st
ud
ia universitatis
he
re
di
ta
ti
letnik 8 
številka 1 
leto 2020
studia universitatis hereditati
Znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine
Letnik 8, številka 1, 2020
Glavna in odgovorna urednica
dr. Zrinka Mileusnić (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper)
Izvršni in tehnični urednik revije, oblikovanje in prelom
dr. Jonatan Vinkler (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper)
Uredniški odbor
dr. Vesna Bikić (Arheološki institut Beograd, SANU), dr. Valentina Brečko Grubar (Fakulteta za humanistične 
študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Jadranka Cergol (Fakulteta za humanistične študije Univerze 
na Primorskem, Koper), dr. Zdravka Hincak (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu), dr. Matej Hriberšek 
(Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Katja Hrobat Virloget (Fakulteta za humanistične študije 
Univerze na Primorskem, Koper), dr. Alenka Janko Spreizer (Fakulteta za humanistične študije Univerze na 
Primorskem, Koper), dr. Petra Kavrečič (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), 
dr. Irena Lazar (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Tea Perinčić (Pomorski 
i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka), dr. Marcello Potocco (Fakulteta za humanistične študije Univerze 
na Primorskem, Koper), dr. Maša Sakara Sučevič (Pokrajinski muzej, Koper), dr. Peter Sekloča (Fakulteta 
za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Alenka Tomaž (Fakulteta za humanistične 
študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Jonatan Vinkler (Fakulteta za humanistične študije Univerze 
na Primorskem, Koper), dr. Jana Volk (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper),  
dr. Paola Visentini (Museo Friulano di Storia Naturale, Udine)
Izdajatelj: Univerza na Primorskem – Založba Univerze na Primorskem 
(za Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem)
© 2020 Založba Univerze na Primorskem
Zanjo: prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica
Titov trg 4
SI-6000 Koper
ISSN 2350-5443 
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.8(1)
studia universitatis hereditati

st
ud
ia universitatis
he
re
di
ta
ti
letnik 8 
številka 1 
leto 2020
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Vsebina/Contents
7
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
 Neža Čebron Lipovec
9 In memoriam Stane Bernik (1938–2019)
 Boris Kavur
13 François Bordes in rojstvo (popolne) tipologije kamnitih orodij 
Francois Bordes and the Birth of the (perfect) Stone Tools Typology
 Andrej Jazbec
31 Poskus branja zgodovine kulturne krajine na Krasu 
An Attempt to read the History of the Karst Cultural Landscape
 Ivana Pandžić and Slaviša Perić
51 Preliminary report of archaeological research at the Kastel site in Banja Luka in 2019
 Mohamed Rihan
63 Two stelae from the Egyptian Museum CG: 22018, 22050
 Andrej Mečulj
79 Helenistični nagrobni steli Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju 
starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu 
The Hellensitic Grave Stelae of Decimus Fulvius Dorotheus in Koper and Pola Orcivia 
in the J. J. Winckelmann Museum in Trieste
 Gregor Pobežin
97 Napis Vergerijev v koprski stolnici – kratka zabeležka in rekonstrukcija napisnega polja 
The Inscription of Vergerii from the Koper Cathedarl: a Short Epigraphic Note with the Reconstruction 
of the Damnatio Memoriae 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
In memoriam Stane Bernik (1938–2019)
Neža Čebron Lipovec 
Univerza na Primorskem, Slovenija 
neza.cl@fhs.upr.si
9
Decembra 2019 se je poslovil Stane Ber-nik, vsestranski intelektualec, umetno-stni in arhitekturni zgodovinar, konser-
vator, kritik, publicist in pedagog, utemeljitelj 
tako slovenske likovne kritike kot konservator-
stva.
Rodil se je v Prizrenu, osnovno šolo obiskov-
al v Sarajevu, nato pa se šolal v Ljubljani. Študiral 
je arhitekturo, a se nato prepisal na umetnostno 
zgodovino, kjer je leta 1964 pri profesorju dr. Na-
cetu Šumiju diplomiral z raziskavo o urbanizmu 
Kopra, Izole in Pirana, ki je leta 1968 izšla kot 
monografija Organizem slovenskih obmorskih 
mest – Koper, Izola, Piran. Doktoriral je nato 
1989 z nalogo »Izhodišča sodobne slovenske ar-
hitekture«. A Stane Bernik je svojo intelektual-
no širino in prodornost pokazal že od zgodnjih 
šestdesetih let dalje. Bil je ustanovitelj in dol-
goletni urednik revije Sinteza (1964-1994), ki je 
združevala vsa področja likovnega ustvarjanja – 
od klasičnih področij (slikarstvo, kiparstvo, ar-
hitektura) do tedaj novih področij (fotografija in 
oblikovanje). Revija, ki je obravnavala najsodo-
bnejše teme in pereča raziskovalna ter družbe-
na vprašanja, je gostila raznolike in ugledne pi-
sce, s svojimi povzetki v angleščini in francoščini 
pa je to vedenje suvereno prenašala v mednarod-
ni prostor; tako je postala eden temeljev razvoja 
in promocije slovenske likovne umetnosti tako v 
Jugoslaviji kot izven nje. S svojimi prispevki pa je 
Bernik postavil standard kritiškemu delu.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je z raz-
iskovalnim, s kuratorskim in publicističnim de-
lom slovensko sodobno umetnost postavil na 
enakovredno mesto ostalim obdobjem. Ob knji-
gi Novejša slovenska arhitektura (1968) je refe-
renčno delo Slovenska arhitektura, urbanizem, 
oblikovanje in fotografija (1979), nastalo ob pre-
lomni razstavi »Slovenska umetnost 1945–
1979«, slednja je za vsa nadaljnja desetletja pred-
stavljala temeljno referenco. Leta 2004 je objavil 
monografijo Slovenska arhitektura 20. stoletja, 
kjer je združil številne izsledke iz različnih član-
kov v »Sintezi« ter s katalogom podprl 114 iz-
branih reprezentativnih objektov. Kljub nekate-
rim kritikam to delo do danes ni bilo presežno 
in ostaja temeljna referenca. Ob mednarodnem 
udejstvovanju v AICA (Association Internatio-
nale de Critiques de'Art) in CIHA (Comité In-
ternational d'Histoire de l'Art) je za slovenski 
prostor pomemben Bernikov angažma pri or-
ganiziranju slovenske delovne skupine za zašči-
to modernistične arhitekture DOCOMOMO 
(Documentation and Conservation of the Modern 
Movement), ki je danes plodna platforma valori-
zacije in reševanja tega dragocenega korpusa ar-
hitekture. 
Drugo vplivno področje Bernikovega 
udejstvovanja sta bila oblikovanje in fotografija, 
ki se jima je posvečal v profesorskem delu od Sa-
rajeva (1974) do Ljubljane. Na ljubljanski Aka-
demiji za likovno umetnost in oblikovanje je od 
leta 1984 dalje vodil katedro za razvoj in teori-
jo oblikovanja, slednjič pa postal tudi njen de-
kan. Na področju oblikovanja je sodeloval pri 
razstavah in promociji izdelkov (Mächtigov ki-
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)9-11
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
10
osk S-67, Kogojev počivalnik) ter dosegel, da je 
oblikovanje dobilo enakovredno mesto med na-
grajenimi področji v okviru Prešernovih nagrad. 
Dolgoletno kritiško delo na področju fotografi-
je je strnil s sodelovanjem pri pregledni razsta-
vi »150 let slovenske fotografije«. Bernik je bil 
avtor številnih monografij in predstavitev ume-
tnikov in arhitektov (mednje sodijo Silvester 
Komel, Jože Spacal, skupina Kras in Vojteh Rav-
nikar, Miloš Bonča, Milan Mihelič, Ivan Picelj, 
Bernard Bernardi, Zlatko Ugljen, Tomaž Krži-
šnik, Matjaž Vipotnik idr.). Bil je predsednik 
Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 
ter urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, 
ki mu je v času svojega urednikovanja dal novo 
podobo in nove vsebine. 
Neprecenljive pa so njegove zasluge za ra-
zvoj slovenskega konservatorstva, posebej na ob-
močju obmorskega dela Slovenije. Temeljno delo 
je postavil s svojo diplomsko nalogo o urbaniz-
mu treh slovenskih obmorskih mest, ki je nas-
tala leta 1964, a je kot monografija izšla šele leta 
1968. To je bil čas velikih premikov v urbaniz-
mu »slovenske obale«, saj je ravno leta 1963 iz-
šel Regionalni plan slovenske obale, ki je vključe-
val tudi leta 1959 zasnovani načrt za Koper, šele 
leta 1964 pa je post festum nastal tudi asanacij-
ski načrt za Koper, ki naj bi bil izhodišče slednje-
mu. Bil je to čas hegemonije takrat najvplivnejše-
ga »obalnega« arhitekta Eda Mihevca, ki je bil 
od konca petdesetih let dirigent urbanističnega 
razvoja obalnega pasu slovenskega dela Istre. Mi-
hevc in sodelavci so za obmorska mesta načrto-
vali novo podobo v času, ko je to območje do-
življalo temeljno narodnostno-demografsko in 
politično-ekonomsko metamorfozo. Preobliko-
vanje srednjeveško-baročnih beneških mestec 
v slovenska socialistična mesta je bilo izvedeno 
z radikalnimi rezi: predvsem Koper naj bi dobil 
moderno podobo z nizom novodobnega obzidja 
iz stolpnic okoli mestnega jedra. Jedro pa bi bilo, 
z izjemo glavnega križa ulic, povsem na novo po-
zidano. Velikopotezni in rušilni načrt bi bil lah-
ko izveden do konca, če ne bi prav po zaslugi Sta-
neta Bernika doživel javne in utemeljene kritike. 
Bernik je kot urednik Sinteze julija 1966 v Kopru 
organiziral javno tribuno, kjer so nekateri avtorji 
načrta na eni strani ter kritiki na drugi razprav-
ljali o problematiki modernih načrtov za Koper. 
Vsebina tega javnega posveta je bila objavljena v 
Sintezi leta 1967 in še danes priča o lucidni in 
na celostnem razumevanju utemeljeni Berniko-
vi kritiki Mihevčevega urbanizma ter odnosa do 
ambientalne dediščine v starih mestnih jedrih. 
V monografiji Organizem slovenskih obmorskih 
mest – Koper, Izola, Piran, ki je torej izšla leto 
kasneje (1968), je Bernik Mihevčev urbanizem in 
novogradnje označil kot »stolpničarstvo« v vlo-
gi »ohranitve nekdanje ritmizirane koprske ve-
dute«, ki pa predstavlja »romantično nedonoše-
no izpoved«. Avtorjem urbanističnih načrtov je 
očital nepoznavanje in nerazumevanje konkret-
nega urbanega prostora. Trdil je, da so Mihevče-
vi posegi historično mestno tkivo negirali in 
»postavili na glavo prispevek sodobnega časa«. 
Bernikova knjiga je še danes, več kot pol stole-
tja kasneje, temeljno in referenčno delo, ki do 
današnjih dni ni bilo preseženo. Z analizo urba-
ne morfologije treh mest je Bernik ustvaril ne le 
prvo slovensko celostno besedilo o novopripoje-
nem območju Istre, temveč je postavil jasen me-
todološki okvir, kako celovito obravnavati urba-
ne aglomerate in ohranjati njihove arhitekturne 
in ambientalne vrednosti.
Vsled zaustavitve gradnje novega Kopra po 
Mihevčevih načrtih in pod vplivom Bernikove 
knjige je v začetku sedemdesetih let 20. stolet-
ja koprski urbanizem dobil povsem nove usmer-
itve, saj je novi Valorizacijski načrt za Koper leta 
1971 pripravil prav Stane Bernik s sodelavci. Nji-
hovo delo je v naslednjem desetletju (leta 1987) 
pripeljalo do razglasitve koprskega mestnega je-
dra kot spomenika naselbinske dediščine. Poleg 
analize Kopra je Bernik oblikoval tudi sorodni 
temeljni monografiji za Črnomelj in Kočevje, ki 
sta služili neposredno kot izhodišče za konser-
vatorsko valorizacijo in prenovo. V svojem kon-
servatorskem poslanstvu ohranjanja mest pa je 
Bernik pomembno prispeval tudi k valorizaciji 
Izole, ko je konec sedemdesetih let sodeloval pri 
metodološko izjemno sodobnem in interdisci-
plinarnem projektu evidentiranja in vrednoten-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
in
 m
em
o
r
ia
m
 s
ta
n
e 
be
r
n
ik
 (1
93
8-
20
19
)
11
ja dediščine Izole, ki so ga skupaj izvedli arhitek-
ti in etnologi. 
In nenazadnje, Bernikova zasluga je, da se 
je ohranila Plečnikova hiša v Ljubljani in njena 
dediščina. Za svoje konservatorske zasluge je leta 
2016 prejel Steletovo nagrado, Sonja Ana Hoyer 
pa ga je upravičeno poimenovala za prvega kon-
servatorja slovenskih obmorskih mest.
Univerza na Primorskem si šteje v veliko 
čast, da je bil ob njegovi 80-letnici, novembra 
2018, na Fakulteti za humanistične študije in v 
soorganizaciji Slovenskega umetnostnozgodo-
vinskega društva organiziran mednarodni sim-
pozij »Umetnost in arhitektura istrskih mest«, 
kjer je predaval tudi Stane Bernik sam. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Le malo arheologov je v drugi polovici dvajsetega stoletja tako vplivalo na razvoj metodologije arheo-
loškega dela ter interpretacije prazgodovine kot François Bordes. Na eni strani je sicer pomembna nje-
gova raziskovalna usmeritev v izboljšanje terenskih tehnik raziskav, predvsem pa je revolucionarna nje-
gova standardizacija tipoloških opisov kamnitih orodij oziroma razvoj statističnih metod za primerjavo 
rezultatov analiz iz posameznih kontekstov. Prav na osnovi njegovega dela razumemo, da je potrebno 
opazovati dva vidika variabilnosti arheoloških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih oro-
dij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih pogostnostih tipih orodij med različnimi plastmi ozi-
roma najdišči. Danes, ko so številne njegove interpretacije zastarele oziroma neustrezne, se moramo 
zavedati kontekstov, v katerih so nastale, ter raziskovalnih vprašanj, na katera so pomagale odgovoriti.
Ključne besede: stara kamena doba, kamnita orodja, tipologija orodij, tehnologija izdelave orodij, zgodo-
vina arheologije
Few archaeologists in the second half of the twentieth century influenced the development of the meth-
odology of archaeological work and the interpretation of prehistory as much as François Bordes. On 
the one hand, his research orientation towards the improvement of field research techniques is impor-
tant, but above all his standardization of typological descriptions of stone tools and the development of 
statistical methods for comparing the results of analyzes from individual contexts are revolutionary. It is 
on the basis of his work that we understand the need to observe two aspects of the variability of archae-
ological records - formal typological variability of stone tools within the context and the variability in 
the relative frequencies of these types of tools between different layers or sites. Today, when many of his 
interpretations are outdated or inadequate, we need to be aware of the contexts in which they arose and 
the research questions they helped answer.
Keywords: Palaeolithic, stone tools, tool typology, technology of tool production, history of archaeol-
ogy
François Bordes in rojstvo (popolne) tipologije kamnitih orodij 
Francois Bordes and the Birth of the (perfect) Stone Tools 
Typology
Boris Kavur 
Univerza na Primorskem, Slovenija 
boris.kavur@upr.si
13
Uvod, dolg skoraj stoletje
Razmišljujoč o starokamenodobni arheo-logiji ne smemo pozabiti, da srednji pa-leolitik ne predstavlja kulturnega obdob-
ja v arheološki sistematiki materialnih ostankov 
hominidov, ki so čakali, da bi postali moderni, 
ampak je širok in variabilen pojav – tako v času, 
prostoru kot tudi v različnih okoljih (Kuhn 1995, 
5). Prav zaradi svoje kompleksnosti je desetletja 
predstavljal eno izmed področij raziskav, na ka-
terem so se oblikovale in falsificirale velike teo-
rije, ki so zaznamovale arheologijo druge polovi-
ce prejšnjega stoletja, pravzaprav predstavlja prav 
tisto področje, na katerem sta bili rojeni tako so-
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)13-30
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
14
dobna kamenodobna arheologija kot tudi teore-
tična arheologija.
Ker do sredine 19. stoletja ni bilo razisko-
valne metodologije oziroma arheološke teorije 
(oziroma sploh ni bilo prazgodovinske arheolo-
gije kot take), ki bi omogočala opisovanje kamni-
tih orodij onkraj lapidarnih etnografskih para-
lel in funkcionalnih hipotez, postavljenih na 
osnovi njihove oblike, so kulturne delitve mlaj-
šega pleistocena, oziroma najdišč, temeljile pred-
vsem na analizah favnističnih ostankov. Tako je 
prelomni interpretacijski okvir leta 1869 ustva-
ril Gabriel de Mortillet, ko je po paleontolo-
ških shemah Edouarda Larteta opisal franco-
ski paleolitik – njegov opis je prvi temeljil samo 
na stratigrafskih opazovanjih in opisovanjih ar-
heoloških ostankov. Po najdišču iz vasi Peyzac-
-le-Moustier v doline reke Vézère je obdobje po-
imenoval »Epoque de le Moustier« in ga uvrstil 
med acheuléen in solutréen (Dibble in Rolland 
1992, 2). Nekaj let kasneje, leta 1883, je v pojasni-
lu kot moustérienske opredelil vse tiste kamni-
te industrije, ki so podobne najdbam z najdišča 
Le Moustier ter imajo kamnita orodja večinoma 
izdelana na odbitkih (Beyries 1987, 5). Ločil jih 
je od prejšnjih obdobij chelléena in acheuléena 
zaradi odsotnosti predhodno najprepoznavnej-
ših oblik orodij, to je pestnjakov. Mlajša obdobja 
pa je ločil predvsem zaradi boljše obdelave orodij 
iz kamna ter izdelave orodij iz kosti. Za obdob-
je naj bi bile po njegovi delitvi značilni enostran-
sko obdelane moustérienske konice, strgala in 
pestnjaki, ki pa naj bi bili tanjši od staropaleolit-
skih (Binford in Binford 1983, 71). De Mortille-
tov pregled je tako podajal enolinijsko razvojno 
shemo tehnologije oziroma človeške kulture sko-
zi kvartar (Dibble in Lenoir 1995a, 8), poglavitno 
novost pa so predstavljala njegova sistematična 
opazovanja fizičnih in tehnoloških lastnosti ka-
menih orodij. S slednjimi je v arheologijo jasno 
uvedel koncepte arheološke tipologije ter kultur-
nozgodovinskih interpretacij, utemeljenih na ti-
poloških opazovanjih. Ko pa je s povečanjem ko-
ličine poznanih najdb na koncu prejšnjega in v 
začetku tega stoletja zazdelo, da so srednjepaleo-
litske industrije dokaj homogene po vsej Evropi, 
se je povsod prevzela francoska kulturna (in tudi 
tipološka) terminologija (Beyries 1987, 5).
Po de Mortilletu je prve poskuse sistemati-
ke opisovanja (in razlaganja) moustériena v Fran-
ciji v začetku tega stoletja objavil Victor Com-
mont, ki je raziskoval paleolitik pokrajine ob 
reki Sommi v severni Franciji. Na osnovi svo-
jih opazovanj rečnih teras in puhlic ter tedaj po-
znane in popularne sheme alpskih poledenitev 
je sestavil kronološki sistem razvoja francoske-
ga moustériena. Definiral je obstoj »toplodob-
nega« moustériena, ki ga je zaznamovala pri-
sotnost toplodobne favne in ki naj bi obstajal v 
zadnjem interglacialu (moustérien à faune cha-
ude). Temu naj bi sledil starejši moustérien (mo-
ustérien ancien), za katerega naj bi bili značilni 
veliki levallois odbitki, trikotni pestnjaki, strgala 
in orodja z izjedo. Temu naj bi sledil srednji mo-
ustérien (moustérien moyen) z daljšimi in tanjši-
mi odbitki levallois, vseboval pa naj bi tudi red-
ke pestnjake ter veliko strgal. Najmlajši pa naj bi 
bil mlajši moustérien (moustérien supérieur), ki 
naj bi vseboval še tanjše in daljše odbitke levallo-
is, prav tako pa naj bi vseboval več strgal (pred-
vsem strgala s stopnjevito školjkasto retušo), ven-
dar nobenih pestnjakov (Tuffreau idr. 1981, 294). 
Njegova shema delitve je bila še vedno zasidra-
na v starejših geoloških konceptih, ki so namesto 
variabilnosti predvidevali enolinijski razvoj od 
starejšega do mlajšega paleolitika (Dibble in Ro-
lland 1992, 2; Dibble in Lenoir 1995a, 9), vendar 
pa je pokazal visoko stopnjo razumevanja oziro-
ma upoštevanja tehnološke in tipološke speci-
fike kamnitih orodij. Kljub zagonu kulturnega 
evolucionizma v začetku 20. stoletja so s koncem 
Commontovega delovanja prav tako zamrle ide-
je o linearnem razvoju kamenih orodij.
Kmalu po Commontovih objavah in v 
duhu evolucionistične teorije abbéja Henryja 
Breuila je Denis Peyrony podal teorijo o obsto-
ju dveh istočasnih orodnih tradicij znotraj mo-
ustériena – različni glede na tipologijo kamnitih 
orodij naj bi predstavljali izdelke dveh paralel-
nih rodov (Bordes 1950b, 394). Definiral je kla-
sični (tipični) moustérien, ki naj bi vseboval 
mnogo strgal in moustérienskih konic ter mo-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
15
ustérien z acheuléensko tradicijo, ki naj bi vse-
boval pestnjake in nože s hrbtom (Beyries 1987, 
6). Predvsem pri slednjih je povezal orodne tipe, 
za katere je že leta 1910 Gaston Lalanne ugoto-
vil, da se v orodnih inventarjih nahajajo skupaj. 
Sočasnost teh dveh tradicij je dokazoval s sočas-
nostjo favne na najdiščih Le Moustier in La Fer-
rassie, ki pa sta imeli izrazito različna kamnita 
orodja (Mellars 1969, 141).
Kasneje je v svojih delih Peyrony idejo o 
dveh vzporednih orodnih tradicijah ter dveh ro-
dovih razširil tudi na mlajši paleolitik – na au-
rignacien in spodnji perigordien, ki naj bi bila 
izdelka dveh različnih človeških ras (ene z najdi-
šča Combe-Capelle in druge z najdišča Cro Ma-
gnon). Prva rasa naj bi izdelovala kamena orodja 
s hrbtom (châtelperronien in gravattien v Evro-
pi ter capsian v Afriki – sem naj bi zraven ske-
leta s Combe-Capelle sodile še najdbe skeletnih 
ostankov z Mecha-El Arbi, Aïn Métherchem in 
skelet iz Olduvaja, ki ga je odkril Hans Reck), 
druga rasa pa aurignacien (Lacorre in Lacorre 
1953, 260–63; Harrold 1988, 158).
Podobno je tudi abbé Henry Breuil mož-
nost vzporednega obstoja dveh ras dokazoval na 
najdbah starejšega paleolitika, kjer je definiral 
kulturo z orodji na odbitkih, ki naj bi bila izdelek 
ene, in kulturo z orodji na odbitkih in pestnjaki, 
ki naj bi bila izdelek druge rase. Obe, clactoni-
en in acheuléen, naj bi bili po njegovem prepri-
čanju sočasni (Bordes 1950b, 394; Tuffreau idr. 
1981, 296). Razlagal je, da naj bi se iz clactoniena 
razvila tayacien in levalloisien. Skupaj z acheulé-
nom naj bi te tri kulture povzročile razvoj različ-
nih variant »jamskega moustériena« (Dibble in 
Rolland 1992, 3; Dibble in Lenoir 1995a, 9).
V tem obdobju se je avtorjem, kot so bili H. 
Breuil, D. Peyrony in M. Burkit zdelo, da orodni 
inventarji variirajo v času in prostoru, kar jih je 
lahko vodilo k ideji, da različni orodni skupki s 
svojim prostorom razširjenosti predstavljajo raz-
lične sociokulturne enote (rase, ljudstva, rodove) 
(Isaac 1989, 339). Peyrony je za kronološko opre-
delitev najdišč iz orodnih zbirov izbiral orodja, 
ki jim je pripisoval večjo pomembnost pri kul-
turni in kronološki opredelitvi. Po vzorcu, ki se 
je uporabljal v paleontologiji, kjer so za določe-
no obdobje vodilni posamezni fosili, je ta zna-
čilna orodja imenoval »vodilna orodja« – fosil-
les directeurs (Rigaud in Simek 1987, 53). Zaradi 
prevelike vneme pri najlepše izdelanih orodjih je 
včasih zavrgel slabše izdelana in s tem napačno 
prikazal celoten kulturni inventar. Tako je najd-
be iz plasti II do V na najdišču Combe-Capel-
le Bas opredelil kot moustérien tipa La Ferrassie. 
M. Bourgon pa je na osnovi nizkega indeksa le-
vallois najdbe iz Peyronyjeve plasti IV opredelil 
kot moustérien tipa La Quina (Dibble in Leno-
ir 1995a, 22–23). Revizijska izkopavanja so poka-
zala, da je Peyrony iz orodnega inventarja izbral 
le močno retuširana lepa strgala, ki jih je nakna-
dno analiziral in shranil. H. Dibble in M. Lenoir 
sta pri reviziji ugotovila, da je treba vso najdišče v 
resnici kulturno uvrstiti v tipični moustérien po 
Bordesovi shemi (Dibble in Lenoir 1995b, 167–
173).
Desetletji množice interpretacij
Ta kratek pregled dogajanja v prvi polovici sto-
letja kaže prepričanje znanstvenikov, da sta ob-
stajali dve vzporednih kulturni tradiciji, kater-
ih nosilca sta bili dve različni vrsti ljudi. To je 
veljalo v antropologiji do leta 1927, ko je v lon-
donskem Royal Anthropological Institute na 
češkem rojeni ameriški fizični antropolog A. 
Hrdlička predstavil predavanje »Neandertalsko 
obdobje človeštva«, kjer je zatrdil, da je nosilec 
moustériena samo neandertalec. Napadal je ide-
jo, da so neandertalce zamenjali moderni ljudje, 
ki naj bi bili nosilci aurignaciena, ampak je trdil, 
da se moustérien razvil v aurignacien oziroma da 
so se neandertalci razvili v anatomsko moderne 
ljudi (Tattersall 1995, 50).
Povojno obdobje je zaznamovalo vedno več-
je oddaljevanje od geoloških konceptov in vzpo-
stavitev arheološke sistematike z neodvisno kro-
nološko in kulturno delitvijo. Začelo se je leta 
1956, ko je Gordon Childe kritiziral paleolit-
ske raziskave. Po njegovem mnenju je bilo nev-
zdržno, da je arbitrarna kronološka delitev pale-
olitskih kultur temeljila na delitvi pleistocena, ki 
pa v svoji osnovi ni kulturne narave. Predlagal je 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
16
tudi drugačno poimenovanje za paleolitske kul-
ture. Menil je, da bi bilo treba starejši in srednji 
paleolitik združiti v archaeolithic, kjer so orod-
ja izdelana iz jeder in odbitkov, ter v mlajši pa-
leolitik in mezolitik, ki naj bi predstavljala tako 
miolithic kot leptolithic, kjer so orodja narejena 
iz klin (Rolland 1990, 350). V tem času je prišlo 
tudi do delitve interesnih področij. Če so pred 
sredino petdesetih let vsi raziskovalci moustéri-
en obravnavli kot stopnjo med starejšim in mlaj-
šim paleolitikom, se je na začetku petdesetih let 
pojavila skupina raziskovalcev, ki so se usmeri-
li k raziskovanju notranje dinamike nekega kul-
turnega obdobja. Prvi, ki se je natančneje ukvar-
jal s to problematiko, je bil M. Bourgon, ki pa je 
žal umrl leta 1951, tako da je njegovo delo o mo-
ustérienu v Perigordu posthumno leta 1957 izdal 
F. Bordes (Dibble in Lenoir 1995a, 21). Obdobje 
raziskovanj, ki je prihajalo, je najbolje opisala Bo-
urgonova misel: »Les hommes préhistoriques ont 
oublié de simplifier la préhistoire.«
Leto dni za tem, ko je Bordes izdal svoj Essai 
de classification des industries »moustériennes«, 
je L. Pradel pri pregledu tega delil na dva dela – 
na moustérien in levalloisien (Pradel 1954, 35) 
–, pri čemer je njegov opis levalloisiena temeljil 
na objavi Françoisa Bordesa. Ta je predelal she-
mo sedmih stopenj levalloisiena Breuila (Bordes, 
1953c, 226–234) iz katere je prve tri stopnje uvr-
stil v riški glacial, stopnjo IV v interglacial Riss/
Würm in zadnje tri stopnje v starejši Würm. V 
stopnji VI naj bi se v orodnih inventarjih nahaja-
lo le še malo pestnjakov, v stopnji VII pa že veli-
ko mlajšepaleolitskih elementov (Breuil in Kelly 
1954, 24–25). Sam termin levaloisien je leta 1931 
definiral H. Breuil za industrije iz puhlic v doli-
ni reke Somme, ki jih je V. Commont opredelil 
kot moustérien. Po Bordesu naj bi se pojavil v ri-
škem glacialu pred pojavom jamskega moustérie-
na (moustérien des grottes), ki naj bi po Peyronyju 
vseboval obliko s pestnjaki in drugo brez njih, 
kar je bil spet odsev korenin iz clactoniena in 
acheuléena (Dibble in Lenoir 1995a, 9). Bordes 
ga je delil na tri dele, glede na pozicijo najdišč na 
terasah Somme (Bordes 1953c, 226–27) – starej-
ši levalloisien (stopnji I in II), srednji levalloisi-
en (stopnji III in IV) in mlajši levalloisien (stop-
nje V do VII).
Po kulturni delitvi naj bi stopnja V še sodi-
la v acheuléen, stopnji VI in VII, kjer spremljajo-
či pestnjaki postajajo redki, pa je bila sočasna že z 
jamskim moustérienom. Pri tem je opazil, da se v 
jamskem moustérienu včasih nahajajo orodni in-
ventarji z več fasetiranimi taloni kot v levalloisi-
enu. To razliko je pojasnil s številom neretušira-
nih odbitkov levallois na najdiščih. Ti odbitki so 
v puhličnih najdiščih pogosti, v jamah pa jih je 
malo (Bordes 1953c, 226–34). Pri tem je tudi ob-
računal s starim prepričanjem Commonta, ki je 
fasetiran talon odbitka enačil s tehniko levallois. 
Bordes je dokazal, da vsi odbitki levallois nima-
jo fasetiranega talona in da vsi odbitki s faseti-
ranim talonom niso izdelani s tehniko odbija-
nja levallois (Bordes 1988, 26). Nekaj mesecev za 
tem je definiral oblike odbitkov levallois (Bordes 
1953d, 311) – prave odbitke levallois ovalne obli-
ke, kline levallois, ki so v resnici podaljšani od-
bitki, ter konice levallois, ki so trikotni odbitki. 
Prav tako je opomnil, da bi bile konice psevdo-
levallois lahko produkti popravila jeder (Bordes, 
1953d, 313).
Tako se je znašel pred problemom, ko kljub 
prisotnosti tehnike levallois v jamah ni bilo pra-
vega levalloisiena. Zato je izdelal shemo, kjer je 
primerjal oblike moustériena in levalloisiena ter 
ugotovil, da gre za tri zvrsti, ki se pokrivajo ozi-
roma vsaka zvrst moustériena ustreza eni obli-
ki levalloisiena (Bordes 1953c, 228–234) – tipični 
moustérien ustreza levalloisienu VII (Le Mous-
tier plast J, Houpeville »série claire«), moustéri-
en z acheuléensko tradicijo ustreza levalloisie-
nu V (Gare de Couze spodnja plast, Houpeville 
»série rousse«) ter nazobčani moustérien, ki 
ustreza levalloisienu. Žal pri osnovni definiciji 
ni podal, kot pri drugih dveh, natančnejših re-
ferenčnih najdišč in plasti. Pravzaprav je bil sle-
dnji v njegovem opusu vedno nekoliko obstran-
skega pomena oziroma manj diskutiran, kar se 
je preneslo tudi na njegove kritike in nasledni-
ke. V ozadju več desetletij trajajočega problema 
najverjetneje tiči dejstvo, da je svojo veliko raz-
pravo o nazobčanem moustérienu objavil v reviji 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
17
ki za francosko, pa tudi mednarodno, prazgodo-
vino ni bila najreferenčnejša za preučevanje pale-
olitika – v Arheološkem vestniku (Bordes 1962–
1963, 43–49).
Opazujoč objave lahko sledimo razvoju 
Bordesovih misli ter samo dinamiko objavljanja, 
ki je bila izjemno hitra. Medtem ko se je članek, 
v katerem je uporabljal različne zvrsti moustérie-
na nahajal v 4 zvezku Bulletin de la Société prehi-
storique française (Bordes 1953c), je natančnejšo 
definicijo moustérienskih skupin podal v zvez-
ku 7–8 iste revije (Bordes, 1953e, 457–66). S sta-
rejšim levalloisienom pa je obračunal že prej, ko 
je ugotovil, da pred zadnjim glacialom ne obsta-
ja kultura levalloisien, ampak le tehnika levallo-
is, ki je sestavni del razvitga acheuléena oziroma 
dela te kulture. Ne obstaja namreč najdišče, ki bi 
bilo starejše od Würma in bi vsebovalo le levallo-
isien ter nobenega pestnjaka (Bordes 1952b, 556). 
Ostala mu je le še razlaga obitkov levallois, 
ki so po njegovem mnenju predstavljali polizdel-
ke in ne orodij. Plana najdišča, kjer je bilo veliko 
odbitkov, je razložil z dejstvom, da so ljudje žive-
li v krajih, kjer je bilo veliko kremena, kot noma-
di in so namenoma puščali polizdelke na krajih, 
kamor so se občasno vračali. Kajti bilo jih je lažje 
predelati v orodja, kot pa jih ves čas nositi s sabo. 
Drugače naj bi bilo v jamah, kjer so živeli bolj us-
taljeno življenje in so ostajali na enem kraju dlje 
časa. Zato niso nosili s sabo veliko orodij in so jih 
vedno znova obdelovali, ko so se vračali v jamo. 
Na osnovi tega je menil, da moramo pričakova-
ti, da bodo na ozemlju, bogatem s kremenom, 
odkrili več najdišč z levalloisienom na planem, 
medtem ko se bo v jamah nahajal moustérien. Iz 
tega je izpeljal, da način življenja določa tehnolo-
gijo izdelave kamenih orodij in ne tradicija (Bor-
des 1953c, 232). Prav tako pa je menil, da bi bile te 
variacije lahko tudi posledica sezonskega načina 
življenja oziroma da bi bil levalloisien na platojih 
okoli Les Eyzies lahko odraz poselitve poleti, po-
zimi pa je vreme ljudi potisnilo v jame v dolini, 
kjer so za sabo pustili moustérien (Bordes 1953c, 
233). Ne zgolj metodološko, ampak tudi interpre-
tativno je povzročil pomik naprej – posledično 
sta H. Dibble in M. Lenoir opozorila, da smo že 
pri prvi veliki Bordesovi objavi te problematike 
priča dejstvu, da je za variabilnost v orodnih in-
ventarjih najprej krivil način življenja in ne kul-
turne tradicije ter se s tem oddaljil od Breuilove 
sheme, ki je levalloisien in moustérien postavlja-
la kot dve ločeni kulturi (Dibble in Lenoir 1995a, 
10).
Tehnologija odbijanaj levallois je bila pre-
poznana kot ena izmed najbolj izstopajočih zna-
čilnosti srednjega paleolitika vse od časa ori-
ginalne definicije moustériena Gabriela de 
Mortilleta s konca 19. stoletja. Osrednja in di-
agnostična značilnost slednje je bila težnja po 
kontroli oziroma predpripravi oblike in velikosti 
odbitka, ki je bila dosežena z natančno pripravo 
jedra. Gre za vprašanje, ki se mu je posvečal celo 
življenje, predvsem zaradi zavedanja, da je zara-
di množice oblik odbitkov in jeder koncept z leti 
postajal vse konfuznejši (Bordes 1952b; Bordes 
1955a). V svojem zadnjem delu je poskusil še zad-
njič opozoriti, da je tehnika levallois, ki omogoča 
izrabo številnih oblik predpripravljenih jeder ter 
producira številne oblike odbitkov – od »klasič-
nih« širokih ovalnih konvergirajočih odbitkov, 
izvirajočih iz centripetalno obdelanih jeder, do 
bolj podolgovatih koničastih oblik, ki jih lahko 
opisujemo kot konice levallois ali celo kline, pač 
glede na to, kašne morfološke kriterije uporablja-
mo za definicijo (Bordes 1980).
Prav tako pa ni zanemarjal pomena dostop-
nosti surovine v pokrajini pri vlogi izdelave tipov 
kamenih orodij. Po njegovem mnenju bi pleme, 
ki je izdelovalo orodja levallois in se je preseli-
lo na ozemlje s kvalitetnim kremenom, še nap-
rej izdelovalo omenjena orodja, v primeru pa, da 
bi se preselilo v pokrajino, kjer taki viri niso bili 
dostopni, bi s to tradicijo prenehalo in levallois 
odbitki bi izginili iz arheološkega zapisa (Bordes 
1950b, 413). Delno je tako prepričanje sovpadalo 
z mnenjem, da naj bi podnebje definiralo način 
obnašanja in preko tega tudi način izdelave oro-
dij. Avtorji pred Bordesom, ki so zaradi pomanj-
kanja sistema za definicijo variabilnosti jamski 
moustérien pojmovali kot dokaj monotono in-
dustrijo brez variacij, so to lastnost opisovali kot 
posledico hladnega in vlažnega podnebja, v kate-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
18
rem naj bi bila stiska ljudi zelo velika in se zaradi 
tega tehnika izdelovanja orodij ni razvijala (Pra-
del 1950, 256). Potrditev svojih hipotez je Bordes 
videl v Commontovih izsledkih iz Picardije iz 
leta 1913. Commont je na najdiščih Roisel, Mar-
lers in Busigny opazil, da so orodja na krajih, kjer 
je več kremena, manj izrabljena in retuširana. V 
nasprotju pa so na najdiščih, kjer so viri surovine 
oddaljeni, majhna, močno retuširana in izrablje-
na ter zelo podobna tistim v jamah Spy, Le Mou-
stier in La Ferrassie (Bordes 1953c, 233).
Večji kot v resnici
Bordes je ustvaril sodobno sistematiko razmišlja-
nja v paleolitski (ter analitski) arheologiji dru-
ge polovice 20. stoletja. Najprej je kot neustre-
zne pokazal ključne interpretacije arheologije in 
antropologije začetka stoletja – ovrgel je teori-
jo o paralelnem obstoju dveh kulturnih tradicij 
s tem, da je prikazal stratigrafske težave v Bre-
uilovih zaključkih. Zaključil je, da so industri-
je s pestnjaki delo vrste Homo sapiens iz intergla-
ciala, medtem ko so orodja na odbitkih nastala 
v glacialu (Bordes 1950b, 395–397). V zamenja-
vo je predlagal teorijo razvoja zvrsti moustérie-
na, ki ga je ponazoril v obliki grma, v katerem 
se iz izvorne točke industrije cepijo ter dosega-
jo svojo maksimalno razvejanost (Bordes 1950b, 
409–411). V tej točki se je ujel v lastno mrežo – 
izdelovalca pestnjakov je poimenoval Homo sa-
piens, pri čemer se je oprijel teorije, da naj bi se 
pripadniki te vrste v Evropi nahajali že od starej-
šega pleistocena dalje (Piltdown, Swanscombe, 
Fontéchevade) in obstajali vzporedno z neander-
talci (Pottier 1951, 343). Teorija, da je staropaleo-
litski hominid anatomsko moderen, je vsebova-
la predpostavko o vzporednem obstoju, ki jo je 
Bordes izgnal iz arheologije. Istočasno so antro-
pologi namreč že sprejeli njegove argumente in 
stara prepričanja preoblikovali v model, po ka-
terem staropaleolitski hominidi, ki so moderne-
mu človeku sicer anatomsko podobni, ne pred-
stavljajo več naših neposrednih prednikov. Prav 
tako to niso niti neandertalci, ampak so oboji le 
stranski veji v razvoju človeka (Jullien 1951, 473). 
Tako je pod Bordesovim vplivom antropologija 
iz dveh vzporednih linij razvoja človeka naredi-
la prikaz v obliki grma s stranskimi vejami, ki so 
prikazovale potek razvoja človeka.
Svoje prepričanje v zvezi s srednje- in mlaj-
šepaleolitskimi hominidi je Bordes razložil dve 
leti kasneje. Pri tem se je spet skliceval na očiten 
razvoj na kraju samem, pri katerem naj bi se iz 
moustériena razvil mlajši paleolitik. Za ta prikaz 
je jasno, da zveza, kot jo je podal A. Hrdlička, 
ki je enačil moustérien in neandertalce, ne drži, 
podprl pa je njegove ideje o razvoju modernega 
človeka iz neandertalca. Po Bordesovem mnenju 
namreč ni res, da orodja na odbitkih delajo samo 
neandertalci in orodja na klinah samo moderni 
ljudje, saj so fosili, kot je Fontechévade, ki niso 
ne pravi Homo sapiens pa tudi ne neandertalci, 
izdelovali orodja na odbitkih. Prav tako naj bi bil 
moderni človek iz Combe-Capelle, po Bordeso-
vem mnenju, odkrit v plasti z industrijo z moč-
nimi srednjepaleolitskimi značilnostmi (Bor-
des 1952a, 442–45). Zato je menil, da »ti ljudje 
niso padli z neba popolnoma oboroženi s périgor-
diensko industrijo.«. Kar pomeni priznanje pre-
hoda iz srednjega v mlajši paleolitk v zahodni 
Evropi, kjer je poznana celo prehodna industri-
ja (périgordien I), namesto da bi po starem na-
čelu »Ex oriente lux«, ki morda drži za neolitik, 
izvor te spremembe iskali v oddaljenih in nezna-
nih krajih, kot sta Iran in Pamir (Bordes 1952a, 
444). Pri tem je razvidno, da je kljub odpravi pa-
ralelizma v arheologiji verjel, da je antropološki 
paralelizem obstajal ter da je ob koncu srednjega 
paleolitika eno izmed ljudstev prevladalo nad os-
talimi in izrinilo starejše moustérienske skupine. 
V svojih poznih delih pa je, kot je napisal v zbor-
niku konference Unesca, ki ga je sam uredil in 
je bil posvečen okoljskim spremembam ter izvo-
ru Homo sapiens, domneval, da so prehodi iz sre-
dnjega paleolitika potekali sinhrono na vsaj šes-
tih krajih po svetu (Bordes 1971; Bordes 1972a; 
Bachellerie idr. 2012).
Največje uspehe pa je dosegel, ko je sestavil 
in kasneje skupaj z Bourgonom dopolnil stan-
dardizirano tipološko listo kamenih orodij z opi-
si tehnologij za izdelavo teh tipov. Bila je tako ši-
roko zasnovana, da je še danes uporabna tudi za 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
19
opisovanje moustériena z območij, ki jih niso za-
jele njune študije (Dibble 1988, 181). Prva tipolo-
gija je vsebovala samo 40 tipov orodij, 12 tipov 
pestnjakov in 9 tipov jeder (Bordes 1950c, 26), 
kasneje pa sta jo zaradi neustreznosti razširila na 
61 tipov (Bordes in Bourgon 1951a, 3–23). Prav-
zaprav so sklepi, ki so vodili k nastanku tipolo-
ške liste kamenih orodij iz starejšega in srednjega 
paleolitika, nastajali počasi skozi serijo člankov, 
kjer je pod naslovom »Notules de Typologie 
paléolithique« obravnaval posamezne probleme 
izdelave in tipologije orodij (Bordes 1953b, 224–
26; Bordes 1953d, 311; Bordes 1954, 336–38). Kas-
neje je k njegovi tipologiji Alain Rodrigue pripo-
mnil le to, da bi bilo treba zamenjati vrstni red 
tipa 4 (retuširana konica levallois) in tipa 5 (ko-
nica psevdolevallois). S tem bi se v skupini leval-
lois (skupina I) zbrala vsa orodja brez retuširane-
ga roba, v moustérienski skupini (skupina II) pa 
vsa orodja z retuširnim robom (Rodrigue 1989, 
100).
V svoji razpravi o razdelitvi moustériena 
je leta 1953 definiral tri glavne skupine, pri če-
mer je drugo in tretjo razdelil na dva dela gle-
de na relativno število strgal v 75 orodnih inven-
tarjih s 40 najdišč (Bordes 1950c, 25–28; Bordes 
1953e, 458). Nekoliko drugačno štiridelno de-
litev sta naredila že dve leti prej z Bourgonom 
(Bordes in Bourgon 1951a, 22–23), ko sta ga raz-
delila na moustérien v pravem pomenu besede, 
ki vključuje tipični moustérien in moustérien z 
acheulénsko tradicijo; charentien, ki vključuje 
moustérien tipa La Quina in moustérien tipa La 
Ferrassie; nazobčani moustérien ter tayacien, ki 
je predwürmski moustérien.
Relativno število strgal predstavlja indeks 
strgal, ki pomeni odstotek strgal od vseh tipo-
loško definiranih orodij v orodnem inventarju. 
S tako metodologijo je težišče raziskav s posa-
meznih orodij, ki so jih v predhodnem obdob-
ju pojmovali kot vodilne tipe, razširil na celotne 
inventarje kamenih orodij oziroma na relativne 
zastopanosti posameznih tehnoloških in tipolo-
ških elementov v teh skupkih. Tako je namesto 
prisotnosti in odsotnosti fosilnih tipov upora-
bljal relativno zastopanost skupin tipov (Dibble 
1988, 181). Kljub svojim interpretacijam je Bordes 
v bistvu podpiral mnenje, da je mogoče določe-
na orodja uporabiti kot vodilne tipe. Vendar je 
to mogoče le znotraj posameznih regij oziroma, 
kot je to on imenoval, »prazgodovinskih pro-
vinc«, v katerih so regionalne kronologije dobro 
definirane in je znana pozicija posameznih tipov 
orodij znotraj teh kronologij. S tem je ugovarjal 
mnenju A. Vayson de Pradenna in H. Moviusa, 
ki sta tako možnost zanikala. Vayson je namreč 
v svojem pregledu leta 1922 namesto celotne ob-
like orodja uporabil zgolj oblikovanje delovnega 
roba, kar ga je vodilo do sklepa, da se isti »tipi« 
pojavljajo v celotni kameni dobi in zato niso kro-
nološko uporabni (Vayson 1920, 455–72). Mo-
vius, ki pa je arheologijo pojmoval kot neke vrste 
»paleo etnologijo«, ki je v svoji zasnovi družbo-
slovna znanost in ne premore svojega metodo-
loškega aparata za določanje relativne starosti, 
je menil, da lahko za določanje starosti arheo-
loških orodij uporabimo le geološke podatke o 
Slika 1. Slika prikazuje kumulativne krivulje treh glav-
nih zvrsti moustériena jugozahodne Francije po Borde-
su. Spodnja krivulja kaže nazobčani moustérien, srednja 
tipičnega in zgornja moustérien tipa La Quina. (Na verti-
kalni osi so nanešeni odstotki seštevka orodij v orodnem 
inventarju, na horizontalni osi pa so navedene številke 
orodnih tipov.) (Mellars 1996a, 173)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
20
stratigrafiji (Bordes 1950a, 242–45). Zaradi tega 
je bilo nujno, da je Bordes skušal definirati deli-
tev predmeta preučevanja – moustérien.
Še najnatančneje bi Bordesovo metodologi-
jo delitve zvrsti moustériena opisali, če bi trdi-
li, kot N. Rolland, da njegove zvrsti temeljijo na 
polimodalnosti grafov distribucij strgal in do-
datkov specifičnih oblik orodij (pestnjakov, na-
zobčanih orodij, mlajšepaleolitskih elementov) 
(Rolland 1990, 360).
Kot je vidno v spodnji tabeli, je Bordes v 
prvo skupino uvrstil orodne inventarje, ki so 
imeli več kot 55 % strgal, v drugo tiste z 22 do 40 
% strgal in v tretjo tiste z manj kot 13 % strgal. 
Znotraj vsake skupine je ločil dve podskupini 
na osnovi prisotnosti tehnike odbijanja leval-
lois oziroma pestnjakov. V prvi skupini, ki jo je 
poimenoval charentien, je ločil moustérien tipa 
La Ferrassie od moustériena tipa La Quina. Za 
prvega je značilen indeks levallois od 25 do 30% 
in več, ki ga vedno spremljata tudi visok indeks 
fasetiranih talonov in laminarni indeks (Bordes 
1953e, 460–66; Bordes 1961, 805–6; Bordes in 
de Sonneville-Bordes 1970, 61–63; Dibble 1988, 
182–83; Dibble in Lenoir 1995a, 10).
Skupine Zvrsti kulture
Indeks 
strgal
Tipološke 
značilnosti
Teh-
nološke 
znač.
I tip La Quina > 55 % prečna strgala
nizek 
IL, Ilam
I
tip La 
Ferras-
sie
> 55 %
dvojna,  
konvergentna 
strgala
visok IL, 
Ilam
II tipični 22–40 % malo  pestnjakov
II MAT-A 22–40 % veliko  pestnjakov
III na-zobčani 3–13
malo  
pestnjakov
III MAT-B 3–13 veliko  pestnjakov
Razlike med moustérienom z acheulénsko 
tradicijo tipa A in tipa B (MAT–A in MAT–B) 
je definiral s tem, da prvi vesbuje več pestnja-
kov in manj nožev s hrbtom, drugi pa več no-
žev s hrbtom in manj pestnjakov, kasneje pa je 
dodal še prehodni MAT AB, ki ga je definiral v 
Pech de l'Azé I v plasti A5 in v Pech de l'Azé IV 
v plasti F3 (Bordes 1968, 105; Bordes 1975, 294; 
Bordes 1981, 77). Do tega prehoda naj bi prišlo 
v fazi Périgord II v Würmu II. Prav tako je trdil, 
da je pri mlajšepaleolitskih tipih razvojna težnja 
od atipičnih v MAT-A proti tipičnim v MAT-
-B. Prav tako se v MAT-A nahajajo še posame-
zna strgala tipa La Quina in okoli 20 % nazobča-
nih orodij ter orodij z izjedo (Bordes in Bourgon 
1951a, 10–23). Izjemo predstavlja industrija v pla-
sti F in Le Moustier, kjer je veliko strgal, veliko 
nazobčanih orodij in tudi noži s hrbtom. Zaradi 
tega je sklepal, da bi se morda lahko zgodilo, da 
so pri izkopavanjih plasti F pridružili tudi spo-
dnji del plasti G, kjer se nahaja nazobčani mo-
ustérien (Bordes 1981, 78). Opazil je, da se pro-
ti pričakovanjem MAT nahaja tudi v Würmu II 
(Bordes in Bourgon 1951a, 10–23; Bordes 1953e, 
465; Bordes 1961, 804; Bordes in de Sonneville-
-Bordes 1970, 63–66; Reynolds 1990, 264). Naj-
lepše mu je uspelo definirati razvojne trende od 
MAT-A proti MAT-B v sklopu plasti F na naj-
dišču Pech de l'Azé IV. Pri primerjavi plasti F1 
(najstarejša) do F 4 se je pokazalo (Bordes 1975, 
301–4), da število mlajšepaleolitskih elementov 
narašča od starejše proti mlajši plasti (od 6,5 na 
17 %), da se indeks levallois zmanjšuje (od 9,3 na 
5,4%), da se zmanjšuje tudi indeks fasetiranih ta-
lonov (od 27,6 na 21,3) in da se veča število nožev 
s hrbtom (od 1,2 na 8,5 %).
Predpostavljal je evolucijsko povezavo iz 
MAT v chatelpérronien na osnovi razvoja mou-
stérienskega noža s hrbtom, ki je izdelan na od-
bitku, v chatelpérroniensko konico, ki je izdela-
na na klini (Bordes 1961, 804). Prav tako pa se 
geografske razprostranjenosti pokrivajo, nobe-
den od slednjih se ne pojavlja vzhodno od Rhône 
in oba segata le v severno Španijo (Mellars 1973, 
273). Podobno idejo o nadaljevanju MAT v 
châtelperronien, oziroma po njihovi terminolo-
giji še périgordien I, so v okviru bilinearne teo-
rije o razvoju paleolitika v začetku petdesetih let 
videli M. Veyrier, E. Beaux in J. Combier, ki so 
postavili industrijo iz Grotte de Néron kot pre-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
21
hodno med tipičnim moustérienom in aurigna-
cienom, kar naj bi bilo podobno tudi poziciji in-
dustrije iz Abri Audi, ki naj bi bila prehodna 
oblika med MAT in périgordienom I (Veyrier, 
Beaux in Combier 1951, 78).
Pri opisu moustériena tipa La Quina je Bor-
des opozoril na povečanje števila nazobčanih 
orodij v njegovih zadnjih fazah, kar je razložil 
kot vračanje k izvorni obliki v plasti 3 na najdi-
šču La Micoque. Kronološko ga postavi v Würm 
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Com-
be Grenal (Bordes 1968, 102; Bordes 1981, 78). Že 
v prvih objavah pa je ugotovil, da je moustérien 
tipa La Quina mlajši del charentiena (Bordes in 
Bourgon 1951a, 12 –23; Bordes 1953e, 465).
Kot značilnost moustériena tipa La Fer-
rassie je podal veliko število strgal, ki pa jih je 
manj kot v moustérienu tipa La Quina. To naj 
bi bilo posledica tehnike odbijanja levallois, ki 
producira tanke odbitke, na katerih je nemogo-
če izdelovati debela strgala. Prav tako je nemo-
goče izdelovati prečna strgala na dolgih odbitkih 
levallois. V svoji zadnji objavi tik pred smrtjo se 
je nagibal k temu, da bi moustérien tipa La Fer-
rassie opisal kot levallois facies moustériena tipa 
La Quina. Tu je tudi opozoril na težavo ločeva-
nja moustériena tipa La Ferrassie od tipičnega 
moustériena, obogatenega s strgali. Kronološko 
je moustérien tipa La Ferrassie postavil v Würm 
I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Combe 
Grenal (Bordes 1981, 79).
Nazobčani moustérien je za Bordesa pred-
stavljal »pepelko« moustériena. To industrijo je 
opisal predvsem zaradi majhnega števila retuši-
ranih orodij ter dejstva, da je število orodij vča-
sih veliko in drugič spet majhno. Iz tega je skle-
pal, da je v tej kulturi količina orodij ciklično 
nihala. Definiral jo je predvsem z odsotnostjo 
posameznih elementov v orodnih skupkih (Bor-
des 1968, 102). Nahaja se v Würmu I v Pech de 
l'Azé ter v Würmu I in II v Combe-Grenal (Bor-
des 1953e, 463; Bordes 1981, 78–79). Zanimivo je 
dejstvo, da je pri svojih velikih pregledih večino-
ma zanemaril podatke o nazobčanem moustéri-
enu, ki jih je dobil pri izkopavanjih – tako je v 
članku o najdbah iz previsa Armand Chadour-
ne opozoril na dejstvo, da se v slednjem vendarle 
nahaja nekaj razvojnih teženj. Pokazalo se je na-
mreč, da je v končnem nazobčanem moustérie-
nu opazna težnja k mikrolitizaciji, ki jo je ugoto-
vil v plasti A (Bordes, Fitte in Blanc 1954, 232). 
V plasti A–B je vseboval veliko strgal, kar je raz-
ložil z možnostjo kontaminacije iz plasti B, ki 
je pripadala charentienu (str. 234). Prav tako je 
opazil, da končni nazobčani moustérien vsebu-
je veliko mlajšepaleolitskih elementov, ki zame-
njujejo srednjepaleolitske, ter nože s hrbtom in 
slabo izdelane pestnjake. Ti kažejo na tesno po-
vezanost z MAT (str. 244). Pri tem je opozoril, 
da se nazobčani moustérien nahaja nad charen-
tienom (Abri Cadourne, Combe-Grenal, Ha-
ute-Roche, Grotte du Hyène) in tudi pod njim 
(Pech de l'Azé II, La Gane, La Ferrassie plast A). 
To ga je tako zmedlo, da ga je opredelil kot ver-
jetno konvergenco degeneriranih kultur – kot 
slepo ulico moustériena (str. 248). V svojih zgo-
dnjih delih je sicer zapisal, da se nazobčani mou-
stérien nahaja na koncu moustériena (Bordes in 
Bourgon 1951a, 23), vendar je kronološko pozici-
jo kasneje zanemaril.
Kot najznačilnejši plasti tipičnega moustéri-
ena je opisal plasti B in J najdišča Le Moustier, 
pri čemer je pripomnil, da gre pri plasti J verje-
tno za tri plasti, od katerih je ena verjetno MAT. 
Časovno se tipični moustérien nahaja v Würmu 
I (Combe-Grenal 54, 552, 50, 36) in v Würmu II 
(Combe-Grenal 31, 30, 29, 28, 7) (Bordes 1953e, 
461; Bordes 1981, 79). Znotraj slednjega je prika-
zal variabilnost na primeru plasti 4c2 z najdišča 
Pech de l'Azé II in plasti X z najdišča Pech de 
l'Azé IV. Obe sta kronološko uvrščeni v fazo v 
Würm I – prva vsebuje večje število nazobčanih 
orodij, druga pa več strgal in ima tudi višji indeks 
levallois. Na osnovi kronološke pozicije je skle-
pal, da sta oba orodna inventarja izdelek istih lju-
di, za minimalne razlike v tipološkem sestavu pa 
naj bi bile krive različne dejavnosti, ki so se vršile 
na teh dveh krajih (Bordes 1975, 301–4).
Svojim skupinam je v poznih delih, po letu 
1975, kot posebnost dodal še asinipodien, ki je 
poznan le v fazi Périgord II iz Würma I v Pech 
de l'Azé IV v plasti J3a. Vsebuje le malo strgal, 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
22
srednje število orodij z izjedami, malo nazobča-
nih orodij, dosti nožev z naravnim hrbtom in 
dosti majhnih odbitkov levallois ter odbitke tipa 
Kombewa. Ime asinipodien je izpeljal iz Pêch – 
podium in Azé – asinus. Zaradi majhnosti oro-
dij so nekateri avtorji to industrijo poimenovali 
tudi mikromoustérien, Bordes pa je to zavračal, 
češ da gre pri mikromoustérienu v resnici za in-
dustrije, kjer so odbitki majhni zaradi velikosti 
izhodiščne surovine. Izjemi sta asinipodien in 
najdbe iz Jabruda, ki jih je A. Rust opisal kot mi-
kromoustérien. Pri teh dveh industrijah velikost 
orodij ni posledica velikosti surovine, ampak 
gre za odločitev izdelovalcev, da bodo naredi-
li majhna orodja (Bordes 1975, 297–301; Bordes 
1981, 99–100).
Kljub temu da je bila za Bordesa tipološka 
lista zgolj orodje za klasifikacijo kamenih oro-
dij in ne model arheološke resničnosti (Sackett 
1988, 416), so ga etnološke primerjave naved-
le k domnevi, da so različne zvrsti moustériena 
po njegovi definiciji ostanki delovanj različnih 
ljudstev z individualnimi kulturnimi potezami. 
Na osnovi nepravilnega enačenja »orodnega in-
ventarja« z »materialno kulturo« je podal do-
mnevo o istočasnem bivanju različnih etničnih 
skupin (Rigaud 1989, 143), pri čemer naj bi bile 
te skupine majhne, teritorialno vezane, napol 
ali popolnoma sedentarne in z močno zavestjo 
o lastni identiteti, ki je tipe orodij pomagala oh-
raniti nespremenjene skozi čas (Rolland 1990, 
361). Do tega sklepa prišel, ko je podal tri hipote-
ze o variabilnosti moustériena. Po prvi naj bi bili 
različni tipi moustériena povezani s sezonskimi 
vzorci življenja, kjer bi vsaka zvrst predstavljala 
opravila v nekem letnem času, vendar je, ker je 
v istih kulturnih plasteh odkril ostanke iz raz-
ličnih letnih časov, to hipotezo opustil. Po drugi 
hipotezi naj bi vsaka zvrst predstavljala adaptaci-
jo na drugačno okolje, kar bi pomenilo, da so bile 
spremembe industrij pogojene s spreminjanjem 
podnebja. Vendar je tudi to hipotezo opustil, ker 
je v geoloških plasteh, ki so bile odložene v ena-
kih razmerah, odkril različne industrije oziroma 
so se iste zvrsti vezale z različno klimo. Da pa ne 
gre za razlike v širšem okolju, je sklepal po tem, 
da je dobil podobne rezultate tudi pri primerja-
vi z Afriko, ki bi po njegovem prepričanju mora-
la imeti radikalno drugačno podnebje. Tako mu 
je ostala na voljo le še hipoteza, po kateri je vsak 
tip moustériena ostanek druge skupine ljudi, od 
katerih ima vsaka svojo tradicijo izdelave orodij, 
kajti razlike v načinu življenja so mu dale rezul-
tate le pri moustérienu s tehniko odbijanja leval-
lois in so pokazale, ali je industrija levalloisien ali 
ne. Tako je sklep, da gre za različne rodove, pod-
krepil brez dokazov tudi z domnevno, da so ljud-
je, ki so izdelovali nazobčani moustérien, najraje 
lovili konje (Bordes 1953e, 465–66; Bordes 1961, 
806–10; Bordes in de Sonneville-Bordes 1970, 
71; Binford in Binford 1983, 72–73).
Prav tako pa je glede na tehnologijo odbi-
janja in tipološki sestav kamenih orodij poka-
zal, da sta si blizu MAT in nazobčani moustéri-
en. Na drugi strani pa je sestavil tudi podobna 
para med srednjim in mlajšim paleolitikom, ki 
naj bi bila po njegovem mnenju, čeprav ni imel 
dokazov za sočasno bivanje zadnjih nosilcev mo-
ustériena in »prvih périgordiencev in aurigna-
ciencev«, odraz vpliva mlajšega paleolitika na 
moustérien. Tako je povezal MAT in châtelper-
ronien ter moustérien tipa La Quina in aurigna-
cien (Bordes 1953e, 466).
Zaključek
Osrednja oseba, ki je v največji meri vplivala na 
potek raziskovanja srednjega paleolitika v dru-
gi polovici tega stoletja, je bil François Bordes, ki 
je za razliko od predhodnih avtorjev v svoje delo 
(in objavljanje), ki ima osnovne sestavine znan-
stvenega analitskega pristopa, uvedel izjemno 
sistematiko. Izoliral je fenomen, ga opisal, kla-
sificiral, analiziral njegovo variabilnost in podal 
sintezo (Jelinek 1988, 199). Zanj je bil moustérien 
tehnološko-tipološka raven v kulturnem razvo-
ju človeštva, ki je bila dosežena sočasno po vsem 
starem svetu (Rigaud 1989, 145). Njegova tipolo-
gija kamenih orodij je bazirala na spremembah 
orientacije orodja (tehnologija izdelave) in obli-
ki delovnega roba orodja (tehnologija obdelave) 
(Binford 1973, 245), predvsem pa ga lahko šteje-
mo za začetnika statistične obdelave podatkov v 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
23
arheologiji (Brodar 1962–1963, 51). Slednja mu je 
omogočila premik od takrat aktualnih kvalita-
tivnih primerjav, utemeljenih na analizah vodil-
nih tipov, k objektivnim kvantitativnim primer-
javam paleolitskih industrij (Jelinek 1982, 786). 
Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril 
s pregledno tipologijo, analitična klasifikacija ter 
opis značilnosti so postali predmet raziskave se-
miologije, obdelava kvantificiranih podatkov, ki 
je omogočala izdelavo struktur, ki so omogoča-
le interpretacijo (histogrami, kumulativni dia-
grami, poligoni …), pa je bila problem statistike 
in progresivno prihajajoče informatike (Djindji-
an 2016, 128).
Predvsem pa je opozoril na dejstvo, da je 
potrebno klasifikacijo artefaktov razširiti na celo 
serijo formalnih oziroma tehnoloških spremen-
ljivk ter ne omejiti zgolj na tiste, ki jim pripisu-
jemo največjo diagnostično vrednost. Bordezi-
janska sistematika je pokazala, da je arheološki 
zapis, oborožen s preglednimi tipološkimi lista-
mi ter relativno enostavnimi, vendar učinkovi-
timi tehnikami statističnega opisovanja, veliko 
kompleksnejši, kot so to predvidevali tradici-
onalni pristopi. Še najpomembneje pa je, da ni 
bil več dojeman kot enostavno linearno zapored-
je stereotipnih industrij ampak namesto tega kot 
kompleks polimorfnih industrijskih komplek-
sov različnih značilnosti v istem času na različ-
nih prostorih (Sackett 2014, 6).
Posledično je bil v njegovih delih moustéri-
en redefiniran kot polimorfen kompleks štirih 
različnih orodnih kompleksov oziroma tipov 
skupkov, odkritih interstratificiranih na najdi-
ščih v Perigordu, kar naj bi bila posledica njiho-
ve kvazisočasnosti. Interpretacija, ki je vsakemu 
predstavila domnevnega prednika ter včasih celo 
domnevala, da gre za različne etnične skupine ali 
plemena, je bila v ostrem nasprotju s predpostav-
kami ameriške, antropološko izurjene, arheolo-
gije, ki je v slednjih raje videla skupke prostor-
sko ločenih dejavnosti. Najostrejša, hkrati pa 
tudi najkonstruktivnejša reakcija na njegovo in-
terpretacijo polimorfične variabilnosti je bila t. 
i. moustérienska debata med njim in Lewisom 
Binfordom (in Sally Binford). Izpostavljeno je 
bilo eno izmed poglavitnih vprašanj prazgodo-
vinske (in vsake druge) arheologije – kako lah-
ko v arheološkem zapisu ločimo med podatki, ki 
kažejo dejavnosti in etnije, naloge ter skupine, 
oziroma kako ločiti med tem, kar se je počenjalo, 
in tem, kdo je to počenjal.
Prav raziskovalni napori Bordesa, to njego-
vo izboljšanje terenskih tehnik raziskav, stan-
dardizacija tipoloških opisov ter razvoj krono-
loških metod za določitev starosti, so vodili do 
prve vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega 
paleolitika. Prav na osnovi njegovega dela danes 
razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika 
variabilnosti arheoloških zapisov – formalno ti-
pološko variabilnost kamnitih orodij znotraj 
konteksta ter variabilnost v relativnih pogostno-
stih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi-
roma najdišči (Dibble 1987, 34). V desetletju po 
objavi so njegovo metodologijo opisovanja oro-
dij ter njihovega statističnega vrednotenja spre-
jeli številni strokovnjaki po svetu, bila pa je de-
ležna tudi redkih kritik (Pradel 1954; Brodar 
1962–1963), pri čemer avtorji niso v tolikšni meri 
kritizirali same metode, kot so svarili pred nje-
no preradikalno in lokalno neprilagojeno upora-
bo, na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor 
(Bordes 1950c; Bordes 1953a). 
Bordesova aktivna domišljija, ki mu je omo-
gočala absolutno vživitev v svet prazgodovine 
je bila najvidnejša v njegovem literarnem delu 
(Djindjian 2016, 128). Pod psevdonimom Fran-
cais Carsac je zaslovel v literarnem svetu kot av-
tor številnih znanstvenofantastičnih romanov 
in novel, ki jih je objavil večinoma v 50. in 60. 
letih. Na drugi strani pa ga moramo pojmova-
ti tudi kot enega izmed očetov eksperimentalne 
arheologije. Ne zgolj tehnološko zaradi izjemne 
sposobnosti izdelovanja kamnitih orodij, ampak 
predvsem epistemološko zaradi njegovih kon-
troliranih eksperimentov, s katerimi je preuče-
val vplive različnih strategij odbijanja na obliko 
gotovih orodij kot tudi na vrste odpadkov, ki so 
nastale pri njihovem izdelovanju (Bordes 1947). 
Prav tako je potrebno omeniti, da je organiziral 
prvo veliko srečanje strokovnjakov v Les Eyzies-
-de-Tayacu leta 1964, kjer so se prvič srečali fran-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
24
coski, kanadski in ameriški prazgodovinarji ter 
razpravljali ne zgolj o njegovi analitični metodi, 
ampak so z izvajanjem poskusov predvsem začr-
tali temelje eksperimentalne arheologije (Jelinek 
1965; Texier in Meignen 2012, 136).
Slika 2. Francois Bordes in Don Crabtree. Prvič sta se 
srečala 1964 v Les Eyziesu ter nato sodelovala celo živ-
ljenje. 
Bordesova monografija oziroma priroč-
nik Typologie du paléolithique ancien et moyen je 
od prve izdaje leta 1961 doživel številne ponov-
ne izdaje v francoskem jeziku. Kljub preživelosti 
mnogih konceptov, kritik in dopolnitev njegove 
tipologije se imajo tehnološki in tipološki opisi 
posameznih orodnih tipov še vedno za temeljni 
priročnik študija srednjega paleolitika. Tak po-
men potrjujejo številne »prevedene« tipologi-
je, ki so njegove primere zamenjale z lokalnimi. 
Za nas je vsekakor najpomembnejša temeljna pu-
blikacija Vide Pohar (1979), ki je v tipologijo kot 
razlagalne primere vnesla številne najdbe s slo-
venskih najdišč. Podobno pa je za Hrvaško na-
redil tudi Ivor Karavanić, ki je leta 1992 objavil 
predlog osnovnih strokovnih nazivov s tipologi-
jo (Karavanić 1992), tri leta pozneje pa je prevedel 
še celotno tipološko listo (Karavanić 1995). Klju-
čen prispevek k dopolnitvi ter hkrati ohranitvi 
Bordesove tipološke misli vsekakor predstavlja 
posodobljen priročnik Handbook of Paleolit-
hic Typology.Vol. 1, Lower and MIddle Paleolit-
hic of Europe, ki sta ga objavila A. Debénath in 
H. Dibble (1994). Objava v angleškem jeziku je 
poskrbela za dokončno razširitev klasične tipo-
loške metodologije opisovanja v takrat že debe-
lo poprocesualni arheološki svet, ki je nagovarjal 
teme daleč onkraj tradicionalnih obsesij s tipo-
logijo in taksonomijo oziroma v katerem so po-
samezni avtorji celo vehementno zahtevali zame-
njavo Bordesove tipologije (Bisson 2000). Gre 
pravzaprav za potrditev njune trditve, da tipolo-
gija, ki jo je izdelal Bordes, predstavlja standar-
dno orodje za opisovanje starejše- in srednjepa-
leolitskih kamnitih orodij v večjem delu starega 
sveta. Slednje kot tako omogoča komunikaci-
jo med različno usmerjenimi raziskovalci. Posle-
dično sta zagovarjala uporabo terminologije ter 
napovedala, da je posamezne interpretacije pot-
rebno nadgraditi oziroma zamenjati (Dibble in 
Debénath 1991, 222). Zgolj dve leti kasneje pa je 
izšel prikaz neandertalske zapuščine (s poudar-
kom na zahodni Evropi), ki ga je napisal Paul 
Mellars. Prav količina citiranosti Bordesove-
ga dela v grand oeuvre moustérienske arheologi-
je jasno kaže pomen njegovega dela za nadaljnji 
razvoj raziskav srednjega paleolitika ter prazgo-
dovinske arheologije nasploh (Mellars 1996). V 
njegovi biografiji je Paul Pettit opozoril, da brez 
njegovega dela Binford ne bi bil zmožen formu-
lirati teorij o obnašanju neandertalcev ter zagna-
ti promocije nove arheologije, Mellars ne bi mo-
gel razviti svojih kronološko-kulturnih sekvenc, 
Dibble pa ne razlagati dinamike sprememb ka-
menih orodij … (Pettit 2009, 203) Čeprav je bil 
zadnji velikan prejšnjega stoletja, se je dobro za-
vedal pomena poljudnoznanstvene prezentaci-
je rezultatov dela oziroma je prav v tem žanru 
lahko dominiral zaradi svoje izjemne literarne 
nadarjenosti. Tako moramo njegovo odločitev, 
da je knjigo A Tale of Two Caves (1972b) objavil 
zgolj v angleškem jeziku, razumeti kot nagovor 
širšega občinstva. Hkrati pa je za antropološko 
izobraženo javnost, ki se je nagibala na Binfor-
dovo stran razprave z jasnejšo in predvsem eno-
stavnejšo dikcijo, pojasnil kompleksne rezultate 
svojih terenskih raziskav (Bordes 1955b; Bordes 
in Bourgon 1950; Bordes in Bourgon 1951b).
***
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
25
Na koncu moramo navesti še dve monografiji, ki 
se v največji meri posvečata Bordesovemu delu – 
prva je doktorska disertacija Jeana-Patricka Loi-
seauja z naslovom »Francois Bordes (1919–1981) 
et la construction de la Préhistoire dans la sec-
onde moitié du XXe siècle«, ki se ukvarja pred-
vsem z epistemološkimi vidiki njegovega dela 
oziroma ga opazuje s pozicije zgodovine zna-
nosti (Loiseau 2014). Druga knjiga z naslovom 
François Bordes et la Préhistoire, ki sta jo uredila 
F. Delpech in J. Jaubert, pa je objava prispevkov 
s kongresa, ki so ga leta 2009 organizirali v Bor-
deauxu (Delpech in Jaubert 2012).
Povzetek
Le malo arheologov je v drugi polovici dvajsetega sto-
letja tako vplivalo na razvoj metodologije arheološkega 
dela ter interpretacije prazgodovine kot François Bor-
des. Na eni strani je sicer pomembna njegova razisko-
valna usmeritev v izboljšanje terenskih tehnik raziskav, 
predvsem pa je revolucionarna njegova standardizacija 
tipoloških opisov kamnitih orodij oziroma razvoj sta-
tističnih metod za primerjavo rezultatov analiz iz posa-
meznih kontekstov. Prav na osnovi njegovega dela razu-
memo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti 
arheoloških zapisov – formalno tipološko variabilnost 
kamnitih orodij znotraj konteksta ter variabilnost v re-
lativnih pogostnostih tih tipov orodij med različnimi 
plastmi oziroma najdišči. Danes, ko so številne njegove 
interpretacije zastarele oziroma neustrezne, se moramo 
zavedati kontekstov, v katerih so nastale, ter raziskoval-
nih vprašanj, na katera so pomagale odgovoriti.
Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril s pre-
gledno tipologijo, analitična klasifikacija ter opis značil-
nosti so postali predmet raziskave semiologije, obdela-
va kvantificiranih podatkov, ki je omogočala izdelavo 
struktur, ki so omogočale interpretacijo (histogrami, 
kumulativni diagrami, poligoni …), pa je bila problem 
statistike in progresivno prihajajoče informatike. 
Njegova raziskovalna usmeritev, ki obsega vse od na 
podlagi praktičnih raziskav razvitega izboljšanja te-
renskih tehnik arheoloških izkopavanj do standardiza-
cije tipoloških opisov kamnitih orodij ter razvoja kro-
noloških metod za določitev starosti, je vodila do prve 
vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega paleoliti-
ka. Prav na osnovi njegovega dela danes razumemo, da 
je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheolo-
ških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih 
orodij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih po-
gostnostih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi-
roma najdišči. V desetletju po objavi so njegovo meto-
dologijo opisovanja orodij ter njihovega statističnega 
vrednotenja sprejeli številni strokovnjaki po svetu, bila 
pa je deležna tudi redkih kritik, pri čemer avtorji niso v 
tolikšni meri kritizirali same metode, kot so svarili pred 
njeno preradikalno in lokalno neprilagojeno uporabo, 
na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor. Danes po-
znavanje dela F. Bordesa predstavlja eno izmed ključnih 
poglavij pri razumevanju zgodovine raziskav stare ka-
mene dobe kot tudi pri razvoju sodobne arheološke te-
orije.
Summary
Few archaeologists in the second half of the twentieth 
century influenced the development of the methodolo-
gy of archaeological work and the interpretation of pre-
history as much as François Bordes. On the one hand, 
his research orientation towards the improvement of 
field research techniques is important, but above all his 
standardization of typological descriptions of stone 
tools and the development of statistical methods for 
comparing the results of analyzes from individual con-
texts are revolutionary. It is on the basis of his work that 
we understand the need to observe two aspects of the 
variability of archaeological records - formal typological 
variability of stone tools within the context and the var-
iability in the relative frequencies of these types of tools 
between different layers or sites. Today, when many of 
his interpretations are outdated or inadequate, we need 
to be aware of the contexts in which they arose and the 
research questions they helped answer.
Formalization of object descriptions created by an 
transparent typology, analytical classification and de-
scription of characteristics became the subject of re-
search in semiology, and the processing of quantified 
data, which enabled the production of structures that 
allowed interpretation (histograms, cumulative dia-
grams, polygons…), was a problem of statistics and pro-
gressively upcoming informatics.
His research orientation, which includes everything 
from practical research developed improvement of field 
techniques of archaeological excavations, standardiza-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
26
tion of typological descriptions of stone tools and de-
velopment of chronological methods for determining 
the age, led to the first comprehensive synthesis of the 
French Middle Paleolithic. It is on the basis of his work 
that we understand today that it is necessary to observe 
two aspects of variability of archaeological records - for-
mal typological variability of stone tools within the con-
text and variability in relative frequencies of these types 
of tools between different layers or sites. In the decade 
since its publication, his methodology for describing 
tools and their statistical evaluation has been adopted by 
numerous experts around the world. But it also received 
rare criticism, with the authors not criticizing the meth-
od as much as warning against its too radical and local-
ly unadopted use, which, in fact, was pointed out by the 
author himself. Today, knowing the work of F. Bordes 
is one of the key chapters in understanding the history 
of Palaeolithic research as well as in the development of 
modern archaeological theory.
Literatura
Bachellerie, F., N. Teyssandier, J.-G. Bordes, R. 
Lippé in V. Guillomet-Malmassari. 2012. 
»François Bordes et l'interpretation du 
changement entre le paléolithique moyen 
et le paléolithique supérieur.« V François 
Bordes et la Préhistoire, ur. F. Delpech 
in J. Jaubert, 281–91. Pariz: Éditions 
du Comitédes travaux historiques et 
scientifiques.
Beyries, S. 1987. Variabilité de l' industrie 
lithique au moustérien. BAR International 
Series 328. Oxford: Archeopress.
Binford, L. R. 1973. »Interassemblage 
Variability – The Mousterian and the 
»Functional« Argument.« V The 
Explanation of Culture Change : Models 
in Prehistory, ur. C. Renfrew, 227–54. 
Glouchester Crescent: Duckworth Press.
Binford, L. R., in S. R. Binford. 1983. »A 
Preliminary Analisys of Functional 
Variability in the Mousterian of 
the Levallois Facies.« V Working at 
Archaeology, ur. L. R. Binford, 71–124. 
New York: Academic Press.
Bisson, M. S. 2000. »Nineteenth Century 
Tools for Twenty-First Century 
Archaeology? Why the Middle Paleolithic 
Typology of François Bordes Must Be 
Replaced.« Journal of Archaeological 
Method and Theory 7 (1): 1–48.
Bordes, F. 1947. »Etude comparative des 
différentes techniques de la taille du silkex 
et des roches dures.« L'Anthropologie 51 (1–
2): 1–29.
Bordes, F. 1950a. »A propos d'une vielle 
querelle: peut-on utiliser les silex taillés 
comme fossiles directeurs?« Bulletin de la 
Sociéte Préhistorique Française 47 (5): 242–
45.
Bordes, F. 1950b. »L'évolution buissonnante 
des industries en Europe occidentle. 
Considérations théoriques sur le 
paléolithique ancien et moyen.« 
L'Anthropologie 54 (5–6): 393–420.
Bordes, F. 1950c. »Principes d'une méthode 
d'études des techniques de debitage et de 
la typologie du paléolithique ancien et 
moyen.« L'Anthropologie 54 (1): 19–34.
Bordes, F. 1952a. »Stratigraphie du loess et 
évolution ds industries paléolithiques 
dans l'Ouest du bassin de Paris. II – 
Évolutiondes industries paléolithiques.« 
L'Anthropologie 56, 405–52.
Bordes, F. 1952b. »Technique Levallois et 
'Levalloisien ancien'.« L'Anthropologie 56: 
554–56.
Bordes, F. 1953a. »Typologie et statistique. 
Observations sur la note de Mlles Alimen 
et Vignar.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 50 (1): 74–78.
Bordes, F. 1953b. »Notules de typologie 
paléolithique. I – Outils Moustériens à 
fracture volontaire.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 50 (4): 224–26.
Bordes, F. 1953c. »Levaloissien et Moustérien.« 
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 50 (4): 226–34.
Bordes, F. 1953d. »Notules de typologie 
paléolithique. II – Pointes levalloisiennes 
st pointes pseudo-levalloisiennes.« 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
27
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 50 (5–6): 311–13.
Bordes, F. 1953e. »Essai de classification des 
industries 'Moustériennes'.« Bulletin de 
la Sociéte Préhistorique Française 50 (7–8): 
457–66.
Bordes, F. 1954. »Notules de typologie 
paléolithique. III – Pointes moustériennes, 
racloirs convergents et déjetés, limaces.« 
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 51 (7): 336–38.
Bordes, F. 1955a. »Observations sur la note de 
M. H. Kelley sur la technique de taille 
'levalloisienne'.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 53 (1–2): 113–14.
Bordes, F. 1955b. »La stratigraphie de la Grotte 
de Combe-Grenal, comunne de Domme 
(Dordogne). Note préliminaire.« Bulletin 
de la Sociéte Préhistorique Française 52 (7): 
426–29.
Bordes, F. 1961. »Mousterian Cultures in 
France.« Science 134 (3482:, 803–10.
Bordes, F. 1962–1963. »Le Mousterien a 
denticules.« Arheološki vestnik 13–14: 43–
49.
Bordes, F. 1968. Le Paléolithique dans le monde. 
Pariz: L'Univers des connaissances. 
Bordes, F. 1971. »Physical Evolution and 
Technological Evolution in Man: A 
Paralellism.« World Archaeology 3 (1): 1–5.
Bordes, F. 1972a. »Du Paléolithique moyen 
au Paléolithique supérieur: continuité ou 
discontinuité?« V The Origin of Homo 
Sapiens, ur. F. Bordes, 211–18. Pariz: 
Unesco. 
Bordes, F. 1972b. A Tale of Two Caves. New 
York: Harper & Row.
Bordes, F. 1975. »La gisement du Pech de l'Azé 
IV. Notes préliminaire.« Bulletin de la 
Sociéte Préhistorique Française 72, Etudes et 
travaux 1: 293–308.
Bordes, F. 1980. »Le débitage Levallois et 
ses variantes.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 77 (2): 45–49.
Bordes, F. 1981. »Vingt-cinq ans après: le 
complexe Moustérien revisité.« Bulletin 
de la Sociéte Préhistorique Française 78 (3): 
77–87.
Bordes, F. 1988. Typologie du Paleolithique 
ancien et moyen. Pariz: Presses du CNRS. 
Bordes, F., in M. Bourgon. 1950. »Le gisement 
du Pech de l'Azé-nord, prise de date et 
observations préliminaires.« Bulletin de 
la Sociéte Préhistorique Française 47 (6–8): 
381–83.
Bordes, F., in M. Bourgon. 1951a. »Le complexe 
Moustérien: Moustériens, Levalloisien et 
Tayacien.« L'Anthropologie 55 (1): 1–23. 
Bordes, F., in M. Bourgon. 1951b. »Le gisement 
du Pech de l'Azé-nord. Campagnes 
1950–1951: Les couches inférieurs à 
Rhinoceros Mercki.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 48 (11–12): 520–38.
Bordes, F., in D. de Sonneville-Bordes. 
1970. »The Significance of Variability 
in Palaeolithic Assemblages.« Word 
Archaeology 2 (1): 61–73.
Bordes, F., P. Fitte in S. Blanc. 1954. »L'Abri 
Armand Chadourne.« Bulletin de la 
Sociéte Préhistorique Française 51 (5–6): 
229–54.
Breuil, H., in H. Kelley. 1954. »Le 
paléolithique ancien.« Bulletin de la 
Sociéte Préhistorique Française 51 (1): 9–26.
Brodar, M. 1962–1963. »Pripombe k 
statističnim metodam za klasifikacijo 
paleolitskih kultur.« Arheološki vestnik 13–
14: 51–59.
Debénath, A., in H. L. Dibble. 1994. Handbook 
of Paleolithic Typology, Vol. 1: Lower and 
Middle Paleolithic of Europe. Philadelphia, 
PA: University Museum, University of 
Pennsylvania.
Delpech, F., in J. Jaubert, ur. 2012. François 
Bordes et la Préhistoire. Pariz: Éditions 
du Comitédes travaux historiques et 
scientifiques.
Dibble, H. L. 1987. »Reduction Sequences 
in the Manufacture of Mousterian 
Implements of France.« V The Pleistocene 
Old World: Regional Perspectives, ur. O. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
28
Soffer, 33–45. New York; London: Plenum 
Press. 
Dibble, H. L. 1988. »Typologycal Aspects of 
Reduction and Intensity of Utilisation 
of Lithic Eesources in the French 
Mousterian.« V Upper Pleistocene 
Prehistory of Western Eurasia, ur. H. 
L. Dibble in A. Montet-White, 181–96. 
Philadelphia, PA: The University Museum, 
University of Pennsylvynia.
Dibble, H. J., in A. Debénath. 1991. 
»Paradigmatic Differences in a 
Collaborative Research Project.« V 
Perspectives on the Past: Theoretical 
Biases in Mediterranean Hunter-
Gatherer Research, ur. G. A. Clark, 217–
26. Philadelphia, PA: University of 
Pennsylvania Press. 
Dibble, H., in M. Lenoir. 1995a. »The 
Development of the Research Design for 
the Current Excavation.« V The Middle 
Paleolithic site of Combe-Capelle Bas 
(France), ur. H. Dibble in M. Lenoir, 7–26. 
Philadelphia, PA: The University Museum, 
University of Pennsylvynia. 
Dibble, H., in M. Lenoir. 1995b. »Summary 
of the Industrial Sequence.« V The 
Middle Paleolithic site of Combe-Capelle 
Bas (France), ur. H. Dibble in M. Lenoir, 
162–73. Philadelphia, PA: The University 
Museum, University of Pennsylvynia. 
Dibble, H. L., in N. Rolland. 1992. »On 
Assemblage Variability in the Middle 
Paleolithic of Western Europe.« V The 
Middle Paleolithic: Adaptation, Behaviour 
and Variability, ur. H. L. Dibble in P. 
Mellars, 1–28. Philadelphia, PA: The 
University Museum, University of 
Pennsylvynia.
Djindjian, F. 2016. »The Revolution of the 
Sixties in Prehistory and Protohistory.« 
V History of Archaeology: International 
Perspectives, ur. G. Delley, M. Díaz-
Andreu, F. Djindjian, V. M. Fernámdez; 
A. Guidi in M-A. Kaeser, 125–44. Oxford: 
Archeopress.
Harrold, F. B. 1988. »The Chatelperronian and 
the Early Aurignacian in France.« V: The 
Early Upper Paleolithic, ur. J. F. Hoffecker 
in C. A. Wolf, BAR International Series 
437, 157–91. Oxford: Archeopress.
Isaac, G. 1989. »Squeezing Blood from 
Stones.« V The Archaeology of Human 
Origins, G. Isaac, 339–51. Cambridge: 
Cambridge University Press.
Jelinek, A. J. 1965. »Lithic Technology 
Conference, Les Eyzies, France.« 
American Antiquity 31 (2): 277–79.
Jelinek, A. J. 1982. »François Bordes, 1919-
1981.« American Antiquity 47 (4), 785–92.
Jelinek, A. J. 1988. »Technology, Typology, 
and Culture in the Middle Paleolithic.« 
V Upper Pleistocene Prehistory of Western 
Eurasia, ur. H. L. Dibble in A. Montet-
White, 199–210. Philadelphia, PA: 
The University Museum, University of 
Pennsylvynia.
Jullien, R. 1951. »Peut-on-parler d''Homo 
sapiens' au Pleistocene inferieur?« Bulletin 
de la Sociéte Préhistorique Française 48 (9–
10), 469–73.
Karavanić, I. 1992. »Prijedlog osnovnog 
strukovnog nazivlja za srednji i mlađi 
paleolitik.« Opuscula archaeologica 16: 15–
35.
Karavanić, I. 1995. »Strukovno nazivlje za 
donji i srednji paleolitik.« Opuscula 
archaeologica 19 (1): 7–9.
Kuhn, S. 1995. Moustrian Lithic Technology. 
An Ecological Perspective. Princeton, NJ: 
Princeton University Press.
Lacorre, M. T., in F. Lacorre. 1953. »Les 
Hommes éponymes d'Aïn Métherchem 
st Combe-Capelle.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 50 (4): 258–72.
Loiseau, J.-P. 2014. Francois Bordes (1919–
1981) et la construction de la Préhistoire 
dans la seconde moitié du XXe siècle. Thèse 
présentée à l'Université de Bordeaux. 
Bordeaux: HAL. 
Loiseau, J.-P. 2015. »Francois Bordes (1919–
1981) et la construction de la Préhistoire 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
fr
a
n
ç
o
is
 b
o
r
d
es
 in
 r
o
js
t
v
o
 (p
o
po
ln
e)
 t
ip
o
lo
g
ij
e 
k
a
m
n
it
ih
 o
ro
d
ij
29
dans la seconde moitié du XXe siècle.« 
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 112 (2): 378–79.
Mellars, P. 1968. »The Old Stone Age.« 
Archaeological Journal 125 (1): 369.
Mellars, P. 1969. »The Chronology of 
Mousterian Industries in the Périgord 
Region of South-west France.« Proceedings 
of the Prehistoric Society 35, 134–71.
Mellars, P. 1973. »The Character of the Middle-
Upper Palaeolithic Transition in South-
West France.« V The Explanation of 
Culture Change: Models in Prehistory, ur. 
C. Renfrew, 255–76. Glouchester Crescent: 
Duckworth Press.
Mellars, P. 1996a, The Neanderthal Legacy. 
Princeton, NJ: Princeton University Press.
Pettit, P. 2009. »François Bordes.« V Great 
Prehistorians: 150 Years of Palaeolithic 
Research, 1859–2009, Special Volume 30 of 
Lithics: The Journal of the Lithic Studies 
Society, ur. R. Hosfield, F. Wenban-Smith 
in M. Pope, 201–12. London: Lithic 
Studies Society.
Pohar, V. 1979. »Tehnika izdelave in tiopologija 
staro- in srednjepaleolitskega kamenega 
orodja.« V Poročilo o raziskovanju 
paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 7, 
15–80. Ljubljana : Oddelek za arheologijo 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pottier, G. 1951. »L'Homo sapiens et son 
ascendance.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 48 (7–8): 341–44.
Pradel, L. 1950. »Comportement physique 
et intelectuel de l'homme pendant le 
quaternaire.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 47 (5): 250–58.
Pradel, L. 1954. »Le Moustérien.« Bulletin de 
la Sociéte Préhistorique Française 51 (8): 35–
43.
Reynolds, T. E. G. 1990. »The Middle-Upper 
Palaeolithic Transition in Southwestern 
France: Interpreting Lithic Evidence.« 
V The Emergence of Modern Humans. An 
Archaeological Perspective, ur. P. Mellars, 
262–75. Edinburgh: Edinburgh University 
Press.
Rigaud, J.-P. 1989. »From the Middle to 
the Upper Paleolithic: Transition or 
Convergence?« V The Emergence of 
Modern Humans, ur. E. Trinkaus, 124–53. 
Cambridge: Cambridge University Press.
Rigaud, J.-P., in J. F. Simek. 1987. »Arms Too 
Short to Box with God.« Problems and 
Prospects from Paleolithic Prehistory in 
Dordogne, France.« V The Pleistocene Old 
World, ur. O. Soffer, 47–61. New York; 
London: Plenum Press.
Rodrigue, A. 1989. »Note en faveur 
d'une modification minime de la 
liste F. Bordes.« Bulletin de la Sociéte 
Préhistorique Française 86 (4): 100.
Rolland, N. 1990. »Middle Palaeolithic 
Socio-Economic Formations in Werstern 
Eurasia: An Exploatory Survey.« V 
The Emergence of Modern Humans. An 
Archaeological Perspective, ur. P. Mellars, 
347–88. Edinburgh: Edinburgh University 
Press.
Sackett, J. R. 1988. »The Mousterian and 
Its Aftermath.« V Upper Pleistocene 
Prehistory of Western Eurasia, ur. H. L. 
Dibble in A. Montet-White, 413–26. 
Philadelphia, PA: The University Museum, 
University of Pennsylvynia.
Sackett, J. 2014. »François Bordes and the 
Old Stone Age.« Bulletin of the History of 
Archaeology 24 (3): 1–9.
Tattersall, I. 1995. The Fossil Trail: How We 
Know What We Think We Know about 
Human Evolution. New York; Oxford: 
Oxford University Press.
Texier, P.-J., in L. Meignen. 2012. »Soxante 
années de technologie lithique: Étapes 
marquantes, apports er écueils.« V 
François Bordes et la Préhistoire, ur. F. 
Delpech in J. Jaubert, 133–39. Pariz: 
Éditions du Comitédes travaux historiques 
et scientifiques.
Tuffreau, A., A.-V. Munat, J.-J.Pouisségur in 
J. Sommé. 1981. »Les basss terrasses dans 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
30
les vallés du Nord de la France st de la 
Picardie: Stratigraphie st Paléolithique.« 
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 78 (10–12): 291–305.
Vayson, A. 1920. »La plus ancienne industrie 
de Saint-Acheul.« L'Anthropologie 30 (5–
6): 441–96.
Veyrier, M., E. Beaux in J. Combier. 1951. 
»Grotte de Néron, à Soyons (Ardèche). 
Les fouilles de 1950 – leurs ensignements.« 
Bulletin de la Sociéte Préhistorique 
Française 48 (1–2): 70–78.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i V prispevku sta predstavljeni analiza in interpretacija posnetkov lidar površja slovenskega Krasa. Ugoto-
vljeni so bile različne oblike in vzorci parcelacij, domnevno iz obdobja prazgodovine in antike. Ti so bili 
razvrščeni v skupine glede na obliko parcel in načina delitve zemlje. Narejen je bil poskus predstavitve 
njihovega sosledja ter s tem rekonstrukcija nastanka in razvoja kulturne krajine. 
Ključne besede: LiDAR, parcelacija, kulturna krajina, Kras, gradišča, prazgodovina, antika 
The research paper contains an analysis and interpretation of LiDAR images and data showing differ-
ent areas of the Slovene Karst region. The images show different shapes and patterns of land (field, par-
cel) division in this area which probably date from prehistory and antiquity. They have been divided into 
groups based on the shape of the parcel and method of field division. The paper also attempts to chrono-
logically sequence them and thus reconstruct the beginning and the evolution of cultural landscaping 
in the aforementioned area. 
Keywords: LiDAR, field divison, cultural landscape, Karst, hilltop settlements, prehistory, antiquity
Poskus branja zgodovine kulturne krajine na Krasu 
An Attempt to read the History of the Karst Cultural Landscape
Andrej Jazbec 
Zavod za varstvo kulturne dediščine, Slovenija 
andrej.jazbec@zvkds.si
31
Prispevek je poskus prepoznavanja in razvr-stitve različnih oblik parcelacije iz prete-klosti, domnevno iz prazgodovine in anti-
ke, in s tem ustvariti prostor za interpretacijo ter 
globlje razumevanje vzorcev in zakonitosti obli-
kovanja kulturne krajine in rabe prostora. Obde-
lana je bila širša okolica Komna s posameznimi 
primeri z ostalega Krasa. V prispevku so prikaza-
ni le izseki, ki bolje predstavljajo oblike in vzorce 
parcelacije, ki pa se pojavljajo povsod na Krasu. 
Prav ponavljanje sledov enakih oblik in vzorcev 
delitve zemlje v različnih kontekstih se razume 
kot potrditev njihove verodostojnosti. 
Kras je pretežno med 200 in 400 m visoka 
apnenčasta planota, ki je s treh strani ostro za-
mejena. Strmo se spušča proti Tržaškemu zalivu 
na jugu in proti Vipavski dolini na severu, kjer 
jo obroblja venec hribov, visokih do 600 m. Ne-
koliko blažji je spust v Furlansko nižino na za-
hodu. Manj izrazito je zamejena na vzhodu, kjer 
prehaja v gričevnato-hribovite Brkine. Po sredi-
ni Krasa niz vzpetin deli planoto v dinarski sme-
ri JV–SZ na dva dela, po njih sedaj teče državna 
meja z Italijo.
Na Krasu je bilo treba v pridobitev obdelo-
valne površine vložiti veliko dela – otrebiti ka-
menje na površini ter razbiti/lomiti skale, ki so 
štrlele iz tal. Iz zemeljskih žepov med skalami 
pa se je kopala prst in se nanašala tja, kjer je je 
primanjkovalo. Izpraznjeni žepi so bili zravna-
ni s kamenjem in prekriti s prstjo. Do obdeloval-
ne zemlje in pokrajine, kakršno poznamo danes, 
je vodila dolga pot. Opravljena je bila postopno, 
sledile so si (in si še) izboljšave, ki so bile v skla-
du z danostmi in tudi zmožnostmi/potrebami 
obdelovalne tehnologije. Težko pridobljeno ob-
delovalno zemljo je bilo treba zaščititi pred živi-
no in burjo, zato so jo obdali s suhozidi. Nagnje-
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)31-49
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
32
ni tereni so bili izravnani v terase (Panjek 2015, 
47-53). 
Kot je znano, je območje doživelo dva pose-
litvena in civilizacijska vala. Prvi, tj. staroveški, 
se začne z mlajšo kameno dobo, konča pa z zato-
nom Rima. Drugi ciklus, ki še traja, pa se je za-
čel s srednjim vekom. V prispevku se osredoto-
Slika 1: Slovenski kras z označenimi izseki obravnavanih 
območij.
čam na parcelacijo, pripisano prvemu ciklusu, ob 
strani pa puščam domnevne srednjeveške in no-
voveške posege. 
Metodologija
Obliko polj na Krasu velikokrat narekuje razgi-
ban teren, npr. vzpetine, na njih plastnice, pred-
vsem pa vrtače s svojo ovalno obliko. Opažanja 
so se v prvi vrsti osredotočila na primere, pri ka-
terih je bila za obliko parcel odločilna predvsem 
volja človeka. Kjer oblik parcel ne narekuje obli-
ka površja, se predpostavlja, da gre za oblike de-
ljenja, parceliranja zemlje, ki so bile v rabi v pre-
teklosti.
Glavni vir podatkov so posnetki zračnega 
laserskega skeniranja tal (Mlekuž 2011, 87–104) 
objavljeni na spletni strani Ministrstva za oko-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
33
lje in prostor1 ter na strani PISO – Prostorski in-
formacijski sistem občin. Posnetki niso bili do-
datno obdelani, temveč uporabljeni v navadnem 
sivinskem senčenju terena. V nekaterih izbra-
nih točkah je bil opravljen tudi ogled na terenu. 
Predvsem pri prepoznavanju sledov tretje parce-
lacije z ravnimi linijami so bile zaradi podobno-
sti s posegi v prostor iz 19. stoletja opravljene pre-
verbe v franciscejskem katastru. 
Pri parcelnih mejah so bili sprva upošteva-
ni le sledovi, ki niso povezani z današnjo parce-
lacijo in se navezujejo na gradišča ter znane rim-
ske ostaline. Ti so najjasnejši in najštevilnejši na 
predelih, ki v novem veku niso služili kot obde-
lovalne površine, temveč kot gozd, travniki in 
predvsem pašniki. Meje polj in njihova notranja 
ureditev so na posnetkih lidar opazni bodisi kot 
izstopajoči zidovi ali škarpe, največkrat pa zaradi 
sesutja le-teh kot nasipi. Lahko so tudi zamejena 
s potmi. Pojem polje se uporablja v smislu posa-
mezne parcele, največkrat ograjene z zidom. Poti 
so povečini opazne kot v teren vdrte črte, sledi, 
če so bile obrobljene z zidovi, pa kot dva vzpore-
dna nasipa (Mlekuž 2015, 681). 
Opaženo je bilo, da se vzorci, ki so značilni 
za oblike parcelacije prvega civilizacijskega ciklu-
sa, pojavljajo tudi v sodobni parcelaciji. V nada-
ljevanju raziskave se je pokazalo, da je smisel-
no upoštevati tudi dele sedanjih parcelnih mej, 
predvsem tiste, ki se navezujejo na potek starih, 
opuščenih struktur in zidov, ter tistih, ki so jim 
po obliki sorodni. 
Beleženje sledov stare parcelacije je bilo op-
ravljeno z izrisovanjem preko posnetkov lidar. 
Zidovi so bili izrisani s črtami, ki so le v primerih 
masivnejših nasipov odebeljene in sledijo obrisu. 
V primeru tretje parcelacije so bile pri izrisova-
nju skoraj dosledno uporabljane ravne črte, kljub 
nekoliko drugačnemu stanju v naravi. Vzrok za 
to je spoznanje, da so bile pri tej obliki parcela-
cije prav ravne črte osnovno sredstvo za deljenje 
zemlje. Vzrok za nepravilnosti so lahko kasnej-
še spremembe, nastale morda s sesipanjem zidov 
in škarp ter z njihovimi popravili, in nedosledna 
1 Http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@
Arso.
vzpostavitev ravnih črt v naravi. To je še pose-
bej opazno, ko se je ta oblika parcelacije prilaga-
jala predhodnim. Pri tej obliki so se sistematično 
uporabljale tudi vzporedne črte. Ta ugotovitev se 
je upoštevala tudi pri izrisovanju sledi. Pri tem 
so bile upoštevane tudi manj izrazite in osamlje-
ne sledi, ki jih kot posameznih ne bi bilo možno 
upoštevati. Verodostojnost jim daje ponavljanje 
enakih vzorcev in zakonitosti. Sem prištevamo 
tudi nekatere elemente domnevno naravnega re-
liefa, npr. plastnice. Te so bile upoštevane le, če 
so se vklapljale v kontekst določene parcelacije2. 
Groblje so povečini izrisane okroglo, četu-
di to niso. Okrogla je domnevno njihova izvorna 
oblika. Kraševci so starejše groblje in kupe kame-
nja pri čiščenju polj in travnikov pogosto upo-
rabljali za odlaganje kamenja in s tem spreminja-
li njihovo prvotno obliko.
Da je določena sled stara, je mogoče sklepati 
iz konteksta. Predvsem po tem, da se navezuje na 
stare strukture (npr. gradišča), na staro opuščeno 
parcelacijo in da je presekana s kasnejšimi, seda-
njimi, strukturami pa tudi po tem, ali po obliki 
spada v katero od predlaganih skupin parcelaci-
je. V primeru poti je to mogoče sklepati tudi po 
tem, da se na posameznih odsekih pojavljajo deli 
starejših vzporednih tras. 
Glede na obliko so bila polja razdeljena v šti-
ri skupine. Te so: ovalna polja, polja organskih ob-
lik, polja z ravnimi stranicami ter polja z nepravil-
nimi stranicami. Vsaka uporablja povsem svoje 
oblike in logiko deljenja zemlje. Časovno ume-
ščanje posamezne oblike parcelacije je domne-
va, ki temelji na sorodnosti in odnosu z gradi-
šči in s poznanimi rimskimi ostalinami ter glede 
na medsebojne odnose. Glede na pojavljajoče se 
vzorce in odnose z oblikami parcelacij je mogoče 
domnevati njihovo sosledje in razvoj. Glede na 
pojavljanje vzorcev, značilnih za parcelacije v sta-
rem veku znotraj konteksta sodobne parcelaci-
je, smemo domnevati na kontinuiteto, na nepre-
kinjeno in ponovno uporabo starejših struktur. 
Posamezna parcelna meja, zid, pripadajoč starej-
2 Človek je svoje posege vedno prilagajal naravnem reliefu in tega 
svojim posegom. Plastnice, ki so bile upoštevane, po vsej verjet-
nosti niso povsem »naravne« in za celotno interpretacijo niti niso 
odločilne.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
34
ši obliki parcelacij, je v kasnejšem obdobju lahko 
še v celoti ali pa le delno v uporabi. 
Vzrokov za to je lahko več. Prvi bi lahko bil 
lastništvo. Zaradi različnega lastništva meja ni 
bilo mogoče spreminjati. Drugi bi bil razgiba-
nost terena in potrebno delo. Spreminjanje mej 
in regulacija se zaradi prevelikega vložka dela 
enostavno nista splačala, zato se je tudi v večji ali 
manjši meri ohranila starejša poljska razdelitev. 
Rezultati
Prva parcelacija – ovalna polja3
Prva oblika parcelacije so verjetno posamezna 
ovalna polja. Opazni so številni sledovi takih 
polj. Pogosto so komaj vidni in komaj izstopajo 
iz terena. Polja so najpogosteje ohranjena le del-
no, njihovi deli so včasih vključeni v katero od 
kasnejših oblik parcelacije, lahko tudi v sedanjo 
parcelacijo. To opažamo predvsem na kamnitej-
ših in bolj razgibanih predelih, slutiti pa jih je 
tudi znotraj gradišč in sedanjih vasi (o tem več v 
nadaljevanju). Prav številčnost njihovih sledov in 
vseprisotnost njihovih delov v vseh drugih, ka-
snejših, oblikah parcelacije navaja k domnevi o 
prvobitnosti te oblike parcelacije.  
Z gradnjo ovalne ograde se z najkrajšim zi-
dom zaobjame največja površina zemlje. Raz-
merje med vloženim delom in pridobljeno obde-
lovalno površino je najugodnejše. To je smiselno, 
dokler je razpoložljivih površin še na pretek. Vtis 
je, da površina znotraj polj v tej fazi ni bila bistve-
no izboljšana. Na kamnitih terenih lahko znot-
raj ograd vidimo skale in kamenje, na nagnjenih 
površinah površina ni izravnana v terase. Oval-
na polja so bila morda v uporabi že pred nastan-
kom gradišč in v njihovi začetni fazi. Ostanke 
ovalnih polj najdemo po celotnem ozemlju, kjer 
jih ni uničila kasnejša obdelava zemlje. Število 
in morda tudi površina ovalnih polj sta se skozi 
čas povečevala, dokler se zaradi boljšega izkorist-
ka prostora ni vzpostavil nov model širjenja in 
združevanja obdelovalnih površin. V nekaterih 
primerih imamo vtis, da je ograda dvojna. To bi 
3 Prva parcelacija sovpada s pojavom domnevnih grobnih grobelj 
znotraj ovalnih ograd. Njihova gradnja morda sega v sam začetek 
poljedelstva pri nas, njihova opustitev pa bolj ali manj z zatonom 
pokopavanja v grobnih grobljah. 
lahko pomenilo, da je ob ogradah tekla obzidana 
pot, ki je lahko z ogrado sočasna ali pa kasnejša, 
ali pa da je ograda imela obzidan obhod. 
V kontekst parcelacije ozemlja z ovalnimi 
polji spadajo še manjše ovalne ograde z grobljo v 
sredini. Domnevno gre za grobne groblje4. Ogra-
de z grobljami imajo gotovo simboličen pomen. 
V kolikor bi šlo le za čiščenje polj, bi kamenje go-
tovo naložili v obodne zidove, saj te ograde na-
vadno niso prav velike. Očitno je tudi, da skupi-
ne večjih ograjenih grobelj pogosto najdemo na 
izpostavljenih vidnih mestih, manj zanimivih za 
kmetijsko obdelavo. Nahajajo se na preglednih 
mestih, vidnih iz gradišč, ob poteh, ki vodijo v 
gradišča, ter na zunanjih robovih obdelovalnih 
površin. Gotovo so tvorile nekakšno simbolno 
krajino. Pogosto jih je na isti lokaciji več, še pose-
bej na prestižnejših, dobro vidnih mestih. Vča-
sih na mestu ene zrase še druga, največkrat tako, 
da je starejša vključena v ogrado mlajše, da mlaj-
ša prekriva prostor starejše. Oboje kaže na dolgo-
trajnost prakse gradnje grobelj. 
Glede na to, da vse druge oblike parcelacije 
groblje negirajo in vključujejo v svoje zidove, lah-
ko domnevamo, da sta pojava parcelacije zemlje v 
ovalnih poljih in gradnje grobelj najstarejša in so-
časna, kar bi pomenilo, da s spremembo načina 
pokopavanja sovpada tudi sprememba parcelaci-
je5. Obzidanih poti pri tej obliki parcelacije ver-
jetno ni bilo. Gotovo so bile vzpostavljene glavne 
prometnice, vendar niso bile posebej označene 
4 »Za Kras in Istro so bili za bronasto dobo značilni pokopi v majh-
nih kamnitih gomilah, komaj izstopajočih iz tal (značilnih povsod 
za to obdobje).« Marchesetti v svojih zapiskih poroča o stotinah to-
vrstnih gomil v Istri in na Krasu, tudi v nekem gozdu med Šembijani 
(Sembie) in Knežakom (naveden nepravilno z nemškim imenom 
kot Graffenbrum, pravilno Graffenbrun). Po Marchesettiju jih ve-
dno najdemo v bližini gradišč. Marchesetti je nekatere izkopal. V 
vseh so našli skromne grobne pridatke, nekaj kosov črepinj grobe 
strukture med močno razpadlimi kostmi pokojnika. Ovalne ogra-
de niso omenjene; morda niso bile opažene. Glej Ruaro Loseri 1993, 
128. Seveda pa ni nujno, da je vsak kup kamenja grob. Lahko je samo 
kup kamenja.
5 Prehod iz prve faze parcelacije v drugo predstavlja glede na sliko 
v pokrajini velik prelom. Nikdar kasneje ni bila nadomeščena in 
predelana skoraj celotna prostorska infrastruktura. Domnevamo 
lahko tudi, da so s tem povezane tudi spremembe v družbi. 
Približno v tem času se spremeni način pokopavanja. Groblje se 
vključujejo v nove ograde. Večje parcele morda kažejo na drugačno 
obdelavo (oranje) in na večje posesti ter morda na večjo družbeno 
razslojenost.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
35
in trasirane, njihov potek pa se je verjet no spre-
minjal.
Druga parcelacija – polja organskih oblik 6
Polja, združena v to skupino, so različnih ob-
lik, skupne pa so jim nepravilne organske oblike 
in želja po boljšem izkoristku razpoložljive po-
vršine, brez neizkoriščenega vmesnega prostora, 
ki je ostajal med ovalnimi polji. Namesto stalne 
gradnje novih ovalnih ograd se je pričelo obsto-
ječa polja združevati v nova, večja, najpogoste-
je podolgovata polja polovalnih ali nepravilnih 
organskih oblik. Pri tem se je pogosto uporabi-
lo dele zidov predhodnih ovalnih polj, v mejne 
zidove se je vključevalo obstoječe groblje – po-
jav, ki je opazen tudi pri vseh kasnejših parcela-
cijah. Oblika novega polja je bila odvisna od re-
liefa, dane površine in že obstoječih polj in poti. 
V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini. V 
prvi so sestavi polj, za katere se zdi, da so se pred-
hodnemu jedru, včasih tudi večjemu ovalnemu 
polju, na obod dodajale nove ograde. Opaziti je 
težnjo po zaokrožanju posesti navzven. Polja so 
na zunanjem delu zaokrožena in kdaj obkrože-
na z obzidanimi potmi. V drugi so skupine polj, 
kjer pa so obliko polj v večji meri določale poti, 
ki so vodile iz jedra, ali pa je nagnjen teren nare-
koval gradnjo teras. V tem primeru so polja prev-
zela bolj podolgovato, iztegnjeno obliko. Kot 
omenjeno se pri tej obliki polj pojavi izravnava-
nje terena v terase (slika 4). Novi obliki polj so 
verjetno botrovali naraščanje prebivalstva, večji 
pritisk na krajino in težnja po boljšem izkoristku 
prostora. Z večanjem potreb so se dodajala nova 
in nova polja. Zdi se, da so poljske enote večje kot 
v prejšnji fazi. Z novo obliko deljenja zemlje se 
izbriše vmesni prostor med ovalnimi polji. Poti 
dobijo stalne trase in so obzidane.
Način razdelitve zemlje s polji organskih ob-
lik je zaobjel praktično celotno ozemlje, vseka-
kor so znotraj tega vsi sedanji obdelovalna zem-
ljišča in travniki, opazen pa je tudi na območjih, 
ki se ali so se do prve polovice 20. stol. uporablja-
la le kot pašniki in v gozdu. 
6 Domnevno sovpada z železno dobo. 
Opisana oblika parcelacije je v znatni meri 
še vedno prisotna v sedanji parcelaciji zemljišč na 
Krasu. 
Tretja parcelacija – polja z ravnimi 
stranicami7 
Za parcelacijo polj z ravnimi stranicami je zna-
čilna težnja po regulaciji, dosledna uporaba rav-
nih in vzporednih črt pri postavljanju mejnih 
zidov. Pri delitvi zemlje se za izhodišče za vle-
čenje osnovnih črt uporablja iz terena izstopa-
joče poudarke (pogosto skale in kupe kamenja, 
tudi prazgodovinske groblje), ki se jih povezu-
je z ravnimi črtami, ki so lahko precej dolge in 
pogosto prečkajo več parcelnih enot. Pogosta 
je uporaba vzporednic, vzorec pa praviloma ni 
pravokoten, najpogosteje je tloris rombast. Pri 
bolj razgibani krajini sledi naravnim oblikam, 
včasih pa vsaj delno predhodni prazgodovinski 
parcelaciji, vendar z ravnimi črtami z več og-
lišči. Zelo opazna je težnja po izboljšavi in re-
gulaciji terena. Nagnjeni tereni so razdeljeni v 
vzporedne terase. Dokaj pogoste so vrtače z re-
guliranimi pobočji in dnom. Pobočja so izrav-
nana v ploskve, dno ima ravne stranice, katerih 
potek se prek vzporednic in nadaljevanja rav-
nih črt vklaplja v širši vzorec (slika 6). Posame-
zne poljske enote so praviloma precej majhne, 
vendar so to verjetno tudi delitve znotraj poses-
ti oz. regulacije ali izboljšave terena, npr. terase. 
Ta oblika parcelacije je pokrila celotno ozem-
lje, njene sledi najdemo praktično povsod. Po-
samezni parcelacijski sklopi so – verjetno zara-
di razgibanosti terena in predhodne parcelacije 
ter lastništev – precej omejeni, usmeritev vodil-
nih črt je pri vsakem drugačna. 
V to obliko parcelacije bi po obliki spadal 
tudi že opisan poskus rimske državne parcelaci-
je, centuriacije (Mlekuž 2017), tj. nove parcelaci-
je v pravilnem rastru, ki – kot ugotavlja Mlekuž 
– po vsej verjetnosti na Krasu ni bila uspešna za-
radi razgibanosti in zelo različne rodovitnosti ter 
uporabnosti terena. 
7 Gre za domnevne rimske posege v prazgodovinsko krajino.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
36
Četrta parcelacija – polja z nepravilnimi 
stranicami8 
Zadnja opažena oblika je bolj kot vseprisotna 
sistematična parcelacija, opisana v prejšnjih pri-
merih, omejena na posamezne posege v starej-
ši vzorec. Zanjo so – v primerjavi s prejšnjimi 
8  Čas njihovega nastanka je verjetno pozna antika. 
– značilni opazni masivni zidovi, ki zelo pogos-
to potekajo po temeljih starejših. Ker sledijo zi-
dovom različnih oblik iz različnih predhodnih 
obdobij, so tudi polja, ki jih omejujejo, zelo raz-
ličnih oblik. Zidovi so v pokrajini zarisani nero-
dno, okorno. Ovalne oblike niso povsem ovalne 
kot pri prvi parcelaciji, temveč nepravilne, okor-
ne, ponekod rahlo oglate, zalomljene, ponekod 
Slika 4: Izsek pokrajine z lokacijo Mandrje zahodno od gradišča Veliko gradišče pri Vrhpolju pri Hrpeljah. Na sliki 4A 
je posnetek lidar p, na sliki 4B so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije. Na sliki 4C so izrisani prepoznani ostanki 
tretje faze parcelacije, polj z ravnimi stranicami. Na sliki 4D so izrisane vse štiri faze domnevne staroveške parcelacije.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
37
vdrte. Isto velja za krivulje, ko sledi drugi fazi 
parcelacije, prav tako ravne črte niso povsem rav-
ne, ko ta faza sledi potezam polj z ravnimi stra-
nicami9. 
V to skupino bi po obliki sodila tudi t. i. 
škatlasta polja (Mlekuž 2015, 684). Pojavljajo se 
predvsem na nagnjenih predelih ob nekaterih 
bolj odmaknjenih gradiščih. Najdemo jih tudi 
na lokaciji Mandrje v bližini Velikega gradišča 
in ob gradišču Sv. Martin pri Škrbini. Navadno 
proge zemlje med škarpami in zidovi, ki tečejo 
vzporedno s pobočjem, delijo nanje pravokotni 
kratki masivni zidovi, kar poljem daje značilen 
škatlast videz10 (slike 2D, 3D, 7C). V to skupino 
bi lahko uvrstili tudi zidove, ki ponekod omeju-
jejo bližnjo obdelovalno zemljo gradišč, kot npr. 
Sv. Martin pri Škrbini (slika 7C). 
Primeri
Na sliki 2 je območje zahodno od gradišča Debe-
la griža11 pri Volčjem Gradu. Sicer dokaj ploska 
površina je preluknjana s številnimi vrtača-
mi, kaže pa številne sledove človeških posegov. 
Površje prekriva le malo prsti, več je je le v vrta-
čah. Pred pogozdovanjem in opustitvijo v 20. 
stol. so bili tu predvsem pašniki. V desnem spod-
njem kotu so vidni okopi gradišča. Ohranje-
ni so številni sledovi ovalnih polj (slika 2B). Po-
tek zidov pri večini od njih ni pogojen z reliefom 
površja. Pri nekaterih je opazna delno ohranjena 
dvojna ograda oziroma domnevna obhodna pot. 
Tiste z večjimi grobljami najdemo predvsem v 
bližini vijugaste obzidane poti iz druge faze par-
celacije, polj organskih oblik, ki obide gradišče na 
9 Iste značilnosti opazimo tudi pri sedaj aktualni parcelaciji, pred-
vsem na bolj zakraselih in razgibanih terenih, kot npr. severno od 
Škrbine (slika 7).
10 Najdemo jih le na bregovih v bližini nekaterih gradišč, ki so po-
večini bolj odmaknjena in v hribovitem območju. Najverjetneje so 
poznoantičnega izvora, iz časa preseljevanja ljudstev, ko so bila gra-
dišča ponovno obljudena. Njihovi prebivalci so se bali preveč od-
daljiti od zavetja in so zato obdelovali le bližnje bregove. Ti so bili 
kasneje zaradi težavne obdelave verjetno ponovno opuščeni. 
11 »Prazgodovinsko gradišče z obrambnim obzidjem, na severu in 
jugu celo dvojnim; ves obseg zunanjega nasipa meri 850 m, no-
tranjega 680 m. Po sredini vodi rimska pot v smeri sever – jug. Da-
tacija: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba.« Vir: Re-
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi-
skd/).
Slika 2: Izsek pokrajine zahodno od gradišča Debela gri-
ža pri Volčjem gradu. Na sliki 2A je posnetek lidar, na sli-
ki 2B so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije, ovalnih 
in organskih polj. Na sliki 2C so izrisani prepoznani os-
tanki tretje faze parcelacije, polj z ravnimi stranicami, zido-
vi, katerih potek sledi obzidju gradišča, so izrisani z rdečo. 
Na sliki 2D so izrisane vse štiri faze domnevne staroveš-
ke parcelacije.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
38
severu. Vidne so številne obzidane poti, pred-
vsem v smeri vzhod – zahod, pripadajoče dru-
gi fazi parcelacije. Te so poleg površja narekovala 
obliko polj druge faze. Največkrat so nepravilne 
ovalne in polovalne oblike ali pa zavzemajo pra-
zen prostor med potmi. V precejšnji meri je bilo 
mogoče razbrati parcelacijo polj z ravnimi stra-
nicami, ki uporablja ravne črte in vzporednice 
(slika 2C). S kvadratki so označene točke, ki so 
služile kot izhodišča za parcelno mrežo. Opazni 
so deli zidov tretje faze, katerih potek se navezu-
je na obzidje gradišča, bodisi tako, da so z njim 
vzporedni, ali pa imajo za izhodišče domnevne 
vhode v gradišče. Na sliki 2D so prikazane vse 
štiri faze parcelacije. Opaziti je, da zidovi četr-
te faze parcelacije polj z nepravilnimi stranicami 
sledijo potezam zidov prejšnjih faz. Še posebej je 
to razvidno v primeru velike masivne ograde ne-
pravilne oblike na levi strani slike. Njeno nena-
vadno obliko si lahko razložimo le s prilagaja-
njem starejšim parcelnim mejam. Potek njenih 
zidov deloma sledi poteku ovalnih polj – delo-
ma so to polja organskih oblik ter polja z ravni-
mi stranicami. Glede na to, da se nahaja sredi ob-
močja, ki je bilo v zadnjem obdobju namenjeno 
paši, je možno, da je služila kot obora za živino. 
V vdolbini znotraj nje bi lahko bil kal.
Na sliki 3 je razgibano območje severno od 
Povirja. Na vzpetini v levem zgornjem kotu so 
vidni vzhodni okopi gradišča Tabor pri Povir-
ju12. Na gričih in južno od njih so opazni ostan-
ki ovalnih ograd. Posamezni deli so vidni tudi 
med njivami v zgornjem levem kotu izseka. Naj-
demo jih tudi znotraj gradišča. Dokaj številne so 
groblje z ostanki ovalnih ograd, ena je vrh sosed-
njega Srednjega vrha jugovzhodno od gradišča. 
Posebno na območju z najboljšo obdelovalno 
površino (v zgornjem desnem kotu izreza) je zelo 
dobro ohranjena parcelacija polj organskih oblik. 
Povečini so nepravilne podolgovate oblike, pri-
lagajajo se razgibanem terenu in deloma poteku 
12 »Gradišče s 3. utrjenimi vrhovi, obdanimi z enotnim obzidjem. Ob 
vznožju gradišča je prazg. žgano grobišče, v Gorenji jami je najdeno 
okostje latenskega bojevnika. Rimsko poselitev dokazujejo ostan-
ki stavb na Strmci, srednjeveško pa stolp na Taboru . Datacija:poz-
na bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek.« Vir: Re-
gister nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/gi-
skd/).
poti. Prav razgiban teren je bil tudi vzrok, da so 
se ohranila do danes, saj s svojo obliko optimal-
no izkoriščajo razpoložljivi prostor. V svojo mre-
žo vključujejo tudi ostanke ovalnih polj. Dvig-
njena obzidana pot, ki diagonalno prečka polje 
med gričema, se lepo vklaplja v vzorec in verjetno 
izvira iz istega časa. V fazo polj organskih oblik bi 
po zasnovi sodili tudi okopi gradišča (slika 3B). 
Podoben vzorec poljske razdelitve je delno viden 
tudi drugod na obravnavanem območju. Dobro 
ohranjeni so tudi sledovi polj z ravnimi stranica-
mi. Na severovzhodnem delu z najboljšo obde-
lovalno zemljo se povečini prilagajajo predhodni 
parcelaciji, katere posamezni deli so delno izrav-
nani in popravljeni. Drugod je bila vzpostavljena 
nova parcelacija, ki je od prejšnje ohranila le po-
tek poti. Na severovzhodnem pobočju Srednjega 
Vrha so opazni ostanki delno izravnanih teras, 
morda vinograda. Ostanke zidov, ki jih lahko 
uvrstimo v fazo polj z nepravilnimi stranicami, 
najdemo predvsem južno od obeh vzpetin. (sli-
ka 3D).
V nadaljevanju poglejmo Mandrje pri 
Vrhpolju pri Hrpeljah (slika 4). Tu so ostan-
ki rimske naselbine13. Lokacija se nahaja na bla-
gem južnem pobočju grebena neposredno pod 
prazgodovinskim gradiščem na vrhu vzpetine, 
ki se po njem imenuje Veliko gradišče. V primer-
javi s prejšnjima primeroma je tu teren veliko 
bolj »čist«, manj je bilo posegov v prostor, pred-
vsem novoveških. Vrh grebena so opazni raztre-
seni ostanki ovalnih polj, številna imajo znotraj 
sebe groblje. Posebno v osrednjem in vzhodnem 
delu našega izseka so zelo lepo opazne zasnove 
polj organskih oblik (slika 4B). Skupina polj na 
obsežnem rahlo nagnjenem platoju se združu-
je v zaokroženo ovaljasto obliko. Znotraj nje so 
vidni deli predhodnih ovalnih polj. Več vodo-
ravno nanizanih enot morda kaže na postopno 
rast skupine, lahko pa je vzrok notranje razde-
litve nagnjenost terena. Severovzhodno od nje je 
na nekoliko bolj nagnjenem terenu v terasah raz-
13 »Staro naselbinsko območje, izpričano v izročilu, je potrjeno z ob-
stojem antičnodobne kulturne plasti, ki jo je zaslediti na površini. 
Obsežne ruševinske groblje dokazujejo sistem urbane zasnove. Da-
tacija: rimska doba.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine 
(http://giskd6s.situla.org/giskd/).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
39
porejena druga skupina polj. Nagnjen teren in 
ujetost med dve poti, ki vodita proti vrhu Veli-
kega gradišča, sta narekovala podolgovate polo-
valne, jezikaste oblike. Naprej proti vzhodu, na 
položnejši polici neposredno pod vrhom Velike-
ga gradišča, je tretja skupina polj organskih oblik, 
organizirana v treh nivojih. Na zgornjih dveh 
opazimo v delno izravnanih terasah podolgova-
ta polja, po obliki podobna tistim iz predhodne 
skupine, vendar so manjših dimenzij zaradi ome-
jenega prostora. Bolj razgibana je slika v obsež-
nejšem spodnjem platoju, kjer so prisotni ostan-
ki starejših ovalnih polj.
Ostanke polj organskih oblik opazimo tudi 
zahodno od osrednjega polja, vendar tu prevla-
duje poznejša parcelacija. Izstopajoči nasipi v 
Slika 3: Izsek pokrajine vzhodno od gradišča Tabor nad Povirjem. Na sliki 3A je posnetek lidar, na sliki 3B so izrisani os-
tanki prvih dveh faz parcelacije. Na sliki 3C so izrisani prepoznani ostanki tretje faze parcelacije, polj z ravnimi stranicami. 
Na sliki 2D so izrisane vse štiri faze domnevne staroveške parcelacije.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
40
zgornjem delu osrednje skupine polj izdajajo lego 
antičnega naselja (slika 4C). Tu lahko opazuje-
mo, na kakšen način je bila nova zasnova, ki sodi 
v skupino polj z ravnimi stranicami, vstavljena v 
predhodno parcelacijo. Pri zasnovi, ki v osnov-
nih potezah sledi predhodni organizaciji pros-
tora14, je opazna dosledna uporaba ravnih črt. 
Kjer je le možno, so bile tako pri zasnovi objek-
tov kot tudi zasnovi okolice uporabljene vzpo-
rednice. Ravne črte in vzporednice se prenašajo 
14 Mišljene so glavne poti in osnovna oblika polj.
tudi na večje razdalje, kar izdaja enotno zasnovo 
naselbinskega kompleksa in okoliške obdeloval-
ne zemlje. Ureditev z ravnimi vzporednimi čr-
tami je zelo prisotna na osrednjem polju ter pro-
ti vzhodu pod skupino podolgovatih organskih 
polj, znotraj katerih pa je ni opaziti. Zelo opazna 
je na zahodni strani našega izseka, manj pa sever-
no, na slabšem terenu proti vrhu grebena. Eno-
tna zasnova daje misliti, da gre za posest enega 
lastnika – z villo rustico v zgornjem delu osre-
dnjega polja, okoli katere je parcelacijska mre-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
41
ža gostejša, teren je razdeljen v manjše enote, več 
je zidov in škarp. Posest se je širila proti vzhodu 
pod skupino polj organskih oblik ter proti zaho-
du, kjer se ureditev širi tudi izven našega izseka. 
V spodnjih terasah so bili verjetno urejeni vino-
gradi. Izstopajoče nasipe zahodno od osrednje-
ga polja bi verjetno lahko uvrstili v zadnjo obliko 
parcelacije polj z nepravilnimi stranicami. Zelo 
podobna je vzorcu parcelacije, ki jo najdemo juž-
no pod gradiščem Tabor pri Povirju (slika 3D) in 
pod gradiščem Sv. Martin pri Škrbini (slika 7C). 
Vsem, vključno z ogrado pri Debeli griži, je skup-
no to, da obsežni nasipi v grobem sledijo parce-
laciji polj z ravnimi stranicami, v nekaterih pote-
zah pa tudi starejšima. 
Naj opozorimo še na eno zanimivo okoli-
ščino. V parcelnem vzorcu sedanjih vasi so zelo 
opazne oblike in vzorci parcelacij, ki jih po ob-
liki lahko prištevamo k prvemu civilizacijske-
mu ciklu. Na sliki 5 sta predstavljeni vasi Lipa na 
Krasu in Škrbina pri Komnu, vendar so ti vzorci 
opazni v vseh kraških vaseh. Opazni so v zasno-
Slika 5: Vasi Lipa (stolpec A) in Škrbina (stolpec B). Zgoraj sta posnetka lidar vasi brez stavb in vegetacije, v sredini s 
stavbami in vegetacijo, spodaj pa so preko posnetka izrisani domnevni ostanki staroveških parcelacij.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
42
vah poti in domačij, ki pogosto oklepajo obode 
zaobljenih stavbnih parcel, domnevno dele nek-
danjih ovalnih polj. Opazni so tudi deli zidov, ki 
se sedaj lahko nahajajo znotraj novejših večjih 
parcel, zarisujejo pa oblike, značilne za domnev-
no staroveško parcelacijo. Vtis je, da so sedanje 
vasi in domačije15 vstavljene v starejšo parcelno 
mrežo. Pri njihovi gradnji in zasnovi so se pri-
lagajale starejšim danostim, tako parcelaciji kot 
reliefu, ki nista bila bistveno spremenjena. Oči-
tno je tudi, da se parcelni vzorec na območjih 
vasi razlikuje od tistega na drugih površinah. Po-
vršine parcel so manjše, znotraj vasi prevladuje-
jo obrisi parcel, ki so značilni za prvo parcelacijo 
ovalnih polj. Njihova izvorna namembnost verje-
tno ni bila obdelovalna zemlja, saj se kraške vasi 
navadno nahajajo na bolj skalnatem terenu. Če 
pogledamo natančneje, opazimo, da v središču 
posameznih obdelovalnih površin niso gradišča, 
temveč mesta sedanjih vasi16. Vasi same so zasno-
vane kot vozlišče poti, po katerih se dostopa do 
okoliških obdelovalnih površin. Najverjetnejše 
se zdi, da so bile na njihovih mestih že izvorno 
enote, okrog katerih se je vrtela kmetijska dejav-
nost. Po tem lahko sklepamo, da so bile oval-
ne ograde uporabljane znotraj naselij tudi v ka-
snejših dobah, kar morda potrjujejo tudi sledovi 
ovalnih ograd znotraj gradišč. Na naših primerih 
je to opazno na gradišču Tabor nad Povirjem in 
Debeli griži pri Volčjem gradu (sliki 2 in 3). 
Ostanki parcelacij pa so opazni tudi na po-
vršinah, ki so se v novem veku uporabljale le kot 
pašniki. Njihov raster postane jasen šele z ozna-
čevanjem in izrisovanjem posameznih sledi. Par-
celacija je na teh področjih povečini komaj opa-
zna, pogosto jo najdemo na prisojnih pobočjih 
kraških vrtač in vzpetin. Te so prepredene s ko-
maj vidnimi potmi, ki potekajo med posamezni-
mi enotami, so različnih oblik, spadajo pa v ka-
tero od zgornjih oblik polj (slika 6). Vseeno pa 
so enote največkrat štirikotne z lastnostmi polj 
z ravnimi stranicami. Pobočja so pogosto delno 
15 Katerih osnovna enota je štirikotnik. Nizi štirikotnih objektov 
se prilagajajo zunanjim mejam stavbnih parcel, ki so pogosto 
zakrivljene.
16 Gradišča so pogosto na odmaknjenih visokih legah, odmaknjena 
od obdelovalne zemlje in vsaka vas nima gradišče v bližini. 
izravnana, predvsem v vrtačah, kjer so površine 
manjše (slika 6B), in razdeljena v nagnjene tera-
se oziroma ploskve, ki jih delijo izravnane vodo-
ravne poti, ki praviloma tečejo vzporedno. Nav-
pične povezave na strmejših terenih potekajo 
postrani glede na pobočje – s tem so se načrto-
valci izognili prestrmim vzponom. Enote so pra-
viloma manjših mer. Verjetno ne gre vedno za 
posamezne samostojne parcele, poti imajo lah-
ko le vlogo dostopa do posameznih delov kom-
pleksa. Površino večinoma prekriva tanka plast 
prsti, ki ni povsod enakomerna, ponekod je uje-
ta le v žepe med skalami. Iz nje štrlijo kamni in 
skale, zaradi česar je primerna la za ročno-motič-
no obdelavo. Ker so to prisojna pobočja, verjetno 
pridejo v poštev predvsem sredozemske kulturne 
rastline, ki potrebujejo več sonca in manj vode – 
npr. fige, oljke in predvsem trta. Teren se povsem 
ujema z opisom Plinija starejšega, ki govori o pri-
delavi slovečega pucinskega vina, ki se je pridobi-
valo na »saxoso colle« (kamnitem griču), »vina 
pucina in saxo conquutur« (vina pucina se kuha-
jo v kamnu), pridelava pa je bila količinsko skro-
mna. Opisuje tudi za trte blagodejni vpliv mor-
ja17 (Panjek 2015). 
Ostanki te parcelacije so močno razširje-
ni vsepovsod, predvsem pa po prisojnih pobo-
čjih vrtač in vzpetin. Poglejmo na primer pobo-
čja vrtače Borečnik vzhodno od vasi Rubije pri 
Komnu. V novejšem času neobdelana, strma, 
prisojna pobočja vrtače (slika 6A) so izravnana 
in oblikovana v rombaste ter trapezaste ploskve. 
Opazne so vodoravne poti in dve navpični, ki sta 
potekali po dveh vzporednih poševnih nasipih. 
Najverjetneje je bil tu vinograd. Z ravnimi stra-
nicami je zamejeno tudi dno vrtače. Položno za-
hodno pobočje je razdeljeno v vzporedne njivske 
terase, ki so bile še do pred kratkim obdelane. Na 
okroglastem kuclju18 sredi pobočja so opazne iz-
bokline v terenu in trapezasta zasnova, morda 
ostanki rimske ville rustice.  
Kot drugi primer poglejmo položno prisoj-
no pobočje severno od vasi Mali dol pri Komnu. 
Opazni so sledovi prvih treh parcelacij. Najob-
17 Ta v okolico Komna prihaja po Brestoviški dolini. 
18 Katerega oblika morda izhaja iz starejših obdobij.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
43
sežnejša je parcelacija polj z ravnimi stranicami. 
Poleg plastnic, za katere zaradi vzporednosti lah-
ko domnevamo, da so bile vsaj delno regulirane, 
opazimo še vodoravne nasipe, po katerih so vo-
dile poti, ter sesute zidove, morda škarpe. Opa-
zne so tudi poševne poti. Nekatere poti sledijo 
poteku starejših poti iz faze polj organskih oblik. 
Sodoben mejni zid19, ki diagonalno prečka po-
19 Gre za parcelacijo iz 19. stoletja, ko so bila razprodana in razdeljena 
nekdanja skupna zemljišča. Zanjo so značilni zidovi v ravnih črtah, 
vendar delitev ni tako sistematična kot pri poljih z ravnimi 
Slika 6: Zgoraj: vrtača vzhodno ob vasi Rubije. Preko posnetka na desni so vrisane prve tri faze staroveške parcelacije. 
Spodaj je izsek položnega pobočja severno od vasi Mali dol pri Komnu. Preko posnetka na desni so vrisane prve tri faze 
staroveške parcelacije. Že na prvi pogled preseneča nenavadna pravilnost in vzporednost plastnic.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
44
bočje, vsaj deloma sledi parcelaciji polj z ravni-
mi stranicami. Sledi na ravnini kažejo na drugač-
no razdelitev zemlje in s tem na drugačno rabo 
prostora. 
Za konec poglejmo še območje severno 
od vasi Škrbina med gradiščema Lipovnik20 in 
Sv. Martin21 (slika 7). Gradišče Lipovnik skraj-
no levo zgoraj tvorita dva utrjena vrhova, ki sta 
nadzorovala poti prek dveh prelazov. Na zahod-
nem vrhu, Sv. Katarini, je opazen oval 25 x 20 
m. Tudi Lipovnik oklepa obzidje, vendar po ko-
ličini razvaline obzidja izgleda, da to ni bilo v ce-
loti dokončano – oziroma le na njegovi vzhodni 
strani, ki je obrnjena proti prelazu Škapce in Vi-
pavski dolini, kjer so znotraj obzidja nepravilne 
ovalne zasnove tudi otrebljena površina in ure-
jene terase. Oba vrhova je na severni strani pove-
zoval zid, južno stran pa varuje naravni prelom. 
Med vrhoma so opazne terase in ograde, v vrta-
či na sredini pa je bila verjetno urejena lokev ali 
kal. Sledi na grebenu nakazujejo na dolgo pose-
ljenost. Po sledovih ograd lahko sklepamo, da je 
bilo tu verjetno pastirsko naselje, na obeh vrho-
vih pa sta bili verjetno manjši utrjeni postojanki, 
ki sta nadzorovali prelaze, v celoti pa je kompleks 
verjetno služil kot občasna utrdba. Glede na os-
tanke domnevnega vinogradniškega kompleksa 
(slika 7C), ki sega tudi izven obsega nekdanje-
ga gradišča, so bili v antiki verjetno tu zasajeni 
vinogradi. Na zahodnem delu istega niza vzpe-
tin, na izstopajočem osamelcu, najdemo gradi-
šče Sv. Martin nad Škrbino. Lega je zagotavljala 
izvrsten pregled nad tem delom Krasa in dobro 
zavarovanost. Notranje je razdeljeno na akropolo 
na nepravilnem ovalnem platoju okoli skalnate-
stranicami.
20 »Obsežno prazgodovinsko gradišče z monumentalnim 
obrambnim okopom in dobro ohranjeno kulturno plastjo. Na 
zahodnem robu gradišča so ruševine romanske cerkvice sv. 
Katarine, omenjane v vizitacijskih popisih med l. 1650–1750. 
Datacija prazgodovina, visoki srednji vek, tretja četrtina 17. stol., 
1650.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http://
giskd6s.situla.org/giskd/)-
21 »Prazgodovinsko gradišče z dobro ohranjenim obrambnim 
okopom. Na njegovem jugozahodnem robu so ruševine verjetno 
romanske cerkve sv. Martina in neke poznosrednjeveške utrdbe. 
Cerkev je omenjana v vizitacijskih popisih med l. 1570–1750. 
Datacija prazgodovina, pozni srednji vek, tretja četrtina 16. stol., 
1570.« Vir: Register nepremične kulturne dediščine (http://
giskd6s.situla.org/giskd/).
ga vrha in spodnje naselje na položnem severnem 
pobočju. Na vzpetini Mali Ovčnjak22, med gradi-
ščema, sta dve prazgodovinski groblji, domnev-
no stolpa, del obrambnega sistema iz 6. stol. pr. n. 
št. (Teržan in Turk 2005). V spodnjem delu je v 
rumeni barvi nakazan del vasi Škrbina, severoza-
hodno od Sv. Martina, ob večjem polju, pa nek-
danji zaselek Mihajli, ki je bil opuščen po požigu 
v drugi svetovni vojni. Prikazano ozemlje lahko 
razdelimo na tri dele. Spodaj v dolini je najbolj-
ša obdelovalna zemlja, višje na bolj zakraseli po-
lici so manj kvalitetne površine, kjer so bile do 
20. stoletja njive, travniki in pašniki. Strma juž-
na pobočja hribov so se do 20. stoletja uporablja-
la predvsem kot skupni pašniki v vasi Škrbina.
Vse štiri oblike parcelacije so vidne po skoraj 
celotnem izrezu. Na sliki 7B sta prikazani prvi 
dve obliki parcelacije. Opazne so večje koncen-
tracije grobelj na Malem vrhu zahodno od Mi-
hajlov, na polici pod Lipovnikom in med Škrbino 
in Sv. Martinom. Delno so vidne obzidane poti, 
ki po obliki sodijo v fazo organskih polj in vodi-
jo od Škrbine proti severu –prelazu Škapce, Li-
povniku in Sv. Martinu ter od Sv. Martina proti 
zahodu in severu. 
Na sliki 7C sta prikazani parcelaciji polj z 
ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stra-
nicami. Tretjo fazo je opaziti na vseh treh delih 
prikazanega ozemlja. V posameznih potezah je 
prepoznavna tudi znotraj sedanje parcelacije. Si-
cer slabo vidni sledovi na pobočjih hribov ka-
žejo iste vzorce, kot smo jih opazovali na prej-
šnji sliki. Vidni so vzporedne vodoravne delitve 
(poti, nasipi in plastnice), navpične delitve po-
sameznih parcelnih sklopov ter deli širših poti, 
ki vodoravno prečkajo pobočja. Kot smo opazi-
li že pri gradišču Debela griža (slika 2), tudi pri 
Sv. Martinu parcelacija polj z ravnimi stranica-
mi sledi posameznim odsekom obzidja. Pod gra-
diščem so lepo vidna škatlasta polja, ki sledijo 
usmerjenosti polj z ravnimi stranicami. Lepo vi-
den je tudi masiven zid, ki z jugozahodne stra-
ni oklepa bližnjo obdelovalno zemljo, pripadajo-
22 »Dve kamniti prazgodovinski gomili, od katerih je tista na koti 385 
večja in v celoti ohranjena, druga je delno poškodovana. Verjetno 
prekrivata obrambna stolpa. Datacija: železna doba«. Vir: Register 
nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/giskd/)-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
45
je z bližnjim gradiščem, kot jo imata že omenje-
na ograda pri Debeli griži (slika 2) in obora Šan-
ce pri gradišču Tabor pri Vrabčah (Mlekuž 2015, 
684-686), pa lahko predpostavljamo podobno 
namembnost. Območje prvotnega elitnega gro-
bišča (na vseh treh lokacijah je večja koncentraci-
ja grobelj) in verjetno svetega kraja je bilo kasne-
je uporabljeno za oboro za živino. Vse tri lokacije 
so na vzpetini v bližini gradišča in na robu obde-
lovalne zemlje. V primeru Malega vrha je grobelj 
več in nasipi zidov niso tako jasno razvidni. Mor-
da so bili kasneje razrušeni, njihovo kamenje pa 
zloženo v groblje.
Zaključek
Kot je bilo že ugotovljeno (Mlekuž 2015, 2017), 
imamo na Krasu ohranjeno edinstveno prazgo-
dovinsko in antično kulturno krajino, ki pa je 
vsaj v posameznih potezah prepoznavna povsod 
in ne samo na obrobnih zapuščenih območjih. 
Predstavlja osnovno ogrodje sedanje prostorske 
razdelitve, njen temelj. Prepoznamo jo po značil-
nih oblikah, vzorcih, modelih deljenja in obliko-
vanja kulturne krajine. Sledovi parcelacij kažejo, 
da imamo opraviti s številčno23, celovito in dobro 
organizirano poljedelsko civilizacijo, ki je z obli-
kovanjem obdelovalnih površin in kulturne kra-
jine opravila »kiklopsko« delo. Lahko rečemo, 
da jo je organizirala in simbolno osmislila. Šla je 
skozi več razvojnih stanj. Njena dediščina je zelo 
opazna še danes. Glede na to, da oblike staroveš-
kih parcelacij prepoznavamo vsepovsod, se zdi, 
da smo po njej podedovali osnovno mrežo nase-
lij, poti in obdelovalnih površin24. 
Zanimivo je, da so na področjih ob robu ob-
delovalnih površin prepoznavnejše sledi iz pre-
teklosti, različne oblike parcelacij se med seboj 
prekrivajo, v manjši meri pa opažamo soobstoj 
23 Kras naj bi bil v železni dobi najgosteje poseljena pokrajina sedanje 
Slovenije (Bratina 2017). Takrat je bil verjetno opravljen največji 
vložek v krajino in v prostorsko infrastrukturo.
24 Kot kaže, drži spoznanje, da so »skupnosti pozne prazgodovinske 
dobe v kraškem prostoru vzpostavile stabilne strukture prostorske 
organizacije in izrabe prostora in da so razvile kulturne obrazce, 
ki bodo v dolgem trajanju prepoznavni kot značilni za to regijo«,, 
in da je na »Krasu zaradi omejenosti obdelovalne zemlje in 
potrebnega velikega vložka odločilna dostopnost in uporabnost 
infrastrukture« (Slapšak 2003).
Slika 7: Izsek s prisojnimi pobočji med gradiščema Lipov-
nik (zgoraj levo) in Sv. Martin (spodaj desno). Z rumeno 
sta označeni legi naselij Škrbina (spodaj) in nekdanjega 
zaselka Mihajli. Na sliki 7A je lidar posnetek, na sliki 7B 
so izrisani ostanki prvih dveh faz parcelacije. Na sliki 7C 
so izrisani prepoznani ostanki tretje faze parcelacije, polj 
z ravnimi stranicami in polj z nepravilnimi stranicami.
čo gradišču. Glede na to, da v nekaterih potezah 
sledi mejam polj z ravnimi stranicami, verjetno 
tako kot škatlasta polja spada v zadnjo skupino 
polj z nepravilnimi stranicami. Poleg že omenje-
ne velike koncentracije grobelj opazimo na Ma-
lem vrhu še obsežne nasipe in jarek. Lokacije ni 
mogoče zadovoljivo razložiti. Glede na velike 
kupe kamenja in vanje vloženo delo kaže na večji 
pomen. Glede na podobno lego glede na razmer-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
46
elementov parcelacij iz različnih obdobij. To ve-
lja tako za sedanjo kot za prejšnje oblike parcela-
cij25. Na najboljši zemlji v bližini naselij se zdijo 
meje parcel stabilnejše, prisoten je soobstoj po-
segov iz različnih obdobij, kar se v današnji par-
celaciji kaže kot nekakšna sinteza. To razliko si 
lahko razložimo tako, da je bila zemlja v bliži-
ni vasi vedno obdelovana (površine so bile bolj-
še, vanje je bilo vloženega več dela), medtem ko 
sta se namembnost in lastništvo na bolj odmak-
njenih področjih spreminjala, verjetno je priha-
jalo do valov obdelovanja in opuščanja in s tem 
do venomer novih parcel ter oblik parcelacije26. 
V prvi fazi ovalnih polj, ki morda sega v sam 
začetek poljedelstva, so se gradila posamezna 
manjša ovalna ograjena polja. Ta so bila poseja-
na po celotnem ozemlju. Obzidanih poti verje-
tno ni bilo, vile so se med polji. Mrtve so poko-
pavali pod kamnitimi gomilami, obkroženimi z 
ovalnimi ogradami, nekatere so imele morda ob-
zidan obhod. Tej je sledila faza večjih polj organ-
skih oblik, ki je v primerjavi s prvo učinkovite-
je in bolj organizirano izrabljala dane površine. 
Poti dobijo stalne trase, so obzidane, parcelne 
enote postanejo večje. Površine skupnega pros-
tora se zmanjšajo, več je obzidanih, zasebnih po-
vršin. Razvidna je močno prisotna reorganiza-
cija prostora iz časa polj z ravnimi stranicami, 
domnevno rimske faze parcelacije. Če ne prej, 
je bila v tej fazi skoraj vsaka ped zemlje razdelje-
na in tako ali drugače obdelana. Glavna kmetij-
ska panoga se zdi poljedelstvo, njen obseg je bil 
skozi prve tri faze parcelacije v porastu na škodo 
reje živali. Do viška tega razvoja pride v obdobju 
polj z ravnimi stranicami, ko ena glavnih kmetij-
skih panog postane vinogradništvo z obsežnimi 
vinogradi27, s katerimi so bila – če je naše razu-
mevanje pravilno – zasajena praktično vsa prisoj-
na pobočja. Omejene posege iz faze polj z nepra-
vilnimi stranicami in masivnimi zidovi okoli polj 
ob gradiščih (slika 7) pa bi lahko razumeli kot 
krčenje obdelovalnih površin. Obzidana je bila 
25 Zadnja je bila izvedena v 19. stoletju, ko je bila razprodana skupna 
zemlja, predvsem pašniki (Panjek 2015, 51–52).
26 Kar morda kaže na demografska nihanja. 
27 Morda tudi zaradi izločenosti staroselskega prebivalstva iz trgovine 
(Slapšak, B. 2003).
samo najbližja obdelovalna zemlja, polja in vino-
gradi za zidovi so bili opuščeni in spremenjeni v 
pašnike.
Predlagani poskus interpretacije želi biti 
v pomoč pri prepoznavanju oblik in določanju 
starosti posegov v prostor. Ni nujno, da so pred-
stavljene trditve pravilne. So opažanja in po-
skus interpretacije, za katero se bo še pokazalo, 
ali je pravilna. Potrebno bo še dodatno prever-
janje, verjetno tudi reinterpretacija, ter nadalj-
nja poglobitev v problematiko. Za boljše razu-
mevanje posameznega ožjega prostora bi bilo 
posledično treba bolje preučiti posamezne lo-
kalne strukture, za širšo sliko pa preučiti tudi 
širši prostor.
Povzetek 
Prispevek predstavlja analizo posnetkov zračnega la-
serskega skeniranja z območja slovenskega Krasa. 
Opravljena je bila analiza ostankov starih parcelacij, 
domnevno prazgodovinskih in antičnih. Glede na ob-
liko so bile razvrščene v štiri skupine, ki so bile glede 
na primerjave in predviden logičen potek tudi časov-
no razporejene: 
– 1. parcelacija – ovalna polja, 
– 2. parcelacija – polja organskih oblik, 
– 3. parcelacija – polja z ravnimi stranicami 
– 4. parcelacija – polja z nepravilnimi stranicami.
Za ovalna polja se predvideva, da so bila v uporabi od 
začetkov poljedelstva in do pojava žganih grobov. Za 
polja nepravilnih organskih oblik se predvideva nasta-
nek v železni dobi. Polja z ravnimi stranicami, ki dosle-
dno uporabljajo ravne črte in vzporedne črte, pa se uvr-
šča v rimski čas. V to skupino sodijo obsežna oblikovana 
pobočja na prisojnih bregovih z ostanki poti in teras, za 
katere se domneva, da so ostanki vinogradov. Za polja 
z nepravilnimi stranicami se zdi, da so bila v uporabi v 
pozni antiki. Vse oblike parcelacije so bile ugotovljene 
na celotnem obravnavanem ozemlju, pri čemer se kaže 
zanimiva razlika med območjem v bližini vasi, kjer so v 
sklopu sedanje parcelacije ohranjeni ostanki starejših 
oblik, in širšo okolico, kjer se oblike parcelacij povečini 
»prekrivajo« v ločenih slojih, kar bi lahko kazalo na va-
love obdelave in opuščanja. Opažen je bil soobstoj oblik 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
47
parcelacij – doslej še ni bilo dobe, ki bi zbrisala vse pred-
hodne sledove.
Summary
The paper contains an analysis and interpretation of Li-
DAR images and data showing the area in the Slovene 
Karst region. The starting point for my research were 
the already known prehistoric settlements. An analysis 
was carried out of the remains of historic field divisions 
which could date back to prehistory and antiquity. They 
have been divided into 4 chronologically sequenced 
groups (according to what can reasonably be assumed) 
based on their shape: 
– 1st field division - oval fields 
– 2nd field divioin – organically shaped fields 
– 3rd field division - fields with straight sides 
– 4th field division - fields with irregular sides.
It is most probable that the occurence of oval fields coin-
cided with the onset of agriculture and cremation bur-
ials. Organically shaped fields could h ave fi rst occured 
during the Iron Age whereas fields w ith s traight s ides 
that all contain straight parallel lines probably date from 
Ancient Rome. Fields with irregular sides were prob-
ably in use in late antiquity. All four division methods 
appear throughout the area. An interesting difference 
can be observed between areas close to villages, where 
the present division still contains lines of older shapes, 
and the periphery where individual divisions are for the 
most part separately 'layered' on top of each other. This 
phenomenon could point at different waves of land cul-
tivation and its abandonment in a given area. 
Viri in literatura
Bernardini, F., G. Vinci, J. Horvat, A. De Min, 
E. Forte, S. Furlani, D. Lenaz, M. Pipan,
W. Zhao, A. Sgambati, M. Potleca, R.
Micheli, A. Fragiacomo in C. Tuniz. 2015.
»Early Roman Military Fortifications and
the Origin of Trieste (Italy).« Proc. Natl.
Acad. Sci. 112 (13): 1520–29.
Betic, A., F. Bernardini in M. Montagnari 
Kokelj. 2008. »I castellieri di Trieste tra 
Carso e mare.« Karnia, Terre di Mare: 
L’Archeologia dei Paesaggi Costieri e le 
Variazioni Climatiche, ur. Rita Auriemma, 
25–37. Trst; Piran: Università degli Studi 
di Trieste; Pomorski muzej – Museo del 
mare »Sergej Mašera«. 
Bratina, P. 2018. »Gradišča Krasa.« Gradišča 
v zahodni in osrednji Sloveniji, ur. Dejan 
Vončina, 91–101. Gorjansko: Zavod Krasen 
Kras 
Fabec, T. 2012. »Geoarheološke lastnosti 
zapolnitve vrtač na Divaškem Krasu 
(Jugozahodna Slovenija).« V Dolgoročne 
spremembe okolja 1, Opera instituti 
archaeologici sloveniae 25, ur. M. Andrič, 
43–54. Ljubljana: Založba ZRC.
Flego, S., in L. Rupel. 1993. Prazgodovinska 
gradišča tržaške pokrajine. Trst: 
Založništvo tržaškega tiska, d. d.
Laharnar, B. 2013. »The Roman Stronghold 
at Nadleški hrib, Notranjska Region.« 
Arheološki vestnik 64 (1): 123–47.
Laharnar, B. 2018. »Gradišča med Nanosom 
in Snežnikom.« V Gradišča v zahodni in 
osrednji Sloveniji, ur. D. Vončina, 26–47. 
Gorjansko: Zavod Krasen Kras.
Lozić, E. 2016a. Arheološka interpretacija 
lidarskih podatkov za območje Volčji 
Grad – Arheološko najdišče Debela griža 
(EŠD 836) Strokovno poročilo o delu in 
rezultati, strokovno poročilo. https://www.
academia.edu/37228901/Arheolos_ka_
interpretacija_lidarskih_podatkov_za_
obmoc_je_Volc_ji_Grad_Arheolos_ko_
najdis_c_e_Debela_griz_a_ES_D_836_
Strokovno_poroc_ilo_o_delu_in_
rezultatih. Google. 2018.
Lozić, E. 2016b. Arheološka interpretacija 
lidarskih podatkov za širše območje med 
Ambrožem (EŠD 765), Grmačo (EŠD 
4740) in Cerkvencami (EŠD 17658) ter 
arheološki območji Vojščica - Tabor (EŠD 
4734) in Sela na Krasu - Gradišče Podgrac 
(EŠD 25710), strokovno poročilo. https://
www.academia.edu/37228949/Arheolos_
ka_interpretacija_lidarskih_podatkov_
za_s_irs_e_obmoc_je_med_Ambroz_
em_ES_D_765_Grmac_o_ES_D_4740_
in_Cerkvencami_ES_D_17658_
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
48
ter_arheolos_ki_obmoc_ji_Vojs_c_
ica_-_Tabor_ES_D_4734_in_Sela_
na_Krasu_-_Gradis_c_e_Podgrac_
ES_D_25710_. Google. 2018.
Marchesetti, C. 1903. I castellieri preistorici di 
Trieste e della Regione Giulia. Trst: Atti 
Mus. Civ. Stor. Nat.
Mihovilić, K., B. Hänsel in B. Teržan. 
2005. »Moncodogno. Scavi recenti e 
prospettive future.« V Carlo Marchesetti 
e i castellieri, 1903–2003: atti del Convegno 
internazionale di studi, Castello di Duino 
(Trieste). 14–15 novembre 2003 (Fonti e 
studi per la storia della Venezia Giulia), ur. 
G. Bandelli in E. Montagnari Kokelj, 389–
408. Trst: Editreg.
Mlekuž, D. 2011. »Zmeda s krajinami: Lidar in 
prakse krajinjenja.« Arheo 28: 87–104.
Mlekuž, D. 2015. »Oblike prazgodovinske 
poljske razdelitve na Krasu/Shapes of 
Prehistoric Field Division in the Karst 
(Slovenia).« Kronika 63 (3): 1–16.
Mlekuž, D. 2017. »Sledovi rimske zemljiške 
razdelitve na Krasu/Traces of Roman 
Land Division on the Karst.« https://
www.academia.edu/31650010/Sledovi_
rimske_zemlji%C5%A1ke_razdelitve_na_
Krasu_Traces_of_roman_land_division_
on_the_Karst.
Mlekuž, D., in M. Črešnar. 2014. »Landscape 
and Identity Politics of the Poštela 
Hillfort.« V Studia Praehistorica in 
Honorem Janez Dular, Opera Instituti 
Archaeologici Sloveniae 30, ur. S. Tecco-
Hvala, 197–211. Ljubljana: Založba ZRC.
Novaković, P. 2005. »The Cultural Landscape 
of Hillforts.« V Carlo Marchesetti e i 
castellieri, 1903–2003 : atti del Convegno 
internazionale di studi, Castello di Duino 
(Trieste). 14–15 novembre 2003 (Fonti e 
studi per la storia della Venezia Giulia), ur. 
G. Bandelli in E. Montagnari Kokelj, 301–
24. Trst: Editreg.
Panjek, A. 2015. Kulturna krajina in okolje 
Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. 
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Ruaro Loseri, L. 1993. »Sepolture dell'eta' di 
bronzo in Carso e in Istria«: Preistoria del 
Caput Adriae. Ur. Cesare Russo. Videm: 
Istituto per enciclopedia del Friuli Venezia 
Giulia.
Slapšak, B.1975. »Sveto.« Varstvo spomenikov 
(Monuments Corservation) XVII–XIX (1): 
178–248
Slapšak, B., 1995. »Možnosti študija poselitve v 
arheologiji.« Arheo 17: 1–90.
Slapšak, B. 1999. »Slovenski Kras v poznejši 
prazgodovini in v rimski dobi.« V Kras: 
pokrajina, življenje, ljudje, ur. A. Kranjc, 
145–63. Ljubljana: Založba ZRC.
Slapšak, B. 2003. »O koncu prazgodovinskih 
skupnosti na Krasu.« Arheloški vestnik 54 
(1): 243–57.
Šašel Kos, M. 1999. »Promet v antiki –trgovci, 
vojaki in razbojniki.« V Zakladi Tisočletij, 
ur. B. Aubelj, 257–59. Ljubljana: Založba 
Modrijan.
Šašel Kos, M. 1999. »Promet v prazgodovini.« 
V Zakladi Tisočletij, ur. B. Aubelj, 254–56.
Ljubljana: Modrijan založba: 
Teržan, B., in P. Turk. 2005. »The Iron 
Age Tower upon Ostri vrh.« V Carlo 
Marchesetti e i castellieri, 1903–2003 : atti 
del Convegno internazionale di studi, 
Castello di Duino (Trieste). 14–15 novembre 
2003 (Fonti e studi per la storia della 
Venezia Giulia), ur. G. Bandelli, in E. 
Montagnari Kokelj, 339–53. Trst: Editreg.
Titl, J. 2006. Kraški toponimi. Koper: Založba 
Libris.
Vinazza, M., M. Črešnar, D. Mlekuž in B. 
Mušič. 2018. »Gradišče Debela griža 
in možnosti neinvazivnih integriranih 
arheoloških raziskav.« V Gradišča v 
zahodni in osrednji Sloveniji, ur. D. 
Vončina, 103–23. Gorjansko: Zavod 
Krasen Kras.
Vinci, G., in F. Bernardini. 2017. 
»Reconstructing the Protohistoric 
Landscape of Trieste Karst (North-Eastern 
Italy) through Airborne LiDAR Remote 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
po
sk
u
s 
br
a
n
ja
 z
g
o
d
o
v
in
e 
k
u
lt
u
r
n
e 
k
r
a
ji
n
e 
n
a
 k
r
a
su
49
Sensing.« Journal of Archaeological Science: 
Reports 12: 591–600.
Spletni viri
Agencija RS za okolje. 2017–2019. »LIDAR.« 
http://gis.arso.gov.si/evode/profile.
aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso, n.d., 
2017-2019.
Ministrstvo za kulturo. 2017–2019. Register 
nepremične kulturne dediščine: 
franciscejski kataster. http://giskd6s.situla.
org/giskd/-
Ministrstvo za kulturo. N. d. Vrhpolje pri 
Kozini – Arheološko najdišče Mandarje, 
Register nepremične kulturne dediščine 
http://giskd6s.situla.org/giskd/-
Udine Today. 2018. »3.000 anni fa in Friuli 
si beveva già il vino.« http://www.
udinetoday.it/cronaca/vino-beveva-friuli-
3000-anni-fa.html.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Kompleks trdnjave Kastel v središču Banjaluke, na sotočju rek Crkvena in Vrbas, je poligonalne oblike 
in zajema površino 26.610 m2 v notranjosti in 21.390 m2 izven obzidja trdnjave. Trdnjavo sestavljajo trije 
neenaki deli notranjega prostora ali »dvorišča«, devet bastij, štirje stolpi in trije vhodi. Zgrajena je bila iz 
pravokotnega obdelanega kamna v nepravilnem slogu z dodano apneno malto. Sestavni del obrambne-
ga sistema trdnjave je bil jarek, širok 20–30 m, ki je obdajal Kastel na vseh kopenskih straneh in je danes 
zasut. Prva arheološka odkritja segajo v leti 1895 in 1924, medtem ko so bila arheološka izkopavanja izve-
dena v več fazah od leta 1971 do 1988. Do danes so dokumentirani ostanki iz poznega paleolitika (Gra-
vettien), neolitika in eneolitika (badenske in vučedolske kulture) ter pozne bronaste in železne dobe. 
Ostanki temeljev rimskih zidov, bronaste fibule in številne novčne najdbe iz obdobja od 2. do 4. stoletja 
najverjetneje pripadajo rimskemu kastrumu, medtem ko so na območju dvorišča III odkrili keramiko 
iz zgodnjega srednjega veka, ki jo lahko povežemo s slovansko naselbino od 9. do 12. stoletja. 
Ključne besede: geofizikalno snemanje, revizijska izkopavanja, multiperiodno najdišče 
Situated at the heart of Banja Luka city centre, at the mouth of the river Crkvena in Vrbas, the Kastel 
Fortress is a complex, polygonal in shape and occupying an area of  26,610 m2 inside and 21,390 m2 out-
side the fortification walls. The existing fortress consists of three parts of the inner space of different siz-
es, the “courtyards”, nine bastions, four towers and three entrance gates. It is constructed of rectangular 
worked stone, in irregular style, with lime mortar added. An integral part of the defense system of the 
fort was a 20–30 m wide ditch circling the Kastel fortress and now fully backfilled. The first archeologi-
cal discoveries date from 1895 and 1924, while archaeological excavations were carried out in stages from 
1971 to 1988. The findings range in date from the Late Paleolithic (Gravettien), Neolithic and Eneolithic 
(Baden and Vučedol cultures), and the Late Bronze and Iron Age. Remains of Roman walls, bronze fib-
ulae, and numerous finds of coins from the 2nd to 4th century AD probably deriving from the Roman 
castrum. Pottery recovered from investigations into the Courtyard III was dated to the early medieval 
period, possibly corresponding to the Slavic settlement from the period between 9th and 12 th century.
Keywords: geophysical research, revision excavation, multilayered site
Preliminary report of archaeological research at the Kastel site 
in Banja Luka in 2019
Ivana Pandžić 
Museum of Republic of Srpska Banja Luka, University of Banja Luka, Republic of Srpska 
ivanapandzic@gmail.com
Slaviša Perić 
Belgrade Archeological Institute, University of East Sarajevo, Serbia 
slavisa.r.peric@gmail.com
51
History of Kastel fortress 
and of archaeological research
The Kastel fortress is located on a small hill on the left bank of the Vrbas riv-er and next to the small river Crkvena 
which flows into the Vrbas on the north-western 
side of the fortress (Figure 1). The small hill was 
a suitable strategic point and has been inhabit-
ed since prehistoric times. The oldest discover-
ies (flint tools) date back to the Gravettien peri-
od, ie. the latest stages of the Upper Palaeolithic 
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)51-62
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
52
in northern Bosnia. The pottery recovered from 
the fortress was dated to the Neolithic, while 
from the Eneolithic (Copper Age) ceramics from 
the Baden cultural group and a small number of 
Vučedol culture pottery fragments were discov-
ered. Within the ramparts, archaeological mate-
rial dating from the Late Bronze and Iron Age 
was also found. Based on the discoveries, it was 
interpreted that during antiquity (Roman peri-
od) there was an ancient settlement called Cas-
tra, in which there was a travel station (mansio), 
a military camp (castrum), a civilian settlement 
adjacent to the camp (canabae) and a beneficiary 
station (statio). It belonged to the territory of the 
Upper Pannonia province, and the area was in-
habited by the Oseriates tribe. The settlement of 
Castra was located on communication that de-
parted from Salona (Solin), which in that peri-
od used to represent the political centre of the 
Roman province of Dalmatia, to the Seritius 
(Bosanska Gradiška), the port on the Sava in the 
Pannonia province.
In the mid-eighteenth century, according to 
the travelogue of Evliya Çelebi as well as other 
travel writers, two cities were mentioned in Banja 
Luka; one in Gornji Šeher and the other in Don-
ji Šeher (area of the present Kastel). Although 
the name Banja Luka was firstly mentioned in 
1494, it is not known where the fortress of Ban-
ja Luka was located. In 1554, Banja Luka became 
the base of the Bosnian sanjak-bey (–command-
er of the sanjak (modern: sancak)- the admi-
nistrative unit area). When the Bosnian Pasha-
luk (beylerbeylik, eyalet, ajalet) was established 
in 1580, the Pashaluk headquarters was located 
in Banja Luka. Prior to 1587, a tophana (arsenal) 
was also built and which was later turned into a 
fortress, during the reign of Sultan Mehmed III 
(1595–1603) and, unlike the Old Town in Gorn-
ji Šeher, it was called the New City. As usual, a 
mosque was built in the fort and was dedicated 
to the Sultan. During the reconstruction of Nu-
man - pasha Ćuprilić (1712 - 1714), the fortress 
reaches its final dimensions; it was repaired dur-
ing the period 1737–1738. From an anonymous 
description written around 1785, there were 50 
cannons in the fort. The last repair of the For-
tress was in 1868. During the Austrian occupa-
tion, a battalion was stationed in the fort. After 
World War II, until 1959, Kastel fortress con-
tinued to serve military purposes and from the 
1960s onwards, it was used for various purposes.
Figure 1 Location of the Kastel fortress.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
pr
el
im
in
a
ry
 r
ep
o
rt
 o
f 
a
rc
h
a
eo
lo
g
ic
a
l 
r
es
ea
rc
h
 a
t 
t
h
e 
k
a
st
el
 s
it
e 
in
 b
a
n
ja
 l
u
k
a
 in
 2
01
9
53
The first archaeological discoveries date 
from 1895 and 1924, when the votive ara of the 
consular beneficiary pannoniae sup., together 
with one more inscription was found along the 
right bank of the Crkvena river, at the foot of 
the fort (Patsch, 1895). However, the first sond-
age excavations were undertaken in the period 
1971–1974 at the site of Courtyard III, while suc-
cessive excavations were conducted in all parts of 
the Kastel site from 1980 to 1988 (Čermošnik 
1972; 1973; Žeravica 1973; 1974; 1983; 1984). The 
entire series of wall structures and objects from 
the 16th, 17th and 18th centuries have been ex-
cavated or determined, such as the foundations 
of military structures, underground passag-
es and rooms, sewage system, coastal ramparts 
along Vrbas, fortress parts towards the neigh-
bourhood, circular protective ramparts, part of 
the smaller and larger ditch, large water tank, 
etc. The test excavations in Courtyard II (central 
space) identified very well preserved remains of 
a late antique building of larger dimensions, for 
which researchers remain uncertain of its inter-
pretation, whether it was a late antique basilica, 
an administrative building or a complex of var-
ious contents, mainly because the research has 
not been completed. All discoveries made so far, 
their significance and their largesize, even then 
indicated the need for further research (Graljuk 
1980; 1983; 1986; 1988).
Preliminary report of works undertaken 
in 2019
At the end of 2018, we began with preparations 
to continue excavations at the Kastel fortress site 
in Banja Luka. The first phase included the nec-
essary preparations for geophysical survey: the 
survey of the entire Kastel site to determine the 
current state, the choice of method of the geo-
physical research and how to apply it. On that 
occasion, it was determined that radar record-
ing should be used at the Kastel site, and that 
the recording should be done in stages according 
to the needs of the reconstruction and conser-
vation of the existing fortification facilities. In 
order to make a detailed study, it was necessary 
Figure 2 Area of the site researched by geophysical methods.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
54
to prepare all the existing documentation such 
as geo-referenced geodetic base in digital form, 
geo-referenced aerial photographs, published pa-
pers as well as all documentation from archaeo-
logical research carried out so far on the site, etc. 
This initial phase of the work was done as part of 
the project “Application of modern methodolo-
gy in archaeology (study case: Kastel Banja Luka 
site)”, implemented by the Association of Ar-
chaeologists of the Republic of Srpska in coop-
eration with the PI Museum of the Republic of 
Srpska, the Centre for New Technologies Vimi-
nacium Belgrade. The implementation includ-
ed both the recording of the Kastel site by geo-
physical methods (Figure 2) and the cleaning of 
the foundations excavated in period 1984 – 1988, 
within the ramparts of Courtyard II site, which 
have not been adequately maintained and have 
over the last 30 years practically become “invisi-
ble” under the growth.
Geophysical testing 1
Geophysical research conducted by the team of 
the “Centre for New Technologies Viminaci-
jum” from Belgrade as part of the first phase of 
the Kastel site excavations in Banja Luka, was 
performed using the geo-radar method (GPR), 
which allows detailed coverage of the terrain 
in order to detect and discover any remains 
of material culture. The research methodolo-
gy involved the application of a high-resolution 
geo-radar method with a antenna, suitable for 
use in conditions presented at the survey sites. 
The research was carried out within the frame-
work of the projected rectangular grid, where 
the dimensions of the survey fields were adapt-
ed to the conditions in the field. The Georadar 
(GPR) method was applied using a 270 MHz an-
tenna, along parallel profiles at a distance of 0.5 
1 The geophysical recording project was implemented by Vladimir 
Miletic, Igor Milosevic, Zeljko Jovanovic and Jelena Miletic from 
the Center for New Technologies Viminacium Belgrade.
Figure 3 Position of the research fields (from A to H).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
pr
el
im
in
a
ry
 r
ep
o
rt
 o
f 
a
rc
h
a
eo
lo
g
ic
a
l 
r
es
ea
rc
h
 a
t 
t
h
e 
k
a
st
el
 s
it
e 
in
 b
a
n
ja
 l
u
k
a
 in
 2
01
9
55
m and with a resolution of data for every 0.02 m 
GPR profile. Recording time was 64 ns (depth 
of about 3m). The antenna made direct contact 
with the ground during the acquisition. The re-
search was carried out in the framework of 8 re-
search fields (from A to H), and the arrangement 
of these research fields is given in Figure 3.
Geophysical research results are presented 
in the form of electromagnetic anomaly maps 
(Figure 4). Electromagnetic anomaly maps are 
the product of processing all registered geo-ra-
dar profiles, generating 3D models and then ex-
tracting horizontal sections at multiple depth 
levels. In this case, the depth levels were 30 cm, 
100 cm, 130 cm, 170 cm, 210 cm and 320 cm. 
When defining the depth grip, an average veloc-
ity of propagation of electromagnetic waves of 
10 cm/ns was taken. For example, in Figure 4, 
at a depth of 170 cm, homogeneous soil is rep-
resented in black, while anomalous values  are 
shown in light shades. Anomalous value means 
inhomogeneities in the soil which can be caused 
by the presence of stone, binder material, buri-
als filled with different material, parts of build-
ings, etc. These anomalies cause increased val-
ues  of the amplitudes of electromagnetic waves, 
shown with light shades on the map. Looking at 
the results of this survey, we can generally con-
clude that anomalous values  of the electromag-
netic field (light shades) are observed in each of 
the survey fields, which indicate the heterogene-
ity of the ground subsurface and the clear pres-
ence of underground objects or infrastructure.
More pronounced anomalies are found on 
the west side of Kastel site (researched fields B, 
C, D and E; Figures 3, 5), as well as inside the 
Kastel (researched field A; figures 3, 5) where 
anomalies (light shades in the annexes) are ob-
served in shape and geometry and may be caused 
by the existence of remains of buildings in the 
subsurface part of the soil. On the east side of 
Kastel (researched fields G and H; Figures 3, 5) 
is noticeable the absence of geometric shaped 
anomalies (which we expected), implying that 
Figure 4 Geophysical research results in the form of electromagnetic anomaly maps.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
56
the east side of Kastel was probably suscepti-
ble to erosion or other types of devastation, as a 
probable explanation for the lack of any strati-
graphically defined occupation horizon. Also, 
the most pronounced anomalies are located in 
the north of the investigated field G (Figures 3, 
5), at a depth of more than 2 m, which lead us to 
the conclusion that this part of the site is filled 
with recent material and that the possible pres-
ence of buildings can be observed only at great-
er depths. The interpretation of the results was 
done by marking the electromagnetic anomalies 
in Figure 5, where the yellow line indicates some 
of the anomalies that may be caused by the exist-
ence og buildings below the ground surface, and 
the red dashed line indicates the line structures 
assumed to correspond to contemporary under-
ground installations.
Research on the courtyard II inside Kastel
Alongside the geophysical survey and research, 
we begun to work on cleaning the Courtyard 
II site within the walls of the ramparts. The last 
works at this site were completed in 1988 and 
since then it has been abandoned.; Over time 
it even served as a soil and overburden dispos-
al area for works undertaken at Kastel. During 
the spring work2 at the Courtyard II site, the 
eastern part of the building was cleaned, start-
ing from its northeast side. The cleaning was car-
ried out according to the already defined rooms, 
which we marked with Arabic numerals 1 to 9, 
moving from the north-western room as the in-
itial one towards the south (Drawing 1). The top 
layer from 0.20 to 0.30m was evenly removed, 
while in the southern part in room P7 the thick-
2 In addition to the authors, at the excavation also paritcipated: Go-
ran Kalinic (archaeologist), Borisic Radic (archaeologist), Aleksan-
dar Milekic (archeologist), and Jugoslav Jeftic (assistant worker).  
Figure 5 Marking of the electromagnetic anomalies.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
pr
el
im
in
a
ry
 r
ep
o
rt
 o
f 
a
rc
h
a
eo
lo
g
ic
a
l 
r
es
ea
rc
h
 a
t 
t
h
e 
k
a
st
el
 s
it
e 
in
 b
a
n
ja
 l
u
k
a
 in
 2
01
9
57
est layer of soil was deposited, and in order to 
obtain approximately the same level with other 
parts, about 0.50 m of soil was removed. Тo de-
termine the depth of the foundations , two con-
trol trenches (KR1 and KR2) were opened, one 
trench for each of the building it was observed 
that the foundations of the older (late antique?) 
wall in the northeast corner of the western part 
of the building is at a depth of about 0.50 m rela-
tive to the top of the wall, while the depth of the 
later (medieval?) wall, measured from the west 
side of its central part, is about 1.50m deep. Dur-
ing this phase of work, a total of 282 artefacts 
were collected, of which 251 were pottery frag-
ments, 13 flint and 18 findings classified as “oth-
er” (coin, wedges, bullets, etc.). The material was 
washed and stored in the depot of the Museum 
of RS. 
The second phase of field works at the Kas-
tel site was realized in the period from October 
28 to November 2, 2019, also by the Association 
of Archaeologists of the Republic of Srpska and 
the PI Museum of the Republic of Srpska, in co-
operation with the Faculty of Philosophy Uni-
versity of Banja Luka3, the Faculty of Philoso-
phy University of East Sarajevo4. This stage of 
3 Students of the History department, Faculty of Philosophy Uni-
versity of Banja Luka: Neven Rogic, Danilo Ratkovic, Dejan Kr-
keljas, Nikolina Blagojevic, Bojan Cosic, Goran Kremenovic, Ivo-
na Sever, Goran Bozic, Mladen Niksic, Stefan Vuksic.
4 Students of the History and archeology department, Faculty of 
Philosophy, University of East Sarajevo: Milica Subasic, Bogdan 
Lazic, Igor Drasko, Milica Lazovic, Luka Bojanic, Milos Nikolic.
Drawing 1 Micro-locations researched in 2019 (By Bojan Popovic, architect).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
58
research was organized in the form of a School 
of Archaeology. The project represents contin-
uation of the cleaning of the Courtyard II site, 
which began in March of the same year, which 
carried on with the previously mentioned works 
of cleaning the site explored in the late 1980s.
The realization of the project as a School of 
Archaeology was conceived as a process of field 
education for students from the above facul-
ties. In addition to the fieldwork during the day, 
there were a series of public lectures organized in 
the afternoon at the Museum of the Republic of 
Srpska for both students and the staff of Repub-
lic and City institutions dealing with cultural 
heritage, as well as those in the non-governmen-
tal sector. The project was attended by employ-
ees of the Museum of RS, members of the As-
sociation of Archaeologists RS, professors and 
assistants of both universities and 13 students of 
the History Department from Banja Luka and 
six students of the History and Archaeology De-
partment from Pale. A substantial number of ar-
tefacts was collected in the field, which is stored 
in the Museum’s depot after washing. The analy-
sis of materials from the 2019 season will be done 
subsequently in cooperation with colleagues 
from the Faculty of Humanities, University of 
Primorska, Slovenia.
During this field season, the works were 
carried out in parallel at three micro-locations 
of the western part of the building, in rooms 8 
and 9, and in zone 1 (inner zone of the apse) as 
well as the outer space around the apse (Figure 
6; Drawing 1). The work began with the remov-
Figure 6 Micro-locations researched in 2019 (Photo by Aleksandar Čavić).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
pr
el
im
in
a
ry
 r
ep
o
rt
 o
f 
a
rc
h
a
eo
lo
g
ic
a
l 
r
es
ea
rc
h
 a
t 
t
h
e 
k
a
st
el
 s
it
e 
in
 b
a
n
ja
 l
u
k
a
 in
 2
01
9
59
al of the 0.10–0.30m surface layer.5 It contained 
numerous recent finds, pottery fragments and 
animal bones as lots of stone pebbles. In room 
9, along the western A-D section which was ex-
panded due to later work, remains of two human 
inhumations were found. By the end of the ex-
cavations, one skeleton (Figure 7, Figure 2) with 
missing cervical vertebrae and skull was investi-
gated, documented (drawn, surveyed and photo-
graphed) and removed as a whole. The skeleton 
was laid on the remains of a probably older stone 
structure and had no grave goods, except that a 
fragment of a ceramic vessel was identified at the 
place where the skull was supposed to be.
The second skeleton, consisting of parts of 
the spinal column and femur was left in situ for 
the next excavation season. In the continuation 
of work in room 8, fragmented human bones (fe-
5 Please note that this is not a classical surface layer, because it is a con-
tinuation of the research discontinued in 1988.
mur and metatarsals) were also identified, ran-
domly scattered across the area.
Along the wall of the A-D profile of the 
room 8, there is an area of yellow compacted 
soil 0.80m wide (approximately rectangular in 
shape), while the northern profile of the “medie-
val” wall has an area of 1.30 x 0.35m, which prob-
ably represents the ‘negative’ of the wall of which 
only a stone remained. A layer of stone and mor-
tar is probably added to it, most probably a sub-
structure of the floor, whichwas intersected by 
a layer of darker soil. The later could be the re-
mains of the pit of another burial.
Conclusion
Based on the geophysical research of 10,000 m2 
and the processing of the data generated from 
the study, it is clear that in all the investigated 
areas of Kastel fortress numerous remains of dif-
ferent buildings or features should be expected 
below the surface. The lack of information from 
Figure 7 Remains of the skeleton documented in 2019 (Photo by Aleksandar Čavić).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
60
the cadastre of underground installations as well 
as previous archaeological research has condi-
tioned the interpretation of the results, which is 
for the time being limited only to the separation 
of geometrically regular anomalies shown in 
Figure 5, and which should be considered when 
planning future research or performing any oth-
er work. Based on the results from Courtyard 
II site, where the current revision archaeologi-
cal research is in progress, a large number of line 
anomalies are visible in the exploration field A 
(Figure 5), extending at depths of 0.30 m to 1.70 
m. Most of these anomalies can be assumed, on 
the basis of geometry, to correspond to under-
ground installations (red dashed lines). The re-
maining anomalies (yellow solid lines) can be as-
sumed to correspond to parts of fetures below 
the ground surface. A zone with elevated elec-
tromagnetic wave amplitudes is observed in the 
southeast corner of researched field A which may 
correspond to the presence of a larger amount of 
the construction waste and other constructing 
material. A circular anomaly stands out at the 
depth of about 1.70 m in the northern part of the 
researched area, which could be appropriate for a 
pit or burial. The remaining line anomalies with-
in this investigated field possibly correspond to 
parts of buildings below the ground surface.
As for the continuation of the archaeologi-
cal work, during the next phase it is planned to 
complete the excavation in the northwest part 
of the building at the Courtyard II site. In ac-
cordance with the above geophysical survey re-
sults, it is planned to extend the excavation to 
the west, which implies the removal of the exist-
ing fence and asphalt access to the summer thea-
tre space as well as providing an alternative route 
to the same. At the moment, the preparation of 
the plan and the plan of conservation and res-
toration works of the existing and future foun-
dations are in progress, in cooperation with the 
Republic Institute for the Protection of the Cul-
Drawing 2 Remains of the skeleton documented in 2019 (By Bojan Popovic, architect).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
pr
el
im
in
a
ry
 r
ep
o
rt
 o
f 
a
rc
h
a
eo
lo
g
ic
a
l 
r
es
ea
rc
h
 a
t 
t
h
e 
k
a
st
el
 s
it
e 
in
 b
a
n
ja
 l
u
k
a
 in
 2
01
9
61
tural, Historical and Natural Heritage of Repub-
lic of Srpska. All archaeological works so far are 
co-financed by the City of Banja Luka through 
public calls for projects of cultural and artistic 
creativity co-financing. As much as it was capa-
ble of supporting this, for the last two years the 
City of Banja Luka provided finances for the re-
construction and reconstruction of the walls of 
Kastel fortress, as well parts of the entrance tow-
er have been reconstructed so far as well as the 
southern ramparts of the fort, and work is con-
tinuing into the current year.
Povzetek
Konec leta 2018 so se začele priprave na nadaljevanje raz-
iskav na trdnjavi Kastel v Banji Luki ter se končno začele 
leta 2019. Prva faza je vključevala geofizični radarski po-
snetek 10.000 m2 ter obdelavo pridobljenih podatkov. 
Rezultati so na vsem raziskovanem območju pokazali 
jasne znake, da je pod površjem pričakovati različne ar-
heološke strukture. Pomanjkanje informacij iz katastra 
podzemnih vodov in predhodnih arheoloških izkopa-
vanj je pogojevalo razlago pridobljenih podatkov. Pri-
dobljene podatke smo omejili na izolacijo geometrič-
no pravilnih nepravilnosti, ki jih je treba upoštevati pri 
načrtovanju prihodnjih raziskav ali izvajanju del katere 
koli vrste.
Vzporedno z geofizičnimi raziskavami smo začeli čišče-
nje arheološkega najdišča na Dvorišču II znotraj zidov 
okopa. Gre za nadaljevanje izkopavanj kompleksa stavb 
iz poznoantičnega (?) in srednjeveškega (?) obdobja, ki 
so jih leta 1988 ustavili. Od tedaj je bilo najdišče zapušče-
no in prepuščeno propadanju. Čiščenje je potekalo po 
že opredeljenih prostorih, ki smo jih označili z arabskimi 
številkami 1 do 8, ter se začelo v severozahodnem delu 
in potekalo proti jugu. Po odstranitvi vegetacijske pla-
sti debeline od 0,20 do 0,50 m smo odprli dva kontrolna 
jarka za določitev globine temeljev zidov vsake stavbe. 
Dela so se nadaljevala v zahodnem delu stavbe, razde-
ljenem na tri mikrolokacije, kjer je bila odstranjena tudi 
plast debeline od 0,10 do 0,30 m. Poleg številnih nedav-
nih najdb ter živalskih kosti, keramičnih fragmentov in 
kamnitih prodnikov sta bili v prostoru 9 vzdolž zahod-
nega profila A-D odkriti dve človeški okostji. Do konca 
raziskav je bilo eno okostje v celoti očiščeno, dokumen-
tirano in odstranjeno, drugo pa je ostalo za nadaljevanje 
raziskav. Na zahodnem delu najdišča je bila odkrita po-
vršina, ki najverjetneje predstavlja negativ zidu, na kate-
ro se nadaljuje plast s kamni in malto. Najverjetneje gre 
za podkonstrukcijo poda, ki jo seka plast temnejše zem-
lje, kar kaže na možnost pokopa. Najverjetneje gre za 
objekt, ki so ga poškodovali kasnejši vkopi.
V naslednji fazi se v skladu z rezultati geofizičnih razi-
skav načrtuje zaključek izkopavanj na severozahodnem 
delu stavbe na Dvorišču II. Poteka pa tudi izdelava na-
črta konservatorsko-restavratorskih del na temeljih, kot 
tudi predstavitev celotnega najdišča.
Summary
At the end of 2018 preparations began to continue the 
excavations at the Kastel fortress site in Banja Luka, 
which eventually started in 2019. The first phase of the 
work involved geophysical radar recording of 10,000 m2 
as well as the processing of the obtained data, which stat-
ed that in all the researched area there are clear indica-
tions, that different archaeological objects should be ex-
pected below the surface. The lack of information from 
the cadastre of underground installations and previous 
archaeological excavations has conditioned the inter-
pretation of the obtained data. We limited the obtained 
data on isolation of geometrically correct anomalies, 
which should be taken into account when planning the 
future research or performing works of any type.
In parallel with the geophysical research, we began 
cleaning of archaeological site in the Courtyard II with-
in the walls of the rampart. It is considered as the con-
tinuation of the excavations of the Late-antique (?) and 
Medieval (?) complex of buildings, which were discon-
tinued in 1988 since the site was abandoned and left to 
chance. Cleaning was carried out according to the al-
ready defined rooms, which we marked with Arabic nu-
merals 1 to 8, moving from the northwestern room to-
wards the initial south. After removal of the vegetation 
layer from 0.20 to 0.50 m of the newly formed deposi-
tion layer, two control trenches were opened to deter-
mine the depth of the foundation zone of the wall from 
each of the objects. The work continued in the western 
part of the building divided the three micro-sites where 
a layer of 0.10–0.30 m was also removed. In addition to a 
number of recent findings, as well as animal bones, ce-
ramic fragments and stone pebbles, two human skele-
tons were identified in room 9 along the western A-D 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
62
profile. By the end of the excavation period, one skele-
ton was fully cleaned, documented and removed from 
the site while the other was left for next excavation sea-
son. In the western part of the site, the surface that most 
likely represents the negative of the wall was noted to 
which the layer of stone and mortar is continued. Most 
likely it is a substructure of the floor intersected by a lay-
er of darker earth, which gives the possibility of burial.
As a next phase, the completion of excavations in the 
northwestern part of the building at the Courtyard II 
is planned, in accordance with the results of geophysi-
cal research, and a plan of conservation and restoration 
works of the foundation is underway, as well as the pres-
entation of the entire site.
References
Bojanovski, I. 1977. »Bosanska Posavina u 
antici u svjetlu novih istraživanja.« U 
Antički gradovi i naselja u južnoj Panoniji 
i graničnim područjima, ur. B. Vikić 
Belanćić, 147–54. Beograd; Varaždin: 
Antička sekcija SADJ – Hrvatsko 
arheološko društvo – Gradski muzej u 
Varaždinu.
Čremošnik, I. 1972. »Kastel, Banja Luka – 
gradina sa slojevima od praistorije do 
danas.« Arheološki pregled 14: 133–34.  
Čremošnik, I. 1973. »Otkriveno slovensko 
gradinsko naselje u Kastelu u Banja Luci.« 
U Zbornik krajiških muzeja V, 193–95. 
Banja Luka.
Graljuk, B. 1980. »Pećine – Klašnice – Banja 
Luka, Paleoitska stanica.« Arheološki 
pregled 21: 9–15
Graljuk B., 1983. »Novija arheološka otkrića 
i ispitivanja na području Banja Luke 
i okolice.« U Zbornik I, Arheološka 
problematika Zapadne Bosne, 23–40.
Sarajevo: Arheološko društvo Bosne i 
Hercegovine.
Graljuk, B. 1986. »Banja Luka/Kastel.« U 
Arheološki pregled (za 1985. godinu), 136–37. 
Ljubljana.
Graljuk, B. 1988. 10 godina arheoloških 
istraživanja područja Banjaluke i okoline 
1978–1988, katalog izložbe. Banja Luka. 
Husedžinović, S. 2005. Dokumenti opstanka. 
Zenica: Muzej grada Zenica.  
Patsch, C. 1895. »Epigrafski nagođaji iz godine 
1985.« Glasnik Zemaljskog muzeja VII, 
1895, 573–86; 1895a, 574–77.
Skarić, V. 1924. »Banja Luka i njena okolina u 
davnini.« Otadžbina, 1924, br. 31–33, 2; 3; 
2.
Ševo, Lj. 1996. Banjolučka tvrđava Kastel, 
istorijski pregled i ocjena postoječeg stanja, 
1996, 69–80.
Žeravica, L. 1973. »Kastel – Banja Luka, 
kompleksno utvrđenje.« Arheološki pregled 
15: 112–13.
Žeravica, L. 1974. »Kastel – Banja Luka, 
višeslojni naselje unutar turskog 
utvrđenja.« Arheološki pregled 16: 129.
Žeravica, Z. 1983. »Ostaci badenskog naselja 
na Kastelu u Banjoj Luci.« U Zbornik 
Arheološkog društva BiH I, 41–53, Sarajevo: 
Arheološko društvo Bosne i Hercegovine.
Žeravica, Z., in L. Žeravica. 1984. »Arheološka 
istraživanja na Kastelu u Banjaluci.« Naše 
starine XVI–XVII: 19–45.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Gre za objavo dveh stel vrhunske kakovosti, GG 22018 in GG 22050, iz egipčanskega muzeja v Kairu, ki 
sta bili najdeni v družinski grobnici nekropole El-Hassaia blizu Edfuja. Grob, izklesan iz peščenjaka, z 
napisi in upodobitvami princa Edfuja prispeva pomemben spomenik k mnogim dosedanjim informa-
cijam o ideoloških in organizacijskih strukturah družbe, znanih iz izredno pomembnega obdobja še-
stindvajsete dinastije. Eden prinčevih nazivov je bil poveljnik čet v Edfuju. Ti dve steli, ena podarjena s 
strani njegovega sina in druga s strani njegove matere, opisujeta in razlagata dve generaciji njegove druži-
ne z nadaljnjimi člani gospodinjstva, ki so bili eni izmed najpomembnejših uradnikov egiptovskega kra-
ljevega dvora poznega obdobja.
Ključne besede: stele, nekropola El-Hassaia, pozno obdobje, vojaški nazivi, egipčanski muzej v Kairu
This is the publication of two high quality stelae, GG 22018 and GG 22050, from the Egyptian museum 
in Cairo, which were found in a family tomb at the El-Hassaia necropolis near Edfu. The tomb cut out 
from sandstone with inscriptions and depictions of the prince of Edfu adds an important monument 
to the vast number of acquired information about ideological and organizational structures of the so-
ciety, known from the very important timespam of the twenty-sixths Dynasty. One of his titles was the 
Commander of troops in Edfu. This two stelae, one offered by his son and the other one of his mother, 
describe and explain two generations of his family, with further household members were the most im-
portant officials in the Late Period at the Egyptian royal court. 
Key words: Stelae, El-Hassaia necropolis, Late Period, Military Titles, Egyptian Museum in Cairo
Two stelae from the Egyptian Museum 
CG: 22018, 22050
Mohamed Rihan 
Egypt Ministry of Tourism and Antiquities, Egypt 
xrehanx@gmail.com
63
Description
GG 22018 is a round top stela with carved decoration and inscription, de-limited by an incised border line. The 
stela made of sandstone, measuring 729 x 406 
mm, has a lunette (A), below the lunette, there 
are two registers of roughly equal size; (B) the 
main field shows the standing owner of the ste-
la on the right, on the opposite side are depict-
ed six gods’ figures, (C) consists of 10 horizon-
tal lines of text.
Lunette (A)
The lunette is decorated with a winged sun-disk 
from which descend on each side an uraeus. To 
the left and right sides of the winged sun-disk 
there are respectively two jackals recumbent on 
the sky-sign separates in a straight line and sym-
metrically arranged, both with a uraeus on their 
forehead. 
Main inscription (B)
In this register, which is higher than the follow-
ing one, an incised human figure, which exhib-
its greater detail. On the right side is depicted a 
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)63-77
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
64
standing woman (@t-Hr-i i-t i) (Kamal 1904–
1905, 19–20, II, Pl. VII) in walking pose and 
facing left. Her very thin right arm is raised 
forward, with straightened hand and thumb up-
ward, in the gesture of recitation. Her left arm 
hangs straight down holding a piece of cloth. She 
wears a tripartite wig, which leaves her ear un-
covered, and no details of her dress are indicated. 
In front of @t-Hr-i i-t i is a table of offerings 
with four elongated loaves depicted upright. On 
the top of the table is the representation of meat, 
a flower bouquet and a tray with four sealed jars 
of unguent (two cylindrical mrHt-type on the 
sides, two convex at the center).
Opposite to @t-Hr-i i-t i and in front of 
the offering table stand, there are a six figure of 
gods, the first god is Osiris1, the great god, lord 
of the Abydos city and Foremost of the Western-
ers, standing and facing right as a mummified 
king with green skin, wearing the hDt (the white 
crown) flanked with two long feathers. His both 
hands are clenched against his chest, clutching 
the heqa-scepter and the nekhakha-flail2. Af-
ter Osiris there are five gods, all facing right in 
walking posture. Their left arms are raised for-
ward, with straightened hand and thumb up-
ward, their right arms hanging straight down 
and holding the anx Ankh symbol of life. The 
gods from right to left are Isis, Horus, Nephthys, 
Thot and Anubis.
The hieroglyphic text begins directly below 
this scene without any separating line. The texts 
composed of 10 horizontal lines in sunken relief 
running from right to left. 
(1) An offering that the king gives and Osiris, 
Foremost of the westerners, the great god, The 
lord to the ennead lord of %xn-rxyt (El-Hassaia 
necropolis), (2) to the westerners, and to the east-
1 Osiris was the judge of the dead and the underworld agency that 
granted all life see Redford 2003, 302–307, Berkley 2003., and the 
“Lord of Silence” see Wilson 1951, 302. The Kings of Egypt were as-
sociated with Osiris in death – as Osiris rose from the dead so they 
would be in union with him, and inherit eternal life. Through the 
hope of new life after death, Osiris was widely worshipped until the 
decline of ancient Egyptian religion during the rise of Christianity 
in the Roman Empire see Bury 1958, 371.
2 He is identified as Osiris-Khentyamentiu, the great god, Lord of 
Eternity.
erners who are in the necropolis, may you lift up 
the woman to the creator of her body, (3) may 
those who carry their masters and those who car-
ry their mistresses hide her mummy in the west, 
(4) may those four mourners for Re lift up the 
Ba of the Known one to heaven, (5) may the four 
bearers of offerings, the inert gods and praised 
gods who are upon her throne heal her body, (6) 
O Gods of the caverns, gods of the great shrine, 
the crossing-gods, protection- gods and gods of 
the hall of the two justices, (7) may you give a 
beautiful burial on the necropolis of the west of 
Edfu to the beautiful famous and beneficial lady 
and may you cause to be live the generations (8) 
of the wife of the commander of army, the great 
prince in Upper Egypt, and may make the chil-
dren useful to her, (and) her equal does not exist, 
(9) Hathor-iy-ti daughter of the overseer of bal-
ance Iours vindicated, she who was born of the 
Lady of the house Ima vindicated, (10) her house 
will remain, her offering will be in its place and 
her children will turn back in front her upon the 
earth forever.
Textual note
1: xnt- imntty nTr-aA nb-tA-wr-psD. t nb.w-
%xn-rxyt . The Foremost of the westerners, the 
great god (Erman and Grapow 1926–1961, III, 
468.14 - 469.18, ONB 535, Anm. 345), and the 
lord of the Ennead (a group of nine deities) the 
lords of %xn-rxyt Edfu3. The combination of ep-
ithets for Osiris is uncommon. However, (Yoyo-
tte 1969, 134.), it seems, that in this time he was 
the only attested lord of the cemeteries of Edfu.
2: Imntyw and IAbtyw. This two epithets 
are for Osiris too, Imntyw refers to the dead 
buried in the necropolis on the west bank of 
the Nile4, while IAbtyw “the Easterners” refer-
3 It is one of many different names of the necropolis of Edfou in the 
Late Period until the Greco-Roman Period in Egypt, now it’s Nagc 
el-Hassia about 2 km north-west of Gabel es-Sirag جارسلا لبج, 
this name appeared in the Middle Kingdom and continued to the 
Greco-Roman Period; it means “Hathor is coming” Ranke 1935, 
235. The necropolis remained in use until the Greco-Roman Period. 
The word rxyt may refer to public use of the necropolis as this the 
word is used as a general term for the Egyptian people. 
4 For more of this formal see Sethe 1908–1922, Pyr. 1588c, 1593b, 1598a, 1603b. 
Goyon 1972, 277; Leitz 2002a, I, 360; Moret 1902, 144–45; Leitz 2002a, I, 360–
61; and Sethe 1908–1922, Pyr. 1588c, 1593b, 1598a, 1603b. Wilson 1997, 77.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
65
ring to the living on the east bank of the Nile. 
(Hornung 1971, 118–19; Leitz 2002a, I, 105.) In 
the Old Kingdom, the IAbtyw are mentioned in 
the Htp-di-nsw formulae, they, together with 
the Imntyw help the decease to ascend to his 
creator and adore the solar god while he is in his 
bark (Goyon 1972a, 277).
(c)- iw wdn n . sn a tp-tA. an offering for 
them of vase upon earth. These gods are those 
of the 8th cavern (Budge 1898, 422 ff.) from the 
chapter 168 of the Book of the dead5. This chap-
ter is called the “Chapter of the offerings” (Goy-
on 1972a, 72, 120 Nr. 320.). It is a part of the book 
called “The gods of caverns in the mysterious 
Netherworld” and starts with “Rise up of Osiris, 
soul of Re, that gave back your form, and Rise 
up, those in the sanctuary, Re will lead you to-
ward your boat. And Rise up Osiris, whose heart 
beats no more, and who praises Re and Rise up 
5 This ‘Chapter of Offerings’ has been numbered Chapter 168, but 
forms a separate composition not found on ‘Going out by day’ 
manuscripts: it presents a litany of offerings to deities of particular 
caverns, and the composition is found on a papyrus from the tomb 
of king Amenhotep II, perhaps contemporary with his reign see 
Goyon 1972, [Brooklyn Museum Papyrus 47.218.50] 120, Nr. 320, 
as well as on other manuscript sources and inscriptions from the 
Ramesside Period to the Ptolemaic Period see Budge 1898, 422 ff., 
see also Piankoff 1974, Pl. 19; Faulkner 1958, 22. 
Amon, whose body is hidden, (the eldest son of 
Re). And Rise up Osiris! Re offers you his hands 
and Ptah protects you. And Rise up Osiris, your 
two sisters Isis and Nephtys prostrate themselves 
before you. Rise up, the one whose mysteries are 
hidden; who illuminates the Douat with the 
light of his eyes. Rise up Orion, master of life! 
Your son Horus gives you his scepter Djam. Rise 
up child Khepri, the offspring of Nout and Re. 
Rise up Thou rich in adornments! Temples con-
tain your hidden picture. Rise up eldest of el-
ders, the great, victorious Osiris! Maat is with 
you; Isis is your protection. Rise up, god of many 
forms! The earth has your image and your mum-
my, and the sky is filled with your divine soul-
star. Rise up, O Eternal One who surrounds the 
earth … All beings are cradled in your arms.” 
(Goyon 1972, 120, Nr. 320; Petosiris II, 175). 
For the Chapter 168 see: Barguet 1976, 242–46; 
Budge 1898, 422 ff.; Naville 1886, Pl. CLXXX-
VII–CLXXIX.
On papyri such as the Brooklyn Museum 
Papyrus 47.218.50, these gods are also called “the 
gods of the 8th cavern, savior(s) sound of judg-
ment, distinguishing truth from falsehood” (Al-
len 1974, 162.), and most of those gods of the 8th 
(1) Htp-d i-nsw n Wsir xnt- imnt t nTr-aA nb- &A-wrps-
Dt nb-%xn-rxyt
(2) Imntyw-iAbtyw xnt sTAt sar.Tn s t xr wTt Dt . s
(1) FAw-Hryw. sn fAw-Xryw. sn Hr txn saH. s m imnt t
(4) fdwt nn n t HAywt Hr Ra sar bA n rxt r nnt
(5) fdw-Xryw-Awt  nnyw  Hfyw  Hr  bHd . s  swDA  Xt . s
(6) nTrw-qrtyw   nTrw-aAyt  nTrw-mXnt   nTrw-gs-dp t   
nTrw-wsxt   mAaty
(7) di .Tn  q rs t  n f rt  Hr  sTAt  imnt t  BHdt  n  s t   n f rt  rxt  
mnxt   sanx  DAmw
(8) Hmt  n  imy-r  mSa  sn-nsw  wr  m  &A-Sma  Ax  msw  
n . s   n  wn mi t t . s
(9) @t-Hr- i i . t i  mAa-xrw  sAt  n  imy-r mxAt Iwwrs 
mAa-xrw ms(t) n nbt-pr ImA mAa-xrw
(10) pr. s mn . t i  x t . s m s t . s msw. s wDb m-xt . s Hr tp tA Dt  
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
66
cavern consist of groups of four deities (Goyon, 
1972, Pl. XIIIA.). 
1.  2.  
3.  4. , 5. 
A short notice about every group of those 
gods: 
(I)  FAw-Hryw. sn “those who bear their 
masters” consist of four persons, each bear-
ing another person on his shoulder6. They 
are sometimes represented as one person 
carrying a child on his shoulder and with 
the number four written beside him (Allen 
1974, 162, Nr. 172, a, S 1.). The role of these 
gods is described in the Book of the dead 
“the bearers of their masters to the sky at the 
prow of the bark of Re” (Budge 1898, 423.), so 
the deceased wishes that they bear him to 
the sky to accompany the god Re at his ris-
ing and his setting “may they let Osiris (= 
the Dead) see Re at his rising” (Allen 1974, 
162, 168, S 1.). 
(II)  FAw-Xryw. sn “the bearers who bear 
those who are under them” they are repre-
sented at the Osireion of Abydos as a group 
of four persons, everyone bearing on his 
shoulder a woman, the text describe them 
as  (Murray 1904, Pl. V.) “those 
who bear their mistresses” (literally the bear-
ers of those who are under them). The job 
of the FAw-Xryw. sn and FAw-Hryw. sn are 
to hide the body of the deceased in the ne-
cropolis (Leitz 2002b, III, 190.) as stated in 
the present text txn saH. s . In the Book of 
the dead they play the same role as the FAw-
Hryw. sn (Allen 1974, 168.).
(III)  fdwt nn HAytwt “those four 
mourners” the Greco-Roman word HAyty 
refers to Isis and Nephthys, who mourn for 
their brother Osiris (Wilson 1997, 611.). The 
word is usually determined by the two sis-
ters as mourners (Goyon 1972a, 75; Barguet 
1976, 243.). Sometimes four goddesses are 
6 The same group also appeared on the sarcophagi of the Late Period 
such as the sarcophagus of , see Maspero 1914, CG 29301, 43; 
Murray 1904, 3.
shown instead of two; the four goddesses 
are Isis, Nephthys, Nut and Tefnut (Cauvil-
le 1997, 292, 9–12, Pl. 154.). In the chapels of 
Osiris in the temple of Dendara the number 
of these goddesses increased to eight (Cau-
ville 1997, 213, 5, Pl. 102.). Those gods repre-
sented as a woman (or four women) leaning 
forward, with hands raised to falling lock of 
hair (Allen, 162, a 3, 168, a 3.). Their job as 
mentioned here is to lift up the Ba (or the 
body) of the deceased to heaven to accom-
pany the solar god (Leitz 2002d, V, 9–10.), 
as well as “they give bread to Osiris (N)” 
(Allen 1974, 164.) and they “put Osiris (N) 
with the followers of Re, the gods, lords of 
the west”.
(IV)  fdwt Xryw-Awt “the possessors of food 
offerings” (Murray 1904, 4.) or “the bear-
ers of the offerings”7 in the Osirion of Aby-
dos this title describes a group of three per-
sons carrying the offerings (Murray 1904, 
Pl. V.), they are represented as two gods 
and two goddesses raising their hands hold-
ing the bread and beside them was writ-
ten the number four8, it is mentioned that 
 “the four bearers of offerings give 
the offerings to the gods” (Cauville 1997, 292, 
14.), as well as they let Osiris (= the Dead) 
be like in the Netherworld.9
(V)  Nnyw the fatigued (Hassan 1944, 
314.), in the coffin texts (Faulkner 1962, 
134.) they are used as epithet for some gods 
such as Osiris, Ptah and the sun god (Leitz 
2002c, IV, 249.). In the coffin texts the word 
is written in different forms such as  
(De Buck 1956, VI, 37n.),  (De 
Buck 1961, VII, 150b.) and  (De 
Buck 1956, VI, 261e.), the last determinative 
of the word  is that the one survived as the 
Greco-Roman Period, in addition to that of 
the mummy , hence the word  Nnyw 
7 See Goyon 1972, 75; Barguet 1976, 243.
8 Leitz 2002c, IV, 41; Murray 1904, Pl. V. On the sarcophagus of 
 they appeared with another group of deities called  see 
Maspero 1914, 54.
9 For more see Allen 1974,164.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
67
became to give the meaning “the dead ones” 
(Cauville 1997, 202.), we find also the four 
Nnyw represented as four ladies, all of them 
sitting on a bed (Cauville 1997, Pl. 94.). 
Their role according the Book of the dead 
“may they put friendliness toward Osiris (N) 
in the broad hall of the two truths” (Allen 
1974, 164.). 
(VI)  HfAw “the gods of reverence” the word 
derives from the verb  Hf(A) “to praise, 
to revere” (Wilson 1997, 641.). They are four 
deities (Leitz 2002d, V, 130.)10 appearing 
in the 8th cavern at the Chapter 168 of the 
Book of the dead11. 
6:  nTrw qrty expression referring to 
the inhabitants of the different (Maspero 1914, 
43, 54) zones called qrrt (Nagel 1929, 43, 21.). 
Goyon translated the term as “the gods of the 
caverns” (Goyon 1972a, 277.) referring to the qr-
10 See Book of the Dead, Chapter 175 (in pBM EA10470); cf. e.g. 
[Faulkner and Goelet 1998, Pl. 29, Cols 16–19]: iw. k r HH n HH <n> 
aHaw n HH; [...] iw. i grt r HD(i) i r t n . i nbt ; iw tA pn r iy 
m Nwn , m H{w}Hw, mi tp . f-a; ink zp Hna Wsi r; i r.n . i 
xprw. i m [...] HfAw, nn rx . zn rmT, nn mAA. zn nTrw. On 
another similar passage from the Coffin Texts, see De Buck 1961, 
VII, 1130, §§ 461c–471g; De Buck 1935–1961, II, 80, §§ 27d–43h. For 
an analysis, see: Maravelia 2012, 103–1, see also Maspero 1914, 43.
11 In the Book of the dead there is a very characteristic and interesting 
eschatological passage, where the supreme solar creator, the prime-
val god Ra- Itum predicts the catastrophic end of the Universe, whi-
ch will destroy every god and every human on his own, see Barguet 
1976, 243. see also Budge 1898, 422, 424; Naville 1886, 185. 
rt-caverns in the chapter 168 A-B in the Book 
of the dead12 and the Books of afterlife in New 
kingdom (Murray 1904, Pl. V.; Leitz 2002, VII, 
223–24.). They appear in caverns, which look 
like the boxes, their job was to accompany Re-
Osiris who judges the bas (Goyon 1976, 169.), 
they are the inhabitants of the caverns (qrrt) of 
the Netherworld (dwAt) and protect them, and 
they guide the deceased through the Nether-
world and lead him to the good road in the west 
(Herbin 1994, I, 21, VIII, 23–24.).
6:  nTrw-aAyt “the gods of the shrine” 
(Leitz 2002c, IV, 477.) are mentioned among the 
gods who give the deceased a beautiful burial at 
the necropolis of Edfu (Kamal 1904–1905, CG 
22018, 19.). The word aAyt refers either to the 
whole or part of a temple building (Wilson 1997, 
135; Daumas 1958, 228, Nr. 5.). 
6:  nTrw-mXnt “the gods of crossing”, 
are a group of deities who appeared in the Gre-
co-Roman Period (Leitz 2002c, IV, 494.), they 
were probably responsible for crossing or pass-
ing the deceased through the rivers in the after-
world, so the word sometimes determined with 
the sign 13.
12 See in Barguet 1976, 242–46; Budge 1898, 422 ff.; Naville 1886, Pl. 
CLXXXVII–CLXXIX; Faulkner, 1985, 162–66.
13 See in Kamal 1904–1905, CG 22049. 
Figure 1 The Vignette of the Chapter 168 A, B and D of the Book of the dead (Barguet 1967, 242.)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
68
6:  nTrw-gs-dpt “the gods of protection” 
are considered a group of the 77 gods of pharbai-
tos and the gods who give the deceased a beauti-
ful burial at the necropolis of Edfu (Leitz 2002c, 
IV, 549.). They are also mentioned as gods of pro-
tection who protect their master Horus (Leitz 
2002, VII, 32,17.) and Re (Leitz 2002d, V, 197, 
10.). 
6:  nTrw-wsxt-mAaty “the gods of 
the hall of dual justices” (Leitz 2002c, IV, 482; 
VIII, 23–24.), this expression refers to the 42 
judges of the court of Osiris (Goyon 1972a, 247, 
Nr. 2.). They appeared in the chapter 186A-B of 
the Book of the dead (Faulkner 1985, 162–66; 
Cauville 1997, 145.). 
7:  DAmw refers either to a group of 
young men or children, or to “rising generations” 
of people (Wilson 1997, 1219; Faulkner 1953, 40–
41). In another stela (CG 22021) from the same 
province the word means “the generations” (Ka-
mal 1904–1905, CG 22021, 22.).
2- Stela CG 22050 of PA- ^w (Ranke 1935, 
I, 111.) son of PA-mnx (Ranke 1935, I, 108.) 
and the lady of the House @t-Hr- i i . t i (Da-
ressy 1895, 116-117, CXXXI.) found in the same 
tomb as the previous stela, it is a round top ste-
la too with carved decoration and inscription, 
delimited by an incised border line. The ste-
la of sandstone, measuring 789 x 417 mm, the 
stela has a lunette (A) Below the lunette, there 
are two registers of roughly equal size. (B) the 
main field shows the laying owner of the stela 
on the in the center of the register. Around him 
are seven figures of gods. (C) consists of 10 hor-
izontal lines of text.
Lunette (A)
The lunette is decorated as the previous ste-
la with a winged sun-disk from which descend 
on each a uraeus. To the left and right sides of 
the winged sun-disk there are respectively the 
jackals recumbent on the sky-sign separates in a 
straight line and symmetrically arranged, both 
with a uraeus on their forehead.
Main inscription (B)
In this register is higher than the following one, 
in the center of the register shows PA- ^w the 
owner of the stela laying as the mummy form of 
Osiris on a bed which has leonine legs and head, 
and next to PA- ^w the god Anubis in walking 
pose and facing right. He wears a flaring kilt 
projecting from below the stomach and reach-
ing down to a point just below his knees. And he 
making the preserve (a body) by embalming the 
deceased and wrapping it in cloth. His right arm 
hangs down and his right hand touching the body 
of the deceased PA- ^w. Anubis’s left arm is raised 
forward, with straightened hand and thumb up-
ward, and holds a vase with oil14.
On the left sits of the bed is the goddess Isis 
in walking pose and facing left. Her left arm is 
raised forward, with straightened hand and 
thumb upward, in the gesture of recitation. Her 
right arm hangs straight down. She wears a tri-
partite wig, which leaves her ear uncovered, and 
no details of her dress are indicated. Behind her 
two sons of Horus are Imsety and Duamutef 
(Taylor 2018, 201 ff.)15. Opposite to Isis, on the 
14 Anubis was a protector of graves and cemeteries. Several epithets 
attached to his name in Egyptian texts and inscriptions referred to 
that role. Khenty-imentiu, which means “foremost of the wester-
ners” and was also the name of a different canine funerary god, al-
luded to his protecting function, because the dead were usually 
buried on the west bank of the Nile (Hart 1986, 23–24.). He took 
other names in connection with his funerary role, such as tpy-
dw. f “He who is upon his mountain” (i.e. keeping guard over tom-
bs from above) and nb-t3-dsr “Lord of the sacred land”, which 
designates him as a god of the desert necropolis. (Vischak 2014, 
27, 135; Hart 1986, 23–24; Wilkinson 2003, 188–90.). The papyrus 
Jumilhac recounts another tale where Anubis protected the body 
of Osiris from Set. Set attempted to attack the body of Osiris by 
transforming himself into a leopard. Anubis stopped and subdued 
Set, however, and he branded Set’s skin with a hot iron rod. Anubis 
then flayed Set and wore his skin as a warning against evil-doers who 
would desecrate the tombs of the dead. (Armour 2001) Priests who 
attended to the dead wore leopard skin in order to commemorate 
Anubis’ victory over Set. The legend of Anubis branding the hide 
of Set in leopard form was used to explain how the leopard got its 
spots (Zandee 1960, 255.). Embalmer As jmy-wt “He who is in the 
place of embalming”, Anubis was associated with mummification. 
He was also called ḫn ty zḫ-nḫr “He who presides over the god’s bo-
oth”, in which “booth” could refer either to the place where embal-
ming was carried out or the pharaoh’s burial chamber (Hart 1986, 
23–24; Wilkinson 2003,188–90.).
15 This two sons of Horus are Imsety, in the form of a human, 
representing the South, who protected the liver of the deceased, 
protected by his mother Isis, and Duamutef, in the form of a jackal, 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
69
right sits of the bed is the goddess Nephthys in 
walking pose as Isis but she facing right and be-
hind her two sons of Horus, Hapi and Qebe-
hsenuef (Aufderheider 2003, 237)16.
Written register (C)
The hieroglyphic text directly begins below this 
scene without any separating line. The texts 
composed of 10 horizontal lines in sunken relief 
running from right to left.
(1) An offering that the king gives and Osi-
ris the foremost of the westerners, to the enne-
ad in front of %xn-rxyt (El-Hassaia), (2) to the 
Westerners and to the Easterners who are in the 
necropolis, may you lift up the child to the cre-
ator of his body, (3) may those who carry their 
masters hide the secret form of the lord of linen 
through the portal (of the west), (4) may those 
mourners upon Re lift up the ba of the benefi-
cent to heaven, (5) may you make satisfying the 
representing the East and protected the stomach of the deceased, 
protected by Neith.
16  This two sons of Horus are Hapi, in the form of a baboon, represen-
ting the North, who protected the lungs of the deceased, protected 
by his mother Nephthys, and Qebehsenuef, in the form of a hawk, 
who was representing the West and protected the intestines of the 
deceased, protected by Serket. 
ba of Osiris, the great commander of the army (= 
the general), the strong one, the unique courtier, 
(6) the overseer of the horses (cavalry), the strong 
in the battle, the first deputy of his majesty (7) 
who made his plans in the south, the priest of the 
third Philae, the priest of the second Philae, and 
the priest of Osiris, the priest of Amon, (8) the 
priest of Harsomtous son of Hathor, the priest 
of Min, the priest of Horus of Behdet, the great 
god, (9) lord of the sky, lord of Edfu, the royal 
brother Pa-shu the justified, son of the same-ti-
tled Pa-menkh son of the same-titled Pa-shu (10) 
the justified before Osiris, his mother name is 
Hathor-iy-ti the justified forever.
Textual notes
4:  HAyty. The group of signs is difficult 
to interpret. A reading  would seem to 
be the only possibility, It is quite extraordi-
nary that as many as three reporters should 
be attested on one stela. As PA- ̂ w worked for 
the palace guard, he must have had regular 
contact with people reporting matters from 
(1) Htp-d i-nsw n Wsir xnt- imnt t p sDt xnt %xn-rxyt
(2) Imntyw iAbtyw xnt sTAt sar.Tn Xrd xr wTt Dt . f
(3)
 
fAw-Hryw. sn Hr txn sStA n nb-sSr imi-tw sbxt 
(imnt t)
(4) fdw nn n t HAywt Hr Ra sar bA n Ax r nnt
(5) [i r] .Tn Htp bA n Wsir imy-r mSa wr wsr. t i smr waty
(6) imy-r s smwt qn m skyt idnw tpy n Hm .f
(7) i r sxrw. f m-a rsy Hm-nTr xmt-nw Hm-nTr sn-nw 
Hm-nTr n Wsi r Hm-nTr n Imn
(8) Hm-nTr n @r-smA-tAwy pA Xrd sA @t-Hr Hm-nTr n 
Mn Hm-nTr n @r Bhdty nTr aA
(9) nb p t nb Msn sn-nsw PA-^w mAa-xrw sA n mi-nn 
PA-mnx sA n mi-nn PA-^w
(10) mAa-xrw xr Wsi r rn n mwt . f @t-Hr- i i . t i mAa-xrw 
Dt
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
70
the inner court circles to the outside world (“rod). 
For the title ‘reporter’17.
5:   imy-r s smwt “overseer of the 
horses” or “the commander of the cavalry”, ap-
peared in dynasty 18 as  (Erman and 
Grapow 1926–1961, IV, 276, 18–20, Hannig 
2006, 825.), the person bearing this title was re-
sponsible of the administration of the chariotary 
and accountable directly to the king (Al-Ayedi 
2006, 114–15.), it is a civil job more than a mili-
tary job, the king was given it as an honorary ti-
tle to the high retired officers (Helck 1939, 59–
62.).
6:  idnw “deputy” (De Meulenaere 1993, 
135–36, 47.) this word was used firstly as a verb 
 idn “serve instead of, replace” from the 
Middle kingdom onwards (Erman and Grapow 
1926–1961, I, 154, 1–5; Faulkner 1953, 35.), idnw 
is equal the Wakel ليكولا in Arabic (Wild 1954, 
182.), meaning literally “representative”, but it 
appeared in the title idnw n pA mSa “lieuten-
ant-commander of the army” who commands 
under imy-r mSa , the persons who bear the title 
idnw of the army were very high-ranking officers. 
The idnw “deputy” was an administrator rather 
than an active soldier, yet higher in the military 
hierarchy was the lieutenant-commander, such 
as in our stela where the word idnw also indi-
cates the deputy of the civil officials (Faulkner 
1953, 46; Spiegelberg 1913, 36, lines 9, 14.) when 
the specific function is clear.
9:  sn-nsw “the brother of the king”, a 
honored title bore it the members of the fami-
ly of PA-^w at Edfu in the second century B.C. 
(Yoyotte 1969, 135.). This title often accompanies, 
in hieroglyphic texts, the military title of imy-r 
mSa (wr) “the great commander of the army”, 
which equals the greek συγγευής (De Meulen-
aere 1959, 2.) since the 30th dynasty (De Meule-
naere 1959, 22, Nr. 2; Petrie 1909, 13, Pl. 31–32.). 
The same title did not appear in Greek and De-
motic papyri before 120 B.C. 
17 It seems that the scribe wrote the name, and he confused betwe-
en the word HAyty “two lights (= the sun and moon)” and the word 
HAyty “the two mourners”. 
Genealogy
It is difficult to reconstruct all the con-
nections between members of PA-^w’s fam-
ily with certainty. Several people are men-
tioned in both stelae from his earlier life. Also 
the strategic location of Edfu for controlling 
the trade in elephants and the gold and miner-
al mining regions in the eastern desert prompt-
ed the Ptolemies to make the town an important 
garrison site (Manning 1997, 8.), the family of 
PA-^w is the grandfather Pa-Shu and father Pa-
Menkh, who was married Hathor-ieie-ti daugh-
ter of Iours and begat his son Pa-Shu (Munro 
1973, 253.).
PA-^w was a member of a family army men 
in the Province of Edfu in the 2nd and 1st centu-
ries B.C., every member of his family carried the 
title imy-r mSa wr the great commander of the 
army (= the general), the same title mentioned in 
demotic texts as pA srtks, it is probably that this 
title refers to the “ local strategos” of the nome 
or as H. de Meulenaere called it “Stratéges in-
digénes” (De Meulenaere 1959, 2, 5, 7.), but Yoy-
otte suggests that imy-r mSa wr title in the 2nd 
–1st century B.C was a military rank for the offi-
cers (Yoyotte 1969, 135.)18.
18 There is another stela from the same province, which bears the 
name of another PA-(n)-^w son of #Ar who carries the same ti-
tle imy-r mSa and imy-r xrp qnw “the commander of the mil-
itary and the commander of cavalry”. It was probably the grandfa-
ther? of the owner, see Kamal 1904–1905, CG 22021, 19–20, II, Pl. 
VIII; Yoyotte 1969, 135.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
71
In addition of the civil titles PA-^w had re-
ligious titles, he was (like his father and grandfa-
ther) a priest for more than one great god such as 
Osiris, Amon, Horsamotus, Min and Horus of 
Behdet, this shows his high status in priesthood. 
If we found a connection between the title imy-r 
mSa wr and the titles of the priesthood, we could 
suggest that the family of PA-^w probably super-
vised all the southern Nomi of the previous gods 
such as Dendara (Nome of Osiris and Horusa-
motus), Coptos (Nome of Min), Thebes (Nome 
of Amon) and Edfu (Nome of Horus of Behdet). 
Povzetek 
Članek je objava dveh visokokakovostnih stel, GG 
22018 in GG 22050, iz egipčanskega muzeja v Kairu, ki 
pripadata princu iz Edfuja, znanem do grško-rimskega 
obdobja. Vsaka od njegovih zgoraj omenjenih funkcij 
je bila rekonstruirana iz besedil in upodobitev na stelah. 
Zanimiv je tudi kontekst, v katerem so mu stele postavi-
li in v čigavem imenu so jih uporabljali. Dejansko so bile 
stele resnično vsestranske monumentalne oblike, ki so 
jih uporabljali v celotni faraonski dobi vse do koptske-
ga obdobja.
Marca leta 1884 je G. Maspero med vasema El-Qasaa 
in Er-rimtah izkopal pozno egipčansko nekropolo El-
-Hassaia, ki ponuja nekaj pomembnih informacij o egip-
tovskih ekspedicijskih dejavnostih v Zgornjem Egiptu 
ob koncu zadnjih egiptovskih dinastij.
Zgoraj opisani steli sta del skupine medsebojno poveza-
nih grobnih stel iz nekropole El-Hassaia, ki sta bili napi-
sane v dveh različnih jezikih (v egipčanskem in v starogr-
škem jeziku) in so za vsakega omenjenega posameznika 
uporabljali tudi dve različni imeni. Njuni različni vizual-
ni slogi in pogrebna besedila prav tako zagotavljajo do-
kazano dvojno identiteto med grško-egiptovskimi po-
samezniki ptolemajske vlade.
G. Maspero je v enem izmed grobov našel mumijo s po-
slikano kartonažo, prekrito s prizori in hieroglifi, oh-
ranjeno besedilo pa nakazuje, da mumija pripada eni 
od prinčevih hčera, Maspero predlaga »c’était donc le 
tombeau de la famille du prince d’ Edfou Penshou, et 
le cartonnage avait appartenu à la momie de la fille de 
ce personnage«. V drugi grobni dvorani iste grobnice 
je našel ostanke kartonaže z zapisoma dveh nazivov, iz 
katerih je jasno razvidno, da kartonaža pripada »povelj-
niku vojske in nadzorniku konj Pa(en)shou-ju«. Slednji 
nosi enake nazive kot naš Pashou, zato je bil verjetno 
član iste družine kot lastnik stele št. 22050. Po Maspero-
vih besedah  je nekropola v uporabi od konca ptolemaj-
skega obdobja do začetka rimskih časov.
H. de Meulenaere opaža, da je to ime egipčanska inači-
ca grškega imena Psais, ki je bil skupaj z družino razvr-
ščen za stratega Apollinopolisa. Sklicevanje na isto ose-
bo z dvema imenoma je dobro znano. Yoyotte potrjuje 
stališče H. de Meulenaereja v svoji izjavi, da so bila vsa 
imena, navedena na obeh stelah egipčanske inačice kot 
grška imena, potrjena na štirih pogrebnih stelah, treh iz 
kairskega muzeja in četrte iz Grško-rimskega muzeja 
v Aleksandriji. Po drugi strani so nekatere grške osebe 
raje pisale svoja imena na svojih kipih v hieroglifih, kot 
vidimo na primeru kipa Georgesa, sina Ptolemaja, stra-
tega Dendare iz ptolemajskega obdobja.
Summary 
This paper is the publication of two high quality stelae, 
GG 22018 and GG 22050, from the Egyptian museum 
in Cairo, which both belong to the well known as the 
prince of Edfu up to the Greco-Roman period. Each of 
his above mentioned functions was reconstructed from 
the texts and images of the stelae. Interesting is also the 
context in which the stelae were erected and on behalf 
of whom they were used. Indeed, the stelae were a tru-
ly versatile monumental form, employed over the whole 
pharaonic era throughout to the Coptic period.
In March 1884 G. Maspero excavated between the vil-
lage of El-Qasaa and Er-rimtah the late Egyptian Ne-
cropolis El-Hassaia, which provides some important in-
formation on Egyptian expeditionary activity in Upper 
Egypt at the end of last Egyptian dynasties.
The two stelae analysed above are part of a group of 
interconnected grave stelae from the necropolis of 
El-Hassaia, which were written in two different lan-
guages (in the Egyptian and the Old Greek language) 
and were also using two different names for each men-
tioned individual. Their different visual styles and fu-
neral speeches also provide proven evidence of dou-
ble identity among Greek-Egyptian individuals of the 
Ptolemaic government.
In one of the tombs G. Maspero found a mummy with 
a painted cartonnage covered with scenes and hiero-
glyphs, the remaining text indicates that the mummy 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
72
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
73
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
74
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
75
belongs to one of the daughters of the prince, Maspe-
ro suggests “c’était donc le tombeau de la famille du 
prince d’ Edfou Penshou, et le cartonnage avait appar-
tenu à la momie de la fille de ce personnage”. In another 
chamber of the same tomb he found remains of carton-
nage, which has two written titles, clearly showing that 
the cartonnage belongs to “the commander of the army 
and the overseer of the horses Pa(en)shou”. He bears the 
same titles as our Pashou, so he was probably a member 
of the same family as the owner of the stela Nr. 22050. 
According to Maspero the necropolis dates from the 
end of the Ptolemaic era to the beginning of the Ro-
man times.
H. de Meulenaere sees that this name is the Egyptian 
alteration for the Greek name Psais who is, together 
with his family, classified as the strategos of Apollinop-
olis. The reference to one and the same person by two 
names is well known. Yoyotte confirms the position of 
H. de Meulenaere in his statement that all the names on 
the two stelae were Egyptian names for Greek names 
affirmed on four funerary stelae, three from the Cairo 
Museum and the fourth from the Greco-Roman Mu-
seum in Alexandria. On the other hand, some Greek 
persons seemed to prefer writing their names on their 
statues in hieroglyphs as we see in the example of the 
statue of Georges, son of Ptolemys, the strategos of 
Dendara in the Ptolemaic period.
References
Allen, T. G. 1974. The Book of the Dead or 
Going Forth by Day’: Ideas of the Ancient 
Egyptians Concerning the Hereafter as 
Expressed in Their Own Terms. Studies in 
Ancient Oriental Civilization 37. Edited 
by E. B. Hauser. Chicago: The University 
of Chicago Press.
Al-Ayedi, A. 2006. Index of Egyptian 
Administrative, Religious and Military 
Titles of the New Kingdom. Ismailia, 
Egypt: Obelisk Publications.
Armour, R. A. 2001. Gods and Myths of Ancient 
Egypt. Cairo; New York: American 
University in Cairo Press.  
Aufderheide, A. C. 2003. The Scientific Study 
of Mummies. Cambridge: Cambridge 
University Press.
Barguet, P. 1976. Le livre des Morts des anciens 
Égyptiens, Littératures Ancienne Proche-
Orient (Book 1). Paris: Éditions du Cerf. 
Budge, E. A. W. 1898. The Book of the Dead: 
The Chapters of Coming Forth by Day; The 
Egyptian Text According to the Theban 
Recension in Hieroglyphic. Edited from 
Numerous Papyri, with a Translation, 
Vocabulary, etc. Vol. 1–3. London: Kegan 
Paul, Trench, Trübner.
Bury J. B. 1958. History of the Later Roman 
Empire from the Death of Theodosius I. 
to the Death of Justinian. Mineola, NY: 
Courier Dover Publications.
Chassinat, É. 2009. Le temple d’Edfou III, 
Mémoires publiés par les membres de 
la Mission Archéologique Française au 
Caire 20. Le Caire: Institut Français 
d’Archéologie Orientale.
Cauville, S. 1997. Le temple de Dendara X, Les 
chapelles osiriennes. Cairo: Institut français 
d’archéologie orientale.
Daressy, G. 1895. "Notes et Remarques." In 
Recueil de travaux relatifs à la philologie et 
à l’archéologie égyptiennes et assyriennes 17, 
113–20. 
Daressy, G. 1916. "Statue de Georges prince de 
Tentyris." Annales du Service des Antiquités 
de l’Égypte 16: 268–70.
Daumas, F. 1958. "Les Mammisis des temples 
égyptiens." In Annales de l’Université de 
Lyon, troisième série, Lettres 32. Paris: Les 
Belles Lettres.
De Buck, A. 1935–1961. The Egyptian Coffin 
Texts. 7 Bde, Chicago: The University of 
Chicago Press.
De Meulenaere, H. 1959. "Les Stratéges 
indigénes du Nome Tentyrite à la fin 
de l’époque ptolémaïque et au début de 
l’occupation romaine." Rivista Degli Studi 
Orientali 34: 1–25.
De Meulenaere, H. 1969. "Les steles de Nag el-
Hassaia." Mitteilungen des Archäologisches 
Institut, Abteilung Kairo 25: 90–97. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
76
De Meulenaere, H. 1993. "Trois membres d’une 
famille sacerdotale thébaine." Chronique 
d’Égypte 68: 45–64.
Erman, A., and H. Grapow. 1926–1961. 
Wörterbuch der Aegyptischen Sprache. 
Berlin: Akademie-Verlag. 
Faulkner, R. O. 1953. "Egyptian Military 
Organization." Journal of Egyptian 
Archaeology 39: 32–47.
Faulkner, R. O. 1958. An Ancient Egyptian Book 
of Horus. Pap. Brit. Mus. 10569. Oxford: 
The Griffith Institute at the University 
Press.
Faulkner, R. O. 1962. A Concise Dictionary 
of Middle Egyptian. Oxford: Griffith 
Institute.
Faulkner, R. O., and C. Andrews. 1985. The 
Ancient Egyptian Book of the Dead. 
London: Publ. for the Trustees of the 
British Museum by British Museum 
Publications.
Faulkner, R. O., and O. Goelet. 1998. The 
Egyptian Book of the Dead: The Book 
of Going Forth by Day. San Francisco: 
Chronicle Books.
Gardiner, A. 1947. Ancient Egyptian 
Onomastica I. Oxford: Oxford University 
Press.
Goyon, J.-C. 1972. Confirmation du pouvoir 
royal au Nouvel an, Brooklyn Museum 
Papyrus 47.218.50, Bibliothèque d’étude 52. 
Le Caire: Institut français d’Archéologie 
orientale et Brooklyn Museum.
Goyon, J.-C. 1972a. "Rituels funéraires 
de l’ancienne Egypte. Le Rituel 
de l’Embaumement. Le Rituel de 
l’Ouverture de la Bouche." In Les Livres 
des Respirations, Littératures anciennes du 
Proche-Orient, 4. Paris: Les Editions du 
Cerf.
Goyon, J.-C., and C. R. de A. Piankoff. 1976. 
The Wandering of the Soul, Bollinger 
Series XL, 1974, Bibliotheca orientalis 33. 
Princeton, NJ.
Hannig, R. 2006. Die Sprache der Pharaonen, 
Großes Handwörterbuch Ägyptisch-
Deutsch. Mainz: Philipp von Zabern.
Hassan, S. 1944. Excavations at Giza V: 1933–
1934, With Special Chapters on Methods 
of Excavation, the False-Door, and Other 
Archaeological and Religious Subjects. 
Cairo: Government Press.
Helck, W. 1939. Der Einfluss der Militärführer 
in der 18 ägyptischen Dynastie. Leipzig: 
Hinrichs.
Herbin, F. R. 1994. Le Livre de Parcourir 
l’Éternté, Orientalia Lovaniensia Analecta 
58. Leuven: Uitgeverij Peeters.
Jacquet-Gorden, H., and A. Piankoff. 1976. 
"The Wandering of the Soul." Bibliotheca 
Orientalis 33.
Kamal, A. B. 1904–1905. Stèles ptolémaiques 
et romaines I,’ Le Caire: Imprimerie de 
l’Institut français d’archéologie orientale. 
Catalogue général des antiquités 
égyptiennes du Musée du Caire. Nos. 
22001–22208.
Knohl, I. 1995. The Sanctuary of Silence. 
Philadelphia, PA: JPS.
Leitz, C. 2002a. "Lexikon der ägyptischen 
Götter und Götterbezeichnungen I." In 
Orientalia Lovaniensia analecta 110, edited 
by C. Leitz. Leuven: Peeters.
Leitz, C. 2002b. "Lexikon der ägyptischen 
Götter und Götterbezeichnungen III." In 
Orientalia Lovaniensia analecta 112, edited 
by C. Leitz. Leuven: Peeters.
Leitz, Cristian. 2002c. "Lexikon 
der ägyptischen Götter und 
Götterbezeichnungen IV." In Orientalia 
Lovaniensia analecta 113, edited by C. 
Leitz. Leuven: Peeters.
Leitz, Cristian. 2002d. "Lexikon 
der ägyptischen Götter und 
Götterbezeichnungen V." Orientalia 
Lovaniensia analecta 114, edited by C. 
Leitz. Leuven: Peeters.
Manning, J. G. 1997. The Hauswaldt Papyri, A 
Third Century Family Dossier from Edfu, 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
t
w
o
 s
t
el
a
e 
fr
o
m
 t
h
e 
eg
y
pt
ia
n
 m
u
se
u
m
 c
g
: 2
20
18
, 2
20
50
77
Demotische studien 12. Sommerhausen: 
Gisela Zauzich Verlag.
Maravelia, A.-A. 2012. "Ancient Egyptian 
Religion & Monotheism: A Meta-Physical 
and Quantum-Mechanical Approach." 
Journal of the Hellenic Institute of 
Egyptology 2: 103–5.
Maspero, G. 1885. "Notes sur quelques points 
de grammaire et d’histoire." Zeitschrift für 
Ägyptische Sprache und Altertumskunde 23, 
3–4.
Maspero, G. 1914. Sarcophages des époques 
persane et ptolémaïque I. Catalogue 
Général des Antiquités Égyptiennes du 
Musée du Caire, Nos. 29301–29306.
Moret, A. 1902. "Le rituel du culte divin 
journalier en Egypte d’après les papyrus 
de Berlin et les textes du temple de Séti 
Ier à Abydos." Annales du Musée Guimet, 
Bibliotheque d’Etudes 14: 144–45;
Munro, P. 1973. "Die Spätägyptischen 
Totenstelen." Ägptologische Forschungen 25: 
252.
Murray, M. A. 1904. The Osireion at Abydos. 
British School of Archaeology in Egypt 
and Egyptian Research Account 9 (9th 
year). London: Bernard Quaritch. 
Nagel, M. 1929. "Un papyrus funéraire de la fin 
du Nouvel Empire." Bulletin de l’Institut 
français d’archéologie orientale 29.
Naville, E. 1886. Das Ägyptische Totenbuch der 
XVII bis XX Dynastie. Berlin.
Petrie, W. M. F. 1909. Memphis I. London.
Piankoff, A. 1974. The Wandering of the 
Soul, Egyptian Religious Texts and 
Representations 6, Bollingen Series. 
Princeton, NJ: Princeton University Press.
Ranke, H. 1935. Die Ägyptischen 
Personennamen. Bd. 1: Verzeichnis der 
Namen. Glückstadt: J. J. Augustin.
Redford, D. B. 2003. The Oxford Essential 
Guide to Egyptian Mythology. New York: 
Berkley Books.
Rochemonteix, M. de, and É. Chassinat 1984. 
Le temple d‘Edfou I, Mémoires publiés par 
les membres de la Mission Archéologique 
Française au Caire 10. Le Caire: Institut 
français d‘archéologie orientale.
Sethe, K. 1908–1922. Die altaegyptischen 
Pyramidentexte’ nach den Papierabdrücken 
und Photographien des Berliner Museums, 
Vols. 1–4. Leipzig. 
Spiegelberg, W. 1913. "Das Kolophon des 
liturgischen Papyrus aus der Zeit des 
Alexander IV." Recueil de travaux relatifs 
à la philologie et à l’archéologie égyptiennes 
et assyriennes: pour servir de bullletin à la 
Mission Française du Caire 35: 35–40.
Taylor, J. H., and M. Vandenbeusch, eds. 2018. 
Ancient Egyptian Coffins: Craft Traditions 
and Functionality. Leuven: Peeters.
Vischak, D. 2014. Community and Identity 
in Ancient Egypt: The Old Kingdom 
Cemetery at Qubbet el-Hawa. Cambridge: 
Cambridge University Press.
Yoyotte, J. 1969. "Bakhthis: Religion 
égyptienne et culture greque à Edfou." 
In Religions en Égypte hellénistique et 
romaine, edited by Ph. Derchain, 127–41. 
Paris.
Weigall, A. 1910. A Guide to the Antiquities of 
Egypt. London.
Wild, H. 1954. "Statue de Hor Néfer au Musée 
des Beaux-Arts de Lausanne." Le Bulletin 
de l’Institut français d’archéologie orientale 
54: 173–222.
Wilson, J. A. 1951. The Burden of Egypt: 
An Interpretation of Ancient Egyptian 
Culture, Oriental Institute Essay. Chicago: 
University of Chicago Press.
Wilson, P. 1997. A Ptolemaic Lexikon: A 
Lexicographical Study of the Ptolemaic 
Texts in the Temple of Edfu, Orientalia 
Lovaniensia Analecta 78. Leuven: Peeters 
Publishers. Wilson.
Zandee, J. 1960. Death as an Enemy: According 
to Ancient Egyptian Conceptions. Brill 
Archive.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Članek je podrobna analiza nagrobnih stel Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v 
Mestnem muzeju starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu. Analizirani so motivi stel in z epigrafske-
ga vidika je obrazložen pomen grškega napisa na reliefih. Izpostavljene so konkretne teorije izvora stel 
in upodobljencev,ter krajše obnovitve preteklih raziskav. Po Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud nag-
robna stela v Kopru izvira z grškega otoka Reneja, deloške nekropole, kar je razvidno že iz primerjave s 
številnimi stelami z Reneje, ki imajo enake značilnosti, tako slogovne kot epigrafske. Zato članek zago-
varja tudi domnevo o steli Pole Orcivije v Trstu, ki bi tudi lahko izvirala z Reneje, in na podlagi primer-
jav izpostavlja teorijo njenega izvora kot precej verjetno.
Ključne besede: nagrobna stela, epigrafika, helenistična umetnost, Delos, Reneja, Koper, Trst
This article is a detailed analysis of the funerary stelae of Decimus Fulvius Dorotheos in Koper and Pola 
Orcivia kept in the Municipal Museum of Antiquity J. J. Winckelmann in Trieste. Motifs on the stelae 
are analyzed and the meaning of the Greek inscriptions is provided from an epigraphic view. Specific 
theories are proposed about the origins of the stelae and the persons depicted, besides that also short re-
sumptions of rare past researches are mentioned. According to Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud, 
the stele in Koper originates from the Greek island of Rheneia, the necropolis of Delos, which is evident 
from the comparison with numerous stelai from Rheneia, that have the same characteristics, both sty-
listic as epigraphic. Therefore, the theory about the stele of Pola Orcivia in Trieste as possibly originat-
ing from Rheneia is advocated here; based on comparisons this theory seems plausible. 
Keywords: funerary stele, epigraphy, Hellenistic art, Delos, Rheneia, Koper, Trieste
Helenistični nagrobni steli Decima Fulvija Doroteja 
v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju starožitnosti 
»J. J. Winckelmann« v Trstu 
The Hellensitic Grave Stelae of Decimus Fulvius Dorotheus 
in Koper and Pola Orcivia in the J. J. Winckelmann Museum 
in Trieste
Andrej Mečulj 
samostojni raziskovalec 
mečulj@gmail.com
79
V starem mestnem jedru Kopra v Galluso-vi ulici, je na pročelju palače Elio že več stoletij vzidana nagrobna stela z reliefno 
podobo bojevnika in grškim napisom (Degrassi 
1933, 31) iz 2. oziroma 1. stol. pr. n. št. (sl. 1, 2, 5, 6 
in 10). Pokrajinski muzej Koper si je prizadeval, 
da bi se spomenik premestilo v muzej in da bi se 
ga nadomestilo s kopijo, saj je stela že precej uni-
čena, razjedena od dežja in od vlage, obraz bo-
jevnika je povsem uničen, napis je danes skoraj v 
celoti neberljiv. Poleg tega se stela nahaja zelo vi-
soko, okoli 6 metrov med prvim in drugim nad-
stropjem, tako da je ni mogoče videti od blizu. 
Pokrajinski muzej Koper je dal relief tridimenzi-
onalno skenirati1 in sredi junija leta 2017 je pod 
notranjim stopniščem palače Belgramoni-Tacco 
odprl novo stalno zbirko, antični lapidarij z nas-
lovom V kamen vklesan spomin, kjer so bili prvič 
razstavljeni najstarejši ohranjeni kamniti napisi 
iz severozahodnega dela Istre, med njimi je tudi 
natančna kamnita kopija helenistične nagrobne 
stele z reliefom bojevnika (slika 1). Stela je viso-
1 Stelo je skeniralo podjetje Gnom, d. o. o., leta 2017: http://www.
gnom.si/helenisticna-stela-v-kopru.
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)79-95
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
80
ka 93 cm in široka 53 cm, narejena je iz marmor-
ja grškega izvora. Ima obliko edikule ali naisko-
sa: ob straneh sta dva pilastra, med katerimi je 
podoba bojevnika ali vojščaka izklesana v viso-
kem reliefu. Nad reliefom vojščaka je polkro-
žni lok, ki povezuje pilastra. Nad vrhnjem delu je 
običajni timpanon, okrašen s preprostimi akro-
teriji. Stranska akroterija, ki sta veliko manjša od 
centralnega, sta nagnjena navzven, torej na levo 
in na desno. Stela je ohranjena skoraj cela, nekaj 
majhnih kosov na dnu, na timpanonu in na des-
ni strani loka ter na delu gorjače je odlomljenih. 
Obenem je nagrobni spomenik precej razjeden 
oziroma preperel, uničen od dežja in vlage, na-
pis je zato danes skoraj izginil. Površina je zato 
zelo groba ali hrapava. Na nekaterih delih, še po-
sebej na desni polovici notranjega roba loka in 
desnega pilastra, na kapitelih, na levem delu gla-
ve, na gorjači ter na zgornjem desnem delu ščita 
je kamen obarvan temnorjavo in rdečkastorjavo. 
Skratka, stela je v slabem stanju, na desnem delu 
loka, kjer so kosi so že odpadli, je tudi več razpok 
(vidno na sliki 2). Vzidana je v steni, obrnjeni na 
zahod, tako da je glede na večino patine na de-
lih stele, ki so obrnjenih proti severu, videti, da 
jo v ozki Gallusovi ulici najbolj prepiha veter, ki 
piha z juga proti severu. Poševna zgornja robova 
timpanona imata na notranjem delu obliko, pri 
kateri je zgornja polovica konveksna in spodnja 
konkavna, torej t. i. rastoči venec (cyma reversa, 
Koch 1999, 449; Robertson 2004, 37; Marqu-
and 1906, slika 2), enako je okrašen še spodnji 
rob loka. 
Slika 2. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače 
Elio v Kopru, marmor, zgornji del reliefa vojščaka (foto: 
Andrej Mečulj)
Mestni muzej starožitnosti »J. J. Winckel-
mann« v Trstu,2 v zbirki Sala della Scrittura 
nell’Antichità (slov. Soba pisave starožitnosti) hra-
ni kamnito nagrobno stelo (inv. št. 2218), ki je v 
mnogih vidikih zelo podobna koprski, med dru-
2 Od leta 1909 do 8. junija leta 2018 se je tržaški muzej imenoval Mest-
ni muzej zgodovine in umetnosti (Civico Museo di Storia ed Arte).
Slika 1. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače 
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled v senci (foto: 
Andrej Mečulj)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
81
gim ima enako obliko: edikula ali naiskos s pilas-
tri in lokom ter timpanonom z akroteriji. Zato 
sem jo vključil v raziskavo, saj menim, da je istega 
izvora. Stela je pripadala ženski, ki je upodoblje-
na skupaj z moško figuro in pomanjšano figuro 
služabnice. Visoka je 60 cm in široka 32 cm, ima 
bolje ohranjeno površino kot koprska stela, ob-
raza večjih figur sta malo poškodovana, stranska 
akroterija sta odlomljena in manjši manjkajoči 
kosi so še na kapitelih pilastrov. Lok je nekoli-
ko manjši ali nižji kot pri koprski steli, vse osta-
le značilnosti so enake, grški napis na spodnjem 
delu je še vedno viden in v celoti berljiv. Izvor 
stele uradno ni znan, tako kot stela bojevnika v 
Kopru je bila vzidana v steno vrta zasebne hiše, 
muzeju jo je 13. oktobra leta 1875 podaril gospod 
Krausenek-Rovelli (Mainardis 2004, 34). V sle-
dečih delih poleg podrobnih analiz predstavljam 
še zelo očiten izvor obeh stel, po mojem mnenju 
sta zelo verjetno z grškega otoka Reneja in tudi iz 
istega obdobja. 
Stela Decima Fulvija Doroteja v Kopru
Relief na sredi stele prikazuje moškega z glavo, 
obrnjenega na svojo levo stran, ki v levi roki drži 
ščit ovalne oblike in v desnici, dvignjeni nad gla-
vo ,drži kij ali gorjačo. Levo nogo ima upognje-
no v kolenu, zato položaj deluje še dinamičneje, 
tako, kot če bi bil sredi boja. Bojevnik je precej 
skopo oborožen, je brez čelade, bos in oblečen v 
oblačilo, ki je videti kot značilna grška tunika, 
ki razkriva desni del prsi, na spodnjem delu pa 
sega skoraj do kolen. Na desnem ramenu je neke 
vrste pas, ki poteka do levega boka. Morda naj bi 
bilo na to pritrjeno orožje, ko ga vojščak ni upo-
rabljal. Kljub močno načeti površini je na levem 
delu glave še vedno vidnega nekaj lasišča. Lasje so 
videti dokaj kratki, a je površina preveč prepere-
la, da bi natančneje opisal frizuro. Grški napis v 
treh vrsticah je izklesan pod figuro bojevnika in 
danes se komaj razloči katera izmed črk, besedi-
lo je najidneješe na sliki 2. Koprski učenjak Gian 
Rinaldo Carli (1720–1795) je prvi preučil ta an-
tični spomenik in grški napis na spodnjem delu 
je delno napačno prepisal kot: 
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ 
ΔΩΡΟΘΕΕ 
ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ 
(Carli 1788, 245)
Razkriva nam, da se je upodobljenec ime-
noval Dorotheos, slov. Dorotej, in njegovo ime, 
natančneje cognomen, dobesedno pomeni »Bož-
ji dar«. Gian Rinaldo Carli je bojevnika Doro-
teja zmotno opisal kot gladiatorja. Uvrstil ga je 
v kategorijo gladiatorja, ki se je boril proti tipu 
gladiatorja retiarius, ki je bil oborožen z mrežo 
in trizobom. Carli je prvo vrstico napačno pre-
pisal kot ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ in izraz interpre-
tiral kot naziv, ki ga prevaja kot »vincitore nelle 
Slika 3. Stela Pole Orcivije, Mestni muzej starožitnosti »J. 
Winckelmann« (Civico Museo d’Antichità “J. J. Winck-
elmann”), inv. št. 2218 (foto: A. Mečulj)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
82
insidie delle Reti« (slov. zmagovalec zahrbtnosti 
mrež, Carli 1788, 245). Mreže se seveda navezuje-
jo na tiste mreže, ki so jih uporabljali gladiator-
ji tipa retiarius. 
Kasnejše raziskave so pokazale, da koprska 
stela ne upodablja gladiatorja, ampak vojščaka. 
Če je bila zgornja vrstica napisa v 18. stoletju na-
pačno prebrana, nam kaže na to, da je bil na-
pis morda že takrat težko berljiv. Šele italijanski 
zgodovinar in epigrafik Attilio Degrassi (1887–
1969) je s pomočjo prof. Güntherja Klaffenbacha 
iz berlinske Akademije znanosti v celoti pravilno 
razbral napis, ki pravi, da je bojevniku ime Deci-
mus Fulvius Dorotheus (Degrassi 1933, 31), slov. 
Decim Fulvij Dorotej: 
ΔΕ(Κ)ΜΕ (Φ)ΟΛΟΥΙΕ 
ΔΩΡΟΘΕΕ 
ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ 
(Degrassi 1933, 31)
Potemtakem gre za latinsko ime. Oblika 
ΦΟΛΟΥΙΟΣ namesto ΦΟΥΛΟΥΙΟΣ v ra-
znih vrstah besedil ni redka Dorotheus (De-
grassi 1933, 31). Napis na steli je zelo formulaičen, 
po imenu pokojnika sledita izraza ΧΡΗΣΤΕ 
ΧΑΙΡΕ. Zaključni del napisa ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ 
je ustaljena oblika slovesa na antičnih nagrobni-
kih. Izraz ΧΑΙΡΕ se kot pozdravna formula na 
nagrobnikih pojavlja od druge polovice 3. stole-
tja pr. n. št. dalje, ΧΡΗΣΤΕ ΧΑΙΡΕ postane us-
taljeno od 2. stol. pr. n. št. dalje (Couilloud 1974, 
255). Prevod: »Odlični Decim Fulvij Dorotej, 
zbogom« oziroma »Odlični Decim Fulvij Do-
rotej, živijo«. 
Na gravirani risbi Francesca Monaca, obja-
vljeni v Carlijevi knjigi Delle antichità italiche. 
Parte seconda iz leta 1788, je stela malo drugačna 
(slika 4). Vidnih je več detajlov, a težko je skle-
pati, če je bila stela že takrat v tako slabem sta-
nju kot danes in si je detajle avtor izmislil ali ne. 
Baze pilastrov in mnogi detajli so na tej ilustra-
ciji drugačni, zato ni povsem zanesljiva. Akrote-
riji imajo drugačno obliko, spodnji del timpano-
na tudi, oblačilo je drugače nagubano, stopala 
štrlijo čez rob. Tako da je v primerjavi s sedanjim 
stanjem očitno, da si je Monaco določene detaj-
le izmislil oziroma jih spremenil. Gian Rinaldo 
Carli je opazil podobnost s figurami na Trajano-
vem stebru (Carli 1788, 245), zgrajenem leta 113 
n. št. Attilio Degrassi, ki je prvi natančneje raz-
iskal stelo in opaža, da stela ni narejena iz itali-
janskega marmorja, je glede podobnosti z reliefi 
na Trajanovem stebru nekoliko natančneje ute-
meljil, da je vojščak zelo podoben upodobitvam 
t. i. symmachiarijev, ki so bili germanskega izvo-
ra, Dorotej pa bi lahko bil germanskega pore-
kla (Degrassi 1933, 31–32). Vendar je Degrassije-
va teza preveč pomanjkljiva, da bi jo sprejeli, saj 
Slika 4. Monacova ilustracija Dorotejeve stele v Carlijevi 
knjigi Delle antichità italiche. Parte seconda (Carli 1788, 244)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
83
je zelo nenavadno že to, da bi bil German oble-
čen v grško tuniko, sploh pa, če bi služil v rimski 
vojski. Duhovnik in zgodovinar Pietro Stanco-
vich (1771–1851) je zapisal, da ima koprski bojev-
nik ščit tipa parma (Stancovich 1828, 148–49). A 
ščit, imenovan parma ali parmula, je bil okrogel 
(Polito 1998, 39–41) in ne elipsast/ovalen kot pri 
Dorotejevem reliefu.
Stela Pole Orcivije v Trstu
V tržaškem Muzeju starožitnosti »J. J. Winckel-
mann« je razstavljena podobna nagrobna stela 
v obliki edikule ali naiskosa. Stela pripada Poli 
Orciviji in ima grški napis, izklesan v petih vrsti-
cah pod reliefom s podobo pokojnice, kot tudi 
timpanon, okrašen z akroteriji, polkrožni lok, 
pilastra s kapiteli, vse komponente edikule oziro-
ma naiskosa so enake oblike, akroteriji so enaki, 
v tem primeru sta stranska akroterija odlomlje-
na. Vsi arhitekturni elementi so tudi proporci-
onalno gledano enaki Dorotejevi steli, notranja 
zgornja dela timpanona in lok imajo enako kon-
veksno-konkavno obliko kot Dorotejeva stela. 
Spodnji rob timpanona je pri obeh stelah enak, 
le da ima tržaška nad spodnjim robom timpano-
na dodan še venec cavetto. Izključujoč poškodo-
vana akroterija je stela Pole Orcivije zelo dobro 
ohranjena in ni tako zlizana kot tista v Kopru. 
Napis v grščini poudarja, da je Pola Orcivia, ki 
je upodobljena na steli, rimskega državljanstva, 
tako kot njen mož Gaj Turpilij, lat. Gaius Turpi-
lius (slika 3). Datirana je v 2.–1. stol. pr. n. št. in 
muzejska oznaka pravi še, da je verjetno z obmo-
čja, kjer je bilo pretežno grško govoreče prebival-
stvo, slogovno, epigrafsko gledano morda iz Sre-
dnjega vzhoda. Polina stela je bila prav tako kot 
Dorotejeva dokaj redko raziskana, zato v osno-
vi izhajam iz prispevka Pietra Pervanogluja ter 
kratkega opisa Fulvie Mainardis. Pietro Perva-
noglu je kmalu po tem, ko je bila stela podarjena 
muzeju, zapisal, da je izdelana iz belega grškega 
marmorja (Pervanoglu 1877, 4), prav tako danes 
Fulvia Mainardis opisuje, da je material marmor 
(Mainardis 2004, 34). Na notranjem delu ediku-
le pod lokom je površina svetlejše barve, z mno-
gimi temnejšimi lisami nepravilnih oblik. Re-
liefna podoba na tržaški steli prikazuje na levi 
strani sedečo žensko na oblazinjenem stolu brez 
naslonjala (diphros), Polo Orcivijo, ki za roko 
drži soproga na desni. Z glavo sta obrnjena drug 
proti drugemu. Ob Poli Orciviji, ki ima noge po-
ložene na podstavek ali pručko, stoji še pomanj-
šana figura ženske (Mainardis 2004, 34). Gre za 
sužnjo oziroma služabnico, ki gospodarici v levi 
roki prinaša šatuljo z nakitom Pole Orcivije, ki 
naj bi ga vzela na poti v onostranstvo (Pervanog-
lu 1877, 5). Služabnica ima oblečeno dolgo obla-
čilo peplos in lase ima spete skupaj. Pola Orcivi-
ja ima oblečeno dolgo nagubano obleko hiton in 
Slika 5 Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače 
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled s sončno svetlo-
bo od zgoraj (foto: A. Mečulj)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
84
himation, ki ji delno zakriva lase, mož je oblečen 
v himation (Mainardis 2004, 34). Noge stola, na 
katerem sedi Pola Orcivija, imajo na zgornjem 
delu zaključke v obliki krogel, tako kot mnogi 
primeri, upodobljeni na renejskih stelah. Konč-
ni del teksta ima prav tako kot koprska stela zak-
ljučni izraz ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Celoten grški 
napis pravi: 
ΠΩΛΑ ΟΡΚΕΒΙΑ [ΠΟ] - 
ΠΟΠΛΙΟΥ ΡΩΜΑΙΑ 
ΓΑΙΟΥ ΤΟΡΠΙΛΙΟΥ 
ΡΩΜΑΙΟΥ ΓΥΝΗ 
ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ 
(Inscr. It. X, 4, 389; Benndorf 1878, 169)
Slovenski prevod napisa se torej glasi: 
»Odlična Pola Orcivija, hči Publija, rimska dr-
žavljanka, žena Gaja Turpilija, rimskega drža-
vljana, živio«.3 Gentilicij Orcivius, slov. Orcivij, 
je eden izmed pogostih plebejskih rimskih gen-
tilicijev, v obdobju, v katerega datira Polina stela, 
je imel, denimo, eden izmed Ciceronovih kole-
gov pretorjev iz leta 66 pr. n. št. gentilicij Orcivij, 
pretor Gaj Orcivij, lat. Gaius Orcivius (Salomi-
es 1996, 80; Crawford 1984, 73; Smith 1873, 41). 
Pripadniki Orcivijcev so se v mestu Praeneste 
(danes Palestrina) ukvarjali z izdelovanjem kera-
mike v 3. in v 2. stol. pr. n. št. ter s pridelavo vina 
v 1. stol. pr. n. št. (Nonnis 1999, 74, 78–79).
Podrobna analiza stel in njun izvor
Izvor Dorotejeve stele je bilo dolgo časa težko 
ugotoviti, saj je napis v grščini, kamen, iz kate-
rega je izklesana, ni lokalen, kot ugotavlja De-
grassi (1933, 33), podobnih primerov z območja 
Istre ni na razpolago, severno od Kopra je en tak 
primer seveda Polina stela. Francoska zgodovi-
narka Marie-Thérèse Couilloud, članica arhe-
ološkega inštituta École française d’Athènes, je 
leta 1974 objavila publikacijo Les Monuments 
funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique 
de Délos 30, ki vsebuje najnatančnejši in najobse-
3 Uradna muzejska oznaka v italijanščini ima, kot omenjeno, ma-
lenkost drugačen prevod: »Pola Orcivia, figlia di Publio, cittadi-
na romana, moglie di Gaio Turpilio, cittadino romano. Sta' bene.« 
Po slovensko: »Pola Orcivija, hči Publija, rimska državljanka, žena 
Gaja Turpilija, rimskega državljana, bodi dobro.«
žnejši katalog nagrobnih spomenikov z Reneje. 
Zato njeno publikacijo uporabljam kot temeljno 
literaturo o renejskih nagrobnikih. Na grškem 
otoku Reneja ali Rinia blizu Delosa je bilo v zad-
njih dveh stoletij pr. n. št. postavljenih na stoti-
ne marmornatih nagrobnih stel, ki imajo tako 
kot Dorotejeva in Polina stela enake značilnos-
ti: edikulo/naiskos, nad katero je timpanon z ak-
roteriji (Couilloud 1974, 262, 263), ter zaključno 
frazo ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, kapiteli in baze pilas-
trov so tudi v večini primerov enaki (Blouet 1838, 
pl. 14. f. III., pl. 17. f. I. in III; Couilloud 1974, 
53–202, pl. 24, n° 101, pl. 25, n° 106, pl. 48, n° 222, 
223, 225, pl. 66, n° 338, pl. 67, n° 341 in 343, pl. 68, 
n° 346; Couilloud 1975, 313–315, fig. 1 in fig. 13; 
Vatin 1983, sl. 6). Na otoku Reneja se je nahaja-
la nekropola prebivalcev Delosa.4 Leta 167 pr. n. 
št. je Rim ukinil plačevanje davkov na otoku De-
los, ki je postal svobodno pristanišče pod kon-
trolo Aten (Roussel 1987, 7–8; Duncan-Jones 
2002, 37; Rawson 2001, 60; Hornblower, Spaw-
forth in Eidinow 2012, 426). Iz teh razlogov se 
je prebivalstvo na Delosu znatno povečalo, De-
los je postal zelo kozmopolitsko mesto in veliko 
je bilo trgovcev z italskega polotoka ter helenizi-
ranega vzhoda, Delos je postal najpomembnejši 
trg s sužnji (Hornblower, Spawforth in Eidinow 
2012, 426–27; Couilloud 1974, 308–11). Zaradi 
prisotnosti Rimljanov je bil Delos dvojezično ob-
močje, o čemer nam pričajo številni, tako latin-
ski kot grški, epigrafski ostanki in latinska ime-
na v zapisana grščini (Adams 2003, 642–686). 
Mnogo renejskih stel hranijo tudi grški muzeji 
na Delosu, Mikonosu, v Egini in Atenah. V ka-
talogu iz leta 1974 Couilloud med stele z Reneje 
uvršča tudi Dorotejevo stelo v Kopru (Couillo-
ud, 1974, 178/EAD XXX 359bis). Ob tem ome-
nja, da je bil gentilicij Fulvius dobro poznan na 
Delosu in da sta tam živela oče in sin ali osvo-
bojenec z imenom Decimus Fulvius (ID 1730 in 
ID 1733). Častila sta boga Apolona in Hermesa, 
spadala sta med t. i. apoloniaste in hermaiste (gr. 
4 Leta 426 pr. n. št. so Atene preselile vse grobove z Delosa na bližnji 
otok Reneja in od takrat naprej so bili na Delosu prepovedana roj-
stva in smrti. Otok Delos je namreč veljal za rojstni kraj Apolona in 
Artemide (Hornblower, Spawforth in Eidinow 2012, 426).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
85
Ἀπολλωνιασταὶ in Ἑρμαισταὶ)5 ali častilce Apo-
lona in častilce Hermesa (Couilloud 1974, 178, 
247; Salviat 1963, 258). O Decimu Fulviju, sinu 
Kvinta, častilcu Apolona, nam priča zapis o pos-
vetitvi kipa Apolonu iz okoli 125 pr. n. št. na ci-
lindričnem kamnu iz marmorja, ki je še danes 
5 Apoloniasti, hermaisti, serapiasti, pozejdoniasti so bili člani neka-
kšnih zasebnih verskih, trgovskih združenj collegia, kjer so častili 
posamezne bogove. Ta združenja so imela tako družbene kot ver-
ske namene (Dodds, 1951, 243). Pri tem naj bi šlo tudi za iskanje 
skupne identitete izoliranih ljudi v velikih mestih, preko skupinske-
ga čaščenja bogov (Green 1993, 589). Trgovci iz Tira so iskali zaščito 
pri Heraklu, trgovci iz Bejruta pri Pozejdonu (Diehl 1890, 161).
na Agori lompetaliastov (Dürrbach 1921, 167).6 
O Decimu Fulviju, sinu Decima, častilcu Her-
mesa, pa nam priča marmornata plošča s posve-
tilom Hermesu, prav tako na Agori kompetali-
astov (Dürrbach 1921, 165), njegovo ime je tako 
kot ostala imena v tem besedilu zapisano v latin-
ski in v grški pisavi (ID 1733). V latinski verziji je 
zapisano D. FOLVIVS D. F. (Adams 2002, 119; 
Jouguet 1899, 56–57). Z Delosa je znanih oko-
li 8 omemb apoloniastov ali častilcev Apolona 
(ID 1730, ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 
1758, ID 2634, ID 2857) in znanih je več kot de-
set omemb hermaistov ali častilcev Hermesa (ID 
1731, ID 1732, ID 1733, ID 1735, ID 1736, ID 1737, 
ID 1753, ID 1754, ID 1755, ID 1757, ID 1758, SEG 
23: 514), vsega skupaj je vsaj 30 napisov pripisanih 
hermaistom, pozejdoniastom in apoloniastom, 
mnogo izmed teh napisov je dvojezičnih, v la-
tinščini in grščini (Adams 2002, 113–14). Skrat-
ka, hermaisti so na Delosu okoli leta 150 pr. n. št. 
zgradili agoro ali trg tik ob pristanišču (Stewart 
2014, 100), kjer so med drugim postavili majhno 
dorsko svetišče Hermesu (Ling 1984, 176).
Z Delosa je izmed Fulvijcev znan še Avel 
Fulvij, sin ali osvobojenec Decima Fulvija. Avel 
Fulvij je bil eden izmed naročnikov Serapejona 
C7 na Delosu (Couilloud 1974, 247; ID 2616). 
Postavil je tudi nagrobno stelo, ki je danes v mu-
zeju v Egini. Datirana je v konec 2. stol pr. n. št. 
ali v začetek 1. stol. pr. n. št. (Couilloud 1974, 130/
EAD XXX 186). Poleg teh treh so med letom 
100 in 75 pr. n. št. znani še trije Fulvijci na Delo-
su: [Ἀπολλ]ώνιος Φολού[ιος — —] (ID 2618), — 
— — ωρος Φολούιος Μαά[ρ]κου (ID 2618bis) in 
Μαάρκος Φολού[ιος — — —] (ID 2623). Tako 
imamo torej poleg Decima Fulvija Doroteja zna-
nih še vsaj šest Fulvijcev na Delosu: ΑΥΛΟΣ 
ΦΟΛΟΥΙΟΣ (Avel Fulvij) s konca 2. stol. pr. n. 
št., ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΔΕΚΜΟΥ (De-
cim Fulvij, Decimov sin) iz okoli 125 pr. n. št., 
6 Agora kompetaliastov je znana tudi kot Agora hermaistov in je bila 
posvečena rimskim božanstvom, hermaisti so bili svobodni ljudje 
in osvobojenci (Mavrojannis 1995, 89–123).
7 Serapejon je svetišče, posvečeno helenističnemu božanstvu Serapi-
su, ki izvira iz ptolemajskega Egipta. Na Delosu so bili postavljeni 
kar tri Serapejoni (danes so znani pod imeni Serapeum A, B in C). 
Serapejon C ima tudi kapelo egipčanskega boga Anubisa in tem-
pelj boginje Izide (Kater-Sibbes 1973, 59; Bruneau 1970, 457–63).
Slika 6. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju palače 
Elio v Kopru, marmor, frontalni pogled z direktno sonč-
no svetlobo (foto: Andrej Mečulj)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
86
ΔΕΚΜΟΣ ΦΟΛΟΥΙΟΣ ΚΟΙΝΤΟΥ (Decim 
Fulvij, sin od Kvinta) iz druge polovice 2. stol. 
pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 36/ID 1730), [ἈΠΟΛΛ]
ΏΝΙΟΣ ΦΟΛΟΎ [ΙΟΣ — —] (Apolonij Ful-
vij) in — — — ΩΡΟΣ ΦΟΛΟΎΙΟΣ ΜΑΆ[Ρ]
ΚΟΥ (Fulvij sin Marka) ter ΜΑΆΡΚΟΣ 
ΦΟΛΟΎ [ΙΟΣ — — —] (Mark Fulvij) iz 1. sto-
letja pr. n. št. Na območju Grčije je poleg sed-
mih primerov imena Fulvij z Delosa (zapisa-
nih v grški pisavi, v obliki ΦΟΛΟΥΙΟΣ in ne 
ΦΟΥΛΟΥΙΟΣ) znan le še en primer iz Delfov 
(Syll.³ 611), kar pomeni, da je ime Fulvij na ob-
močju Grčije dokaj redko in je ponovno v prid 
teoriji, da je Dorotejeva stela z Delosa. Genti-
licij Fulvius je bil prisoten na Apeninskem po-
lotoku v mestih Capua in Tusculum ter dobro 
poznan tudi v Rimu (Couilloud 1974, 331). Dru-
gače je Fulvius eden izmed najpogostejših rim-
skih gentilicijev (McLean 2002, Table 8), v tais-
tem obdobju, iz katerega izvira Dorotejeva stela 
(1. ali 2. stol. pr. n. št.), je v 2. stol. pr. n. št. živel 
in bil vojaško aktiven v Grčiji, v etolski vojni, po-
veljnik in konzul Mark Fulvij Nobilior (Gruen 
1986, 120). Leta 189 pr. n. št. je služil kot konzul 
(Gruen 1986, 215). Praenomen Decimus je tudi 
eno izmed zelo pogostih rimskih imen (McLe-
an 2002, Table 9). V Grčiji je največ primerov 
Decimov ravno na Delosu (ID 1523, ID 1713, ID 
1730, ID 1733, ID 1735, ID 1753, ID 1754, ID 1755, 
ID 1758, ID 1760, ID 1761, ID 1763, ID 1764, 
ID 1955, ID 2082, ID 2112, ID 2124, ID 2157, ID 
2303, ID 2441, ID 2612, ID 2616, ID 2618, ID 
2622, ID 2628; EAD XXX 124, EAD XXX 186, 
EAD XXX 187, EAD XXX 479, EAD XXX 
489; SEG 28: 674). Glede imena Dorotej, torej 
ΔΩΡΟΘΕΟΣ, je na Delosu znanih še mnogo 
takih imen, več kot deset poleg koprskega Do-
roteja (ID 91, ID 290, ID 1519, ID 1754, ID 2125, 
ID 2234, ID 2248, ID 2603, ID 2611, ID 2616, ID 
2618, ID 2619, ID 2628, EAD XXX 126, EAD 
XXX 404), le en primer izmed teh je zapisan v 
latinici (ID 1754). 
Izmed približno petstotih stel z Reneje jih 
le nekaj upodablja vojščake, vključno s koprsko 
stelo jih je poznanih le dvanajst. V katalogu M.-
T. Couilloud je opisanih 11 stel z vojščaki, sku-
paj s stelo v Budimpešti (inv. št. 2009.1.A) jih 
je dvanajst. Za razliko od Doroteja so vsi osta-
li vojščaki upodobljeni na ladjah, nosijo okro-
gle ščite v levici in majhne meče v desnici, dvig-
njene nad glavo (Couilloud 1974, 176–178/EAD 
XXX 351–59). Edina izjema brez ladje poleg Do-
roteja je stela vojščaka Kosmiadesa s konca 3. stol 
pr. n. št., v muzeju na Delosu, a spodnji del stele 
manjka. Upodobljenec ima le meč in je brez šči-
ta ter čelade.8 Dorotej ima za orožje gorjačo in je 
brez čelade, v levici drži ovalen ščit. Vsak izmed 
vojščakov na drugih stelah (razen stele Kosmia-
desa) ima glavo obrnjeno na svojo levo stran, leva 
noga je v kolenu upognjena, orožje je dvignje-
no nad glavo, tako da je celoten način upodobi-
tve vojščakov povsem enak koprskemu Dorote-
ju, zaključni stavek je vedno ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ 
ali samo ΧΑΙΡΕ (sliki 7 in sl. 9, primerjaj upodo-
bljenca na sliki 1). Motiv vojščakov na ladjah sodi 
v atiški model upodobitev (Couilloud 1974, 293). 
Vsi vojščaki z renejskih stel imajo na sebi eksomi-
do; bilo je značilno oblačilo ravno za vojake, pa 
tudi za obrtnike in delavce (Lee 2015, 112). 
Stele vojščakov z Reneje so različnih veli-
kosti, manjše in večje od Dorotejeve stele v Ko-
pru, taka variacija dopušča možnost uvrstitve 
Dorotejeve stele mednje. Natančne dimenzije 
ostalih stel v katalogu so 66 cm, dva primera 70 
8 Stelo hrani Arheološki muzej na Delosu, inv. št. A 1508 (Couilloud 
1974, 138/EAD XXX 220).
Slika 7. Renejski nagrobni steli z reliefi vojščakov. Arheo-
loški muzej, Delos: inv. št. A 46 in Narodni muzej, Ate-
ne: inv. št. EM 1294 (Couilloud 1974, pl. 69, št. 355 in 354)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
87
cm, dva primera 110 cm, en primer 37,5 cm, dva 
primera 17 cm, en primer 30 cm in še en primer 
52 cm (Couilloud 1974, 176–77). Dva prime-
ra, visoka 70 cm, in dva primera, visoka 110 cm, 
sta najbližja Dorotejevi 93 cm visoki steli. Skoraj 
enake višine je vojščakova stela v Budimpešti s 
94 cm (inv. št. 2009.1.A). 
M.-T. Couilloud je ob številnih podobnos-
tih (način upodobitve vojščakov s kratko ekso-
mido, kjer je razkrit desni del prsi, z enako držo) 
in prisotnosti Fulvijcev na Delosu domnevala, 
da koprska stela izvira z Reneje. A v katalogu ni 
fotografije za Dorotejevo stelo, saj takrat ni bilo 
objavljenih še nobenih fotografij tega spomeni-
ka, za lokacijo je zapisala le: Capodistria, Istrie 
(slov. Koper, Istra). M.-T. Couilloud je imela na 
razpolago le Monacovo risbo iz Carlijeve knji-
ge in meni, da je možno, da je avtor risbe zara-
di velike razdalje Doroteja pomotoma upodobil 
z gorjačo namesto s kratkim mečem (Couillo-
ud 1974, 378), čeprav očitno drži gorjačo (prim. 
slike 1, 2, 5, 6 in 10). Četudi je M.-T. Couilloud 
uporabila publikacijo Degrassija za vir, kjer je 
vojščakovo ime iz vokativne oblike (slov. zval-
nik) ΔΩΡΟΘΕΕ, v nominativu zapisano v rim-
ski različici Dorotheus, opažam, da ga je v pre-
vodu zapisala v grški različici kot Dorotheos, ki 
ima predzadnjo črko »o« in ne »u« kot pri rim-
ski različici tega imena, kot ga je v prevodu zapi-
sal Degrassi (Couilloud 1974, 178). Tisti primeri 
imena Dorotej na Delosu, ki so zapisani v nomi-
nativu, so zapisani kot Δωρόθεος (ID 91, ID 1754, 
ID 2616, ID 2618, ID 2628), medtem ko je rimska 
različica s črko »u« uporabljena le takrat, ko je 
uporabljena rimska pisava, DOROTHEVS (ID 
1754). Iz tega je jasno, da je bilo Dorotejevo ime v 
grški različici, s črko »o« (Dorotheos), tako kot 
pravi M.-T. Couilloud, in je zapis v Degrassijevi 
publikaciji v nominativu s črko »u« (Dorothe-
us) netočen. Glede deklinacije na renejskih ste-
lah nam M.-T. Couilloud omenja, da je v prime-
ru uporabe izraza za pozdrav (ΧΑΙΡΕ)praviloma 
uporabljena vokativna oblika imena (Couilloud 
1974, 256) in pri zaključnem delu napisa so bile 
mnogokrat izpuščene črke Ι, Σ ali Τ (Couillo-
ud 1974, 260), nekatere črke so bile tudi napač-
ne.9 M.-T. Couilloud navaja primer, kjer je bila 
uporabljena črka С namesto  in Ξ namesto Ε 
(Couilloud 1974, 260), prav tako kot je na Mona-
covi ilustraciji napisano ΔСΣΜΕ ΧΟΛΟΧΥΞ 
namesto ΔΕΚΜΕ ΦΟΛΟΥΙΕ (ponovno glej 
sliko 4, kot opisano na začetku je G. R. Car-
li epitaf prepisal malo drugače kot Monaco: 
ΔΕΣΜΕΧΟΛΟΧΥΕ). Če to drži, se je Monaco 
zmotil le pri črkah Κ, Φ in Υ. Pri moških imenih 
na renejskih stelah je sprva zapisano rojstno ime, 
nato patronim in po možnosti še poreklo (Cou-
illoud 1974, 257). 
Za dodatno primerjavo z našim primerom 
Dorotejeve stele v Kopru bom na kratko opi-
sal še stelo z Reneje, ki je danes v Muzeju lepih 
umetnosti v Budimpešti in ni vključena v kata-
log M.-T. Couilloud, saj je bila muzeju podarje-
na leta 2008 (inv. št. 2009.1.A). Marmornata ste-
la iz okoli 100 pr. n. št., le en centimeter višja od 
Dorotejeve stele, upodablja več vojakov. Vojak 
na levi je v tem primeru oblečen v enako obla-
čilo, drži ovalni ščit in meč, stoji na ladji. Tudi 
njegova drža ali način upodobitve je podoben, 
zraven je še en vojak v oklepu, ki sedi na skali. 
Upodobljenca se imenujeta Ptolemaios in Au-
los Granios Antiohos, čigar delno rimsko ime 
slednjega kaže na to, da bi lahko bil rimskega 
državljanstva, Ptolemaos ali slov. Ptolemaj pa je 
bil morda njegov suženj. Napis na steli se zaklju-
čuje z istim ustaljenim stavkom kot pri koprski 
in tržaški steli, le da je v množini: ΧΡΗΣΤΟΙ 
ΧΑΙΡΕΤΕ. Poleg tega ima stela enako obliko 
kot Dorotejeva stela, (Dági 2009, 174–78).10 Kot 
novo tezo postavljam, da je tudi stela Pole Orci-
vije v tržaškem muzeju verjetno z Reneje in ne 
z območja Srednjega vzhoda, kot pravi muzejska 
oznaka. Podobnost s kikladskimi nagrobnimi 
spomeniki opaža že Fulvia Mainardis leta 2004, 
ki meni da so sorodnosti z deloškimi spomeni-
ki tako po sintaksi kot po motivih (Mainardis 
2004, 36), a to ni bilo podrobneje raziskano. Šte-
vilne izmed deloških, torej renejskih stel ali stel s 
9 Pri zasebnih napisih so bile tovrstne napake pogostejše kot pri jav-
nih, saj so bile osebe, ki so pripravljale privatne napise, manj pisme-
ne kot javni uradniki (McLean 2002, 15).
10 Muzej lepih umetnosti, Budimpešta: https://www.mfab.hu/ar-
tworks/funerary-stele-from-rheneia/.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
88
kikladskih otokov, so po motivih sedeče in stoje-
če figure, ki se rokujeta z desnico, tako imenova-
ni dexiosis, ter po slogu skoraj identične steli Pole 
Orcivije (sl. 8, Blouet 1838, pl. 17. f. I.; Couillo-
ud 1974, 60, 61, 91, 92, pl. 1, n° 3 in 5, pl. 17, n° 
78).11 Podobnih stel z Reneje ali stel, ki se jih uvr-
šča med renejske, z enakimi motivi in slogovni-
mi značilnostmi ter dekoracijami, je še veliko več 
(npr. Couilloud 1974, pl. 15, n° 69, pl. 16, n° 66, pl. 
17, n° 77, pl. 18, n° 79). 
Vse navedene stele imajo upodobljene enak 
prizor kot stela Pole Orcivije (prim. Couilloud 
1974, pl. 9, n° 49 in 51, pl. 35, n° 147 in 148, pl. 36, 
n° 154, 157, 158, pl. 82, n° 469 in 470). Zato ob šte-
vilnih podobnostih poleg rimskih imen, zapisa-
nih v grščini, po mojem mnenju stela Pole Orci-
vije izvira z Reneje, tako kot Dorotejeva stela v 
Kopru. Dimenzije tovrstnih stel z Reneje iz is-
11 Stele na sl. 8 danes hranijo Narodni muzej v Atenah, Arheološki 
muzej na Delosu in Arheološki muzej na Krfu (Couilloud 1974, 60, 
61, 80).
tega obdobja, z enakimi arhitekturnimi elemen-
ti in motivom dexiosis oziroma s sedečimi in sto-
ječimi figurami, so visoke večinoma okoli 57 cm, 
55 cm, 52 cm in točno take višine kot Polina ste-
la – 60 cm, ter še malo večje, 70 cm in 90 cm 
(Couilloud 1974, 60–66). Podobno stelo z ob-
močja Delosa (z enakimi arhitekturni elementi, 
kot sta postavitev v naiskos s pilastroma z ena-
kima bazama in kapiteloma ter zaključek v ob-
liki timpanona z akroteriji) iz okoli 100 pr. n. št. 
hrani Umetnostnozgodovinski muzej na Du-
naju (inv. št. I 1054).12 Visoka je 89 cm in prav 
tako kot Polina stela upodablja osebi, ki se drži-
ta za roke, le da v tem primeru sedi moški in ne 
ženska. Napis omenja ime pokojnika v nomina-
tivu: »Demetrios, sin Ktetosa«, seveda sledi še 
ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ. Na loku so dobro ohranje-
ni sledovi rdeče barve, gre za dekoracijo v ob-
liki 23 rdečih pik, napis ima tudi sledove rde-
12 Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj: https://www.khm.at/
objektdb/detail/50077/.
Slika 8. Renejske nagrobne stele z motivom dexiosis. Narodni muzej, Atene: inv. št. EM 1311, Arheološki muzej, Delos: 
inv. št. A 254 in Arheološki muzej, Krf: inv. št. 194 (Couilloud 1974, pl. 1, št. 3 in 5, pl. 9, št. 51)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
89
če barve (Couilloud 1974, 70, pl. 5, n° 27/EAD 
XXX 27). Kot omenjeno v opisu Poline stele, 
je na Polini steli poudarjeno njeno rimsko dr-
žavljanstvo (ΡΩΜΑΙΑ). Ta značilnost je pri-
sotna tudi na drugih renejskih stelah (ID 1950, 
ID 1957, ID 2296, ID 2596, EAD XXX 48, EAD 
XXX 52, EAD XXX 58, EAD XXX 145, EAD 
XXX 150, EAD XXX 187, EAD XXX 484a in 
EAD XXX 150), v vseh primerih je uporabljena 
črka Ω kot pri Poli Orciviji, razen enega prime-
ra, ki ima črko Ο. Stela z omikronom pri izrazu 
za rimsko državljanstvo upodablja sedečo žensko 
na levi strani, s služabnico s šatuljo, in je le osem 
centimetrov višja od Poline stele. Seveda je zak-
ljučni del napisa zopet ΧΡΗΣΤΗ ΧΑΙΡΕ, iz-
delana je iz marmorja, v preteklosti je bila pre-
meščena na Mikonos (Couilloud 1974, 117/EAD 
XXX 150). Ime ali praenomen Pola je na renej-
skih epitafih večkrat prisotno, skupno je znanih 
šest takih imen, polovica jih je zapisanih enako 
kot na Polini steli (ΠΩΛΑ), ostala tri imajo še 
dodatno črko Λ, torej ΠΩΛΛΑ (ID 2437; EAD 
XXX 20, EAD XXX 34; Couilloud 1974, 335). 
Na Polini steli sta omenjena njen mož Turpilij in 
oče Publij, pri renejskih stelah žensk je poznanih 
šestnajst primerov, kjer je omenjen mož, in od 
tega je devet primerov, kjer je poleg moža ome-
njen še oče (Couilloud 1974, 258). Na podlagi 
očitnih podobnosti (motiv, tip stele, dimenzije, 
material, epigrafske značilnosti) s številnimi ste-
lami z Reneje menim, da stela Pole Orcivije naj-
verjetneje res izvira z Reneje. Epitafi z latinskimi 
imeni na Delosu omenjajo med drugim gentili-
cije Granius, Marcius, Petronius, Plotius, Sehius 
in seveda Fulvius iz leta 150–140 pr. n. št. (Couil-
loud 1974, 246). Pola Orcivija je bila, kot rečeno, 
žena Gaja Turpilija in na Delosu je bil prisoten 
tudi gentilicij Turpilij, lat. Turpilius, natančne-
je oseba z imenom ΛΕΥΚΙΟΣ ΤΟΡΠΙΛΙΟΣ iz 
okoli 100 pr. n. št. (Hatzfeld 1912, 86; ID 1763). 
Na bližnjem otoku Paros, južno od Delosa, je še 
en zapis, ki omenja Turpilija (IG XII, 5 144). Ta 
dejstva dodatno podpirajo teorijo o izvoru tr-
žaške stele. Gentilicij Orcivius ali Orcivij je bil 
prav tako prisoten na Delosu (Solin 1982, 66, 112; 
Nonnis 1999, 95), med drugim je znan zapis L. 
Orceius (Hatzfeld 1912, 62; Hesnard in Gian-
frotta 1989, 421; ID 2638; ID 2638). Kot omenje-
no, so se člani rodbine Orcivijcev na Apeninskem 
polotoku v mestu Praeneste ukvarjali s pridelavo 
vina, tako kot npr. pripadniki gentilicija Saufe-
ius, kar izpostavljam zato, ker so bili slednji tudi 
prisotni še na Delosu. Tako so na Delosu s priso-
tnostjo teh gentilicijev dokazi o ekonomskih in-
teresih za Delos s strani trgovcev (gentilicija Ful-
vius in Saufeius) iz mesta Praeneste ravno od 2. 
stol. pr. n. št. dalje (Nonnis 1999, 74, 78–79), v 
istem obdobju, v katerega je datirana Polina ste-
la. Morda je bila njena družina le ena izmed tr-
govskih družin, ki so se priselile z Apeninskega 
polotoka na Delos, Polin oče Publij bi bil najver-
jetneje rimski trgovec na Delosu in njihova dru-
žina morda izvira iz mesta Praeneste. Tako se 
lahko iz te razprave sklepa, da je možno, da Poli-
na stela izvira z Reneje. 
Večina stel z Reneje naj bi bilo narejenih 
med letoma 167/166 in 69 pr. n. št. (Couilloud 
1974, 243), kasnejše stele iz cesarskega obdobja je 
težje datirati (Couilloud 1974, 245–46). Vsi nag-
robni spomeniki z Reneje so izdelani iz paroške-
ga marmorja13 in iz naksoškega marmorja, red-
ki primeri stel imajo še ohranjene sledove barve 
(Couilloud 1974, 261). Mnogi spomeniki kaže-
jo umetniške vplive Atike, Aten in atiški kipar-
ji so tudi živeli na Delosu, motivi stel ikonograf-
sko segajo v 4. stol. pr. n. št. (Ridgway 2000, 199; 
Couilloud 1974, 249). Nekatere izmed stel iz iz-
kopavanj niso bile odkrite na deloški nekropo-
li na Reneji, ampak na Delosu, kjer so jih kasne-
je uporabili za gradbeni material, oziroma so po 
drugi razlagi ostale v kiparskih delavnicah (Co-
uilloud 1974, 193–195). Leta 130 pr. n. št. je prišlo 
do upora sužnjev na Delosu, leta 88 pr. n. št. je v 
prvi mitridatski vojni Delos oplenil pontski kralj 
Mitridat VI., pobitih naj bi bilo 20.000 Rimlja-
nov (Ῥωμαῖοι) in trgovina na Delosu nikoli več 
ni bila tako cvetoča kot poprej. Leta 69 pr. n. št. 
so Delos oplenili še pirati, ki jih je vodil Ateno-
doros (Roussel 1987, 315–40; Wilson 1966, 99–
13 Paroški marmor je veljal za zelo kakovostno in cenjeno vrsto mar-
morja (Attanasio 2003, 186), iz njega so narejene nekatere izmed 
najbolj slavnih umetnin, kot npr. Miloška Venera in Samotraška 
Nike, ki sta sedaj v muzeju Louvre (Gagarin  2010, 341, 196, 65).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
90
101). Tako je možno, da je Dorotej umrl v enem 
izmed teh spopadov. 
Renejske stele vojščakov nam pričajo, da so 
bili nekateri vojščaki v resnici sužnji: vojščak Ti-
mokrates Raecius je bil suženj Nemerija, lat. Ne-
merius, nam razkriva grški napis na njegovi 110 
cm visoki steli v muzeju na Delosu (Couilloud 
1974, 177, fig. 7, pl. 70, n° 357/EAD XXX 357). 
Ime vojščaka je jasno delno grško in delno rim-
sko. Znano je, da je imel Nemerius na Delosu še 
več sužnjev.14 Na podlagi tega, da so bili med vo-
jaki tudi sužnji, bi lahko kot možnost izpostavi-
li, da je bil Decim Fulvij Dorotej morda nekda-
nji suženj ali osvobojenec enega izmed rimskih 
prebivalcev Delosa, torej rimskih Fulvijcev. Ne-
kaj primerov je tudi stel sužnjev, kot je, deni-
mo, marmornata stela sužnje z imenom ΡΟΔΩ 
ΣΟΛΦΙΑ, sužnja osebe ΑΠΠΙΟΣ (lat. Appius), 
za katero je poudarjeno rimsko državljanstvo, 
tako kot pri Poli Orciviji. Datirana je v 1. ali 2. 
stol pr. n. št., hrani jo Narodni arheološki muzej 
v Atenah in v primerjavi s Polino stelo je le cen-
timeter nižja. Tako kot Polina stela upodablja se-
14 Poznan je Damas Raecius (ID 1769, 1. 9) iz okoli 100 pr. n. št. in osvo-
bojenec Aleksander Raecius (ID 1629; Couilloud 1974, 177).
dečo žensko z manjšo figuro sužnje, le da je v tem 
primeru sedeča ženska na desni strani, oblačila 
so enaka (Inv. št. EM 1253, Couilloud 1974, 116).
Dorotejevo rimsko ime nam pojasni le do-
mneva, da je bil Dorotej nekdaj suženj Fulvij-
cev in je rimsko, torej latinsko, ime kot osvobo-
jenec tudi obdržal. To je možno potrditi tudi z 
epigrafskega vidika. Pri epigrafiki renejskih stel 
Couilloud razlaga, da če cognomen ni bil zapisan, 
sploh ni mogoče ločiti med imeni osvobojencev 
in med imeni svobodno rojenih oseb (Couillo-
ud 1974, 257). Osvobojenec je običajno prevzel 
najprej rojstno ime lastnika in njegov gentilicij, 
ki mu je dodal še svoje (običajno grško) ime, ki ga 
je imel, ko je bil še suženj (Couilloud 1974, 332). 
Torej je morda Dorotej kot osvobojeni suženj 
prevzel ime lastnika, natančneje njegovo rojstno 
ime ali praenomen Decim in nomen gentilicium 
ali gentilicij Fulvij (dva Decima Fulvija sta bila 
prisotna na Delosu, kot sem omenil), in ob tem 
kot svoboden človek dodal še svoje bivše suženj-
sko ime kot cognomen, v tem primeru Dorothe-
os ali slov. Dorotej: Decim Fulvij Dorotej. Tako 
so imeli običajno osvobojenci na Delosu poleg 
rimskega, latinskega, rojstnega imena in gentili-
cija grški cognomen. Značilni primeri imen os-
vobojencev na Delosu so denimo imena Γάϊος 
Σαλούσ(τ)ις Διοσκουρίδης (Couilloud 1974, 
335 d, n° 349/EAD XXX 349), Αὖλος Ἐγνάτιος 
Ἀλέξανδρος (Couilloud 1974, 335 d, n° 106/EAD 
XXX 106), Κοΐντος Καστρίκιος Αὔλου Ἀντίοχος 
(Couilloud 1974 335 d, n° 440/EAD XXX 440) 
in Τερτία Αὐφιδία Ἀρίστιον (Couilloud 1974, 
335 d, n° 85/EAD XXX 85) ter Μάαρκος Γράνιος 
Μαάρκου Ἡρακ(λέων) (ID 1771).Tovrstni sistem 
zapisovanja imen, torej rimski tria nomina, je pri 
deloških napisih veliko pogostejši na nagrobnih 
epitafih kot v drugih besedilih (Couilloud 1984, 
349). Če je bil posameznik na Delosu osvoboje-
nec Rimljana, ni enostavno določiti, ali je bil de-
jansko libertus ali filius, torej osvobojenec ali sin, 
saj so osvobojenci pogosto skušali prikriti, da so 
bili nekdaj sužnji (Sanders 2001, 35). Tako da so 
bili mnogi Ῥωμαῖοι, torej Rimljani na Delosu, s 
dejansko osvobojenci grškega in sirsko-feničan-
skega porekla (Kay 2014, 201). 
Slika 9. Renejske nagrobne stele z reliefi vojščakov. Arhe-
ološki muzej, Mikonos in Arheološki muzej, Delos (Co-
uilloud 1974, pl. 70, št. 353 in 357)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
91
Slika 10. Stela Decima Fulvija Doroteja na pročelju pala-
če Elio v Kopru, marmor, pogled od spodaj (foto: A. Me-
čulj)
Zaključek
Koprska stela bojevnika Decima Fulvija Dorote-
ja je bila redkokdaj predmet natančnejših znan-
stvenih raziskav. Aldo Cherini in Paolo Grio sta 
leta 2001 v knjigi o epigrafskih in heraldičnih 
spomenikih Kopra objavila prvo risbo stele, kot 
je videti danes, a kljub Degrassijevim odkritjem 
je na risbi napačen napis iz grških črk, prepisa-
nih iz Carlijeve objave. Prav tako sta zapisala sta-
ro domnevo, da gre za gladiatorja (Cherini in 
Grio 2001, 139). Kljub domnevi M.-T. Couilloud 
o izvoru sta zapisala še, da morda izvira iz Male 
Azije. Ob primerjavi z nagrobnimi stelami z Re-
neje, ob velikih podobnostih pri motivih, slogu, 
dekoracijah in besedilu ter prisotnosti Fulvijcev 
sklepam, da Dorotejev spomenik najverjetneje 
res izvira z Reneje, kar je že v sedemdesetih le-
tih prejšnjega stoletja domnevala M.-T. Couillo-
ud. Iz iste nekropole prihaja tudi stela Pole Or-
civije v tržaškem muzeju, saj se z njimi ujema 
tako v tipologiji stel kot upodobitvi, sicer značil-
ni za atiške stele, temu v prid pa govori tudi pri-
sotnost rimskih državljanov in gentilicijev Orci-
vij in Turpilij. Submediteranska obmorska klima 
Kopra več kot dva tisoč let stari marmornati steli 
škodi, fasada palače Elio, kjer je stela vzidana, je 
danes v precej slabem stanju, z načetega zidu od-
Slika 11. Kopija helenistične stele Decima Fulvija Doro-
teja, marmor, Pokrajinski muzej Koper, zbirka V kamen 
vklesan spomin (foto: Andrej Mečulj)
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
92
pada omet in veliko je razpok. Po mojem mne-
nju bi bilo nujno potrebno, da Zavod za varstvo 
kulturne dediščine Slovenije oziroma Ministr-
stvo za kulturo Republike Slovenije poskrbi za 
ta neprecenljivi ostanek kulturne dediščine an-
tike in ga premesti v muzej, da se ohrani za pri-
hodnost, torej da se stelo nadomesti z že razsta-
vljeno kopijo, ki je zelo natančna in prav tako iz 
marmorja. Če ne, pa bi stela morala biti delež-
na vsaj restavratorsko-konservatorskih posegov 
in postavitve zaščitnega nadstreška/zasteklitve. 
Če ne bo zanjo čim prej poskrbljeno, bo na ve-
liko škodo v nekaj desetih letih še v veliko slab-
šem stanju, del stele na vrhu naiskosa kjer so raz-
poke, bo tako prej ali slej odpadel. Podobnosti 
Dorotejeve in Poline stele z renejskimi, kot tudi 
slogovne in epigrafske značilnosti, način upodo-
bitve, dimenzije, material ter sama latinska ime-
na v grški pisavi in datacija kažejo na zelo verje-
ten skupni izvor: Kikladi, najverjetneje deloška 
nekropola, otok Reneja. Motiv na Polini steli je 
zelo pogost za nagrobne spomenike z Reneje ozi-
roma atiške stele, medtem ko je motiv na Doro-
tejevi steli edinstven zaradi neobičajnega orož-
ja, gorjače. Tržaška stela Pole Orcivije je bila tudi 
sprva vzidana v zasebno stavbo, a po drugi strani 
jo je za razliko od Dorotejeve v Kopru lastnik že 
davno podaril muzeju, kamor tudi spada. 
Povzetek
Helenistična nagrobna marmornata stela Decima Ful-
vija Doroteja v Kopru v obliki edikule ali naiskosa, vzi-
dana v palačo Elio iz 17 stoletja, je bila redkokdaj razi-
skana. Upodobljen je bojevnik, oborožen z gorjačo in 
ovalnim ščitom. Grški napis omenja ime pokojnika: De-
cimus Fulvius Dorotheos. Datira v 1. ali 2. stoletje pr. n. 
št., po mnenju Attilia Degrassija je bil bojevnik pomo-
žni vojak v rimski vojski ali symmachiarius barbarskega 
izvora, ker je podoben germanskim plačancem, upo-
dobljenim na Trajanovem stebru. Po mojem mnenju 
to ni mogoče. Natančen izvor stele je bil že predlagan 
leta 1974 s publikacijo Marie-Thérèse Couilloud Les Mo-
numents funéraires de Rhénée, Exploration Archéologique 
de Délos 30, kjer je Dorotejeva stela vključena v katalog. 
Tako sem skušal potrditi njeno teorijo, da stela izvira z 
grškega otoka Reneja, nekrople prebivalcev Delosa. De-
los je bil s strani Rimljanov razglašen za svobodno pri-
stanišče leta 167/166 pr. n. št. in je bil poseljen z Rimljani 
kot tudi z mnogimi drugimi ljudstvi iz vzhodnega sre-
dozemlja in Bližnjega vzhoda. Gentilicij Fulvius je bil 
prisoten na Delosu, kot opaža M.-T. Couilloud ob opi-
su Dorotejeve stele v Kopru. Stela ima enake značilnosti 
kot stele z Reneje, ki upodabljajo vojščake. Mestni mu-
zej starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu hrani po-
dobno stelo, enakega sloga, iz istega obdobja, z grškim 
napisom, ki opisuje Polo Orcivijo, hči Publija in ženo 
Gaja Turpilija, kot rimskega državljana. Relief prikazuje 
Polo Orcivijo, ki sedi in drži za roko moža, ki stoji ob njej 
(dexiosis). Ob Poli stoji manjša ženska figura, služabnica s 
šatuljo. Izvor Poline stele je formalno neznan, a podob-
nosti s kikladskimi nagrobnimi spomeniki je že opazila 
Fulvia Mainardis leta 2004; tako sem v tej raziskavi sku-
šal potrditi, da tudi ta stela izvira z Reneje, tako kot Do-
rotejeva stela v Kopru. Slog, material, dimenzije, napis 
in motiv so enaki kot pri številnih stelah z Reneje, kar 
lahko dokazuje, da izvira z otoka Reneja. Gentilicija Or-
civius in Turpilius sta bila tudi prisotna na Delosu, kar 
podpira teorijo o njenem izvoru. Stela v Kopru je v pre-
cej slabem stanju, preperela je od dežja in vlage, prisotne 
so razpoke, napis je skoraj povsem izginil, obraz vojšča-
ka je popolnoma uničen. Fasada palače, kjer je vzidana 
stela, je tudi v slabem stanju. Menim, da bi lahko Zavod 
za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma Mini-
strstvo za kulturo Republike Slovenije ustrezno poskr-
belo za ta spomenik in ga premestilo v muzej, drugače 
bo v naslednjih desetletjih stela v še veliko slabšem sta-
nju. Stela v Trstu je bila tudi vzidana v zasebno stavbo, a 
za razliko od stele v Kopru jo je lastnik podaril lokalne-
mu muzeju že leta 1875.
Summary
Hellenistic funerary marble stele of Decimus Fulvi-
us Dorotheos in Koper, in the shape of an aedicula or 
naiskos, immured in the facade of the 17th century Elio 
Palace, has been rarely researched by scholars. It depicts 
a warrior armed with a club and an oval shield. The in-
scription in Greek mentions the name of the deceased: 
Decimus Fulvius Dorotheos. It dates to the first or sec-
ond century BC. According to Attilio Degrassi, the 
warrior was an auxiliary in the Roman army or a sym-
machiarius of barbaric origins, as it resembles the Ger-
manic auxiliaries depicted on the Trajan’s Column. But 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
93
in my opinion, this is not possible. Its precise origin has 
actually already been suggested in 1974 with the pub-
lication Les Monuments funéraires de Rhénée. Explora-
tion Archéologique de Délos 30 by Marie-Thérèse Couil-
loud, where the stele of Dorotheos in Koper is included 
in the catalogue of Rheneian stelai. So, I attempted to 
confirm her theory, that stele comes from the Greek is-
land of Rheneia, the necropolis of the island of Delos. 
Delos was declared a free port by the Romans in 167/166 
BC and was inhabited by Romans as well as many other 
peoples from the Mediterranean and the Middle East. 
The gens Fulvius was present at Delos, as Marie-Thérèse 
Couilloud noticed while describing the stele in Ko-
per. The stele has the same characteristics as the stelai 
from Rheneia depicting warriors. The Municipal Mu-
seum of Antiquity “J. J. Winckelmann” in Trieste has a 
similar stele on display, of the same style, from the same 
period and with a Greek inscription, that describes the 
deceased Pola Orcivia, daughter of Publius and wife of 
Gaius Turpilius, as a Roman citizen. The relief depicts 
Pola Orcivia seated, holding the hand of the man stand-
ing next to her (dexiosis). A smaller figure of a wom-
an, a servant with a casket, stands besides Pola. The or-
igin of the stele of Pola Orcivia is officially unknown, 
however the similarities with Cycladic funerary monu-
ments have already been noticed by Fulvia Mainardis in 
2004, therefore I tried to confirm in this research that it 
also originates from Rheneia, like the stele of Dorothe-
os in Koper. Its style, material, dimensions, inscription 
and motif, that are the same as the numerous stelai from 
Rheneia, could prove that it originates from the island 
of Rheneia. The gens Orcivius and Turpilius were also 
present at Delos, which supports the theory of its ori-
gin. The stele of Dorotheos in Koper is in very poor con-
dition, very corroded by rain and humidity, cracks are 
present, the inscription is almost completely deteriorat-
ed, the face of the figure is completely destroyed. The fa-
cade of the building where the stele is located is also in a 
poor condition. In my opinion, the Institute for the Pro-
tection of Cultural Heritage of Slovenia or the Ministry 
of Culture of the Republic of Slovenia could take prop-
er care of the stele and relocate it to the museum, other-
wise the condition of the stele will be much worse in the 
next few decades. The stele in Trieste was also immured 
in the wall of a private building, but unlike the stele in 
Koper, it was donated to the local museum by its own-
er already in 1875.
Viri in literatura
Adams, J. N. 2002. »Biligualism at Delos.« V 
Bilingualism in Ancient Society. Language 
Contact and the Written Text, ur. J. N. 
Adams, M. Janse in S. Swain, 103–28. 
Oxford: Oxford University Press.
Adams, J. N. 2003. Bilingualism and the 
Latin Language. Cambridge: Cambridge 
University Press.
Attanasio, D. 2003. Ancient White 
Marbles: Analysis and Identification by 
Paramagnetic Resonance Spectroscopy. Rim: 
L'Erma di Bretschneider.
Benndorf, O. 1878. »Archäologischer 
Bericht aus Oesterreich.« Archäologisch-
epigraphische Mitteilungen aus Österreich-
Ungarn 2: 166–67.
Blouet, A. 1838. Expedition scientifique de 
Morée, ordonnée par le Gouvernement 
Français: Architecture, Sculptures, 
Inscriptions et Vues du Péloponèse, des 
Cyclades et de l'Attique. Troisième volume. 
Paris: Firmin Didot.
Bruneau, P. 1964. »Apotropaia déliens. 
La massue d'Héraclès.« Bulletin de 
correspondance hellénique 88: 159–68.
Bruneau, P. 1970. Recherches sur les cultes de 
Délos à l’ époque hellénistique et à l’ époque 
impériale. Pariz: De Boccard.
Carli, G. R. 1788. Delle antichità italiche, Parte 
seconda. Milano: Tipografia del Monastero 
S. Ambrogio Maggiore.
Cherini, A., in P. Grio. 2001. Bassorilievi 
araldici ed epigrafi di Capodistria dalle 
origini al 1945. Trst: Fameia Capodistriana.
Couilloud, M.-T. 1974. Les Monuments 
funéraires de Rhénée. Exploration 
Archéologique de Délos 30. Pariz: De 
Boccard.
Couilloud, M.-T. 1975. »Autels et stèles des 
Cyclades.« Bulletin de correspondance 
hellénique 99 (1): 313–29.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
94
Couilloud, M-T. 1984. »Nécropole délienne et 
épitaphes: Problèmes d'interprétation.« 
Bulletin de Correspondance Hellénique 108 
(1): 345–53.
Crawford, J. W. 1984. M. Tullius Cicero: The 
Lost and Unpublished Orations. Göttingen: 
Vandenhoeck & Ruprecht. 
Dági, M. 2009. »Highlighted Works of Art: 
Chamber Exhibitions Organized by the 
Collection of Classical Antiquities.« 
Bulletin du Musée Hongrois des Beaux-Art 
110–11, 174–78.
Degrassi, A. 1933. Abitati preistorici e romani 
nell'agro di Capodistria e il sito dell'antica 
Egida. Poreč: Coana e Figli.
Diehl, C. 1890. Excursions archéologiques en 
Grèce: Mycènes, Délos, Athènes, Olympie, 
Eleusis, Epidaure, Dodone, Tirynthe, 
Tanagra. Pariz: Armand Colin.
Dodds, E. R. 1951. The Greeks and the 
Irrational. Berkeley; Los Angeles: 
University of California Press.
Donnegan, J. 1840. A New Greek and English 
Lexicon; Principally on the Plan of the 
Greek and German Lexicon of Schneider; 
The Words Alphabetically Arranged. 
Boston, MA: Hilliard, Gray.
Duncan-Jones, R. 2002. Structure and Scale 
in the Roman Economy. Cambridge: 
Cambridge University Press.
Dürrbach, F. 1921. Choix d'Inscriptions de Délos. 
Hildesheim: Georg Olms Verlag.
Gagarin M., ur. 2010. The Oxford Encyclopedia 
of Ancient Greece and Rome, Volume 1. 
Oxford: Oxford University Press.
Green, P. 1993. Alexander to Actium: The 
Historical Evolution of the Hellenistic 
Age. Berkeley; Los Angeles: University of 
California Press.
Gruen, E. S. 1986. The Hellenistic World and the 
Coming of Rome. Berkeley; Los Angeles; 
London: University of California Press.
Hatzfeld, J. 1912. »Les Italiens résidant à Délos 
mentionnés dans les inscriptions de l'île.« 
Bulletin de correspondance hellénique 36: 
5–218. 
Hesnard, A., in P. A. Gianfrotta. 1989. »Les 
bouchons d'amphore en Pouzzolane.« V 
Actes du colloque de Sienne (22–24 mai 
1986) 114: 393–441. Rim: De Boccard.
Hornblower, S., A. Spawforth in E. Eidinow. 
2012. The Oxford Classical Dictionary. 
Oxford: Oxford University Press.
Jouguet, P. 1899. »Fouilles du port de Délos. 
Inscriptions.« Bulletin de correspondance 
hellénique 23: 56–85.
Kater-Sibbes, G. J. F. 1973. Preliminary 
Catalogue of Sarapis Monuments. Leiden: 
Brill.
Kay, P. 2014. Rome's Economic Revolution. 
Oxford: Oxford University Press.
Koch, W. 1999. Umetnost stavbarstva: veliko 
standardno delo o evropskem stavbarstvu 
od antike do danes. Ljubljana: Mladinska 
knjiga. 
Lee, M. M. 2015. Body, Dress, and Identity in 
Ancient Greece. Cambridge: Cambridge 
University Press.
Ling, R. 1984. The Cambridge Ancient History. 
Plates to Volume VII, Part 1. Cambridge: 
Cambridge University Press.
Mainardis, F. 2004. Aliena saxa. Le iscrizioni 
greche e latine conservate nel Friuli-Venezia 
Giulia ma non pertinenti ai centri antichi 
della regione. Rim: Accademia nazionale 
dei Lincei.
Marquand, A. 1906. »On the Terms Cyma 
Recta and Cyma Reversa.« American 
Journal of Arcaheology 10 (3): 282–88.
Mavrojannis, T. 1995. »L'aedicula dei 
Lares Compitales nel Compitum 
degli Hermaistai à Delo.« Bulletin de 
Correspondance Hellénique 119: 89–123.
McLean, B. H. 2002. An Introduction to Greek 
Epigraphy of the Hellenistic and Roman 
Periods from Alexander the Great Down 
to the Reign of Constantine (323 B.C.-
A.D. 337). Ann Arbor, MI: University of 
Michigan Press.
Nonnis, D. 1999. »Attività imprenditoriali 
e classi dirigenti nell'età repubblicana. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
h
el
en
is
t
ič
n
i n
a
g
ro
bn
i s
t
el
i v
 k
o
pr
u
 in
 t
r
st
u
95
Tre città campione.« Cahiers du Centre 
Gustave Glotz 10: 71–109.
Pervanoglu, P. 1877. »Lapide sepolcrale greca 
esistente nel Museo Civico di Trieste.« 
Archeografo Triestino IV: 1–6.
Polito, E. 1998. Fulgentibus armis. Introduzione 
allo studio dei fregi d'armi antichi. Rim: 
L'Erma di Bretschneider.
Rawson, E. 2001. »The Expansion of Rome.« 
In The Oxford History of the Roman World, 
ur. J. Boardman, J. Griffin in O. Murray, 
50–73. Oxford: Oxford University Press.
Ridgway, B. S. 2000. Hellenistic Sculpture, II. 
The Styles of ca. 200–100 B.C. Madison, 
WI: The University of Wisconsin Press.
Robertson, D. S. 2004. Greek and Roman 
Architecture. Cambridge: Cambridge 
University Press.
Roussel, P. 1987. Délos, colonie athénienne. 
Pariz: De Boccard.
Salomies, O. 1996. »Senatori oriundi del 
Lazio.« Acta Instituti Romani Finlandiae 
XV: 23–127.
Salviat, F. 1963. »Dédicace d'un 
ΤΡΥΦΡΑΚΤΟΣ par les Hermaïstes 
déliens.« Bulletin de correspondance 
hellénique 87: 252–264.
Smith, W., ur. 1873. A Dictionary of Greek and 
Roman Biography and Mythology. London: 
Murray.
Solin, H. 1982. »Appunti sull'onomastica 
romana a Delo.« In Opuscula Instituti 
Romani Finlandiae 2, ur. F. Coarelli, D. 
Musti in H. Solin, 101–17. Rim: Bardi.
Stancovich, P. 1828. Biografia degli uomini 
distinti dell'Istria del canonico Pietro 
Stancovich. Tomo primo. Trst: Marenigh.
Stewart, A. 2014. Art in the Hellenistic World. 
Cambridge: Cambridge University Press.
Vatin, C. 1983. »Une épigramme funéraire 
grecque de Cherchel.« Antiquités 
africaines 19: 65–74.
Wilson, A. J. N. 1966. Emigration from Italy in 
the Republican Age of Rome. Manchester: 
University of Manchester Press.
Internetni viri
http://www.gnom.si/helenisticna-stela-v-
kopru. 
https://www.mfab.hu/artworks/funerary-stele-
from-rheneia/.
https://www.khm.at/objektdb/detail/50077/.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
96
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i Pričujoče kratko besedilo prvič prinaša razlago napisa Vergerijev, ki se je vse do nedavne obnove naha-
jal v koprski stolnici. Napis, ki ga je zakrivalo obzidano stopnišče na kor, je posvečen Aureliu Vergeriju, 
najstarejšemu bratu koprskega škofa in odpadnika Petra Pavlja Vergerija. Zaradi odpadništva je Petra 
Pavla in njegovega brata Giovannija Battista zadel preklic spomina. Preklic spomina – damnatio memori-
ae je najbolj izstopajoča značilnost pričujočega napisa.
Ključne besede: Peter Pavel Vergerij, Giambattista Vergerio, Aurelio Vergerio, Antonio Elio, cerkev Ma-
rijinega vnebovzetja, epigrafika, damnatio memoriae
This short article is the first treatise on the hitherto little-known inscription of the Vergerii, which until 
recently has been located in the Koper Assumption Cathedral. Hidden from sight in the walled stair-
case leading to the choir, the inscription commemorates Aurelio Vergerio the oldest of the three Ver-
gerii brothers, the youngest of whom was Pier Paolo Justinopolitan bishop and famous apostate. Be-
cause of his apostasy, Pier Paolo suffered the fate of damnatio memoriae shared by his older brother 
Giovanni Battista. The damnatio memoriae is a striking feature of the inscription.
Keywords: Pier Paolo Vergerio, Giambattista Vergerio, Aurelio Vergerio, Antonio Elio, the Koper As-
sumption Cathedral, epigraphy, damnatio memoriae
Napis Vergerijev v koprski stolnici 
– kratka zabeležka in rekonstrukcija napisnega polja 
The Inscription of Vergerii from the Koper Cathedarl: 
a Short Epigraphic Note with the Reconstruction 
of the Damnatio Memoriae 
Gregor Pobežin 
Univerza na Primorskem, ZRC SAZU, Slovenija 
gregor.pobezin@fhs.upr.si
97
Koprska stolnica je vse do nedavnega »skrivala« napis, posvečen Avreliju Ver-geriju, tajniku papeža Klemna VII. Na-
pis, ki ga je pred pogledi obiskovalcev zakriva-
lo (naknadno) obzidano stopnišče na kor, se je 
do obnovitvenih del, povezanih z vgradnjo no-
vih orgel, nahajal na desni strani vhoda v stolni-
co; omeniti je treba podatek, ki za zgodovino na-
pisa Vergerijev ni nepomemben, in sicer, da se je 
na levi strani vhoda v stolnico nahajal napis, pos-
večen koprskemu škofu med letoma 1572 in 1576 
Antoniu Eliu. Napis Vergerijev meri v višino 92,5 
cm in v širino 177 (plošča je debela od 8,5 do 10,5 
cm); ko so ploščo med obnovo stolnice odstranili 
z njenega ležišča, kamor je bila vzidana, se je po-
kazalo, da gre za recikliran del nekdanjega plute-
ja, ki morda izvira še iz 6. stoletja. 
Razen izjemnega odkritja, da gre morda za 
ploščo bistveno starejšega izvora, je napis, ki je 
doslej požel zelo malo znanstvene pozornosti 
(gl. Cherini, 2001), zanimiv tudi z epigrafskega 
stališča. Napisno polje namreč zaznamujeta dve 
globoki vrzeli (damnatio memoriae), ki sta po-
polnoma razobličili peto in šesto vrstico napisa. 
Odklesani dve vrstici vsebujeta vsaka po pet 
besed. Ker je napis izjemno kakovosten (črke so 
globoko vklesane, pravilne in zaključene s serifi), 
je nekatere odklesane besede mogoče prepoznati 
brez večjih težav, pri nekaterih drugih pa smo v 
večji zagati, zlasti v peti vrstici. Ker sta napis Au-
reliu dala postaviti brata ( fratres posuere), ni tež-
ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)97-102
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
98
Napis Vergerijev – plošča na svojem prvotnem mestu; delno jo prekriva konstrukcija stopnišča na kor. 
Foto: G. Pobežin
Koprska stolnica med obnovo. V ospredju plošča z napisom Vergerijev. Foto: T. Primožič, FPA
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
n
a
pi
s 
v
er
g
er
ij
ev
 v
 k
o
pr
sk
i s
to
ln
ic
i
99
ko rekonstruirati njunih (odklesanih) imen: Io-
annes Bap(tista) in Pet(rus) Paulus. Pri drugem 
delu pete vrstice si je treba pomagati s širino ozi-
roma številom črk v besedi, na podlagi česar je 
mogoče sugerirati naslednjo rekonstrukcijo na-
pisa:
Aurelio Vergerio Iacobi f(ilio) 
Ro(mani) pont(ificis) a secr(etis) Romae mortuo  
dum id munus cum summa omnium  
laude et admiratione obiret  
[Ioannes Bap(tista) pius (?) beneficio Polae] 
[et Pet(rus) Paulus Iust(inopolitanus) episc(opus)] 
fratres posuere 
MDXLVIII 
Vita Christus et mors lucrum
Prevod 
Aureliu Vergeriu, Jakobovemu sinu, papeškemu 
tajniku, ki je umrl v Rimu, medtem ko je svojo službo 
opravljal na vsesplošno hvalo in občudovanje. 
Napis sta mu postavila brata Giovanni Battista,  
ki sveto službo vestno opravlja v Puli, in Peter Pavel, 
justinopolitanski škof. 1548. Življenje je Kristus, smrt 
je dobiček.
Zadnja vrstica (vita Christus et mors lucrum) 
je parafraza misli iz Pavlovega pisma Filipljanom 
mihi enim vivere Christus est et mori lucrum (Flp 
1, 21), ki je bila v takšni ali drugačni obliki popu-
laren zaključek nagrobnih napisov (prim. DI 85, 
št. 431).
Okoliščine, v katerih je napis nastal, so iz-
jemne, napis pa morebiti nekoliko pomaga k nji-
hovi natančnejši rekonstrukciji in tudi dopol-
nitvi kronologije dogodkov v letih 1548 in 1549. 
Napis namreč omenja tri brate družine Vergerio, 
tj. Aurelia, Giambattista in Petra Pavla (Pier Pa-
ola). Aurelio Vergerio je leta 1532 umrl v Rimu, 
na mestu papeškega tajnika (a secretis Roma-
ni pontificis) pa ga je nadomestil najmlajši od 
treh bratov Peter Pavel, ki je do ženine smrti si-
cer opravljal laično advokaturo. Giovanni Battis-
ta (r. ok. 1492) je bil v začetku leta 1532 imeno-
van za puljskega škofa in je na tem mestu ostal 
do svoje smrti sredi leta 1548 v Kopru. Na po-
ložaju puljskega škofa ga je še istega leta nasle-
dil Antonio Elio, s katerim je imel najmlajši od 
treh bratov Peter Pavel neprijetno skupno pre-
teklost: ko je bil namreč Peter Pavel septembra 
leta 1536 imenovan za škofa v Kopru, je podedo-
val tudi finančno obveznost do Elia v obliki pre-
Napis Vergerijev, napisno polje. Foto: T. Benedik, Restavratorski center.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
10
0
bende, ki mu je ni mogel izplačevati in je zaradi 
tega tudi sprožil sodni spor. Za Vergerijevo uso-
do – in usodo napisa Vergerijev v koprski stolni-
ci – je to pomenilo kretnico, ki ga je dobro dese-
tletje kasneje kot domnevnega heretika pregnala 
iz Kopra in iz Italije (za historiat Vergerijeve-
ga izobčenja gl. Schutte 1977, od 114, Pobežin 
v Vergerij 2018, 181–84; Pobežin 2018, 75–76). 
Elio, ki je imel močne zaveznike v družini Far-
nese in papežu Pavlu III., je Vergeriju povzročil 
veliko mnenjske škode in po vsej verjetnosti tudi 
sprožil govorice o njegovem spogledovanju z od-
padniškimi idejami (Štoka 2019). Vergerij je bil 
kot nekdanji nuncij na Ferdinandovem dvoru v 
tem pogledu priročna tarča (sploh zaradi kontro-
verznih stališč o diplomatsko sprejemljivem kra-
ju prihodnjega spravnega koncila), vendar nje-
govo udejstvovanje v Contarinijevi komisiji, s 
katero se je Vergerij leta 1541 tudi udeležil zbo-
ra v Regensburgu, onemogoča sklep, da je Eliovo 
rovarjenje v Rimu načelo njegov ugled; njegovo 
mnenje je bilo upoštevano tudi pri sestavi mem-
oranduma, ki je bil podlaga za papeško bulo Ad 
dominici gregis curam (Pastor 1923, 78). 
Zgodba o Vergerijevem odpadništvu oziro-
ma izobčenju ni neznanka (npr. Cavazza 2013; 
Schutte 1977, 173ss.; Pobežin v Vergerij 2018, 
183–84) – o lastnem procesu je tudi Vergerij ob-
sežno poročal v svojem zagovoru Otto difesio-
ni. Leta 1544 ga je gvardijan samostana sv. Ane 
Bonaventura Hieronimo ovadil pri nunciju Gi-
ovanniju della Casa, ki je proti Vergeriju odprl 
primer. Vergerij je svoj položaj tudi sam poslab-
šal: namesto da bi se odzval vabilu v Rim, se je 
21. 1. 1546 raje odpravil v Trent, kjer je ravno tak-
rat zasedal koncil, ki ga je sam pomagal organizi-
rati in kjer so bili navzoči njegovi stari prijatelji, 
med njimi kardinal Gonzaga in Reginald Pole; 
ker je bil proti njemu uradno odprt inkvizicijski 
postopek, na koncil ni smel. Proces se je vse do 
druge polovice leta 1548 vlekel zelo počasi, nato 
pa so prišle nove obtožbe iz njegove škofije; nun-
cij della Casa je 12. januarja 1549 izdal odlok za 
Vergerijevo aretacijo, ki pa se mu je Vergerij izo-
gnil tako, da je najprej šel v ilegalo in nato zapus-
til Italijo (o njegovi poti v Val Bregaglia gl. npr. 
Zuliani 2013). Ostanek življenja je preživel kot 
izobčenec. 
V prvi polovici leta 1548 še ni kazalo na to, 
toda nato je julija ali morda avgusta umrl njegov 
brat, puljski škof Giovanni Battista; na njegovo 
mesto je konzistorij imenoval srditega nasprot-
nika Petra Pavla – Antonia Elia. Tu zgodba uso-
de Vergerijev po izobčenju Petra Pavla postane 
tudi zgodba napisa iz koprske stolnice. Napis je 
bil postavljen leta 1548, vprašanje pa je, ali pred 
smrtjo Giovannija Battiste ali po njej. Glede na 
zgoraj opisane okoliščine izobčenja Petra Pavla 
ter njegove okoliščine in pa glede na domnevano 
formulacijo pius beneficio Polae (ki jo kaže razu-
meti v prezentu) »ki vestno opravlja sveto službo 
v Puli«, se kaže odločiti za domnevo, da je bil na-
pis postavljen v prvi polovici leta 1548. Toda kdaj 
je prišlo do preklica spomina – damnaio memo-
riae? Peter Pavel je v Istri in severni Italiji zapus-
til skupnost privržencev, ki je ostala aktivna še 
celo po njegovi smrti; njegov prenoviteljski žar, 
s katerim je želel odpraviti vraževerja in čaščenja 
svetnikov namesto Kristusa (Schutte 1977, 174–
75), je sledilcem ponujal alternativno obliko čaš-
čenja Kristusa, po njegovem izgonu pa se je v tej 
skupnosti utrdilo tudi spoznanje o njegovem vi-
zionarstvu; celo po njegovi smrti so privržen-
ci Petra Pavla še zbirali njegove spise in morebi-
ti celo relikvije (Pierce 2003, 192–93). Peter Pavel 
je bil že l. 1549 izobčen – ali je bil takrat uničen 
tudi njegov napis, ki je prizanesel le omembi Au-
relia? Morda ne, a alternativna domneva ni za-
enkrat nič več kakor – domneva. Antonio Elio 
je bil 30. julija 1572 imenovan za koprskega škofa, 
tega leta pa naj bi tudi izkopali kosti pokojnega 
Giovannija Battista, ki je bil pokopan v koprski 
stolnici, ter jih vrgli v morje (Stankovich 1828, 
295). Razlog za to synodus horrenda je bilo seveda 
odpadništvo Petra Pavla, zaradi katerega je sum 
herezije padel tudi na njegovega pokojnega bra-
ta, a kakor je pokazal že Stankovich (Stankovich 
1828, 313ss.), je bil ta sum neutemeljen in se je širil 
predvsem po zaslugi njegovih nasprotnikov, med 
njimi ravno Antonia Elia in Girolama Muzia 
(slednji je mnenje o odpadništvu Giovannija Ba-
ttista izrazil šele v korespondenci l. 1554). Kakor 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
n
a
pi
s 
v
er
g
er
ij
ev
 v
 k
o
pr
sk
i s
to
ln
ic
i
10
1
koli že, če zgodba o skrunjenju kosti Giovannija 
Battista drži, morda ni nemogoča domneva, da 
je bil ob istem času oskrunjen tudi napis Vergeri-
jev v stolnici oziroma da je takrat Petra Pavla, po 
krivem pa tudi Giovannija Battista, zadela dam-
natio memoriae.
Povzetek
V koprski stolnici je bil vse od nedavne obnove skrit na-
pis, posvečen Aureliu Vergeriu, papeškemu tajniku, ki 
je umrl v Rimu leta 1532, »med opravljanjem službe, ki 
je žela vsesplošno hvalo in slavo«. Misel o vzorni Aure-
liovi službi je prepisana neposredno z napisa, ki ga je po 
vsem sodeč sestavil najmlajši od treh bratov Peter Pavel 
Vergerij (1498–1565). Napis, ki ga je pred očmi morebi-
tnih opazovalcev skrila kasnejša gradbena intervencija, 
namreč obzidano stopnišče na kor, poleg Aurelia Ver-
geria omenja še oba posvetitelja: Aureliovega mlajšega 
brata Giovannija Battista (ok. 1492–1548) ter najmlajše-
ga Petra Pavla, koprskega škofa, ki je moral le kakega 
pol leta po postavitvi napisa v izgnanstvo, da bi se izo-
gnil aretaciji in obtožbam herezije. Zaradi odpadništva 
Petra Pavla Vergerija je, če gre verjeti pričevanjem, nje-
govega starejšega brata Giovannija Battista prizadela 
najsramotnejša pa tudi krivična kazen: njegove kosti so 
bile le a 1572 izkopane in vržene v morje. Ali je to deja-
nje (v kolikor je do njega res prišlo) mogoče neposred-
no povezati z Antoniom Eliom, ki je do Vergerijev go-
jil zamero in je tega leta postal koprski škof, ni mogoče 
vedeti z gotovostjo; a če ta domneva drži, nam morda 
lahko pomaga h kronologiji uničenja napisa, ki je v tem 
primeru v nedotaknjeni obliki preživel le do Eliovega 
ustoličenja v Kopru leta 1572, čeprav ni mogoče izklju-
čiti domneve, da je bil napis uničen že prej – ali morda 
celo dvakrat.
Damnatio memoriae je prizanesla imenu Aurelia Vergeria 
in omembi obeh »bratov« (fratres posuerunt), zato ne gre 
za totalno dejanje – kljub uničenju pete in šeste vrstice 
je napis (nahaja se celo na hrbtni plošče, ki je domnev-
no del nekdanjega pluteja iz 6. stoletja) še vedno izjemno 
lep primerek renesančne epigrafike. Odklesani dve vr-
stici sta deloma še berljivi, kajti serifi so dovolj globoki, 
da jih klesarsko dleto ni moglo odstraniti. Večji del pete 
vrstice pa je bilo treba rekonstruirati s pomočjo meritev 
širine črk in filološko metodo izločanja izrazov, ki ne so-
dijo v shemo napisa. 
Summary
Until the recent restoration, the Assumption Cathedral 
in Koper concealed an inscription dedicated to Aurelio 
Vergerio, the papal secretary who died in Rome in 1532 
“while performing his services to the universal praise 
and honour”. The idea of the exemplary service of Au-
relio is copied directly from the inscription, most prob-
ably written by the youngest of three Vergerii Pier Pao-
lo (1498–1565). The inscription, which was hidden from 
the eyes of potential observers by a later construction, 
i.e. the walled staircase to the choir, mentions two ded-
icators: Aurelio’s younger brother Giovanni Battista 
(ca. 1492–1548) and the youngest of the three Pier Paolo 
Bishop of Koper, who had to go into exile at the latest six 
months after the inscription was erected in order to es-
cape arrest and accusation of heresy. According to testi-
monies, his elder brother Giovanni Battista suffered the 
most shameful and unjust punishment for the apostasy 
of Pier Paolo: his bones were exhumed and thrown into 
the sea in 1572. Whether this act (if it really took place) 
can be directly related to Antonio Elio who resented 
the Vergerii and became bishop of Koper that year can-
not be said with certainty; but if this assumption is cor-
rect, it can help us to determine chronologically the de-
struction of the inscription, which thus survived intact 
only until Elio’s appointment in Koper in 1572 (although 
it cannot be excluded that the inscription was destroyed 
earlier – or perhaps even twice).
The damnatio memoriae spared the name Aurelio Ver-
gerio and the mention of the two “brothers” (fratres po-
suerunt), so it was not a totalitarian act: despite the de-
struction of the fifth and sixth lines, the inscription 
(possibly on the back of a plate which could have been 
a part of the 6th century pluteus) is nevertheless an ex-
tremely beautiful example of Renaissance epigraphy. 
The destroyed two lines are still partially legible: the ser-
ifs are so deep that the stonecutter could not have re-
moved them with his chisel. Most of the fifth line, how-
ever, had to be reconstructed using letter measurements 
and a philological method of eliminating improbable 
expressions.
Viri in literatura
Cavazza, S. 2013. »Nenavadna osebnost. Profil 
Petra Pavla Vergerija.« Stati inu obstati, 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 8
 (2
02
0)
, š
t
ev
il
k
a
 1
10
2
revija za vprašanja protestantizma 17–18: 
10–26.
Cherini, A. 2001. Bassorilievi araldici ed 
epigrafi di Capodistria dalle origini al 1945. 
Trst: Fameia Capodistriana.
Pastor, L. 1923. The History of the Popes, from 
the Close of the Middle Ages. Vol. XI. 
London: Kegan Paul, Trench, Trubner & 
Co.
Pierce, R. A. 2003. Pier Paolo Vergerio the 
Propagandist. Rim: Edizioni di storia e 
letteratura.
Pobežin, G. 2018 »Magna enim est spes de 
pace – Vergerijev spis Duae actiones 
secretarii pontificii in njegova stališča do 
Tridentinskega koncila.« V Secretarii 
actiones Petri Pauli Vergerii, ur. P. Štoka 
in G. Pobežin, 59–89. Koper: Osrednja 
knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Schutte, A. J. 1977. Pier Paolo Vergerio: The 
Making of an Italian Reformer. Ženeva: 
Librairie Droz.
Stankovich, P. 1828. Biografia degli uomini 
distinti dell'Istria. Trst: Marenigh.
Štoka, P. 2019. »Elio, Antonio.« Leksikon 
Primorci.si. http://www.primorci.si/osebe/
elio-antonio/1321/.
Vergerij, Peter Pavel. Dopisi papeškega tajnika. 
Kritično izdajo pripravil, prevedel in 
spremna besedila napisal G. Pobežin. 
Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Zuliani, F. 2013. »Pier Paolo Vergerio e Pietro 
Bembo in Val Bregaglia: della circolazione, 
della ricezione e di qualche problema.« 
Quaderni grigionitaliani 82 (4): 76–91.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Studia universitatis hereditati je humanistična znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine 
z mednarodnim uredniškim odborom. Objavlja znanstvene in strokovne članke s širšega področja kulturne 
dediščine (arheologija, arhitektura, etnologija, jezikoslovje, literarna, kulturna, glasbena, intelektualna, religijska, 
vojaška zgodovina, zgodovina idej itn.) in pregledne članke ter recenzije tako domačih kot tujih monografij 
z omenjenih področij. Revija izhaja dvakrat letno. Izdajata jo Fakulteta za humanistične študije (Oddelek za arheologijo 
in dediščino) in Založba Univerze na Primorskem. 
Poglavitni namen revije je prispevati k razvoju raziskav kulturne dediščine v najširšem in k topoglednemu 
interdisciplinarnemu pristopu k teoretičnim in praktičnim raziskovalnim vprašanjem. Tako revija posebno 
pozornost namenja razvoju slovenske znanstvene in strokovne terminologije, konceptov in paradigem 
na področju raziskovanja kulturne dediščine v okviru humanističnih ved.
Naslov uredništva
Studia universitatis hereditati, uredniški odbor / editorial board
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 
SI-6000 Koper
suh.editorial@fhs.upr.si
Navodila za avtorje
Guidelines for authors
Norme redazionali
Založba Univerze na Primorskem
www.hippocampus.si
issn 2350-54 43