarne in pripovedne z ljubezensko in družinsko tematiko (M. Golež, Z. Kumer, D. Kunej. M. Ramovš, J. S t raj n ar). Prva zgoščenka bo izšla v začetku leta 1997, druge tri pa predvidoma v prvi polovici leta. Načrtovana je še zgoščenka z naslovom "Slovenska ljudska glasba danes", za katero je M Ko mavec že izbrala posnelke. Terensko delo je potekalo v naslednjih krajih: Britof pri Kranju, Florjan pri Gornjem gradu, Jurklošter, Metlika, Ravne na Koroškem (D. Kunej, M. Ramovš), Rezija (D. Kunej, M. Ramovš, J. Strajnar), Veliki Tm (D. Kunej. R. Vrčon), Ilirska Bistrica (M. Golež, R Vrčon). Mu ta, Sv. Pri mož. Pernice (M. Ramovš), Š mara ta, Dolenja Trcbuša (I Cvetko) Posneto je bilo 147 enot pesmi in inštnimentalne glasbe, 9 plesov na filmski Irak. 2 videofilma in 120 fotografij ter veliko etnoloških, etnomuzikoloških in emokoreoloških podatkov. Drugo delo Sodelavci Glasbcnonarodopisncga inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to polrebovali za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost: mentorstvo pri disertacijah (Z. Kumer), magistrskih (I Cvetko. M. Ramovš, M. Terseglav), diplomskih (J. Strajnar, R. Vrčon) in seminarskih delih (vsi sodelavci), sodelovali z ZKOS (različni seminarji) in kulturno-umetniškimi skupinami (I. Cvetko, D Kunej, M, Ramovš. R, Vrčon) in se umetniško udej sivo vali (M. Golež, D. Kunej, M. Ramovš, R. Vrčon), Knjižnica Knjižničarsko delo je opravljala Z. Kumer. V letu 1996 je bilo V knjižnico vpisanih 56 enot. Udeležba na simpozijih in posvetovanjih Slovenski glasbeni dnevi "Glasba in likovna umetnost", Ljubljana, 23,-26.4.: M Komavec. Mednarodno posvetovanje/delavnica "O narodni identiteti" v organizaciji Filozofske fakultete in Avstrijsko-slovenskcga inštituta, Lipica, 29.5 -1.6. - L Cvetko (z referatom). Znanstveno posvetovanje "40 let slovenskega etnološkega filma", Ljubljana. 56.6. ; M. Ramovš (z referatom). Letna konferenca I ASA (Mednarodno združenje zvočnih arhivov), Perugia (Italija). 29.8.-7,9 D. Ktinej (z disku sij ski m prispevkom). Mednarodno posvetovanje "Maultrommel 96 Moin", Moin (Avstrija), 20.-22.9 : D. Kunej (z referatom). Mednarodno posvetovanje "RegionaJe Volkskulturen i m iiberregionalen Vergleich: Sloweniert - ôsterreich", Gradec/G raz (Avstrija). 7,-8.1 L: I Cvetko, D Knncj, M. Komavec, J. Sirajnar. M Terseglav in R. Vrčon (vsi z referatom). Mednarodno posvetovanje o problematiki otrok beguncev in poslcdic vojne v BiH in na HrvaŠkem, Zagreb (Hrvaška). 2. in 22.12.: I. Cvetko (s koreferatom) Mednarodna sodelovanje Glasbenonarodopisnemu inštitutu je na podlagi sodelovanja z. Mu/ikološkim inštitutom pri Madžarski akademiji znanosti uspelo pridobiti 13 presneikov (z voščenih valjev) slovenskih ljudskih pesmi iz zbirke "Vikar Bela", posnetih leta 1898 v Tišini (Csendlak), za katere lahko z gotovostjo trdimo, da so najstarejši doslej znani posnetki slovenskega ljudskega pesemskega in glasbenega izročila Besedila posnetih pesmi sta s pomočjo Romana Ravnica transkribirali M. Golcž in Z. Kumer, melodije pa R, Vrčon Inštitut in posamezni sodelavci sodelujejo z mnogimi tujimi raziskovalnimi ustanovami kot so npr Volkslicdvverk Archiv - Dunaj, Institut fur Volksmusikforschung pri Akadcmic ftir Musik und darstellende Kunst - Dunaj. International Organization of Folkone (IOF) - Dunaj, Svetovni slavistični kongres, European Centre for Traditional Culture (ECTC) - Budimpešta, Folklorni inštitut Bolgarske akademije znanosti in umetnost - Sofija, Inštitut za etnologiji) i folklori stiku - Zagreb. Ko mission fur Volksdichinng be i Société International d'Ethnologie et de Folklore, Mednarodno združenje tonskih mojstrov (AES). Mednarodno združenje zvočnih arhivov (I A SA) - Stockholm, International Council for traditional Music (1CTM) -New York idr. Obiski v inštitutu Rolando On/i, novinar kullurolog, Brussel (Belgija), 22,7. - Ogled sludia in zvočnega arhiva GNI. Dr. Pier Paolo Polzonetti, Univerza v Anconi (Italija), 26.9. - Obisk pri 1 Cvetku, informacije o slovenski ljudski glasbi. Dr. Tanja Perič-Polonijo, Institut za etnologiju i folklori stiku. Zagreb (HrvaŠka), 14 -15-11 - Pregled kajkavskih pesmi v arhivu GNI in dogovor o sodelovanju med GNI in Institutom za etnologiju i folkloristiku. Dr Gian Paolo Gri s sodelavci. Univerza v Vidnu/Udinc (Italija), 3 12 - Ogled studia in zvočnega arhiva ter seznanitev z načinom arhiviranja. Dogovor o sodelovanju in strokovni pomoči pn arhiviranju. Tiskovne konference M. Ramovš predstavil knjigo "Polka je ukazana". Plesna izročilo na Slovenskem -Bela krajina in Ko s te i Vinica, 3.1 Narodni muzej - M. Terseglav predstavil knjigo Rožanc Koštial "Ljudske iz šavrinske Istre ". Ljubljana. 19.4 ZRC SAZL1. - M. Terseglav predstavil knjigo "Uskoška pesemska dediščina Bele krajine". Ljubljana. 26,4. M. Terseglav predstavil domačinom knjigo "Uskoška pesemska dediščina Bele krajine". Bojanci. L.6. I Cvetko ob Klemenčičevih dnevih, bienalu slovenskega lutkarstva, predstavil knjigo "Slovenske otroške prstne igre", Novo mesto, 6.6, ZRC SAZU. - Z. Kumer predstavila knjigo "Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi". Ljubljana, 20.9. Otroški oddelek knjigarne Mladinska knjiga. - 1. Cvetko predstavil knjigo ''Slovenske otroške prstne igre ". Ljubljana. 1110. K UD France Prešeren - Trnovo. - 1 Cvetko predstavil knjigo "Slovenske otroške prstne igre ". Ljubljana, 4.12. Razstave Skomarje na Pohorju, - Odprtje "Skomarske hiše". S koma rje na Pohorju, 28.9. I. Cvetko je soavtor ureditve notranjščine in avtor postavitve Vodovnikove spominske sobe, za katero je zbral celotno arhivsko gradivo in uredil Vodovnikovo "knjižnico", PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV Igor Cvetko Ljudska glasba in sle/venska identiteta. - Referat na mednarodnem simpoziju "O narodni identiteti", Lipica, 29.5.-1.6. Das Ton-Klang Verhältnis in der slowenischen Musiktradition. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskulturcn im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich", Gradec/Graz (Avstrija). 7.-8.1 L O funkciji ljudske glasbe v otroški lutkovni glasbeni delavnici na primeru režijan-ske pravljice o Grdini in lisičici". - Referat na mednarodnem posvetovanju o problematiki otrok beguncev in posledic vojne v BiH in na Hrvaškem, Zagreb (Hrvaška), 22.12. O zvočni man dali. - Javno predavanje v Trbovljah, 13.3., na WTC v Ljubljani, 18,7. ter v organizaciji Landarta v Ljubljani, 20.4. in 16.6. Ljudsko izročilo skozi igro, pesmi in ples. - Predavanje za vzgojiteljice v organizaciji Zavoda za šolstvo RS in Podjetja za izobraževanje Much Zreče, 7.6,, Ljubljana, 11,11 in 3.12, Marjet k a Golcž Slovene folk song and contemporary poetry: intertextual aspects, - Rcferal (prebran v odsotnosli avtorice) na 26t Ii International Bal lad Conference, Swansea (Wales), 19,-24.7, 30 let radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in bese ¿h. - Sodelovanje v praznični oddaji v Studiu 14, Radio Slovenija, 22.10. Vizije Glasbenonamdopisnega inštituta. Pogovor o delu predstojnice GNI, o vizijah dela, o raziskovanju ljudske pesmi in sodobne slovenske literature, o projektih in dr. - Radijska oddaja Čas in glasba avtorice Jasne VidakoviČ, Radio Slovenija, 18.11. Maša Kmnavct Das Glockenschlagen (pritrkavanje) und ihr Widerhall in der slowenischen Musikkultur. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Ösierreich", Gradec/ Graz (Avstrija), 7.-8.11. Drago Kune j Maultrommel in Slowenien, - Referat na mednarodnem posvetovanju "Maultrommel 96 Moln", Molil (Avstrija), 20.-22.9. Trstenke - slowenische Panflöten - Referat na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich", Gradec/Graz (Avstrija), 7,-8.11. Ozvočenje v folklorni skupini. - Predavanje na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 23.3. Slovenska ljudska pesem in petje - Predavanje na seminarju ZK.O Maribor za vodje folklornih skupin in pevovodje, Maribor, 29.11. Predstavitev in uporaba ljudskih inštrumentov. - Predavanje na seminarju ZKO Ptuj za vodje in člane folklornih skupin, Ptuj, 7.12. Te so pa lepe. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, 16.4, (SoavtorM. Ramovš) Pritrkavanje I. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija. 7,5. (Soavtor J. Strajnar). Pritrkavanje H. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi". Radio Slovenija, 14.5, (Soavtor J. Strajnar) Dre vi pa gremo na vas. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, 21.5. (SoavtorM. Ramovš) Ljudsko večglasje - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, ) l .6, (Soavtor J. Strajnar) 30 let radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. - Sodelovanje v praznični oddaji v Studiu 14. Radio Slovenija, 22.10. Mirko Ramovš Pogled kamere in pogled strokovnjaka. - Referat na znanstv enem posv etov anju "40 let slovenskega etnološkega filma". Ljubljana, S.-6.6. Ljudski plesi Primorske. - Predavanja na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Bovec, 25 -26.5. Ljudski plesi Rezije. - Predavanja na nadaljevalnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Bovec, 19.-20 10. Oris zgodovine plesa - Zvrsti slovenskega ljudskega plesa - Vloga slovenskega ljudskega plesa - Parni plesi, - Predavanja na začetnem seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 23.-24.11 in 15 12. Postavljanje ljudskega plesa na oder, - Predavanje na seminarju ZKOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 21.12. Te so pa lepe. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, 16.4. (Soavtor D. Kunej) Dre v i pa gremo na vas. - Radijska oddaja v ciklu 'Slovenska zemlja v pesmi in besedi". Radio Slovenija, 21.5. (Soavtor D. Kunej) 30 let radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. - Sodelovanje v praznični oddaji v Sludiu 14, Radio Slovenija, 22,10. Ob Murko vem priznanju. - Pogovor z Jasno VidakoviČ v radijski oddaji Čas in glasba. Radio Slovenija, 18,11. Med Mu to in Pernicami. - Scenarij in vezno besedilo za TV oddajo serije "Slovenski ljudski plesi", TV Slovenija, 15.12. Julijan S t raj na r Geige und Geigenmusik in der slowenischen Volkstradition. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich", Gradec/Graz {Avstrija), 7.-8. Pritrkavanje L - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, 7,5. (SoavlorD. Kunej) Pritrkavanje II. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija, 14.5. (Soavtor D. Kunej) Ljudsko večglasje. - Radijska oddaja v ciklu "Slovenska zemlja v pesmi in besedi", Radio Slovenija. 11.6. (Soavtor D. Kunej) Marko Terseglav Das Lokale, Regionale und Nationale in der Volksmusikforschung. - Referat na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskul t uren im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich", Gradec/Graz (Avstrija), 7.-8.11 Humor v slovenski literaturi, zlasti v ljudskem pesništvu. - Predavanje v Slovenskem študentskem klubu Ivan Cankar, Dunaj, 10.1. Ljudska duhovna kultura in narodna identiteta. - Predavanje v Slovenskem centru Korotan, Dunaj, lil. Trdinovo etnološko delo. - Predavanje v Vodnikovi domačiji, Ljubljana. 18 1. O šavrinskih ljudskih pesmih. - Razgovor ob predstavitvi knjige Roža ne KoštiaJ "Ljudske iz šavrinske Istre", Koper, 2.2. Slovenski kulturniki in narodna identiteta. - Predavanje za učitelje Osnovne šole Mengeš. Mengeš, 12.2. Kje ali v čem Slovenci iščemo in najdemo svojo identiteto. - Predavanje za Muzejsko društvo, Jesenice, 16.5. O uskoški pesemski dediščini. - Radijska oddaja v ciklu ' Slovenska zemlja v pesmi in besedi". Radio Slovenija, L7.6. 30 let radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. - Sodelov anje v praznični oddaji v Studiu 14, Radio Slovenija, 22.10, Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. - Predstavitev knjige v T V oddaji "Oči kritike". TV Slovenija. 18.6. in TV oddaji "Tok-tok'. TV Slovenija. 29.3. Rožana Koštial, Ljudske iz šavrinske Istre. - Ocena knjige v T V oddaji "Oči kritike". TV Slovenija. 16.12 Robert Vrčon Die überregionale Einheitlichkeit der Volksmusik im slowenischen Raum. - Relerai na mednarodnem posvetovanju "Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich". Gradec/Graz (Avstrija), 7.-8.1J. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 411-413 AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Avdiovizualni laboratorij je v letu 1996 opravil naslednja le renska snemanja in naloge za inštitute in druge enote ZRC: pustne šege v okviru projekta Mul t i medij a (Inštitut za slovensko narodopisje), tradicionalno ribištvo na Cerkniškem jezeru (Inštitut za slovenski jezik), izkopavanja na Tonovcevem gradu in v Ti ha boju (Inštitut za arheologijo), snemanje znanstvenega posvetovanja, montaža in kopiranje video dokumentacije (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca). snemanje televizijskih in radijskih oddaj ter snemanje prireditev ZRC SAZU (Oddelek za odnose z javnostjo), snemanje prireditev ZRC SAZU in kopiranje video doku men tac ije (Uprava ZRC). Po naročilu Državnega izpitnega centra je bil posnel dokumemarni video film o maturiietnih izpitih iz angleškega jezika. Ministrstvo za šolstvo in šport je v letu 1996 naročilo snemanje treh šolskih video filmov (Paleolitska piščalka. Travnik iti Slovenske pokrajine), ki so v delu. Zbirka vizualne dokumentacije Za Zbirko vizualne dokumentacije je bilo posneto gradivo o šegah božičnega in velikonočnega ciklusa v Sel ah na Koroškem (v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urbana Jarnika iz Celovca), o gregoijcvčiiiju v Kropi, ter o demonstraciji igranja na paleolitsko piščalko. Z mont i rano je bilo osem video filmov (Glej Videografijo) Število enot v Zbirki seje povečalo za 44 in Šteje zdaj 553 enot. Doktorska disertacija V letu 1996 je NaŠko Križnar uspešno obranil doktorsko nalogo (15. 3. 1996) in bil promoviran za doktorja znanosti (18. 6, 1996). Tehnična oprema Pomembna tehnična pridobitev v letu 1996 je kamkorder betacam (Sony U VW 100), ki gaje sofinansiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v višini 75%. Obiski Prof Ljudmila Schmid-Šemri, Institut für slavisehe und baltische Sprachen und Literaturen. Universität Bern; 8.10 1996, ogled video dokumentacije. Dr, Asen Balikci, Bolgarija, Association for Balkan Anthropology; 1.-3. 10. 1996, organiziranje mednarodne konference. Dr. Allison Jablonko, Združene države, samostojna raziskovalka; 1.-3. 10. 1996, organiziranje mednarodne konference. Dr. Silvia Paggi. Italija, Centro Europeo per richerche audiovisive; 1.-3. 10. 1996, razgovor o skupni dejavnosti PREDAVANJA, REFERATI TN PREDSTAVITVE Naško Križnar Predstavitev Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU za študente etnologije zagrebške univerze, Ljubljana ZRC SAZU. 12. 3. 1996. Etnografski film in vizualne raziskave. Pokrajinski muzej Maribor, 16.5. 1996. Etnografski film in vizualne raziskave. Pokrajinski muzeu Murska Sobota, 17. 5. 1996. Predstavitev video fdina Peka božičnega kruha ua Zablatnikovih dnevih v Bilčovsu, 24. 5. 1996. Obdobje po Kurelu. Znanstveno posvetovanje: 40 let slovenskega etnološkega filma "Lavfarji v Cerknem" (! 956-!996), Ljubljana, 5,-6. 6. 1996. Vizualna dokumentacija kol "objet trouvé". Mednarodna konferenca Znanstveni film kot komunikacija - primer vizualne antropologije, v okviru Festivala znanosti, Ljubljana, 3. 10, 1996. Vloga znanstvenika pri izdelavi dokumentarnega filma. Ljubljana, ZRC SAZU, 20. U. 1996. Javna predstavitev video filma Peka božičnega kruha. Šele, 24. 11. 1996 Ljudska kultura na video kasetah. Stražiški kulturni teden, Stražišče, 4. 12. 1996. Božič, zimski kres OŠ Jakoba Aljaža, Kranj, 17. 12. 1996, Objavljeni intervjuji Našito Križnar Kako so nastajali filmi skupine OHO, V: Skrt, Darja. Po sledovih reizma, (Publikacije Goriškega letnika). Nova Gorica: Goriški muzej, 1996, str. 85-108. Tretja stopnica: pogovor z Mojco Dvorak: Radio Slovenija: lil. Program, 25. 7. 1996. Za etnologa je film dokumentarno besedilo Delo. 5, 6, 1996, 38, št, 128. str. 8. Film je lahko zapis, pripoved in kulturni akt Republika. 11 10 1996, leto 5, št. 276, str. 8, Televizijski intervjuji Naško Križnar dr. Gorazd Makarovič, Slovenci in čas. TV Slovenija 1, Oči kritike, 16. 1. 1996 40 let slovenskega etnografskega filma. TV3, Dnevnik, 5. 6. 1996. 40 let slovenskega etnografskega filma. TV Slovenija I, Dnevnik, 5. 6, 1996, Predstavitev monografije o Našku Križnarju. T V Slovenija 1, Forum, 21.6. 1996. Predstavitev knjig Zmage Kuinrove in Naška Križnarja. T V Slovenija 1, Forum. 4. 10. 1996. Vizualne raziskave v etnologiji, predstavitev knjige. T V Slovenija 2, Oči kritike, 15, 10. 1996. O pustnih šegah, TV Slovenija 1, Regionalni program Ljubljana, 5. 2. 1997. Članstvo Dr, Naško Križnar je član Mednarodne komisije za vizualno antropologijo pri Mednarodni uniji antropoloških in etnoloških znanosti (IUAES), sodelavec Evropskega centra za avdiovizualne raziskave (C.E.R.A.) v Sieni, član Slovenskega etnološkega društva, vodja Redakcije za znanstveni film pri ZRC SAZU in član založniškega sveta ZRC SAZU REDAKCIJA ZA ZNANSTVENI FILM Na predlog Avdiovizualnega laboratorija m po sklepu kolegija ZRC SAZU z dne 12. 3. 1996 je bila ustanovljena Redakcija za znanstveni film (RZF). Direktor ZRC SAZU je imenoval za vodjo redakcije dr. Naška Kriznaija. za člana pa dr Dragana Božiča in dr Mojco Ravnikovo. Naloga RZF je predvsem usklajevanje proizvodnje znanstvenega filma na ZRC SAZU, puhliciranjc vizualnih zapisov o znanosti in iz znanosti ter izobraževanje sodelavcev ZRC SAZU na področju vizualnih medijev, V letu 1996 je RZF začela izdajali zbirko video kaset Podobe znanosti. Kot prvi Irije so izšli naslednji naslovi: Po sledovih pračloveka v idrijskem hribovju (1993), Bogo Grafenauer - odlomki iz življenja in dela (1996) m Peka božičnega kruha (1996). Dr. Naško Križnar je pripravil izobraževalno predavanje za raziskovalce ZRC SAZU z naslovom: Vloga znanstvenika pri izdelavi dokumentarnega filma (20. 11, 1996). BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANFl 1414 PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENOTA Daljinsko zazna\>anje v prostorskih znanostih (dr. Zoran Slnnčič, Krištof Oštir-Sedej, Tomaž Podobnikar in zunanji sodelavci) Osnovni namen projekta je raziskati in definirati postopke obdelave novih vrst posnetkov, predvsem radarskih ler nekaterih skenerjev, ki so bili dosedaj uporabljani v nekomercialne namene Hkrati želimo razviti tehnike digitalne obdelave podob, ki vodijo k avtomatski interpretaciji digitalnih slik. Medtem, ko so nekateri postopki digitalne obdelave slik že uveljavljeni, želimo razviti tehnike avtomatskega odkrivanja objektov na slikah, razpoznavanja vzorcev in uporabe ekspertnih sistemov v interpretaciji sateliiskih posnetkov. Lang Term Degradation of the Mediterranean Landscape (dr. Zoran Stančič, Krištof Oštir-Scdcj, Tomaž Podobnikar in zunanji sodclavci) Na osnovi arheoloških podatkov o poselitvi Srednjcdalmatinskih otokov, zlasti BraČa, smo modelirali spremembe poselitvenih vzorcev iu poskušali analizirati splošne migracijske trende v prazgodovini. Raziskovali smo (udi strategijo izrabe tal praz g odo vriskih skupnosti, njihove teritorije ter koncepte zamejevanja prostora ter dojemanja prostora v celoti. Anthropology of Death in Papua Alew Guinea (dr Borut Te i ban) Od septembra 1995 do 20 septembra 1996 je bil dr Telban na Univerzi v Man-chestru. kjer je delal predvsem na pripravi novih člankov na temo obredov in smrti, uredništvu in prispevkih za novo revijo Slovenskega antropološkega društva Anthropological Notebooks. ki izhaja v angleščini (v decembru sta potem izšli dve številki) in zaključevanju svoje zadnje knjige. Konec leta 1996 je odbor za publikacije pn Oxford University' Press obvestil dr. Telbana. da so po letu in pol recenzentskega postopka končno sprejeli za tisk njegov rokopis Dancing Through Time: Temporality and Identity in a Sep i k Cosmology. Delo obravnava lokalne koncepte časa. prostora in telesa. Ambonwarijci s Papue Nove Gvineje za te koncepte nimajo izrazov, zato pa so ti vključeni v terminologijo, ki poudarja proces bivanja t;iko posameznikov kot Celolnc dnižbe. Tovrstna antropološko-fenonicno-loška študija analizira sorodstvene vezi, družbeno ureditev in vsakdanje življenje, jezik, obrede, mitologijo in kozmologijo. Komparativna analiza sosednjih papuo-novogvinejskih skupin in pa kritičen pogled na tovrstne koncepte v evropskih družbah dajejo delu listo dimenzijo, ki je potrebna, da bo zanimivo tudi za širši krog bralcev s področja humanističnih ved. 'Antropologija smrti' je nov projekt (začel se je v letu 1996). ki pa je logična posledica predhodnih raziskav, Namen tega dela je etiiografija smrti in z njo povezanih obredov Natančni analizi bo sledila kritična primerjalna študija ustrezne antropološke, sociološke in filozofske literature. Študija vključuje novo terensko delo v vasi Ambonwari na Papui Novi Gvineji in sodelovanje z Anthropology Department, Research School of Pacific Studies, Australian National University, Dr. Telban je bil povabljen k sodelovanju pri mednarodnem projektu (1996-1997) Policy That Works for Forests and People; Papua New Guinea Country Study (The National Research Institute. Bo roko. Papua Nova Gvineja, The Forestry and Land Use Programme, International Institute for Environment and Development, London - projekt financira Nizozemsko ministrstvo za zunanje zadeve in UK Overseas Development Administration). Poleg Indije, Pakistana, Ziinbabveja. Gane in Kosta Rike je bila Pa pua Nova Gvineja izbrana za regionalno študijo. Mednarodno sodelovanje Nadaljuje se sodelovanje v okviru dveh TEMPUS projektov in sicer EUROLIS, pod vodstvom Tehnične univerze v Delflu. Nizozemska, in POPOLUS, pod vodstvom Univerze v Lciccsteru. Združeno Kraljestvo V okviru COST projekta PASTA smo organizirali simpozij The Use of Geographic Information Systems in the Study of Ancien i Landscapes and Features Related to Ancieni Landuse, Ljubljana, 26 4 -27,4., ki se gaje udeležilo okoli 40 znanstvenikov iz desetih evropskih držav. Udeležba na posvetovanjih in simpozijih Conference GIS Frontiers in Business and Science and ÎCA Commission Session, Brno, Ceska, 20,4.-24. 4. T.Podobnikar (s prispevkom) Simpozij COST PASTA (The Use of Geographic Information Systems in the Study of Ancient Landscapes and Features Related to Ancient Landuse). Ljubljana. 26 4 -27 4: K Oštir-Sedej, T Podob nikar, Z. Stančič (s prispevkom). European Land Information Systems ELIS '96, fifth seminar, Varšava. Poljska, 19.6.-22.6.: T. Podobni kar (s prispevkom). Spatial Information Trom Images, International Society for Photogiammetty and Remote Sensing, Dunaj, Avstrija. 9.7,-19,7.: K. Oštir-Sedej {s prispevkom), GIS v Sloveniji. Ljubljana 1995-1996, 2S.ll-29.lI.: K. Oštir-Sedej, T, Podobni-kar. Z, StanČiČ (s prispevkom). Union Iniernauonal des Sciences Préhistorique ei Protohistorique, Colloquium II, Forli, 8.9,-14.9.: Z. StanČiČ (z referatom). 1st International Conference of Anthropology and History or Health and Disease; and 3rd European Colloquium on Ethnopharmacology. Genova, Italija, 29.5.-2.6.: B. Tel ban (z referatom). Space and Time in Sickness and Health. A Conference held at Queen Mary and Westfield College, University of London, 7,- 8. 9.: B.Telban (z referatom). Third Conference of the European Society for Ocean i sts. Copenhagen, 13,-15.12.: B.Telban (z referatom). Študijska potovanja Krištof Oštir-Sedej: Institut für Photogrammel ne und Fernerkundung, Technische Universität Wien, Dunaj. Avstrija, 4. U.-22. IL TomaŽ Podobni kar: Geodetske meritve lokalne mreže točk na arheološkem najdišču, Tonovcov grad nad Kobaridom, 6.-7.5. 1er 11,-12.7. GPS kampanija EUREF MAK *96. Makedonija - Galičica, 9.-19,8, Borut TeIban: Leach/RAl Fellow. Department of Social Anthropology, University of Manchester (sept. 1995 - sept. L9%), Leach/RAI Fellowship, Esperanza Tnist for Anthropological Research (Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland and University of Manchester). Obiski tujih strokovnjakov Helene Simoni, University of Athens, Grčija, januar -junij. Prof. Nevio Zorzetti, Universita di Trieste, Italia, 7, 11. Drugo delo Krištof Oštir-Sedej je v okviru računalniškega izobraževanja na ZRC SAZU izvedel tečaj Okna 95 in Microsoft Word 6.0, 5.-7.6., ter tečaj Microsoft Excel, 13.6. Tomaž Podobmkar je izvedel tečaj Microsoft Access. 11.-12.6. PREDAVANJA, REFERATI. PRISPEVKI NA RTV Krištof Oštir-Sedej Environmental Monitoring in Central Dalmatia, Spatial Information form Images, International Society for Photogrammetry and Remote Sensing, Dunaj, Avstrija, 16 7. (Soavtorji Vincent Gaffaney, Tomaž Podobnikar in Zoran Stančič) Tomaž Podobnikar Je men, Po strehi Arabije, Predavanje na Klubu popotnik. Strojna, fakulteta, Ljubljana, II,I. (Soavtor lurij Mlinar.) Slava Valvasorja Kranjskega, Tercet "Planike" ter Tomaž Podobnikar, oprekelj in pojoča žaga. Predavanje in nastop na gradu Bogenšperk, 26.1. Jemen. Po strehi Arabije, Predavanje v Muzeju novejše zgodovine, Cekinov grad. Ljubljana, 13. II. (Soavtor Jurij Mlinar.) Jemen. Intervju za Radio glas Ljubljane, Ljubljana, 15.H, ob 17.35, 10 min. Jemen. Predavanje v Muzeju novejše zgodovine. Cekinov gTad, Ljubljana, 15.11. Avstralske divjine. Predavanje in koncert na lisičji rep v Muzeju novejše zgodovine. Cekinov grad, 20.11. (Soavtor Peter Kovač.) Uporaba ACCESS-a kot baze podatkov v arheoloških raziskavah. Predavanje na ZRC-SAZU, Ljubljana, 14.111. (Soavtor Krištof Oštir-Sedej.) The Impact of Mass Tourism on Cultural Resources on the Central Dalmatian Islands. Conference G IS Frontiers in Business and Science and ICA Commission Session, Brno, Češka, 24.1V. (Soavtorji dr. Vincent Gaffney, Krištof Oštir, dr. Zoran Stančič.) Spatial Data Integration in Landscape Studies. Simpozij COST PASTA (The Use of Geographic Information Systems in the Study of Ancient Landscapes and Features Related to Ancient Landuse), Ljubljana, 27.1 V. (Soavtorja Krištof Oštir in dr. Zoran Stančič.) Je men — zelena streha Arabije. PolGpisru večer, klub K4, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, 13. V. (Soavtor Jurij Mlinar.) S sliko in glasbo okoli sveta. Audiovisual no predavanje, Muzej novejše zgodovine. Cekinov grad, 28.V (Soavtorji Mateja Kunstek, Dušan Lombar, Peter Kovač) Osnove sistema za upravljanje baz podatkov Microsoft Access, Interni računal m Ski tečaj na ZRC SAZU, 10.VI., 11.VI., 6 šolskih ur, From Scientific Research Project to Local Decision Makers Education. European Land Information Systems ELI S fifth seminar, Varšava, Poljska. 19,-22.VT, (Soavioijt dr. Zoran Slančič, Knštof Ošlir, dr, Vincent Gaffney.) Avstralija. Potopisni večer, klub K4, Študentska organizacija univerze v Ljubljani, 9, XII, (Soavtor Jurij Mlinar.) Zoran S tančic Projekt Jadranski otoki, Slovensko arheološko društvo, Cankaijev dom, Pregled terenskih arheoloških raziskav v letu 1995, 18.3. GIS in archaeological landscapes studies, Centro d i Calcolo, University of Trieste, Italija, 19.4. Pogovor o razvoju znanosti za Radio Slovenija, III.program, pogovor organizirala Ina Peric, sodelovali dr. Marjan Dolgan, dr. Oto Ltithar, dr. Darja Mihclič in dr Zoran Stančič. Long term degradation of the Mediterranean Landscape. Union International des Sciences Prehistoric et Prolohistorique, Colloquium II, Fori i, 119. (Soavtor Vinccnt Gaffney) Otok Brač v Dalmaciji - tam kjer noga turista ne stopi, ŠOU, K4, Ljubljana, 25.11 Borut Tel ban Ritual in Ambonwan, Papua New Guinea, Centra de Estudios de Aniropologia Social do ISCTE, Universidade Nova de Lisboa, Portugalska, 6.2. Antropologija Oceanije in Južne Amerike, Cankaijev Dom, Ljubljana. 14,2. (z bratom Blažem), Gost v oddaji 'Dom in Svet\ TV3 (skupaj z bratom Blažem, spraševal Ivan Koren), 16,2. Spirit-Things in a Sepik Society, Lcacli/RAl seminar. Department of Social Anthropology, University of Manchester, 15,4 Being and Non-Being' in Amhonwari Ritual, Afdcling for ctnografi og social-antropologi, Aarhus Universitet, Danska, 15.5. Being and 'Non-Being' in Amhonwari Ritual, Department of Social Anthropology. University of Cambridge, 24,5. B1BLLOGRAFL1A RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 414-4iS BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1996 Kratice /a oznake bibliografskih enot B = bibliografija (bibliography) Čp - članek, poljudnoznanstveni (article, popular) Čs = članek, strokovni (article, professional) Čz = članek, znanstveni (article, scientific) E - elaborat (mimco copy) Kb = knjiga, bibliografska (volume, bibliographic) Kb-ii = ureditev bibliografske enote (editor of a bibliographic volume) K p = knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular) Kp-u = ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume) Ks = knjiga, strokovna (volume, professional) Ks-u = ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume) Kz - knjiga, znanstvena (volume, scientific) Kz-u = ureditev7 znanstvene knjige (editor of a scientific volume) O ~ occna (review) P = poročilo (report) R = razprava (treatise, dissertation) Redkejše, specifične zvrsti, npr. intervju, nekrolog, polemika, so označene neokraj- šajm INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Martin Ahltn Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS. 1996. (Soavtor. urednik) Francka Bencd i k Narečni izrazi za koruzo, koruzni storž, ličkati in rviiti. - Razprave SAZU. H. razred (Ljubljana), 15, 1996, str. 1-19 + kane. Čz FonoloSki opis govora vasi Selca. - Filologija (Zagreb), 24/25, 1995, str. 53-59. Čz Jezik podeželskih območij - izraz slovenske samobitnosti, - Anthropos, 28, 1996. St. 3/4, str. 139-146. Čz Ljudmila Bokal Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU &. DZS. 1996. (Soavtorica. urednica) Izrazi za bajna bitja v slovenskih slovarjih. - Trad i t tones, 24. 1995, str 205-213. Čz Pojmovnik s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja in postrojev. - Elektrotehniški vestnik. 63, 1996, št. 2, str, 107-112. Čz Slovene Place Names, Early Records from the Polhov Gradec Area, - Slovenija, 10, 1996, St. 1, str, 58-59. Čs Varja Cvetko Orcšnik K Isačenkovemu poskusu zavrnitve Ramovševih argumentov za slovenskost Brižin-skih spomenikov - Zbornik Bnžinski spomeniki (Ljubljana), 1996, str, »93-202. Čz Metka Furl an Alasijev italijansko-slovenski slovar - opus valde rarum. - Kopitarjev zbornik (Ljubljana), 19%, str. 541-551. (Obdobja, 15.) Čz Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika. - 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Ljubljana), 1996, str 17-25. (Soavtorica.) Čz Alenka Glužartčev Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS, 1996. (Soavtorica, urednica) Nekaj pripomb k Teoretični pod stavi slovarja novega SP, - Slava, 9, 1995/96, št, 1, str. 3-15. Čs Imena slovenskih podjetij in jezikovnokulturna politika. - Jezik in čas (Ljubljana), 19%, sir, 93-106, Čz Milena Elajnšek-Holz Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS. 19% (Soavtorica, urcdnica.) Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. -Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU. 1996, X + 852 str. (Soavtorica.) Kz Narečno besedje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. - Razprave SAZU, IT, razred (Ljubljana), 15, 1996, str. 27-34 Čz Marjeta Hu mar Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS. 1996. (Soavtorica, urednica,) Papirniški terminološki slovar - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU 1996, 357 str. (Soavtorica,) Kz Markov slovar in Kopitar. - Kopilaijev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 155-169, (Obdobja. 15 ) Čz Slovarsko ponazarjalno gradivo zlasti glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika. -Razprave SAZU, U. razred (Ljubljana), 15, 1996, str. 175-185. Čz Integration of International Ter ms into the Slovene Language. - Neoterm (Varšava), 1995, št. 27/28, str, 64-72. Čz Dan rojstva Rudolfa Maistra - praznik občine Kamnik. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 1, s U. 1. Čp Slovar 'Sneg in plazovi". - Planinski vestnik, 95, 1996. št. 6, str, 250-253. Čp Ob izidu Kamniškega zbornika 13. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 13, str 7. Čp Dr. Božo Drovenik - nagrajen z zlatim znakom ZRC SAZU. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 2, str. 5. Čp Policist ali policaj? Za kulturo jezika. - Kamniški občan. 35, 1996, Št, 2, str. 9. Čp Še enkrat o krajevnih imenih. Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 19%, št. 3, str, 7. Čp 'Mislim, da obstajajo možnosti ... " Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 4, str. 7. Čp Merkurca, Za kulturo jezika, - Kamniški občan 35, 1996, št. 6, str. 8. Čp Jezikovna hladnost in nepravilnost. Za kulturo jezika, - Kamniški občan, 35, 19%, št, 8, str. 7. Čp Umetelna nejasnost izražanja Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 9, str. 7. Čp "Na svojo kulturo ste res lahko ponosni!" Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, Št. 10, str. 7. Čp Zapisovanje datuma. Za kulturo jezika. - K a m ni Ski občan, 35, 1996, št. 1 L str. 12. čp Vikanje, polvikanje, tikanje, onikanje Za kulturo jezika, - Kamniški občan, 35, 1996. št. 12, str. B. Čp Zakaj drag kot žafran? Za kulturo jezika. - Kamniški občan. 35, 1996, št. 14, str. 7, čp V (prijeten ali neprijeten) spomin Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, št. 15, str. 1. Čp Slab ponaredek v počastitev 65-letnice. Za kulturo jezika. - Kamniški občan. 35, 1996, št. 18, str. 7. Čp Novembrski ali novemberski. Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, št, 19. str, 8. Čp Čemu rondo, saj imamo krožišče? Za kulturo jezika. - Kamniški občan, 35, 1996, št, 22, str, 12, Čp Primož Jakopin Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. -Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU 1996, X + 852 str. (Soavtor.) Kz TELlU partner description - Institute of the Slovenian Language "Fran Ramovš ". - TELRl Newsletter, 1995, št. 2, str, 5-6. Čs EVA - A Textual Data Processing Tool. - Proceedings of the First European Seminar Language Resources for Language Technology (Tihany), 1995, str 169-171. Čz Rail-lex Slovenia - A Modern Railway Dictionary. - Proceedings of the First European Seminar. Language Resources for Language Technology (Tihany), 1995, str. 129-132. Čs De tilniki na Slovenskem. - TIP, 2, 1996, št 13/14, str. 9-13, Čp TE!,RI Birmingham Workshop Report, • TELRI Newsletter. 1996, Št. 3, str. 29-33. Čs Ali so osebna imena krajša od drugih samostalnikov? - Slavistična revija, 44. 1996, št. 2. str. 193-200. Čz Janez Keber Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah, - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. SAZU & DZS. 1996. (Soavtor, urednik.) V iskanju (znanstvene) resnice - razmišljanja ob raziskovanju leksike in frazeo- logije. - Nova Atlantida, 1/2, 1996, št.9/10, str. 212-218. Čp Tudi tako se lahko reče - imeli maslo na glavi. - Družinska pratika 1997 (Celje), 1996, str. 197-203. Čp The Origin of Slovene Surnames - Slovenija, 10, 1996, št. 1. str 56-57: Št. 2, str. 60-61; št. 3, str. 57-58; št 4, str. 57-59. Čs Živali v prispodobah 1, - Celje, Mohorjeva dražba. 19%, 392 str. Ks Leksikon imen. Druga, dopolnjena izdaja. - Celje, Mohorjeva družba. 1996, 704 str. Ks Leksikon imen. Seznam vseh rojstnih imen v Sloveniji po stanju 31. 12. ¡994 - Celje, Mohorjeva družba. 1996, 105 sir. Ks Raziskovanje priimkov v Sloveniji. - Drevesa, 3, 1996 . št. 3/4, str. 12-14. Cp Jelka Šprogar, Svetniki niso več moderni. - 7D. 28. 11. 1996, str. 24-26. Intervju Marjeta Novak Kajzer. Novi leksikon imen bo za vsaj dve tretjini bogatejši. - Delo, 30, IX. 1996. str. 7, Intervju Bernard Nežmdh, 34.707 imen na Slovenskem. - Mladina, 28. XII. 1996, str. 34-37. Intervju Karmen Keiida-.it/ Dosedanje delo in bližnji načrti mednarodne komisije za sestavo slovanskega lingvističnega atlasa (OLA). - Slavistična revija, 44, 1996, št. 1, str 94-105. (Soavtorica-) P Osemdeset let prof. dr. Tine ta Logarja. - Jezik in slovstvo, 41, 1995/96, str 277-278 (Soavtorica.) Jubilejni članek Uvodna pojasnila. - Tine Logar; Dialekt ološke in jez i kovno/godovi nske razprave (Ljubljana), 1996, str. VH-XVW. Logar, Tine: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1996, XXVI + 427 str. Kz-u Polona Kostanjev« Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja ji a disketah. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni ccnter SAZU, SAZU & DZS. 1996, (Soavtorica. urednica.) Borisi a va Kušnirlj Levačič Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni cenler SAZU, SAZU DZS. 1996 (Soavtorica. urednica.) Pomohški slovar. Kritika in dobre želje. - Delo. 13. XI. 1996, str. 11. Čp Andrej Savli - terminološki svetovalec Slovarja slovenskega knjižnega jezika. -Borut Rutar: Andrej Savli, član vodstva organizacije TIGR, pedagoški m kulturni delavec (Koper), 1996, str 52-56 Čp Branka Lazar Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah, - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS, 1996, (Soavtorica, urednica,) Majda Merše Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ~ Aspect and aktionsart in the I6th century Slovene literary language. - Ljubljana, Razred zafilološke in literarne vede SAZU. 1995, 419 str, (Dela SAZU, II. razred, 44.) Kz Produktivnost predpon pri tvorbi vidskih parov v jeziku slovenskih protestantskih piscev. - Razprave SAZU, D. razred (Ljubljana), 15. 1996, str. 65-78. Čz Besedišče brtžinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja. -Zbornik Brižinski spcuncniki (Ljubl jana), 1996, str. 289-3C L (Soavtorica.) ti Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Po stiha 1578, - Kopitarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 93-104. (Obdobja, 15.) Cz Fonotoški sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov. - 3, Trubarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 239-255 (Soavtorica.) Čz Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. - 3. Trubarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 293-307. (Soavtorica.) Čz Jakob MtiUer Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS 1996, (Soavtor. urednik.) Slovar slovenskega knjižnega jezika in kritika z bibliografijo (1960-1992). - Razprave SAZU, II. razred (Ljubljana), 15, 1996. str. 187-234. Čz Človek in znanstvenik. - Delo, 3. V. 1996, str. 51. Č p Imena dobrepoijskih vasi v času, prostoru in jeziku, - Naši kraji in ljudje (Dobre- polje), 1996, str. 47-80. Čp Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana. - Zbornik občin Grosuplje. Ivančna Gorica, Dobre polje (Grosuplje), 19, 1996. str. 77-94, Čp Hilda Lučovnik: Ob 80-letnici. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobre- polje (Grosuplje), 19, 1996, str, 189-190, Čp Ilustrirani turistični vodnik Dolenjskih železnic. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Grosuplje), 19, 1996. str. 203-204. Čp Jakah Šolar (1896-1968): Ob stoletnici rojstva: Biti radikalen v sredini, to je v ljubezni in dialogu, - Dom in svet (Maribor), 1996, str. 203-208. Čs Inž. Janez Perovšek: 7. 3, 1942 - 26. 3. 1996; In mernoriam. - Grosupeljski odmevi, 21, 1996, št, 5, str, 17 Nekrolog Jožica Narat Izrazi za "učenec" pri slovenskih protestantskih piscih - 3. Trubarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str 263-272. Čz Vladimir Nartnik Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS. 1996. (Soavtor, urednik ) Dinamika oblikoslovnega naglasa v slovenskem knjižnem jeziku, - J$zyki slo-wianskie 194-5-1995, Gramatyka, Leksyka, Odmianv (Opole), 1995, sit. 167-171 Čz SlovniSko-slovarska delitev samostalnikov. - Slava, 9, 1995/96, št. 1, str. 26-30. Čs Zvalno-nezvalna dinamika imen v Brižinskih besedilih. - Zbornik Brižinski spomeniki (Ljubljana), 1996, str. 225-228. Čz Nekaj o sklapljanju osnovnih števnikov v slovenščini. - Slava. 9, 1995/96, št. 2, sir, 107-110 Čs Dinamika oblikoslovnega naglasa v povojnih priročnikih za knjižno slovenščino. - Jezik in čas (Ljubljana), 1996. str 319-325. Čz Sveti Jurij in začetki glagolice. - Riječ (Reka), 1/2, 1995. str. 27-32,Čz Jajce več odpute ve. - Slava, 9, 1995/96, št. 1, str. 31-32. Čs Svetniki na Slovenskem, - Delo, 13.1. ¡996, str . 42 . Čp Se nekaj o mitologiji pri Slovencih. - Delo. 4, IV. 1996, str. 14 Čp Etnogeneza Slovencev. - Delo, II. V 1996, str. 46. Čp Odsevi Pesnitve o vojski Igorjevi v slovenskem slovstvu od Vodnika do Prešerna, - Nova Atlantida. 1/2, 1996, št. 9/10. str, 219-227. Čp Na sredi našega življenja pota. - Slava. 9, 1995/96, št. 2. str 120-123 Čs Smisel napisov na koroškem Vojvodskem prestolu. - Nova Atlantida. 3, 1996, št, 1 L str, 134-139. Čp France Novak Slovar slovenskega knjižnega jezika, Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni centeT SAZU, SAZU & DZS. 1996. (Soavtor, urednik.) Leksikalne spremembe v slovenskem poslovnem in uradovalnem jeziku. - Jezik in čas (Ljubljana), 1996, str. 261-268. Čz Besedišče brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16 stoletja, - Zbornik Brižiuski spomeniki (Ljubljana), 1996, str. 289-301. (Soavtor.) Čz Eonološki sistem knjižnega jezika slovenskih protestantov, - 3. Trubarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str, 239-255. (Soavtor.) Čz Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. - 3. Trubarjev' zbornik (Ljubljana), 1996, str. 293-307. (Soavtor.) Čz V Slavističnem društvu je Marja Boršnik zapustila globoke sledi. - Zaupala je v mladega človeka (Borovnica), 1996, str. 15-17 (Coklarček. Posebna izdaja.) Čp Zvonka Praznik Slovar slovenskega knjižnega jezika, Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. SAZU & DZS. 1996 (Soavtorica, urednica.) Francka Prem k Kako so prvi slovenski pisci reševali probleme psalma 137, - Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma (Ljubljana), 1996, str lOS-llO. Veliki rokopisni siovensko-nemški slovar Štefana Kocijančiča (¡871) in hrvaško izvirno besedišče. - Rijcč (Reka), 1/2, i 995, str, 33-43. Čz O vethozavetnyh tradicijah v tekste Brižin 'skih (frejzingenskih) otryvkov. - Voprosy jazykoznanija (Moskva), 1996, št. 1, str. 94-107, Čz Besedilo BS: izhajajoče iz starozaveznega izročila, zlasti iz psalmskih vzorcev. - Zbornik Brižinski spomeniki (Ljubljana), 1996, sir, 457-469. Čz Pred-govor besede. - Drago Kuhar: Besedijana. Trubariana (Ljubljana), 1996, str. 11-23. Čp Se nepoznani Trubar, Ta celi psalter Davidov. - Drago Kuliar: Besed ij a na. Tnibariana (Ljubljana), 1996, str. 77-83. Čp Globina korenin. Predstavitev in dodatna utemeljitev monografskega dela - Revija SRP. 15/16, 1996, str. 109-131. Čs Vera Smole Tonemski naglas glagolskih oblik v šeniruperskem govoru - Razprave S AZU, II. razred (Ljubljana), 15, 1996, str. 269-288 Čz Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1994, mentor prof. dr. Tine Logar. (Iz moje delavnice.) - Jezik in slovstvo, 41, 1995/96, št. 5, str. 279-281. P Osemdeset let prof. dr. Tineta Logarja. - Jezik in slovstvo, 41, 1995/96, str. 277-278 (Soavtorica.) Jubilejni Članek Dosedanje delo in bližnji načrti mednarodne komisije za sestavo slovanskega lingvističnega a t/asa (OLA). - Slavistična revija, 44, 1996, Št 1, str. 94-105. (Soavtorica.) P Marku Snuj Zur Akzentuierung der urslawischen sigmatischen Nominalstämme. - Razprave S AZU, IJ. razred (Ljubljana), !996, str, 289-299. Čz Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika. - 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Ljubljana), 1996, str. 17-25. (Soavtor.) Čz Dr. Marko Snoj, - Sodobnost, 44, 1996, št. 6/7. str. 469-473. (Pogovaijal se je Vlado Zabot.) Intervju Jerica Snoj Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU, S AZU & DZS, 1996, (Soavtorica. urednica.) Ivanka Šircelj Žntdaršič Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU, SAZU & DZS, 1996. (Soavtorica, urednica.) Cvetana Tavzcs Slovar slovenskega knjižnega jezika Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, S AZU & DZS. 1996. (Soavtorica. urednica.) Pravopis medicinskih izrazov. - Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. 1996, 603 str. (Souredništvo.) Kz-u Veterinarski terminološki slovar L-O, - Ljubljana, SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 1996. Jezikovna recenzija Siivo Torkar O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. - Razprave SAZU. 11 razred (Ljubljana), 15. 1996. str. ¡25-156. Čz Zapisi ljudskega izročila zgornje Baske doline v arhivu Ruske akademije znanosti. - Traditiones. 24. 1995. str. 395-401. Čz Kolektivna monografija koroške vasi. - Razgledi, 10, J. 1996, str. 25-26. Čp K vprašanju poselitve Podporezna. - Kronika, 44, 1996. št. 1, str. 26-29 Čs To in ono o priimku Svarckobler. - Delo. 23, V. 1996, sir 16 Čp Rut. Rusko-slovenski kulturni stiki. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Nastja Vojnovič Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja na disketah. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, SAZU & DZS. 1996, (Soavtorica, urednica.) Peter Weiss Jezikoslovčeve težave s sladkorno boleznijo. - Sladkorna bolezen, 1996, št. 23, str. 24. Čp Maličenje preverljivih dejstev. - Delo. 23.V 1996, str, 53. Čp Osemdeset let prof. dr. Tine ta Logarja. - Jezik in slovstvo, 41, 1995/96, str. 277-278. (Soavtor.) Jubilejni članek Novo in obnovljeno o potopiscu Benediktu Kuripečiču. - Slava, 9, 1995/96, št, 2, str. 111-119. Čs Jezikovni pregled novega prevoda Svetega pisma. - Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma (Ljubljana), str. 139-140 O jeziku in drugih slovenskih stvareh. Janeza Rotorja Slovenščina in slovenstvo. Pojavi, izkušnje, pogledi Založba Obzorja, Maribor 1996. - Razgledi, 1996, št. 23, str. 20.' O Rakuša Rudolf. - Enciklopedija Slovenije 10, 1996. Čs Enciklopedija Slovenije. 10. - Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996, XV, 416 str. LI redni k za jezikoslovje Andreja Žele O določanju skladenjskih vlog predlogom. - Slava. 9, 1995/96, št. 1, str 16-25. Čs Razvoj posamostaljanja v slovenskem publicističnem jeziku med 1946 in 1995. - Jezik in čas (Ljubljana), 1996, str 191-200. Čz Kopitarjeve zamere pri Čehih, - Kopitarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str 479-495 (Obdobja, 15.) Čz Kaku so živejli in si dejlali kratek cajt. Zbirka štorij s Pivškega, - Ljubljana, Kmečki glas. 1996, 210 str (Zbirka Glasovi. 12.) Kp Je res bolje zavreči kot narediti uporabno? - Primorska srečanja, 20, 1996, št, 183/184, str. 553-555 Čs INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Mitja Brodar Mor nova zijalka pri Šoštanju. - Arheološki veslnik, 47, 1996, sir, 9-28. Čz Vilharjeva jama v Risovcu blizu Postojne. • Arheološki veslnik, 47, 1996, sir. 2939. Čz Slavku Ciglenečki Najstarejše cerkve na Primorskem in poznoantična naselbina na Tonovcovem gradu pri Kobaridu. - Trinkov koledar 1997, 1996, str. 59-68 Čs Od zmagovitega sonca do sonca pravice. Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. - Argo, 39, 1996, št, 1/2, str, 138-140 O Janez Dirjec Lukova jama v dolini Kolpe, v Sloveniji. Novo arheološko in paleontološko najdišče, - Arheološki vestnik, 47, 1996, str. 41-54, (Soavtor.) Janez Dular Ngw results from the excai'ation of upland settlements in Slovenia. - Archaeo-lingua, 7, 1996, str. 47-52, Čz Poznohalštatska hiša na Gradišču pri Valični vasi, - Arheološki vestnik, 47, 1996, str. 145-162, (Soavtor,) Čs Starinoshvec Jernej Pečnik. - Naši kraji in ljudje (Dobrcpolje), 1996, str, 226-233, Čs Jana Horvat Ausbreitung rómischer Einflüsse auf das Sildostalpengebiet in Voraugusleischer Zeit - Pravinzialromische Forsehungcn. (Espelkamp), 1995, str. 25-40 {Fcstschrift fiir Giintcr Ulbcrt zu 65. Geburtstag.) Čz Remza Koščevič, Rajka Makjanič, Siscia, Pannonia Superior, Finds and Afetalwork Production, Terra Sigi Ilota. - Arheološki vestnik, 47, 1996, str, 337-338. O Primož Pavlin Arheološki vestnik 46. - Delo. 23. V 1996. (Književni listi.) Čs. Zagrac pri Vodicah. - 1996. E Andrej Pletcrski Die Methode der Verknüpfung der retrogressiven Katasteranalyse mit schriftlichen und archäologischen Quellen. - Siedl ungsforschiing: ArcMologie, Geschichte. Geographie, 13, 1995, str. 251-281. Čz Arheologija in nastanek Brilinskih spomenikov, - Zbornik Brižinski spomeniki (Ljubljana), 1996, str. 27-42. Čz Über Ort und Entstehungszeit der Freisinger Denkmäler aus archäologischer Sicht. - Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, 104, 1996, Str. 41-57. Čz Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih - Zgodovinski Časopis, 50, 1996, str. 163-185. Čz Etnične in kulturne razmere ob srednji Donavi v 6. - 11. st. (mednarodni simpozij v Nitri, Slovaška, 6.-10. novembra 1994). Poročilo. - Mozaik, 4, 1995, str. 15-19. P Loser t, Hans: Die früh- bis hochmittelalterliche Keramik in Oberfranken, - Arheološki vestnik, 46, 1995, str. 356 O Čausidis, Nikos: Mitski te sliki na Južni te Stoveni. - Arheološki vestnik (Ljubljana), 46, 1995, str. 356-357. O Sös, Agnes Cs. and Salomon, Agnes: Cemeteries ofthe early middle ages- (6th-9th centuries A, D) at Pokaszepetk - Arheološki vestnik, 46. 1995, str. 357358, O Eva Garam, Das awarenzeitliche Gräberfeld von Tiszaßred. - Arheološki vestnik, 47, 1996, Str, 340-341. O Franz Glaser: Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. - Arheološki vestnik. 47, 1996, str 341. O Etnogeneza Slovencev. - Delo, 6. III. 1996. str. 4; 7. BI. 1996, str 4; 8. lil. 1996, str. 4; 9. III 19%, str, 4: 11. III. 1996, str. 4; 12. HL 19%. str. 4; 13, III. 1996, str 15, Čp Knežji kamni - mit pred mitom. - Republika, 22. XII. 1996, str. 27. Čp Bogo Grafenauer (1916 - ¡995), - Arheološki vestnik, 46, 1995, str. 34 E-342. Nekrolog Etnogeneza Slovencev. - Delo, 4, V. 1996, str 38; 8. VI. 19%, str. 43; 13. VII 1996, str, 39; 10. VIII. 1996, str. 35. Polemika Marjeta Šašcl Kos The beneficiarii at Neviodunum reconsidered. - Epigraphica (Bologna), 57, 1995, str. 271-278. Čz The Defensive Po Hey of Valentini an I in Pannonia - A Reminiscence of Marcus Aurelius? = Obrambna politika Valentinijana l, v Panoniji - odmev politike Marka Avrelija? - Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit = Zahodni ilirik in severovzhodna [talija v poznorimski dobi (Ljubljana), 1996, str 145-175. (Situla, 34.) Čz Lapidarij. - Ljubljana. Narodni muzej. [1995], IR str, (Soavtorica.) Strokovna brosurica Sari a, S'avija - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Z. Parkas, D. Gabler, Die Skulpturen des Stadtgebietes von Scarbantia und der Limesstrecke Ad Flexum - Arrabona. • Arheološki vestnik, 47, 1996, str. 334-335. O G. Piccottini, Grabsteten, Reiter- und Soldaten dürste Hungen sowie dekorative Reliefs des Stadtgebietes von Virunum und Nachträge zu CSIR-Österreicb II/1-4. - Arheološki vestnik. 47, 1996, str. 335. 0 J. Pitz, Die Verwaltung Pannoniens in der Römerzeit. I, Budapest 1993, II, 1993 II], 1994. IV, 1995. - Arheološki vestmk, 47, 1996. slr, 336. O Corpus inscriptionum Latinarum consilio et auctoritate Academiae scienti arum Berolinensis et Brandenburgens!s editum. Volumen secundum: Inscriptt-ones Hispaniae Latinae, editio altera. Pars XIV. Conventus Tarraconensis. Fase, primus pars meridionalis conventus Tarraconensis (CIL II" / 14) in Corpus inscriptionum Lotinarum, etc. Pars VII Conventus Cordubensis (CIL II2/ 7). - Arheološki vestnik. 47, 1996, slr 336-337. O Ivan Türk Nove najdbe in odkritja v Divjih babah I. - Idrijski razgledi, 4L 1996, št.i, str. 3-8 (Soavtor.) Paleoiitska koščena piščalka iz Divjih bab I. - Proteus 58, 1995/96, št. 8, str. 347350. La paeléolithique supérieur en Slovénie. - ËRAUL, 76, 1996, str. 87-89. The remains of the upper pleistocene fossils under menace in Slovenia, The case of the cave bear. - ProGeo News, 1996, št. 4, str. 12. Lukova jama v dolini Kolpe, v Sloveniji, Novo arheološko in paleontološko najdišče. - Arheološki vestnik. 47, 1996, str. 41-54. (Soavtor) Anton Velušček Lukova jama v dolini Kolpe, Slovenija. Novo arheološko in paleoontoloŠko najdišče. - Arheološki vestnik, 47, 1996, 41-53. Čz Kostel. prazgodovinska naselbina. - Arheološki vestnik, 47, 1996, 55-134, Čz Zdenko Zeravica: Äxte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowina. Prähistorische Bronzefunde 9/¡8, Stutgart, 1993. - Arheološki vestnik. 47. 1996, slr. 331. O La sidérurgie ancienne de 1 'Est de la France dans son contexte européen Archéologie et archéométrie. Actes du Colloque de Besançon, 10-13 novembre 1993. - Arheološki vestnik. 47, 1996. str. 341-342. O ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Stane Granita Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. - Novo mesto. Dolenjska založba. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni centcr S AZU. 1995, 522 str. Kz Novo mesto. - Novo mesto. Dolenjska založba. 1996, 271 sir. Ks Življenje z Josipom Malom, - Malov zbornik (Ljubljana), 1996, str. 83-93. R Politične razmere rja Kočevskem v letu 1848. - Kronika. 43, 1995, str. 23-37. R Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49. - Zahodno sosedstvo Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijan-skih razmerjih do konca prve svetovne vojne (Ljubljana), 1996. str. 37-50 R Srednjeveški trg Kronovo. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str, 323-330. R Das Verhältnis zwischen nationaler und sozialer Frage hei den Slowenen im Jahre 1848/49. - Revolutionen in Ost mittelen ropa (München), 1996, str. 245-55. R Prispevek plemstva k razvoju turizma na Slovenskem. Razvoj turizma v Sloveniji. - 28, zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Ljubljana). 1996, str. 38-47. R Dobrepoljska in Struška dolina leta 1848/49. - Naši kraji in ljudje (Dobrcpoljc), 1996, str. 112-129, R Družbena in družabna vloga novomeške gimnazije do 1 svetovne vojne. - 250 let gimnazije Novo mesto 1746 - 1996 (Novo mesto), str. 15-29, R Pogled na Novo mesto iz zgodovinske perspektive ali iskanje identitete mesta in zavesti njegovih prebivalcev. Mesto, vloga pomen in razvoj Novega mesta v prihodnjem tisočletju. - Novomeški zbornik (Novo mesto), 1996, str. 13-22. R Slove, m an scientific rese are h in the times of Transition. - Conference on higher education and rescarch (Prague), 1996. Č s Kulturno o meščanskem vsakdanu. - Razgledi, 21 H. 1996. Čs "Slovensko srce je na Koroškem, denarnica pa v Trstu" - Na obrobju. Ali je Primorska klonila"? (Nova Gorica. Trst). 1996. str. 43 - 47. Čs Vsebina presega naslov, - Razgledi. 15. V. 1996. Čs Pred 150, leti je bil Dvor znan po vsej nekdanji Avstriji in izven nje, - Fužina. 3, VI. 1996. Čs Tiskovna konferenca na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, ob priložnosti četrte agrarnozgodovinske publikacije akademika prof dr. Jožeta Mačka. - Obvestila. 14, 1996. št. 4/6, str 67-78. Čs Slovenska preteklost nista te Prešeren in Cankar - Razgledi, 7. VIII. 1996 Čs Ce bi bil drek kaj vreden, bi se reveži rodili brez riti. - Rast. 7, 1996, št. 3/4, str, 174-178. Čs Dolenjci so že biti v Evropi. Dolenjsko je v nekaj stoletno recesijo pahnila prekinitev trgovskih poti med vzhodom in Italijo. - Gospodarski vestnik, 25. VTI, 1996, str. 17-19, Čs Jože Maček, Statistika kmetijske rastlinske pridelave v Sloveniji v obdobju 1869 - 1939. - Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1993. 73 strani. (S up letne ni 18 - Agronomija). - Zgodovinski časopis, 50, 1996, str. 153-154, ¿s 250-letnica novomeške gimnazije (¡746-1996). Priložnostne poštne znamke ~ 250-jühriges Bestehen des Gymnasiums in Novo mesto (1746 -1996) So ude r-briefmarken ~ 250th Anniversary of Grammar School in Novo mesto (1746 -¡996). Special postage Stamps. - Pošta Slovenije, Bilten = Pošla Slovenije. Das Bulletin = Pošta Slovenije. Bulletin, 9, 19%, [4] str. Čs Paraznonstverti pristopi k naši preteklosti- - Raziskovalec, 26. 1996, št, 2, sir. 3537. Čs Mateja Jeraj, Jelka Melik, Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko. Arhivsko društvo Slovenijo Viri 9, 1996, 152 strani, - Arhivi, 19, 1996, str. 180-182. Čs Milko Mi kola, Stara industrijska podjetja na Celjskem. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju. Študije 2, Celje 1996, 95 str. - Arhivi, 19. 1996, str 188-189. Čs Jože Maček. Helu¡cija tlake v slovenskih deželah v stoletju pred zemljiško odvezo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. 1994. 364 strani (Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Suplement 20 - Agronomija). - Zgodovinski časopis, 50, 1996, str. 309-3 10. Čs Oh osemdesetletnici akad. prof. dr. Ferda Gestrma - Kronika, 44, 1996, str, 92-94, Čs Jože Maček, Uvajanje dosežkov agararno-iehničnega prevrata v slovensko kmetijstvo v obdobju 1848 - ¡941 Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 1995. 230 strani. (Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ij ubij a ni. Suplement 21 -Agronomija). - Zgodovinski časopis, 50, 1996, str. 459-461. Čs In memortam Sergij Vilfan (¡9¡9- ¡996). - Kronika. 44, 1996, sir, 86-88, Nekrolog Janko Jarc (25. 12. ¡903 - 24. ¡0.J995). - Zgodovinski časopis, 50. 1996. str. (48, Nekrolog Novo mesto (Jubilejno leto). - Novo mesto (Novo mesto), 1996, str. 46, Čp Večna mladost. - Rast, 7, 1996, Št. 5/6, str, 392-397. Čp Družbeni položaj veteranov in njihove organizacije. - Veteran vojne za Slovenijo, 19%, št. 2, str. 7-8. Čp Spoštovani (Govor ob predstavitvi spominske znamke ob 250 letnici novomeške gimnazije). - Dramilo. 6, 1996. št. 36, str, 2. Čp Nagovor ob počastitvi jubileja prof. dr. Ferda Gestrina v krogu slovenskih zgodovinarjev. - Zgodovinski časopis, 50, 1996, str. 332-333. Čp Rudež. Ros thorn (soavtor), Rybar (soavtor), Rabe!j (soavtor), Radetzky Johan Joseph, Razlag Radoslav, Ribnica (soavtor), Rosina Jožef Samassa. -Enciklopedija Slovenije, 10, 1996 Čs Eva Holz Kongres Svete alianse v Ljubljani 1821. - Grafenaueqev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 515-521. R Potovanje po slovenskih deželah v času od propada Ilirskih provinc do uvedbe železnice, ko še niso izumih turizma. - 28. zborovanje slovenskih zgodovi-naijev. Razvoj turizma v Sloveniji (Ljubljana), 1996, sir. 48-57. R Razbojništvo, Rokovnjaštvo, - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Olga Janša-Zorn: Historično društ\>o za Kranjsko. Ljubljana 1996, 317 str - Kronika, 44, 1996, str 104-106. O Dušan Kos (Celjska knjiga listin L Listine svobodnih gospodov Zovneških. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Celje, Muzej novejše zgodovine. 1996, 296 str. Kz Od prošnje do listine. - Slovenija v papeški h listinah (Ljubljana), 1996, sir. 17-3.1. (Katalogi Arhiva Republike Slovenije 16.) R Javni notariat in notarski instrument na Kranjskem do uvedbe državnega notarskega reda leta 1512. - Grafenaucrjev zbornik (Ljubljana ), 1996, str. 271-299. R Videz listin papeške pisarne. - Slovenija v papeškili listinah (Ljubljana), 1996, str. 33-4.3. (Katalogi Arhiva Republike Slovenije 16.) R Grad Otočec. - Ljubljana, Galerija Genima. 1996. R Plemstvo v objemu pobožnosti, karierizma in (samo)preskrbe (od konca 13. do začetka 15. stoletja). - Zgodovinski časopis, 50, 1996, str 271-299 R Prvih osemdeset let Ferda Gestrina, - Zgodovinski časopis, 50, 1996, št. 3, str 327-332. Čs Branko Marušič Prispevki k biografiji dr. Alojzija Resa. - Jadranski koledar 1996 (Trst), str. 140144. R jVo Goriškem ob koncu prve svetovne vojne. - Na obrobju. Ali je Primorska klonila ! (Nova Gorica, Trst), 1996, str. 14-21. R Graziadio Isaia Ascoli in Slovenci. - Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanski h razmerjih do konca prve svetovne vojne (Ljubljana ), 1996, str. 75-84. R Italijanska okupacija Posočja (1915-1917). - Zahodno sosedstvo. Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijauskih razmerjih do konca prve svelovne vojne (Ljubljana), 1996, str. 213-224. R Venezia Giulia. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str, 625-634. R Zadnje tržaško leto škofa Andreja Kar lina. - Kari i nov simpozij v Rimu (Celje), 1996, str 145-154. R Goriška Mohorjeva družba. - Valentin Inzko: Družba sv Mohorja. Celovška, ccljska in goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851-1995) (Celje, Celovec, Gorica), 1996, str, 93-117 R Slovensko-italijanski politični stiki do konca prve svetovne vojne. - Meddobje (Buenos Aires), 29, 1995, št, 1/2, sir. 80-96. R Prispevek k biografiji dr. Alojzija Resa, - Gori Ski letnik, 23, 1996, str. 47-52. Čs Politično in kulturno življenje goriških Slovencev med obema vojnama, - Novi glas, 17. X. 1996. Cs Komenda v letih 1941 do 1943, - Apletica. 1996-1997, ŠL 5-8, Čs Rimski pakt. • Enciklopedija Slovenije. 10, 1996. Čs Božo Otorepec, Gradivo za zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udinej (soavtor Peter Stih). - Zgodovinski časopis, 50, 1996, št 3, str. 454-456. P Viharji in zatišja na Soči, Slovensko-italijanski politični stiki do konca prve svetovne vojne. - Delo, 14.-16., 18. tli. 1996. Čp O poskusih za ustanovitev univerze v Trstu. - Primorska srečanja, 20, 1996, št. 179, str. 183-184. Čp O novih pogledih slovenskih zgodovinarjev na obdobje narodnoosvobodilnega boja, - Primorska srečanja, 20, 1996, št. 179, str. 197-199, Čp Gorica v slovenski književnosti. - Primorska srečanja, 20, 1996, št, 185/186, str. 714-715. Čp Nekaj dopisov Virgila Ščekn. - Koledar Goriške Mohorjeve dražbe 1997 (Gorica), 1996, str. 59-68, Čp Puente sobre el Isonzo. - Gorazd Humar: Kamniti ve h kan na Soči (Nova Gorica), 19%, str. 13-14, Čp Darja Mihelič Piran, Mesto in ljudje pred sto leti - P i rano, la citta e gh abitanti cent anni fa. -Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. 1966, 190 str (Knjižnica Annales, 12.) (Soavtorica.) Kz Meščan sem. Iz življenja srednjeveških mest. - Ljubljana, Mihclač in Ncšovič. 1996, 38 str. Ks Stari in srednji vek. Zgodovina za 6. razred osnovne šole. 3. izd, - Ljubljana, DZS, 1996, 168 str. (Soavtorica.) Ks Glosar zgodovinskega domoznanstva Nemško - slovensko - italijanski. - Maribor Mednarodni institut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu [etc.]. 1995, 304 str. (Sodobni arhivi. Posebna izdaja. 4.) (Soavtorica.) Ks Kaznovanje prestopkov v srednjeveških severozahodnoistrskih mestih (Kdo izgubi roko. nogo, oko. glavo?) = l del i tli e le pene ne! te cittä medievati deli 'Istri a nor d occi den tale (Chi risehia di perdere una mano, una gamba, un 'occhiv o la testa?). - Acta Hi Striae, 1996, št. 4, str. 5-24, R O začetkih piranskega solarstva. - An na les, 6, 1996, št. 8, str. 339-348. R Zur Geschichte der Lotterie in den Innerösterreichischen Alpenlandern. - Münchner Zeitschrift für Baikankunde (München), 11/12, 1996, Str. 245-258, R Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva. - Kronika, 44, 1996, str. 4-9. R Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996. str. 13-34. R Etnična struktura prebivalstva ob Piranskem zalivu v luči imen ~ ¡330, - 1890. -Grafenaueijev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 359-374, R Problematika raziskovanja lokalne zgodovine in vloga Josipa Žontarja v njej -Življenje in delo Josipa Žontaija Ob stoletnici rojstva (Ljubljana, Kranj), 19%, str. 15-24. R Zur Erforschung des Alpenraumes in Slowenien, - Des Alpes traversées aux Alpes vécues - Vom AI pen Übergang zu in Al penraum. Histoire des Alpes = Stori a delle Alpi - Geschichte der Alpen (Zürich), 1. 1996, Str. 81-86. Čs Kolonizacija. - Zgodovina v Soli, 5, 1996, Št. 1, str. 9-13. Čs Predlog nacionalnega programa s področja humanistike in družboslovja. - Osnove nacionalnega programa na Slovenskem (Ljubljana ), 1996, str. 12-16. Čs Odmev na komentar volilnih izidov izpod peresa Toneta Peršaka. - Republika, 13, XII. 1996. Čp Puškarstvo (soavtorica). Ribištvo (soavtoriea). Rodbina, Rojenjaštvo, Rovt, Rusti- kalna posest. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996 Čs Nekaj vprašanj za ministra - Delo, 5. VI. 1996. (Soavtorica ) Čp ¡Spremna beseda na zavihku] - Acta H i Striae, 1994, št, 3. Čp Bogo Grafenauer (1916-¡995), oris življenja in dela. - Ljubljana. 1996. Strokovno vodstvo in besedilo Darja M i belič, scenarij, kamera, režija in montaža Naško Križnar, asistent Saäo Kuliarič, Hi8, Betacam, 29 min. Videofilm Bogo Grafenauer ¡916-1995. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU. 10. IV, 1996. Razstava V i ii c ene Rajšp Slovenijo na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Zv 2 = Josephmische Landesaufnahme fur das Gebiet der Republik Slowenien 1763-1787. Bd. 2. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU, Arhiv Republike Slovenije. 1996, 328 str. + 19 zvd (Soavtor.) Kz Družbeni nazori slovenskih reformatorjev. - 3. Trubarjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 93-100. R Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. - Geodetski vestn¡k, 40, 1996, str. 68-71. R Družbene razsežnosti Trubarjevega predgovora v Psalterju. - Grafcnaueijev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 461-468. R Predgovor. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 11-12. Čs Reformacija, Raič Božidar. Redovništvo (soavtor zemljevida). - Enciklopedija Slovenije, 10. 1996, Čs Petra S volj sa k Prva svetovna vojna v slovenskem zgodovinskem spominu. (2. dci). - Koledar Mohoijeve družbe v Celovcu 1996 (Celovec), 1995, str. 36-40. R Dr. Alojzij Res v prvi svetovni vojni. Resovo vojno dopisništvo. - Goriški letnik, 23, 1996, str. 19-24. R Prva svetovna vojna v slovenskem zgodovinskem spominu (3. del). - Koledar Mohoijeve družbe v Celovcu 1997 (Celovec). 1996. str, 50-52. R UMETNOSTNOZGODOV1NSKI INŠTITUT FRANCETA STELET A Alenka Klemene Likovna oprema Domačih vaj. - Acia liistoriae artis Slovenica. 1, 1996, str. 177210. Čz Ana Lavrič Vizitacije kot vir za slovensko zgodovino. - Grafcnauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 483-491. Čz Umetnostni spisi Aleša Žige Dolničarja. - Acta liistoriae artis Slove ni ca, l, 1996, str. 35-78. Čz Giulio Quaglio v korespondenci Janeza Antona Dolničarja. - Acta historiac artis Slovenica, 1, 1996, str. 79-89 Čz Goldensteinova kritika obnove ljubljanske stolnice. - Kronika, 44, 1996. Št. 2/3. str. 26-38. Čz Stembergov poskus ustanovitve škofije v Novem mestu. - Dolenjski zbornik (Novo mesto), 1996, str. 79-87. Čz Bar h ara Muruvec Grafični listi po Simonu Vouetu in Charlesu Le Brunu kot predloge za baročne stropne posiikave na Kranjskem in Štajerskem. - Acla liisloriae artis Slovenica, 1, 1996, str. 7-33. Čz Damjan Prclnvsek Plečnikova Ljubljana. Vodnik po arhitekturi. - Ljubljana, Dessa, 1996, 200 str. (Arhitekturni vodniki, 1.) (Soavtor.) Kz Plečnikovi kehhi in starogrška keramika. - Acta liistoriae artis Slovenica. 1, 1996, str. 211-220. Čz Kelih kot metafora antične keramike. - Plečnikovi kelihi. Katalog razstave (Ljubljana), 1996, str. 7-21. Čz Ideovv zaklad Plečnikovi tvorby. - Josip Plečnik - Architekt Pražskeho hradu (Praha), 1996, str. 89-104. Čz Plečnik a Semper. - Josip Plečnik - Architekt Pražskeho hradu (Praha), 1996, str 209-214. ti Kostel Najsvčtčjšiho Srdce Pdni v Praze. - Josip Plečnik - Architekt Pražskčho hradu (Praha), 1996, str. 565-579. Čz J'aktograficky prehled Plečnikova dila na Pražskem hradč a v Lanech. - Josip Plečnik - Architekt Pražskčho hradu (Praha). 1996, str. 605-625 (Soavtor ) Čz Dokumentace Plečnikovih pldnti pro Pratsky hrad, Ldny a kostel NejsvČtejšiho Srdce Pani. - Josip Plečnik - Archiieki Pražskelio hradu (Praha), 1996, str 627-631. (Soavtor,) Čz Prehled expondtii, planu a kreseb. - Josip Plečnik - Architekl Pražskelio hradu (Praha), 1996, str. 633-650, Čz Ljubljanska arhitektura Hribarjevega časa. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str, 579-606. Čz Plečnik au chateau Hradčany. - L'architecture d'aujourd'iiui (Paris), 1996, št. 305, str. 53-69. Čz Arhitektura za novo demokracijo - Architecture for the New Democracy. - Adria Airways Inflight Magazine, 1996, St. 1, str. 30-37. Čs Romarska cerkev, Risba (soavtor), Raka (Umetnostni spomeniki), - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Blaž Rcsman Kranjski baročni kipar Valentin Vrbnik. - Acta historiae artis Slovenica, 1 (1996), str. 91-175. Čz Račje selo (Umetnostni spomeniki), Rakitna (Umetnostni spomeniki), Rateče (Umetnostni spomeniki), Repnje (Umetnostni spomeniki), Rovtpod Menino (Umetnostni spomeniki). Samostanska arhitektura, - Enciklopedija Slovenije, 10. 1996. Čs Enciklopedija Slovenije, - Ljubljana, Mladinska knjiga. 1996, XV, 416 str. (Urednik za likovno umetnost.) Ks-u MUZIKOLOŠKI INŠTITUT Nataša C i «oj Krstu lovič Zmaga Kumer: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. - Bilten Slovenskega muzikološkega društva, 1996, št. 7, str. 27-28. O Uvod v glasbeno delo čitalnic na Slovenskem. - Muzikološki zbornik, 32, 1996, str. 61-73. Čz Tumaž Faganel Nekaj misli ob kan tat ah Stanka Premrla. - Prcmrlov zbornik (Ljubljana), 1996, str 61-65. Čz Glasbeni sveti in njihov pomen za glasbeno kulturo neke države. - Glasba v šoli, 2, 1996, Št. 3/4, str. 10-12. Čs Pesnika glasbe Krosa, Marija Gombač. - Primorske novice. 1996. O Prepevanje pomeni predanost, druženje in tudi ponos nad uspehom. - Naš časopis, 24, 1996, št. 220, str 18. Intervju Slovenski baročni trio. - Založba kaset in plošč. 1996, 2. str. [Spremna beseda.] Čs Koncert Gallus Consort 16. 2. - {Koncertni list] (Gorica), 1996, 2 str. Čs Koncert komornega orkestra Slovenicum ¡9, L - [Koncertni list] (Nova Gorica), 1996, 2 str. Čs Koncert komornega orkestra Slovenicum 21. L, 18. 2., 10. 3., 29. 9. - [Koncertni list| (Ljubljana), 1996, 10. str. 4 Čs Koncert Komorne skupine Canticum 13. 11. - [Koncertni lis! | (Ljubljana). 1996, 2. str. Čs Koncert revije Manager 20. 12. - fKoncertni list] (Ljubljana), 1996, 4 str. Čs Cerkvenoglasbeno pismo z Dunaja. - Cerkveni glasbenik, 89, 1996, št. 1/3, str. 12. Čs Dolarjeva maša na Dunaju. - Cerkveni glasbenik. 8!), 1996, št. 1/3, str. 13. Čs Uspehi mladih slovenskih glasbenikov. - Slovenec, 2 I.V. 1996. Čs Veliki uspehi mladih glasbenikov v Italiji. - Dnevnik, 21. V 1996, Čs Evropski simpozij za zborovsko glasbo - Ljubljana, 9. - 15 7. ¡995. - Naši zbori 47, 1995, št. 4-6, str. 53-65. Čz Od Trubarja do Ramovša. - [Bas solo.] Koncert Gallus Consort, Glasbena malica, Gorica / Italija, 16 2. 1996 Ivan Klemenčif Slavko Osterc med neoklasicizmom in ekspresionizmom. - Muzikološki zbornik, 31, 1995, str 11-23 Čz Slavko Osterc composing between neociassicism and expressionism. - Glasba med obema vojnama in Slavko Osterc - Musik zwischen beiden Weltkriegen und Slavko Osterc (Ljubljana). 1995. str 49-63. Čz Klavirska glasba Marija Kogoja = Piano music, by Marij Kogoj. - Ljubljana, RTV Slovenija, Založba kaset in plošč (DD 0292) 1996 |Spremna beseda k zgoščenki. ]Čs Pritrjujem Življenju. Eros Tanatos Zvon i mi rja Cigliča na zgoščenki ZKP RTVS. - Dnevnik, 24.IX.1996, str, 22.0 Romantika. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Ljubljana. - Die Musik in Geschichte und Gegenwart. Zweite, neubearbeitete Ausgabe. (Kassel i itd.]), 1966, Sacliteil 5, stolpci 1449-1452. Čs Metoda Ko kote Mantuanijev zbornik. Simpozij ob 60. obletnici smrti, ur Edo Žkulj, Ljubljana, 1994, str. 198. - Ani musices, 26. 1995. str. 84-88. Čz Spremna beseda - Bilten Slovenskega muzikološkega društva, 7, 1996, str, 2-3 Čs Komentarji h koncertom 3 . 6., 8„ 10., 13., 15.. 16.. 17., in 18. avgusta 1996. - Programska knjižica XIV. Festival Radovljica (Ljubljana), 1996. Čs Inštrumentalna zbirka Musicalische Ehrenfreud t (1618) skladatelja Isaaca Poscha. - Muzikološki zbornik, 32, 1996, str. 5-50, Čz Zgodnjebaročni skladatelj, izdelovalec orgel m organist Isaac Posch v nadvojvodi ni Koroški in vojvodini Kranjski. - Kronika. 44, 1996, št 2/3, str 10-18. Čz The Academia Philharmonicorum Labacensium (l 701-c, 1769), - Seventh Biennial Conference on Baroque Music (Birmingham), 1996, str. 22-23 Čz Vaclav Tal ich - the Conductor of the Slovenian Philharmonic. Orchestra in Ljubljana (1908-1912). -100 years of the Czech Philharmonic Orchestra (Praga), 1996, str. 13-14. Čz Danilo Pokom lacobus Gallus, Harmoniae morales. - (Transkribiral in revidiral / Transkription and revision by Edo Škulj. Uvod Danilo Pokom. Uredil / Edited by Danilo Pokom.) Ljubljana, SAZU. 1995. XXXVIII + 186 str. (Monumenta artis musicae Sloveniae, 26.) Uvod Kz-u lacobus Gallus, Moralia. - (Transkribiral in revidiral! Transkription and revision by Edo Škulj. Uredil / Edited by Danilo Pokorn.) Ljubljana, SA2U. 1995, XXXIV + 252 str. (Monunicnta artis musicae Sloveniae, 27.) Kz-u Jurij Snuj Ali so nadvrstična znamenja v Brižinskih spomenikih nevme? - Zbornik Brižinski spomeniki (Ljubljana), 1996, str. 71-83. Čz [454, 461, 1926, 2043, 2181, 2184, 2232, 2270, 2409. 13089, 14098] - RJLM abstracts of musical literature. 26/1992 (New York), 1995. B Qui s inventor musicae: lubal an Pythagoras? - Gregorijanski koral v zgodovini zahodnoevropske glasbe. - Mednarodni simpozij o inlerprctaciji Svetega pisma (Ljubljana), 1996, str. 124. Čz Edo Škulj lacobus Gallus, Harmoniae morales. - (Transkribiral in revidiral / Transkription and revision by Edo Škulj. Uvod Danilo Pokorn. Uredil / Edited by Danilo Pokorn.) Ljubljana, SAZU. 1995, XXXVIII + 186 str. (Monumcnta artis musicae Sloveniae, 26.) Transkribiral in revidiral, Kz lacobus Gallus, Moral ia. - (Transkribiral in revidiral / Transkription and revision by Edo škulj. Uredil / Edited by Danilo Pokorn.) Ljubljana, SAZU. 1995, XXXIV + 252 str. (Monunicnta artis musicac Sloveniae, 27.) Transkribiral in revidiral, Kz INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE_ France Burnik Glej str. 42-43 Metku Boge I-Do d i£ Profesor dr. Božo Škerlj (1904-1961). • Antropološki zvezki, 1996, št. 4, str. 9-13. Čz Menarha pri Slovenkah. - Antropološki zvezki, 1996. št. 4, str. 43-49. Čz Antropološki zvezki, 1996, št. 4. (Sourednica.) Ks-u Franca Buttolu [3 gesla] ' Slovenska književnost (Ljubljana), 1996. [572 str.) (Zbirka Sopotnik.) (Leksikoni.) Čs Marjan Dolgan Tri ekspresionistiČne podobe sveta. Pregelj, Grum, Jarc. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU 1996, 167 sir. (Zbirka ZRC, 13.) Kz Donesek k bodoči veliki zbirki slovenskih pregovorov - Traditiones, 24, 1995, str. 447-452, Narodopisno gradivo Tehtne ugotovitve namesto puhlic. Hermina Jug-Kranjec: Pregljev roman Bogovec Jernej. Poetika in semantika pripovedi. Slovenska matica (Razprave in eseji, 38), Ljubljana 1994 - Razgledi, i7. IV. 1996, str. 27. O Sporočilo žirije za podelitev nagrade Kresni k '96 - Delo. 11 IV 19 06, str 8 P Literarna produkcija postaja za dvomilijonski narod ogromna. - Dialogi, 32, 1996, št. 3/4, str. 3-11, (Spraševal Miroslav Slana-Miros.) Intervju Kritiki» detektiv. - Mag, 29.V. 1996, str 58-59. (Spraševala Tina Zgonik.) Intervju Cenzura v Crnkovičevih Razgledih - Nova revija, 15, 1996, št 176, sir 48-49 (Ampak.) Polemični članek [279 gesel j. - Slovenska književnost (Ljubljana), 1996, [572 str. | (Zbirka Sopolnik.) (Leksikoni ) Čs Darko Dolinar Rrižinski spomeniki kot problem slovenske literarne zgodovine. - Zbornik Brižinski spomeniki (Ljubljana), 1996, str. 393-402. (Dela SAZU, II, razred, 45.) Čz Dialoškost in hermenevtika. Gadamer-Jaufl-Bahtin. - Primerjalna književnost, Î9. 1996, št. 2, str 49-58, Čz Puntar Josip, Rot ar Janez. Rupel Mirko. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Č s [106 gesel j. - Slovenska književnost (Ljubljana), 1996. i 572 str,] (Zbirka Sopotnik.) (Leksikoni.) Čs Primerjalna književnost, 18, 19%, št 1,2. (Glavni in odgovorni ur.) Ks-u Zbornik Brižinski spomeniki - Ljubljana, SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996, 498 str. (Dela SAZU. II. razred, 45.) (Sourednik.) Kz-u Tomaž Erzar Heterogeni koncepti - zunaj in znotraj, špekulacija m interpretacija, parttkularno in univerzalno. - Ljubljana. 1996, 200 str. Disertacija Pogovor med moralistom in skeptikom, - Problemi. 34, 1996, št, 7/8, str. 151-168 Čz Truplo se ni pokopano. Emmanuel Lévinas: Smrt in čas, prev. Valentina Hribar. Nova revija, zbirka Phainomena, Ljubljana 1996. - Razgledi, 4 IX. 1996, str, 20-21. O Drža filozofiranja. Dean Konici: Razprtost prebivanja. Nova revija, zbirka Pliamo- niena. Ljubljana 1996. - Razgledi, 2. X. 1996, str, 19-20. O Jacques-Alain Miller: Torej sem ono. - Problemi, 34, 1996, št, 7/8, sir. 55-71. Prevod David Hume: Dialog. - Problemi. 34, 1996, št. 7/8, str, 137-150. Prevod Jože Faganel Kulturno ozračje razsvetljenske Ljubljane. - Bratko Kreft: Kranjski komedijanti (Trst), 1996, str. [2-11 j. {Gledališki list Stalnega slovenskega gledališča Trst. 1995/%.] Čs Alojz Ihan: Intervju. Jože Faganel. - Sodobnosl. 44, 1996, št. 10, str, 814-822. Intervju Zdravstvena vzgoja bolnikov s hemofilijo za samozdravljenje na domu, - Zdravniški vestnik, 65, 1996, supl I, str. 21-24. (Soavtor.) Čz Živeti s hemofilijo. - Naša d nižina. Mesečna priloga tednika Družina, 16, 1996, Št. 11, str 6-7. Intervju "Zdravnik naj ne bo usodovec". In memoriam prof. dr Majda Benedik - Slovenska pediatrija, 2, 1996. št. 4. str. 48-49, Nekrolog Vprašanje govorjenega jezika v javnosti. - Nova revija, 15, 1996, št, i 69, str, 1012. Čs Spomenica o slovenskem jeziku. - Nova revija, 15, 1996, št. 169, str. 23-25. (Soavtor.) Čs Retorika, Rornuald Štandreški. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Karal Wojtyla: Pred zlatarno. Meditacija o zakramentu zakona, ki mestoma prehaja v dramo. - Celje, Mohorjeva družba. 1996, 95 str. (Zbirka Neminljivi, 2.) K-u Ivo Škarič: V iskanju izgubljenega govora. - Ljubljana, Pravljično gledališče. L996, 187 + 6 str. (Zbirka Šola retorike, 1/4.) Ks-u Zbornik Brižinski spomeniki. - Ljubljana, SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU 1996, 498 str. (Dela SAZU, II. razred, 45 ) (Sourednik ) Kz-u Marko Juvan Parodija in Bahtin. - Primerjalna književnost, 19, 1996, št, 2, str, 1-28. Čz Bahtin in humanistične vede. Mednarodni simpozij ob 100-letnici M, M, Babi i na. Ljubljana, 19. - 21. 10. 95, - Primerjalna književnost, 19, 1996, št, 2, str. 8191. (Kronika.) P Prekletstvo igre in gobice: porajanje tudizma v Pokru. - Literatura, 8, 1996, št. 65/66, str. 52-76. Čz Matija Ogrin Simbolne oblike dneva in noči. - Ciril Bergles: Noč, nato še dan (Ljubljana), 1996, str. 71-74. (Zbirka Tretji dan, 2.) Spremna beseda O pomenu peterih vrednosti. - ltalo Calvino: Ameriška predavanja (Ljubljana), 1996, str. 149-161 (Zbirka Tretji dan. 5.) Spremna beseda Trpeča iskra v poeziji Cirila Berglesa. - Ciril Bergles: Via Dolorosa (Celje), 1996, str. 87-92, Spremna beseda Doba in njeno lažno zlato. - Literatura, 8, 1996, št. 65/66, str. 121-130, Čs Navališ: Svet so sanje, sanje svet. - Tretji dan, 25, 1996, št. 223, str. 5(1. O Karo! Wojtyia: Pred zlatarno. ■ Tretji dan, 25, 1996, št 224, str 43. O Za visoko kulturo na ravni književnosti in misli o njej, Pogovor z urednikom nove zbirke. - Delo, H.VI. 19%. (Književni listi ) (Spraševal Franc Horvat ) intervju Ciril Bergles: Noč, nato še dan - Ljubljana, Družina 1996, 74 str. (Zbirka Tretji dan, 2.) K-u Italo Cobilno: Ameriška predavanja. - Ljubljana, Družina 1996, 161 str, (Zbirka Tretji dan. 5.) K-u Etienne Gilson: Ljubezen filozofov, - Ljubljana, Družina, 1996. 102 str. (Zbirka Tretji dan. 4.) K-u Brane Senegačnik: Na temnem pragu upa. - Ljubljana. Družina 1996, 84 str. (Zbirka Tretji dan. 1.) K-u Vladimir S. Sobvjov. Smisel ljubezni. - Ljubljana, Družina. 1996, 102 str. (Zbirka Tretji dan, 3.) K-u VI asta Pacheiner-Klainlcr Opombe - Jane/, Svetina: Razmišljanja o jogi (Radovljica), 1996, str. 69-70. (Knjižnica Slovenskega oriental ističnega društva, S.) Opomba Simbolika vedskih metrumov. - Primerjalna književnost, 19, 1996, št. 1, str 35-62. Čz Kazalo indijskih imen in pojmov. - Janez Svetina: Razmišljanja o jogi (Radovljica), 1996, str. 71-72. (Knjižnica Slovenskega orientaiističnega društva, 5.) B Pojasnilo prirejevalke. - Janez Svetina: Razmišljanja o jogi (Radovljica), 1996, str, 73-74, (Knjižnica Slovenskega orientaii stičnega društva, 5.) Pojasnilo Janez Svetina: Razmišljanja o jogi. - Radovljica, Didakta. 19%, 74 str. Priredba Majda Stanuvnik Od besede do besedda v literarnem prevodu. - Prevod besedila. Prevajanje romana (Ljubljana), 1996, str, 43-52. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 20.) Čz Društvo slovenskih književnih prevajalcev 1953-1995. - Prevod besedila. Prevajanje romana (Ljubljana), 1996, str, 96-107. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 20.) Čs Zborniki DSKP. - Prevod besedila. Prevajanje romana (Ljubljana), 1996, str, 108136. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 20.) B Prevod besedila. Prevajanje romana. - Ljubljana, Dništvo slovenskih književnih prevajalcev. 19%, 150 str. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 20.) Ks-u Sonja StcrgarSek 25 let Univerze in njene knjižnice v Celovcu, - Knjižničarske novice, 6, 1996, št. 5, str. 11-12. Čs [Marguente Duras], - Rast, 7, 1996, št. 5/6, str. 330 Čs fčlanki. Predmetno kazalo], - Članki, analitični zapisi, 1996, št, 1,3 str, B Ivo Škarič: V iskanju izgubljenega govora. - Ljubljana, Pravljično gledališče. 1996, 187 str. (Zbirka Šola retorike, 1/4.) Prevod Marguerite Duras: Uničiti, je rekla. - Rast, 7, 1996, ŠL 5/6, sir. 330-331. Prevod Jola Škulj Dialogizem kot nefmatizirani koncept resnice. Literatura 20. stoletja in njena logika inkonkluzivnosti. - Primerjalna književnost, 19, 1996, št, 2, str, 3748. R Jane/ Šumrada Quelques recherches récente s en Slovénie sur Hermann de Carinthie. - Le temps de Fulbert (Chartres), 1996, str. 115-119. Čz Predgovor. - Stane Okoliš: Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem (Ljubljana), 1996, str. 5-6. Čs Poskus zemljiške odveze v času Ilirskih provinc. - Grafcnaueijev zbornik (Ljubljana), 1996, str. 499-514. R Koliko mrtvih Slovencev ... v tretje. - Delo. 17.X. 1996, str, 14, (Književni listi.) Čs Prenovitelj zgodovinopisja - Marc Bloch. Spremna beseda. - Marc Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinanev poklic. Kritična izd. Étienna Blocha (Ljubljana), 1996, str. 165-174. (Studia human ilati s.) Čs Uvod. - Prispevki za novejšo zgodovino, 36, 1996, št. 1/2, str. 160. (Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem. Okrogla miza ) Uvod Razprava. - Prispevki za novejšo zgodovino, 36, 1996, št 1/2, str. 227-257, (Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem. Okrogla miza.) R, R-u INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Tone Ccvc Nova spoznanja o planšarstvu na Veliki planini. - T radii i ones, 25, 1996. str. 69-80, Čz Moja tri uredniška leta. Beseda urednikov. - Traditiones, 25, 1996, str, 17 Čp Stanka Drnovšek Začetki slovenskega industrijalsrva: ŠUMI. - Traditiones, 25, 1996, str. 395-398, (Soavtor,) Čs Jurjj Fikfak Multimedia Presentation of Historical Demography Issues, Case(s) - Families in Velenje in 19th Century, - Data Modelling, Modelling History Abstracts of the XI International Conference of the Association for History and Computing (Moscow), 1996, str 126-127. Čs Uredniško delo pri Traditiones 21. 1992. Beseda urednikov. - Traditiones, 25, 1996, str. 18. Čp Lotman, Y. M. Universe of the Mind, A Semiotic Theory of Culture; Portis Winner. I. Semiotics of Culture, "The Strange Intruder". - Traditiones, 25, 1996, sir, 483-484, O Maja Godlna-Golja Prehrana v Mariboru (v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja). - Maribor. Založba Obzorja, 1996, 178 str. Kz Teoretična izhodišča etnološkega preučevanja prehrane. - Traditiones, 25, 1996, str 211-222, Čz Kaj so kuhali in jedli: Vsakdanja in praznična hrana Mariborčanov pred 2. svetovno vojno. - VcČcr, 28 VI1L1996 (21 nadaljevanj). Čs Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996, št. 1, str. 2-7. Čs BibliografijaAngelosaBaša. - Traditiones, 25, 1996, str. 31-44, (Soavloriea.) B Maribor je bil nekoč primerljiv celo z Dunajem. - Večer. 15.11.1996, str, 11. (Pogovor vodila Zora Kužet ) Monika Krope j Hrana in njen pomen v ljudskih pravljicah in povedkah (ob primerih iz Strekljeve zapuščine). - Razprave S AZU, 11 razred, 15, 1996, str. 341-350. Čs Plesno izročilo Bete krajine in Kostela. - Razgledi, 6.111,1996, str, 26 O Ljubinko Radenkovič, Narodna bajanja kod Južnih Slovena Beograd 1996. - Traditiones, 25. 1996, str. 486-488. O Tako smo živeli. Življenjepisi koroških Slovencev. Uredila Marija Makarovič, 1-111. Celovec 1993. - Traditiones, 25, 1996, str. 490-491. O Li liana Daskalova Perkowski, Doroteja Dobreva, Jordanka Koceva, Evgentja Mi-ceva, Typenverzeichnis der bulgarischen Volksmärchen. Bearbeitet und herausgegeben von Klaus Roth FFC 257. Helsinki 1995. - Traditiones, 25. 1996, str 485-486. O Pujs v izročilu, pravljicah in rekih - Mladina (napovednik), 1996, št. 10, str. 69. Čp Zgodbe vsakdana. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996. št. 1, str 51, Čp Helena Ložar-Podlogar Pust. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, Čz Zimzelen na grob velikega moža. (In memoriam Ni ko K ure t) - Traditiones, 24, 1995, str. 479-482. Čs Široko je po svetu, ozko po domačem dvorišču. Pregovori in reki, ki jih je zapisal ali si jih izmislil Janez Trdina II.). - Traditiones, 25, 1996, str. 383-395. Čs Jajce, pirh - pisanka, remenka. - Gca. 6, 1996, št. 4, str. 13-15 + poster. (Živo ljudsko izročilo.) Čs Novoletne šeme. Otepovci v Bohinju - Gea. 6, 1996, št. 12, str. 13-15, Čs ZagoriSke (dobrepoljske) mačkare - dokumentirane v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRCSAZU. - Zbornik občine Grosuplje (Grosuplje), 1996, str. 197198. Čs Bibliografija Nika Kureta 1986 - 1995 (z dopolnilom za lelo 1985), - Traditiones 25, 1996, str. 471-474. B Prvo srečanje po 57. letih. Pozabljene in najdene "ŽAPZ-e" (Ženski akademski pevski zbor). - Jana, 23. Vil. 1996, str. 35. Čp Milko Mstičetov Velianas- WLN$- "knez slovenji". - Sodobnost, 44, 1996, St 6/7, str, 558-564; Št 8/9, str. 714-730, Čz Sončni kolobar na glavi venetske gospe Ostiale. - Delo, 25.IV. 1996, str. 13-15 (Književni listi.) Čs Ob 25 - letnici Traditiones. Beseda urednikov: Milko Mati če tov. - Traditiones, 25, 1996, str. 13-15. Čp Kako izkazovati spoštovanje predhodnikom iz stroke. - Traditiones, 25, 1996, str 465-467. Cp Komu naslov "starosta" in "nestor". -Traditiones, 25, 1996, sir 467-468. O uredniških kompetencah. - Traditiones, 25, 1996, str 469-470. Ob ¡zgubi Nikite I. Tolstoja (1923 -1996). - Traditiones, 25, 1996, str. 479-481. P Moj ta Ravnik Bratje, sestre, strniči, zermani. Družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski Istri. -Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU; Koper, Lipa 1996, 306 str. Kz Ob koncu projekta Način življenja Slovencev v 20. stoletju - bi bita mogoča vsaj delna sinteza? -Traditiones, 25, 1996, str 403-406. Čs Marija Kožar: Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem. A Magyarorszagi Szlovenek neprajzi szčtdra. Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošler in Savaria Muzcutu, Szombathclv 1996. 224 str., ilustr. - Traditiones, 25, 1996, str 491-494. O Iz kmečkih korenin sem pognal. Pričevanja o preteklosti Štandreža Izdalo Prosvetno društvo "ŠtandroT, Št and rež 1993, 217 str., il. - Traditiones, 25, 1996. str. 495-497 O Roberto Dapit: La Slavi a Friulana Beneška Slovenija. Lingue e cul ture. Jezik in kultura. Resia, Torre. Natisone. Rezija, Ter, Nadiža. Bibliografia ragionata. Kritična bibliografija. Čedad, Kulturno društvo "Ivan Trinko", Špeter, Zadruga "Lipa" 1995, 138 + (5) str, - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996, št, 2/3, str, 47-49, O Maric Gariup, Renzo Gariup, Renzo Rudi: Topol d. Topo love. Racconto stttle origini di un paese de I le Valli del Natisone. Pripoved o koreninah beneške vosi Uredi! Renzo Rudi. Izdalo Kulturno društvo Rečan - Lesa (Grmek). Špeter 1994. 164 str.. Ilustr. - Traditiones, 25, 1996, str. 494-495. O Borut Brumen: Na robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota, Pomurska založba. 1991. 179 str., ilustr. - Traditiones, 25, 1996, str. 498-503. O Marija Stanunik Slovenska reforamcija in folklorna tradicija. - 3. Trubarjev zbornik. Prispevki z mednarodnega znanstvenega simpozija Reformacija na Slovenskem (Ljubljana), 1996, str. 183-194 R Literary Folklorism. - Fabula, 37, 1996, Št. 1/2, str. 72-86. R Sveta brata Ciril in Metod v slovenski slovstveni folklori. - Kopitaijev zbornik (Ljubljana), 1996. str 229-239. (Obdobja, 15.) Cz Beseda h knjigi - Andreja Žele: Kaku so živejli in si dej lab kratek cejt (Ljubljana), 1996, str, 5-6. Čs Spremna beseda h knjigi. - Karel Krajczar KraliČ pa Lejpa Vida (Ljubljana), 1996, str, 4-6, Čs O slovstveni folklori praznično. - Traditiones, 24, 1995, str. 9-12, Čs Križnik Gašper. - Enzyklopädie des Märchens (Berlin), 8, 1995, št, 2/3, str. 473475. Čs /zkaosakozmos, - Didakta, 5, 1996. 5t 26/27, str. 7J. P Slovstvene folklorne pripovedi danes. - Muzejski časopis. 6, 1996, št. 2, str 3. P Niko Kuret (1906-1995). - Slavistickä folkloristika, 1995, št. 1/2, str. 21. P Zmaga Kumer (24.4.1924). - Slavistickä folkloristika, 1995, St. 1/2, str 21 P Traditiones 23 (naš živi jezik). - Slavistickä folkloristika. 1995, št. 1/2, str. 33-34 P Slovenska varianta zgodb iz Tisoč in ene noči. - Slavistickä folkloristika, 1995, št. 1/2. str. 34-35, P Uredniški pripis - Traditiones, 24, 1995, str. 478, P Leta hitijo, spomini bledijo, 50 tet (1946-). - Srednja ekonomska iu pravnoadmini- strativna Šola Kranj (Kranj), 1996, str. 5-7, P Brezglavjeki in druge povedke - Mladina. 30 1 1996. str. 50-51. (Pogovor vodil Bernard Než mah.) intervju Zaklad besedne umetnosti slovenskih narečij. - Delo, 17. X. 1996, str. 16. (Književni listi.) (Pogovor vodila Marta Repanšek.) Iniervju Sinja Zemljii-Golnb Bibliografija Angelosa Baša. - Traditiones, 25, 1996, str, 31-44 (Soavtorica.) B Arhitekt Ivan Jager. - Gea, 6, 1996, Št. 5, str. 72-74 Čp INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSEUENSTVO Čebul jSajko Breda "Lucky Country"; Where?. - Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ljubljana), 1996, str, 159-168. Andrej Rot, Republika duhov, DZS, Ljubljana 1994. - Dve domovini = Two Homelands, 1995. št. 6. str, 149-151. Janja Žitnik, Orel in korenine med "brušenjem" in cenzuro, Zbirka ZRC. 6, Ljubljana 1995. - Dve domovini = Two Homelands, 1995, št 6, str 154-155, Tretje mednarodno srečanje raziskovalcev izseljenstva, Portorož, 18., 19. maj 1995. - Dve domovini = Two Homelands, 1995. št. 6, str. 125-129. P Koliko časa še po "slovensko" v deželi kengurujev in koal. - Didakta, 5, 1996, št. 26/27, str. 76-81. Drnovšek Marjan Večerja Louisa Adamiča z Rooseveltom in Churchilom. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995. Založba Nova revija, Ljubljana 1996, str. 28-29. Begunstvo in slovenska politična emigracija. - Slovenska kronika XX stoletja 194 D1995 (Ljubljana), 1996, str. 98-99. "V Jugoslaviji so samo velike lopate in majhne žlive... ". - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996. str. 155. "Avstralija, ena velika zemlja pa prav malo ljudi". - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 180. Slovenska izseljenska matiaca - Slovenska kronika XX, stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str 184-185. Slovenska kulturna akcija. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 208.209. 'Children 's Hospital - Ljubljana, Yugoslavia ". - Slovenska kronika XX stoletja 1941-1995 (Ljubljana). 1996, str. 212. "In spet v visoke zlate zvezde zapisal .woje si ime". - Slovenska kronika XX, stoletja 1941-1995 (Ljubljana). 1996. str. 219 Hadiijevo rodoslovno drevo živalstva. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 273. Kanadski Slovenci. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 276. Slovenci pod Evkalipti. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 282-283, "Sovražna emigracija '. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1996 (Ljubljana), 1996, str. 302-303. Slovenska župnija v Berlinu. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1996, Ljubljana 1996, str. 311. The Society for Slovene Studies (SSS). - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana). 1996, str. 337. Papeški slovenski zavod v Rimu, - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 339. "Ti si naša misel - domovina... ". - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 363. Simpozij o Louisu Adamiču. - Slovenska kronika XX, stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996. str 379. Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996. str, 402, Slovensko šolstvo v Argentini - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 406-407. Koliko Slovencev živi v ZDA. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996. str. 445. Slovenski periodični tisk v Argentini. - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, Str. 449-450. Beg možganov in "tretja univerza". - Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995 (Ljubljana), 1996, str. 451. Svetovni slovenski kongres - Slovenska kronika XX stoletja 1941-1995 (Ljubljana). 1996, str. 466-467. Landskrona: Triglav + Slovenija - Lipa. - Slovenska kronika XX stoletja 19411995 (Ljubljana), 1996, str. 511. Izseljevanje Slovencev med nujo in željo po boljšem življenju. - Grafenauerjev zbornik (Ljubljana), 1996, str 617-624 In America Work is Hard, but the Pay is Good!. - Soočenje mila in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ljubljana), 1996, str. 189-194. Simbolični znaki izseljenskih društev. - Numizmatični vestnik, 24, 1996, it. 24, str 85-97, Gantar Godina Irena Oris slovensko-slovanskih stikov do 1914. - 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Ljubl jana), 1996, str. 195-203. Predgovor. - Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ljubljana), 1996. str. 7-9, Kongresi, simpoziji, društveno življenje. Slovene Studies Day v Londonu. - Zgodovinski časopis. 50, 1996, št. 1, str, 149, Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje/The Confrontation Between Myth and Reality on the Arrival of the Emigrants to a New Land, Zbornik referatov s simpozija Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje v Portorožu 18.-19.5 1995. - Ljubljana, Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1996. 231 strani. Kz-u Lukšič-Hacin Marina Mit nacionalne identitete. - Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje (Ljubljana), str. 228, Janja Žitnik, Pogovori o Louisu Adamiču, Prešernova družba, Ljubljana 1995 -Dve domovini = Two Homelands, 1995, št. 6, sir. 161-163 O Med slovenskimi izseljenci na Švedskem. - Dve domovini = Two Homelands. 1995, št. 6, str. 131-136. P Žitnik Janja Slovenska izdaja Orla in korenin: avtentičnost in odmevi. - Razprave. It. razred, 15, 19%, str. 325-334. Čz Tom M. S. Priestly, Progresivne Slovenke Amerike. - Enciklopedija Slovenije, 9, 1995. Nada Šabec, ¡{alf Pa Pu. The Language of Slovene Americans, Studia Humaniiatis, Ljubljana 1995. - Dve domovini = Two Homelands. 1995. St. 6. st.r. 155158. O Žigon Zvone Slovenski politični izseljenci v Argentini. - Teorija in praksa, 33, 1996, št. 2, str. 216-231. FILOZOFSKI INŠTITUT Aleš Erjavec K podobi. - Ljubljana, Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 1996, 215 str. (Zbirka Umetnost in kultura, 120.) Kz Merleau-Ponty: Eye. Body and Postmodernism. - JTLA (Tokio), 20, 1996, str. 7586. Čz To co napotyka oko ... - Kultura wspolczesna (Varšava), 1995, št. 3/4, str. 36-48. Čz Postmodernizem in postsocialistično stanje / Postmodernism and the Postsocialist Condition. - M'ars, 8, 1996, št. 1/2, str. 45-51 (slov.), str. 52-58 (angl.). Čz Diskurz, figura i Lyotardova zaostavština.. - Fragment (Podgorica), 1996, št, 2, str. 73-87. Čz The Perception of Science in Modernist and Post-Mode rn is t Artistic Practice. -Epistcmology and History. Humanities as a Philosophical Problem and Jerzy K mita1 s Approach to it (Amsterdam), 1996, str 469-477, Čz Seeing, Painting and Art. - Filozofski veslnik, 17, 1996, št. 2, str, 27-47. Čz L 'architettura del mente e le possibility detle sue condizioni. - Gabor Bachmau. VI Mostra internazionale d i architettura (Benetke, Budimpešta), 1996. str 106109 (itak in angl ), str. 8-9 (separat, madž). Čs Philosophy: Schools and Empires. - Transfer of Knowledge: Aeademia - Technology, Industry, Quality of Life. Forum Bled (Ljubljana), 1996, str. 154-158. Čs Kitajci so za postmodernizem, - Dnevnik, 27. VII. 1996, str. 37, (Razgovor vodil Zdenko Vidlovec.) Intervju Marina Gramč Mauhler V vrsti za virtuaini kruh. Čas, prostor, subjekt in novi mediji v letu 2000. -Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, 1996, 193 str. Kz Re konfiguracija identitet: Zgodovina, sedanjost in prihodnost neodvisne kulturne produkcije v Ljubljani - Ljubljana, Forum za artikulacijo prostorov drugačnosti. J 996, 80. str. Ks-u Lex média et la guerre. - Turbulences Video (Clermont-Ferrand), 1996, St, 11, str. 30-39, Čz Identität neu -interpretiert, neu-bearbeiiet und neu-kodiert durch neue Medien und neue Technologie. - Europäisches Medienkunst festival (Osnabrück), 1996, str, 250- 254. Čs Whatspacel - ZKP3, Metaforum (Budimpešta), 3, 19%, str. 104-109. Čz Identiteta ponovno prebrana, predelana in kodirana s pomočjo novih medijev in tehnologije, - Anthropos, 28. 1996. št. 3/4. str. 28-3 !, Čz Reden wir Uber Krieg. - Krieg (Celovec), 1996, str. 30-31. Čs Identidad redeida, re-elaborada, recodißcada por los nuevos medios de comunicacion y la nue va teenologia. - IL festival international de video y artes clcctronicas (Buenos Aires), 1996, str. 13-15, Čs NSK - New Strategies in the Ninettes. - Irwin. I ni en or of the Planit (Ljubljana. Budimpešta), 1996, [4] str. Čs Mediji i rat. - Odjek (Sarajevo), 1996, št, 4, str. 19-21. Čs Transcentrala eksorcizma, Inge Baecker, Köln. - Artes, Artes (Piran), 1996. str 89-94 (slov, in ang.). Čz Galerija Marino Cettina. - Quorum (Zagreb), 1996, ät. 1, str, 161-167 Čs Matejeva mala oranžna majčka. - Krojač za hiše: M A. Vogrinčič (Galerija Anonimus). 1996. [5] str O Metuljev učinek v Budimpešti: Nove. tehnologije in zgodovina umetnosti. - Delo, 22.111.1996, str 8. O Fotografije fotografov {Ob razstavi Božidarja Dolenca v Ljubljani in Celju). - Delo, 8.VII, 1996, str. 8. O Renata Sa lecl ; The Spoils of Freedom. - Filozofski vestnik, 17, 1996, št, 1, str. 201-205. O Peter Klepet-K rs i i Zur Kantrezeption in Slowenien und ehemaligen Jugoslawien. - Proceedings of the Eight International Kam Congres (Memphis), 1995. zv, 1/1,3. str. 1213122 J (Soavtor.) Čz Nekaj pripomb k problematiki vloge idej v Kritiki razsodne moči, - Filozofski vestnik, 17, 1996, št. 1, str. 101-115. Čz Zdravko Kobe Automaton transcendentale 1. Kantova pot h Kantu, (Analecta 1995) - Filozofski vestnik, 17. 1996, št. 1, str. 197-200, O Gorazd Korošcc John Seiden in angleška revolucija, - Problemi. 34, 1996, št. 2/3, str. 169-191. Čz Angleški repubhkanizem in Hobbesova politična teorija. - Problemi, 34, 1996, šl. 5/6, str. 47-82, Čz Hobbes in civilna religija Leviathana, - Filozofski vestnik, 17, 1996, št. Str. 177-196, tí Oto Luthar Laformació histórica de "Mitteleuropa", -L'A vene (Barcelona), 1996, str. 6-11. Č z Generations of Intercultural Sciences. - Transfer of Knowledge, Academia, Technology, Industry, Quality of Life, Forum Bled (Ljubljana), 1996, str. 145-147. Čs Nauki, zgodbe in pripovedi. Josip Mal in stoletje zgodovinopisja. - Malov zbornik (Ljubljana), 1996, str. 31-16, Čz Moč in odgovornost. - Grafcnaucrjcv zbornik (Ljubljana, Maribor), 1996, str. 169185. Čz Tomaž M n stil a k Kristjanstvo in muslimani. - Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, 1996, 309 str. Kz Orobba Wa Tadmeer Al Akhar: Al HonoodAl Homr Wal A trak Wal Bosnawyonn. - Kairo, Misr al Arabiyya, 1995 (1996), 56 str Kz Mit Evrope in religija demokracije. - Družboslovne razprave, 12, 1996, št. 21, str 11-19, Čz Fascists, Liberals, and Anti-Nationalism. • R. Cap I an. J, Feffcr; Europe's New Nationalism. States and Minorities in Conflict (New York, London), 1996, str, 59-74. Čz Rado Riha Kako je mogoče postulirati politično? - Filozofski vesinik. 17, 1996, št. 1, str. 2946. Čz Zur Kantrezeption in Slowenien und ehemaligen Jugoslawien. - Proceedings of the Eight International Kant Congress (Memphis), 1995, zv. 1/1.3, sLr. 12131221. (Soavtor) Čz Zur Möglichkeit einer moralischen Politik heute. - Proceedings of the Eight International Kant Congress (Memphis), 1995, zv. 1/2, str. 743-756. Čz Der Universalitätsanspruch der Wissenschaft und seine lokale Bezüge. - Transfer of Knowledge. Academia. Technology, Industry. Quality of Life. Forum Bled (Ljubljana), 1996, str 170-173 Čs Prekinitve v političnem. - Problemi. 34, 1996, št. 1. str. 71-103. Čz Blišč in beda slovenske znanosti. - 2000, 1996, št. 93-95, str. 227-239. Čs Jelica Šumič-Rihn Totemske maske demokracije. - Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, 1996, 214 str. (Zbirka Sophia, 1996/3.) Kz Nemožnost skupnosti in možnost demokracije. - Filozofski vesinik, 17, 1996, št. 1, str. 9-28. Čz Anahronizem emancipacije. - Problemi. 34, 1996. št. 5/6, str. 25-46 Čz Matjaž Vesel Božji pogled. - Filozofski vestnik, 17, 1996, Št. 1. str 137-152, Čz Komentar k De en te et essentia Tomaža Akvinskega. - Problemi, 34, 1996, št. 5/6, str. 161-228. Čz Alenka Zupančič Mesto tragedije v psihoanalizi: Of dip in Sygne, - Claudel z. Lacanom (Ljubljana), 1996, str. 171-237. (Analecta.) Čz Kant with Don Juan and Sade. - Radical Evil (London, New York), 1996, str. 105126. Čz Kant with Don Juan and Sade. - Radical Event (London. New York), 1996, str. 105-125. (Sic Series, 2.) Čz Philosopher's Blind Man's Bijf. - Gaze and Voice as Love Objects (Durham. London), 1996, str. 32-58. (Sic Series. L)Čz GEOGRAFSKI INŠTITUT Jerneja Fridl Tipi pokrajin in naravne nesreče. - Spodnje Podravjc s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov (Ljubljana), 1996, str 109-140. (Soavtorica.) Čz Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 3, str. 16-19. (Soavtorica.) Čs Digital Themalic Maps of the National A tlas ofSlovenia - Land. Sea and Human Effort, 28J] International Geographica! Congress (Utrccht), 1996, str. 141142. Čs Kako uporabljati digitalne kartografske podatke? - Geografski obzornik, 43. 1996, št. L str. 16-21. Čs Prostorski podatki v geografskih informacijskih sistemih. - Ljubljana. 1995, 30 str, E Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo. - Ljubljana. 1996, 80 str. (Soavtorica,) E Geomorfološka inventarizacija območja Kraškega regijskega parka. - Ljubljana, 1996, 100 str. (Soavtorica) E Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. - Geografski obzornik, 43, 1996, št, 1, str. 25-26. O Sprehod z vojaškim joge finski m zemljevidom po osrednji Sloveniji pred ch'esto leti. - Geografski obzornik, 43, 1996. št. 4, str. 3-5, O Družhenogeografska regionalizacija Slovenije. - Enciklopedija Slovenije, 10. 1996, str. 146 Tematski zemljevid Nahajališča kovinskih mineralnih surovin v Sloveniji - Enciklopedija Slovenije, K), 19%. sir. 313. Tematski zemljevid Naravnogeografska regionalizaetja Slovenije. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 145. Tematski zemljevid Ozemlje Slovenije in sosednjih dežel od 2. si. pr. n š. do konca 6. si. n. Š. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 222. Tematski zemljevid Pomembnejši reformacijski pojavi na Slovenskem. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str 138. Tematski zemljevid Položaj Vojskega v Sloveniji. - Stanko Pele: Vojsko (Idrija). 1996. str. 5. Tematski zemljevid Poskus etnološke regionalizacije slovenskega etničnega ozemlja. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str, 148. Tematski zemljevid Prevladujoča raba zemljišč v Sloveniji 199] - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 28. Tematski zemljevid Približna omejitev Vojskarske planote - Stanko Pele: Vojsko (Idrija), 1996, str 6 Tematski zemljevid Redov i na Slovenskem. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 134, Tematski zemljevid Regionalizacija v prostorskem planiranju. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 147, Tematski zemljevid Salzburška nadškofi j a od JO do 13. si - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str, 372. Tematski zemljevid Spreminjanje rabe zemljišč v Sloveniji po občinah 1961-91. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996, str. 27. Tematski zemljevid Turistični zemljevid Slovenije. - Do odličnosti - turizem (Ljubljana), 1996, str. 5051, Tematski zemljevid Matej Gabrovec Šolar Radiation and the Diverse Relief of Slovenia (Sončno obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji). - Geografski zbornik, 36, 1996, str. 47-68. R. lipi pokrajin in naravne nesreče. - 17. zborovanje slovenskih geografov. Spodnje Podravje s Prlekijo (Ljubljana). 1996, str. 109-140. (Soavtor.) Čz Dolinka, dolek aH dolec? - Geografski vestnik, 68, 1996, sir. 261-263. Čs. Insolation Map of Slovenia - Land, Sea and Human Effort, 28r International Geographical Congress (Utreeht), 1996, str. 114. Čs Triglavski ledenik - kako dolgo Še? - Proteus 59, 1996/97. št. 4, str. 167-171. čs. Gazeteer imen v Sloveniji. - Ljubljana. 1996, 85 str. (Soavtor.) E Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo. - Ljubljana. 1996, 80 str. (Soavtor.) E Geomorfološka inventarizacija območja Kraškega regijskega parka, - Ljubljana. 1996, 100 str (Soavtor.) E Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubljana. 1996, 20 sir, (Soavtor.) E Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 4, str. 30-31. (Soavtor.) P Pohod od Sečovelj do Hodoša. - Geografski obzornik, 43, 1996, št, 1, str. 31-32, P Pohod od Sečovelj do Hodoša. - Geografski obzornik, 43, 1996, Št 2, str. 29, P Atlas sveta. Za šolo in dom. - Ljubljana, Cankarjeva založba, 1995, 224 str, (Soavtor) Prevod in priredba zemljepisnih imen Mauro H rvatin Tipi pokrajin in naravne nesreče, - 17. zborovanje slovenskih geografov, Spodnje Podravje s Prlekijo (Ljubljana), 1996, str 109-140. (Soavtor) Čz The karst of Grosuplje - Land, Sea and Huinan Effort, 28fh International Geographical Congress (Utrecht). 1996, str 188. Čs Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo. - Ljubljana 1996, 80 str. (Soavtor,) E Geomorfološka inventarizacija območja Kraškega regijskega parka. - Ljubljana. 1996, 100 str, (Soavtor.) E Pregled zemljepisnih imen, zajetih s topografske karte v merilu 1:250.000 - 1996, Ljubljana. 266 str, (Soavtor.) E Darko Hrvat in: Podnebje slovenske Istre. - Geografski obzornik, 43, 1996, št, 1, str, 27, O Priročni krajevni leksikon Slovenije, - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 4, str. 31. O Zgoščenka Krajevni leksikon Slovenije, - Geografski obzornik, 43, 1996, št. J, str, 26-27, O Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva^ - Geografski obzornik, 43, 1996, Št. 1. str. 31. P Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. - Geografski obzornik. 43, 1996, št. 2, str. 28-29. P Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 4, str. 30-31. (Soavtor.) P Milan Na tek Temeljne sestavine rasti števila prebivalstva v obdobju 1961-1995. - 17. zborovanje slovenskih geografov, Spodnje Podravje s Prlekijo (Ljubljana), 1996, str 183-200. Čz f 106 opisov naselij]. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996. Čs Radeče, Občina Radeče, Rimske Toplice, Rogaško podolje, Rogatec, Rudnica, Rus Jože; Rut ar Simon, Savnik Roman, - Enciklopedija Slovenije, 9, 1996, Čs Analiza vzrokov in posledic suše v izjemno sušnih letih 1983, 1992 in 1993 s poudarkom na kmetijstvu. - Ljubljana. 1996, 31 str. E Pregled zemljepisnih imen, zajetih s topografske karte v merilu 1:250.000. • Ljubljana 1996, 266 str. (Soavtor.) E Temeljne sestavine rasti števila prebivalstva v Spodnjem Podravju s Prlekijo v obdobju 1961-1995. - Ljubljana, 1996. 25 str. E Geografski vestni k 67. - Delo. 30 V. 1996. (Književni listi,) O Geografski zbornik 35. - Delo, 20. VI. 1996. (Književni listi.) O Ujma 9. - Delo. 12.IX.1996 (Književni listi.) O Ujma 10. - Delo, 21,XL 1996. (književni listi.) O Dr. Anton Sore - sedemdesetletnik - Delo. 4.1,1996 Jubilej Preučevalec gorate Slovenije. Geograf dr. Drago Meze - sedemdesetletnik, - Planinski vestrnk, 96, 1996, št 1, str. 14-16. Jubilej Stefan Kočar. - Družina. 45, 1996, št. 36. Nekrolog Milan Orožen Adamič Priročni krajevni leksikon Slovenije, - Ljubljana. DZS. 1996, 376 str. (Soavtor) fcs Earthquake Threat to Municipalities and Settlements in Slovenia (Potresna ogroženost občin in naselij v Sloveniji), - Geografski zbornik, 36, 1996, str, 7-46. (Soavtor.) R Tipi pokrajin in naravne nesreče. - 17. zborovanje slovenskih geografov, Spodnje Podravjc s Prlckijo (Ljubljana), 1996, str. 109-140. (Soavtor.) Čz Earthquake threat in Ljubljana. - Land, Sea and Human Effort. 28th' International Geographical Congress (Utrecht), 1996, sir. 337-338, Čs Earthquake threat in Slovenia and Ljubljana. - Slovenia a Gateway to Central Europe (Ljubljana), 1996, str 68-83. Čs Lexicon of Slovenian Places (CD-ROM) - Land, Sea and Human Effort, 28th International Geographical Congress (Utrecht), 1996, str. 337. (Soavtor,) Čs Naravne nesreče - primer celovite geografske didaktične vsebine - Geografija v šoli, 4, 1996, št. 1, str. 23-26. Čs Uporaba geografskega informacijskega sistema pri krajevnem leksikonu Slovenije. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 (Ljubljana), 1996> str 160-165. Čs Gazeteer imen v Sloveniji. - Ljubljana. 1996, 85 str. (Soavtor.) E Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo. - Ljubljana. 1996, 80 str. (Soavtor ) E Potresna ogroženost prebivalstva in naselij v Sloveniji. - Ljubljana. 1996, 360 str. (Soavtor.) E Deset tet revije Ujma. - Geografski obzornik. 43, 1996, Št. 3, str. 3. Uvodnik Predstavitev. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996, str 5. Uvodnik Pregled zemljepisnih imen, zajetih s topografske karte y merilu 1:250.000 - Ljubljana. 1996, 266 str. (Soavtor.) E Geografski zbornik - Acta Geographica 35. - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 2, str. 29-30. O Obsežna enciklopedična zbirka. - Razgledi, 1996, št 4, str 26 O Veliki atlas sveta. - Geografski obzornik, 43, 1996, Št. 2, str. 30-3 I O Geografija in šola. - Geografski obzornik, 43, [996, š(. 3, str, 27-29. P Naravnogeografske regije Slovenije. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996, str. 8-9. (Soavtor.) Tematski zemljevid Slovenija v merilu 1 : 140.000. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1 996, str. 10-48. (Soavtor.) 39 tematskih zemljevidov Veliki atlas sveta. 2., popravljena izd. - Ljubljana, DZS, 1996, 390 str, ( Soavtor.) Prevod in priredba zemljepisnih imen Celine, države, območja. - Veliki atlas svela (Ljubljana), 1996, Elektronska izdaja priloge Dvosmerni slovenski m angleški slovarček. - Kamnik. 1996. (Soavtor.) Elektronska izdaja Miha Pavšck Tipi pokrajin in naravne nesreče. - 17, zborovanje slovenskih geografov. Spodnje Podravje s Prlekijo (Ljubljana), 1996, str, 109-140, (Soavtor,) Čz Geographical (-haracteristics of Avalanches in Julian Alps (Slovenia). - Land. Sea and Human Effort, 28th International Geographical Congress (Utrecht), 1996, sir, 350. Čs Skalni podor na Velikem Mangartu, - Ujma, 1996, št. 10, str, 67-69. Čs Pokrajinske značilnosti območja Mestni log S14 med Kočevjem in Dolgo vasjo. - Ljubljana. 1996, 23 str, (Soavtor.) E Pregled zemljepisnih imen, zajetih s topografske karte v merilu !:250.000. - Ljubljana. 1996, 266 stri. (Soavtor.) E Ujma 9, - Geografski obzornik. 43, 1996, št. 1, str. 29-30. O Dragu Perko Priročni krajevni leksikon Slovenije, - Ljubljana. DZS, 1996, 376 str. (Soavtor.) Ks Earthquake Threat to Municipalities and Settlements in Slovenia (Potresna ogroženost občin in naselij v Sloveniji) - Geografski zbornik, 36, 1996. str 7-46. (Soavtor.) R Tipi pokrajin in naravne nesreče. - 17. zborovanje slovenskih geografov. Spodnje Podravje s Prlekijo (Ljubljana), 1996. str. 109-140, (Soavtor,) Čz Digitalni model reliefa Slovenije z okolico. - Geografski obzornik. 43. 1996, št. 36. str. 16-19, (Soavtor.) Čs Ein Rundblick. - Grüße aus Slowenien (Ljubljana), 1996, str. 4-7, (Soavtor.) Čs Lexicon of Slovenian Places (CD-ROM). - Land, Sea and Human Effort, 2811' International Geographical Congress (Utrecht), 19%, str. 337, (Soavtor.) Čs [4 opisi naselijl. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996, Čs Oven'iew of Slovenia ~ Razgled po pokrajini. - Greetings from Slo venia = Pozdravljena Slovenija (Ljubljana), 1996, str. 4-7, (Soavtor) Čs Razporeditev naselij. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996, str 6-7. Čs Relief aspects in Slovenia. - Land, Sea and Human Effort. 28th International Geographical Congress (Ulrechl). 1996. sir. 354. Čs Sporna imena držav v slovenskem jeziku. - Geografski obzornik, 43. 1996, št. 3, str. 20-27. Čs Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. - Geografski obzornik. 43. 1996. št. 4, str. 18-26. Čs Gaze teer imen v Sloveniji. - Ljubljana, 1996, 85 Str. (Soavtor.) E Geoekologija Spodnjega Podravja s Prlekijo. - Ljubljana. 1996, 80 str. (Soavtor ) E Geografija prebivalstva na ozemlju današnje Republike Slovenije med letoma 1869 in 1991. - Ljubljana. L996. 52 str. E Geomorfološka inventarizacija območja Kraškega regijskega parka. - Ljubljana. 1996, L00 str. (Soavtor.) E Pokrajine in slovensko prebivalstvo v zamejstvu. - Ljubljana, 1996, 17 str. E Pokrajinske značilnosti območja Mestni log SI4 med Kočevjem in Dolgo vasjo. - Ljubljana. 1996. 23 str (Soavtor.) E Potresna ogroženost prebivalstva in naselij v Sloveniji. - Ljubljana. 1996, 360 str. (Soavtor) E Pregled zemljepisnih imen, zajetih s topografske karte v merilu 1:250.000. - Ljubljana. 1996. 266 str. (Soavtor.) E Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. - Ljubljana. 1996. 20 str. (Soavtor.) E Atlas sveta. Za šoto in dom. - Ljubljana. Cankarjeva založba. 1995, 224 str. (Soavtor ) Prevod in priredba zemljepisnih imen Veliki atlas sveta. 2., popravljena izd. - Ljubljana. DZS. 1996, 390 str. (Soavtor.) Prevod in priredba zemljepisnih imen Gostota prebivalstva leta 1991. - Atlas sveta. Za šolo in dom (Ljubljana), 1995, str. SO. Tematski zemljevid Spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1931 in 196/. - Atlas svela Za šolo in dom (Ljubljana), 1995, str 81 Tematski zemljevid Spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 - Atlas sveta. Za šolo in dom (Ljubljana), 1995, str. 81. Tematski zemljevid Slovenija v merilu l : 140.000. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996, str. 10-48. (Soavtor.) 39 tematskih zendjevidov Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1996, 176 str. (Soavtor.) Ks-u Maja Topole (128 opisov naselij]. - Priročni krajevni leksikon Slovenije (Ljubljana), 1996. Čs M i mi Urbane Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski luči. - Ljubljana, 1996. 18(1 str. Diplomska naloga Ujma 10. - Geografski obzornik, 43, 1996, Št. 3. str. 31,0 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Tanja Celhar A historical significance of F-gon Pretner for biology - ALCADI '96. International Symposium on History of Speleology and KarstoJogy in Alps, Carpathians and Dinarids (Postojna), 1996, [s, p.| Povzctek Speleological researches for Protection and Safeguarding of Škocjanske jame-Syinposium on Research, Conservation. Management (Aggtelek-Josvafo), 1996, str 13 Povzetek Neckteeth formation in Daphma hyalina (LeydigJ in the presence of Chaohorus flavicans (Meigen) larvae, - Book of Abstracts, 4th International Symposium onCladocera (Postojna), 1996, Ljubljana. 1996, str. 32. Poster Notranjski regijski park. - The Bulletin = Bilten Slovenije, 1996, februar/marec, str. 8-9. P International Symposium on "Research, Conservation, Management" (1-5 May 1996, Aggtelek - Josvafo. Hungary). - Acta carsologica, 25, 1996, str 463 P 7. À'If T Širjenje Škodljivih snovi v krasit - sledila in modeli v različnih vodo nosni* kih - MZT, MOP (Postojna), 1996. 33 str. + dokazila. (Soavtorica.) E Franci GaforoviSek 4th International Karstological School, CIctsi ca I Karst. Shafts. Abstracts. - Postojna, i996. str 1-23. (Soavtor.) E Guide-Booklet for the Excursions. ALCADI '96. - Postojna. 1996,35 str. (Soavtor,) E Van dima, Slovenia's third - ¡000 m ca\>e. - The International Caver Magazine. 17, 1996, str. 29-33, ČS Jurij Kajna Abecedni seznam jam v Sloveniji . - Postojna. 1996, 51 str. E Martin Knez Pomen in vloga lezik pri makroskopskih raziskavah karbonatnih kamnin, v katerih so oblikovani freatični kanali. - Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 127-130, Čz Vreme beds and the genesis of the karst caves in them in wider surroundings of Škocjanske jame (Škocjanske Jame Caves, Slovenia). - Acta carsologica, 24, 1995, str.291-301. (International Symposium Man on Karst, dcdicatcd to 70th anniversary of the Academician Prof Dr, Kan Gams.) Čz Prispevek k slovenskemu speleološkemu pojmovniku. - Naše jame, 37, 1995, str 153-170. (Soavtor.) Čp Prvi kongres hrvaških geologov (Opatija, ¡8,-21,10.1995). - Naše jame. 37, 1995, str, 176-177, P Regional Conference of Latin American and Caribbean Countries; Latin America in the World; Environment, Society and Development (Havana, Kuba, 28,julij do 12, avgust 1995). - Naše jame. 37, 1995. str, 175-176, P Regional Conference of Latin American and Carribean Countries; Latin America in the World: Environment, Society and Development (Habana, Cuba, July 29 to August 12, 1995). - Acta carsologica, 24. 1995, str. 585-586, (International Symposium Man on Karst. dedicated to 70th anniversary of the Academician Prof Dr. Ivan Gams,) P The First Croatian Geological Congress (Opatija, Croatia). - Acta carsologica. 24, 1995. str, 580-581. (International Symposium Man on Karst, dedicated to 70tli anniversary of the Academician Prof Dr. Ivan Gams.) P Vpliv lezik na razvoj kratkih jam. (Primer Velike doline, Škocjanske jame). -Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1996, 186 str. (Zbirka ZRC, 14.) Kz Ifaraceasin the Trnje Profile. - Acta carsologica. 25, 1996, str, 127-142. Čz PaleoekoloŠke značilnosti kozinskih plasti v okolici Škocjanskih jam. - Acta carsologica. 25 (1996), str. 323-349, Čz The Karst of Postojna and Surroundings. Its Geological and Speleological Properties. - The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. International Workshop (Ljubljana), 1996, str. 141-147. Cs Raziskovanje Velike doline (Škocjanske jame). - Kras, Revija za promocijo. 1996, str 17-18, 9. Čp Development of phreatic channels in Škocjanske jame Caves (Slovenia). - 30th International Geological Congress, Abstracts, Beijing, 1996, 3 of 3, 437. Povzetek Karst Cave Development from the Bedding-Plane Point of View (Škocjanske Jame Caves, Slovenia).- 30th International Geological Congress. Abstracts (Beijing), 1996, 3 of 3, str. 437. Povzetek Stromatolitic Stalagmites in Škocjanske jame (Škocjanske Jame Coves, Slovenia) -Climate Change: The Karst Record (Bergen). 2. 1996. str. 72 (Karst Waters Institute Special Publication, 9.) Povzetek The 15th Speleological School (Landek Zdroj, Poland. February 12-18. 1996). -Acta carsologica, 25, 1996, str. 461-462. P 30th International Geological Congress (Beijing, China, 4-14 August 1996).-Acta carsologica, 25,1996. Str. 454-455. p Geološke raziskave o vplivu izcednih voda iz odlagališča komunalnih odpadkov Sežana. Dodatek; Odločba. SMELT, Poročilo, Komunalno podjetje Sežana. - Vodnogospodarski inštituL Ljubljana (Planina). 1996, 16 str. + 9 slik v p ril (Soavtor)E Guide-Booklet for the Excursions. ALCADI '96. - Postojna. 1996, 35 str, (Soavtor.) E Poročilo o spe le otoških raziskavah na trasi pododseka nove avtoceste Višnja gora -Bič of km AC 7,0 do km 9,0. - ZRMK, Gradbeni inštitut, Postojna. 1996, 11 str. + 1 priloga. (Soavtor.) E Predhodno poročilo o speleoloških raziskavah na trasi nove avtoceste Višnja gora - Bič, na odseku Dob - Bič, od km AC 9,0 do km ¡2,0. - Inštitut za geologijo, geotehniko iri geofiziko, Planina. 1996, 5 str. + 5 prilog, E Janja Kogovšek Izlitja nevarnih snovi ogrožajo kraško vodo. - Annales, Anali za istrske in mediie-ranske študije, 7, 1995, str. 141-148. Čs Podrobna spremljanje kvalitete vode, odtekajoče z avtoceste in njen vpliv na kraško vodo - An na les, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str 149-154. Čs Research methods. - Hydrogeological aspects of groundwater protection in karstic areas, Final report (Luxembourg), 1995, str. 381-401 (Scavtorica.) Čs Some examples of the karst water pollution on the Slovene karst. - Acta carso-logica, 24, 1995, str 303-312, (International Symposium Man on Karst, dedicated to 70th anniversary of the Academician Prof. Dr, Ivan Gams.) Čs Mednarodni simpozij "Karst Waters and Environmental Impacts". - Annates, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 270-271, P Mednarodna krasoslovna šota je bila letos v Postojni, - Naše jame, 37, 1995, str. 173-174. P The Third International Karstological School at Postojna, - Acta carsologica, 24, 1995, str. 577-579, (International Symposium Man on Karst, dedicated to 70th anniversary of t lie Academician Prof. Dr. Ivan Gams) P Sinking Rivers Quality - The Pivka Case Study: - Acta carsologica. 25, 1996, sir. 145-156. Čz The vertical Run-off of Rainfall through Do tines. The Example of Dolines above Planinska Jama and Pivka Jama, - Acia carsologica. 25. 1996, str, 157-168. Čz Avtoceste na Krasu. - 3. slovenski kongres o cestah in prometu (Ljubljana, Bled), 1996, str. 3 13-319. (Soavtortca.) Čs Odkrivanje onesnaževanja v zaledju kraških izvirov. - Ujma. 1996. št. 10, str. 172173. Čs Onesnaževanje krasa ob različnih nesrečah. -Ujma. 1996. št. 10, str. 170-171. Čs Sestava vode, ki odteka z avtoceste in njeno ogrožanje kraške vode. - Strokovno posvetovanje Voda in cesle (Novo mesto), 1996, str. 45-50, Čs Značilnosti prenikajoče vode in izločanje sige v Škocjanskih jamah. - Kr;is. Revija za promocijo (1996), str. 17-18. 10. Čp Že tri krasoslovne šole. letos četrta ... - Kras, Revija za promocijo (1996), str. 12. 41. P 7, SliT: Širjenje škodljivih snovi i> krasu - sledila in modeli v različnih vodonos- nikih. - MZT, MOP, Postojna. 1996, 33 str. + dokazila. (Soavlorica.) E Geološke raziskave o vplivu izcednih voda iz odlagališča komunalnih odpadkov Sežana. Dodatek: Odločba, SMELT, Poročilo. Komunalno podjetje Sežana. - Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (Planina). 1996, 16 sir. + 9 slik v pri L (Soavtortca.) E Kemijske analize voda in usedlin v lovilniku olj pri Postojni - DARS. dd, Celje (Postojna). 1996, 16 str. E Problem varstva in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka. Zaključno poročilo. - MZT 1996, [s. p ] (Soavlorica.) E Problem varstva in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka. Fizikatno-kemične meritve sestave vode Krke vzdolž njenega toka. - MZT, Postojna. 1996, 7 str. + 1 p ril E Študije prenosa snovi v razpoklinskih m kraško-razpokhnskih kamninah, - Poročilo o delu I2RK za 1996, 2, faza, (Planina). 1996. 1RGO, 7 str. + 15 pril. (So-avtorica.) E Andrej Kran je Institut pre vyskvw krasu vedeckovyskumneho centra Slovinskej akademie vied a imeni v Postojne/. - Slovensky Kras. Liptovskv MikulaS, 33, 1995, str. 141152. Čs Research methods - Hydro geological aspects of groundwater protection in karstic areas. Final report (Luxembourg), 1995, str, 381-401. (Soavtor ) Čs Kras druži slovenske in italijanske raziskovalce. - Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 272. P O avtorju (k članku T.R.Shaw-a Putrellov obisk v Sloveniji leta ¡928). - Naše jame. 37, 1995, str. 97. Uvod Uvodnik - Preface. • Acta carsologica, 24, 1995, str 15-16. Uvod Karst as a complex system. - Workshop Engineering in Karst (Portorož). 1996, str. 1-5, Fig. 145. Čs Kra$ - a gathering point for European scientists. - Slovenia - a Gateway to Central Europe (Ljubljana). 1996, str 84-91 Čs Put ick's work on karst poljes. - Akten AL CADI '94 (Wien), 49, 1996, str 73-78 (Wissenscliaftlichc Beihefte zur Zeitschrift Die Höhle.) Čs Škocjanske jame v raziskovalnih projektih zadnjih desetih let. - Kras, Revija za promocijo, 1996, str. 17-18, 10. Čp Brief account on speleology development in Slovenia (to 1914). - ALCADI 196. International Symposium on History of Speleology and Karstology in Alps, Carpathians and D i na rids (Postojna), 1996, [s. p | Povzetek East Adriatic Coastal Karst. - 28th International Geographical Congress (The Hague), 1996, str. 233. Pov/eiek King Matthias - Kralj Matjaž. - Caves in the Arts (Aggtclek), 1996, str. 15-17. Povzetek Motorways across ' Kras" - development and threat, - 28th International Geographical Congress (The Hague), 1996, sir 233. Povzetek Paleogeomorphologically Interesting Detail from the 1st Island. - Climate Change: The Karst Record (Bergen). 2 (1996), str 189-191. (Karst Waters Institute Speciai Publication ) (Soavtor) Povzetek Put ick, Radensko polje, Rakov Škocjan, Ravenska jama, Reka, Ribniško polje, Rinža, Rotovnikova jama. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996 Čs Jame in kras postajajo rit? pomembnejša dediščina - Delo, 30,X. 1996, str. 16. (2nanost.) P Sonaravno razvijanje in upravljanje s krasom, - Delo, 28.VIII. 1996, str, 8. (Znanost.) P O imenu in zgodovini pokrajine Kras. - Kras, Revija za promocijo (1996), 15, str 8-11. [Ponatis.] Uvodnik. - Hidrogeološki vidik) varstva kraške vode. Smernice (Ljubljana), 1996, str, 15, Uvod Varstvo kraške podzemne vode. - Hydrogeological Aspects of groimdvvater protection in karstic areas - Guidelines. COST Action 65 (Ljubljana), 1996, str. 1-15. (Soavtor.) Prevod 7, SWT: Širjenje škodljivih snovi v krasu - sledila in modeli v različnih vodonos-nikih. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja, - MZT, MOP (Postojna). 1996, 7 str. + prti. H 7. SWT: Širjenje škodljivih snovi v krasu - sledila in modeli v različnih vodo- nosnikih, - MZT, MOP (Poslojna). 1996, 33 sir. + dokazila. (Soavtor.) E Guide-Booklet for the Excursions ALCAD1 '96, - Postojna. 1996,35 str. (Soavtor.) E Kras v Sloveniji 1. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju temeljnega raziskovanja. - MZT, Ljubljana (Postojna). 1996, 27 str. + pni. E Nastanek in oblikovanje kraških votlin s poudarkom na njihovem varovanju in izrabi. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. - MZT, JZS (Postojna). 19%, 10 str. . + pni. E Spe teološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam. Letno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega deta na področju aplikativnega raziskovanja. - MZT, MOP, Občina Divača (Postojna). 1996, 6 str. + pril, E Maja Kranjc Speleolagical Abstraçts - Bulletin Bibliographique Speleologique, -UIS, 34 (1995), str 1-331 [134-139), B Škocjanske jame, A Contribution to Bibliographv. - ZRC SAZU 1ZRK, UNESCO (Postojna). 1996, 52 str, B Andrej Mihevc Caves as mass-graveyards in Slovenia. - Acia carsologica, 24, 1995, str, 377-3 B5 (International Symposium Man on Karst, dedicatcd to 70tli anniversary of the Aeadeniician Prof Dr, Ivan Gams,) Cs identifikacija Žrtev pobojev v breznih na Kočevskem Rogu in Matarskem podolju s pomočjo novcev. - Naše jame. 37, 1995, str 85-89. Čs K problematiki prevajanja in uvajanja novih terminov - razmišljanje ob incepciji. • Naše jame, 37, 1995, str 192-193. Cs Nove meritve Mar te love dvorane v Škocjanskih jamah,- Naše jame, 37, 1995, str. 39-44. Čs Research methods.- Hydrogeological aspects of groundwaler protection in karstic areas. Final report (Luxembourg), 1995. str. 381-401. (Soavtor.) Čs Spodmol pod Macesnovo gorico - arheološko najdišče. - Naše jame, 37, 1995, str. 76-84. (Soavtor.) Čs David Lowe in Tonv Waltham, A Dictionary o/Karst and Caves. - Naše jame, 37, 1995, str. 269-270 O O nastajanju zakona o podzemnih jamah, - Našcjame, 37, 1995, str. 193-196. P Slovenska jamarska odprava na Kitajsko - Huanghou 1995. - Naše jame, 37, 1995, sir. 234-235. P Clastic Sediment* from Dot Ines and Caves Found During the Construction of the Motorway near Divača, on the Classical Karst. - Acta carsologica, 25, 1996, sir. I69-J91. (Soavtor.) Čz Some preliminary results of nucrometric measurements in Skocjanskie caves. Slovenia. - Kras i speleologia (Sosnowiec), 8 (XVII), 1996, str. 66-[71]. Čz Rakitenskaplanota. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. (Soavtor.) Čs Inscription plates in Škocjanske jame. - ALCADI "96. International Symposium on History of Speleology and Karstology in Alps, Carpathians and Dinarids (Postojna), 1996, [s. p. j Povzetek Sekaj rezultatov 230U/234Th datacij sige iz Hankejevega kanala v Škocjanskih jamah. - Kras, Revija za promocijo, 1996, sir. 17-18, 11. Povzetek Pleistocene to Holocene Climatic Record in Speleothems on the SE Edge of the Kras Plateau in Slovenia - Climate Change: The Karst Record Karst Waters (Bergen), 2, 1996, str 192-193, (Karst Waters Institute Special Publication.) (Soavtor ) Povzetek Traces of rock eating, examples from some caves in Western Slovenia - Dinaric Karst, - 111 International Conference on Dormice (Zagreb), 1996, str. 28. Povzetek 4th International Karstological School, Clasical Karst Shafts. Abstracts. - Postojna, 1996, str. 1-23. (Soavtor.) E Burja in njene značilnosti na trasi avtoceste med Razdrtim in Divačo. - Postojna. 1996, 4 str. E Poročilo o speleoloških raziskavah na trasi pododseka nove avtoceste Višnja gora -Bič of km AC 7.0 do km 9,0. - ZRMK, Gradbcm inštrtut, Postojna. 1996, 11 str. + l priloga. (Soavtor.) E Problem varst\>a in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka. Morfološke značilnosti lehnjaka na Krki na primeru lehnjaka pri Praprečah in pri Otočcu. - MZT (Postojna). 1996, 10 str. E Problem varstva in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka. Zaključno poročilo. - MZT, 1996. [s. p.] (Soavtor.) E Bojan Otoniear 4th International Karstological School, Clasical Karst. Shafts. Abstracts. - Postojna, 1996, 1-23. (Soavtor) E Metka Petrič Ocena efektivne infiltracije v študijskem poligonu Ti črtice. - Acta carsologica, 25, 1996, str. 365-390. Čz Study of re tat iona rainfall-runoff in experimental karat. - International Conference on Karst-Fractured Aquifers - Vulnerability and Sustainabilitv (Katowice). 1996, str j 1691-176. Čz Kraških vodonosnikov ne morejo varovati samo pravilniki, pač pa ozaveščeni ljudje. - Delo, 20.111.1996, str. 10. Čs International Symposium "Karst-Fraetured Aquifers - Vulnerability and Sustainubility" (Katowice - Östron, Poland). - Acta carsologica, 25, 1996, str, 472473. P Varstvo kraške podzemne vode. - Hydrogcologieal Aspects of groundwater protection in karslic aneas - Guidelines. COST Action 65 (Ljubljana), 1996, str. 1-15. (Soavtor) Prevod Geološke raziskave o vplivu izcednih voda iz odlagališča komunalnih odpadkov Seiana. Dodatek: Odločba. SMELT\ Poročilo, Komunalno podjetje Seiana. - Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (Planina). 1996, 16 str. + 9 slik v pril. (Soavtor.) E Trevor R. Shaw John Ratliffs visit to Postojnska jama m 1850. Obisk Johna Ratlijfa v Postojnski jami leta 1850. - Annates. Anali za istrske in mediteranske študije, 7 1995, 5U 131-140. Čz Earlier knowledge of the American caves reported in Valvasor's "Die Ehre dess Herzogthums Grain" (1689) - from 1>B. - Ada carsologica, 24, 1995, str. 546-573. (International Symposium Man on Karst, dedicaled to 70th anniversary of the Acadcmician Prof, Dr Ivan Gains.) Čs Puttrelbv obisk Slovenije leta 1928. - Naše jame, 37, 1995, str. 90-97. Čs Baron Herberstein on the Cerkniskcp (I) jezero. A phantom Book of the 16th century?. - Akten ALCADl '94 (Wien), 49, 1996, str, 129. (Wissenschaftliche Bei helle zur Zeif schrill Die Höhle,) Čs Caving from a holiday camp about 1908. - Cave and Karst Science (London), 23, 1996. Št. I, str. 41-42. Čs Misidentified portrait not of William Westall artist of " Views of the cavis ... in Yorkshire", 1818. - Newsleiter, 73. 1996. str 13-16. Čs Shaw on Agapito, the phantom fairy - ALCADl '96. international Symposium on History of Speleology and Karslology in Alps, Carpathians and Dinarids (Postojna), 1996, Js. p.] Čs Some cave accidents and rescues before ¡894. - Akten ALCADl 94 (Wien), 49, 1996, str. 117-127. (Wissenschaftliche Beihefte zur Zeitschrift Die Höhle.) Čs The Iskendcr-l-Birkilin caves in the 9th and ¡2th centuries B.C. - National Speleological Society Bulletin (Huntsville), 57, 1996, št. 2, str 108-110. (Soavtor.) Čs Robert Town son, traveller in Hungary in ¡793 - his life and work. - ALCADl '96. International Symposium on History of Speleology and Karstology in Alps, Carpathians and Dinarids (Postojna), 1996, |s. p [ Povzetek Škadctvnica cave explored by English travellers in ¡737, - ALCADI '96 International Symposium on History of Speleology and Kar s to logy in Alps, Carpathians and Dinarids (Postojtia), 1996, i s. p.] Povzetek Tadej Slabe Skalne oblike v izbranih jamah na Krasu in njihov pomen pri proučevanju razvoja vodonosnika. - Annales, Anah za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 121-126. Čz Jamski skalni relief, ki ga dolbe vodni tok. - Acta carsologica, 25, 1996, str, 391434. Čz Karst Features in the Motorway Section between Čebulovica and Dane. - Acta carsologica, 25, 1996, str. 221-240. Čz Rocky Relief in Some Caves of "Notranjsko Podolje". - Acla carsologica, 25, 1996, str. 207-220. Čz Avtoceste na Krasu. - 3. slovenski kongres o cestah in prometu (Ljubljana, Bled), 1996, str. 313-319. (Soavtor.) Čs Kraški pojavi, odkriti pri gradnji avtoceste ob Škocjanskih jamah. - Kras, Revija za promocijo (1996), str. 17-18, 12. Povzetek Geološke raziskave o vplivu izcednih voda iz odlagališča komunalnih odpadkov Sežana. Dodatek: Odločba, SMELT, Poročilo, Komunalno podjetje Sežana. - Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, Planina. 1996, 16 str. + 9 slik v p ril. (Soavtor) E Guide-Booklet for the Excursions. ALCADI '96. - Postojna. 1996, 35 str. (Soavtor.) E Poročilo o speleoloških raziskavah na trasi pododseka nove avtoceste Višnja gora -Bič of km AC 7,0 do km 9,0. - ZRMK. Gradbeni inštitut (Postojna). 1996, 11 str, + 1 priloga. (Soavtor.) E Zaključna poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju temeljnega raziskovanja. Nastanek in oblikovanje kraških votlin. -MZT, Ljubljana. 1996, 6 str. E Stanka Šebda Geološke osnove oblikovanja največje podorne dvorane v Postojnski jami - Velike gore. - Annales, Anah za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str, 111116. Čz Aerophoto interpretation of geological structures on the surface above the Predjama cave - Acta carsologica. 24, 1995, str. 511-521, (International Symposium Man on Karst. dedicated to 70th anniversary of the Academician Prof. Dt Ivan Gams,) Čs 3, mednarodna krasosiovna šola "Klasični kras" Postojna, 27.-30.junij 1995. -Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 266-267. P Poročilo o udeležbi na "Fifth Multidisciplinarv Conference on Sinkholes and the Engineering, and Environmental Impacts of Karst" (2.-5. april 1995, Gatlinburg, Tenneessee, ZDA). - Naše jame, 37. 1995, str. 171-173. P The Report on the Fifth Multidisciplinary Conference on Sinkholes and the Engineering and Environmental Impacts of Kant (Gatlinburg/Tennessee, 2-S April, 1995). - Acta carsologica, 24. 1995, str. 582-584. (International Symposium Man on Karst, dedicated to 70ih anniversary oF the Academician Prof, Dr. Ivan Gams ) P The influence of tectonic zones on cross sections formations in the Predjama cave, Slovenia. - Kras i speleologia (Sosnowiec), 8 (XVII), 1996, str, 72-[77], Čz The Do line S above the Collapse Chambers of Postojnska Jama. - Acta carsologica, 25, 1996, str. 241-250. Čz Results of Tectonic Mesurements in the Lunan Stone Forest, China. - Acta carsologica, 25, 1996. str. 437-450. Čs Avtoceste na Krasu. - 3. slovenski kongres o ccstali in prometu (Ljubljana, Bled), 1996, str. 313-319. (Soavtorica.) Čs Kraške raziskave v j uinoki tajski provinci Junnan. - Življenje in tehnika. 47, 1996. str. 16-18, Čp 7. SWT: Širjenje škodljivih snovi v krasu - sledila in modeli v različnih vodonos- nikih. - MZT, MOP (Postojna), 1996, 33 sir. + dokazila. (Soavtorica.) E Geološke raziskave o vplivu izcednih voda iz odlagališča komunalnih odpadkov Sežana. Dodatek: Odločba, SMELT. Poročilo, Komunalno podjetje Sežana. -Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (Planina), 1996. 16 str, + 9 slik v pril. (Soavtor.) E Guide-Booklet for the Excursions. ALCADI '96. - Postojna. 1996, 35 str + iluslr (Soavtorica ) E Predhodne krasoslovno-speteološke raziskave v trasi avtoceste Divača - Kozina (6,7 km). - Gradbeni inštitut ZRMK (Ljubljana, Planina). 1996, 12 str. + 7 slik +10 prilog, dodatna dokumentacija, E Študij prenosa snovi v razpoklinskih in kraško-razpoklinskih kamninah. - Planina, 1996, 6 str. + 23 slik. E Študije prenosa snovi v razpoklinskih in kraško-razpoklinskih kamninah. - Poročilo o delu IZRK za 1996, 2. faza (Planina). 1996, IRGO, 7 str. + 15 pril (Soavtorica.) E Nad.j a Zupan Hajna Primerjava mineralne sestave mehanskih jamskih sedi men tov iz Škocjanskih jam, Labodnice, Prevale II in Mejam. - Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, 7, 1995, str. 117-120. Čz Clastic Sediments from Dolines and Caves Found During the Construction of the Motorway near Divača, on the Classical Karst. - Acta carsologica, 25, 1996, str. 169-191. (Soavtorica.) Čz Paleogeomorphologically Interesting Detail from the 1st Island. - Climate Change: The Karst Record (Bergen), 2, 1996, str. 189-191. (Karst Waters Institute Special Publication.) (Soavtorica.) Povzetek The Valuation of Absolute Speleothem Datings from Slovenia - Climate Change: The Karst Record (Bergen), 2, 1996, str. 185-188 (Karst Waters Institute Special Publication.) Povzctck Report about the Karst Research Institute ZRC SAZU Co-operation with PR of China in 1995. - Acta carsologtca, 25, 1996, str. 451, P International Conference Climate Change; The Karst Record. Bergen, - Acta carsologica, 25, 1996, str. 474-475. P 4th International Karstological School, Clasical Karst. Shafts. Abstracts. - Postojna. 1996, str. 1-23. (Soavtorica.) E PALEONTOLOŠK1 INŠTITUT IVANA RAKOVCA Franc Čimer man Paleocene biota of the Adriatic carbonate platform. - Early Paleogcne stage boundaries. International meeting and field conference in Zaragoza (Spain) (Zaragoza), 1996, str, 14, (Soavior.) Povzetek predavanja Irena Debeljak Lower Jurassic beds with bivalves in south Slovenia, Spodnje jurske plasti s Školjkami v Sloveniji. - Geologija, 37/38, 1994/95, str. 23-62. (Soavtor.) Čz A simple preparation technique of cave bear teeth for age determination by cementum increments. - Revue dc Palcobiologic (Geneve), 15, 1996, št. 1, sir. 105-108, Čz Katie a Drobne Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško - komenske planote. Kredne in paleogenske karbonatne kamnine, i : 50 000. Geological map of the southern part of the Trieste - Komen plateau. Cretaceous and Paleogene carbonate rocks - Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko 1996, 97 str. + 24 tabel + I geol. karta. (Soavtorica ) Kz Padriciano Section (Karst of Trieste), - The Role of Impact Processes in tlie Geological and Biological Evolution of Planet Earth (Ljubljana), 1996, str. 189-198. (Soavtorica,) Čz Biota and abiota at the KJT boundary in the Dolenja Vas sections, Slovenia. - The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth (Ljubljana), 1996, str. 163-182. (Soavtorica,) Č? New Results of the Geological Researches of the Trieste-Komen Plateau and Comparison with other Areas of the Dinaric Carbonate Platform. - The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth (Ljubljana), 1996, str 125-132. (Soavtorica,) čz Late Maastichtian and microfossils below the KZT boundary in the Karst region. -4"1 International Conference 011 Rudi sis, Centre de sédirnentologie • palé- ontologie Uni v de Pro vanee (Marseille), 1996, sir, 4, (Soavtonca.) Povzetek predavanja Preamble. - The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth (L jubljana), 1996. str 7 Paleocene biota of the Adriatic, carbonate platform. - Early Paleogene stage boundaries. International meeting and field conference in Zaragoza (Spain) (Zaragoza), 1996, str. 14 (Soavtorica.) Povzetek predavanja Cretaceous/Tertiary boundary on the Carbonate platform of the NW part of the Adriatic plate. - The Cretaceous-Tertiary boundary: Biological and Geological aspects (Paris), 1996, sir. 20. (Soavtonca.) Povzetek predavanja The role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. International Workshop, September 27-October 2. Postojna, Slovenia - Ljubljana, Znanstveno raziskovalni center SAZU. 1996, 236 str. (Sourednica.) Kz-u Mercury Anomaly at the Cretaceous - Tertiary Boundary; Dolenja Vas, Slovenia. -The Role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth (Ljubljana). 1996. str. 57-60. (Soavtonca.) Povzetek pusteija Paleobiological and paleoecological events in the time span from the Cretaceous/ Tertiary boundary to the Middle Eocene in the Karst area. - Science and TelinoJogy in. the Alps - Adriatic Region (Trieste), 1996, str. 4. (Soavloricâ,) Čs Špela Goričan The role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. International Workshop, September 27-October 2, Postojna, Slovenia. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni cen 1er SAZU, 1996, 236 str (Sourednica.) K/.-u Radiolariji, morski planktonski enoceličarji. - Gea, 6, 1996, št. 3, str. 12-14 Čp Barbara Kotnik The role of Impact Processes in the Geological and Biological Evolution of Planet Earth. International Workshop, September 27-October 2, Postojna, Slovenia. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996, 236 str, (Sourednica.) Kz-u Dragica Tur nick Paleocene reef evolution on the Maiella Carbonate Platform (Italy), - Globale nnd regionale Sieuenmgsfakioren biogener Sedimentation. I. Reef Evolution (GGttmgen), 1996, str. 175-178. (GOttinger Arb. Geo! Pal., SB2 ) (Soavtonca.) Objavljeno predavanje Vestiges of atoll-like formation in the Lower Cretaceous of the Mecsek Mountains, Hungary - Cretaceous Research (London), 17, 1996. sir, 419-142 (So-avtorica.) Čz Paleocene biota of the Adriatic carbonate platform. - Early Palcogcne stage boundaries. International meeting and field conference in Zaragoza (Spain) (Zaragoza), 19%, str. 14. (Soavtorica.) Povzetek predavanja BIOLOŠKI INŠTITUT JO VAN A HADŽIJA Marko Accetto Neckero crispae-Campanuietum justinianae ass. nova v Sloveniji. - Razprave SAZU IV razred. 36/2, 1995, str. 31-48. Čz Pseudostellario-Quercetum leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem gozdu - Biološki vestnik, 40, 1995, Št. 3/4, str. 59-69. Čz Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi. - Gozdarski vestnik, 54 1996, št. 4, str. 208-218. Čs Scopolijev repnjak (Arabis scopotiana) tudi na Kočevskem, - Proteus, 58, 1995/96, Št. 9/10, str 441-442, Čp Omphalodes scorpioides (Haenke) Schrad NoPa nahajališča. - Hladni k ta, 1996. št 6, str. 47. Čs Lovska družina Dobrepolje 50 let (1946-1996). - Lovska družina Dobrepolje (Videm-Dobrepolje). 1996, str. 1-16. Čp Kočevska - neusahljiv vir vegetacijskih in flor ¡stičnih zanimivosti. - Kočevski naravni park, 4, 1996, št. 4, str. 10-11 Čp J usti nova zvončica (Campanula justiniana) v "beti obleki". - Proteus, 59, 1996/97, št. 3, 126. Čp Nova nahajališča. - Hladnikia. 1996. št. 7, str. 46-52. Čs Inventarizacija flore, vegetacije in favne na predvideni trasi ceste Dragarji -Čačiči in naravovarstveno mnenje. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 30 str. + I karta. (MSCR) (Soavtor.) E A. Marinček: Geografske variante združbe gabrovca in bukve (Ostryo-Fagetum), -Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 3 str O Metka Culibcrg Anthracotomical and palynological Research in the palaeolithic site Šandalja 11 (Jstri a. Croatia) - Antrakotomske in palinološke raziskave v paleoiitski postaji Šandalja i/ (Istra. Hrvaška), - Razprave SAZU IV, razred, 36/3, 1995, str, 49-57, {Soavtorica.) Cz Dezeriifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. - Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika m eneolitika v Sloveniji, 22, 1995. str. 201-217 Čz 20. Slovenia. - Palacoecological Events During the Last 15 000 Years, Regional Syntheses of Palaeoecological Studies of Lakes and Mires in Europe (Chichester, New York, Brisbane, Toronto, Singapore), 1996 str 687-700. (Soavtorica.) Čz Andraž Čar ti i Thermophilous vegetation of trampled habitats in Istria (Croatia and Slovenia). - Biologi a, 51, 1996, it. 4. str. 405-409. Čz Vegetation von Staudenßuren-und Ufer\'egetation (Verbände Filipemlulion Segal 1966 und Senecion ßuviatdis R. Tx. (1947) 1950 em. 1967) im Krika Becken. - Acta biologica, 40, 1995, sir. 71-85. Čz Artemsia vulgaris dominated and some other ruderal communities in Sub mediterranean Slovenia. - AnnaIes, 7, 1996, št. 1, str. 177-180. Čz Mesophilous and nitrophilous mantle vegetation in the Predinaric region in Slovenia. - Znanstvena revija, 7. 1996. Št. 1, str. 9-23. Čz Study of the succession line from abandoned "Terraced" Vineyards in NW htria (Slovenia). - Alti 4 Colloqtiio su Approcci mctodologici per la definizione dell'ambiente lisico e biologico meditcrraneo, Lecce 1992 (Lecce), 1996, str. 253-264. (Soavtor.) Čz Synecology of (he Lami urn orvala. - 39 th Symposium of the International Association for Vegetation Science and landscape ecology (Lancaster), 1996, str. 20. Povzetek Mantle vegetation (Prune tali a Spinosae) in the Submediterranean region in Slovenia. - I Cougreso de la Fcdration International dc Fitosociologia (Ovicdo), 1996, str. 50. Povzetek Kartiranje habitatov - projekt Mura. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 (Ljubljana), 1996, str. 172. (Soavtor.) Povzetek Peti kongres Biologov Hr\>atske z mednarodnim sodelovanjem. - Biološki vestnik. 40(1995), št. 3/4, str. 186-187. P Kraška grmiSča in robne združbe. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka. (Ljubljana) 1996, str. xxx E Kartiranje habitatov Slovenije. Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitatnih tipov. - Ljubljana. Biološki inštitut ZRC S AZU. 1996, 42 str. + 2 karti. (Soavtor ) E Vegetacija gozdnih robov. - Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Ljubljana), 1996. str 11-13. (Vmesno poročilo), (Soavtor,) E Tatjana Čeli k Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije. - Ljubljana, Slovensko entomo- loško društvo Štefana Michielija. 1996. 100 str. (Soavrorica.) fCs Družini metuljev: ivemjščice in zelenke (Zygenidae). Ovniči (Syntomidae). - Proteus, 58, 1995/96. St, 9/10, str. 460-462. Čp Raziskave metuljev (Lepidoptera) Kraškega regijskega parka. - Flora, vegetacija in fauna kraSkega regijskega parka (Ljubljana), 1996. str. 85-126. E Raziskave metuljev (Lepidoptera). - Ogrožene rastlinske m živalske (hrošči, metulji) vrste ter združbe v celotnem mokrišču "V produ" pri Zgornjem Kašlju (Ljubljana), 1996. str 32-38. E Metulji (Lepiäoptera), - Biološka invenlarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Ljubljana), 19%, str. 4 P Raziskave metuljev (Lepiäoptera) ob reki Muri v letu 1996. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC S AZU, 1996. P Katarina Pegan: Opazovanje metuljev v slovenski Istri (Raziskovalna naloga za "Gibanje znanost mladini"), - Mladi glasnik ZRS Koper (Koper), 1996, št. 1/2. str. 28-30. O Boš ko Čuiiin Rastlinstvo Breginjskega kota. (Predhodno poročilo). - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC S AZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin. 1996, 30 str, E. Igor D a ks kubier Comparison between beech forests of suballiances Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 and Cephalanthero-Fagenion Tx. 1955 exTx. & Oberd. 1958. - Atti 24. simposio del la societa estalpino-dinarica di fitosociologia "Flora e vege-tazione dell'insubna". Annali dei Musei Civiri di Rovereto, 11, (1995), suppl 2, str. 175-196, Čz Razširjenost vrst Lathyrus venetus (Mill.) Wohl f., Galeobdolon flavidum (F. Herrn.) Holub in Veratrum nigrum L. v gozdnih združbah Posočja (zahodna Slovenija). - Biološki vestnik, 40. 1995, št, 3/4, str. 7-21, Č z Rastlinstvo nad dolino Tolminke. - Proteus, 58, 1995/96 , št. 9/10, str. 388-397. Čs Kratkodlakova popkoresa Moehringia vil losa (IVulf) Fenzl - Lovska družina Podbrdo skozi 50 let. 1996, str. 31. Čp Jesenski botanični utrinek. bodika v dolini Tolminke. - Proteus. 59, 1996/97, št. 4, str. 175. Čp Alojz Sercelj: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. - Gozdarski vestnik, 54, 1996, št. 7/8, str. 372-373. O Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusca) ter hroščev (Coleoptera) obrežja m prodišč Soče (izbrane lokacije). - Ljubljana. Biološki inštitut ZRC S AZU. 1996, 40 str. + i karta. (Soavtor )E Fitocenološka in flori stična oznaka nekaterih kraških predelov. - Flora, vegetacije in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996, str. 20-36, E lio/idar Drovenik Zwei neue Hoehlenkaefer aus Slowenien (Coleoptera: Leiodidae: Leptodirini). - Coleoptera, II, 1995, str. 1-9. (Soavtor) R Prirodostovne zanimivosti Tuhinja in Menine planine (Rastlinstvo in Živalstvo). - Lovski zbornik (Ljubljana), 1996, str. 51-58. Čp Pregled raziskav in posebnosti v favni hroščev (Coleoptera) na Kamniškem. - Kamniški zbornik, 13, 1996, str. 102-105. R Die Käferfauna der Murauen von Feldkirchen bei Graz bisMellach. - Mitt. Abt. Zool. Landesmuseum Joanneuin, 50, 1996. str. 91-108. R Rod Oreina Chevrolat in Dejean, ¡837 v Sloveniji (Coleóptera. Chtysomelidäe). - Acta Entomológica Slovenj ca, 4, 1996, št. 2, str. 79-89, R, Lieber die Verbreitung und Oekologie des Nashornkaefer(Orictes nasicörnis (Linnaeus, 1758)) in Slovenien (Coleóptera: Scarabaeidae). - Acia Entomologica Slovemca, 4. 1996, št, 2, str. 91-95, R Atranus col lar i s (Menetries. ¡832) in Slowenien (Coleóptera: Carabidae). - Acta Entcmologica Slovenica, 4, 1996, št. 2, str. 97-99 R Hrošči - Coleóptera. - Ogrožene rastlinske in živalske {hrošči, metulji) vrste ter združbe v celotnem mokrišču "V produ" pri Zgornjem Kašlju (Ljubljana), 1996. str. 39-44. (Soavtor.) E Hrošči krasa - Flora, vegetacija in launa kraškega regijskega parka (Ljubljana). 1996, str. 63-84. (Soavtor.) E Hrošči Pohorja. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC S AZU. 1996, 12 str, E Hrošči (Coleóptera) na b reži nah reke Soče. - Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusca) ter hroščev (Coleóptera) obrežja in prodišč reke Soče (i/brane lokacije). - Biološki inštitut ZRC S AZU. Ljubljana, 1996, str. 30-35. (Soavtor.) E Kartiranje habitatov Slovenije. Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitalnih tipov. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 42 str. + 2 karti. (Soavtor.) E Hrošči, - Inventarizacija flore, vegetacije in favne na predvideni trasi ceste Dragarji - Čačiči in naravovarstveno mnenje (Ljubljana), 1996, str. 19-29. (Soavtor,) E Hrošči. - Biološka inventarizacija bregov Save-Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Vmesno poročilo) (Ljubljana), 1996, str 3-4. (Soavtor.) E V spomin akademiku Janezu Matjašiču (192¡-¡996). - Proteus. 59. 1996/97, Št. 3, str 127. Nekrolog Marjan Jarnjak Kartiranje habt tatov - projekt Mura. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji (Ljubljana). 1996, str. 172. (Soavtor.) Povzetek Kartiranje habitatov Slovenije. Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitatnih tipov. Ljubljana. Biološki inštitut ZRC SAZU 1996, 42 str. in 2 karti. (Soavtor.) E Petra Košir roj. Šmid Vegetacija gozdnih robov. - Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Vmesno poročilo) (Ljubljana), 1996, str. 11-13. (Soavtorica.) E Loj»e Marinček Subalpine buchen Wälder in den westlichen dtnariden (Polystricho Ianchi tis -Fagetum v ar. geogr. AUium victorialis var. geogr. nova). - Atti 24 simposio della societá esiaipi no-di na rica di fitosocioJogia "Flora c vegetazione deirinsubria". Annali dci Musei C i vid di Rovereto. 11 (1995), suppl. 2, str. 197-208. I lochmontane Buchenwälder Hlyriens. - Colloque "Végétation et sols de montagne, Diversité, Fonctionnement et Evolution1' (Grenoble), 19, 1996, str, 57. Povzetek Nekaj vprašanj za ministra. - Delo, 5. VI. 1996 (Soavtor) Osnove nacionalnega programa na Slovenskem. - Klub znanstvenikov in raziskovalcev pri SLS, Ljubljana. Oktober. Ur Narcis MrSič Four New Diplopod Taxons (Diphpoda. Parodoxosomatidae) from Malaysia. • Artlir. Selects, 5, 1996, St. 1, str, 139-144. Čz Biotska raznovrstnost Slovenije. - Kmetijstvo, ki ohranja biološko raznovrstnost (Ljubljana), 19%, str. 61-62. Čs Osnova nacionalnega programa s področja biologije. - Osnova nacionalnega programa na Slovenskem (Ljubljana), 1996. str. 25-27, Čs Plazilci Slovenije. - Gea, 6, 1996, št. 1, str. 49-53. Čs Za tretjino tisočinke vsega človeštva, za vet kot odstotek vseh znanih živečih vrst. - Delo, 20.1.1996, str. 34-35. Čp Biodiversity in Slovenia. - Biodiversity (Ljubljana), 1996, str 13-20 + tabele. (Soavtor.) Čs Deževniki (Lumbhcidae) in dvojnonoge (Diphpoda) kraškega regijskega parka. -Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996, str. 137-146. (Soavlor.) E Andrej Seliš kar Flora in vegetacija ribnikov južne avstrijske Štajerske. - Hladnikia, 1996, št, 6, str. 17-26. (Soavtor, ) Čz Multilayered comparison and influence between landscape and vegation in Slovenia.' the basis for integral protection. - Vegetation science and landscape ecology (Lancaster), 1996, sir, 23, Povzetek Vergleich zwischen Berg-Okosystemen der Slowenischen Alpen und der Dinah den. - Colloque "Végétation et sois de montagne. Diversité, Fonctionnement et Evolution" (Grenoble), 19. 1996. str. 76. (Soavtor,) Povzetek Kartiranje habitatov - projekt Mura. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 (Ljubljana), 1996, str. 172. (Soavtor.) Povzetek Travniške rastline na Slovenskem. 3,, popravljena izd - Ljubljana. Prešernova družba, Vrba. 1996, 229 str (Soavtor.) Kp Naravni spomenik Velika voda na reki Reki. Flora in vegetacija. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996. 19 str. + 1 vegetacijska kana. (Soavtor.) E Doblarsko jezero - floristične in vegetacijske značilnosti jezerskega obrežja. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 16 str E Biotopska in b ¡ocenološka valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. Floristične raziskave, - Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, (Soavtor.) E Flora. - lnventarizacija flore, vegetacije in favne na predvideni trasi ceste Dragulji - Čačiči in naravovarstveno mnenje (Ljubljana), 1996, str. 3-14, (Soavtor.) E Flora. - Biološka invemarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Vmesno poročilo) (Ljubljana), 1996, str. 7-8 (Soavtor.) E Flora. - Ogrožene rastlinske in živalske (hrošči, metulji) vrste ter združbe v celot nem mokri šču "V produ" pri Zgornjem Kašlju (Ljubljana), 1996. str. 220. (Soavtor) E Flora kraškega regijskega parka. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996, str. 3-20. (Soavtor.) E Flora in vegetacija obrežja in prodišč reke Soče - Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusca) ter hroščev (Coleoptera) obrežja in prodišč Soče (izbrane lokacije) (Ljubljana), 1996, str. 2-29. (Soavtor.) E Inventarizacija flore in vegetacije na območju razširjene deponije komunalnih odpadkov in predvidenega centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Bukovžlaku pri Celju. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU; Celje, 1996, 14 str, + 1 karta, (Soavtor.) E Kartiranje habitatov Slovenije. Projekt Mura - osnovo za geokodiranje habitatnih tipov - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU 1996. 42 str. + 2 karti (Soavtor) E Rajko Slapnik Kronološki pregled bioloških raziskovanj v jamah Kamniško-Savinjskih Alp v okviru Jamarskega kluba Kamnik. - Kamniški zbornik, 13, 1996, str. 106109. Čz Slovenska jamarska odprava v južno Ameriko (Ekvador 1996). I. del, 11. del. - Kamniški občan, 16. V, 1996, 30,V, 1996, Čp Mehkužci (Mollusca) v Kraškem regijskem parku. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996, str. 147-157. E Mehkužci (Mollusca) Zgornjega Posočja. - Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusca) ter hroščev (Coleoptera) obrežja in prodišč Soče (izbrane lokacije) (Ljubljana), 1996, str 36-39, E Razširjenost podrodu Bvthiospeum (Paladilhiopsis) PAVLOVIČ 1913 (Gastropoda, Prosobranchia, Hydrobiidae) v osamelem krasu vzhodne Slovenije. • Razprave SAZU IV. razred. 36/4. 1995, sir. 59-89, Čz Jože Bole. - Delo, 5.1.1996. Nekrolog DarinkaTrpin Atlas Florae Europeae. Distribution of vascular plants in Europe. Vol. I I: Cruciferae (Ricotia to Raphanus). - Helsinki založba?. 1996, 310 str (Soavtorica.) Kz Flora in vegetacija ribnikov južne avstrijske Štajerske. - Hladnikia, 1996, št. 6. str, 17-26. (Soavtorica.) Cz Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije -I. Rod Lindernia Ali - Biološki vestnik, 40, 1995, št. 3/4, str. 45-58. (Soavtorica,) Čz O nageljčkih, njihovem izvoru in pojavljanju. - Proteus. 58, 1995/96, št. 9/10, str. 462-463. Čs Branko V res Atlas Florae Europeae. Distribution of vascular plants in Europe. Vol. 11: Cruci-ferae (Ricotia to Raphanus). - Helsinki založba?. 1996, 310 str. (Soavtor) K z Agregata Cerastium subtrijlorum in C. sylvaticum na jugovzhodnem obrobju Alp. - Ljubljana, Zagreb. 1996, 149 str. Doktorska disertacija Some New Localities of the species Eleusine indica (L.) Gaertn. in Croatia and Slovenia. - Natura Croatica, 5, 1996, št. 2. str. 155-160. Čz Flora in vegetacija ribnikov južne avstrijske Štajerske. - Hladntkia, 1996, št. 6, str. 17-26. (Soavior.) Čz Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - L Rod Lindemia Ali - Biološki vestnik. 40. 1995, št. 3/4. str, 45-58. (Soavtor.) Čz Riotopska in biocenološka valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti. Flori stične raziskave. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU 1996. (Soavior.) E Flora. - Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke (Vmesno poročilo) (Ljubljana), 1996, str. 7-8, (Soavtor.) P Ogrožene rastlinske in živalske (hrošči, metulji) vrste ter združbe v celotnem mokri ščit "Vprodu'' pri Zgornjem Kašlju, - Ljubljana, Biološki institut ZRC SAZU. 1996, 54 str. + 2 karti. (Soavtor.) E Flora kraškega regijskega parka. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996, str. 3-20. (Soavtor.) E Flora Pohorja. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 33 str. E l-lora in vegetacija obrežja in prodi Šč reke Soče. - Flora, vegetacija in favna mehkužcev (Mollusc a) ter hrošče v (Coleoptera) obrežja in prodi šč Soče (izbrane lokacije) (Ljubljana), 1996, str, 2-29. (Soavtor.) E Inventarizacija flore in vegetacije na območju razširjene deponije komunalnih odpadkov in predvidenega centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Bukovžlaku pri Celju. - Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU. Celje. 1996, 14 str. + 1 karta. (Soavtor.) E Kartiranje habitatov Slovenije Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitatnih tipov. - Ljubljana. Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 42 str. + 2 karti. (Soavtor.) E Naravni spomenik Velika voda na reki Reki. Flora in vegetacija. - Ljubljana. Biološki inštitut ZRC SAZU. 1996, 19 str. + 1 vegetacijska karta. {Soavtor.) E Mitja Zupančič Stidosteuroptiisch-illyrische Arten in den Wčldern de s Flussbereiches der Idrijca (NW Slowemen), - Annali dei Musei Civici di Rovereto, 11, 1995, suppl. 2, str, 217-222. (Soavtor.) Čz In me mori am dr. Ivo Puncer (1931 -1994) - Annali dei Musei Civici di Rovereto, 11, 1995, suppl. 2, str. 317-318. P New views aboul the phytogeographic division af Slove nia, 1. - Razprave S AZU IV. razred, 36/1, 1995, str. 3-30. (Soavlor.) R Forêts thermophiles de chêne pubescem et de la molinie (MoÜnio-Quercetum pubescentis Šugar J981) dans la ione limitrophes de Croatie et Slovénie. -Biološki vcstnik, 40, 1995, št. 3/4, str. 113-124. (Soavtor ) R Vergleich zwischen Bergökosystemen der Slowenischen al pen und der Dinariden. -Colloque "Vegetation et sols de montagne, Diversité, Fonctionnement et Evolution" (Grenoble), 19, 1996, str. 76, (Soavlor.) Povzetek Rastlinstvo: Vegetacija,Gozdne zdruihe. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. (Soavtor.). Čs Zgodovina vegetacije - zgodovina gozdov. - Delo, 18.XI1,1996, (Znanost.) O Dr. Milan Piskernik sedemdesetletnik. - Gozdarski veslnik, 53 (1995), št, 10, str, 455-456. P Gozdna vegetacija Krasa. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana), 1996. 24 str. (Soavlor.) E Kartiranje habt tatov Slovenije. Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitatnih tipov. - Ljubljana. Biološki inštitnt Jovana Hadzija ZRC S AZU. 1996, 42 str (Soavtor.) P Vinko Žagar New views about the phytogeographic division o/Slovenia, 1. - Razprave S AZU IV razred, 36/1, 1995, str, 3-30. (Soavlor.) R Südosteuropäisch-illyrische Arten in den Wäldern des Flussbereiches der Idrijca (NWSlowenien). - Annall dei Musei Civici di Rovereto. II, 1995, suppl. 2, str. 217-222. (Soavlor.) Čz Gozdna vegetacija Krasa. - Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega parka (Ljubljana). 1996, 24 str, (Soavtor.) E Gozdna vegetacija. - Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke, (Ljubljana) 1996, str. 8-1L (Soavtor,) P Kartiranje h ab i tatov Slovenije. Projekt Mura - osnova za geokodiranje habitatnih tipov. - Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC S AZU. 1996, 42 str. (Soavtor.) E Kartiranje habitatov - projekt Mura. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 (Ljubljana), 1996, str. 172. (Soavtor.) Povzetek GLASBENONARODOP1SNI INŠTITUT Igor Cvetko Slovenske otroške prstne igre. - Radovljica, Založba Didakta. 1996, 64 str, Ks Kresniški obhodi v Beli krajini, njihova podoba in semiološki okvir. - Muzikološki zbornik, 32, 1996, str. 121-132, R Casting rok s in Slovene childrens1 bailad entitled death of a snail-groom. - Vision and identities (Tungulist, Torsltavn), 19%, sir. 152-159. R Das Ton-klang Verhältnis in der slowenischen Musiktradition. - Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich (Graz), 1996, str. 21-26. R O zvočni mandati - Glasbena mladina. 26, 1996. Š1.4, str, 19-20 Čz O starih otroških igrah. - Ciciban, 51, 1995/96, št. 10, str. 35-51. (Priloga) Čp Drugo in drugačno. Roberto Leydi, Druga godba - Etnomuzikologija, ŠKUC, Ljubljana 1995, 329 str. - Razgledi. 1996, Št.3, str 26. O Sobivanje kultur v pesmih. Marko Terseglav, Uskoška pesemska dediščina Bele krajine, ZRC 11, Ljubljana 1996, 256 str. - Razgledi, 1996, št.24, str. 18. O Stari grehi, nova sramota. CD Tolovaj Malaj - Glasbena mladina. 27. 1996, št. 1, slr.45. O Maša Komavec Do,v Glockenschlagen (pritrkavanje) und ihr Widerhall in der slowenischen Musikkultur - Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien -Österreich (Graz ), 1996, slr. 31-36. Čs Zmaga K urne r Slovenske ljudske pesmi Koroške, Knjiga 4, Zgornji Rož. - Ljubljana, Založba Kres, 1996, 431 str., notni zapisi. Kz Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center S AZU. 1996, 156 str (Zbirka ZRC, 12) Kz Izročilo ljudske pripovedne pesmi v Dobre polju - Naši kraji in ljudje (Dobrepolje), 1996, str.300-308. Čz Svetniki v slovenski ljudski pesmi - Cerkev v sedanjem svetn, 30, 1996, str. 56-60 Čs Slabo prepričljiva zbirka, Slovenske ljudske pesmi Pripravila Dušan Cater in Marko Terseglav. Založba Karantanija, Ljubljana 1996, 222 str. - Razgledi, 11.XII. 1996, str. 20-21. O Drago Kunej Trstenke - slowenische Panflöte. - Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich (Graz), 1996, Str. 51-55. Čs Mirko Ramovš Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem - Prekmurje in Porabje, - Ljubljana, Založba Kres. 1996, 318 str,, fotografije, kinetogratm, notni zapisi. Kz Bruno Ravnikar. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs So se vrteli, da so kar "lampe" ugašale. - Gorenjski glas, i5.XI 1996, str 20 (Spraševala Lea Mencinger). Čs Julij an Strajnsr Improvisation der Glockenspieler in Slowenien. - Improvisation in der Volksmusik der Alpenländer (Innsbruck), 19%, str 119-125. Čs Geige und Geigenmusik in der slowenischen Volkstradition. - Regionale Vo£ks-kulturcn im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich (Graz), 1996, str, 45-50. Čs Marko Terscglav Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU 19%, 256 str. (Zbirka ZRC, 11.) Kz Slovenske ljudske pesmi - Ljubljana, Založba Karamanija 1996, 222 str. (Zbirka Orfcj.) (Soavior,) Kp Das Lokale. Regionale und Nationale in der Volksmusikforschung. - Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien - Österreich (Graz), 1996, str. 13-20. Čz O ljudskem pesništvu. - Slovenske ljudske pesnii (Ljubljana), 1996, str 5-29. (Zbirka Orfej) Čs Etnologija in Unesco. - Glasnik Slovenskega eine loškega društva. 36, 1996, št L str. 23-26. Čs A little known Treasure: Slovene authentic Potk Music. - Slovenija, 10, 1996, št. 3, str 23-26. Čs Matevž Ravnikar - Poženčan. - Enciklopedija Slovenije, 10, 1996. Čs Andrej Dular, Pij, kume moj dragi! Vinogradništvo in vinogradniki v Beti krajini. Novo mesto 1994, 231 str. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996, št. 1, str. 38, O Ljiljana Marks. Veki večni Zagret. Zagrebačke priče i predaje. AGM. Zagreb ¡994, 173 str. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996, št. 1, str. 40. O Rožana Koštial, Ljudske iz šavrinske Istre. (Civ, civ, čiv, sen miken, ma sen živ). Zbirka Devin, Trst ¡996, ¡58 str. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva. 36, 19%, št. 1, str. 41-42. O Monika Krope j. Pravljice in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine, Zbirka ZRC 5, Ljubljana 1995, 280 str. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 36, 1996, SLI, str. 45-46. O Monika Kropej, Pravljice in st\>arnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Stre kije ve zapuščine. Zbirka ZRC ,5, Ljubljana J955, 280 str. - Jezik in slovstvo, 41,1995/96, št. 6, str 335-336.0 Robert Vrčon Die überregionale Einheitlichkeit der Volkmusik im slowenischen Raum. - Regionale Volkskulturen im überregionalen Vergleich: Slowenien ■ Österreich (Gray.), 1996. str. 27. Čs AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ Naško Križnar Ni ko Kure t in slovenski etnografski film. - Etnolog, N. vrsta, marec 1995, it, 5=56, str. 71-102. Čz Vizualne raziskave v etnologiji. - Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni ccntcr SAZU. 1996, 180 str. (Zbirka ZRC, 15.) Kz Slovenski znanstveni film - dileme in obeti. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, (1996), št. 2/3, str. 2-4, Čs Domena avtorjev. - Filmsko gledališče, ZKO Nova Gorica od 15.XI. 1996 do 21.III, 1996. Uvod Naš vsakdanji čas. - Razgledi, 12. VI 1996, str. 18, O Vidcografjja Bogo Grafenauer (1916-1995), oris življenja in dela. - Ljubljana. 1996. Strokovno vodstvo in besedilo dr Darja Mihclič, scenarij, kamera, režija in montaža dr, Naško Križnar, asistent Sašo Kulta rič, Hi8, Betacain, 29 min. Borovo gostilvanje. - Monošter, Slovenska ves 1996. Strokovno vodstvo Nataša Konesiabo, kamera in montaža Naško Križnar, asistent kamere Sašo Kuharič. Hi8, Belacam, 35 min. 44 sek. Demonstracija igranja na paleolitsko piščalko, - Ljubljana 1996, Nastopa ing, Drago Kunej, realizacija Naško Križnar, Hi8, Betacam, 5 min. Drežniški pust. - Drežnica 1996. Kamera in montaža Naško Križnar. Hi8, Betacam. 1 ura 7 min. 39 sek, Gregorjevo v Kropi. - Kropa 1996. Kamera in montaža Naško Križnar. Hi8, Betacam, 10 min, 50 sek, "Majoš" v Gančanih. - Gančani 1991, Kamera in montaža Naško Križnar, asistent kamere Sašo Kuharič, U-matic, Betacam, 41 nun, 28 sek. Peka božičnega kruha. - Ljubljana, Celovec (V sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik). 1996. Strokovno vodstvo Marija Makarovič, realizacija Naško Križnar, asistent kamere Sašo Kuharič, Hi8, Betacam. 29 min Zbijanje pirhov v Mirna. - Miren pri Gorici 1991, Kamera in montaža Naško Križnar. asistent kamere Sašo Kuharič. U-matic. Betacam, 29 min. 33 sek. PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENOTA Krištof Oftir-Sedej Lotusova ozimnica. - Monitor, 6, 19%. št. L Infos '95 v znamenju slovenskih Oken in Interneta. - Monitor. 6, 1996, št- l Eppursi muove. - Monitor. 6, 1996, št. 2. Slovenski IVord 6 za Windows, - Monitor. 6, 1996, št. 2. C+ + za velike in male - Monitor. 6, 1996, St. 2. Excel .1 za vsakogar. - Monitor, 6, 1996, Si. 2. Enajsta šola fizike. - PC&Mediji, 2. 1996, št. 2. Večpredstavna fizika - Monitor, 6, 1996, št 4 The Impact of Mass Tourism on Cultural Resources on Central Dalmatian Islands. - GIS Frontiers in Business and Science (Brno), 1996, 34-45, (Soavtor.) Navidezna fizika II. - PC&Mediji, 2, 1996, Št. 3. Slovenija, odkod lepote tvoje?. - Monitor. 6. 1996, št. 5. Hitri vodiči založbe Desk. - Monitor, 6, 1996, št. 5. Nadgradimo znanje za Windows 95. - Monitor, 6, 1996, št 5 Uporaba radarskih satelitskih posnetkov v prostorskih znanostih. - Geodetski vest-nik, 40, 1996, Št. 1. str. 27-35. (Soavtor.) Za računalnikovim krmilom. - Monitor, 6, 1996, Št 6. Prva pomoč. - Monitor, 6, 1996. SI. 6. P hot o Works- 95. - Monitor, 6, 1996, št, 6, From Scientific Research Projects to Local Decision Makers Education. - The European Co-operation Network for Education and Research in Land Information Systems (Varšava), 1996, str. 9.3-102. (Soavtor.) Satelitski posnetki v arheoloških prostorskih raziskavah. - Uporaba vesoljskih tehnologij (Radovljica), 1996. str. 306-312. (Soavtor.) Environmental Monitoring in Central Dalmatia. - International Archives of Photo-grammetry and Remote Sensing (Vienna). 31, 1996. B 7, str. 563-567. (Soavtor.) Deskman/2. - Monitor, 6, 1996, št. 7/8. Calamus 95. - Monitor, 6, 1996, št. 7/8. Na nebotičnik,.. - ScyScraper Desktop Manager for OS/2- - Monitor, 6, St, 9. 1996. Pisarna v spletnem morju - Microsoft Internet Asssistants. - Monitor, 6, 1996, Št 9. iBMova čarovnija. - Monitor, 6, 1996, št. 9. Mastering OS/2 Warp - The OS/2 Warp Bible. - Monitor, 6, 1996, št. 10. OS/2 Warp. - Monitor, 6, 1996, št. 10. AutoCAD 13. - Monitor. 6, 1996, št. 10. Erozijski model otoka Brača - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 19951996 (Ljubljana), 1996, str. 152-156. (Soavtor.) Hoffman, Paul: Vse o Internetu m World Wide Webu. - Ljubljana, Pasadena. 1996, XII, 203 str. Prevod. Ainsley Robert: Matematični blefsikon - Ljubljana, Co Libri. 1996, 86 sir. (Zbirka blefsikonov.) (Soprevajalec.) Prevod Weverka, Peter Word for Windows 95 za telebane. - Ljubljana, Pasadena, 1996, 249 str Prevod Tomaž Podob nikar Nekoč Saba, danes Jemen. - Slovenec. 13.11.1996, str. 20. Reportaže V zeleni dolini Arabije. - Slovenec. 20.11.1996. str. 20. Reportaže Stanje okolja. Predlog poročila o stanju okolja ¡995 - EPA 1378 -. - Poročevalec državnega zbora Republike Slovenije, 29.11,1996, str. 42-45, 47, Izdelava kart Jemenska dvojčka Šibam in Kavkaban. Arabsko popotovanje. - Slovenec, 4.III. 1996, sir. 17, Reportaže Jemen - Od Rdečega morja do puščave ar Rub al Kitali - Geografski obzornik, 43, 1996. 43, št. 1, str 4-9 + naslovnica. Od nekdaj poseljeni jemenski tritisočki. Bližnjevzhodni zapiski: Diabal Sabir. - Slovenec, 19.111,1996, str, 20. Reportaže Safari ob Rdečem morju. Bližnjevzhodni zapiski. - Slovenec, 26.111.1996, str 20. Reportaže Emona pod Vezuvom? • Glasbena mladina. 26, 1996, št. 5, str, 2, {Od tod in tam.) Jemen - Starodavni Zabid. Bližnjevzhodni Zapiski. - Slovenec. 2.1 V 1996, Str 20. Reportaže Zelene terase Manahe. Bližnjevzhodni zapiski. - Slovenec, 15.1 V. 1996, str. Ï7. Reportaže The Impact of Mass Tourism on Cul tura! Resources on the Central Dalmatian Islands. - Conférence GIS Fronliers in Business and Science ( Brno), 1996, str, 34-45. (SoavtOT.) San a - najlepše mesto na svetu. Bližnjevzhodni zapiski. - Slovenec. 25. IV. 1996, str 16 Reportaže Uporaba radarskih satelitskih posnetkov v prostorskih znanostih. - Geodetski vestnik, 40. 1996. ft, 1, str. 27-35 (Soavtor.) Rot na jemenske vulkančke. Bližnjevzhodni zapiski. - Slovenec, 6.VI.1996, str. 16. Reportaže Jemen: mocca ali kal? Bližnjevzhodni zapiski. - Slovenec, 13,VI, 1996. str. 16. Reportaže From Scientific Research Project to Local Décision Makers Education. - Européen Land Information Systems (Varšava), 1996, str. 93-102. (Soavtor.) Environmental Monitoring m Central Dalmatia. - International Archives of Photo-grammclry and Remote Sens ing (Vicnna), 31, 1996, B 7, str. 563-567 (Soavtor) \Ja zelenih terasah Manakhe. Jemen (!). - Delo, 12. VIII, 1996, str. 6. Reportaže Vsa družina v eni hiši. Jemen (2). - Delo. 13, Vili. 1996. str. Reportaže V Sabejskem kraljestvu. Jemen (3). - Delo, 14. Vili 1996, str. 16. Reportaže Obisk pri kralju Salomonu. Jemen (4j - Delo, 16. VI11.1996, str. Reportaže Avstralija - odmaknjeni outback. - Geografski obzornik, 43, 1996, št. 2. sir. 13-19, Kristusovi časi. Sana - mesto, ki ga je zgradil Noetov sin ponuja kup radosti. - Nedeljski dnevnik, 8.DC.1996, str. 49. Erozijski model otoka Brača. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 19951996 (Ljubljana). 1996. str 152-156. (Soavtor.) Zoran Stan čir GIS application to régional analysis: the case study of the island of Hvar, -Ponatis: Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 1996, (Soavtor.) The Impact of Mass Tourism on Cultural Resources on the Central Dalmatian Islands. - Conference GIS Frontiers in Business and Science (Brno), 19%, str. 34-45. (Soavtor.) Uporaba radarskih satelitskih posnetkov v prostorskih znanostih. - Geodetski vest-nik, 40, 1996, št. l,str. 27-35. (Scavtor.) From Scientific Research Project to Local Decision Makers Education. - European Land Information Systems (Varšava), 1996. str 93-102. (Soavtor ) Environmental Monitoring in Central Dalmatia. - International Archives of Photo-grammctrv and Remote Sensing (Vienna), 31, 1996, B 7, str. 563-567. (Soavtor.) Satelitski posnetki v arheoloških prostorskih raziskavah, - Uporaba vesoljskih teluiologij (Radovljica), 1996. str. 306-312. (Soavtor.) Erozijski mode! otoka Brača. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 19951996 (Ljubljana), 1996, str. 152-156. (Soavtor.) GIS based analysis of the population trends on the island of Brač in Central Dalmatia. - Proceedings of the Xll Internatinal Congress of Prehistoric and Protohistoric Sciences (Forli). 1. 1996, str. 169-183 (Soavtor.) Poskus uporabe GIS v raziskavah Slovenskih dijalektov. - Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1995-1996 (Ljubljana), 1996, str. 157-159. GIS in archaeological landscape studies: 'Traps of unawary. - Anthropology, Space, and Geographic Information Systems (Oxford), 1996, str. 132-154. (Soavtor.) Review of the U1SPP meeting in Forli, Italy, September 8-14, 1996. - Arcliaco-logical Computing Newsletter, 1996, it. 46, str, 9-10. Podatkovne zbirke ZRC SAZU postajajo vse dostopnejše. - Delo, 5. VI. 1996, str. 10. (Znanost.) Venetoslovenstvo - deset let pozneje. - Raziskovalec, 26, 1996, št. 2. str. 33-34. Arheologija in geodezija. - Delo, 20, XI, 1996, str. 12. (Znanost.) Borut Tel ban Pomen osebnih imen v papuonovogvinejski vasici. - Tiaditiones, 24, 1996. str 387397, The anthropologies of emotion and sickness. - An Ihropological Notebooks, 1. 1996, št. 1, str. 40-63. Roger Martin Keesing. - Anthropological Notebooks, 1, 1996, št. i, str. 70-72, The Basel Conference of the European Society of Oceanists (ESO December 15 -17, 1994). - Anthropological Notebooks, 1, 1996. Št l, str. 104-108. Other intentions: cultural contexts and the attribution of inner states. - Filozofski vestnik, 17, 1996. št. I. str, 205-209. Andrew Strathern, Landmarks: reflections on anthropology. - Oceania, 67, 1996. Št. I, str. 78-79. O Hierarchy of social institutions in a Sepik society. - Manchester Papers in Social Anthropology (Manchester), 4. 1996, str. 1-29. Multiple Identities. ■ Ljubljana, Društvo antropologov Slovenije. 1996. 155 str (Anthropological Notebooks, 2/1.) Ks-u Introduction: the mystery of identity. - Multiple Identities (Ljubljana), 1996, sir. 526. (Anthropological Notebooks, 2, 1996, St. 1.) Knjižna ocena Michael Keith and Steve Pile (eds), Place and the politics of identity. - Multiple Identities (Ljubljana), 1996, sir. 150-153. (Anthropological Notebooks, 2, 1996, SL 1.) IMENSKO KAZALO ČLANOV SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI A AndolSek-Jeras Lidija 7, 9; 36, 11», 119, 122, 128, 13 L 132, 135, 138, 139, 150,156,200, 201,223 Andric Wo 81 Apostolski Mihailo 81 B Baj et Anton 81 Bajt Aleksander 7, 17, 119, 128, 138, 141, 142, 155,202 Balenovič Krc&miir 8, 28, 214 Barton Derek Harold Richard 8, 28,214 Bait oš Milan 81 Balis Janez 7, 13, 36,42, 113, 119, 123, 128, 133, 135, 136, 138, 143, 153, 156, 185, 199, 201,223 Bedjanič Mirko 81 Beier Friedrich-Karl 8, 19, 155,204 Belič Aleksandar 81 Bcnac Alojz 81 Benhart František 8, 35, 221 Berkopec Oton 81 Bernik France 7, 9, 12, 21, 42, 103, 117, 118, 119, 120, 126, 129. 130, 131, 113, 135, 136, 138, 139, 156, 178, 199, 200, 201, 206, 235, 247, 280, 281,283,284,374 Bcniik Janez 7, 33, 43, 119, 128, 133, 138, 156,219 Bevk France 81 Bezlaj France 81, 129, 133, 159 Blinc Roben 7, 9, 12, 25, 78, 117, 119, 121, 122, 123, 126, 128, 133, 135. 136, 138, 140. 156, 199,201,210 Bogdanovic Milan 81 Bole Jože 81, 120, 129, 147, 181, 409 BorisevlČ Nikolaj A, 8, 28. 214 BorSnik Mar] a 82 Brajdič Ivan 8, 35, 221 Brajkovič Vladislav 82 Bratos Savu 8, 28, 155,214 Bratož Rajko 7, 9, 19, 43, 119, 128, 138, 145, 146, 156, 163, 184, 201, 203, 234 Bravmtar Matija 82 Brecdj Bogdan 82 Breznik Anion 82,160 Brodiir Srečko 82 Broz-Tito Josip 82 Brzin Miroslav 7, 9, 37, 119, 123, 128, 138,151,223 Bujas Zoran 8, 19, 204 Butozan Vaso 82 C Cankar Izidor 82 Cevc Emilijan 7, 17, 119, 128, 135, 138, 144, 145, 184,202,235,236 Cigoj Stojan 82 (Jilensek Johann 8, 35, 221 Couper Benry R. jr, 8, 23, 155, 208 Cvetko Dragotin 82. 129 e Camo Edhem 83, 112, 118, 139,200 Čeleinik Franc 83,149 Ccniigoj Avgust 83 Čop Bojan 83, 129 Čubrilovič Vaša 83 D Deanovič Mirko 83 Demus Ottu 83 Despii Aleksandar 8,28, 214 Dimitrijevič Milan 8,38, 155,225 Djordjevič Jovan 83 Dj unije v Brani slav 83, 130 Djuriiic Ilija 83 Dolar Davorin 7, 25, 119, 12S, 138, 155, 156,211 Dolenc Metod 84 Dolenc Vinko V. 7, 37, 128, 131. 133, 223 Dolinar Lojze 84 Drovenik Matija 7, 9, 13, 30, 117, 119. 121, 126, 127, 128, 135, 136, 138, 140, 143, 156, 175, 199, 201, 216, 231 Drujan Boris 84 Dyggve Ejnar 84 F Fajfar Peter 1, 9, 25, 45, 119, 128, i 31, 135, 138, 156, 201,211 Feil An io I d 8, 19,204 FeTluga Dušan 7, 38, 45, 46, 47, 119, 128. 138, 139, 149, 156, 224 Fcttich Janez 37,47, 119, 128, 138, 155, 156, 224 Finžgar Alojzij 84, 129 Fmžgar Fran Šaleški 43, 84,283 Fisclier Kurt von 8, i9, 204 Flakcr Aleksaiular 8,23,209 Flotzinger Rudolf 8, 20, 204 Fraotiliiiu Aldo 84 Frangeš Ivo 8, 23, 209 Fučič Branko 8, 20, 205 G Gabrovcc Stane 7, 17,47, 119, 128, 13S, 175,202,234,235 Gams Ivan 7, 30, 48, 119, 128, 133, 138, 142, 156, 181, 188,216,237,306 Gantar Kajetan 1, 21, 48, 119, 126, 128, 129, 133, 138, 144, 151, 156, 200, 208 Gaspari Miiksim 84 Gavazzi Milnvan 84 Cierškovič Leon 84, 129 Gestrin I-erdo 7, 17, 49, 119, 128, 138, 155,183, 188,202,231,268 Giescmaiui Gerhard 8,23, 179,209 Gligorič Veli bor 84 Globevnik Josip 7, 25,49, 119, 128, 138, 211,237 Gogala Matija 7, 31, 49, 50, 106, 119, 128,217 Golia Pavel 85 Golič Ljubo 7, 25, 44, 50, 51, 119, 128, 136, 138,211 Goričar Jože 13,85 Gusar Peter 7, 26, 119, 128, 131, 138, 211 Grabcc Igor 1, 27, 119, 128, 138, 213 Grad Anton 85 Gradnik Alojz 85 Grafenauer Bogo 85, 120, 129, 172, 183, 191,242, 369, 370 Grafenau« Ivan 85 GrafenaueT Stanku 7, 30, 119, 128,216 Grde nič Drago 8, 29, 214 Grickat-Radulovic Irena 8, 24, 209 Grošelj Milan K5 GuSič Branimir S5 Gyergyek Ludvik 7, 26, 51, 119, 128, 138.211 II Nadži Dušan 7,26, 119, 12R, 131, 138, 155.212 Iiadži Jovan 85 Hahn Erwin Louis 8, 29, 155,214 Hajdin Nikola 8,29,214 Handke PdCT 8, 35, 221 Hauptman Ljudmil 85 Hegedušic Krsto S6 Herak Milan 8, 32,218 Hieng Andrej 1, 34, 128, 138, 220 Hetlinger Lukas 8, 32, 133, 218 Hribar line 7, 19, 51, 119, 128, 138, 155, 156,203 IIrymyč Vil 8, 35, 221 1 Ibrovac Miodrag 86 □eSič Svctozar 48, 86 Ingolič Anton 86 Ivič Milka 8, 24,209 Ivit Pavle 8,24, 209 J Jakac Božidar 86 Jakopič Riliard 86 Jakopin Franu7,21,52,54,111,119,128, 132, 146, 155, 156, 158, 176, 178, 179, 206, 232, 242, 243, 244, 252 Jama Matija 86 Jančar Drago 7, 34, l J 9, 122, 128, L 32, 138,221 Jemec Andrej 7, 34, 52, 119, 128, 129. 132, 138, 221 JovčiO Dimitrije 86 Jurančič Janko 86 K Kalni Boris 86 Kalin Zdenko 86 Kambič Vinko 7, 37, 46, 118, 119, 128, 131, 138, 139, 149,200,224 Karamata Stevau 8, 32, 155,218 Kardelj Edvard 87 Kenk Roman 87 Kermauner Taras 7, 21, 53, 119, 128, 138, 158, 178,206, 292 Kermavner Dušan 87, 191 Keniel Gabrijel 7,28, 53, 119, 128, 131, 136, 138,213 Kidrič Boris 87 Kidrič France 12, 87 Klopčič Mile 87 Koblar France 87 Koclianskv-Devide Vanda 87 Kogoj Franjo 87 Koncski Blaže 87, 130 Konstantinovic Zoran 8, 24,209 Kordas Marjan 7, 38, 55, 119, 128, 136, 138,155, 224 Korošec Viklor 88 Kos Gojmir Anton 88 Kos Janko 7, 21, 54, 119, 128, 138, 155, 178, 179, 207, 235, 242, 244, 281, 283 Kos Milko 13,88 Košir Alija 88 Kosmač Ciril 88 Kossack Georg 8,20, 205 Kostrcnčič Marko 88 Kovič Kajetan 7, 9, 33, 55, 119, 128, 129,138, 148, 155, 156,201,219 Kozak JuS 88, 283 Kozina Marjan 88 Koželj Venčcslav 88 Kralj Alojz 7, 28, 119, 122, 128, 136, 138, 213 Kranjc Andrej 7,31, 119. 128, 138, 157, 181, 188. 217, 231, 237, 243, 248, 306 Kranjec Miško 88 Kratovec Jože 7, 21, 59, 119, 128, 133, 138, 139, 146, 157, 166, 177, 200, 207 Krašovei; Slane 8 S Kratochvil Josef 83 Kravar Miroslav 8,24,209 Krhek Ivo 89 Kreil Bralko 12, 64, 65, 77, 89, 107, 114,119,128,139, 170,200 Krek Gregor 13,89 Krek Uroš 7, 33,61, 119, 128, 132, 133, 135, 138, 148, 157,219,239 Krctzenbacher Leopold 8, 24,210 Krklcc Gustav 89 Krleža Miroslav 89 Kuhclj Anton 12, »9 Kühn Otlimar 89 Kumhatovii Filip Kalita 89 Kuret Niko 53, S9, 120, 129, 133, 2S8, 381 KuSej Gorazd 13,89 Kušej Rudo 90 Kyovskv Rudi 7, 17, 119, 128, 13S, 155, 202 L Lajovic Anton 90 Lajtha Abel 8,39, 225 Laroche Emmanuel 90 La vrač Ivan 90, 129 Lavrit Božidar 12,90 Lavrin Janko 90 LebiE Lojze 7, 33, 61, 121, 128, 132, 138,219 Leeming Henry S, 24, 177, 179, 210 Lonček Rado L 8, 24, 122, 131, 155, 210 Lipuš Florjan 8, 35,222 Lobe Feliks 90 Logar Janez 90 Logar Valentin 7, 22, 62, 119, 128, 131, 136, 138, 155, 177, 178, 193. 207, 232,233, 242, 244,253, 361, 362 Lorkovič Zdravko R, 32, 218 Lukič Radoinir 8,20, 205 Lukman Franc Ksaver 90 Lunaček Pavel 90 M Ma£ek Jože 7, 9, 30, 62, 128, 129, 136, 148, 149, 157, 201, 216, 231, 273, 366, 367 Maj er Boris 7, 18, 119, 128, 138,202 Maksiniovič Deüanka 90, 129 Mart ¡novit Juraj 8,24, 155,210 Matičetov Milko 7, 23, 110, 128, 138, 208, 236, 239,287, 380 Maličič Janez 8, 35,155,222 MatjagE! Janez 91, 104, 113, 119, 128, 139, 147, 155,200 Maver Ernest 7, 30, 119, 128, 133, 135, 138, 147, 180, 151,216 McLaren Anne 8, 39, 121, 133, 225 Mckuli Esad 91, 130 Mdik Anton 91 Melik Vasilij 7, 19, 100, 119, 128, 138. 155, 185, 190, 191,204,236,242 Menart June/: 7, 33, 128, 220 Merchant Eugene Mylcn 8, 29, 21S Merhar Boris 91 Merkü l'avle 8, 35, 62, 180, 222 Micevski Kiril 8, 32, 155,218 Miliailovit Mihajlo Lj. 8, 29, 215 Mihalič Slavko K, 35, 222 Miheliff France 7, 33, 123, 124, 128, 132, 157, 220 Mihclič Milan 7, 33, 119, 128,220 Milčinski Janez 12,91, 129,132 MilČuiski Lev 7, 37, 119, 122, 128, 132, 136, 138, 155,224 Milič-Emili Joseph S, 39, 155, 225 MinaUi Ivan 7, 34, 119, 128,220 Mlinar Zdravko 7,9, l S,64,119,122,128, 129,131, 138, 145, 157, 201,203 MlinaritJože 7, 19,204,234 Mlinarič Zdravko 146 Mohorovičic Andre 8, 36, 222 Mole Vojeskiv 91, 189 Mora v« Dužan 7,22,109,119,128, 132, 138, 157, 207 Milller Karl Alexander 8, 29, 133, 215 Müller-Karpe Hermann 8,20, 205 Murko Matija 91 Mušič Marjan 91 MuSii Zoran 8, 36, 222 N Nahligal Rajko 12,91 Negovski Vladimir 8, 39, 225 Nejed]y Zdenek 92 Neubauer Robert 92 Neuhauser Rudolf 8, 24,210 Nitseh Kazimiciz 92 Nouga>-rol Jean 92 Novak Franc 7, 37, 119, 128, 136, 138, 224 Novak Grgii 92 O Ocvirk Anton 92 Olszak Waelaw 92 OreSmk Janez 7, 9, 22, 65, 119, 128, 133, 135, 138. 146, 157, 158, 176, 177, 207,231,232 Oitir Karel 92 P Pahor Boris S, 36,222 Panleleev IJiinitar 92, 130 Paternu Boris 7, 22, 119, 128, 155, 157, 207 Pavičevič Branko 8,20, 205 Pavlin Alfonz 92 Pavlov Todor 92 Pavšii Vladimir - Matej Bor 92, 129 Pecsi MartonS, 32,219 Feklenik Janez 7,26, 119, 128, 131, 138, 155, 157,212 Perovic Slobodan 8,20, 205 Persianinov Leonid SemenoviČ 93 Peljerlin Anton 93, 129 Pirjevec Jože 8, 20, 191,205 Pilamic Leonid 93, 117, 138, 141, 142, 143, 145, 199 Plečnik Jože 93 Plemelj Josip 93 Pleničar Mario 7, 30, 65, 119, 128, 138, 180, 181, 217,237,238 Pleterski Janko 7, 18, 66, 119, 128, 132, 136, 138, 166, 185, 191,203 Podrecca Bons 8, 36,222 Pogačnik Jože 7, 23, 67, 119, 128, 133, 136, 138, 139, 157, 208 Poldini Livio 8, 32, 218 Polec Janko 93 Potrč Ivan 93, 129 Povh Bogdan 8, 29 Povh Du5an 215 Prelog Vladimir 8, 29, 155, 215 Pretnar Stojan 7, 18, 119, 128, 138, 203, 237 Prokop Otto 8, 39, 155,226 R Rajičič Stanojlo S, 36,222 Rflkovec Ivan 93 Raminelmever Alfred 93, 120, 130 RamovS Fran 12, 13, 93, 160 Ramovš Primož 7, 34, 67, 119, 122, 128, 133, 135, 136, 138, 148, 155, 157, 165, 166, 170, 199, 201,220 Roiit Zoran 94 Rao Chintamani Nages Ramadiaiidra 8, 29,215 Ravnikar Edvard 94,129 Rebula Alojz S, 36, 122, 132,223 Reclunger Kari Heinz 8, 32, 219 Regen Ivan 94 liigler Jakob 94 Rumpler Helmut 8, 20, 205 Rus Veljko 7, 18, 54, 68, 119, 122, 128, 131, 135, 136, 138, 145,203 S Saeverud I-larald 94 Safar Peter 8,39, 226 Salopek Marijan 94 Sam«; Maks 94 Savii Pavle 94, 130 Seidl Ferdinand 94 Sirotko vič Jakov 8, 20, 206 Skok Petar 94 Slodnjak Anton 95 Sodnik-Zupanc Anica 95 SoVre Anton 95 Spaeal Lojze Luigi 8, 36, 223 StAlberg 149 Stankovič Siniša 95 SUinkowski Jan 8, 29,215 Stanonik Janez 7, 22, 68, 119, 128, 133, 138, 166. 177, 188, 189, 208, 236, 292 Stanovnik Branko 7, 26, 68, 71, 119, 122, 128, 138, 157,212 Stefano vič Dimitrije 8, 20, 206 Stele France 95, 170, 172, 190 Stem Pavel 95 Stevanovič Petar 8, 32, 219 Straus Jože 8,20, 40,41.206 Stupica Gabrijel 95 Supičič Ivo 8,21, 206 Svanc Gunnar Olaf 8, 24,210 Svetina Saša 7, 38, 70, 128, 131, 138, 225 Szentagothai Jänos 95, 130 Š Sašel Jaroslav 95 ŠeTcelj Alojz 7, 31, 71, 119, 126, 128, 13R, 142, 148, 155, 181,217,239 Sidak Jaroslav 95 Skeijane Lucijan Marija 95 Škerlj Milan 95 Škerlj Stanko 96 Šlebinger Janko 96 Snuderl Makso 96 Štampar Andrija 96 ivuklje Lujo 7, 26, 119, 128, 138,212 T 'J'avEar Alois 96 Taväar Igor 96 Taylor Alan Johlt Pejicival 96 Tesniere Luden 96 Ti^ler Miha 7,27, 68, 71, 119, 122. 128, 129, 131, 133, 134, 135, 137, 138, 155, 157, 212 Todorovič Ko st a 96 Tolstoj Nikita Iljič 96, 110, 118, 139, 146, 200, 380 Tomo vič Rajko S, 29,216 ToporiiiČ Jože 7, 23, 65, 72, 119, 128. 146, 155, 159, 176, 177, 179, 208, 233, 252, 258 I rofenik Rudolf 96 Troutelj Jože 7, 37, 72, 119, 128, 129, 133, 138, 151,157, 200, 224 Trslenjak Anton 42, 77, 96, 101, 118, 119, 122, 12», HI, 132, 133, 136, 139, 145, 155, 170,200 TrSar Drago 7,34,74,119,128, 138, 157, 220 TumSek Dragica 7, 31, 119, 126. 128, 129, 133, 135, 138, 190, 217, 232, 238, 249, 327, 328, 329, 330, 403 L Udovic Jože 97 tftiger Fclix 8, 39, 118. ¡33, 155, 159. 200, 226 Ušcničuik Aleš 97, 117, 138, 141, 142, 143,145, 199 V Viivilov Sergej Ivanovič 97 Vavpelič Lado 97 Veber Franc 97, U7, 199, 141, 143, 145 Vidav Ivan 7,27, 74, 119, 128, 131, 138, 212 Vidmar Josip 12, 97, 121, 131 Vidmar Milan 12, 97 Vilfan Sergij 97, 99, 118, 119, 129, 133, 145, 194, 200 Vodovnik Lojze 7, 27, 74, 119, 122, 128, 131, 136, 138, 157, 199,201,213 Volkov Vfctislav Vasiljevič S, 39,226 Vouk Vale 98 VraiuSa Anton 7, 18,76, 119, 128, 138, 143. 145, 203 Vrišer Igor 7, 31,77, 119, 128, 138,217 Vučenov Dimitrije 98 Waugh John S. 8,29,216 Wollman Frank 9 S Wraber Maks 98, 160 Z Zatira vec Franc 7,22, 119, 128, 138, 208 Zajt Dane 7, 35, 128, 138,221 ZáVatla Vilem 98 Ziherl Boris 12, 98 Zlobee Ciril 7, 9, 12, 34, 77, 117, 119, 121, 122, 128. 132, 133, 135, 136, 138, 143, 157, 199,201,220 Zupančič Mitju 7, 31. 119, 128, 138, 155, 157, 159, 160, 180, 181, 218, 238, 289, 332, 334, 337, 340,410 Zupančič Rihanl 98, 141, 142 Zwitter Fran 98, 191 Ž Žckš Boštjan 7, 9, 27, 70, 78, 119, 122, 128, 131, 136. 138, 147, 157, 201, 213,23! Župaučič Andrej O, 7,38, i 19, 128, 132, 138, 155, 158,224 Zupančič Oton 98, 107 VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI L ORGANIZACIJA SAZU 5 Skupščina SAZU. redni, izredni, dopisni člani 7 Organizacija SAZU v letu 1996 9 H. ČLANI 15 Razred za zgodovinske in družbene vede 17 Razred za filološke in literarne vede 21 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede 25 Razred za naravoslovne vede 30 Razred za umetnosti 33 Razred za medicinske vede 36 Popravek 40 Bibliografija nekaterih članov Akademije za leto 1996 42 Umrli člani 79 Sergij Vilfan 99 Anton Trstenjak 101 Janez Matjažič 104 Bratko Kreft 107 Nikita Iljič Tolstoj 110 Edhcm Čamo 112 HI. POROČILO O DELU V LETU 1996 115 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1996 117 Delo skupščine SAZU 119 Razred za zgodovinske in družbene vede 145 Razred za filološke in literarne vede 146 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede 146 Razred za naravoslovne vede 147 Razred za umetnost i 148 Razred za med ici nske vede 14 8 Svet za proučevanje in varstvo okolja 150 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo 150 Medakademijski odbor za proučevanje zoonoz pri ljudeh in živalih 151 Mednarodna izmenjava raziskovalcev 153 Jubileji 155 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja 156 Tiskovne konference 158 Predavanja na SAZU 158 Zaključni račun za leto 1996 164 Biblioteka SAZU 165 IV. PUBLIKACIJE SAZU 173 V. SUMMARV 197 ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTRA SAZU I. ORGANIZACIJA 229 II POROČILO 0 DELU V LETU 1996 241 Poslovni uspeli 241 Založil iška dejavnost 241 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja 243 Tiskovna dejavnost in glavne objave 244 Znanstvena posvetovanja 245 Uredniki znanstvene periodike in zbirk 246 Sodelovanje z visokimi in višjimi Šolami 249 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 251 Inštitut za arheologijo 262 Zgodovinski inštitut Milka Kosa 267 Umemostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta 274 Muzikološki inštitut 276 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 280 Inštitut za slovensko narodopisje 286 Inštitut za izseljenstvo 292 Filozofski inštitut 294 Geografski inštitut 302 Inštitut za raziskovanje krasa 310 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca 326 Biološki inštitut Jovana Hadžija 332 Glasbenonarodopisni inštitut 340 Avdiovizualni laboratorij 347 Prostorsko informacijska enota 350 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1996 354 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU 419 VSEBINA 425 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 47, KNJIGA 1996 Glavni »i odgovorni urednik akad prof. dr. Matija Drovenik Urednik za ZRC SAZU dr, Vojislav Likar Jezikovni pregled za SAZU Jožica Narat-Šrekl Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Preiom Alenka Maček Tisk Tiskarna SkuSek d o. o. v Ljubljani Naklada 17110 izvodov Ljubljana, 1997