Kultura
14. festival gorenjskih komedijantov
stran 15
Obletnica
Pogovarjali smo se z Janezom Gregoričem
NK Domžale
Intervju s kapetanom pred vstopom v novo nogometno sezono
stran 6
Intervju
Janez Bi^ak
stran 4
GLASILO OBCINE DOMŽALE
15. julij 2011 Letnik LI, št. 8
25. JUNIJA 2011
Osrednja občinska prireditev ob Dnevu državnosti
Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob sta v soboto, 25. junija 2011, organizirali osrednjo občinsko prireditev ob Dnevu državnosti.
Stran 5
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
vabita vse občane na
SPOMINSKO SLOVESNOST OB 70. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE
ki bo v sredo, 27. julija 2011, ob 20. uri, v Preser-jah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah.
Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pevka in kitaristka Silva Kosec.
Vabljeni in dobrodošli!
25. IN 26. AVGUST 2011
15. ERF - ljudska glasba in zabava za vse generacije
Konec avgusta, točneje zadnji petek v mesecu, že po tradiciji v Domžalah zaznamuje zdaj že tradicionalni Etno rock festival. Letošnji bo minil v znamenju jubileja, to je 15-letnice festivala, ki bo z letošnjim letom razširjen na dva festivalska dneva. Novost je torej dan, ki ga namenjajo najmlajšim, Etno rock festival z ljudsko glasbo pa še naprej ponuja zabavo za vse generacije.
stran 17
i
AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene vrtiunska kval iteta in tiitra dobava. ZimElci vrtovi, nadstreSki^jefcleneknnstrukcijs in Sopnioa, tmer^ wetovanja in Edetava natrtov.
HI {«17 «1 ^4« B5 WWIi^mkedl NK dAD. Dnrntd^ Malti^d IT, Domüb
NK DOMŽALE
Superpokal drugič v domžalski vitrini
Domžalski nogometaši, ki imajo za seboj že pripravljalni del, so v sezono zakorakali zelo uspešno. Po razdeljenih lovorikah v rednem delu 2010/2011, kjer so Mariborčani postali državni prvaki, Dom-žalčani pa pokalni, so slednji v medsebojnem obračunu osvojili še superpokal. Domžalskim nogometašem za novo lovoriko čestitamo!
stran 25
Vabljeni na odprtje Balkanskih atletskih veteranskih iger,
ki bo v petek, 2. septembra 2011, ob 19. uri v Češminovem parku
v Domžalah.
15. JULiJ 2011 -DOBRODOŠLi NA PREMiERi
Dama iz Maxima
Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan je pred kratkim sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letošnjo domačo gledališko predstavo - komedijo Dama iz Maxima Georgesa Feydeau, katere premiera bo 15. julija 2011, ob 21. uri. Prvi vtis razigrane novinarske konference kaže, da se bo letos na Studencu veliko smejalo, pelo, plesalo in igralo, zato društvo pričakuje številne obiskovalce, ki bodo lahko občudovali dinamično komedijo, polno igre, plesa, petja, v kateri bo nastopilo blizu 90 nastopajočih. Tudi ta komedija odraža avtorjevo maksimo: »Smeh trosi med ljudi zlato zrno sreče«.
stran 17
2
iz urada župana
15. julij 20ii
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je poletna številka glasila Slamnik, kjer smo poleg poOletnih vsebin poskrbeli tudi za poročanje o aktualnem dogajanju v občini. Aktualno dogajanje, na katerega namigujem, pa ni le aktualno za našo občino, ampak prav za vsakega od nas. Občina Domžale je namreč v fazi sprejemanja Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki na prvi pogled mogoče res spominja na »še en politični dokument«, v resnici pa se (skupaj z akcijskim načrtom) še kako pomembno tiče našega vsakdanjega življenja.
Dejstvo je, da se še vedno premalo zavedamo pomena varčevanja z energijo. Zagotovo je večini najbližji pomen rabe električne energije, brez katere si dandanes življenje težko predstavljamo. Druga, nam zelo blizu, pa je tista energija, ki »poganja« naša vozila. In ravno tukaj lahko sami največ pri-pomoremo, da bo naša občina postala energetsko učinkovita občina, da bomo mi postali energetsko učinkoviti prebivalci in prebivalke in predvsem, da bomo z varčevanjem z energijo poskrbeli, da bodo zanamci dobili priložnost živeti v svetu vsaj tako udobno, kotsmo in še živimo mi. Občina, država, EU in ostali svet z različnimi akcijami spodbuja k učinkoviti rabi energije in varčevanju z energijo. Dan brez avtomobila - zakaj ne bi akcijo izpeljali vsak zase večkrat, vsaj poleti? Sedite na kolo in se v službo ali po opravkih odpravite kar s pomočjo »svoje energije«. Ugasnite elektronske naprave, kijih ta trenutek ne potrebujete. Poskrbite, da boste ob menjavi gospodinjskih aparatov poskrbeli, da bodo vaši novi pripomočki okolju prijazni, predvsem pa energetsko varčni. To so le nekateri od ukrepov, ki se jih lahko lotite sami, s katerimi lahko pripomorete, da bomo skupaj zakorakali v energetsko učinkovitejšo družbo. Več o tem, kako potrošni smo Domžalčani in Domžalčanke, si lahko preberete v osrednjem intervjuju. Sicer pa vam želim obilo veselja pri branju, predvsem pa, da bi bile vaše letošnje počitnice takšne, kot ste si jih želeli, da se boste napolnili z energijo in v jesen, skupaj z nami, zakorakali z novimi idejami in polni moči za nadaljnje izzive. Srečno!
Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice
AKTUALNO
Novinarska konferenca Občine Domžale
V četrtek, 30. junHa 2011, je v konferenčni sobi Občine Domžale potekala novinarska konferenca, na kateri so župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in vodja oddelka za investicije Iztok Obreza, povedali nekaj več o nadaljevanju 7. seje Občinskega sveta, o 8. seji Občinskega sveta, dogodkih in prireditvah v Občini Domžale v času poletnih počitnic, investicijah v teku in pričakovanih investicijah v prihodnjih mesecih ter o podpisu pogodbe o priključitvi občin pristopnic in sofinanciranju nadgradnje infrastrukturnih objektov in naprav Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik.
Ker so nadaljevanju 7. seje Občinskega sveta, 8. seji Občinskega sveta ter podpisu pogodbe za Centralno čistilno napravo posvečene posebne strani, bomo pozornost torej namenili preostalim točkam, ki so bile na dnevnem redu novinarske konference.
Aktivnosti med poletnimi
}očitnicami
^odžupanja Andreja Pogačnik Jarc je predstavila aktivnosti, ki se bodo v Domžalah odvijale med poletjem in so namenjene predvsem najmlajšim. Večina aktivnosti je finančno podprtih z občinskimi sredstvi. Ker je bilo kandidatov na javnih razpisih zelo veliko, je bilo potrebno sredstva porazdeliti v manjše zneske. Občina je z razpisom za delo z mladimi razdelila nekaj več kot 17.000 evrov, iz paketa za boj proti odvisnosti okoli 2.000 evrov, za preventivne programe za mlade blizu 12.000 evrov, sredstva za socialno humanitarna in humanitarno družbene organizacije pa so znašala skoraj
60.000 evrov. Zelo majhen delež proračunskih sredstev je bil dode-jen za aktivnosti med počitnicami.
Občina Domžale ima tri organizacije, ki se ukvarjajo s počitnicami oziroma letovanji, to so Zveza prijateljev mladine, ki pelje domžalske otroke letovati na Krk, taborniki Rod skalnih taborov, ki pelje otroke taborit v Stavčo vas, Bohinj in Jagodje nad Izolo ter Združenje slovenskih skavtov, ki organizira poletni tabor v Kr-kavčah. Tu ne gre le za letovanje, temveč za različne izobraževalne počitnice. Sem pa niso vključene jezikovne počitnice, ki jih oglašujejo jezikovne šole same. Pripravili bodo tudi ustvarjalne delavnice, ki so eno- ali večdnevne in jih različni organizatorji pripravljajo deloma kot počitniško varstvo ali aktivne dneve. Nekatere so zelo usmerjene glede na delovanje posamezne organizacije, nekatere pa so bolj splošne. Posebno pozornost zaslužijo letošnje novosti, organizacija dveh izobraževalnih dejavnosti za najmlajše, ki jih pripravlja Inštitut za celostni razvoj ICRO. Inštitut organizira eksperimentalne raziskovalne in likovne delavnice Vodni detektiv, kot nekakšno ekološko šolo ter eksperimentalne in likovne delavnice na temo arhitekture. Podžupanja je še posebej izpostavila Knjižnico Domžale, ki je za štiri dni v tednu, razen ob ponedeljkih, pripravila program, na bazenu ali v prostorih knjižnice, ter novo Športno atletsko društvo Mavrica, ki ponuja počitniške tedne za celotno poletje. Poleg teh dejavnosti za otroke pa seveda tečejo še dejavnosti v okviru Študentskega kluba Domžale in letnega gledališča Studenec. Ob
Za konec šolskega leta - »Domžale v treh jezikih«
Ko se je šolsko leto bližalo koncu, je bila večina šolarjev in dijakov z mislimi že na zasluženih počitnicah. Izjema so bili dijaki drugega letnika gimnazijskih oddelkov Srednje šole Domžale, ki so zadnje dni pouka namenili projektu z naslovom »Domžale v treh jezikih«, ki je potekal v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov, pod okriljem Zavoda RS za šolstvo.
Srednja šola Domžale ima kot regijski center za tuje jezike v okviru tega projekta zaposlene tri tuje učitelje tujih jezikov: nemškega, angleškega in italijanskega učitelja, ki sodelovalno poučujejo s slovenskimi učitelji tujih jezikov. Končni cilji projektnega tedna je bila predstavitev Domžal v dveh tujih jezikih: angleščina-nemščina in angle-
Prenova cest v Občini Domžale
Občina Domžale je v mesecu juniju 2011 zaključila s prenovo Dragarjeve, Bernikove in Nušiče-ve ceste, ki so bile sanirane zaradi obnove komunalnih vodov, predvsem vodovoda.
Trenutno pa že poteka rekonstrukcija Rojske ceste v Domžalah. V okviru prenove se bo izvedla obnova vodovodnega omrežja, saniran bo celotni ustroj ceste in dograjen pločnik na desni strani cestišča. Celotna investicija je razdeljena na tri leta. Za letošnje leto so zagotovljena sredstva za prenovo 240 m cestišča. Dela naj bi bila zaključena predvidoma do konca avgusta 2011.
Občina Domžale
ščina-italijanščina, in sicer na različnih področjih: prebivalstvo (demografska struktura, odnos do pripadnikov tujih etničnih skupin, odnos prebivalcev do lastnega kraja in sokrajanov), geografski položaj Domžal (naravne pokrajinske značilnosti, posebnosti, spomeniki), zgodovina Domžal (razvoj Domžal skozi zgodovino), kultura (umetnost in umetniki, glasbeniki, mladinska subkultura), šport (športniki in športni klubi v Domžalah) itd. Dijaki so se spoznavali tudi z različnimi aktivnimi metodami dela in učenja: zbiranje in kritično izbiranje informacij iz različnih virov, snemanje, fotografiranje, urejanje in obdelava podatkov, posnetkov in fotografskega materiala, izvedba intervjujev.
21. junija so dijaki opravili tudi intervju s Tonijem Dragarjem, županom Občine Domžale, z namenom, da pridobijo še dodatne informacije o Občini Domžale. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, dijaki pa so resnično izkazali ter dokazali, da znajo kritično razmišljati in da so jim tudi veščine komuniciranja dobro znane.
Občina Domžale
tem je župan Toni Dragar povabil na premiero letošnje domače gledališke predstave^Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Dama iz Maxima, ki bo 15. julija, ob 21. uri, v Poletnem gledališču Studenec. Glavno vlogo v predstavi tokrat igra znana domžalska pevka Eva Cerne. Letos so povečali tudi število ponovitev, predvidenih imajo namreč kar 13 predstav.
Investicije v osnovne šole
V nadaljevanju je Iztok Obreza, predstavil večje projekte Občine v prihodnjih mesecih. Kar zadeva investicije v osnovne šole, je izpostavil preureditev kotlovnice in menjavo energenta v OŠ Domžale. Kot je dejal Obreza, je Občina Domžale na podlagi energetskih pregledov posameznih vrtcev in osnovnih šol ugotovila, v kakšnem obsegu bo potrebno za posamezen objekt izdelati energetsko sanacijo: »Ugotovili smo, da je v prvi fazi potrebno rekonstruirati kotlovnico in urediti ustrezen energent. Večinoma je energent v osnovnih šolah kurilno olje, prehajamo pa na zemeljski plin, ki je z ekološkega vidika primernejši in tudi cenovno ugodnejši.« Potrebna bo tudi menjava stavbnega pohištva oziroma zasteklitev oken, saj imajo šole zelo veliko oken in so zato energetske izgube največje ravno zaradi njihove dotrajanosti. Tretji del energetske sanacije vključuje ureditev fasade in eventuelne sanacije teh fasad z zunanjim izolacijskim slojem.
Kot je dajal Obreza, bodo v poletnih mesecih začeli graditi tudi na OŠ Dob. Stanje kuhinje in jedilnice je zelo slabo, zato ju je treba prenoviti oz. dograditi. Občina Domžale je že pridobila projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje pa je tik pred izdajo. Obreza: »Te dni smo izbrali izvajalca in predvidevamo, da bomo z rekonstrukcijo kuhinje in prizidkom jedilnice lahko pričeli v mesecu juliju.« Kot je še povedal, si prizadevajo oba projekta zaključiti do začetka šolskega leta 2011/2011. »V OŠ Domžale bomo s projektom zagotovo zaključili do konca avgusta, v OŠ Dob pa pred-
videvamo, da bomo končali do 15. septembra. V tistih 15 dneh bo potrebno šolsko prehrano organizirati kako drugače, vendar je to z vodstvom šole v večini že usklajeno in dogovorjeno.« Občina Domžale pripravlja tudi večji projekt na OŠ Rodica in sicer prizidek na zahodni strani šole. Obreza: »Prizidek (klet, pritličje in dve etaži), s katerimi bomo pridobili štiri nove učilnice, je trenutno v fazi projektiranja, predviden začetek uporabe novih prostorov pa je 1. september pri-odnje leto.«
Investicije tudi za vrtce
Na področju investicij v vrtce se istočasno odvijajo trije večji projekti. Vrtec Palček na Viru je trenutno v fazi projektiranja. Kot je povedal Obreza, gre za montažni prizidek, ki bo predvidoma zgrajen do 1. septembra prihodnje leto. Zgradilo se bo pet novih oddelkov, vendar bo v starem vrtcu en oddelek ukinjen, kar pomeni, da bo vrtec pridobil štiri nove oddelke za približno 56 otrok. V Ihanu se bo zgradilo deset novih oddelkov - sedem vrtčevskih (pet za prvo in dva za drugo starostno obdobje) in trije oddelki za prvo triado osnovne šole. Tudi za ta vrtec pričakujemo, da bo začel obratovati s 1. septembrom prihodnje leto. Za oba vrtca pričakujemo začetek gradnje v decembru 2011 ali januarju 2012, vendar je vse odvisno tudi od vremenskih razmer.
Obreza se je dotaknil tudi vrtca v Krtini, katerega gradnja se je v določenem trenutku ustavila. Pojasnil je, da je bilo območje gradnje vrtca razglašeno za poplavno ogroženo območje, vendar se je kasneje izkazalo, da območje ni poplavno ogroženo in tako Občina spet nadaljuje s projektiranjem vrtca. Projekt bo predvidoma zaključen v roku dveh let.
Rekonstrukcije na Rojski in Kamniški cesti
Na področju nizkih gradenj se trenutno odvijata dva večja projekta. Prvi je rekonstrukcija Roj-ske ceste v Domžalah. Kot je
povedal Obreza, se bo »v okviru rekonstrukcije izvedla obnova vodovodnega omrežja, saniran bo celoten ustroj ceste in dograjen pločnik na desni strani. Celotno investicijo v rekonstrukcijo ceste, ki je dolga približno 900 m, smo razdelili na tri leta, tako da bomo vsako leto uredili določen obseg.«
Poleg tega je izpostavil še rekonstrukcijo Kamniške ceste na odseku državne ceste od policijske postaje do nadvoza. »Gre za skupno investicijo Ministrstva za promet RS in Občine Domžale. Izvajalec, podjetje SCT, je bil že izbran, a je podjetje sedaj v stečaju, zato je bilo potrebno izvesti nov razpis. Po zadnjih informacijah naj bi v juliju država ta sredstva le zagotovila, tako da bi lahko z rekonstrukcijo začeli v avgustu oziroma najkasneje v septembru, če bo vse potekalo tako, kot je obljubljeno. Sama gradnja bo trajala dva do tri mesece, tako da bi bil projekt lahko zaključen novembra.«
Občina Domžale bo v prihodnjih mesecih investirala tudi v kanalizacijo v Ihanu, kar je zelo obsežen projekt - investicija je vredna približno 600.000 evrov. Občina je za ta projekt pridobila tudi evropska kohezijska sredstva (360.000 evrov), v tem trenutku pa teče postopek izbora izvajalca. Obreza je še povedal, da se bo gradnja začela v juliju. Gre za gradnjo primarnega kanalizacijskega voda s sekundarnimi odcepi, kar pomeni, da bo promet po določenih cestah v določenem obdobju moten, vendar se bomo potrudili, da bo to za okoliške prebivalce čim manj moteče.«
Na koncu je Obreza omenil še gradnjo mostu v Biščah. Zaradi dotrajanosti obstoječega mostu Občina Domžale jeseni planira gradnjo novega mostu čez Kamniško Bistrico v naselju Bišče. Povezava med Ihanom in Biščami bo tako onemogočena najmanj tri do štiri mesece, saj, kot pravi Obreza, ni nikakršne alternativne možnosti. Prihodnji teden bo že objavljen javni razpis za izbor izvajalca projekta. Gre za velik projekt, vreden približno 700.000 evrov.
Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena, podarjamo jih iz srca ^^
V teh vročih poletnih dneh, ki so pred nami, bo za vse nas dobrodošla primerna ohladitev. To velja tudi za naše malčke, ki dopoldneve preživljajo v vrtcih. Na njih sta pomislila tudi Tomaž Bizjak, direktor podjetja Vaillant, d.o.o., in Loren Kardum, direktor podjetja Loren Line, d.o.o.
Vaillant, d.o.o., je vodilno podjetje na področju ogrevanja in klimatizacije v Evropi in je sinonim za kal o-vost narejeno v Nemčiji. Tudi podjetje Loren Line, d.o.o., je specializirano na področju ogrevanja in kli-matizacije in že dolga leta sodeluje s podjetjem Vaillant, d.o.o., in vgrajuje njihove naprave.
Direktorja podjetij sta se po pogovoru s Tonijem Dragarjem, županom Občine Domžale, in Jano Ju-lijano Pirman, ravnateljico Vrtca Domžale, odločila za dejanje, ki bo poletje za najmlajše v vrtcih naredilo znosnejše in še prijetnejše kot sicer. Podjetji
premili z kima na-
življenja? Tiste velike, zvedave očke, ki strmijo vate in iz katerih lahko razbereš njihovo hvaležnost, kljub temu, da se sami z besedami še ne znajo zahvaliti. ... da, še so dobri ljudje na svetu ^
Občina Domžale
sta namreč osem enot Vrtca Domžale o najmanj eno, v večini pa z dvema klimats
pravama.
'odjetje Vaillant, d.o.o., je darovalo klimatske na svoje blagovne znamke, podjetje Loren Line, pa material za montažo in izvedbo same montaže.
Ceprav na trgu še vedno vlada gospodarska kriza in se podjetja borijo za svoj obstanek, je opisana akcija znova pokazala, da so na svetu še dobri ljudje, ki jim ni mar le za denar. Dejanje teh dveh podjetij lepo opisuje tudi misel, ki jo je zapisal Bryan Robinson: »Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena, podarjamo jih iz srca ...«
In kaj je lahko večje plačilo, kot zadovoljen pogled malčka, ki mu neznosni vroči dnevi ne grenijo več
15. julij 20ii
občinski svet
3
SEDMA iN OSMA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Svetniki za pripravo Strategije razvoja Občine
V sredo, 22. junija, se je ob 16. uri v sejni dvorani Občine Domžale pričela 8. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so svetniki sprejeli zapisnik 7. seje Občinskega sveta, ki je potekala 18. maja 2011. Podžupan je navzoče seznanil s postopkovnim predlogom, ki je bil podan na kolegiju pri županu, in sicer, da se spremeni vrstni red točk dnevnega reda tako, da bi svetniki najprej obravnavali točke 8. seje in nato nadaljevali z nadaljevanjem 7. seje Občinskega sveta. Člani občinskega sveta so sprejeli predlagani predlog in naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Volitve in imenovanja
3.	- Imenovanje predstavnika v svet Osnovne šole Dragomelj
4.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o predmetu pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na domu - skrajšani postopek
5.	Izdaja soglasja k pridružitvi Občin Cerklje na Gorenjskem in Moravče v solastnino komunalne infrastrukture sistema CČN Domžale-Kamnik
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale - druga obravnava
7.	Predstavitev in obravnava delovnega gradiva za pripravo Strategije razvoja Občine Domžale
8.	Predstavitev Investicijskega programa gradnje garderob na stadionu v Domžalah
9.	Sprejem Informacije o poteku investicije Hale komunalnega centra v Domžalah
10.	Obravnava in sprejem Poročila o poslovanju Javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale v letu 2010
11.	Obravnava in sprejem Poročila o delu Zdravstvenega doma Domžale za leto 2010
12.	Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2011
S prvo točko dnevnega reda je pričela Marjetka Kristan, LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije, ki
je podala pobudo za začetek postopka za spremembo 20. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Domžale (Uradni vestnik št. 06/08). Nadaljeval je Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, s predlogom, da bi gospa Cerar s Petrovčeve ulice na Rodici glede na njeno življenjsko situacijo prednostno dobila neprofitno stanovanje. Anton Preskar, LDS, je nadaljeval s pobudo, da župan in občinska uprava v najkrajšem možnem času pripravi vsebinski program izdelave Občinskega prostorskega načrta - OPN, terminski in finančni načrt izdelave OPN, natančno specificira stroške dosedanjih vlaganj za posamezne strokovne podlage po posameznih izvajalcih in izvrši javni razpis za oddajo kompletnih del občinskega prostorskega
plana. Nadalje je g. Preskar predlagal, da Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu temeljito preuči problematiko omejitve hitrosti 50km/uro na nekdanji magistralni cesti M-10 ter preuči možnosti varnega prevoza otrok iz Štude in KS Homec-Nožice v šolo s kombijem. Predlagal je tudi, da si stanje na omenjenih cestah poleg predsednika Sveta po možnosti ogleda tudi predstavnik pristojne javne agencije RS. V nadaljevanju je g. Pre-skar še prosil, da mu občinska uprava pripravi pregled števila zaposlenih v občinski upravi po posameznih letih od leta 2005 do danes, primerjavo stroškov občinske uprave, ločeno za osebne dohodke in materialne stroške za obdobje od 1. 1. 2010 do 1. 9. 2010 in od 1. 1. 2011 do 1. 9. 2011
ter stroške za delovanje občinskega sveta. Poleg tega je g. Preskarja zanimalo tudi stanje občinskega voznega parka (lastni avtomobili ali najeti) po etnikih, blagovnih znamkah in vrednosti. Glede na ekonomsko krizo, ki smo ji priča, je g. Preskar predlagal, da bi morala Občina Domžale pristopi k rebalansu proračuna in pogledati, kje so še rezerve oz. kako dejanski prihodki sledijo načrtovanim, prihranjena sredstva pa nameniti blažitvi težke socialne problematike in razvojnim programom. Tak ukrep bi lahko izvedli v septembru 2011. G. Preskar je podal tudi pobudo v zvezi s proceduro priprave dopolnjenega osnutka podrobnega prostorskega načrta za ureditev območij D1/2 in D1/4 Domžale - center (mestni trg s centrom - »TUŠ«), in sicer, da bi bil »novi« osnutek« ponovno obravnavan na občinskem svetu. Nadalje je predlagal, da domžalske krajevne skupnosti ob obravnavi predloga »OPPN Domžale center« formirajo posebno strokovno komisijo mlajših in starejših arhitektov ter mestnega arhitekta, da se opredelijo do izdelanega predloga. Potrebno je tudi podrobno obdelati ostale predele OPPN-ja (javne površine in druge površine), predstaviti program komunalno-cestno-energetskega urejanja in priprave stavbnih zemljišč ter uskladiti interese investitorja in domžalske športne sfere. Poleg tega morajo biti znana tudi finančna sredstva za garažno hišo in javne površine ter režim parkiranja za občane v času gradnje objektov. V nadaljevanju je mag. Lovro Lončar, SDS, podal pobudo, ki se nanaša na varnost sprehoda po drevoredu v Grobljah, in sicer, da pristojni preverijo trdnost oziroma trhlost teh dreves. Če to območje spada pod sosednjo občino, naj se o tem opozori Občino Mengeš.
Sledila je pobuda mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, da se izvede odvodnjava-nje v Hudem, in sicer ob koncu Huj-ske ceste, na križišču Hujske ceste z Vrtnarsko ulico ter po makedamski cesti proti delu Radomelj Pod hribom. Tam namreč stoječa voda pesti prebivalce, voda jim zaliva dvorišča in stavbe. Na tem križišču Hujske in Vrtnarske ceste je tudi staro drevo, ki bo vsak čas padlo zaradi strohnelosti. Nadalje je go. Pučnik Rudl zanimalo, kako napreduje pridobivanje zemljišč in gradnja ceste Radomeljskih čet ter
Prešernove ceste. Ga. Pučnik Rudl je tudi opozorila na nevarne in ozke bankine v smeri od Hudega do Volčjega potoka in predlagala, da se naredi poseben vhod v park s čipom, kar bi gostom olajšalo vstop. Marija Pukl, DeSUS, je predlagala, da se preveri, kakšno hrano uživajo otroci v vrtcih in šolah, saj lahko v medijih zasledimo, da se zaradi varčevalnih ukrepov kupuje slaba hrana. Poleg tega jo je še zanimalo, kaj je drugače kot prejšnja leta glede razpisa za financiranje društev - ali je bilo združevanje sredstev za posamezna društva, ki so v proračunu združena na istem kontu, izvedena zaradi zakonodaje ali zaradi tega, da dosežemo izboljšanje kvalitete in raznovrstnosti programov društev oziroma da se sredstva pravičneje razdelijo. Ga. Pukl je tudi prosila, da se Občinski svet seznani, kakšni so bili kriteriji za razdelitev sredstev. Nadalje je Uroša Breznika, SD, zanimalo, kolikokrat in v kakšni obliki je bilo urgirano na Občino Mengeš glede pobude za postavitev klopce v drevoredu na Domžalsko-Mengeškem polju ter za njihovo pojasnilo, kako bo urejen prehod za sprehajalce glede na to, da se gradi obvoznica. Poleg tega je g. Breznik predlagal, da se na Balkanskih atletskih veteranskih igrah - BAVI 2011 subvencionira prijavni-na za polmaraton v višini 15 eur po tekmovalcu za okoli 100 prijaviteljev. V nadaljevanju ga je tudi zanimalo, ali je možna semaforizacija na območju Tkalske ulice in Virske ceste, kjer sta se letos zgodili že dve prometni nesreči. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je v svoji pobudi prosila, da se odbor, ki je vodil gradnjo kapelice v Radomljah, pouči o tem ali lahko kandidirajo na kakšnem razpisu za dodelitev sredstev. Zmanjkalo je namreč sredstev za ureditev okolice. Janez Svoljšak, DeSUS, je podal pobudo, da občinska uprava prouči obliko izgradnje neprofitnih stanovanj, ki je bila predstavljena na Odboru za stanovanjsko politiko in poda oceno, ali je omenjeni sistem možen za naše razmere. V nadaljevanju je Urška Kabaj Pleterski, SDS, navzoče seznanila s pobudo, ki je bila dana na seji Odbora za družbene dejavnosti in sicer, da se pozove predstavnike Občine Domžale, ki delujejo v posameznih svetih javnih zavodov, na skupni sestanek, kjer bi se jim predstavilo delovanje zavodov. Sledil je predlog Roka Ravnikarja, SLS, da si inšpekcijska služba ogleda odtočne jaške na cesti med Račnim vrhom in Račo (ovinkast klanec) in ugotovi, ali so potrebne sanacije. Poleg tega je g. Ravnikar podal pobudo za sanacijo ceste v Žejah, 100 m pred in za Gasilskim domom, ki je bila prekopana in se je čez zimo posedla. Marija Majda Zevnik, SD, je postavila vprašanja glede poročila koncesionarjev Zdravstvenega doma za leto 2010. Go. Zevnikje zanimalo, kaj pomeni podatek "število opredeljenih zavarovanih oseb" glede na dejansko obravnavane osebe v letu, vzrok za povišanje najemnin poslovnih prostorov, ki jih uporabljajo koncesionarji oziroma struktura cene ter opredelitev potrebe povečanja števila podeljenih koncesij. Nadalje je ga. Zevnik podala pobudo,
Mobilno enoto DORE za presejalno mamografijo lahko še letos pričakujemo v Domžalah
V okviru državnega presejalnega programa za raka dojk DORA ahko še v letošnjem letu tudi v Domžalah pričakujemo mobilno enoto, kamor bodo na presejalno mamografijo vabljene vse ženske
med 50. in 69. letom iz Občine
Domžale in okoliških občin. DORA je državni program pre-sejanja za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program Dora omogoča vsem ženskam med 50. in 69 letom starosti z vnaprejšnjim vabljenjem pregled z ma-mografijo na vsaki dve leti. Tako se lahko odkrije bolezenske spre-
membe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samo-pregledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Maja letos so pričeli s slikanjem žensk tudi v mobilnih enotah in do konca leta 2011 se bo takšna mobilna enota nahajala v Domžalah. Vabljene bodo ženske iz občine Domžale in okoliških občin, ki ustrezajo merilom v programu DORA. Z Onkološkega inštituta Ljubljana bodo prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program pa se lahko naročijo tudi same, če ustrezajo merilom, in sicer tako, da pokličejo na tel.: 01/5879-561, vsak dan od 9. do 11. ure, ali piše-
jo na elektronski naslov: dora@ onko-i.si. Za dodatne informacije lahko pokličejo tudi v sprejemno pisarno presejalno-dia-gnostičnega centra na OI na tel.: 01/5879-875. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice.
Cilj programa DORA je v pre-sejani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na mamografski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk. Več o mamografiji si lahko preberete na spletni strani http:// dora.onko-i.si/.
Občina Domžale
da se na eno od prihodnjih sej Občinskega sveta uvrstita poročili o poslovanju javnih podjetij JKP Prodnik in Centralne čistilne naprave, dopolnjeni z manjkajočimi podatki. Naslednjo pobudo je podal Metod Marčun, Peter Verbič - Lista za Domžale, da se v okviru Občine Domžale formira ustrezno usposobljen oddelek, skupina ali posameznik, ki bi nudil potrebne informacije glede postavitve in izrabe alternativnih virov energije in bil tudi zadolžen za pripravo in izvedbo vseh razpisnih pogojev ter pripravo pogodb z investitorji. G. Marčuna je zanimalo tudi, kdaj in kako se bo pristopilo k reševanju in izgradnji ali ureditvi nujno potrebnega avtobusnega postajališča v centru Radomelj. Vero Vojsko, LDS, je zanimalo ali Občina Domžale še načrtuje gradnjo vrtca v Dobu. V kolikor Občina načrtuje gradnjo, ga. Vojska predlaga, da se postopki izpeljejo od začetka do konca. V zvezi z neprisotnostjo posameznih članov in članic odborov in komisij Občinskega sveta Občine Domžale je ga. Vojska predlagala, da ob neopravičeni večkratni odsotnosti članov in članic političnih strank v omenjenih organih, stranke opravijo razgovore s kandidati, ki so jih predlagale v posamezne odbore. Glede ureditve odvodnjavanja pri kapelici ob cesti Vir-Dob pa je ga. Vojska podala pobudo, da se zadeva uredi. V nadaljevanju je ga. Vojska postavila vprašanje, kakšen postopek predlaga občinska uprava v primeru, ko svetniki in svetnice, ki imajo na in-ternetni strani Občine Domžale objavljene elektronske naslove, prejmejo vprašanja, predloge in pobude občanov in občank. Zanimalo jo je tudi, koliko prijavljenih udeležencev javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je obiskala Komisija za dodelitev neprofitnih stanovanj in si ogledala njihove stanovanjske razmere. Sledila je pobuda Marije Pukl, DeSUS v zvezi s predstavniki v svetih javnih zavodov. Meni, da so predstavniki dolžni povprašati tistega, ki jih je imenoval, za mnenje pri pomembnejših vprašanjih in da se jih opozori, katera so najbolj pomembna vprašanja, kot so investicije in podobno. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je na koncu opozorila na udarne jame na Prešernovi cesti nasproti šole v Radomljah ter na odprt jašek za odvo-dnjavanje ob stavbi železniške postaje v Domžalah.
V drugi točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta brez razprave s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli sklep, da se za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dragomelj imenuje Jože Rožman, Pšata št. 41, 1262 Dol pri Ljubljani. Sledila je obravnava in sprejem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka
0	predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na domu (skrajšani postopek). Po zaključeni razpravi so svetnice in svetniki z 20 glasovi ZA in
1	glasom PROTI Odlok sprejeli. Glede izdaje soglasja k pridružitvi občin Cerklje na Gorenjskem in Moravče v solastnino komunalne infrastrukture sistema CČN Dom-žale-Kamnik so člani Občinskega sveta brez razprave s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale soglaša, da občini Cerklje na Gorenjskem in Moravče vstopita v solastnino komunalne infrastrukture sistema CCN Domžale-Kamnik in soglaša, da župan sklene Pogodbo o priključitvi občin pristopnic in sofinanciranju »nadgradnje infrastrukturnih objektov in naprav CCN Domža-le-Kamnik«, s katero se zmanjša solastninski delež Občine Domžale na komunalni infrastrukturi sistema CCN Domžale-Kamnik.
Sledila je obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale
(druga obravnava). Gradivo so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z vabilom na sejo, na seji pa so prejeli 15 amandmajev župana in amandma skupine šestih svetnikov s prvim podpisanim Romanom Lenassijem, N.Si. Nato so člani Občinskega sveta s 25 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednja SKLEPA:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale.
2.	Občinski svet pooblašča Statutarno pravno komisijo, da določi uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale.
Naslednja točka dnevnega reda seje je bila predstavitev in obravnava delovnega gradiva za pripravo strategije razvoja Občine Domžale. Po razpravi so člani Občinskega sveta s 25 glasovi ZA in 1 glasom PROTI v skupnem glasovanju sprejeli naslednja SKLE-
1.	Občinski svet Občine Domžale naloži županu, da imenuje delovno skupino za pripravo predloga Strategije razvoja Občine Domžale.
2.	Pripravljavec gradiva pri nadaljnji pripravi predloga strategije prouči pripombe in predloge iz razprave na seji občinskega sve-
V	nadaljevanju so svetnice in svetniki razpravljali o Investicijskem programu gradnje garderob na stadionu v Domžalah. Anton Preskar, LDS, je predlagal dodatna sklepa:
1.	»Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo, da je župan Občine Domžale 6. 6. 2011 sprejel Investicijski program za gradnjo garderob na stadionu v Domžalah«
2.	»Zavod za šport in rekreacijo Domžale predloži občinskemu svetu poročilo s podrobno specifikacijo stroškov, nastalih s pripravo naložbe izgradnje V-tribu-ne po investicijskemu programu, sprejetem na občinskem svetu leta 2007«.
Drugi sklep je g. Preskar v nadaljevanju razprave umaknil, po zaključeni razpravi pa je bil s 15 glasovi ZA in 5 glasovi PROTI sprejet sklep, da Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo, da je župan Občine Domžale 6. 6. 2011 sprejel Investicijski program za gradnjo garderob na stadionu v Domžalah. S sprejemom tega sklepa je postal predlog sklepa župana iz gradiva brezpredmeten. Sledila je razprava glede sprejema informacije o poteku investicije Hale komunalnega centra v Domžalah. Po razpravi je bil z 20 glasovi ZA in 3 glasovi PROTI sprejet sklep, da Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poteku investicije Hale komunalnega centra v Domžalah.
V	deveti točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta obravnavali Poročilo o poslovanju Javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale v letu 2010 in brez razprave s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za leto 2010.
Vsebina naslednje točke dnevnega reda je bila obravnava in sprejem Poročila o delu Zdravstvenega doma Domžale za leto 2010. Po zaključeni razpravi so svetnice in svetniki z 21 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o delu Zdravstvenega doma Domžale za leto 2010.
V	zadnji točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta po zaključeni razpravi z 20 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli še Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2011.
Nadaljevanje 7. seje Občinskega sveta Občine Domžale
V	sredo, 29. junija, ob 16. uri, je potekalo nadaljevanje 7. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Na seji je bilo navzočih 23 članov Občinskega sveta, ki so obravnavali 10., 11. in 12. točko dnevnega reda 7. seje, ki je sicer potekala 18. maja:
10.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Goriči-ca - vzhod - prva obravnava
11.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Opekarna Radomlje 1 - prva obravnava
12.	Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za lokalno cesto JC-1 - prva obravnava
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE GO-RIČICA - VZHOD - prva obrav-
Po zaključeni razpravi ter ugotovljeni navzočnosti 22 članov občinskega sveta je bil s 14 glasovi ZA in 5 glasovi PROTI sprejet naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje
Goričica - vzhod v prvi obravnavi in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Goričica - vzhod se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Ihan, Breznikova cesta 76, 1230 Domžale (Dom krajanov).
Javna razgrnitev bo potekala do 5. oktobra 2011. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Ihan (Dom krajanov), Breznikova cesta 76, Ihan, 5. septembra 2011, ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občine Domžale.
V	času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Goričica - vzhod vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
naCrtu za obmoCje opekarna RADOMLJE 1 - prva
obravnava
Po zaključeni razpravi ter ugotovljeni navzočnosti 23 članov občinskega sveta je bil z 11 glasovi ZA in 9 glasovi PROTI sprejet naslednji SKLEP:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Opekarna Radomlje 1 v prvi obravnavi in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Opekarna Radomlje 1 se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje, Prešernova 43, 1235 Radomlje. Javna razgrnitev bo potekala do 15. septembra 2011. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v Kulturnem domu Radomlje, Prešernova cesta 43, Radomlje, 7. septembra 2011, ob 18. uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave.
V	času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Opekarna Radomlje 1 vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
obravnava in sprejem
ODLOKA O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
naCrtu za lokalno cesto JC-1 - prva obravnava
Po zaključeni razpravi ter ugotovljeni navzočnosti 23 članov občinskega svetaje bil z 13 glasovi ZA in 6 glasovi PROTI sprejet naslednji SKLEP:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za lokalno cesto JC-1 v prvi obravnavi in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za lokalno cesto JC-1 se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Simon enko, Ljubljanska cesta št. 58, 1230 Domžale.
Javna razgrnitev bo potekala do 15. septembra 2011. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, I. nadstropje, 6. septembra 2011, ob 16.30 uri, vodil jo bo pristojni oddelek Občinske uprave.
V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za lokalno cesto JC-1 vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
4
intervju
15. julij 20ii
JANEZ BIZJAK, ODDELEK ZA KOMUNALNE ZADEVE OBČINE DOMŽALE:
»V Domžalah beležimo porast izkoriščanja potenciala sončne energije«
Dejstvo je, da nas energija spremlja na vsakem koraku, da postajamo iz dneva v dan večji potrošniki, ne glede na to, da bi nas tako evropske kot nacionalne usmeritve, predvsem pa zavest, morale peljati k učinkovitejši rabi energije, k varčevanju z energijo in predvsem k bolj prijazni porabi. Težko je spremeniti miselnost z danes na jutri, a z majhnimi koraki, ki pa jih bomo morali narediti hitro, lahko pridemo do želenih ciljev. Z Janezom Bizjakom sva se pogovarjala o tem, kakšni porabniki energije smo Domžalčani in Domžalčanke, katere energente uporabljamo, kaj zakonske omejitve pomenijo za našo občino in na kakšen način lahko vsak posameznik pripomore, da bomo postali energetsko učinkovitejša družba.
Domžalska občina ima, tako kot zavezuje zakonodaja, v obravnavi LEK^ (lokalni energetski koncept). Če bi na kratko povzela dokument, kaj prinaša, kakšne so novosti?
LEK je bil sprejet v osnutku na seji občinskega sveta, dokončno bo sprejet po obravnavi pripomb iz javne razprave na občinskem svetu jeseni. LEK Občine Domžale torejprinaša prvi celovit dokument energetskega koncepta občine, z analizo obstoječega stanja energetike v občini, predvidene so bodoče rabe energije in predvsem cilji energetskega načrtovanja v Domžalah in okolici. V precej obširni analizi rabe in porabe energije je bila prvič podrobno raziskana oskrba z energijo v občini, tako za javne objekte in službe ter gospodinjstva kot za industrijo in storitveni sektor. Prav tako so bili temeljito obdelani nadaljnji prioritetni ukrepi, predvsem v duhu povečane rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Z energetskega stališča je to strateški dokument občine, pomemben tako pri ravnanju z energijo, posrednem varovanju našega okolja, kot tudi pri črpanju državnih in evropskih sredstev virov financiranja za pomembne občinske energetske projekte.
Kaj pa akcijski načrt za izvajanje LEK-a? Najpomembnejši dejavniki, kateri bodo prvi ukrepi -dolgoročni in kratkoročni?
Na podlagi analize obstoječega energetskega stanja občine so v LEK-u predstavljene prioritete za naslednje 10-letno obdobje, predvsem s ciljem slediti energetskim državnim predpisom in zavezam v primerjavi z mednarodnimi institucijami. Akcijski načrt prinaša analizo ukrepov in doseganje ciljev energetskega načrtovanja, tako za gospodinjstva, industrijo, javne objekte kot tudi v prometu. Tu lahko postopno izboljšamo stanje v vseh kategorijah, rabo energije, posebej pa je potrebno izkoristiti energetske potenciale, ki bodo v prihodnosti vedno bolj pomembni (sončna energija, male hidroelektrarne, biomasa in geotermalna toplota). V akcijskem načrtu je,
glede na razpoložljive možnosti, predviden tudi prihranek energije na obstoječih objektih, predvsem z energetsko sanacijo objektov, ali pa spodbude pri koriščenju obnovljivih virov energije in koriščenju okolju prijaznejših vozil v prometu.
Kakšna je situacija na področju oskrbe in rabe energije v Domžalah ta trenutek?
Kot je bilo pričakovati, zavzema industrijski sektor okoli 2/3 končne rabe energije, saj imamo kar nekaj velikih porabnikov (Helios, Tosama, Količevo Karton, LIP Radomlje, poslovna cona Jarše). Gospodinjstva porabijo manj kot 30 odstotkov končne energije, ostalo odpade na javne objekte in infrastrukturo. Pri skupni rabi končne energije prevladuje s polovično zastopanostjo zemeljski plin (predvsem na račun gospodarstva), raba električne energije predstavlja 25-odstotni delež, večja deleža pa predstavljata s po 10 odstotki še kurilno olje in les. Če pogledamo z vidika stanovanjskih objektov, pa pri ogrevanju še vedno prevladuje kurilno olje s polovičnim deležem, medtem ko zemeljski plin in les nekako enakomerno pokrivata ostalo populacijo na območju Občine Domžale.
Po korakih do učinkovite rabe energije ^
.Ali se v Domžalah obnašamo v skladu z državnimi in evropskimi načrti, torej usmerjeno k OVE (obnovljivi viri energije) in URE (učinkovita raba energije)?
Vsekakor tudi s tem strateškim dokumentom glede OVE in URE skušamo zadostiti zakonskim izhodiščem, tako domači zakonodaji kot evropskim direktivam. Ker smo ena najrazvitejših slovenskih občin in tudi dokaj velik porabnik energije, smo z LEK-om nekako tudi razvojno posegli na usklajenost z nacionalnim energetskim programom, kjer se daje poudarek na prednostni učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije. Seveda pa se s tako energetsko politiko vedemo tudi ekološko pri pridobivanju, proizvodnji in porabi vseh vrst energije.
Kaj pa doseganje ciljev 20(5)-20-20 ^ Država naj bi za to poskrbela na nacionalnem nivoju, velik poudarek pa bo v lokalnih skupnostih. Menite, da bo Občina Domžale lahko sledila zastavljenim ciljem, glede na predvidene aktivnosti?
Zelena knjiga za nacionalni energetski program SlovenHe ima kot temeljne cilje energetske politike do leta 2020 tri primarne cilje: 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v rabi končne energije, z 10-odstotnim deležem v prometu, 20-odstotni delež učinkovite rabe energije in končno 20-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov. Zaenkrat naštetih ciljev seveda še ne dosegamo, so pa vsi kazalci naravnani k doseganju zastavljenih
ciljev, tako da ni razloga, da ne bi bili uspešni. V LEK-u so kot cilj energetskega načrtovanja opisani ukrepi akcijskega načrta za vse kategorije in skupine, tako z lokalnega vidika kot z upoštevanjem pravil na državni ravni. Poseben pomen se daje stanovanjskim in poslovnim ter javnim objektom, prometu in posredno tudi industriji. Lahko rečemo, da je emisija onesnaževanja prav zaradi čistejših energentov v zadnjih letih že bistveno upadla, veliko pa je tudi poskusov z obnovljivimi viri energije.
Kateri obnovljivi vir je v Domžalah najbolj razširjen in v katerem vidite potencial?
Zaenkrat lahko kot spodbudno štejemo, da les in lesni odpadki kot obnovljiva vira energija v končni energiji predstavljata okoli 10 odstotkov v letu 2009. Velik porast se beleži na izkoriščanju potenciala sončne energije oz. postavitvi sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih modulov. Tudi vgradnja toplotnih črpalk je v porastu, nekaj pa je tudi malih hidroelektrarn na mlinščicah. Prav pri teh poskusih je videti največ potenciala ter morebiti še pri zadnji noviteti, spodbujanju vgradenjmikrokogeneracijskih enot v obstoječe in nove plinske kotlovnice, kjer ima po našem energetskem zakonu soproi-zvodnja električne in toplotne energije z visokim izkoristkom povsem enak status kot obnovljivi vir. Pozabiti ne smemo tudi na morebitno izkoriščanje biomase in geotermalne energije, ki pa zaenkrat še nista dovolj izkoriščeni, čeprav sta potenciala za njih sorazmerno velika.
Kako dojemljivi, sprejemljivi smo Domžalčani in Domžalčanke za uvajanje učinkovite rabe energije? Menite, da je varčevanje z energijo pri nas težko uvajati? Z učinkovito rabo energije se v občini pravzaprav srečujemo že celo zadnje desetletje, predvsem z vidika sprejema zemeljskega plina kot glavnega energenta za ogrevanje v objektih in v proizvodnih procesih v industriji. Tako so naravnani tudi občinski dokumenti, ki določajo poleg obnovljivih virov tudi energetsko bolj čiste energente. Prav zaradi prehoda na zemeljski plin se je rekonstruirala marsikatera kotlovnica, vgrajevali so se regulatorji za izkoristek pri ogrevanju, sanirale so se fasade, strehe in menjala okna v stanovanjskih in poslovnih objektih. Občani so vsekakor po svojih zmožnostih sledili varčevanju z energijo.
Kakšni so načrti za Občino Domžale na področju rabe v prihodnjih letih?
V prihodnosti se načrtuje predvsem postopni prehod na zemeljski plin še ostalih občanov, ki se za ta korak zaradi raznih vzrokov še niso odločili. Polovica že zgrajenih plinskih hišnih priključkov še ni izkoriščena. Poleg tega se pričakuje tudi vgradnja toplotnih
črpalk in morebiti uporaba bi-omase na podeželju izven gosto naseljenih predelov občine. Se pa realno pričakuje zmanjšanje rabe energije na posamezni energetsko oskrbovan objekt.
Naša občina primerljiva ostalim v Sloveniji po porabi energije ^
Kaj pa povprečje porabe energije na prebivalca v naši občini, ali je podobno kot drugod v Sloveniji ali se čutijo odstopanja?
V Občini Domžale smo primerljivi z ostalimi podobno razvitimi občinami v Sloveniji glede rabe energije. Poraba energije (elektrika, zemeljski plin, kurilno olje in ostali) na prebivalca znaša okoli 5500 kWh, kar je zelo blizu slovenskega povprečja 5300 kWh/ prebivalca. Pri tem pa je predvsem pomembno, da je emisija CO2 na prebivalca precej pod slovenskim povprečjem, pa še ta dejansko nastane izven območja občine Domžale. Ob tem lahko še dodamo, da smo tudi z uvedbo varčnih svetilk javne razsvetljave za skoraj 15 odstotkov znižali porabo električne energije.
Vemo, da ima med ponudniki električne energije v našem mestu prevlado Elektro Ljubljana, pa vendar, se že kažejo nove ponudbe, ali v našem mestu že distribuira električno energijo še kateri drugi ponudnik?
Najpomembnejši korak za odprtje trgov tako z električno energijo kot zemeljskim plinom je bil storjen že z uvedbo državne zakonodaje v letu 2007. V praksi do sedaj še ni dokončno zaživel, ker ni bilo bistvenih razlik v ceni energenta. Račun se je namreč nekako razdelil na del za omrežnino in na del, ki pripada energentu (elektrika, plin). Ko pa se pojavijo razlike v ceni elektrike ali plina kot zdaj, poiščemo cenejšo rešitev za končnega uporabnika. Dobavitelja energentov lahko izbiramo na prostem trgu pravzaprav dokaj enostavno, saj mi samo poiščemo nam najbolj ugodnega dobavitelja, ta pa potem uredi vse potrebno glede zamenjave. Elektro Ljubljana je kot lokacijsko najbolj ugoden pristojen za zaračunavanje omre-žnine (t. i. SODO - sistemski operater distribucijskega omrežja), nikakor pa ni nujno, da nam dobavlja elektriko kot energent. Priporočamo, da na spletnih straneh Javne agencije RS za energijo poiščete še več podatkov in si izberete najugodnejšega dobavitelja tako za elektriko kot plin, če se boste za to odločili.
Občani in občanke za energetsko učinkovitost ^
Kaj pa izobraževanje občanov in občank na področju energetske učinkovitosti? Ali načrtujete kakšne tovrstne aktivnosti?
Na območju občine Domžale že 15 let deluje energetska svetovalna pisarna ENSVET (do sedaj jo je obiskalo že preko 2.000 občanov Domžal), ki z brezplačnimi
Poraba energije za ogrevanje po vrstah energentov
Skupna poraba končne energije javnih objektov
Velik porast beležimo na izkoriščanju potenciala sončne energije oz. postavitvi sončnih kolektor-jev in fotovoltaič-nih modulov.
nasveti in razgovori pomaga z informacijami na tematiko energetike. Svetovalna pisarna je bila ustanovljena prav s tem namenom, da daje pomoč občanom pri izvajanju učinkovite rabe energije, poveča splošno informiranost prebivalstva, svetuje pa tudi pri morebitnem uresničevanju ukrepov predvidenih z energetsko politiko v Sloveniji.
Ko govorimo o učinkoviti rabi energije, vedno pravimo, da mora biti javni sektor zgled zasebnemu. Kateri ukrepi so predvideni v okviru občinskih zgradb na področju URE, s kakšnimi zgledi se boste predstavili javnosti? Tudi javni sektor je seveda intenzivno pristopil k uresničevanju zastavljenih ciljev, tako da so že v lokalnem energetskem konceptu vidni nekateri rezultati: za večino javnih objektov so že narejeni projekti o energetski sanaciji javnih stavb, naredil se je prehod objektov na zemeljski plin, kjer je bil prej kot energent kurilno olje, menjajo se svetilke javne razsvetljave z novimi energetsko učinkovitimi svetili in kot že omenjeno, z občinsko zakonodajo je obvezno načrtovati strokovne podlage za oceno energetskega vpliva v smislu učinkovite rabe energije.
Nasvet občanom in občankam glede OVE in URE? Predvsem si moramo vsi skupaj okrepiti zavest, da v prvi vrsti sami lahko skrbimo za prihranke na področju energetike, kar verjetno večina počne že sedaj. To pa je možno s pravilno izbiro dobavitelja energenta za ogrevanje in z investiranjem v sanacijo stavb, kar se izkaže na dolgi rok prav gotovo kot pravilna odločitev.
Zakonske zahteve, ki vplivajo na energetiko v Domžalah ^
V Sloveniji imamo več lokalnih energetskih agencij (LEA), vendar je v tem trenutku Ljubljana z okolico brez LEA, ki bi bila vključena v njihov konzorcij. Ste razmišljali o tem, da bi obljubljanske občine ustanovile svojo LEA?
Če gre za potrebe kakšnih projektov, je to vsekakor smiselno. Že danes na nek način spremljamo in sodelujemo z občinami v bližini Domžal (Kamnik, Mengeš, Moravče, Lukovica itn.) in če se bo pokazala potreba, lahko zaživi tudi naša agencija. Drugače pa se energetski projekti peljejo na drugačen način, na nivoju medobčinskega sodelovanja, in praktično v manjšem številu zaživijo. In tako potekajo tudi vse komunalne zadeve. Sicer pa smo dobili sporoči-
lo, da je na območju Ljubljane in okolice ustanovljena lokalne energetska agencija ENALUR, vendar do konkretnih stikov z njimi za sedaj še ni prišlo.
Kaj pa energetsko pogodbeni-štvo, javno-zasebno partnerstvo se kaže kot prihodnost na področju energetike pri sanaciji javnih stavb. Kakšne so možnosti v Domžalah na tem področju? Imeli smo že primere, a zaradi naše zakonodaje in pravnih postopkov je to težje izvedljivo. Če navedem konkreten primer, smo v javno-zasebno partnerstvo želeli vstopiti pri zamenjavi svetilk javne razsvetljave, a zaradi majave zakonodaje se za to nismo odločili. Dejstvo je, da je treba biti previden, gledati na zadeve dolgoročno, saj smo kot javna služba vezani na zakonodajo, kjer pa je marsikaj nedorečeno. Tudi sicer smo se že posvetovali s svetovalci, pa tudi oni niso znali natančno definirati, do kod lahko gremo, zato smo to možnost za sedaj izključili in nadaljevali s financiranjem s proračunskih sredstev.
Res je, da se z novim predlogom zakona to spreminja, a čeprav je sprememba tehnične narave, so tukaj vedno prisotni tudi drugi interesi, lobiji, kar prireja zakonodajo določenim strukturam. Zato prihaja do posledic, da je zakonodaja primerna za eno okolje, za drugega pa ne. V Domžalah imamo glede tega precej izkušenj in smo naklonjeni temu, da se točno ve, od kod pride prihodek in za kaj ga porabimo.
Energetski zakon, ki je v javni razpravi, prinaša še eno novost - obvezo, da ima vsaka občina svojega energetskega managerja. Kako je v Domžalah? Glede tega se je že marsikaj predpisalo in marsikaj zahtevalo, pa potem niso bili sprejeti ustrezni podzakonski akti, ker stvari niso bile dodelane. Primer so energetske izkaznice, energetsko knjigovodstvo, energetski manager - vse to je potrebno imeti za vsako občino, ampak po drugi strani je tukaj 200 občin in mislim, da vse občine niso zmožne tega pokriti. V Domžalah v okviru uprave po-
skušamo slediti, imamo svetovalno službo ENSV sem že omenil.
pa tudi T, kot
Omenili ste energetsko knjigovodstvo. Na Gorenjskem je svet županov zaradi lažjega vodenja in primerjave februarja sprejel sklep o enotnem vodenju energetskega knjigovodstva. Se v Domžalah že odločate za to?
Vsekakor je potreba po energetskem zakonu ugrizniti v to jabolko, vendar se še nismo odločili oz. izbrali načina vodenja energetskega knjigovodstva. Dejstvo je, da vsi naši projekti ta trenutek nemoteno tečejo tudi brez energetskega knjigovodstva, saj v upravni strukturi vodimo tudi izvrševanje zakonodaje na ta način. Niso še vzpostavljene skupne stalnice z drugimi občinami, da bi lahko medsebojno primerjali, ampak verjamem, da se bo tudi to v prihodnje realiziralo.
Mateja A. Kegel
15. julij 2011
aktualno
5
25 junija 2011
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
Slavnostni govornik Robert Hrovat
Nadaljevanje s prve strani Slovesnost se je pričela že ob 19. uri, ko je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob občini Domžale, se nato nadaljevala pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu in zaključila v letnem gledališču Dob.
Pozdravni nagovor je imel Jure Milanovič, predsednik Sveta KS Dob, slavnostni govornik pa je bil Robert Hrovat, poslanec Državnega zbora RS. V kulturnem programu so sodelovali Domžalska godba, pevski zbor Huppemus Dob, Trio (marimba in flavti) Glasbene šole Domžale, plesni par plesnega kluba Miki, otroška folklorna skupina KD Domžale in Kulturno društvo Jožef Virk Dob.
SREDNJE JARSE PRI DOMŽALAH
Praznovanje ob 20-letnici slovenske samostojnosti in državnosti v Občini Domžale
Krajevna skupnost Jarše-Rodica je ob praznovanju 20-letnice slovenske samostojnosti in državnosti v četrtek, 23. junija 2011, postavila spominsko obeležja Knežjega kamna, simbola svobodnih klenih slovenskih prednikov v Parku
državnosti v Srednjih Jaršah. Pobudnik postavitve obeležja je bil Peter Verbič, predsednik Krajevne skupnosti in svetnik v Občinskem
svetu Občine Domžale. Ob tej priložnosti je Peter Verbič povedal: »Knežji kamen
Peter Verbič ¡e v svojem nagovoru pozval Slovenke in Slovence k enotnosti in ponosnemu praznovanju
I 1
Peter Verbič, pobudnik postavitve knežjega kamna in župan Občine Domžale Toni Dragar, ob slovesnosti ob 20. letnici samostojne Slovenije
Kamen je blagoslovil župnik iz Jarš Janez Kvaternik.
simbolično predstavlja slovensko identiteto, predvsem pa državnost in hkrati z njo tudi samobitnost in izvorno politič-
no kulturo. Predstavlja središče okratičnega
de
slovenskega
obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Na podlagi slovenskega ustoličevanja se je razvila pogodbena teorija o prenosu pravice vladanja iz ljudstva na vladarja. Več kot tisoč let kasneje je na podlagi poznavanja karantanskega ustoličevanja nastala ameriška ustava. Slovenci smo že tisoč let pred njo ne samo poznali, vendar tudi uresničevali teorijo oblasti iz ljudstva na vladarja. Vsak vladar Karantancev se je bil dolžan ustoličiti na knežjem kamnu in simbolično prejeti oblast iz rok slovenskega ljudstva.«
Zadnji je to storil Ernest Železni leta 1414. Vsa ustoličevanja so potekala vedno samo v slovenskem jeziku.
Verbič je še povedal: »Tako naši predniki, kaj pa mi? Slovenci smo dočakali svoje sanje, imamo svojo državo, vendar do nje nimamo pravega odnosa. Premalo imamo nacionalnega ponosa, kot bi se koga bali. Le zakaj, se sprašujem. Nikoli nismo bili, pa tudi sedaj nismo, narod hlapcev, čeprav je tako zapisal Ivan Cankar. Smo sposobni, napredni in delavni, katerih znanja, vedenja predstavljajo temelj marsikatere svetovne korporacije. Vendar pa, ko delujemo v skupnosti, smo žal Slovenec Slovencu Slovenec. Kaj nas je po-
litična ideologija res tako razdvojila, da tudi v kritičnih časih nismo sposobni zavedanja, da smo vsi na istem čolnu?
Verbič je zaključil z besedami: »Drage Slovenke in dragi Slovenci, državljanke in državljani, stopimo skupaj. Presezimo delitve in pokažimo svetu, kaj zmoremo in kaj smo. Dajmo priložnost sposobnim, samo s skupnimi ideali lahko pridemo na cilj, da bomo jutri med boljšimi v Evropi. Čestitam vam ob dnevu državnosti ter vam želim ponosno praznovanje dneva državnosti in samostojnosti.«
Vsako leto bo v tem času ob knežjem kamnu tradicionalno potekala slovesnost v počastitev dneva državnosti. Postavitev knežjega kamna je tu v Jaršah pri Domžalah prva tovrstna obeležitev v Sloveniji.
Kopijo knežjega kamna je izdelal domačin Jože Narobe iz Jarš, sicer po poklicu mehanik. Spominsko obeležje knežjega kamna je izdelal čez zimo. Za izdelavo se je odločil, ker se, kot pravi, zaveda, da je potrebno našo zgodovino in korenine spoštovati. Skulptura pa je bila sprva mišljena za postavitev na njegovem vrtu. Spominsko obeležje knežjega kamna je po velikosti enak originalu, visok je en meter ter premera 80 centimetrov.
RTA
Na slovesnosti se je zbralo veliko število ljudi.
Slavnostno odkritje spominskega obeležja
praznovanje
20. obletnica dneva državnosti
KS Preserje, KS Homec-Nožice, Župnijski urad Homec, Župnijska Karitas Homec, KD Jože Gostič Homec, Skavtski steg Homec, PGD Homec in ŠD Homec so v petek, 24. junija 2011, ob 20. uri, pripravili slavnostni program ob 20. obletnici dneva državnosti. Takrat se je v kapeli Sv. Križa na Homcu pričela sv. maša za domovino.
Ob 20.45 se je nadaljevala slovesna akademija pred lipo samostojnosti sredi Homca, v programu pa je sodeloval homški cerkveni mešani pevski zbor ter Instrumentalni kvartet družine Šuštar. Po uvodnem nagovoru Marjete Rode, predsednice KS Homec-Nožice je kot slavnostni govornik nastopil podžupan Ob-
čine Domžale, mag. Lovro Lončar, ki je v svojem govoru navzoče spomnil na ključne dogodke pred 20 leti, kot tudi na obdobje pred razglasitvijo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije vse do oktobra 1991, ko je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji vojak. Opozoril je na ključne dosežke Slovenije v zadnjih dvajsetih letih, tako na gospodarskem, ekonomskem kot diplomatskem področju. »Slovenija se je z odločitvijo za samostojno državo odločila za pot v Evropo, v skupnost, kjer prevladujejo demokratične vrednote. Seveda pa v preteklih dvajsetih letih nismo še vsega postorili, številne naloge so pred nami, še posebej povezane z gospodarsko krizo,« je povedal Lončar.
krajevna skupnost dob
vabi
vse krajane in krajanke, na dogodke ob praznovanju 7. avgusta, praznika Krajevne skupnosti Dob
PETEK 5.8.2011
•	ob 17.00 uri malo nogometni turnir v Športnem parku Dob, šahovski turnir v Športnem parku Dob, balinarski turnir v Športnem parku Dob
•	ob 21.00 uri Kulturna predstava KD Jožef Virk v letnem gledališču v Dobu
VSTOP PROST
SOBOTA 6.8.2011
•	ob 8.00 uri pohod na Hrastovec, zbor pred KS DOB
•	ob 10.00 uri proslava na Hrastovcu
•	ob 16.00 uri pričetek 1. dobske golažiade in predstavitev društev na stojnicah
•	ob 17.00 uri otroške delavnice in družabne igre
•	od 19.00 -23.00 ure družabno srečanje s skupino GAMSI
•	ob 20.00 ocenjevanje okusnosti golaža in razglasitev zmagovalcev
•	ob 20.30 razglasitev zmagovalcev ter podelitev pokalov za športne turnirje.
Informacije: Jure Milanovič: 041 625 796 ali ksdob.ksdob@gmail.com VSI LEPO POVABLJENI, DA SE POVESELIMO!
Predsednik sveta KS Dob, Jure Milanovič
6
domžale
15. julij 20ii
JANEZ GREGORiC, PREDSEDNIK OZVVS DOMŽALE
Resnično samostojni smo bili do 1. m^a ko smo vstopili v EU
2004,
ki jI
Ob 20-letnlcl osamosvojitve naše spo
o obdobju pred, med i
države se vsekakor spodobi, da se
»Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je domoljubno, nepolitično, ne-profitno in nevladno društvo, ki združuje vse udeleženke in udeležence priprav in vojne za Slovenijo iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin, ne glede na njihova politična in nazorska prepričanja, ki so kot pripadniki s temi pravili določenih organizacijskih oblik ali kot prostovoljci aktivno sodelovali v pripravah ali neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991,« je zapisano v statutu Območne zveze vojnih veteranov za Slovenijo Domžale, ki ji predseduje Janez Gregorič.
svojitve naše podobi, da se in po pogovorimo o tem, in misli, ki so jih v tem času strnili veterani, tudi delimo z našimi bralci.
Letos praznujemo 20-letnico osamosvojitve. Kako gledate na teh prvih 20 let, odkar je naša država samostojna?
Res lahko rečemo prvih dvajset let, verjetno bo minilo še kako desetletje ali več, da bo naša komaj dobro polnoletna država zadihala s polnimi pljuči.
Poleg vsega smo vendar postali člani Zveze NATO. S strateškega vidika je to bila zelo modra odločitev, saj so članice zveze tudi vse naše sosednje države. Iz lastnih izkušenj vemo, da zaradi različnih nerešenih vprašanj ravno s sosedi najlaže zaidemo v razprtijo. V nekoliko nelagodni situaciji smo tudi zaradi neizpolnjevanja vseh obveznosti (kadrovskih, oborožitvenih in prostorskih), vendar pri tem nismo osamljeni in bistveno ne izstopamo iz povprečja. Sedaj imamo le še poklicno vojsko in del rezervnega sestava. Naborniški sistem je v celoti ukinjen, kar je morda slabo za našo mladino, saj tri mesece urjenja in podrejanja skupnim ciljem ne prinaša le stopnjevanje domoljubja, temveč tudi nekoliko več zrelosti in odgovornosti.
Resnično samostojni smo bili do 1. maja 2004, ko smo vstopili v
EU. Takrat smo del suverenosti prenesli na ustanove EU, v katerih tudi aktivno sodelujemo, koliko smo pri tem tudi uspešni, pa bo pokazal čas. Skratka slovenski jezik je tudi eden izmed uradnih jezikov EU. Nedvomno je lepo živeti v združeni Evropi, saj ni meja, loči nas le 670 km dolga schen-genska meja s Hrvaško, kar pa se bo že v naslednjem desetletju spremenilo.
Od začetka leta 2007 smo v evr-skem območju, kar je dejansko velika prednost. Tistim, črnogledim, pa je bliže scenarij nekaterih mediteranskih držav, ki se otepajo z likvidnostnimi težavami. Tudi če bi še vedno imeli tolarje, bi se kvečjemu še težje obdržali nad gladino gospodarske uspešnosti.
Kaj ta obletnica pomeni za našo državo?
Dvajset let demokracije, ki smo si jo sicer malce prikrojili po svoje, dvajset let samostojne poti in popolne odgovornosti za svoja dejanja in stanje duha, pa kakršnokoli že ocenjujemo da je.
Menite, da je bila osamosvojitev najpomembnejši dogodek v zgodovini Slovenije in zakaj?
Osamosvojitev je nedvomno najpomembnejši dogodek v zgodovini Slovenije. Uresničile so se nam sanje - živeti v lastni državi. Ta želja izvira že iz časa Karan-tanije, pa pod nadvlado Avstroo-grske monarhije, v skupni državi SHS. Dokaj blizu samostojnosti smo bili že proti koncu druge svetovne vojne, saj smo imeli čisto pravo slovensko vojsko. To je spoznal tudi vrh tedanje jugoslovanske partizanske vojske in nemudoma ukrepal s korenito reorganizacijo (jugoslovanizacijo)
slovenske vojske. Kaj menite, da je najbolj vplivalo na takrat odločitev za osamosvojitev?
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so se predvsem po vzhodni Evropi dogajale velike spremembe. Padel je berlinski zid, kar je pomenilo enotno Nemčijo, padli so komunistični režimi po večini vzhodnoevropskih držav, razpadel je Varšavski pakt ^
S smrtjo zgodovinskih voditeljev (Tita, Kardelja ki so s sredstvi partijske politike še nekako obvladovali položaj v Jugoslaviji, je izginil odločilen element enotne države. Nastajali so spori med posameznimi republikami naše nekdanje države, vedno več je bilo nesoglasij, ki so izvirali ideoloških in materialnih razlogov. Leta 1989 smo imeli izjemno, 2665-odstotno inflacijo.
Predvsem pa je prevladala zgodovinska enotnost Slovencev v vseh temeljnih vprašanjih in odločenost, da gremo na svoje.
bi
Kakšna je danes vloga Zveze veteranov vojne za Slovenijo? Le simbolična? Družbena vloga?
Teritorialna obramba Sloveni-s takratno Ljudsko milico, je a poleg dela politike odločilen dejavnik v vojni za Slovenijo. Iz teh sta nastali dve novi veteranski združenji - ZVVS (TO, CZ, NZ) in SEVER (milica). Pri nas, predvsem v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Domžale, se izjemno trudimo in mislim, da nam to tudi uspeva, da ne postanemo orodje v rokah politike. Pred dvajsetimi leti smo namreč strnili vrste prav vsi, ki smo bili vpeti v proces osamosvajanja in to ne glede na ideološko opredelitev posameznikov.
Po nekaj letih smo bili dokaj pozabljeni, saj ne predstavljamo nikakršnega vzvoda politične moči. Prostor na »soncu« dobimo le ob okroglih obletnicah. Kot ZVVS se že vrsto let trudimo, da bi dobili svoj zgodovinski okvir. V učbenikih osnovnih in srednjih šol je obdobje leta 1991 opisano zelo skromno.
Ali slovenska država skrbi za vse, ki ste pripomogli k osamosvojitvi?
Država je do naše veteranske organizacije dokaj mačehovska. Vsem veteranom vojne za Slovenijo, ki imajo urejen status, država po dopolnjenih petdesetih letih plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje. Pri tem smo izenačeni s kategorijo najrevnejših prebivalcev naše države, ki jim država ravno tako poravna stroške omenjenega zavarovanja. Zadnje čase se zaradi varčevanja veliko govori o ukinitvi te ugodnosti, kar mislim, da ni pošteno, kajti pri vseh ostalih stvareh smo poravnani z ostalimi državljani.
Koliko članov zveza v Domžalah združuje, kakšne so vaše aktivnosti, srečanja?
OZVVS Domžale združuje preko petsto članov iz Mengša, Lu-kovice, Trzina in velika večina iz Domžal, nekaj pa tudi od drugod. Smo domoljubna, nevladna, nepridobitna in nestrankarska organizacija, ki smo organizirani po zakonu o društvih. Preko celega leta imamo razporejenih preko petdeset različnih aktivnosti. Najpomembnejša naša naloga je spodbujanje domoljubja pri vseh strukturah prebivalstva, predvsem pa pri mladih, ki ga potrebujejo največ. V ta namen vsako leto v jesenskem času priredimo Pohod po poteh vojne za Slovenijo, kjer se družimo z več sto mladimi iz Srednje šole Domžale. Udeležujemo se vseh občinskih in zveznih proslav in svečanosti, ob priložnostih pa jih prirejamo tudi sami. Prisotni smo tudi na spominskih svečanostih iz obdobja obeh svetovnih vojn. V osnovnih šolah po vsej upravni enoti in izven za zadnje letnike izvajamo predavanja o vojni za Slovenijo. Prirejamo razstave, organiziramo predavanja ali posvete, ki jih prevevata predvsem ljubezen in ponos, da živimo v deželi, ki smo ji ponudili pomoč, ko jo je najbolj potrebovala.
Skrbimo za svoje člane in jim po svojih močeh tudi pomagamo. Tekmujemo na veteranskih športnih igrah in se organizirano udeležujemo različnih manifestacij in
pohodov ter posredno skrbimo za zdravo telo in dobro počutje.
Sodelujemo z ostalimi veteranskimi organizacijami, v Združenjem slovenski
lo tajnih lokacij po vsej Sloveniji. S tem orožjem so bile oborožene
prvi vrsti z 1 častnikov.
enote TO, ki so se ^rve zopersta-/e v let
smo kadrovsko dopolnili večino
Če se vrneva nekoliko v zgodovino, kako ste gledali takrat in kako danes gledate na, sicer kratko, pa vendarle vojno za samostojno Slovenijo?
Nobena vojna ni pravična, lahko pa je upravičena, kot je bila naša, kajti pred napadalci smo branili našo samostojnost. Vojna za Slovenijo je resda trajala samo deset dni, vendar tega od nas ni vedel nihče. Pripravljeni smo se bili boriti do dosege končnega cilja osamosvojitve Slovenije. Na to,
da je bila vojna kratka, je vplivalo
" deja nastopil že 17. maja 1990, ko smo
dejavnikov. Prvi dejavnik je
e pr
vile zavo ievalcem. Ze v letu 1990 kadro
enot, ki so bile vpoklicane že nekaj časa pred začetkom vojne. Ta operacija se je imenovala MSNZ (manevrska struktura narodne zaščite). JLA ni pričakovala tako bliskovitega in odločnega upora, kot ga je izvedla teritorialna obramba z milico (sedanjo policijo) in ostalimi polvojaškimi strukturami, kot so civilna in narodna zaščita ter posameznimi pripadniki prostovoljnih gasilskih društev. Motiviranost na naši strani je bila nekajkrat večja, kot na nasprotni, saj ponekod pripadniki JLA sploh niso bili seznanjeni, roti komu se bojujejo. 'bveščanje ljudi z naše strani je
pOr
bilo odlično in to s strani vseh medijev, kako smo komaj čakali na vsa TV-poročila, ko se je na ekranu pojavil za tiste čase nenadomestljivi informator ministrstva za obrambo, Jelko Kacin.
Pred dvajsetimi leti, da je konec vojne, nismo čisto verjeli. Oddahnili smo si šele 26. oktobra 1991, ko je bil iz naše države izgnan še zadnji vojak sovražne vojske.
Danes smo lahko veseli, da se je končalo tako kot se je, samo spomnimo se nadaljevanja balkanske morije, ki je terjala ogromno človeških žrtev. Verjetno bi danes večina od nas storila enako kot takrat, ko smo zapustili varno zavetje družine, žena in otrok in se postavili v bran domovine.
Pravijo, da je »Slovenija dobro jrišla skozi«, zagotovo boljše kot ostale države v Jugoslaviji, pa vendarle, so bile tedaj žrtve res potrebne?
Ni vojne brez žrtev. Očitno so bili odnosi med vojskujočima se stranema prenapeti. Tudi v Trzinu smo se dolgo časa pogajali, najvišja častnika z obeh strani sta se celo poznala med seboj in častnik JLA ni verjel, da si jih upamo napasti in je bil zelo aroganten ^ Potem pa, ko enkrat pade prvi strel, ni več vrnitve. Ponosen sem na to, da sem pripomogel k temu, da mi je po dolgotrajnem pogajanju uspelo k predaji nagovoriti posadko še zadnjega oklepnega transporterja, ki je obtičal pri mostu čez Pšato v Trzinu. Tako je v Trzinu bilo pet žrtev vojne za Slovenijo, štiri na strani JLA in Edvard Peperko član TO. V osamosvojitveni vojni ni bilo niti kančka maščevanja do naših nasprotnikov, tudi z ujetniki smo ravnali v skladu s pravili sodobnega vojskovanja.
Za konec pa ^
Spoštujmo svojo državo, zdaj, ko jo imamo, samo spomnimo se, koliko je še večjih narodov od nas, ki je nimajo, ali pa so jo imeli in kot narod izginili v mlinskem kolesju zgodovine. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Občini Domžale, ki nam je v letošnjem jubilejnem letu podelila bronasto plaketo Občine Domžale, kar nam vliva novih moči za nadaljnje delo.
Mateja A. Kegel
se uprli obvezni predaji orožja Teritorialne obrambe v hrambo JLA. Temu ukazu se je v Sloveniji uprlo šestnajst štabov TO. Orožje, ki ni bilo predano jugoslovanski vojski, je bilo prepeljano na večje števi-
Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje ter priprava tople sanitarne vode v eni enoti
Vsak stanovanjski prostor ne zahteva samo, da ga primerno ogrevamo, ampak ga moramo tudi ustrezno prezračevati. Kontrolirano prezračevanje stanovanjskih prostorov postaja tako iz leta v eto bolj pomembno. Vendar pa nam z običajnim prezračevanjem stanovanjskih prostorov nehote uhaja navzven velik del že obstoječe toplote in tako, kot pravi star pregovor res dobesedno »mečemo denar skozi okno«. Poleg tega pa je svež in čist zrak v stanovanjskih prostorih še kako pomemben dejavnik za naše zdravje. Moderne STIEBEL ELTRON toplotne črpalke tipa LWZ poskrbijo prav za to, da je v stanovanjskih prostorih primerno toplo in vedno sveže. Takšne toplotne črpalke združujejo v sebi funkcije ogrevanja ter hlajenja prostorov,
ANKETA
Smo se za to borili?
Poteklo je 20 let od naše osamosvojitve. Lepa obletnica, a če pogledamo stanje v državi, kakšnega posebnega veselja za proslavljanje žal ni. Tako bi lahko v nekaj besedah strnili odgovore naključnih mimoidočih, ko smo jih povprašali, kako na osamosvojitev gledajo danes ter če se spominjajo časov in dogodkov pred dvajsetimi leti?
Marjan, 47 let, Jarše
Ze takrat sem podpiral osamosvojitev, še vedno mislim, da je bila to edina pravilna odločitev, saj smo se s tem odrekli komunizmu in Jugoslaviji ter zaživeli po svoje. Zal pa so nam prevečkrat vladali tisti, ki takrat niso bili s srcem in dušo za osamosvojitev, zato je naše stanje sedaj katastrofalno in sem zelo razočaran, a prepričan, da bo slej ko prej bolje.
Špela, 26 let, Domžale
Tistih časov se ne spominjam preveč dobro, sem bila premlada, vem

priprave tople sanitarne vode in prezračevanja stanovanjskih prostorov. Sama naprava vse to naredi zelo natančno, nemoteče in povsem avtomatizirano, s čimer se rivarčuje zelo veliko energije. "aprava LWZ 304/404je toplotna črpalka, ki je bila razvita predvsem za novogradnje katerih potrebe po toploti niso večje od 10 kW .
WZ 304/404 proizvaja zadostno količino toplote v zimskem času ter hladu v poletnem času, katere pridobiva iz zunanjega zraka. Prav tako v celoti poskrbi za pripravo tople sanitarne vode in uravnava
kompletno prezračevanje stanovanjskih prostorov. Kompaktna naprava LWZ 303/403 s svojim
inovativnim protitočnim križnim toplotnim izmenjevalcem odvzame iz izrabljenega (odpadnega) zraka do 90 % toplote in to toplotno energijo nato preko centralnega prezračevalnega sistema dovaja nazaj v stanovanjske prostore. S tem sam objekt - hiša ob prezračevanju ne izgubi skoraj nič energije. Kot kompletna naprava je LWZ 304/404 opremljena še z 230 l emajliranim grelnikom za pripravo tople sanitarne vode. Pri zelo nizkih zunanjih temperaturah oz. ob zelo veliki potrebi po toploti pa ima LWZ 304/404 v sebi že vgrajen dodaten električen grelec za pokrivanje teh toplotnih potreb. V kombinaciji s solarnim sistemom (SOL izvedba LWZ naprave) pa je mogoče energijske stroške samega objekta še dodatno znižati.
Naprave LWZ 304/404 so primerne predvsem za nizkoenerget-ske objekte površine do cca. 200 m^ in za toplotne potrebe do 12,9 kW (pri -15°C zunanje temperature - po DIN EN 12831).Seveda pa mora biti na objektu vgrajeno nizkotemperaturno gretje (35 °C). Pri teh pogojih toplotna črpalka zrak/voda v kombinaciji s prezračevanjem dosega letne izkoristke tudi COP 4,0 pri zunanji temperaturi zraka 2°C in celo COP 3,7 pri -7°C.
Več informacij o LWZ 304/404 SOL in ostalih toplotnih črpalkah STIEBEL ElTrON lahko
dobite na naši spletni strani www. vodoterm.si ali pa na tel. št. (01) 722 89 20.
Vodoterm d.o.o.
pa, da so bili starši takrat ponosni na samostojnost in pravijo, da bi se tudi sedaj odločili enako, če bi bilo treba.
samostojnost in pravijo
se tudi
Jaz osebno pa sem razočarana, saj mladi skorajda nimamo možnosti za prihodnost, težko je dobiti službo, na pokojnino pa bomo verjetno morali kar pozabiti, in to me zelo skrbi.
Martin, 45 let, Radomlje
Odcepitev Slovenije od Jugoslavije je bilo zgodovinsko dejanje in upam, da tega naše vlade ne bodo zapravile. Demosova vlada je uresničila sen naših prednikov in kljub začetnem nasprotovanju levice je DEMOS dokončal projekt osamosvojitve. Ob sedanjem stanju v državi pa mislim, da bi moralo priti do novega Demosa, saj je voz šel v napačno smer in močno stagniramo.
Marjeta, 58 let, Domžale
Pred osamosvojitvijo sem bila skeptična, a mislim, da je bila odločitev prava. Še posebej, ker smo našo samostojnost priborili, saj nas je napadla tedanja jugoslovanska vojska in nam želela preprečiti osamosvojitev. Oddahnila pa sem si šele, ko so nas ena za drugo začele priznavati tudi ostale države, saj je to pomenilo, da smo uspeli in da nas priznavajo tudi drugi.
Jože, 65 let, Domžale
Ze takrat sem se bal, da ne bo preveč dobro, če nam ne bodo vladali pravi in moj strah je sedaj upravičen. Nizke pokojnine, mladi brez služb, tovarne propadajo, odpirajo se samo trgovski centri - kdo bo pa delal? Podpiram samostojnost, a ne na tak način, kot je to sedaj.
Jernej, 38 let, Radomlje
Spomnim se napada JLA na domžalski oddajnik in na Krvavec, pa tudi v Trzinu je bilo kar napeto. Takrat sem zelo zavzeto spremljal vse te dogodke, ker sem videl v naši osamosvojitvi priložnost za mlade. Zelo sem razočaran nad sedanjim stanjem, za to se nismo borili^
Anketo pripravil: Janez Stibrič
15. julij 20ii
domžale
7
slovesnost ob 20-LETNici cENTRA požarne varnosti domžale
Učinkovit, racionalen in edinstven sistem, ki mu v Sloveniji ni para
V	četrtek, 30. junija 2011, je bilo v Centru požarne varnosti Domžale slovesno, saj so praznovali prvih dvajset let uspešnega dela: učinkovitega, racionalnega in edinstvenega sistema za zaščito prebivalstva na področju požarne varnosti, za hitrejše in učinkovitejše posege ob požarih, elementarnih in drugih nesrečah ter posebej za zaščito človeških življenj, zdravja in imovine, ki mu v Sloveniji ni para. To so poudarili prav vsi govorniki na slovesnosti in ob tem našli številne besede o požrtvovalnosti in usposobljenosti zaposlenih v centru, njegovi organiziranosti, uspešnem sodelovanju z drugimi tovrstnimi ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in državo, o odličnem sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi pa tudi dobri opremljenosti ter povezanosti v okviru sistema Heliosa, kar že dve desetletji prinaša pozitivne rezultate. Na slovesnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim za ustanovitev in delo centra, prijetno pa so presenetili tudi s kulturnim programom.
V	njem so poleg glasbenikov in plesalcev nastopili tudi zaposleni v Centru požarne varnosti Domžale, ki so se predstavili kot pevski zbor pod vodstvom Primoža Leskovca. Ljudske pesmi v njihovi izvedbi so polepšale slovesnost, predvsem pa razveselile vse številne prisotne, ki so se tako prepričali, da pogumni fantje niso le odlični profesionalni gasilci, ki požrtvovalno opravljajo svojo dolžnost, temveč tudi edinstveni pevski zbor, ki mu, vsaj kakor je meni znano, v Sloveniji tudi ni para.
Pogled v zgodovino
Pogled v zgodovino pove, da je bila pred nekaj več kot dvema desetle-
sredstvi tedanje Požarne skupno-podjetja
sti Občine Domžale in
Helios. Načrt je pripravil okto
tjema sprejeta odločitev o gradnji Centra požarne varnosti Domžale v neposredni bližini Heliosove tovarne na Količevem. Gradnja se je pričela v letu 1989 s skupnimi -lip odj' Feliks
Hribernik. V oktolbrU 1990 je bil dom slovesno odprt. Med številnimi gosti so bili tedanji predsednik Skupščine Občine Domžale, mag. Anton Ervin Schwarzbartl, ter kar trije ministri tedanje Vlade RS: Igor Bavčar, Janez Janša in Izidor Brejc. Z operativnim delovanjem je Center požarne varnosti Domžale pričel v juniju 1991, ko je bil dokončno opremljen in so poklicni gasilci Heliosa dobili nov dom, prostor za gasilska vozila in ostalo opremo, telefonsko povezavo in klicno številko 93 ter kompletno računalniško opremo za spremljanje signalov javljavcev požarov.
V teh dvajsetih letih se je izkazalo, da je Center požarne varnosti učinkovit, racionalen in edinstven sistem na tem področju, ki mu v Sloveniji ni para. Center, ki je sodeloval tudi v vojni za samostojno Slovenijo, se je vseskozi pospešeno opremljal, obnavljal tehniko, vozni park, pridobil dežurno centralo s sodobno opremo za alarmiranje, aktiviranje in komuniciranje ob intervencijah, pridobil pa je tudi dodatne zelo zahtevne naloge s strani pristojnih državnih institucij, saj je enota opremljena tudi za intervencije pri ekoloških nezgodah ter za posredovanje v tunelih na avtocesti. Poseben uspeh je bila pridobitev gasilske avtomobilske lestve, ki omogoča posredovanje v višjih nadstropjih stanovanjsko poslovnih zgradb. Center se je tudi kadrovsko dopolnjeval, namenjal
skrb strokovnemu izobraževanju zaposlenih, ki s svojim požrtvovalnim delom ter stalno dežurno gasilsko službo za potrebe industrije, obrtnih delavnic, javnih ustanov in prebivalstva na širšem območju skrbijo za varnost ljudi, njihovega zdravja in premoženja. Število intervencij se povečuje, še posebej število intervencij ob avtomobilskih nesrečah, za kar je bila v zadnjih letih pridobljena tudi nova oprema vozilo za posredovanje v tunelih na avtocesti, v zvezi z varstvom okolja pa z vozilom za intervencije pri ekoloških nezgodah.
Bolje gledati naprej, kot pa se vračati v pretek ost
Kako cenijo Center požarne varnosti Domžale, predvsem pa v njem zaposlene usposobljene, izkušene in pogumne fante - gasilce reševalce, so s svojo prisotnostjo na slovesnosti pokazali številni gostje, ki jih je ob začetku slovesnosti, po krajšem promena-dnem koncertu Godbe Domžale in po obeh himnah, ki so jih tudi zaigrali naši godbeniki, pozdravil direktor Heliosa, tovarne barv in lakov, mag. Marko Vresk, ki je po pozdravu ter prepričanju, da je bolje gledati naprej, kot pa se vračati v preteklost, povedal, da e ideja Centra požarne varnosti
za novosti ter poskušala povezati gospodarstvo in lokalno skupnost ter prostovoljstvo s profesionalnostjo, hkrati pa dala temelje za razvoj standardov varstva pred požarom, ki si ga občani in ljudje, ki se nahajajo na tem območju, tudi zaslužijo. Posebej se je spomnil Staneta Guština, Marjana Lenarčiča in Francija Arnuša, ljudi, ki so pomembno prispevali k centru, pa so žal že umrli, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k ustanovitvi in delu centra ter izrazil prepričanje, »da imajo vsi lahko občutek, da so veliko naredili za stvar, s katero smo rešili že marsikatero
življenje, preprečilo zdravja in ohranili tež ne dobrine.«
poslabšanje ko zasluže-
je
Dc
tradicije podjetnosti in poguma
omžale izhajala iz domžalske
V nadaljevanju je dejal, da Center pomeni edinstveno, izredno posrečeno združevanje človeških virov in materialnih virov treh bistvenih delov naše družbe: podjetja ali gospodarske družbe, lokalne skupnosti - občine in države ter nadaljeval: »Vsi imamo od tega nedvomno večjo korist, kot pa so stroški, če razmišljamo z ekonomsko logiko. Helios ima večjo in bolje opremljeno gasilsko enoto, kot pa če bi se šel te stvari sam. Občine imajo nedvomno višji standard varstva pred požarom, ki ga noč in dan zagotavlja izurjena poklicna gasilska enota, ki je dobro opremljena. Država pa z ne prevelikim vložkom svojim državljanom in drugim, ki so potrebni pomoči na prostoru Črnuče-Vransko zagotavlja hitro pomoč v primeru nesreč na cestah in v tunelih ali pri izlitjih nevarnih snovi. Ne da bi se človek delal pametnega, ampak morda pa naš primer kaže, da se da, z dobro voljo, pravo izbiro interesov in sodelovanjem brez
fige v žepu, narediti ogromno in skupaj sestaviti kamne mozaika, za katere dnevno beremo ali slišimo da med njimi obstajajo samo nasprotja in da so drug drugemu le ovira ali breme.«
Povedal je, da center letno opravi okoli 300 posegov, med njimi približno 50 požarov, 100 nesreč na cestah, 100 tehničnih intervencij, 10 posredovanj pri ekoloških nesrečah. Pohvalil je sodelovanje s sosednjima poklicnima gasilskima enotama, gasilsko brigado Ljubljana in poklicno gasilsko enoto Celje, ter prostovoljnimi gasilskimi društvi, brez katerih ne more biti uspešnega posredovanja. Zahvalil se je vsem začetnikom Centra požarne varnosti, vsem poklicnim gasilcem, ki so v zadnjih dvajsetih letih neštetokrat reševali življenje in zdravje ljudi, pa tudi vsem, ki so s prisotnostjo na prireditvi povedali, da imajo njihovo delo za potrebno in koristno.
Slovesnost, ki so jo namenili 20. rojstnemu dnevu Centra požarne varnosti Domžale, je pokazala, kako cenjeno je delo centra, saj so bili med prisotnimi župani občin Domžale, Lukovica in Trzin ter številni gostje. Med njimi tudi Herman Breznik, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Domžale v obdobju ustanovitve omenjenega centra.
prihodnje ; vencij. »Na
je zaželel čim manj intervencij. »Najboljši ste,« je zaključil svoj nagovor ter se jim zahvalil za vse opravljeno delo v dveh desetletjih.
V imenu občin, ki jih center pokriva, je domžalski župan Toni Dragar posebej poudaril pomen Centra za požarno varnost za zagotavljanje varnosti občanov, njihovih življenj, zdravja in imovine ter pomen tako organiziranega centra za podjetja, pa tudi varnost v predorih na avtocesti. Zaposlenim je iskreno čestital ter jim v
Sledila je podelitev priznanj zaposlenim v centru za dvajsetletno ter desetletno zvestobo, spominska priznanja pa so prejeli tudi župani občin ter predstavniki institucij, ki so in še sodeluj'ej'o s centrom. Posebej' so se s priložnostnima dariloma spomnili Hermana Breznika in Janeza Modrijana.
V	imenu Gasilske zveze Domžale je Centru požarne varnosti čestital častni predsednik Ma^an Slatnar ter poudaril, da je ustanovitev centra pomenila pomembno prelomnico v delu in življenju vseh gasilcev, še pose-bejj pa jje izpostavil sodelovanjje profesionalnih in prostovoljnih gasilcev. Čestital jim je ob rojstnem dnevu ter se zahvalil njim, pa tudi Občini Domžale ter vodstvu Heliosa - tako za materialno kot moralno pomoč. Gasilska zveza Domžale je ob tem podelila tudi priznanja.
V	prijetnem kulturnem programu, v katerem smo prisluhnili glasbenikom iz Glasbene šole Parnas ter plesalkama iz Plesnega kluba Miki, smo bili deležni izrednega presenečenja. Fantje, zaposleni v Centru požarne varnosti Domžale, so pod vodstvom Primoža Leskovca oblikovali pravi pevski zbor ter se nam na svojem prvem nastopu predstavili z ljudskimi pesmimi ter sami obogatili svoj praznik.
Še enkrat iskrene čestitke Centru požarne varnosti Domžale ob nji-lovem 20. rojstnem dnevu.
zelena os kamniške Bistrice je vsak dan bogatejša, lepša in bolj zelena
Eden najuspešnejših projektov Občine Domžale za ljudi in za našo reko
Pravzaprav vse letne čase, še posebej pa poleti, so steze ob naši Kamniški Bistrici polne obiskovalcev. Največ med njimi je sprehajalcev, tekačev, kolesarjev, družin z majhnimi otroki, mamic z vozički in še koga od obiskovalcev bi našli na lepo urejenih poteh in stezah ob reki, kjer obiskovalcev nikoli ne zmanjka. Če se boš na njene poti podal zjutraj, boš zanesljivo srečal članice in člane Društva zdravje, ki vsako jutro tod nabirajo kondi-cijo, srečal boš jutranje sprehajalce psov, tudi marsikoga, ki se odpravlja v službo. Dopoldne na ličnih klopeh posedajo starejši, včasih čuvajo vnuke, nekateri zvesto uporabljajo oba fitnesa na prostem. Veliko je mamic z vozički, tudi malčkov iz vrtca in otrok iz šole. Popoldne je veliko rekreativcev, ki si zlasti ob visokih temperaturah poiščejo senco, pa tudi športnikov, ki si v hladu dreves nabirajo kon-dicijo. Tudi zvečer, ko že luna a z neba, obiskovalcev
pozdravlja ne manjka
Pa
ne manjka. V vseh časih je na poteh veliko kolesarjev, tako da si upam zapisati, da je urejanje nabrežin Kamniške Bistrice, sprehajalnih in kolesarskih poti, ki se jim v zadnjem času pridružujejo informativne table, otroška igrišča, fitnesi na prostem, majhna počivališča, najuspešnejši projekt za ljudi.
Tako misli tudi Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, tudi nekdanji predsednik
Turističnega društva Radomlje, s katerim sva se podala na krajši sprehod ob Kamniški Bistrici in obujala spomine na leto 1999, ko so občine Domžale, Kamnik in Dol pri Ljubljani podpisale »Pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice. Njihov cilj je bil vzpostaviti zeleno rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici, hkrati pa tudi razrešiti pereč problem poplav. Med tem časom je bilo sprejetih kar nekaj prostorskih aktov in drugih različnih dokumentov, na osnovi katerih (včasih tudi brez njih) Kamniška Bistrica ter njeni bregovi posta-ajo bogatejši, lepši in bolj zeleni. Posebej se z organiziranim pristopom lahko pohvalimo tudi v naši občini, saj je bila v zadnjih letih narejena vrsta stvari, ki so Bistrico naredile prijaznejše vsem njenim obiskovalcem. »Od meje s Kamnikom do Ihana smo dobili vrsto pridobitev, kot na drugih področjjih zlepa ne,« pravi Igor Kuzmič, ki pohvali občinsko upravo in vse, ki skrbijo, da je reka in njena okolica vsak dan boljj vab^iva. »Treba bo urediti še kakšen prostor za piknike, morda še kakšno informativno tablo, en ali dva pitnika, počasi pa se uresničuje tudi projekt navezave drugih poti (Rače in Pša-te) na poti ob Kamniški Bistrici. Veselijo me nova otroška igrišča, fitnesi, manjjša počivališča, morda kakšen koš za smeti več, predvsem pa številni obiskovalci, ki jih je iz dneva v dan več, po-
sebejj ob vikendih pa lahko govorimo kar o množičnih obiskih posameznih odcepov. Še posebej pomembno je, da del poti lahko šolarji uporabljajo tudi za šolsko pot, ki je neprimerno varnejša.«
Manjka še kaj?
Morda kakšno pasje stranišče, zanesljivo pa volja lastnikov psov, da bi jih več uporabljali in ne dovolili, da njihovi odpadki ostajajo v naravi. Pot jje sicer vzdrževana, obrežja pokošena, pa vendar včasih zmanjka časa, morda tudi denaga, da bi porezali kakšno vejjo več, ki ogroža predvsem kolesarje, pobrali smeti, pravočasno izpraznili koše. Je pa tudi res, da večino stvari, ki bi jih morali urediti, povzročijo ljudje sami. Tako popišejo table ob poti, ki jih nihče ne očisti, poškodujejo klopi in mize. Iz čiste objjestnosti.
Še kakšna pohvala?
Osnovno vzdrževanje je zagoto-vljjeno, vesel sem, da jje na poteh vedno veliko ljudi, posebej mladih družin z vozički. Pozitivno je, da so poti zaščitene s posebnimi količki pred divjanjem štirikole-snikov in moto^ev; da so mno-
porabljeni fitnesi ob
pozabiti, pa na brv iz Domžal na ^odrečje tudi ne. To so pridobitve, na katere smo res lahko vsi ponosni!.
Kar precejšen del poti je v Krajevni skupnosti Radomlje?
Res je in lahko pohvalim prebivalce KS ob reki, posebej Der-mastijevo ulico, pa tudi člane Turističnega društva Radomlje, ki sem ga donedavno vodil, da radi skrbimo za pot. Tako smo nedaleč od teniških in odbojkarskih igrišč na Škrjančevem uredili večnamenski prostor, kjer je sicer skromen večnamenski prostor, kjer nikoli ne manjka obiskovalcev. Ljudje ob reki, pa tudi sicer, imajo lepo urejene domačije
in okolico. Sami od sebe urejajo nabrežine reke, sadijo drevesa in grmovjje, poberejjo odpadke. Zal nekateri tudi popišejo table: »Če nam mladi želijo kaj sporočiti ali se umetniško izražati, nimam nič proti, vendar ne s čečkanjem po obvestilnih tablah, ki se jih morda sploh ne da očistiti.« Ob tem razmišljam, da bi se v okviru občine dogovorili, da bi, glede na to, da imamo veliko društev, sprejeli odločitev, da posamezna društva skrbijo za reko in njena obrežja. Mislim, da bi bilo prostovoljcev dovolj, le osnovna finančna sredstva bi bilo treba zagotoviti. Pri olepševanju domov in okolice reke pa bi nam zanesljivo, kot že tolikokrat doslej, lahko pomagal Arboretum Volčji Potok, ki se mu ob tej priložnosti za sodelovanje zahvaljujem
Na pobudo vašega turističnega društva so pred kratkim vsa gospodinjstva dobila lično brošuro o invazivnih rastlinah, ki ogrožajo naše avtohtono rastlinje. Je to dovolj?
poti, kako
žično u
da obiskovalci radi povedo, veseli so urejenih poti in kolesarskih poti, radi preberejo vsebino informativnih tabel in se odžejajo ob pitnikih. Radi imajo Kamniško Bistrico in vse njene možnosti in priložnosti za prijetno preživljanje prijetnih trenutkov v naravi. Pa na oba mostova v KS Vir in smem
Nikakor, sedaj je potrebno tudi praktično kajnarediti. Mi smo že poskušali. Naredili smo delavnico, seznanili člane s teorijo ter praktično poruvali vse invazivne rastline ter jih deponirali na črno folijo. Počakali bomo, da se posušijo, nato pa jih zažgali. Delavnico bomo ponovili, vendar tudi za naše območje to ne bo dovolj, saj že kratek sprehod ob reki pokaže, da je teh nevarnih rastlin zelo veliko in da jih bo še več, če jih ne bomo pravilno uničevali, hkrati pa posadili kar največ avtohtonih dreves od hrastov do lip, medono-snih rastlin, ki bi jih bili posebej veseli čebelami. Če se ne bomo takoj praktično lotili tega problema, se bojim, da bo prepozno.
In kako naprej?
Nadaljjevati urejjanjje Kamniške Bistrice po viziji, ki je bila sprejeta, in po sanjah, ki so takole zapisane v publikaciji Kamniška Bistrica - zelena os regije: »Gre zgolj za skupne sanje o reki, ki jo obdaja širok pas zelenih parkovnih površin, skozi katere se vijjejjo kolesarske in pešpoti ter povezujejo bogate rekreativne in prostočasne aktivnosti; sanje o reki, ki hrani številne vodne in obvodne ekosisteme; vodi v kateri plava množica rib in ob kateri žive številne ptice in druge živali; sanje o reki, ki pripove-dujje zgodbo o življjenjju ob reki, njenih mlinščicah, mlinih, žagar, začetkih industrializacije in gospodarskem razcvetu območja; in ne nazadnje sanje o reki, ki povezuje najrazličnejše ljudi v regiji s skupno vizijo: imeti bistro reko, ki se zrcali v zelenju in pripoveduje zgodbe iz preteklosti ^ » Veseli me, da se sanje uresničujejo in da je naša reka in njena okolica vsak dan bogatejša, lepša in bolj zelena.«
Vera Vojska
8
društva
15. julij 20ii
OBMOCJE ZDRUZENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV domžale
Častnikom podelili status društva
Območno združenje slovenskih častnikov Domžale je v spomladanskem času pridobilo status
društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe. Iz utemeljene vloge je bilo razvidno, da združenje ohranja obrambno varnostno znanje za potrebe obrambe države, sodeluje in se vključuje v razprave pri dograjevanju obrambnega sistema, organizira strokovne posvete, sodeluje z enotami Slovenske vojske, organizira in izvaja vojaško strokovno usposabljanje svojih članov, popularizira vojaški poklic in varuje ugled pripadnika SV, izvaja strelska usposabljanja in sodeluje s sorodnimi organizacijami pri uresničevanju skupnih nalog. Na podlagi predložene dokumentacije se je ugotovilo, da delovanje združenja presega interese njegovih članov in je splošno koristno. Odločbo o imenovanju je podpisala ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Iz podelitve statusa pa tudi sledi, da združenje lahko pridobiva sredstva iz naslova do 0,5% dohodnine, ki jo posamezniki namenijo našemu združenju. V jesensko-zimskem času bomo vsem članom posredovali obrazce, ki jih bodo lahko izpolnili tako člani kot tudi njihovi sorodniki, prijatelji in znanci. Takrat bomo imeli priložnost pokazati pripadnost in simpati-zerstvo našemu združenju. Ob zaključku maja smo organizirali zanimivo predavanje našega predsednika Zveze dr. Bojana Potočnika, ki je predstavil temo: funkcija in vloga častnika - pod-
častnika v bivalnem okolju. Predavatelj nas je skozi predavanje seznanil od same definicije častnika do aktualnih dogajanj v družbi. Častnik je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaškim enotam. Častniki so pooblaščeni s strani vlade, da z ukazovanjem podčastnikom in vojakom izvršujejo ukaze prejete od nadrejenih. V nadaljevanju pa smo lahko razbrali, da je vloga častnika in podčastnika predvsem nepolitična in domoljubna. Poudarek je bil dan tudi znanemu reku, da moramo vse, kar je dobrega, znati čuvati in negovati. Bili smo seznanjeni z mnogimi aktualnimi temami, med drugim tudi z orožarsko afero, ki bo morala dobiti epilog. Predavatelj je opozoril, da se mnogokrat politiko izkorišča za lastne interese, kar častniki in podčastniki kategorično zavračamo. Svoj doprinos v bivalnem okolju oziroma družbi častniki in podčastniki doprinesemo s poštenostjo in prijaznostjo, kar je podkrepil s predlogom, da se ukine ležeče policaje za umirjanje prometa, ker so ti dejansko neprijazni do ljudi in okolja. Veseli smo bili, da se je predavanja udeležil tudi podžupan Občine Lukovica in s tem pokazal, da nekatere lokalne skupnosti le zanima naša dejavnost, in predsedniki veteranskih društev, s katerimi imamo podpisano listino o sodelovanju.
Bine Kladnik OZSČ Domžale
Podljubelj - Spominska slovesnost ob 66. obletnici osvoboditve taboriščnikov
Člani Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, Krajevne organizacije Slavka Šlandra in Jarše-Rodica, so se v nedeljo, 19. junija 2011, udeležili spominske slovesnosti v Podlju-belju, edinem koncentracijskem taborišču na naših tleh med drugo svetovno vojno.
Pred 66 leti so se taboriščniki ob osvoboditvi rešili trpljenja v tem zloglasnem taborišču, v katerega
so okupatorji pošiljali zajete ljudi iz koncentracijskega taborišča Mauthausen. Tisoče jih je gradilo, stotine jih je umrlo. Danes še živeči taboriščnik iz Ribnice Franc Vidmar iz Ribnice je živa priča takratnih okrutnih dogodkov v tem taborišču v Podljube-lju.
Slavnostni govornik Jelko Kacin je poudaril, da nas mora zgodovina kaj poučiti. Vedno mora biti
vodilo naše družbe sodelovanje, medsebojna pomoč, predvsem pa mora država ustvarjati pogoje za enakopravnost in pravičnost. Govornik je bil tudi župan Tržiča Borut Sajovic, ki je dal poseben poudarek na sodelovanje s sosedi s koroške strani. Dokaz za dobro sodelovanje je vsekakor predor, ki nas zdaj povezuje. Na slovesnosti so spregovorili tudi nekateri predstavni-
ki drugih narodov, ki so imeli svoje državljane v tem taborišču. Slovesnost se je zaključila ob prisrčnem nastopu mladih učencev, godbe, pevskega zbora in ob plapolanju praporov ter številni udeležbi iz vse Slovenije.
Spomenik v Podljubelju je spomin na grozote in vzroke, ki so do tega pripeljali, ter opomin, da se bodoči rodovi zavedajo nevarnosti, ki jo prineseta nestrpnost in sovražnost.
Erna Žabjek Foto: Barbina Skok
graditvijo ljubeljskega cestnega predora s strateško pomembno cestno povezavo med Nemčijo in drugimi zasedenimi ozemlji. Gradbena dela je prevzelo dunajsko podjetje Universale in marca 1943 začelo z vrtanjem predora na slovenski strani. Predor v dolžini 1.542 m je bil prebit v osmih mesecih. Taborišče je v obdobju od 3. junija 1943, ko je prišlo prvih 330 političnih internirancev, do 7. maja 1945, ko
Udeleženci proslave v spominskem parku Podljubelj, med njimi še preživela interniranca koncentracijskega taborišča v Podljubelju med 2. svetovno vojno (foto: Jože Novak)
Opomin zgodovine za strpno prihodnost Evrope
je prenehalo z delovanjem, spadalo pod zloglasno nacistično taborišče Mauthausen. Od tam so dovažali
V soboto, 18. junija 2011 ob 11. uri, je ob 66. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj in vseh taborišč po svetu, kjer so trpeli in umirali ljudje vseh narodnosti, v spominskem parku v Podljubelju v Občini Tržič potekala osrednja slovenska spominska slovesnost z mednarodno udeležbo. Zbralo se je veliko ljudi, med njimi tudi člani borčevske organizacije iz Moravč in delegacija Društva vojnih invalidov Domžale. Za vse
udeležence je bil organiziran prevoz, vodja na tradicionalno proslavo v Podljubelj je bil Jože Kveder, predsednik borčevske organizacije NOB Moravče.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo edino takšno na slovenskih tleh, zato ima še toliko bolj simbolen pomen tako za Slovence, kot tudi druge narode Evrope, ki so tu pustili svoje sinove. Edino koncentracijsko taborišče v Sloveniji je nastalo na Ljubelju v povezavi z
internirance, med katerimi je bilo največ Francozov. Število internirancev v taborišču se je menjavalo, največ, kar 1.300, jih je bilo ob koncu julija 1944, izčrpane, za delo nesposobne in bolne, pa so vračali v matično taborišče Mauthausen, kjer je večino čakala smrt. V ljubeljskem taborišču je bilo ubitih in sežganih okrog 40 internirancev. Sežigali so jih v primitivnih kre-matorijih. Iz taborišča je poskusilo pobegniti 29 internirancev, uspelo pa je le 22. Poleg političnih inter-nirancev so na Ljubelju delali tudi civilni delavci slovenske, hrvaške, italijanske, francoske in nemške oz. avstrijske narodnosti. Posebnega pozdrava na proslavi sta bila deležna edini slovenski še živeči interniranec na Ljubelju, 85-letni
Franc Vidmar iz Ribnice in Francoz Jean Mathieu, ki je tega dne praznoval 90. rojstni dan, tu na tem kraju, ko je preživel strahote taborišča v Podljubelju. Oba preživela taboriščnika sta bila deležna čestitk in priznanj z burnim aplavzom. Zupan Občine Tržič Borut Sajovic je v pozdravu dejal: »Da so se na tem koščku Slovenije dogajale pomembne stvari, je za tržiško občino posebnega pomena. Zeli-mo, da bosta prostor ob predoru in spominski park tudi s pomočjo države lepo urejena«. Pohvalil je
tudi uspešno sodelovanje obeh občin, Tržiča in Borovelj n strani meje v Avstriji. Slavnostni
občin
a in Borovelj na drugi
govornik, evropski poslanec Jelko Kacin, je povedal: »Zanikanje ali prikrivanje trpljenja kogarkoli, še posebej ogroženih skupin, je dejstvo, ki mora vsakega ozaveščenega državljana strezniti.« Vreme je bilo tega dne lepo in v zvezi s tem je bila tudi udeležba na proslavi primerna. Hrana in osvežujoča pijača za udeležence je bila zmernih cen in dobrodošla, imeli smo prijazne gostitelje. Zadovoljni smo se v popoldanskih urah vrnili na svoje domove in sklenili, da se prihodnje leto ob istem času v Podljubelju ponovno srečamo.
Jože Novak
Pohod po
pokljuških
planinah
Pokljuka je priljubljeno mesto poho-dnikov, planincev, pa tudi nabiralcev rob in gozdnih sadežev. S svojo ve-
likostjo, bogatim gozdom in pim okoljem je magnet za ljubitelje pohodov in narave. Tudi zato smo se člani Pohodno-kolesarskega društva Vir odločili, da obiščemo ta simbol pohodništva in zimskega športa. V nedeljo, 26. junna 2011, dan po praznovanju dneva državnosti, smo se z avtomobili odpravili do Rudnega polja na Pokljuki, kjer je znana in množična točka začetka pohodov po pokljuških gozdovih, poteh in planinah. Pot nas je mimo novega športnega centra vodila do planine Uskovnica, kjer je pravi raj miru in planinskih oz. planšarskih koč. Med potjo smo opazovali okoliške vr-Julijskih Alp, spremljala pa vina, ki se že pase po poklj pašnikih. Pot smo nadaljevali na Konj-
ta in uživanja v nedotaknjeni naravi na višini malo čez 1.700 m je hitro minil in po krajšem vzponu smo se spustili preko planote nad Konjsko planino do parkirišča na naši izhodiščni točki na Rudnem poju. Enotni smo si bili, da si Pokljuka zasluži sloves, kot ga ima. Štiri ure hoje je hitro in brez težav minilo tudi za tiste z malo mam kondicije. Lep izlet smo zaključili z druženjem prele- in piknikom pri Bernardiju, ki se mu
hove Julijskih Alp, spremljala pa nas je tudi živina, ki se že pase po pokljuških a Konjsko planino, kjer smo imeli po dveh urah hoda daljši počitek pri tamkajšnji planinski koči. Seveda smo se okrepčali tudi z domačim sirom in kislim mlekom, specialiteto teh kra'ev. Čas klepe-
Optika Skofic -or! 1
LJiiHiTislf!! ST, nfimiak T: Ot 7il m
deiomi iM; pDTi, peL!317in T6'ia robotu: 9 Ti
27. julija se dobimo v križkarjevih smrekicah
Ponosni smo na naše prvoborce
rdiju
hvaljujemo za gostoljubnost, kjer nas je že pričakal Drago z dobrotami z žara. Zahvala tudi Zoranu za vodenje po poteh Pokljuke.
Miran Vovk
V	letu, ko praznujemo 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je nastala kot odgovor na okupacijo Slovenije ter je bila organizator oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve, se spominjamo prvih borcev, ki so odhajali v gozdove, da bi z oboroženim bojem pregnali mnogo močnejšega sovražnika.
Tudi v naši in sosednjih občinah smo imeli ljudi, ki so zelo zgodaj odšli v gozdove in začeli z oboroženimi akcijami proti okupatorju.
V	spomin nanje pripravljamo spominske svečanosti, v Občini Domžale se posebej spominjamo prvih akcij radomeljske skupine, ki se je zbrala 27. julija 1941 na zbornem mestu v Križkarjevih smrekcah v Preserjah ter odšla na oborožene akcije proti okupatorju.
Spomnimo se akcije, kot jo opisuje knjiga Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini:
»Prvi vidni znaki obstoja uporniških skupin so bile velike napisne akcije v noči z osmega na deveti julH 1941 v vseh večjih okrajih kamniškega okrožja. Zadnji sestanek vojnega (vojno-revolucionarnega) komiteja pred začetkom vstaje je bil 25. julija 1941 v gozdu za Volčjim Potokom. Na njem so sklenili, da
se bo začel oboroženi boj proti okupatorju v kamniškem okrožju 27. julija 1941 o polnoči. Na sestanku so izdelali tudi načrt prvih akcij, in to za vsako bojno skupino posebej.
Radomeljska skupina se je zbrala ob desetih zvečer v Križkarjevih smrekicah. Dr. Marijan Derma-stja jo je razdelil na dva dela. Prva skupina se je lotila uničevanja mostu čez Kamniško Bistrico na glavni cesti proti Preserjam, druga pa je odšla proti Homcu, da bi onesposobila še drugi most. Obe akciji sta dobro uspeli. Potrgali so vse mostnice in preža-gali vse prečne in podolžne lege. Po opravljenih akcijah sta se obe skupini zbrali pri glavnem mostu pred Radomljami, da bi vsi skupaj odšli na zborno mesto. Tu pa jih je nekdo opazil. Sporočil je to nemškemu občinskemu komisarju, ki je za tem poklical na pomoč orožnike iz Mengša. Ti so proti jutru blizu glavnega mostu, potem ko je bojna skupina že odšla proti krumperškim gozdovom, postavili zasedo. V to zasedo so potem padli mengeški bosti, ki so iskali zvezo z Rado-mljani, in namesto v krumperške gozdove so se vrnili v Mengeš, od tod pa na Gobavico. Šele čez nekaj dni so se pridružili Rado-mljanom«.
V spomin na prve akcije na našem območju v drugi svetovni vojni
vsako leto 27. julija pri Križkar-jevih smrekicah Združenje borcev za vrednote NOB Domžale pripravi spominsko slovesnost in tudi letos vas vabimo, da se nam pridružite.
Zakaj je potrebno danes, po toliko letih, govoriti o dogodkih izpred sedemdeset let? Zato, ker nam osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma ni bila podarjena, ampak smo si jo priborili s trdim bojem in velikimi žrtvami, in ker na tem boju in na teh žrtvah temelji tudi naša današnja državna samostojnost. Na to vse prevečkrat pozabljamo in mirno gledamo, kako si duhovni nasledniki v NOB poraženih sil pri-
zadevajo potvoriti in preobrniti zgodovinska dejstva. Vse večkrat nam trobijo, da je okupacija osvoboditev, da je boj proti okupatorjem terorizem in da je ubijanje borcev proti okupatorjem borba za demokracijo.
Zato je potrebno, da ne pozabimo preteklosti in da smo ponosni nanjo. Tudi kapitalistični družbeni red se je začel z revolucijo, francosko namreč, zakaj bi se morali mi sramovati naše revolucije? Izšla je iz težnje zatiranih po svobodi in njihove želje po človeka vrednem življenju. Ta volja in želja je slovenski narod pognala v oborožen boj in narekovala tudi uporniški pozdrav: Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Dobrodošli v sredo, 27. julija 2011, v Križkarjevih smrekicah!
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina ter Krajevna skupnost Dob vabita na
spominsko slovesnost na Hrastovcu
v soboto, 6. avgusta 2011, ob 10 uri (odhod ob 8. uri izpred KS Dob).
Prireditev spada v okvir praznovanja PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB.
15. julij 20ii
društva
9
krajevna organizacija društva izgnancev Domžale
Obiskali Novo Goiico, Most na Soči in Adovščino
L
Spomladanski izlet je Krajevno organizacijo Društva izgnancev Domžale odpeljal na Primorsko. Skupaj z eno od slovenskih agencij smo spoznavali Novo Gorico, Most na Soči in Ajdovščino. Prijetno vreme, dobri vodiči, prijetna družba in veliko zanimivosti ter znamenitosti so oblikovali prijeten dan, ki se ga bo skoraj 60 udeležencev še dolgo rado spominjalo.
Naša piva postaja je bil Tig Evrope v Novi Gorici, včasih skrbno zastražena meja, danes pa tig dveh narodov: Slovencev in Italijanov. O zgodovini nam je vodička Irena povedala veliko zanimivosti. Spoznali smo začetke teh krajev, se sprehodili skozi posamezna stoletja in se največ ustavili ob prvi
in drugi svetovni vojni, podrobno pa nam je bil predstavljen tudi čas oblikovanja Nove Gorice. Po avtobusnem ogledu zgodovinskega mesta vrtnic in zabave - Nove Gorice, nas je pot peljala pod Solkanski most, 220 m dolg železniški ločni most čez reko Sočo, ki z največjim lokom iz obdelanega kamna zaseda prvo mesto v svetu, hkrati pa je eden od 65 mostov na bohinjski progi, zgrajeni med leti 1900 in 1906, kot povezava srednje Evrope in Mediterana. Res lep pogled nanj in na njegovo zgodovino nam je pričarala vodič-ka, od katere smo se poslovili in se skozi prijazne majhne vasice ob občudovanju vrste hidroelektrarn na Soči odpeljali do Mosta na Soči.
Po predstavitvi kratke zgodovine
je sledila plovba s turistično ladjo ' ucija, na kateri sta nas pričakala vodička Karmen in klepetavi kapitan. Občudovali smo zanimivosti jezera in se po uri in pol plovbe odpeljali do Ajdovščine. Kratkemu ogledu pivovarne Gold, v katerem smo izvedeli marsikaj o proizvodnji in skrivnosti receptur svetlega in temnega GOLD KlUB PIVA, je sledilo kosilo z degustacijo piva, pancete, ki je bila tudi napovedana, je najbrž zmanjkalo.
Prijeten dan smo zaključili z ogledom izvirov reke Hubelj, kjer izviri reke teko naravnost iz stene skale. Vode privrejo iz podzemlja skozi tri jame: veliko Hubeljsko kuhinjo, Pajkovo mrežo in Vzhodno Hubeljsko jamo. Prepričali
smo se, da je voda res dobra in se prijetno utrujeni vrnili domov. Jeseni gremo v ene od slovenskih toplic. Do tedaj prHetne poletne dni in ne pozabite: V avtobusu za Rab, kamor gremo 9. in 10. septembra 2011, je še nekaj prostih mest, pokličite na tel.: 070/706346.
Prijetno dolgo vroče poletje!
medobčinsko društvo invalidov domžale Okrevali smo v Termah Topolšica
Zjutraj v nedeljo je lilo kot iz škafa, 57 invalidov ii je
lj smo se bali, kako bomo
D. I.
invalidov in 7 spremljevalcev pa na okrevanje v Terme TOPOLŠICA.
mokri, ker vozičkarje ni enostavno in hitro spraviti na avtobus in poleg tega še veliko prtljage. A ko smo ob osmi uri zjutraj začeli s pobiranjem invalidov in njihovih spremljevalcev iz Radomelj, Preserij, Mengša, Trzina, Črnuč, Domžal, Vira, Doba, Lukovice, Trnjave, Krašnje in Trojan, je le še malo rosilo, do prihoda v Topolšico pa je popolnoma ponehalo deževati. V Topolšico smo prinesli samo oblake in sonce. Po dveh urah vožnje z udobnim avtobusom ter zelo prijaznim in ustrežljivim šoferjem Vladimirjem smo srečno prispeli v Topolšico. V hotelu nas je že čakalo osebje, ki nas in naše želje po bivanju zelo dobro pozna, tako da smo se zelo hitro namestili v sobe. Po kratkem počitku smo šli nekateri na kopanje, drugi pa raziskovat okolico. Zvečer smo se zbrali v našem dnevnem prostoru, se spoznali in dogovorili, kako se bomo obveščali o vseh dogajanjih v času našega okrevanja. Domenili smo se, da je najboljši še vedno naš stari sistem obveščanja. Na vratih dnevnega prostora visi plakat, na katerem piše vse za dan naprej. Letos smo imeli vsak dan meritve KS, hol,
TG in RR po kosilu - zato, da smo vedeli, kaj in koliko se lahko pregrešimo ob tako dobri hrani. Ponedeljek in torek sta minila kot bi mignil. Zajtrk, fizioterapija, kopanje, kosilo, meritve, počitek, sprehodi in spet kopanje, zvečer pa v dnevni prostor na klepet, gledanje CD-jev in DVD-jev -posnetih okrevanj v termah, na avtobus in sladko spanje. Sreda pa je bila posebna. Presenečenje je pripravila Joži s svojimi pomočniki. Imeli smo srečolov, ki pa ni bil običajen. Preden si lahko izvlekel srečko, si moral nastopiti solo ali v skupini s pevsko točko ali z recitacijo. Prvi so imeli tremo, vsak naslednji pa si je hitro našel pomočnika. Koliko je bilo povedanih nepoznanih pesmic in slišati lepih pevskih glasov. Zadetki so
Srečanje »pobratencev«
»Srečno! Hvala, se vidimo septembra, če ne prej!« so se 10. junija 2011 zadovoljni člani društva invalidov Izola poslavljali od invalidov MDI Domžale. Pobratenje med društvoma traja že 22 let in člani se redno srečujemo dvakrat letno. V prvi polovici leta pridejo Izolani v Domžale, v drugi polovici pa Domžalčani v Izolo. Obe društvi se zelo potrudita, da je sprejem nekaj posebnega, nepozabnega. Letos so člani MDI Domžale sprejeli »pobratence« na sedežu društva. Po pogostitvi so jim razkazali lepote svojega kraja,
obiskali so svet zdravilnih energij - Zdravilni gaj v Tunjicah pri Kamniku, ki je prvi center v Sloveniji, namenjen sprostitvi in vitalizaciji v naravnem okolju. Člani DI Izola so se okrepili z zemeljskimi in kozmičnimi energijami. Na trim stezi so telovadili po svojih sposobnostih in na 10 točkah, kjer so zdravilna sevanja močnejša, so si lajšali svoje tegobe. Spoznali so moč žive vode in gline. Svoje psihično in fizično stanje so lahko preverili s slikanjem s Kirlianovo kamero.
Po lepem izletu so bili »pobraten-ci« vabljeni v Gostišče Kovač, kjer jih je čakalo kosilo, pijača, prijate-jevanje in ples po taktih ansambla Litijski odmev.
S prisrčnim pozdravom je predse-
jl
bili zelo bogati, domiselni in uporabni. Koliko sproščenega smeha ob odpiranju dobitnih paketkov in pomerjanja varnostnih brezrokavnikov, pižam, predpasnikov, ogrlic
Vsak dan so me spraševali, kam bomo šli na izlet. Pa sem jim dejala, da še ne vem. Lani smo namreč imeli demokratično odločitev in nismo šli nikamor in tega mi niso odpustili do letošnjega leta. V torek zvečer sem povedala, da gremo peš čez hrib k Pirnatu na družabno ve-
dnica MDI Domžale Vida Perne nagovorila prisotne, 55 članov iz Izole in 80 članov iz svojega društva. Pohvalne in zahvalne besede je izrekel tudi predsednik DI Izola Franc Poropat. Lepe in spodbudne misli pa je podala tudi društvena predsednica Sežane, Valerija Ma-carol, ki je sprejela vabilo MDI Domžale.
Lahko si mislite, da se taka srečanja ne končajo hitro, torej so člani DI Izola ob odhodu imeli vzrok biti veseli in nasmejani. In še majhen nasvet: od invalidov, bolnikov oz. od kakorkoli preizkušenih ljudi bi se morali vsi ostali Slovenci, pravzaprav Zemljani, učiti uživati v trenutkih sreče in jih spoštovati.
Martina Lampret
čerjo. Tisti, ki niso mogli peš, so se peljali s kombijem, ostali pa so se peš odpravili čez hrib ob termah. Postregli so nas s samo domačo hrano in pijačo. Za ples in dobro vzdušje pa je poskrbel mladi harmonikar, ki ni mogel verjeti, da se lahko invalidi tako sprostijo in zaplešejo, zapojejo in tudi zaigrajo. Toliko smeha in dobre volje pa že dolgo ne. Letos je bil teden presenečenj. V petek nas je prišla pozdraviti predsednica društva Vida Perne in prisostvovala čarobnemu in magičnemu večeru. Zvečer se je pretihotapil z vso svojo opremo v našo jedilnico magik - čarovnik Sašo Cerar. Uro in pol so se pred našimi očmi dogajali »čudeži«. Ob trikih smo samo strmeli. Tudi ploskati smo pozabili. Gospodu Sašu se iskreno zahvaljujem v imenu vseh, ker nam je brezplačno pričaral nepozaben večer. Koliko srečnih, zadovoljnih obrazov ob odhodu, ki jih ob prihodu ni bilo. Poslušala sem njihove pogovore: »Ali ni bilo fajn? Mene ne boli noga. Koliko sem se nasmejal. Ali bom šla drugo leto lahko spet?« In še in še je bilo govora o dogodki v času okrevanja. Že 11. leto po vrsti smo peljali najtežje invalide na sedemdnevno okrevanje v Terme Topolšica. Do meseca junija smo zbirali prošnje invalidov. Socialna komisija je prošnje obra-navala po Pravilniku o okrevanju invalidov in finančni pomoči ter jih ugodno rešila. Vsako leto je več prijav, ker si sami ne morejo privoščiti okrevanja po nastalih poškodbah in invalidnosti. Zdravstvo vedno bolj škrta, tako kot tudi občine, FIHO in ZDIS. Letos so nam na pomoč priskočili posamezni donatorji, ki so s svojim denarnim prispevkom pomagali invalidom, da so lahko okrevali v termah in tako pridobili samostojnost pri izvajanju in ohranitvi vsakodnevnih aktivnosti. Tako se bodo ponovno vključili v ožje in širše okolje. Še vedno pa se obračam na podjetja, podjetnike in posameznike s prošnjo, da nam lahko pomagate s finančnimi prispevki reševati hude finančne stiske naših invalidov. Za vsak denarni prispevek smo vam neizmerno hvaležni. Denar nakažite na TR: 0230-0001-7062-703, s pripisom »Za okrevanje«.
Helena Weith
Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal
Kakšna je naša kulturna dediščina? Kaj pa turizem našega mesta? Bi znali našteti nekaj turističnih točk Domžal?
Vse to in še več bi radi vam, bralci in bralke, predstavili skozi rubriko Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal
Domžale morajo imeti neko tradicionalno poletno turistično prireditev
V teh lenobnih počitniških dneh, še posebej vikendih, lahko opazimo, da v mestu Domžale nekaj manjka. Manjka neka prireditev ali serija prireditev na prostem, ki bi pritegnila obiskovalce, da bi se zadržali v mestnem središču, se zabavali in srečali z znanci, se kaj pogovorili. K tej moji ideji so me pritegnili številni razgovori z občani in občankami, ki so izrazili pomanjkanje
neke tradicionalne poletne prireditve v Domžalah - kot so mi zatrdili starejši, kaj takega ni bilo mnogo let in bi bilo dobro, če bi kdo le začel s konkretno realizacijo, saj idej verjetno ne manjka. Saj ni potrebno, da bi bilo že prvo leto vse super in oh in sploh, z velikim ognjemetom, slavnimi glasbenimi in kulturnimi gosti ipd. Izkoristimo najprej tiste znane osebnosti in kapacitete, ki jih imamo sami v naši občini. Po mojih izkušnjah s spremljanj številnih podobnih prireditev po Sloveniji se najbolje obnesejo tiste prireditve, ki so v začetni fazi bolj skromne, nato pa se vsako leto obogatijo in pridobivajo na kvaliteti ter obisku. Nimam se za hudega strokovnjaka s tega področja, zato naj bo to moje pisanje nek apel vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom in kulturo v naši občini. Zanimivo bi bilo imeti prireditev, ki bi bila nekje v začetku počitniških dni - kot neke vrste Pozdrav poletju (torej prva polovica meseca julija) ali pa v zadnji tretjini meseca avgusta (kot zaključek počitniških dni). Najbolj prime-
ren dan bi bil sobota (enodnevna) ali jetek/sobota (dvodnevna prireditev). Poskrbljeno bi moralo biti za staro in mlado - torej nekaj glasbe (za vse okuse), otroške delavnice, animacije, nekaj malega »štantov«, pa zabavnih vložkov, športnih iger, tudi malo kulture ne bi škodilo. Trajanje od jutra do večernih ur, poskrbljeno tudi za primer dežja. Začetek bi lahko bil v smislu ene same prireditve, z leti pa
bi se to obogatilo in bi trajalo preko poletja vse do konca avgusta (npr, vsak vikend ali vsak drugi vikend), ko bi lahko bil zaključek npr. zadnji avgustovski vikend, ko bi se združilo oz. zaključilo z že sedaj dobro uveljavljeno prireditvijo (Etno rock koncert) kot neke vrste slovo od poletja ter počitniških dni. Začeti je najtežje, to vemo vsi. In tudi tiste prireditve z najdaljšo tradicijo na svetu so imele svojo prvo, svoj začetek, ki je potem z leti postajala tradicionalna, boljša, uspešnejša ^ Zato se splača zagristi v to jabolko in začeti. Saj občani nekaj takšnega pričakujejo že vrsto let.
Janez Stibrič

v Knjižnici Domžaie žeiimo omogočiti prebiranje iraicovostne literature tudi v poletnih, dopustniško počitniških dneh. Tako smo za vse, ki želite v prijetni senci, obvarovani poletne pripeke, prebrati dobro knjigo, pripravili poletni trojček po izboru vaših knjižničarjev.
Ker je zavit v priročno torbo, vas lahko spremlja na vseh poletnih popotovanjih, ki ste si jih pripravili. Naj vam triperesna deteljica dela družbo in popestri prijetno poletnost.
10
iz življenja in dela političnih strank
15. julij 20ii
SDS DOMZALE
»Kjer je volja - je pot!^
«
modrost modrih
Vsakodnevne politične puhlice, ogromno praznega leporečja, neskončna agonija, pogojena s trdovratnim oklepanjem oblasti, totalna neodgovornost, prekomerno (dnevno) zadolževanje, sistemsko ohranjanje nekega dokončno preživelega in zdaj že celo škodljivega sobivanjskega sistema, beg pred realnostjo, oholost, ki ji težko najdeš enako, do blaznosti prignana samovščenost in samozadostnost, hinavstvo, ki temelji na ideologiji, s katero so v preteklosti YUGO in SLO samodržci krotili nevedni narod, bližanje policijski državi, gluhota in slepota od naroda izvoljenih kvazi-voditeljev, teptanje osnovnih
SDS
človeških pravic, pritlehna prevetritev zakonodaje, ki ureja sobivanje verskih skupnosti na slovenskem, grabežljivo krvavo bojevanje za preostanek vrednega, ki je še, tako ali drugače, v državni lasti, strah pred dnevom, ko bi se, vsem policistom navkljub, vendarle lahko tudi v Sloveniji ""zgodil narod", sistemsko ščitenje ljudi, ki so svoje megaloman-sko premoženje najprej pridobili na (vsaj) hudo sumljiv način, potem pa ga mirno in tiho in "z žegnom" t.i. vladajoče levice "izvozili" v svetovne
davčne oaze, nenormalni posegi v plačni sistem, zapuščanje potapljajoče se barke, v katero se je že pred časom nerodno in po nesreči zaletel mimo nas bežeči francosko-nemški razvojnostni vlak, vladajoča politična hiper hipokrizija, ki že meji na vladajoči politični kanibalizem, popolna odsotnost vseh občepo-litičnih in občečloveških vredot, z zavestnim brisanjem vsega tistega, kar je današnjo Slovenijo osamosvojitveno naredilo, poveličevanje kultov komunističnih totalitaristov, zavesten prezir domovinske vzgoje, namerno zavajanje javnosti z zavestnim, sistematskim in konsta-tnim prikrojevanjem zgodovinske resnice, "radiranje" najrazličnejših arhivov ali pa nerazumno zapiranje le-teh, "kupovanje" še tistega malo medijev, ki se na vse kriplje trudijo biti objektivni in si drznejo zapisati občo, velikokrat v nebo vpijočo resnico, kot odraz dejanskega stanja na vseh področjih našega življenja, ali pa načrtno uničenje prav kar navedenih medijev in poveličevanje vloge t.i. "neodvisnega novinarstva", katerega "protagonisti" pa so - po večini - včlanjeni v "klub 571", nezmožnost priznavanja lastnih napak in še večja nezmožnost popravljanja le-teh, in še in še in - na žalost - še in še bi lahko naštevali. Imajo navedene navedbe kak skupni imenovalec?
Seveda ga imajo, zelo preprosto zapisljivega: SD + LDS + exZARES + (delno)exDESUS.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.dom-zale.sds.si
desus
DeSUS v pripravah na volitve - Za Slovenijo!
Trojni referendum, ki ga je podpiral koalicijski trojček, je padel v vodo. Trojček za trojček očitno ni zmagovalna formula. Če bi le malo prisluhnili ljudem, sindikatom, civilni iniciativi in tudi naši stranki, bi se dalo marsikaj »spraviti skozi«. Ko pa ljudstvo sprevidi, da so za rajo samo malusi, za peščico pa bonusi je logično, da pač »poči«.

V stranki DeSUS smo pričeli z oblikovanjem volilnega programa za naslednje državnozborske volitve že preden je nastopila politična kriza v takšni obliki, kot se izkazuje sedaj.
Program je zastavljen tako, da v ospredje postavlja človeka in
njegovo življenjsko okolje, ki sta največji vrednoti. Naše programske cilje bomo podredili ohranitvi
socialne in pravne države. Trdimo, da smo še edina stranka s socialnim čutom in naše poslanstvo je ohranitev socialne države.
V	program smo zapisali konkretne cilje in naloge za področja gospodarstva, državne organiziranosti, socialne države in javnih služb. To so področja, kjer so nujni strokovni in učinkoviti posegi. Nismo samo v finančni in gospodarski krizi, majejo nam se družbeni podsistemi: znanosti, tehnologije zlasti visokega šolstva, zdravstveni, socialni, pokojninski.
V	naši družbi gre za razgradnjo temeljnih družbenih vrednot. Resno se je potrebno lotiti razvoja gospodarstva v okoljih, ki bodo prijazna prilagodljivim in inova-tivnim podjetjem. Svoj razvoj bi morali videti v malih podjetjih, ki so sposobna zapolnjevati prostor v produkciji in storitvah, ki jih ne morejo zapolniti veliki sistemi. Usmeriti bi se morali v razvoj turizma in prodajati turistične zgodbe zapakirane v turistične pakete privlačne turistom. Turizem bi
morali povezati s kmečkim turizmom in avtohtono pridelavo hrane, čisto vodo in zeleno naravo. Zmanjšati državno upravo in stroške za njeno delovanje spraviti v okvir zmožnosti gospodarstva. Izboljšati organiziranost javnega sektorja in povečati njegovo učinkovitost. Izvreči vse posrednike pri poslih, ker se jih večino lahko izpelje brez njihovega posredovanja, ukiniti razne agencije in zavode, ki ne služijo namenu za katerega so bili ustanovljeni.
Drugače povedano - poenostaviti delovanje na vseh področjih. Postaviti jasne sisteme, sprejeti pošteno napisane zakone, omogočiti medsebojno sodelovanje in predvsem imeti željo po tem, da ustvarimo državo prijazno državljanom in ne samo kapitalistom in tajkunom.
V DeSUS bomo do jeseni opravili več javnih razprav na terenu in z dopolnjenim volilnim programom šli na kongres, ki bo oktobra na Bledu.
Mi a Pukl Predsednica OO DeSUS
PETER VERBIC LISTA zA DOMZALE
Dobra komunalna urejenost in skrb za varstvo okolja bi morala biti med prioritetnimi cilji občine
Varstvo okolja in komunalna ureditev sta nedvomna dva pomembna dejavnika, ki vplivata na boljšo kvaliteto življenja. Tudi zadnje poplave so botrovale k večji poplavni varnosti in skrbi za preventivne ukrepe. Poudarek je bil predvsem na izboljšanju in nadgradnji že narejenih sistemov na področju občine. V praksi to pomeni, da bi imeli enotni nadzorni center, ki bi imel pregled nad celotno situacijo v občini in bi tako lažje, predvsem pa hitreje izvajali vse potrebne aktivnosti za preprečevanje poplavne ogroženosti. Pregledani so
V prejšnji številki je nehote izpadel prispevek Liste Petra Verbiča - Liste za Domžale, za kar se iskreno opravičujemo.
Prispevek objavljamo v tokratni številki. Zahvaljujemo se za razumevanje.
bili vsi kritični vodotoki, predlagali pa smo tudi razširitev aktivnosti na sosednje občine iz katerih pritečejo vode. S tem bi bistveno pripomogli k zmanšanju poplavne ogroženosti na področju občine Domžale.
Morda novega.
kdo poreče, da to ni nič Z njim bi se celo stinjal,
Uredništvo vsem
saj smo v preteklosti že imeli večkrat podobno zadrego z neukro-čenimi vodotoki. Različne so bile le mikro lokacije, oziroma najhuje poplavljena področja ali stanovanjska naselja. To pa vsekakor ni posledica klimatskih ali naravnih sprememb v okolju, temveč sprememb, ki smo jih sami storili in so nastale z različnimi posegi v prostor. Tu imam v mislih pred-rajena naselja, ki so zrasla kot gobe po dežju. Tempu
priseljevanja je botrovala bližina
glavnega mesta ter nova delovna mesta, ki so se ponujala, s tem pa tudi velik pritisk investitorjev, ki so gradili nova in nova stanovnja. Tukaj bi tudi lahko začeli iskati izvirni greh vseh naštetih težav, saj nihče ni želel ali hotel prisluhniti lokalnim skupnostim in prebivalcem, ki so opozarjali na naravne zakonitosti prostora. No, pa poglejmo zadevo še z drugega zornega kota, optimistično, kot radi rečemo. Sprejet je bil Občinski proračun 2011-2012, ki zajema kar do-beršen del vseh nujno potrebnih izvedbenih projektov po celotni Občini Domžale. Tudi obrobne Krajevne skupnosti smo se s svojimi predlogi uvrstile v proračunske postavke, kar pa še ni zagotovilo, da se bodo dejansko tudi potrjeni projekti realizirali. Preteklost nas je naučila, da bo potrebno vložiti še mnogo energije in dobre volje, da bomo dosegli vse zastavljene cilje. Tukaj bomo vsekakor poskušali prispevati svoj delček tudi člani stranke: Peter Verbič - Lista za Domžale, in sicer tako, da bomo
spremljali potek in realizacijo ciljev ter z vašimi pobudami tudi njihovo uspešno zaključevanje. Dobra komunalna urejenost in skrb za varstvo okolja sta dva osnovna dejavnika za pripravo razvojne strategije Občine Domžale, zato v tem proračunskemu segmentu v bodoče ne bi smeli krčiti sredstev. Ravno nasprotno, še več sredstev in hitrgša izgradnja in posodobitev cest, ulic, kanalizacije, razvetljave, ureditev vodotokov ... bi vsem olajšala vsakdanjik in tudi pripomogla k urejenejši, lepši in varnejši občinski podobi. Skratka delo se bo sedaj šele dobro pričelo, zato upam, da bo kljub trenutnim gospodarskim razmeram dovolj moči in volje, da bodo realizirani vsi načrtovani cilji!
Metod Marčun, dipl. inž. str.
LTD - TONI DRAGAR - LISTI ZA VSE GENERACIJE
Čas delovnih »počitnic«
Tako. Občinski svet Občine Domžale je za »prvo« obdobje po lokalnih volitvah, in sicer od oktobra 2010 do julija 2011, zaključil svoja redna zasedanja. Morda lahko hitro ocenimo delo OS v tem obdobju. V LTD - Toni Dragar - Listi za vse generacije smo mnenja, da je bilo v času od volitev storjenih nemalo premikov, ki imajo pozitivne učinke na politično kulturo in stanje v našem mestu. Vsekakor je bilo na začetku, ko smo se »sestavljali«, pogosto slišati mnogo očitkov okoli t.i.
koalicije/opozicije. Kdo je koalici-o je opozicija in zaka . Lahk
j a, kdo j
je opozicija in zakaj tega ni ko rečem, da se je glede na pretekle mandate in politični strukturo OS v Domžalah (sicer nerad uporabljam polariziran pristop in delitev na leve in desne, ampak glede na naravo članka se ga bom dotaknil) situacija ne malo spremenila. Domžale so bile v preteklih mandatih označene za »levo« usmerjeno občino. Kar je sicer res. Vendar pa so se v tem mandatu, predvsem zavoljo našega župana, nosilca, ustanovitelja in
idejnega vodje LTD, stvari premaknile stopničko višje. Vsaj kar se politične kulture tiče. Zakaj? Ker smo v LTD - Toni Dragar - Listi za vse generacije vlagali ogromno truda in energije v to, da se pretekli »spori«, nesoglasja in delitve na leve in desne prekinejo. To nam je tudi (vsaj po mojem skromnem mnenju) tudi uspelo, saj je občinski svet na svojih rednih zasedanjih (po hitri oceni) debelo večino svojih odločitev sprejel soglasno.
že res, da terja precej več energije in usklajevanj, morda kakšen težji kompromis, morda se kakšna stvar ne premakne tako hitro kot bi si p predstavljali, ampak v LTD - Toni Dragar - Listi za vse generacije smo mnenja, da se bo edino tako situacija v Domžalah še izboljšala. Prizadevanja LTD - Toni Dragar - Liste za vse generacije za to, da se bodo stvari v našem mestu odvijale naprej s polno paro, pa bodo ostala nespremenjena! Vodja svetniške skupine
Tu se vidi predvsem interes župana ter političnih strank in list zastopanih v občinskem svetu, da se v Domžalah stvari dogajajo in zgodijo za razvoj in napredek občine, v korist vseh njenih prebivalcev. Je
Kamal Izidor Šaker
SD DOMZALE
7. seja OS - nadaljevanje
po ke
V nadaljevanju 7. seje smo svetniki obravnavali »le tri preostale« točke dnevnega reda prekinjene redne seje. Seja je bila sorazmerno hitro končana, z dobro dvotretjinsko udeležbo, a še nikdar končani seji nisem občutila ta teže kot tokrat. Obravnavani in na koncu tudi z večino svetniških glasov sprejeti predlogi odlokov o občinskih prostorskih načrtih v fazi 1. obravnave za območja Goričica - vzhod, Opekarna Radomlje 1 in JC-1 lahko, če bo nadaljevanje šlo po zastavljeni poti, vsak na svoj način oslabijo kvali-
teto in varnost življenja občanov. Tudi zato ne razumem glasovanja nekaterih svetnikov: Goričica - vzhod: Največji problem je, da je predvideno naselje z 29 novimi stanovanjskimi enotami na lokaciji, ki nima urejene dovozne poti, pločnikov, ni rešeno vprašanje kanalizacije. Vprašljivo je plazenje. In kar je za življenje občanov - staroselcev Ihana najpomembnejše, je cesta »ožina«, skozi katero naj bi potekal ves težki promet v času graditve komunalne opreme (vsaj 2 leti), graditve samega naselja
in nato še stalni pretočni promet novega naselja. Zanemarljivi niso niti pričakovani stroški občine zaradi oddaljenosti predvidenega naselja od šole. Odbor za prostor je sicer te probleme izpostavil, vendar je menil, da je gradivo dozorelo za javno obravnavo. Krajani imajo čas, da se v obdobju od 5. septembra do 5. oktobra odločijo o projektu z »da« ali »ne« in pod kakšnimi pogoji.
Na seji Občinskega sveta je bilo mnogo energije vloženo v predvidene ravne strehe v naselju, kot moteče glede na obstoječe okolje. Ravne strehe - lahko so tudi ze-


m

v Knjižnici Domžale želimo omogočiti prebiranje kakovostne literature tudi v poletnih, dopustniško počitniških dneh. Tako smo za vse, ki želite v prijetni senci, obvarovani poletne pripeke, prebrati dobro knjigo, pripravili poletni trojček po izboru vaših
knjižničarjev.
Ker je zavit v priročno torbo, vas lahko spremlja na vseh poletnih popotovanjih, ki ste si jih pripravili. Naj vam triperesna deteljica dela družbo in popestri prijetno
poletnost.
lene - prav gotovo niso najbolj moteči element v okolju, če vidimo prave probleme, zlasti glede na vse tiste »podeželske dvorce« in hiše s stilom »Janko in Metka«, ki so v zadnjih dvajsetih letih zrasli vsepovsod okoli nas. Opekarna Radomlje 1: Naravni zadrževalnik vode, katerega pozidava in urbanizacija z »ta-kozvanimi« rešitvami, ki nekako izpolnjujejo trenutne zakonske določbe, na dolgi rok, pa glede trenda klimatskih sprememb, ki smo jim že priča in konca ne poznamo, lahko povzroči poplave in to ne samo v ožji okolici, da drugih posledic ne naštevam. Ob poseganju v mokrišča in zaščitena območja se je dobro poglobiti v uvodni citat k romanu »Komu zvoni« pisatelja Ernesta Hemin-
nizki ravni. Javna razprava, od 5. septembra do 5. oktobra, bi morala potekati širše, ne samo v KS Radomlje.
JC-1: predvidena povezovalna cesta, ki bi po tem predlogu posegla v Športni park. Že Odbor za prostor je ugotovil, da obstajajo tudi druge možnosti, brez posega v življenje v parku, celovitost in varnost v njem. Problematična je že obstoječa cesta - križišče in prehod za pešce, proti Ten Tenu, tu se nesreče vrstijo - v zadnjih dneh smrtna. Ni dorečeno, kakšnemu namenu in kakšna frekvenca prometa bi na tej cesti bila, zlasti če se bo spremenila namembnost zemljišča, prvotno predvidenega za kliniko. Kaj pa, če bo cesta vodila v bodočo komercialno cono? Temu uničenju prostora, katerega del se je že odselil iz lastnine športnikov in se želje nadaljujejo, se je potrebno upreti z vso silo. Če bo prostor uničen, bo uničen za vedno in ta poteza bo prav gotovo del zgodovine mesta Domžale in občine. Moreč občutek ob misli - »Kaj pa, če bo vse res?« in bodo vsi trije programi realizirani več ali manj po zastavljeni poti - ne mine, kljub tolažbi ob svojem »NE« za prestop v naslednjo fazo. Praksa in tudi delno poznavanje terena in poslov sta me naučila, kaj je zdravo investicijsko vlaganje in zaznati špekulativne nakupe zemljišč, ki si potem utirajo pot, ne glede kakšne posledice po zaprtju denarnice realizacija pusti za seboj.
ako bi bilo ob realizaciji projekta, če vemo, da Radomlje že sedaj nimajo urejenih varnih cest, pločnikov in je varnost na zelo
Majda Zevnik Svetnica SD
15. julij 20ii
iz življenja in dela političnih strank
11
nsi nova Slovenija - krščanska ljudska stranka Kmalu bodo volitve!
Zakaj to pišem? Kako to vem?
Ko se bližajo volitve, se začnejo pojavljati prispevki kot je v zadnjem Slamniku na strani političnih strank prispevek SD gospoda U. Breznika o novih koncesijah in zasebnikih, ki hlepijo le po večjem zaslužku. Spomnimo se prizadevanj Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, preko katerega je vidna predstavnica stranke »nove politike« ZARES, ki to ni več in druga na kamniško domžalskem področju iz SD razlagala kako pohlep koncesionarjev siromaši državo in državljane. Zamolčali so pa hote - dvomim, da ne vedo - da je koncesionar zasebnik v odnosu do ZZZS v popolnoma enakem položaju kot zdravnik v ZD, le da je koncesionar za državo oz. davkoplačevalce cenejši od ZD, poleg tega pa vem, da so nekateri »čuvarji« javnega zdravstva opredeljeni za zasebnike. Toliko za osvežitev.
Morda se tradicija vzdržuje ob vse glasnejših govoricah o predčasnih volitvah in koncesionarji v zdravstvu bodo zopet priljubljena skupina za obračunavanje v predvolilnih soočenjih. Na zdravstvo se vsi razumemo kot tudi na nogomet, poleg tega pa je koncesionarjev v vsej državi le 1.200 in razpravljavcem ne morejo pokvariti volilnega rezultata.
Dvomim, da število zasebnikov na področju nekdanje občine Domža-e brez Mengša presega številko 30. Je pa to štetje brezpredmetno, ker se obe veji nudenja zdravstvenih storitev dopolnjujeta. Ker državni oblasti v vseh teh letih ni uspelo vzpostaviti modela nacionalnega programa zdravstvenega varstva, imajo posamezne občine še rela-
tivno proste roke pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe državljanov in tako tudi pri oblikovanju izvajanja te oskrbe. Kjer je ostala na oblasti kontinuiteta, so zasebni pobudi v zdravstvu nenaklonjeni, pri nas, v Domžalah, je omejena na 50 odstotkov. Imamo pa tudi občine, kjer so zasebniki nosilci celotnega programa, nekje pa so se organizirali v neko obliko zadruge.
Nacionalni program bi okvirno postavil pravila organiziranja in delovanja. Po mojem kot socialna država - vsaj tako je še zapisano v naši ustavi - moramo še vedno zagotavljati vzajemnost in solidarnost, kar je po mojem delo resornega ministrstva in glavne zdravstvene blagajne. Kdor bi pa želel zdravstvene storitve nad tem programom, bi jih moral doplačati direktno, ali pa bi moral biti ustrezno zavarovan, kar je pa področje drugih zavarovalnic, tudi kakšno tuje. Tako približno deluje zdravstveni sistem v razvi-
tih državah v zadovoljstvo državljanov.
Morda pomeni odločitev o podeljevanju novih koncesij premik v možnost samostojnega odločanja posameznikov, kako bi radi delai. Ne zdi se mi potrebno, da bi se pripravljavci strategije morali posvetovati z ZD. Kot bi dal lisici čuvati kurnik! Zdravstvenega doma koncesionarji ne rušijo. Se vedno je zelo potreben pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, tudi za otroke in mladostnike (trenutno npr. v soboto in nedeljo za to populacijo ni ustrezno poskrbljeno), urgentne medicine, ne nazadnje je tudi laboratorij pomembna dejavnost za vse zdravnike, reševalni prevozi in še nekatere dejavnosti, ki si jih (še) ne znam predstavljati v rokah posameznika. Na občini pa je, da pri podeljevanju koncesij v bodoče ustrezno zadolži tudi nove koncesionarje. Prebral sem tudi prispevek DeSUS-ove predsednice, gospe Pukl. Kaj se dogaja, kdo nam hoče speljati javne ustanove, kdo ima možnosti, da to izpelje. Strinjam se, da bi bilo treba reči: »DOST MAMO!«
Janez Vasle OO NSi Domžale
LDS domžale
Res sem vesela ...
Skoraj že na jesen življenja me je doletela čast, da sem izvoljena v Občinski svet Občine Domžale. Tovrstne izvolitve sem vedno smatrala kot posebno čast in se tudi v mladosti, ko sem bila celo predsednica tedanjega Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, trudila, da bi tedaj zastopala interese krajanov.
Ni mi bilo težko o gradivu razpravljati na sejah delegacij v KS (upam, da se bo kdo od tedanjih de egatov teh včasih kar precej zahtevnih srečanj tudi spomnil),
še posebej vesela pa sem bila, ker nikoli nismo ločevali, kaj je pomembno za občino kot celoto in
kaj za posamezne krajevne skupnosti. Pri sprejemanju odločitev smo upoštevali predvsem, kaj je dobro za vse nas, za razvoj
in boljše življenje. In navadno nam je uspelo.
Veseli me, da se tovrstno sodelovanje že kaže tudi na sejah Občinskega sveta Občine Domžale, ko smo, navadno sicer z večino glasov, že sprejeli vrsto odločitev, ki bodo oblikovale jutrišnji dan naše občine. Hkrati pa sem prepričana, da nam bo šlo jeseni še boljše.
Veseli pa me tudi, ker moja občina napreduje. In ko se v teh počitniških dneh oziram naokrog, sem še posebej vesela, ker vidim številne priložnosti za preživljanje počitnic v naši občini in bližnji okolici, čeprav seveda privoščim vsem, da vsaj nekaj časa preživijo tudi v morju, v gorah ali kje drugje in se imajo leto.
In česa sem še posebej vesela:
-	ugodnih cen za letne vstopnice na naše kopališče, ki mu želim, da bi v bližnji prihodnosti dobil streho in omogočil, da bi se na njem prijetno imeli vse leto;
-	urejenih sprehajalnih poti in kolesarskih stez ob Kamniški Bistrici, kjer prav nikoli ne manjka obiskovalcev, ob tem pa si želim, da bi bilo čim manj takih, ki povzročajo škodo;
-	povečanja števila otroških igrišč, k'er svoj čas preživljajo naši najmlajši ob skrbnem varstvu svojih mamic;
-	številnih priložnosti za šolarje in šolarke, ki jih pripravljajo tako društva in organizacije, kjer je treba primakniti kakšen evro, kot tudi tiste, ki skušajo organizirati
KNJIZNICA DOMŽALE
DRUŽABNE IGRE ZA KRATEK CAS
'^ZA VSE OSNOVNOŠOLCE
knjižnica
DOMŽALE
počitniški čas skoraj brezplačno;
-	da ploščad ob začetku Sportnega parka Domžale ni nikoli prazna, generacije amaterskih športnikov, ki se jim včasih pridruži kakšen profesionalec, igrajjo košarko in druge igre z žogo nepretrgoma;
-	truda vseh pristojnih, da bi ČE-ŠMINOV PARK postal mestni park z dušo, kjer bi vsak našel kaj zase;
-	pomoči socialno ogroženim in aktivnosti, da čim več otrok iz socialno ogroženih družin odide na morje - hvala Zvezi prijateljev mladine Domžale in vsem, ki se trudijo;
-	aktivnosti Centra za mlade Domžale, ki nikoli ne pozabi na otroke, ki ostajajo poleti doma;
-	številnih kulturnih in zabavnih prireditev, ki nam dajejo možnosti in priložnosti, da se imamo lepo
-	pri tem zlasti hvala Lojzetu in vsem njegovim;
-	še veliko drobnih stvari, vendar je prostora zmanjkalo ...
In nenazadnje: Vesela sem, ker živim med prijetnimi ljudmi, ki, enako kot jaz, radi živijo v naši občini.
Ni politično, je pa iz srca!
Vera Vojska, LDS
robert hrovat, poslanec sds v državnem zbru rs
»www.sds.si/nova.vlada«
Nekateri govorijo, da so jim ljudje, državljanke in državljani Republike Slovenij'e - svetinj'a. To zgodovinsko (kvazi)priseganje na slovenski narod je lastno predvsem tistim, ki vladajo Sloveniji, večinoma, dvajset po-osamosvoji-tvenih let - na 45 let podlage. SDS prisega na vse, kar je v slovenskem narodu dobrega, razumnega, modrega, inteligentnega, drznega, vizionarskega, z zanjem plemenitenega, razvojnega, v prihodnost naravnanega, zvestega slovenstvu in Sloveniji, pogumnega, poštenega, zavednega in verodostojnega.
In tega niti sličajno ni malo. Le možnosti ni vse to, kar je v slovenskem življu dobrega, imelo do zdaj. Zdajima to možnost. Spletna stran, ki je na voljo za vse pripombe, mnenja, predloge, vizije in analize, j^ vzpostavljena. Na njej najdete SDS vizijo razvoja Slovenije in na njej najdete vabilo k sokreiranju nove slovenske usmeritve.
Vsi, kar vas je, državljanke in državljani Republike Slovenije, ste prijazno vabljeni, da resno in odgovorno zapišete vse tisto, za kar mislite oz. ste prepičani, da bi lahko pripomoglo ne le k slovenskemu hitrejšemu izhodu iz t.i. krize, temveč tudi k ustvarjanu pogojev za izrazit napredek naše države na vseh poljih delovanja in bivanja, navznoter in navzven.
To spletno stran ponujamo vsem kot poligon za odkritosrčno, do-bornamerno in v razvojno prihodnost naravnano analizo vsega, kot resnični in stvarni socilani dialog sokreiranja obče državne politike.
Samo v mnogogovoru dveh milijonov najrazličnejših barv in njih narazličnejših odtenkov Slovenije, vidimo v SDS možnost za poenotenje vsega tistega, kar nas bo delalo ne le narod, temveč uspešen in z lastnimi življenji zadovoljen narod.
Vsesplošna apatija, ki je med ljudmi, in še prav posebej s strani tranzicijske levice umetno ustvar-jano a priorno nezadovoljstvo s kar vsemi političnimi strankami v Sloveniji, je samo na videz spreten marketinško-politični manever tistih, ki se utapljajo v lastnih goljufijah, lastnih prevarah in lastnih,	www. zdaj tudi širši slovenski javnosti roberthrovat. vidnih nespodobnostih, ki so nas sds.si
(na žalost), pripeljale do meja verjetnega, na pot, po kateri zagotovo noče nihče od nas.
Ni res, da Slovenija nima alternative. Ni res, da potrebujemo nekoga »tretjega«. Enostavno ni res! Ker tega, »tretjjega«, že imamo! Ze od nekdaj ga imamo! Imenuje se -slovenski narod.
Ljudje so potencial, ki mu ni enakega. Ljudem je NUJNO, ne le potrebno dati možnost sokreira-nja slovenske države, slovenskega gospodarsko-socialnega prostora, slovenskega načina življjenjja. Seveda ne le tako, da jih populistič-no poprosiš za njihova cenjena mnenja! Nikakor! Temveč tako, da vsako mnenje vsakega posameznika, temeljito analiziraš in pretehtaš, potem pa ga skušaš tudi - upoštevati.
Tako v SDS razumemo t.i. »praktično« demokracijo. Z razliko od nekaterih, ki še vedno zlorabljajoče prisegajo na »papirnato« demokracijo.
Ker ta resnično - vse prenese. In tudi je prenesla. Vse komunistične, boljševiške, socialistične, samoupravne, postkomunistične, tranzicijske, postsocialistične, ne-oliberalne, liberalne, kvaziliberalne in tudi take, taZARESne zablode, laži, prevare in zlorabe.
Zdaj je dovolj! Resnično - dovolj! Zdaj, spoštovane in spoštovani, je resnično skrajni čas, da si vzamete nekaj trenutkov in da zapišete, kar vam leži na duši. Zdaj imate resnično priložnost, s katero ne bo nihče manipuliral. Ne s priložnostjo, ne z vsem tistim, kar bo ta priložnost »rodila« v obliki vaših prispevkov.
Slovenija zmore več. Slovenija zmore - veliko več. To veste, pa še kako dobro veste vsi, »ki v srcih dobro mislite!«.
Zbogom, idelogije vseh vrst in barv, dober dan prihodnost, v prihodnost naravnana!
slovenska poslanka v evropskem parlamentu
Kaj je novega na področju označevanja hrane
TSK tAK
UUM
Evropski parlament je v mesecu juliju potrdil nova pravila o označevanju živil. S tem bodo potrošnikom v vsej EU na voljo jasnejše informacije o prehranski in kalorični vrednosti izdelkov. Kaj konkretno to pomeni za potrošnika?
Na policah trgovin lahko najdemo mnogo prehranskih proizvodov različnih proizvajalcev. Za potrošnike so pomembno vodilo pri nakupu oziroma izbiri določenega izdelka označba sestavin, njihovih prehranskih vrednosti ter izvor. Do sedaj so bile tovrstne označbe pretežno odvisne od proizvajalcev. V različnih državah EU je obstajalo mnoštvo različnih predpisov glede označevanja, vendar na evropski ravni še ni bilo sprejete obsežne obveznosti glede označevanja. Posledično je pogosto prihajalo do zmede in zavaja-očih informacij za potrošnike.
ova evropska pravila bodo različne zakonodaje v državah poenotila.
Ali se vam pogosto dogaja, da v trgovini iščete očala, ker ne najdete etikete oziroma je tisk na njej premajhen? Nova pravila zahtevajo najmanjšo dovoljeno velikost črk 1,2 mm na etiketah, informacije
N
pa morajo biti prikazane na prvi strani izdelkov.
Deloma je namen predloga tudi spodbujanje bolj zdravih živil in boj proti debelosti. Nova pravila določajo, da morajo biti hranilne (energijske) vrednosti hrane obvezno označene za sestavine, kot so maščobe, nasičene maščobne kisline, ogljikovi hidrati, beljakovine, sladkor in sol. Vse navedbe se nanašajo na obrok in so za posamezno hranilno snov izražene z deležem priporočenega dnevnega vnosa.
Poleg tega nova pravila uvajajo obveznost, da morajo biti sestavine označene tudi na živilih, ki niso pakirana, kot je na primer hrana na letalih, pripravljeni sendviči in podobno. Poleg tega morajo bili na živilih z okrepljenim tiskom označeni alergeni, povzročitelji raznih alergij.
Ostale določbe obvezujejo proizvajalce, da natančneje označujejo sestavo izvora rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo v izdelkih: ali gre za oljno ogrščico, sončnično ali palmino olje. Poleg tega bodo morali označiti, kadar so uporabili cenejše nadomestke sestavin. To se posebej nanaša na mesne izdelke ter
izdelke iz rib, kadar ti vsebujejo kombinacijo vrst, t. i. lepljeno meso bo moralo biti označeno kot »oblikovano meso«. Poleg tega bo za sveže mesne izdelke, kot so svinjsko, ovčje, kozje in piščančje meso, od sedaj obvezno navesti državo izvora. Tovrstna pravila se zaenkrat še ne bodo nanašala na mleko in mlečne izdelke.
Posebnih novosti ni na področju alkoholnih pijač ter pri označevanju trans-maščobnih kislin, ki jih proizvajalci uporabljajo kot cenejši nadomestek masla pri pekovskih izdelkih in pecivu.
Vsa ta pravila bodo morala veljati, ko boste odšli v trgovino, najkasneje v prihodnjih petih letih.
Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
12
mladi
15. julij 20ii
ORATORIJ NA HOMCU
V tvojo smer
Letos je že peto leto, od kar smo na Homcu prvič organizirali ora-torij. Navdušenje otrok se v teh letih ni prav nič zmanjšalo. Vsako jutro so se že pred deveto uro začeli zbirati pred kapelo, kjer smo jih kljub nenehnemu hitenju in polnim rokam dela, animatorji vedno z veseljem pričakovali. »V Božjo smer« se nas je tako v tednu od 27. junija do 1. julija vsak dan odpravilo 51 otrok in 13 anima-torjev.
Oratorijski dan smo vedno začeli s himno, ki se nam je že prvi dan tako zasidrala v srca, da si jo je marsikdo veselo prepeval med katehezami, delavnicami, odmori in celo v trenutkih oddiha sredi razburljivega dogajanja velikih popoldanskih iger. Skozi cel teden smo preko svetopisemske zgodbe, ki smo jo v dramski igri predstavili animator-ji, spremljali preroka Jona na poti v Ninive. Z njim smo premagovali ovire in z njim iskali pravih smeri. Otroci so imeli na voljo pestro
se na velikem travniku zabavali ob gradnji ceste preko puščave do pristanišča, pri čemer smo si morali na različnih postajah najprej prislužiti dovolj denarja za nakup gradbenega materiala. Drugi in tretji dan smo se pred gasilskim domom hladili ob vodnih igrah, v petek pa smo se podali na orientacijsko pot skozi homški gozd. V četrtek so kažipoti usmerjali naš avtobus proti Blokam, kamor smo se odpeljali na oratorijski izlet. Tam smo spoznali našega bodočega župnika, g. Lojzeta Hostni-ka, ki nas je že takoj na začetku presenetil s picami. Skupaj z našima sedanjim in bodočim župnikom smo se odpravili do Bloškega jezera, kjer je bila že pripravljena velika igra, v kateri so se v moških in ženskih poklicih med seboj pomerili fantje in dekleta. Vesel oratorijski teden smo zaključili s sveto mašo, po kateri smo v kratkem programu tudi staršem
progra
pokazali, kako lepo smo se imeli. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pri izvedbi oratorija pomagali tako s finančnimi kot tudi z materialnimi sredstvi in okusnimi dobrotami. Hvala predvsem To-niju Prašnikarju, Papirnici Lipa in Občini Domžale.
Andreja Šuštar
izbiro delavnic, med katerimi so lahko izbirali med gasilsko, eksperimentalno, skavtsko, različnimi ustvarjalnimi, kjer so izdelovali obeske v obliki ribic, svetilnike, jadrnice, kažipote, srednjeveške
namizne igre ali rožice iz krep papirja ter delavnico, v kateri so spoznali ponija, ki jih je, vprežen v voziček, odpeljal na kratek potep. Veselo popoldne je bilo vedno težko pričakovano. Najprej smo
Oratorij Jarše je zakon!
Vsaj tako pravi 123 otrok, ki so se letos udeležili že trinajstega jarškega oratorija. Verjetno se sprašujete, kam lahko naše malo župnišče spravi 120 otrok, vendar nekako nam vseeno uspe. Letošnja ekipa animatorjev šteje 30 pridnih mladincev, ki se trudimo
otrokom polepšati teden njihovih počitnic. Naš oratorij se je letos začel tretjega julija in bo trajal šest dni, v tem času pa se bodo otroci učili o življenju preroka Jona (saj veste, tisti, ki ga je pojedla riba), izdelali bodo kakšen izdelek, šli na izlet v Ljubljano, se
igrali vodne igre, tekmovali v šta-fetnih igrah, se zabavali ob gledanju igric in ob druženju s svojimi prijatelji.
Biti animator na oratoriju je vsekakor posebno doživetje, zato je oratorij eden najlepših tednov v letu tudi za nas, mlade anima-torje. Čeprav naš delovni dan traja tudi po šestnajst, včasih pa celo 24 ur (otroci namreč eno noč prespijo v šotorih pred žu-
	
	LüttBLÚAMSKA C.
	
	
WQL^ETNÍ INTENZIVNI
z«	in študente
Termiw
juliji «U fívsust v d»p»ld«nsRem č«s»
Št. udeležencev
n«5več 1® (min. ©J
Št. ur:
13 X tedensR» p» 3 šalsRe «re]
Cen«;
Informacije in prijave zbiram» v Centr» z« ml«de	^^^^^^^
in p» elefetrensRi-'pestiJ
in,faL@czm-d»mz«le.si
XXI. BALKANSKE VETERANSKE ATLETSKE IGRE V DOMŽALAH
FOTOgRAFSKI NATEČAJ
ATLETIKA
FOTOGRAFIRALO SE BO NA DOGODKIH od 2. 9. - 4. 9. 2011
Dela pošljite na mail : tinkara@czm-domzale.si
Več informacij na: www.czm-domzale.si
Množica skoraj 800 mladih po letih in duši se je zabavalo pod čudovitim zvezdnatim nebom
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Kopalkanje 2011 je v polnem zagonu
pniščem), nas z energijo polnijo prav otroški nasmeški, ki jih je v času oratorija ogromno. Zanje gre zahvala tudi vsem staršem, ki nam otroke zaupate, in vsem dobrotnikom, ki nam pomagajo finančno ali kako drugače. Najlepša hvala vam in še lepša hvala otrokom, ker se imamo lepo z vami. Se vidimo drugo leto, kajne?!
Animatorka Eva
Letošnja tridelna saga elektronskih ritmov na domžalskem bazenu Kopalkanje 2011 je skoraj čez polovico. Zakaj skoraj? Ker smo preplesali že drugi večer, fotografije pa vam za zdaj ponujamo le iz prvega dogodka, ki se je zgodil konec junija. A že v naslednji številki vam bomo postregli z več fotografijami - za zdaj pa jih lahko
_ ali www.kopal-
studentski-klu kanje.com.
pogledate na spletni strani www. b.si : '
ije.com
In kako je bilo? Prvo Kopalkanje, ki se je zgodilo v juniju, je bilo polno - tako obiskovalcev/plesalcev, kot dinamike s prepletanjem elektronskih ritmov z zvabljenimi melodijami iz dejanskih inštrumentov (saksofona in violine). Super vzdušje pod zvezdami je
bilo prav tako neponovljivo v svojem bitu.
Ja, z nasmehi smo odhajali tudi z drugega Kopalkanja; vreme nam je božalo razgreto kožo, seveda pa so house ritmi poskrbeli za tisto pravo ekstazo, ki smo se ji prepuščali vse do druge ure zjutraj. Po koncu odlične zabave so nas klubski kombiji odpeljali varno domov in to brezplačno. Zato lahko z gotovostjo trdim, da bo zaključek tridelne elektronske sage Kopalkanje 2011 res vrhunec poletja. Pridejo namreč RDYO DJs - mojstri elektronskih ritmov, že večkrat slišani tudi na domžalskem bazenu, a vedno z novimi presenečenji in novimi doživetji. Zabava, ki je ne smete zamuditi. Se vidimo ... na Kopalkanju 2011!
DJ Maj in Lovro iz skupine Leeloojamais na saksofonu sta že uigran par
Xffw' I
, u. HE
CENTER ZA MLADE LJUBLJANSKA C. 58, DOMŽALE WWW.CZM-DOMZALE.SI
Ob 15. letnici delovanja Centra za mlade Domžale vas vabimo k sodelovanju na mednarodnem fotografskem natečaju

N
(N
MOi^OR.
FZS5/2011 FIAP 2011/121
Rok za oddajo digi fotografij: 26. 9. 2011 Kategorije: A) LJUBEZEN, B) HUMOR, C) PROSTA Število fotografij: 4 / kategorijo / avtorja (skupaj max. 12) Možnosti oddaje fotografij:
-	na CD/DVD-ju na naš naslov
-	osebno v CZM-ju
-	po elektronski pošti tinkara@czm-domzale.si Pristojbina: 10€
Več informacij dobite na spletni strani www.czm-domzale.si, po tel. 722 66 00 ali po elektronski pošti info@czm-domzale.si.
15. julij 20ii
mlojsi in storejsi
13
balkanske atletske veteranske igre 2011, Domžale, 2.-4. september 2011
Poziv prostovoljcem za pomoč pri izvedbi tekmovanj
Samo še slaba dva meseca nas ločita do začetka Balkanskih atletskih veteranskih iger, ki bodo na sporedu v Domžalah od petka, 2. septembra, do vključno nedelje, 4. septembra 2011. Čeprav imamo že zagotovljeno sodelovanje številnih posameznikov in organiziranih skupin (učenke in učenci osnovnih šol, dijaki in dijakinje Srednje šole Domžale, člani gasilskih društev, člani športnih društev), želimo s tem pozivom pridobiti in vključiti v posamezne tekmovalne dni še dodatne zainteresirane osebe. Pri številnih atletskih disciplinah, ki bodo na sporedu v vseh treh dneh, potrebujemo dodatno pomoč pri njihovi izvedbi, še posebej
pri izvedbi nedeljskega polmara-tona na 21 km, kjer bomo morali celotno traso ustrezno zavarovati z varnostniki in usmerjevalci tekmovalcev. Poleg tega bo potrebno na progi zagotoviti tudi stojnice in okrepčevalna mesta. Na teh mestih bomo potrebovali veliko
prostovoljc V imenu O
imenu Organizacijskega odbora BAVl 2011 in v svojem imenu zato prosim in pozivam vse ljubitelje športa in atletike, da nam priskočijo na pomoč. Naša želja je, da vsem aktivnim udeležencem teh iger nudimo polno podporo na vsakem koraku in zato bo vsak prostovoljec predstavljal pomemben člen pri izvedbi tekmovanj.
Vsi zainteresirani se lahko prijavite preko e-pošte jzupancic@ siol.net, po tel.: 01/724 81 05 ali osebno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo, Kopališka cesta 4, Domžale.
Vsem prijavljenim prostovoljcem se že v naprej zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje!
Mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
VABUENI NA DOMŽALSKO KOPALISCE
Prijetna osvežitev v poletnih dneh
22. junija so uradno odprli domžalsko kopališče. Dnevne temperature zraka so bile že dokaj visoke, voda v obeh bazenih, tako v velikem kot v otroškem, pa že primerna za najbolj pogumne (imela je dobrih 20° C). Tako kot vsako leto je nekaj najbolj neučakanih takoj izkoristilo odprtje bazena in se že prvi dan pognalo v vodo. Obisk in se je iz dneva v dan povečeval, rasla je tudi temperatura vode in že smo priča dnevom, ko je kopališče, ki ga lahko obiščete vsak dan med 10. in 19. uro, polno obiskovalcev. Cene vstopnic za obisk kopališča se od lanskega leta niso spremenile. Največjo ugodnost zagotovo predstavljajo letne karte za otroke in odrasle, ki jih lahko naročite na blagajni ob vhodu na kopališče ali na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. Osnovnošolci, dijaki, študenti in upokojenci lahko celo sezono neomejeno obiskujejo kopališče za samo 8 EUR, cena letne karte za odrasle pa znaša 15 EUR. Trenutno smo prodali že blizu 700 letnih kart, od katerih 75-odstotni delež predstavljajo letne karte za otroke. Navedene cene veljajo za občane Domžal, medtem ko obiskovalci iz sosednjih občin za letne karte plačajo dvakrat toliko. Tudi v letošnjem letu je na kopališču poskrbljeno za dodatne aktivnosti, in sicer za organizirane plavalne tečaje, ki jih izvajajo zainteresirana športna društva. Pridružila se je tudi Knjižnica Domžale, in sicer z izborom in ponudbo knjig, ki so brezplačno na voljo zainteresiranim obiskovalcem. Poleg tega Knjižnica Domžale
•	napeljava tople vode do preostalih dveh dezinfekcijskih bazenov,
•	popolna zamenjava lesenih stopnic na toboganu,
•	zamenjava nosilca tobogana,
•	sanacija poškodovanih betonskih plošč in tlakovcev zunaj in znotraj bazenskega kompleksa,
•	zamenjava dela keramike pri otroškem bazenu, vključno s sanacijo temeljev,
•	ureditev sobe za prvo pomoč in nekateri drugi manjši posegi.
Pred začetkom letošnje sezone so
bila poleg priprave obeh bazenov
Fotoonketo: Mlodi oktivno preživljojo počitniške dni
Sončno, dolgo in vroče poletje, počitnice, huraaa ... Nekako tako odzvanja v glavah in mislih mladih, ki so sedaj na zasluženem počitnikovanju. Nekaj od njih smo povprašali, kako in kje bodo letos preživeli počitnice.
Kmalu grem s taborniki na taborjenje v Stavčo vas na Dolenjskem, potem grem s kolonijo za 10 dni na morje, večkrat pa bom šel tudi na domžalski bazen, kjer bom s prijatelji plaval, skakal v vodo in užival.
Matic, Vir
Tudi jaz grem s taborniki v Stavčo vas, potem bom teden dni doma. Komajčakam, da grem s starši za 14 dni v Lo-garovce (Prekmurje), veliko časa pa bom tudi na bazenu s prijatelji.
Dejan, Vir
vsak četrtek popoldan, med 17.00 in 18.30, ob bazenu organizira prebiranje knjig za otroke do 11. leta starosti in druge ustvarjalne programe. Zelo odmevno in dobro obiskano je tudi že tradicionalno »Kopalkanje«, ki ga na območju bazenskega kom-pleks_a že nekaj let zapored organizira Študentski klub Domžale. Prva dva dela letošnje »trilogije« sta že bila realizirana, zadnji del pa bo na sporedu 26. avgusta 2011. Ker vsaka zima pusti določene posledice na samih bazenih in njihovi neposredni okolici, so pred začetkom vsake kopalne sezone potrebna vzdrževalna dela. Nekateri večji posegi pred začetkom letošnje sezone so bili: • sanacija plastične bazenske prevleke,
Z domačimi sem že bil na počitnicah na Kolpi in na Rakitni na vikendu. Čaka me še obisk morja, ki se ga zelo veselim, preostanek počitnic pa bom preživel na bazenu, s prijatelji pa bom igral tudi košarko in nogomet.
Dejan, Študa
ISKRENE ČESTITKE!
Biserna poroka zakoncev Ivanke in Antona Repovž
sicer načrtovana tudi obnovitvena dela, predvsem v ženski garderobi in sanitarijah. Pri podrobnem pregledu prostorov pa je bilo žal ugotovljeno, da bo potreben večji poseg, ki bo zajemal tudi obnovo vodovodnih instalacij in vseh odtokov. Ker bi izvedba del preprečila uporabo garderob, se bodo ta dela začela takoj po zaključku kopalne sezone 2011. Zavedamo se precejšnje dotrajanosti opreme celotnega bazenskega in pomožnih prostorov, zato bo ustrezen učinek in boljše stanje tega kompleksa mogoče doseči le s celovitim posegom, kar pa bo zahtevalo pre-ija finančna sredstva.
Trudimo se, da je kopališče prijetno prav za vse obiskovalce in upamo, da nudi prijetno možnost za osvežujočo sprostitev v vročih poletnih dneh.
Mag. Janez Zupančič
Pred desetimi leti sem v Slamnik zapisala, da zlatoporočencema lvanki in Antonu Repovževima ob zlati poroki iskreno čestitamo ter jima želimo, da ju spremljajo trdno zdravje, sreča in ljubezen najbližjih. ln ko je 2. junija 2011 minilo kar šest desetletij, od kar sta si zakonca Repovž obljubila zvestobo in pomoč v dobrem in slabem, se spet nista odločila za formalno ponovitev poroke. »Poroka je samo ena,« sta bila trdno odločena in praznovala v družbi domačih in prijateljev, čestitkam in dobrim željam ob jubileju pa se je pridružil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale. Življenjski poti biseroporočencev sta bili do njune poroke precej podobni, saj sta bila oba rojena v ljubečih skromnih družinah, kjer je bilo treba kar kmalu poprijeti za delo. Gospod Anton se je rodil 1932. leta v Polšniku v kmečki
družini, ki jo je kmalu zaznamovala vojna vihra, v kateri je bila družina izseljena v taborišče v Nemčiji. Po prihodu domov je že pri šestnajstih letih odšel po svetu, za boljšim kruhom, kot so dejali včasih. Gospa lvanka se je rodila 1929. leta pri Treh kraljih v občini Logatec ter po prezgodnji očetovi smrti pomagala mami. Prvega srečanja se biseroporo-čenca vedno rada spomnita. Ob sedmih potočkih sta izmenjala
Zelo rad obiskujem domžalski bazen, kjer se zabavam s sošolci in prijatelji. Na morje grem naprej na slovensko obalo, v lzolo, potem pa še nekam na Hrvaško. Počitnice bom s sošolci izkoristil tudi za igranje iger z žogo, potem pa bo kmalu spet začetek pouka.
Miha, Domžale
prve poglede. Sledila so romantična srečanja na prireditvah, vaških igrah, tudi pri gospe lvanki doma. »To so bili lepi časi, ker smo bili mladi in ker pravzaprav nismo vedeli, da je še kaj boljšega, kaj lepšega kot druženja, predstave pod kozolci, vožnje s kolesi in veliko petja,« rada obujata spomine na čase, ko sta kot fant in dekle tiho upala, da bosta skozi življenje stopala skupaj in ustvarila družino. ^oročila sta se 2. junija 1951. Prva postaja na skupni življenjski poti je bilo Šmartno pri Litiji, kjer je bil g. Anton poslovodja v zadrugi. Leta 1959 mlado družino pot zanese v našo občino, najprej v Radomlje, nato v Domžale, kjer gospod Anton kot upravnik zadruge izpelje združitve tedanje zadruge ter enot Napredka ter prevzame pomembno nalogo direktorja Napredka. »S pridnim in samostojnim delom smo v 10 letih obnovi in zgradili 16 trgovin, klavnico in veleblagovnico, prvo tovrstno blagovnico izven Ljubljane. Napredovali smo tako hitro, da smo imeli na trgovski šoli istočasno 90 vajencev,« se rad spominja teh časov biseroporočenec. Leta 1970, ko so z ustvarjenim dohodkom pokrili vse investicije, je dal odpoved in odšel na delo, ki mu je zdravje vračalo, in se upokojil z 42 let delovne dobe, žal, tudi s srčnim infarktom. Spomine na Napredek, kjer je bilo delo na prvem mestu, kar je omogočilo tudi dobro plačilo, rad obuja ob srečanjih z nekdaj zaposlenimi.
Gospa lvanka je med tem doma skrbela za tri sinove, saj varstva, kot je danes, teda' ni bilo. Fantje so postajali vse bolj samostojni, zato se je v letu 1967 odločila, da uporabi svoje gostinska znanja, ki jih je pridobila predvsem ob delu in skupaj s sestro sta odprli gostišče Pri Repovž. Dobra lokacija, odlična hrana, prijaznost, rože, čistoča in urejenost do najmanjše podrobnosti so gostišču prinesli dober glas. Uspešno gostišče se je uspešno širilo in z uspešnim delom nadaljevalo, ko se mu je posvetil tudi g. Anton. Zaposlil se je pri ženi, bil med prvimi, ki je usta-
Anketo pripravil: Janez Stibrič
novil POZD - skupno podjetje. Zdravniki so mu sicer predlagali upokojitev, kar pa ni sprejel, ker je smatral, če nisi nikomur potreben, potem propadeš. Skupaj sta vodila restavracijo z zelo uspešnim in pridnim kolektivom, za kar sta jim še danes zelo hvaležna. Znanje in izkušnje je vlagal v številne odgovorne funkcije, kjer so vedno radi prisluhnili predlogom in izkušnjam, predvsem pa ga občudovali zaradi odgovornega, zavzetega dela in trdne odločenosti, da vedno doseže zastavljene cilje. Skrb za družino sta biseroporo-čenca vselej postavljala na prvo mesto in se pri tem zavedala, da je vzgoja najpomembnejša, še posebej, če vzgajaš s svojim zgledom. Veselje do dela ju je spremljalo vse življenje. Uživala sta vi njem in veselje do dela prenašala tudi
Iskrena hvala!
Ob biserni poroki sva prejela številne čestitke in dobre želje. Preveč, da bi naštela vse, ki so se spomnili najinega življenjskega jubileja. Zato iskrena hvala vsem, še posebej pa bi se rada za prijeten obisk, čestitke in dobre želje zahvalila županu Občine Domžale Toniju Dragarju.
Še enkrat pa iskrena hvala celi družini za pripravljeno sva-tovsko pojedino na domačem vrtu. Zelo ponosna sva na vas in hvaležna za vse, še posebej za poročno darilo - vedno prijetnega Borisa Kopitarja, ki nama je z besedo in pesmijo polepšal najino biserno poroko.
Ivanka in Anton Repovž
na tri sinove, na katere sta zelo ponosna. Tudi za snahe najdeta le lepe besede, šest vnukov pa je itak najpomembnejši del prijetne jeseni življenja, v kateri sta »vselej za dobro« sprejela tudi nekatere spremembe, povezane z gostiščem, v katerem sta sama, pa tudi sinovi, pustili dobršen del svojih moči. Ampak življenje gre naprej in trdno sta odločena, da bo v njem še vedno veliko prijetnih trenutkov. »Včasih je treba tudi kaj potrpeti, se pogovoriti in potem ni nobena stvar težka,« razmišljata ob vprašanju, kaj je pomembno, da človek srečno preživi 60 skupnih let. Ob tem pa skupaj ugotavljata, da je najpomembnejše, da se imata po skupnih šestih desetletjih še vedno rada, da si to tudi povesta in da je njuna največja sreče živeti v družbi vseh, ki jih imata rada. In teh ni malo.
To je pokazalo tudi praznovanje biserne poroke, ki so jima jo pripravili domači. Tako je 60 gostov uživalo v pravi svatovski pojedini na domačem vrtu. Sin Tomaž je skrbel za predjedi in pijačo, sinova Oto in Bojan za toplo kuhinjo, snahe in vnuki pa za omizje, vsi skupaj pa za vse. Vse je bilo sveže pripravljeno v vrtni kuhinji, vse so fantje pripravili sami in biseropo-ročencema sta bila najbolj srečna, ko sta spoznala, kaj vse so fantje losobni narediti.
repričana sta, da bodo čestitke in dobre želje vseh, ki so z njima praznovali, pomagale, da bosta lažje premagovala težave, povezano predvsem z zdravjem, ki niso redke v tako visoki starosti. Ampak v družbi ljubečih domačih je vse lažje.
Biseroporočencema lvanki in Antonu Repovževima ob visokem ži-
pr;
vljenjskem jubileju iskrene čestitke ter veliko zdravja in prijetnih trenutkov.
Vera Vojska
14
knjiga
15. julij 20ii
turistično društvo IHAN IzDALo knjigo o ihanskem kamnu
Pisana ihanska breča
KAJ? Poletni intenzivni tečaj španščine (20 ur)
Kdaj? Julij ali avgust 2011 v
dopoldanskem času (datum o dogovoru s tečajniki) E? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale.

KAJ? Fotografski natečaj ob XXI. Balkanskih veteranskih atletskih igrah v Domžalah KDAJ? 2.-4. september 2011 KJE? Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58, Domžale.
Več informacij na tel.: 722 66 00 ali na: info@czm-domzale.
V zadnjem času se na področju varovanja naravne, kulturne in zgodovinske dediščine v naši občini kar nekaj dogaja. Študijski krožek, ki pripravlja razstavo o slamni-karstvu, Knjižnica Domžale, ki pripravlja knjigo starih razglednic, oživljena Menačnikova domačija in še kaj bi se našlo. Med ohra-njevalce dediščine že vrsto let prištevamo tudi Turistično društvo Ihan, ki mu od leta 2007 uspešno predseduje gospa Iva Drobnič. V teh dneh je namreč društvo izdalo knjigo, v kateri predstavlja ihanski kamen z naslovom Pisana ihanska breča. V njej je gradivo zbrala Andreja Ljoljo, fotografije so prispevali Andraž Gregorič, Andreja Ljoljo, Franc Hribar in Stane Mesar, lektoriranje je opravila Sonja Drovenik, recenzent geološkega dela je dr. Bojan Ogorelec, oblikovanje in priprava za tisk pa je delo Noella Romana Šimenca s. p. Knjiga se začenja z rekom Pisana beseda je luč napredka in zahvalo avtorice Andreje Ljoljo dobrim ljudem, ki pomagajo ustvariti dobro publikacijo, in sicer: Stanetu Mesarju iz Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna, Francetu Hribarju, mojstru ka-mnoseštva, Turističnemu društvu Ihan, Komisiji za turizem in Igorju Kuzmiču, Božidarju Premrlu, svetovalcu programskega direktorja za restavratorstvo v Ljubljani in dr. Bojanu Ogorelcu, udi. geolog. Knjigo je avtorica posvetila Robertu in Alešu, saj je v knjigi
veliko njunega zaupanja in ljubezni. Sledi prispevek avtorice, v katerem predstavlja vsebino knjižice, v nadaljevanju pa Iva Drobnič, predsednica Turističnega društva
Ihan, in Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizma Občine Domžale, na kratko predstavljata pot od ideje do pobude, posebej pa pišeta tudi o ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter doživetij. Po mnenju Igorja je knjižica v ponos vsem v Ihanu in okoliških krajih, ki so povezani z ihanskim kamnom, ki bo omogočila, da se bo čimveč ljudi zavedlo pomena dediščine kamna iz Ihana in bodo postali varuhi in razglaševalci pomena ihanskega marmorja. Pred prispevki o samem kamnu pa lahko preberemo še daljši strokovni članek Maje Štembal Capuder, univ. dipl. inž. arh., predsednice Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna. Sledi predstavitev ihanskega kamenja, imenovanega tudi »ihanski marmor«, ki je v resnici apnenec, slovi pa kot lep in uporaben okrasni in gradbeni kamen, ki ga je bilo na tem območju mogoče pridobiti v več delujočih kamnolomih in tudi skrilolomih. Ti so bili zlasti opazni v 19. stoletju in so
omogočali preživljanje dobršnega dela prebivalstva - med njimi kamnosekov ter furmanov. Svetlosi-vo in rumenkasto zgornje kredno apnenčevo brečo z rdečimi žilicami in drobnih fosilov bolj malo poznamo in knjiga predstavlja, kje jo lahko najdemo - v naravi in kot izdelek, največkrat so z njimi izdelovali portale, nagrobnike, stopnice, tlake, vodnjake, podstavke in podporne zidove. Stran je namenjena tudi kamnoseštvu na Ihanskem, ki je že staro in je bilo včasih močno razvito. Viri pravijo, da že pred 250 leti, omenjajo tudi dve stari kamnoseški rodbini, obe s priimkom Mežnar: Mahletovo z Goričice in Štancarjevo z Brda ter nekatere kamnolome. Zadnji del lepo oblikovane knjižice s čudovitimi fotografijami je namenjen predstavitvi znamenitih izdelkov iz ihanskega kamna v Ihanu in okolici, pa tudi drugih krajih. Tako ga v Ihanu najdemo v cerkvi sv. Jurija, iz njega so nagrobniki in spominske plošče na zidovih cerkve, nekaj izdelkov najdemo v cerkvi na Gorope-čah, uporabili so ga pri izdelavi kapelic in znamenj, najdemo pa tudi številne portale hiš v Ihanu in sosednjih krajih: Dragomelj, Radomlje, Domžale, Trzin, Kleče, Dolsko, Beričevo in drugod. Posebej veliko ga je v Mengšu: Marijino znamenje na trgu pred župnijsko cerkvijo v Mengšu, Jelenova kapelica Marije pomočnice kristjanov, Zelenčevo znamenje Žalostne Matere Božje, v Ljubljani - nekdanja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, danes ustavno sodišče RS, več spomenikov, med njimi tudi Borštnikov in Verovškov spomenik, ihansko pisano brečo pa je moč najti tudi v ljubljanski stolnici. Turistično društvo Ihan ter vsi sodelujoči pri knjižici zaslužijo iskrene čestitke, saj so z njo pozabi iztrgali ihanski kamen ter ga tako ohranili za prihodnje rodove.
Vera
Naj ne mine dan brez knjige
Predstavljam vam knjige založbe Ved.
Nika Maj: V Objemu tujca
Nika Maj je umetniško ime pisateljice, doktorice fizikalnih znanosti. Po prvencu Generator knjig, ki je del znanstveno-fantastične trilogije, se je posvetila pisanju za mladino.
V	svoji najnovejši knjigi V Objemu tujca govori o Mirsadu, ki se zaradi vojne v Bosni znajde kot tujec v Sloveniji. Tu si poskuša na novo zgraditi svoje razrušeno življenje. Naivnost in neizkušenost ga zapeljeta v usodno ljubezensko avanturo s študentko Aljo, beremo v predstavitvi knjige.
Nika Ma : Peklenske čeri
»Materialno bogastvo in prazne duše brez sanj rahljajo človeške in družbene vezi.
Današnji čas je trenutek streznitve - za nasvete je prepozno, štejeta samo še vzgled in dialog. Hina-vščino in sprenevedanje odraslih, najstniki v puberteti kategorično odklanjajo kot svoj stil obnašanja in ravnanja.
V	tem času krize vzgojnih prijemov je avtoričin roman Peklenske čeri dobrodošla pomoč mladim in starejšim, ki še berejo knjige, da v sebi najdejo moč za utrjevanje vrednot življenja.
Pozitivno izklesana podoba se-demnajstletnika privablja dobro in slabo v ljudeh, med mladimi pa razvnema strasti dobrih in slabih ravnanj,« pravi o knjigi Frida Končan.
Lev Detela: Propad
O knjigi smo prebrali: »Utrinki iz temnih, norih sanj, a v resnici analiza nedonošene stvarnosti? Satirična utopija, postavljena v leti 2047 in 2049 - ali še nekaj drugega?
Na ironičen način predstavljena podoba klavrne bodočnosti človeštva ali pa samo blodni privid o svetu brez ljubezni in vzajemnosti? Razpadanje Evropske unije. Vojaška diktatura v Sloveniji. Francija ponovno kraljevina. Nora vojna med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško. Delavski upori. Nesposobno gospodarstvo in bi-
rokracija. Polom svetovne ekonomije in tehnologije. Zlom osnovnih etičnih vrednot. Nevarne podnebne spremembe z grozečo totalno katastrofo. Je to pisateljeva napoved neke bližnje klavrne resničnosti ali pa samo moreče sanje prestrašenega človeka, ki ga vznemirja spomin na težko preteklost in današnji propad človečnosti? Presenetljiva metafora o možnem koncu sveta?«
Mojca Rudolf: Drama v avtobusu
Avtorica nam predstavlja trinajstletnega Sama, ki sanja o kata-
strofi, ta se bo zgodila na avtobusu, polnem ljudi, zjutraj, ko gredo ljudje v pred v službo ali šolo. So njegove sanje »navadne« sanje ali je v njih nekaj več?
Igor Gošte: Sledi korakov
Simona Solina o knjigi pravi: »To je knjiga spominov, s katerimi se bo z lahkoto identificiral marsikdo njegove generacije. Je knjiga, ki spodbuja k pozitivni rasti in dokazuje, da je človek vreden življenja.«
Romana Potočnik: Prekletstvo preteklosti
Sanja, ki je v najlepšem življenjskem obdobju, je nenadoma pahnjena na rob.
Začnejo se ji dogajati svari, za ka-
nova knjiga novinarja in publicista matjaža brojana
Modrovine, splašene ptice pameti
To je knjiga, ki se bralca dotakne in ga začara.« Helena Imperl pa dodaja: »Neprekosljiva avtorjeva domišljija tudi v tej knjigi povzroči, da nas zgodba dobesedno posrka vase.«
Iztok Vrhunec: Možicelj
V Pilu Plus smo o knjigi prebrali: »Možicelj, droben črn mož, ki se prikazuje 14-letnemu Nejcu, je poln modrostnih naukov, pri čemer pa deluje prijazno in razumevajoče.
Nejca uči, kako se premaga strah ali pa kako se človek postavi zase in za svoje pravice. Nevsiljive poučnosti, ki se skrivajo v tem delu, si lahko želijo ne samo najstniki, temveč vsi, ki se z naj-
»Nekateri jih imenujejo aforizmi, nekateri prebliski, spet eni domislice, pa drobci modrosti. Gre za utrinke, ki se ti utrnejo nenapovedano, nekako splašeno: pridejo kdaj pa kdaj in tako kot zvezdni utrinki pominejo tisti hip, ko so se pojavili,« je v uvod svoje nove knjige z naslovom Modrovine - splašene ptice pameti ... napisal novinar in publicist Matjaž Brojan. Težko bi našla drug izraz in z drugačnimi besedami poimenovala vrsto misli, ki so se avtorju utrnile ob različnih priložnostih, pa jih sprva ni zapisoval. Potem jim je namenil nekaj več časa, jih zapisoval, včasih ob naslednjih branjih tudi malce aktualno dopolnil in kar kmalu se je misli o življenju, o ljudeh, o izkušnjah, o dogodkih, pa še o marsičem drugem zbralo toliko, da je Matjaž Brojan, za katerim je že kar nekaj napisanih knjig, odločil, da jih zbere v knjigi in tako ohrani za svoje prijatelje, znance, za tiste, ki iskreno cenijo njegovo delo in vedo, da Matjaž Brojan brez dela ne more. Nisem jih preštela, preveč jih je, da bi vam vse naštela, ampak prepričana sem, da vam bo kakšna modrovina prišla prav, da se boste v njej našli sami ali našli koga drugega. Se morda strinjate s tole: Z njim je pa zelo zelo slabo. Čisto nič nima, kar bi mu sosedje lahko zavidali. Ali pa tale, ki je tudi zelo aktualna: O oblasti imam vedno pomisleke. Žal jih ima tudi ona o meni. Bi se morda prepoznali v tej: Do podkupnine imam opredeljen odnos: nikogar ni, ki bi mi jo ponudil. Njegove modrovine se dotikajo aktualnih dogodkov: Predlagam, da dolg sosedu, za katerega veste, da ne bo nikoli vrnjen, poimenujete preprosto za grško posojilo. Morda se boste (ali pa ne) strinjali, da je tudi tale zelo aktualna: Kdor ni za naše, je za vaše! Ko bodo vaši naši, bom spet naš! Knjigo je avtor izdal v samozaložbi; karikature je prispeval Igor Ribič, karikaturo na naslovnici Marjan Gabrilo, knjigo oblikoval Božo Stupica, tiskal pa Marko Ravnikar
Domžale. Knjigo je Matjaž Bro-jan namenil predvsem svojim prijateljem in znancem, ki se bodo morda v kateri od modrovin tudi prepoznali, predvsem pa bodo, kot sem sama, ob listanju strani uživali in se včasih tudi malce grenko nasmejali in ugotovili, da podobno razmišljajo sami, pa svojim misli ne zapisujejo kot avtor Modrovin. Prednost knjige je tudi, da ko jo prebereš do konca, lahko začneš na začetku in je vsebina knjige kot bral drugo. Za pokušino še nekaj splašenih ptic pameti: Za tega, ki me kritizira, vem, da mi je nasprotnik. Za onega, ki me hvali, pa lahko le domnevam, da mi je res prijatelj./Polno jih je okrog mene, ki svojih napak ne vidijo. Od mojih jim niti ena sama ne uide./Ti-stim, ki imate veliko sovražnikov: Možno je, da ste jih ustvarili sami, najverjetneje pa, da jih je ustvarila vaša uspešnost.
Za konec pa še tale, v kateri avtor pravi: Moje delo mnogi komentirajo takole: Česar se lotim, je brez veze; kar začnem, je brez pomena; karkoli uresničim - škoda besed; in kar rečem, je trapasto. Po teh reakcijah vem, da sem na dobri poti.
Si, spoštovani prijatelj Matjaž, na ri poti si. Zato iskrene čestitke pred-hko v
dobri poti za prav vsako od modrovin, vsem pa za knjigo, ki ti je la velik ponos
Vera
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 9. septembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 31. avgusta 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
15. julij 20ii
kultura
15
14. festival gorenjskih komedijantov
Plešasta pevka, Tašča se vrača, Fiziki, Harvey in Ogenj iz Andaluzije
Pravzaprav bi krajše poročilo o letošnjem 14. festivalu gorenjskih komedijantov, ki je bil v okviru praznovanja dneva državnosti med 17. in 19. junijem 2011 v Dobu, lahko začela, da je bil malce drugačen, nekateri bi rekli, da je bil zaradi nekaterih predstav sodobnejši, drugi bi rekli, da so bile nekatere predstave težko razumljene, večina pa bi se najbrž strinjala, da je bil 14. festival gorenjskih komedijantov kulturni praznik Doba in okolice. Nepredvidljivo vreme je najbrž povzročilo, da predstave niso bile razprodane, čeprav ni bilo vstopnine. So pa vsi, ki so v teh dneh prišli v Letno gledališče Dob ali dvorano Kulturnega društva Jožef Virk Dob, prišli na svoj račun in bodo že spet težko čakali na 15. jubilejni festival gorenjskih komedijantov, ki zanesljivo bo. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter njegovi območni izpostavi iz Radovljice in Domžal sta letos za festival, ki je tudi medobmoč-no srečanje gledaliških skupin Gorenjske, prejeli vrsto predstav, med katerimi je selektor programa Branko Kraljevič izbral pet predstav, med katere je bila uvrščena tudi predstava KUD Franc Kotar Trzin Fiziki v režiji Tatjane Peršuh. Izbrali so tudi najboljše igralce, ki so ob koncu festivala prejeli priznanja: za najboljšo glavno žensko
vlogo je priznanje prejela Gordana Granatir, ki smo jo videli v Plešasti pevki; najboljšo glavno moško vlogo pa je odigral Rado Mužan, ki nas je prepričal v predstavi Ogenj iz Andaluzije. Za najboljši stranski vlogi sta priznanje prejela Maja Debelak, ki je igrala v predstavi Tašča se vrača, ter Iztok Drabik, ki smo ga gledali v predstavi Harvey, posebno priznanje selektorja pa je šlo predstavi Slepci v izvedbi Gle-

fs t
kulturno umetniško društvo jožETA KARLoVŠKA
vabi na jesensko porcijo smeha
Jamski človek, 24. september
Režija: Nataša Barbara Gračner, igra: Uroš Fürst
Kolumbovo jajce, 15. oktober
Režija: Uroš Fürst, igra: Mojca Funkl
Nevarna razmerja, 12. november
Režija: Matjaž Latin, igrata: Aleksandra Balmazovic in Peter Musevski
dališča slepih in slabovidnih NASMEH. Vse nastopajoče dramske
slepi I. Vse
skupine pa so iz rok Miloša Starbka, Kulturno društvo Jožef Virk Dob, prejele spominska priznanja. Čestitamo!
Plešasta pevka
Festival je začela PLEŠASTA PEVKA, antidrama Eugeneja lo-nesca v izvedbi Kulturnega društva K in v režici ter scenografiji Nika Kranjca. Govorjenje štirih igralcev, ki jih sem in tja zmotita služkinja in poveljnik gasilcev, je za razvoj gledališča zelo pomembno, saj je slavna igra utemeljila dramatiko absurda. Igralci so se vsi po vrsti potrudili, da je bila predstava, ki se nikoli ne konča in se vedno znova začenja, gledljiva, zapomnili pa smo si bolj malo. Sama se najbolj spomnim vprašanja glavne junakinje, ki je med branjem časopisa na odru razmišljala, zakaj ob pisanju
o smrti posameznik vedno napišejo, ko iko je bil star, medtem ko starosti novorojenčkov nikoli ne zabeležijo. Predstava ni dala odgovora, smo ga morali najti kar sami!
Tašča se vrača
Že sam naslov je obetal, da bo tokrat šlo za komedijo. Dramska skupina Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pod režijskim vodstvom Marsela Gomboca kar sama sproti ustvarjalo tekst za predstavo TAŠČA SE VRAČA. Tema igre je preprosta, blizu skoraj vsaki družini, ki se prvič v življenju sreča s tem, da vedenje enega od starejših svojcev postane drugačno. Demenca je pogosta tema pogovorov in v tej poučni komediji so nam predstavili veliko informacij o tej temi, povedali pa tudi, kako se demenci prilagajati in ravnati tako, da je življenje ■prijetno. Bravo, dekleta in fantje, e k'e najdete še čas za predstavo, ki bi ji lahko rekli kar poučna komedija.
Fiziki
Newton, Einstein in Möbius so trije fiziki, zaprti v sanatorij, kjer se dogajajo umori mladih medicinskih sester. Te raziskujejo inšpektor, ki mu kmalu postane vseeno, kdo je morilec, izvedenec sodne medicine in policija. Med obdolženimi so vsi trije fiziki, ki razglabljajo o odgovornosti do svojih izumov in posledicah, ki jih prinašajo. Kulturno umetniško društvo Trzin je prijetno presenetilo s predstavo FIZIKI, ki jo nekateri imenujejo tudi groteska. Predstavo je režirala Tatjana Per-šuh, odlikuje pa jo odlična igra vseh sodelujočih, posebej fizikov:
vseh sodelujočih, posebej Petra Ložarj'a, Uroša Jf

študijski krožek za pripravo slamnikarske zbirke nadaljuje s svojim delom
Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti
erasa in
Zagotovite si svoj sedež za vse tri predstave že v preprodaji, vse informacije na: senta@rta.si, tel.: 040/757-784.
Nejjca Lisjjaka. O vsebini največ povedo hkrati verzi Daneta Zajca: In vemo: pot je uročena/pot je napačna, zavožena je pot/za hip v prostoru osvetljenem/belo nevidno vidimo.
Harvey
Gledališko predstavo Loškega odra Škofja Loka Harvey (Mary Chase) HARVEY je režiral Matija Milčinski. Režiser in igralci so se potrudili, da se je igra zelo dotaknila vseh prisotnih, ki so kmalu spoznali, da ne gre za lahkotno predstavo. Sledili so namreč obravnavi motiva človeka, ki se ne podreja splošnim družbenim normam, ampak s svojim nenavadnim prijateljem povzroča osuplost in zmedo, kjerkoli se pojavi. Čeprav je besedilo zelo idilično, vso predstavo spoznavamo psihiatrijo ter se v številnih primerih sprašujemo, kdo je pravzaprav nor - zdravniki ali zdravljeni in si lahko odgovorimo: kakor kdaj!
Ogenj iz Andaluzije
Za zaključek smo si v poletnem gledališču v nedeljo ogledali erotično alelujo v dveh delih OGENJ IZ ANDAlUZIJE, ki jo je Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic od režiserskim vodstvom Sergeja erča namenilo Radu Mužanu ob njegovi 30-letnici dela v gledališču. Oba dela: tako prvi z naslovom Lutkovno gledališče Don Cistobala kot drugi del Ljubezen Don Perlimplina sta bila zelo gledljiva, posebej drugi del pa se odlikoval z glasbo in čudovitim nastopom obeh plesalcev. Predstava je navdušila in je pomenila prijeten konec letošnjega 14. festivala Gorenjskih komedijantov.
Nasvidenje na 15. festivalu gorenjskih komedijantov
Ob 14. festivalu gorenjskih komedijantov, ki odhaja v zgodovino, je treba povedati le še to, da ga je med ljubitelje gledališča pospremil Jure Milanovič, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob, da so njegovi organizatorji, Kulturno društvo Jože Virk, odlično opravili svoje delo in da nam je bil všeč. Zato še enkrat: nasvidenje na jubilejnem 15. festivalu gorenjskih komedijantov.
V. Vojska
Kljub počitniškemu času Študijski krožek, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pripravlja razstavo slamnikar-ske zbirke v Godbenem domu v Domžalah, nadaljuje s svojim delom. Tako smo bili gostj'e Matj'aža Brojana, domžalskega novinarja in publicista, katerega oddaji o bitki v Trzinu v okviru oddaj o vojni za Slovenijo smo lahko pred kratkim prisluhnili na prvem programu Radia Slovenije. Povabil nas je na svojo domačijo na Znojilah, ki nas je očarala tako s svojo zunanjostjo, predvsem pa z etnografskimi zbirkami, ki se skrivajo v njeni notranjosti. Matjaž Brojan, ki je za svoje izjemne dosežke na področju varovanja kulturne dediščine prejel tudi Steletovo priznanje, s svojimi zbirkami zanesljivo spada med najuglednejše privatne zbiratelje na področju kulturne dediščine, še posebej pa bo Študijskemu krožku v pomoč pri postavitvi sla-mnikarske zbirke. Pogovor o nadaljevanju dela in rezultatih dela posameznih skupin smo združili z ogledom Matjaževe domačije in dogovorom o obisku stalne razstave v Slovenskem etnografskem muzeju. Po ogledu
muzejske zbirke se je s članicami in člani Študijskega krožka o vsebinskih in tehničnih vidikih avdi-ovizualij na razstavi pogovarjala Nadja Valentinčič Furlan, kustosinja za etnografski film v SEM. Poleg priprave na postavitev same slamnikarske zbirke pa se Študijski krožek pripravlja tudi na razstavo v Knjižnici Domžale 23. septembra 2011, ki jo bomo pripravili v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Že sedaj vas vabimo, da se nam pridružite in pogledate, kaj smo pravzaprav v tem obdobju naredili, izbiramo pa tudi naslov naše razstave, za katerega se še nismo odločili. Razmišljamo pa predvsem o dveh: Razstava o slamnikarstvu je naš dolg do prihodnosti, ki ga je predlagala članica Vilma Vrtačnik Merčun, in predlog Romana Kosa: SLA-
MNIKARSKA zbirka BO!
Študijski krožek Slamnikarstvo pripravlja zbirko 250 let slamni-karstva na Domžalskem, s katero bo poravnan naš dolg do preteklosti in prihodnosti. Mag. Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetovalka za področje etnologije v Gorenjskem muzeju Kranj, za katero je že vrsta
uspešno uresničenih projektov s področja varovanja kulturne dediščine na Gorenjskem, enaka med enakimi v krožku, pa vendar tista, ki poganja kolo našega dela naprej, pa je o delu študijskega krožka čez poletje napisala:
»Čez poletje se bomo bolj slišali in brali, sestajali pa po komisijah. Do konca julija moramo izdelati seznam predmetov za razstavo, da bodo lahko šli v konzervacijo v Slovenski etnografski muzej, s katerim se dogovarjamo. Če bo potrebno, bomo prosili tudi v Narodnem muzeju. Potrebujemo tudi načrt razstave in zasnovo oblikovanja, oboje bo moralo biti avtorsko delo. Torej delo bo intenzivno teklo, priporočam redno branje elektronske pošte! Čudovito je imeti sodelavce, ki so zagnani in zanesljivi.« Vsem članom krožka pa je ob koncu zaželela lepe
oletne dni.
eliko lepih poletnih dni pa želim tudi vsem bralcem in bralkam Slamnika ter jih ponovno vabim k sodelovanju pri zbiranju predmetov za slamnikarsko zbirko. Še vedno vas čakamo na telefonski številki: 051/307-539.
Vera Vojska
po V
menačenkova domačija v Domžalah
Junijski dogodki v Menačenkovl domačiji
Program aktivnosti v Menačenko-vi domačiji v Domžalah, ki se mesečno posveča različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino, se je z junijem zaključil. Nova sezona z novimi dogodki se prične s septembrom. Junijjski program, ki smo ga pripravili v sodelovanju s KUD-om Frana Maslja Podlim-barskega iz Krašnje in JSKD OI Domžale, je bil posvečen slamni-karstvu in pletenju kit iz slame v Domžalah in okolici.
Ljudsko izročilo Domžal in okolice
V sredo, 15. junija, smo se v Večeru ljudskih pripovedk posvetili bogati ljudski dediščini na Domžalskem in v okolici. Prisluhnili smo pesmim o slamnikarstvu in se pogovarjali o njegovem pomenu in vplivu na življenje Domžalča-nov v začetku 20. stoletju. Nato smo iz bogate literarne dediščine prisluhnili črticam pisatelja Josi-
iia Podmilšaka - Andrejčkovega ožeta iz Krašnje. Ob 160-letnici njegovega rojstva je društvo izdalo knjižico, kjer je ponatisnjenih ne-jego u, ki
Besedniku in Zori. Večer smo zaključili v prijetnem vzdušju ob domačih dobrotah ter ljudski pesmi, saj so se nam pridružili tudi Ljudski pevci iz društva.
Demonstracijska delavnica: Pletemo kite iz slame
V sobotnem dopoldnevu, 18. junija, smo priredili pletenje kit iz pšenične slame, ki so ga izvedle članice društva KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, s simpatičnim imenom »Preužitkarice«. Spoznavali smo različne načine pletenja kit, od pletenja na štiri do pletenja na sedem slamic, in se pogovarjali, kako so nekoč ljudje čez zimo napletli mnogo kit in za delo prijeli mizerno plačilo. A
so se znali tudi poveseliti, tako da so po končanem delu ob domačih dobrotah zapeli in zaplesali pozno v noč. Sobotno dopoldne smo v družbi članic društva in obiskovalcev različnih generacij, ki so se tudi preizkusili v pletenju kit, preživeli nadvse prijetno. Ugotovili smo, da bomo zaradi izrednega zanimanja za tovrstno izvirno obrtno dejavnost domžalskega območja in okolice podobne dogodke v prihodnje znova organizirali.
Katarina Rus Krušelj
kaj njegovih črtic v originalnem zapisu, ki so izhajali v Glasniku,
Sobotno dopoldne smo preživeli nadvse prijetno v družbi »Preužitkaric« in obiskovalcev različnih generacij, ki so se tudi preizkusili v pletenju kit.
16
kultura
15. julij 20ii
iskrene čestitke ob 45. rojstnem dnevu
Alpski kvintet: Glasba je naše življenje
Sredi junija 2011 je bil v Poletnem gledališču Studenec v okviru 11. kulturnega poletnega festivala Studenec 2011 jubilejni koncert ob 45. rojstnem dnevu Alpskega kvinteta, za katerega zanesljivo velja, to je večkrat poudaril tudi povezovalec Domen Hren, da še vedno zveni kot pred 45 leti. Fantje in eno dekle so v vseh teh desetletjih igrali doma in v številnih drugih državah ter postali izredno priljubljeni, pravcati prepoznavni, ahko bi rekli tudi zaščitni znak Slovenije, ter bili vselej zelo zaželeni gostje - doma in v tujini. Vsi, ki so kadarkoli sodelovali pri Alpskem kvintetu, so glasbo nosili v srcu, tako kot jo nosijo današnji člani in članice tega imenitnega ansambla: Janez Per, vodja, basist, pevec in komponist; Edi Semeja, harmonika in komponist; Damir Tkavc, trobentar, po potrebi tudi
harmonikar, komponist; Franjo Maček, klarinetist, komponist; Marjan Popovič, kitarist in pevca Anita Zore ter Miha Možina. V prijetnem pevskem in glasbenem večeru smo izvedeli vrsto zanimivosti, pa tudi nekaj skrivnosti skupine, ki ji je dal ime Jože Kuralt, med številnimi obiskovalci pa so bili tudi nekateri dosedanji člani Alpskega kvinteta, med katerimi smo posebej pozdravili Jožeta Antoniča, ustanovnega člana Alpskega kvinteta in dolgoletnega vodjo, ki je bil skupaj s Stanetom Knificem pobudnik in soorgani-zator največje slovenske narodno-zabavne prireditve Alpski večer, ki je letos že praznovala srebrni jubilej. Jože Antolič je čestital svojim nekdanjim kolegom, da toliko časa zdržijo skupaj, posebej pa še Janezu Peru, ki je prevzel najpomembnejše naloge v skupini. Poz-
dravili smo tudi Jožeta Burnika in druge, tudi še vedno glasbeno zelo aktivnega nekdanjega člana kvinteta, Vinka Sitarja, ki je dirigiral Mengeški godbi, v kateri igrajo veterani.
Ta je nastopila na začetku prireditve in ustvarila prijetno vzdušje, v katerem ostalim nastopajočim, posebej pa slavljencem ni bilo težko igrati razigranemu občinstvu. To je z gromkimi aplavzi nagradilo prav vse nastopajoče, od harmonikarjev Matjaža in Tine Poljanšek, do vokalne skupine Oda iz Moravč, ki jo vodi Milan Kokalj, pa pevsko skupino Pro Anima Singers, s katero poje Oto Pestner in je še enkrat več dokazala, da je glas najlepši instrument. Oto Pestner se je predstavil tako kot solist, pa tudi kot nepozaben pevec Alpskega kvinteta. Da jabolko ne pade daleč od drevesa,
sta dokazala violinistka Alenka Semeja, hči harmonikarja Edija Semeje, ki se je predstavila s kvintetom, ter sin Janeza Pera, Boštjan, ki je član ansambla Dori. Pozabiti )a ne smemo niti na veselo igranje ^arlament Dixie banda.
Jubilanti, ki so jim čestitke in dobre želje prišli izreč župani občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš, so vsi poudarili voljo in pogum, ki spremljata Alpski kvintet vseh 45 let, ter jim zaželeli, da bi še dolgo igrali skupaj - v svoje zadovoljstvo, predvsem pa v zadovoljstvo vseh, ki imajo njihovo glasbo radi.
V družbi veselih ljudi, kot se imenuje ena od predstavljenih skladb, je Alpski kvintet vse od 24. septembra 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikantov, navdušenih nad narodno-zabavno glasbo, dobilo prvo ponudbo iz Alzacije v Franciji in kar kmalu posnelo tudi ploščo s šestimi pesmimi, do letošnjega jubileja, prehodil uspešno pot in na njej dosegel visoko kva-itetno raven. Njihove pesmi so iz leta v leto navduševale številne poslušalce in poslušalke tovrstne glasbe, kar je bilo videti tudi na Studencu, saj so marsikatero pesem, če ne že celo, pa vsaj refren, obiskovalci zapeli s kvintetom in vedno znova dokazovali, da tudi sami tovrstno glasbo nosijo v srcu, kot v pesmi Z glasbo v srcu igrajo in pojejo člani ansambla. Obiskovalcem so se predstavili z vrsto znanih, pa tudi najnovejših pesmi, med katerimi smo spoznali nepozabne Lepa Korošica, Cikcak po ka, Rajžamo, Veseli Ribnčan, Ko Ivan zatrobi, Cvetje v poletju, Dekle iz Slovenije, Pomladni navdih, Kranjsko dekle, pa nepozabni Beneški karneval, ki bi ga človek oslušal še in še, manjkal ni niti anezov bariton in še bi lahko naštevala. Ampak pravi ljubitelji Alpskega kvinteta že vedo, katere so njihove najljubše. Iskrene čestitke Alpskemu kvintetu ob njihovem 45. rojstnem dnevu, na mnoga leta in še veliko, veliko kvalitetnih melodij. Čestitke pa tudi za posebno priznanje, ki ga bodo 1. avgusta prejeli v Beljaku - za en milijon prodanih plošč. In naj bo tudi v prihodnje GLASBA VAŠE ŽIVLJENJE.
Vera
Ja
IHAN-TRZNICA 2011
Ljudsko izročilo
Letošnji krajevni praznik v Ihanu je bil v celoti povezan s 130. obletnico rojstva dr. Antona Breznika. Če je v svojem času raziskoval in postavljal pravila za čisto slovensko besedo, je istočasno kazal veliko zanimanje za ljudsko kulturo in domačo govorico. Na letošnji tržnici smo torej iskali navdihe tako v besedi kot tudi v ljudskem izročilu. Med ljudskimi pesmimi ima v Ihanu posebno mesto tudi Mlada Vida - ihanska različica Lepe Vide in je ena najstarejših v Sloveniji. Povabilu k slikarski interpretaciji motiva Mlade Vide so se odzvali kar štirje ihanski umetniki, ki so svoja dela razstavili na stojnicah: slikarji Nuša Čučnik, Mojca Godec in Brane Hribar ter fotograf Andraž Gre-gorič.
Dr. Anton Breznik je nepreklicno povezan s slovensko besedo. Ta je najmočnejše orodje piscev pesmi in proze - in tudi teh v Ihanu ne manjka. Na Tržnici so svoje pesniške zbirke predstavile tri pesnice: Ivi Bohorč, Ana Kušar in Jana Po-ljanšek, o vzgibih in namenu pisanja in o vsebini svoje prve knjige pa
je nekaj misli povedala tudi Vilma Romšak.
Ob tej priložnosti smo skupaj s
fioletno številko krajevnega glasila hanske Plevca, ki se mimogrede počasi bliža že desetemu letu izhajanja, izdali tudi brošuro o dr. Antonu Brezniku. Ta je na voljo tudi obiskovalcem Breznikove muzejske zbirke.
V	Ihanu petje nikoli ni zamrlo: ves čas so aktivni župnijski pevski zbori, od katerih sta se na Tržnici predstavila mešani zbor Sv. Jurij in ženski zbor Jutro. Pred tremi leti je bil ustanovljen še mešani zbor Slamnik, ki v svoji pevski rasti stalno napreduje. Se mlajša, a nič manj uspešna je vokalna skupina treh gimnazijk - Dea. Vsak pevski zbor je s svojo barvo glasov popestril sobotno popoldne. Zbrano družbo so razigrali Srangarji, njih pa so z narodnozabavnimi melodijami nasledili mladi Ihanci skupine Dobra Volja. Posebej je presenetila skupina Podstrešje iz Trbovelj z ihanskim bobnarjem, ki je dokazala, da so tudi ljudske pesmi lahko vedno aktualne, v rock izvedbi pa postanejo že kar atrakcija.
Pojejo in deklamirajo vedno radi tudi otroci OS Ihan, tokrat pa so predstavili tudi dva navihana, a obetajoča igralska talenta.. Pri ohranjanju ljudskega in krajevnega izročila ima v Ihanu pomembno vlogo turistično društvo.
V	preteklosti se je ponašalo z ve-
likim številom narodnih noš, ki še danes popestrijo vse pomembne praznike in shode. V letošnjem letu so pod vodstvom Mete Marolt ponovno oživili otroško skupino, ki je bosopeta v preprosti ljudski otroški opravi prisrčno poživila program. Nekaj domačih taktov pa sta v narodni noši odplesala tudi zakonska para Orehek in Anžin. Turistično društvo je na Tržnici predstavilo pravkar izdano knjigo o ihanskem kamnu, ihanskem marmorju, ki je bil nekoč dobro poznan in pogosto uporabljan za spomenike, nagrobnike in hišne portale. Največ zaslug pri zbiranju in urejanju gradiva za knjigo ima Andreja Ljoljo in pa seveda domači poznavalec kamna Franc Hribar. Tržnica nudi priložnost, ko se posameznikom lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihov prispevek v kraju. Predsednik KS Ihan Janez Gregorič je izročil zlato priznanje publicistu in novinarju Matjažu Brojanu, ki, kadar le more, Ihan predstavlja širši slovenski javnosti, tokrat pa je Ihanu podaril drago-
penjala povezovalca pri gica Lunar in Janez Gc
čestitke kd domžalski rogisti
Nov zlati rog - najlepše darilo ob jubileju
Kulturno društvo Domžalski rogisti v letu 2011 praznujejo prvih 20 let uspešnega dela. Po skrbnem beleženju kronike o nastopih so doma in v tujini na koncertih in drugih različnim prireditvah zaigrali kar 726-krat. Se posebej radi se spominjajo organizacije in izvedbe 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki so ga pred dvema letoma pripravili v Občini Domžale ter sosednjih občinah ter tako popularizili tovrstno glasbo in petje tudi na našem območju. Odmevni so bili tudi njihovi nastopi v tujini, kjer so v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. V obdobju dveh desetletij so dosegli pomembne korake pri krepitvi kvalitete igranja, na kar kaže enajst osvojenih zlatih rogov, katerim so v letu, ko praznujejo 20-letnico, dodali še enega. V juniju 2011 je namreč Koroška lovska zveza organizirala 3. mednarodno tekmovanje, katerega se v Sentvidu na Glini udeležilo izu 60 glasbenih skupin iz Nemčije, vseh avstrijskih dežel, Madžarske in Slovenije. Domžalski rogisti so v pripravah na tekmovanje opravili kar nekaj intenzivnih vaj, ki jih je vodil umetniški vodja Ivan Kozarič. Poleg njega in predsednika KD Domžalski rogisti Gregorja Otmarja Rettingerja, so na tekmovanju v skupini igrali še: Jernej Hribar, Irena Keš Gombač, Klemen Zabret in drago Vuk. Tako je nekdanja stara koroška prestolnica konec junija postala glasbeno središče rogistov, ki so se na tekmovanju predstavljali z dvema obveznima skladbama, o eno pa so lahko izbrali sami. ekmovanje je potekalo v samem središču Šentvida na Glini in je bilo med poslušalci izredno lepo
bi
TC
jeto. Mednarodna ocenjevalna strokovna komisija, ki so jo sestavljali Čeh, Nemec in trije Avstrijci je odločila, da domžalski rogisti prejmejo zlati rog. Poleg priznanja je vsak rogist dobil priponko ZLATI ROG, razveselili pa so se tudi praktičnih daril, saj jih bodo kozarci za pivo, v katerih je vgra-viranim datum in znak koroškega lovstva še dolgo spominjali na prijetno in uspešno sodelovanje na tekmovanju rogistov v Avstriji.
Po odigranih skladbah je v času do razglasitve igrala domača godba in ustvarila prijetno vzdušje, v katerem je bilo dovolj časa tudi za prijateljski klepet med posameznimi skupinami rogistov. Igrala je godba na pihala, po razglasitvi pa je rogiste prijetno presenetil eden od gostilničarjev, ki jim je na široko odprl svoja vrata. Pa to ni edino mednarodno sodelovanje KD Domžalski rogisti. V začetku junija so namreč igrali na 38. srečanju slovenskih lovskih zborov in rogistov, ki je bilo letos v Trstu, v organizaciji slovenskega lovskega pevskega društva Doberdob. Posamezni koncerti so bili v bližnjih krajih, Domžalčani so se tako predstavili v Miljah. Sodelovalo je blizu 500 pevcev in rogi-stov, v Trstu se je tako glasno pela slovenska pesem.
Pa še povabilo! Kulturno društvo Domžalski rogisti se pripravlja na svečano proslavo 20-letnice igranja. Prireditev bo v Kulturnem domu Groblje, 1. oktobra 2011. Z njimi bodo praznovali njihovi prijatelji - rogisti in pevci iz drugih krajev Slovenije. Obeta se prijeten kulturni večer, na katerega vas vljudno vabijo.
V. Vojska
sledic požara klubskih prostorih. Za dolgoletno uspešno delo v Smučarskem klubu Ihan je bronasto priznanje prejel tudi Igor Čučnik. Ves čas sta niti Tržnice uspešno na-prireditve Dra-Goropečnik. «Culturne dneve ob 130. obletnici rojstva dr. Antona Breznika je pripravil in izvedel Organizacijski odbor KD Ihan v sodelovanju s krajevnimi društvi in posamezniki. Prireditve so omogočili generalni pokroviteKi Krajevna skupnost Ihan, župnija Ihan in Občina Domžale ter več kot 40 drugih sponzorjev. Vsem iskrena hvala!
Marina Povirk
Od desne proti levi: Ivan Kozarič (prvi rog in umetniški vodja), Jernej Hribar (drugi rog), Irena Keš Gombač (drugi rog), Klemen Zabret (tretji rog), Drago Vuk (četrti rog, tudi avtor fotografije) in Gregor Otmar Rettinger (četrti rog, tudi predsednik društva).
likovno društvo petra lobode domzale
Kras v likovni podobi
o priznanje za > delo v gasilskih
zbirko. Zlato dolgoletno uspešno vrstah je prejel veteran Nace Hribar. Srebrno priznanje sta prejela Boštjan Urbanija za dolgoletno delo v SK Ihan in Mojca Kuhar za aktivno delo v kulturnem društvu. Bronasto priznanje si je prislužil Janez Ore-hek za dolgoletno delo v NK Ihan, še posebej za uspešno sanacijo po-
V četrtek, 26. maja 2011, je bilo v Galeriji Domžale odprtje letne razstave študijskih del članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale. Ob otvoritvi razstave so pripravili kratki kulturni program z nastopom učencev GŠ Domžale in uvodnim nagovorom predsednice društva Danice Smrdel ter mentorja društva, akademskega slikarja Danijela L. Fuggerja. Člani društva so na razstavi pripravili pregled študijskih del, ki so jih ustvarili v šolskem letu 2010/11. Letošnja razstava je nosila naslov »Kras«. Člani društva so v tehniki akrila na platnu predstavili krajinske slike iz potepanja po prelepem Krasu, ki je ponujal mnogo likovno zanimivih motivov. Povedali so, da se niso morali načuditi slovenski naravi, ki je znala tako lepo oblikovati kamen in ga vgraditi med šope trav in kraško rdečo prst. Posebno jih je očarala mala kraška vasica Goče s starim vaškim jedrom in tipično kraško arhitekturo, obdano z vinogradi in polji. Tu so ustvarili odlična slikarska dela, ki vsako
zase govori o slogovni nadgradnji posameznega člana. Svojih 32 likovnih del so za letošnjo razstavo prispevali: Marta Cerar, Vinka Končan Frelih, Agata Križnar, Asta Perko Stante, Ana Rajer, Ida Rebula, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. S svojim likovnim delom se je pridružil tudi mentor, akademski slikar Danijel L. Fugger.
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je že mnogo let vpeto
v domžalsko kulturno življenje. Redno se udeležujejo različnih likovnih srečanj, natečajev, likovnih delavnic ter so tudi aktivni člani drugih slovenskih likovnih društev. Kmalu bo društvo praznovalo zavidljivo 40-letnico obstoja pod vodstvom stalnega mentorja in sodelovanja mnogih stalnih članov. In kot vsako jesen bodo člani likovnega društva nadaljevali s svojim ustvarjalnim delom, ko se bodo znova vrnili v delovne prostore Osnovne šole Domžale ter pod mentorjevim vodstvom ustvarjali nove umetnine, kot to počnejo že zavidljivih osemintri-deset let.
Katarina Rus Krušelj
Članice društva LD Petra Lobode na otvoritvi razstave od leve proti desni: Marjana Tavčar, Marta Cerar, Vinka Končan Frelih, Danica Smrdel, Asta Perko Stante in Ida Rebula.
15. julij 20ii
kultura
17
25. IN 26. AVGUST 2011
15. ERF - ljudska glasba in zabava za vse generacije
15. JULIJ 2011 - DOBRODOŠLI NA PREMIERI
Dama iz Maxima
Nadaljevanje s prve strani
Vsi sodelujoči pri postavitvi komedije so enotnega mnenja, da tako vsestranske predstave nihče ne sme zamuditi. Roman Končar,
ki je adaptiral prevod igre in besedilo songov, je dejal, d in ponosen, ker mu je bila zaupa-
na strahovita odgovornost - tako do avtorja kot obiskovalcev, ki jo čuti kot neverjeten ustvarjalni izziv. Prepričan je, da bo komedija, v kateri igra veliko dobrih igralcev, uspešnica. Slavko Avsenik ml., avtor scenske glasbe, je bil povabila Lojzeta Stražarja izredno vesel, saj je občudovalec letnega gledališča. Njegova glasba je kot energija, okoli katere se vse vrsti, vesel in počaščen je, da lahko sodeluje, izrazil pa je tudi prijetno presenečenje nad pevkama Evo in Pijo ter pevci. Že vaje navdušujejo tudi glavno igralko, pevko in plesalko Evo Cerne, enako
pa je nad predstavo navdušena ^ija Brodnik ter glavni igralci, med katerimi sta se predstavila Konrad Pižorn in Jože Vunšek. O svojem prispevku h postavitvi komedije pa so spregovorili tudi Ludvik Kaluža, prvič lektor na Studencu, France Stražar, vodja predstave, Jože Napotnik, avtor čudovite scene, Sabina Selan, ko-reografinja, inTone Sedeljšak v imenu sponzorjev. Seveda je besedo dobil tudi Alojz Stražar, predsednik KD Miran Jarc in režiser predstave, ki je na kratko predstavil doslej opravljeno delo ter povabil vse, da v okviru 11. kulturnega poletnega festivala Studenec 20l1 obiščete katero od 14 predstav in se zapustite zapeljati Dami iz Maksima ter vzamete svoje zlato zrno sreče, ki vam jo bo natrosil smeh ob obisku Poletnega gledališča Studenec.
Vera
In kaj o samem festivalu pravi idejni vodja in eden od glavnih organizatorjev Bela Szomi Kralj? »Še posebej želimo opozoriti na to, da je ljudska glasba prisotna na slovenskih odrih preveč trendovsko in ne gre proti temu, da bi tudi našo bogato slovensko glasbeno dediščino ohranjali in arhivirali,« pojasnjuje Szomi Kralj. »Na naši prireditvi si glasbeniki izmenjajo ideje, spoznajo nove (stare) ljudske pesmi, mlajše generacije glasbenikov dobijo materiale za predelavo in poustvarjanje slovenskih ljudskih pesmi. Zelo pomembno je tudi to, da se glasbeniki zaradi nastopanja na festivalu kasneje povezujejo v različnih glasbenih projektih, nastopih, glasbene skupine pomagajo druga drugi do novih nastopov, med sabo pa smo povezani tudi programski vodje festivalov, ki iščemo vedno znova mlade in kakovostne izvajalce iz naše države in zamejstva ter tako spodbujamo k igranju manj populistične, a za Slovenijo z vidika kulturne dediščine zelo pomembne glasbe. Na festivalu vsako leto nastopa okoli pet manj izkušenih skupin, sestavljenih iz mlajših glasbenikov, in dve izkušeni skupini. Želimo si, da bi v naslednjih desetih letih festival redno zaključevali izkušeni glasbeniki, torej skupine, ki so nastopile kot mladi glasbeniki na etno-rocku za mlade, ki bo odslej en dan pred festivalom. Seveda to brez finančne pomoči Občine Domžale in Ministrstva za kulturo ne bo možno.«
Širitev Etno rock festivala na dva festivalska dneva
Po štirinajstih letih Etno rock festivala v Domžalah, na katerem so lahko številni obiskovalci slišali in videli glasbene skupine, ki so igrale glasbo različnih ljudskih glasbenih tradicij, na njih temelječo lastno avtorsko glasbo in predelave pogosto prepletene z vplivi bolj ali manj popularnih drugih glasbenih žanrov, je vzniknila ideja, da bi glasbeni festival ob 15. obletnici razširili na dva dneva. Tako bo en festivalski dan v celoti posvečen predšolskim in osnovnošolskim otrokom oziroma mladim nekje do pubertete - ciljna skupina so otroci med 4. in 12. letom. »Kot organizatorji smo skozi vsa ta leta poleg že uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev skoraj vsako leto pred občinstvo pripeljali kakšno
okužiti mlajše sposobne glasbenike in njihove glasbene skupine, da ta glasba prehaja iz roda v rod,« sklene Bela Szomi Kralj. Na festivalu bodo materiale z najnovejših CD plošč, predstavili Brencl Banda in Balkana. Tudi letos se bo festival začel okoli 16.30.
Etno rock festival je resnično uspešen
Po štirinajstih letih lahko rečemo, da je projekt Etno-rock festival zares uspel. Združuje tako slovenske kot tuje vrhunske glasbenike, poslušalstvo pa je vseslovensko; na njem se najdejo poslušalci iz Lendave, Pirana. Kranjske Gore, Črne,
Brez Kontrabanta ni Etno rock festivala.
novo obetajočo skuj kmalu postala vses
pino, ki je kaj lovensko pre-
Lani je na Etno rock festivalu med drugim nastopila Banda Berimbau iz Italije.
v četrtek, 25. avgusta, med 17. in 21. uro in bo hkrati tudi svojevrstno praznovanje začetka šolskega leta. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v avli OŠ Domžale. Vstopnine ne bo!
p Letošnji program ERF je že znan
Na 15. Etno rock festivalu se bodo predstavile novo nastale zasedbe: Balkana, Brencl Banda, in Horda grdih; stalnica festivala je glasbena skupina Kontrabant, ki je s svojim dolgoletnim obstojem in nastopanjem mlajšim izvajalcem vzor in navdih. Festival bo zaključila skupina Orlek, ki elemente ljudske glasbe združuje z elementi rocka, ob tem pa je skupina Orlek s svojimi besedili avantgarda mezdnih delavcev, rudarjev, vseh, ki trdo garajo za skorjo kruha. »Če strnemo cilje in naredimo izvleček iz ciljev festivala, potem lahko rečemo, da bo domžalski Etno rock festival kljub betonskemu mestu vedno zibelka mladih prihajajočih rodov etno glasbenikov, z njimi pa bodo vedno seveda proti koncu festivala izkušenejši, že dokazani glasbeniki, ki so mnogim nastopajočim tudi idoli. Osnovni cilj festivala pa je ohranjati predvsem slovensko ljudsko glasbo, poezijo, poustvarjanje le te in z njo
Bela Szomi Kralj, oče in duša festivala
poznavna, včasih pa celo še širše,« je povedal Bela Szomi Kralj. »Ker želimo spodbuditi otroško in mladinsko glasbeno kreativnost v ne-klasičnih žanrih, torej tistih, ki jih ne poučujejo na glasbenih šolah, smo se odločili razširiti festival. Mladi se bodo predstavili mladim s petjem, inštrumenti in plesom. Za spremljavo, če bo potrebno, jim bo v pomoč že uveljavljena glasbena skupina, ki se bo na festivalu predstavila tudi z lastnim izborom pesmi za otroke in mlade.« JariERF bo predvidoma potekal v novem Češminovem parku v Domžalah, ki se še ni povsem udomačil v zavesti Domžalčanov in drugih obiskovalcev. Dogodek bo
Dravograda, Krškega, torej' ne samo tisti iz Domžal in okoliških mest in krajev. Ker je festival celodnevni dogodek in nima vstopnine, ponuja pa vrsto kakovostnih izvajalcev, povprečnega poslušalca obisk festivala ne udari pregloboko po žepu. Lahko bi rekli: izvrstna glasba, ki je namenjena vsem ušesom, ne samo petičnožlahtnim.
V letu 2010 je bil Etno-rock festival v Domžalah že štirinajstič, v letu 2011 je na vrsti že 15. etno rock festival, kar dokazuje, da so organizatorji idejo o festivalu zastavili tako, da je ta postal tradicionalen.
Do sedaj so na festivalu nastopili Strojmachine, Daj še enu litru, Sirene, Same babe, Vlado Kreslin in Beltinška banda, Tolovaj Ma-taj, Adi Smolar, Orlek, Slovenski kvartet pozavn, Musikanti istriani, Posodi mi jurja, Ante upedanten banda, The Stroj, Trio dva čardaša, Slon in sadež, Bossa de novo, Kraški ovčarji, Mas_abe, Juhej in Vu-hmepiš, MI2, Čompe, Vodomec, Mar Django kvartet, Fake orchestra, Katalena, Soddiha, Olga Weissbacher, Etno klarinetno, Tam-buraški orkester Vrhpolje, Beer Belly, Koko i Mandovi, Bretones, Sedef, Robeldule, Bog bards, Middle Finger, I.C.E., ljudske pevke iz Domžal, Kosci in vsako leto Kontrabant. Iz tujine so do sedaj festival popestrili The Filth (ZDA),
Zuf de Žur (Rezija), Kraški ovčarji (Beneška Slovenija), Etnoploč (Furlanija), Hetret (Madžarska, Porabje), Strune (Makedonija), Belfast Food (Hrvaška) in Banda Berimbau (Italija).
Na prizorišču festivala (pred blagovnico Vele v Domžalah) je ves čas okoli tisoč obiskovalcev. Ker sta glasbeni okus in zanimanje ljudi za posamezne izvajalce različna, se na festivalu zamenja okoli dva tisoč ljudi, od tega je (ob dobrem vremenu) okoli tisoč stalnih.
Primož Hieng
Ljubiteljska slovenščina (IX)
Potujčevanje
Na splošno velja, da smo Slovenci na svojo materinščino in s tem tudi knjižni jezik vse premalo ponosni ter da ga vse prevečkrat zanemarjamo. S tem začenjamo že v osnovni šoli, kjer se učenci - prvošolčki srečujejo z nepotrebnimi tujkami: program je spored; pavza je odmor; direktno je neposredno, naravnost; direktiva je smernica, navodilo; mentor je vodja, svetovalec; sekretarka je tajnica; dežuren je službujoč; dieta je posebna prehrana idr. Včasih smo pisali smo s svinčniki in peresi, danes pa učenci uporabljajo kulije. V nižjih razredih osnovne šole še nismo imeli matematike, ampak računstvo. Tako so predmeti in druge stvari, poimenovani s tujkami, prišli na vrsto šele v srednji šoli. Toda na poti v radomeljsko šolo smo šli mimo trgovine, na kateri sta bila velika napisa KOLONIALE in MANUFAKTURA. Slovenci se imamo za kulturni narod. Ob tem pa prezremo, da v pogovornem jeziku uporabljamo še veliko nemških popačenk. Še vedno veliko nucamo in pucamo, cesto po-špricamo, zašpehane roke si umijemo z žajfo, suho perilo z likalnikom po-peglamo, sadike papreflancamo. Dokumente poštemplamo, avto zapre-mzamo, po čiščenju pa ga še dobro zbiksamo. S kovtrom se pokrijemo. Kmetje živino še vedno futrajo, v kozolcu pa imajo štante. Denar se težko prišpara.
Tudi srbskih in hrvaških besed nam je veliko ostalo. Te so v času obeh Jugoslavij prinašali domov slovenski
fantje, ki so služili vojaščino predvsem v južnih krajih države in poslovneži, ki so trgovali z Jugom. Srbi rečejo peri ruke, peri lice, peri odelo. Zato je ena najbolj pogostih popa-čenk prav pranje. Še danes peremo ceste, dvorišča, obleko, roke, noge in glavo, s tem pa še lase. V resnici pa umivamo, pomivamo, čistimo, sna-žimo, čedimo, krtačimo, brišemo in pometamo ter ometamo. Smeti in prah posesamo, a le s sesalnikom, ne pa s sesalcem »na dveh ali štirih živih nogah!«. Avtopralnica bi morala biti avtočistilnica, še posebej takrat, ko očistimo tudi notranjost vozila. Seveda bi bilo čudno, če bi sedeže poskušali očediti s curkom vode.To pranje se je tako razširilo, da »peremo« celo denar, čast, preteklost in razne skrivnostne zadeve. Upam, da sem vsaj približno »opral« napačno rabo besede »PRANJE«.. K temu bi lahko dodali srbske in hrvaške izraze: žitarice so žita, ra-čunica je račun, vodovodna mreža, daljnovodna mreža, električna mreža, telefonska mreža, cestna mreža, razdelilna mreža. Ob vseh teh pojmih mora biti OMREŽJE! Povorka je sprevod, parada oziroma procesija; valjda pomeni menda; ma nemoj pomeni daj no; od oka pomeni na oči; stoposto pomeni stoodstotno; to ne valja pomeni to ne velja; šuti pomeni tiho bodi in ko bajagi pomeni tako nekako.
Ob tem, ko se še nismo znebili nemških in južnjaških besed, pa že hlastamo po angleščini. Besedi »ful« in »kul« se po nepotrebnem šopirita v šolah, napisi nas napadajo celo v trgovinah in ob cestah. Že stara
beseda je štos, ki pomeni šala, potegavščina. Žal je vsak dan več nepotrebnega potujčevanja: imena podjetij, gostinskih in drugih lokalov, imena in nazivi slovenskih izdelkov in proizvodov. Poleg TV-oddaje Studio City imamo celo mestno področje City Park in še bi lahko našteval.
Toda pri tem preganjanju tujk naletimo na veliko zapreko. Imamo nepotrebne in potrebne tujke. Prvih sem nekaj že navedel. Veliko pa je tujk, ki so del vsakdanje uporabe in izražanja ter imajo zelo širok pomen. Naj navedem nekaj primerov: ETIKA - obravnava načela pravilnega, dobrega in moralnega delovanja ter načel nravnih dolžnosti do ljudi; moralna načela, norme, ravnanja v določenem poklicu ter etičnost, nravnost in moralnost. TEHNIKA - spretnost, umetnost; praktična veščina; ustaljeni način izvajanja kakega opravila, obvladovanje metod in sredstev, potrebnih za dosego kakega cilja; širok izbor sredstev in naprav, ki se uporabljajo za proizvodnjo materialnih dobrin; veda, ki se s tem ukvarja; tehniška srednja ali visoka šola. KONTAKT
-	stik, dotik, duhovna vez, spoj, mesto spoja, zveza, stikalo. SISTEM
-	sestav, celotnost sestavin, urejenih in povezanih v celoto, skupina med seboj povezanih naravnih ali družbenih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; skupina organov, povezanih v funkcionalno celoto; načrt, red, načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel in pravil. Nazadnje še besede
pikniK, KEMP in Pizzeria.
Slednja se je že na pol poslovenila v
PICERIJO. So to potrebne ali nepotrebne tujke?
Naši predniki so tisočletja živeli pod vplivom in nadvlado sosedov in tujcev, ki so bili vsestransko nasilni tudi do našega jezika. In čeprav so se naše besede hitreje razvijale kot samostojnost slovenske države, je naš jezik še danes poln nepotrebnih tujk.
K razmišljanju o tujkah naj dodam še dogodnico:
Le kdo Slovenijo zdaj potujčuje? Dokazano - sami sebe! Evropska zveza ceni nas, spoštuje, sami se žal - največkrat ne.
Današnji »menežer« tako odloča: »Imena NE slovenskega«! Poslovni red pa vse to omogoča, je v »firmah« vse več tujega.
Al'da po tujem vsaj zaudarja, bolezen nova nam grozi, slovenščina se vse bolj zanemarja, ob tem še sram nas prav nič ni.
Poglej drvarnico za oglom, vsaka bi rada se potujčila, in danes moda naj bila bi taka, z imenom da se več proda.
Hitreje dobro se blago prodaja, ko zmerna cena ga krasi. A k temu še podoba se dodaja in velik del prijaznosti.
Bridko bi zjokal Francelj se Prešernov,
kaj je z besedo materno in novemu da rodu je Slovencov časti, ponosa zmanjkalo.
France Cerar
1S
kultura
15. julij 2011
LIKOVNO DRUSTVO SENOZETI
Bližnje srečanje z velikimi mojstri 20. stoletja
V Likovnem društvu Senožeti Radomlje smo se odločili, da bo letošnja poletna kolonija potekala na francoski Azurni obali, za razliko od prejšnjih let, ko smo obiskali italijansko Toskano s Firencami in slikovito Ligurijo. Odziv članov društva je bil velik in zato smo morali oblikovati dve skupini, ki sta pod strokovnim vodstvom akad. slikarja Janeza Zalaznika vsaka po en teden bivali v Nici in si ogledali tamkajšnje muzeje in galerije.
Azurna obala je znana predvsem po svoji turistični atraktivnosti, saj so tu najbolj mondene plaže in najbolj prestižni hoteli, nekoliko manj pa je znano, da so tu delovali največji likovni umetniki 20. stoletja, da so tu zbrane v muzejih in fundacijah največje umetnine, ki so jih ustvarili za časa svojega življenja. Francija je imela posluh in tudi možnosti, da je odkupila številne objekte, kjer so delovali veliki umetniki, kot so Cezanne, Matisse, Picasso in drugi, ter ponudila javnosti na ogled lepo ohranjene ateljeje, vrtove, hiše in gradove.
Bivali smo v prostorni hiši na vzpetini nad Nico z lepim pogledom na mesto in okolico. Za hrano s pridihom provansalskih okusov so skrbeli kar tisti člani društva, ki jim je kuhanje v veselje in ugotovili smo, da imamo v svoji sredini izredne kuharske talente. Vsak dan posebej pa so bili skrbno načrtovani ogledi galerij in
Tudi za potepanje po mestu smo našli čas
Najstarejša provansalska tržnica v Antibesu
muzejev, kamor nas je potrpežljivo prevažal naš šofer Jože z minibu-som Meteorja iz Cerkelj. Ogledali smo si Chagallov in Matissov muzejv Nici, muzej fondacije Maeght v St. Paul de Vence, opravili smo izlet v Aix-en-Provence do muzeja Granet ter si ogledali Cezannovo hišo. Obiskovalec ima občutek, kot da je mojster samo za kratek hip zapustil svoj atelje ter da se bo vsak čas vrnil, saj so tam vse posode, vaze in kipci, ki jih poznamo z njegovih tihožitij, tam so na belem prtičku sveža jabolka (upra-vljalci muzeja jih redno menjajo), stoli in kredence, ki jih je upodabljal, tam je njegovo stojalo, platna, čopiči ... tam pa je tudi nekaj, kar ne sodi v njegov čas, ekran s projekcijo njegovih najbolj znanih del, kot je nejgova ljubljena gora Sainte-Victorie, ki jo je upodabljal vse življenje v najbolj čarobnih barvah. V bližini smo obiskali še Picassov atelje z razstavo grafik na gradu Vauvenargue. Grad je v lasti Picassovih potomcev in je malo verjetno, da bodo na široko odprli vrata za javnost tudi v prihodnje. Veseli smo bili možnosti, da smo si veličasten grad lahko ogledali. Nica premore zelo lep in razse-žen Muzej moderne umetnosti, nazadnje pa smo si ogledali še Renoirjevo hišo v Cagnes-sur-Mer, Picassov muzej v Antibesu ter njegovo fresko Vojna in mir v tako imenovani Picassovi kapeli, zelo veličasten pa je tudi Legerov muzej v Boitu.
Vtisov in spominov je veliko in težko jih je urediti v dnevu ali dveh. Cez poletje bodo vtisi našli svoje mesto tudi na naših platnih, saj bo razstava pod naslovom Poletna kolonija Nica 2011 enkrat pozno jeseni v naši galeriji Dom v Radomljah.
Danica Šraj
Kaligrafija ponovno pritegnila ljubitelje lepe pisave in ornamentov
30. junija je v Kavarnici MJ, v sodelovanju z galerijo Mojca Majolca, potekala že druga brezplačna kaligrafska delavnica s Katarino v Domžalah, ki jo organizira Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška. Izvedbo brezplačne delavnice je omogočil Pavle Pevec iz Javnega sklada kulturnih dejavnosti,
Območna izpostava Domžale, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.
Tudi na drugi kaligrafski delavnici je sodelovalo kar štirideset ljubiteljev lepe pisave in slovenskih ornamentov Jožeta Kar-lovška, tako otroci kot odrasli; ženske in moški, vseh starosti. Simpatična kaligrafinja Katarina
Rojc je vsem udeležencev prikazala in pokazala ter jih učila osnov kaligrafije, zbrane je pozdravil tudi predsednik društva Jožeta Karlovška, Matjaž Kar-lovšek.
Zaradi res izjemnega zanimanja bomo brezplačno kaligraf-sko delavnico ponovili še v ponedeljek, 25. julija, ob 17. uri, v
kavarnici MJ, Ljubljanska 100 (pri Policiji v Domžalah).
Prosimo vas, pohitite s prijavami na: senta@rta.si, tel.: 040/757-
784. Ves potreben material za delavnico zagotovimo mi, s seboj prinesite samo veliko dobre volje in veselja.
RTA, Regijska tiskovna agencija
Kaligrafinja Katarina Rojc
Predsednik KUD Jožeta Karlovška, Matjaž Karlovšek
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška
vabi na
tretjo brezplačno kaligrafsko delavnico v Domžalah s priznano kaligrafinjo Katarino Rojc,
v ponedeljek, 25. julija 2011, od 17. do 19. ure, v kavarnici MJ Maja Juhant, Ljubljanska cesta 100 Domžale, poleg galerije Mojca Majolca (pri Policiji).
Vse dodatne informacije in prijave na: senta@rta.si in tel.: 040/757-784.
Vljudno vabljeni k učenju kaligrafije in risanju ornamentov Jožeta Karlovška.
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s Knjižnico Domžale
zaradi velikega zanimanja
vabi na
intenzivno kaligrafsko delavnico s priznano kaligrafinjo Katarino Rojc,
v sredo, 24. avgusta 2011,
od 17. do 19. ure, v Knjižnico Domžale.
Vse dodatne informacije in prijave na: senta@rta.si in tel.: 040/757-784. Vljudno vabljeni k učenju kaligrafije in spoznavanja ornamentov Jožeta Karlovška.
JULIJ/mali srpan
16so
17Ne
Tïib
î
0) I
ZüsT ZTč7
22^
24 Ne
31 Ne
Tp^
To
fJan doje
15 Pe
14 Ne
^ (sveže svetloO
U goleni
A K
lo
maščoba, olje
cvet
(mokro)
w stopala,
O
W prsti na D nogah A
ogljikovi hidrati list
t
toplo
OVEN
o ,
g	glava,
r	možgani,
N	""
J	beljakovine plod
©
7 HLADNO) W
i vrat, tihiik,
ušesa, zobje ^HV
^ sol, korenina,	_
J gomolji	f ■
A	korenin^
(sveže svetlo
^ Hihalaj
Q ramena, k roke, A dlani
O
maščoba, olje
cvet
(wiokro)
w	pljuča,
JL	prsi,
U	želodec,
D	jetra
A	ogljikovi hidrati
list
o	toplo) G
V	krvni obtok,
t	arterije,
N	hrbet
^^^eljakovm^
©
plod
Z	(HLADNO
[	prebavila,
im	vranica,
ijl	trebušna
L	slinavka
m	sol, korenina,
a	gomolji korenina
Csveže svetlo
2 kolki, p ledvice.
mehur
maščoba, olje
O
cvet
(MOKRO)
V spolni O organi, Q sečevod A
** ogljikovi hidrati list
O (toplo)
G E N
J beljakovme plod
stegna, vene
-^ (HLADNO)
V ^^^ 'a	e sklepi, kolena,
^ ■■ ' ' !	m kosti, koža
.	J sol, korenina,
KDZ0R6g	^ korenina
^ (sveže svetlO
p goleni,
A
K
" maščoba, olje
cvet
iMOKRO)
W stopala,
O
JJ prsti na D nogah
A
ogljikovi hidrati list
t
(toplo)
glava,
možgani,
oči
beljakovine
®
plod
nadaljevanje na strani 27
S^ÊMMim 15. julij 20ii	uredništvo	19
		
Pisma bralcev
Opazovalnica
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
v naši občini se vsakodnevno dogajajo stvari, ki so vredne pohvale, žal tudi stvari, ki so potrebne graje, da se kaj takšnega ne bi ponavljalo. Zagotovo tudi vi, bralci in bralke Slamnika, opažate tovrstne zadeve, zato nam sporočite, kaj je po vašem mnenju vredno pohvale in kaj graje - če je le možno, priložite tudi fotografijo. Tiste najbolj aktualne in zanimive bomo v Slamniku tudi objavili.
Vikendaii
Ne morem imeti spuščenih kokoši, mi je potarnal podeželski kmet. Soseda, ki ima vikend, je Ljubljančanka in mi tega ne dovoli, pa tudi moj gnoj ji gre v nos. Poglejte tistega vikendaša ob robu vasi. Kupil je kos zemlje z
Grajamo - hvalimo
Hvalimo visoko ekološko osveščenost občank in občanov, ki že vrsto let, odkar je bil sprejet program ločevanja komunalnih odpadkov, uspešno ločujejo komunalne odpadke. Le tako naprej, saj s tem naredimo nekaj dobrega zase in tudi za naše zanamce.
Grajamo z grafiti onesnažene cestne in železniške podvoze in podhode, električne transformatorske postaje ipd., ki naši občni res niso v čast.
erjamemo, da mladi morajo nekako sprostiti energijo in željo po samo-dokazovanju, a za to obstajajo ustreznejše oblike in možnosti, le poiskati in udeležiti se jih je potrebno.
jVee
Poštni nabiralnik se je vrnil v Dob
Sploh ni pomembno, ali je na vrnitev poštnega nabiralnika nazaj v Dob vplival prispevek o tem v prvi »opazovalnici« v prejšnji številki Slamnika, ampak je dobro, da se je po objavi v njem hitro »vrnil« nazaj v kraj. Na vidno mesto! Zato se mi zdi prav, da se odgovornim zahvalim za to dejanje in hkrati hiter odziv. Hvala v imenu vseh tistih krajanov, ki ga bomo v poletnem času vsaj kdaj pa kdaj uporabili za svoje namene.
Tekst in foto: Bogdan Osolin
gozdom, ki ga je zaradi boljšega razgleda polovico posekal, tako da raste samo robidovje, voda pa odnaša rodovitno prst. Drugi del gozda je ogradil s skoraj nevidno tanko žično mrežo, ki je prava past za divjad. In tole kmetijo čez cesto, ki je bila svojčas največja v vasi, sedaj pa z vsemi poslopji in zemljo žalostno propada. Dediči živijo v Ljubljani in jim za kmetovanje ni mar. Vse skupaj bi radi prodali za velike denarje, pa jim že leta to ne uspe. Pohlep po lahko pridobljenem denarju je neizmeren.
Ze desetletja nazaj smo se v Društvu za varstvo okolja prizadevali občinskim načrtovalcem dopovedati, naj v prostorskih načrtih omejijo gradnjo vikendov samo na nekaj ožje izbranih območij.
kjer ne bodo s svojimi vikenda-škimi navadami posegali v tradicionalno uravnan način življenja na vasi. Neuspešno. Dovoljeno je bilo vse, kar ni bilo izrecno prepovedano. Največjo škodo je naredil v devetdesetih letih sprejet Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je dopuščal vsakomur nakup kmetijskega zemljišča in gradnjo
Nograjuje Kulturni dom Franca Bernika
Ivan Rode, Domžale, ki prejme brezplačni vikend najem vozila Hon" ' ' ' lado:
"''■Je plai Castrol GTX in Majda Klajderič, Domžale, ki prejme preventivni
da Civic, Ivica Jamnik, Radomlje, ki prejme plastično ročko 4 1 olja Castrol Janez Jereb, Domžale, Id prejme plastično ročko 4 1 olja TX in Majda
pregled vozila z meritvami Čestitamo!
Nagrade tokratne nagradne križanke podeljuje Kulturni dom Franca Bernika, ki podarja trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave v sezoni 2011/2012. Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 31. avgusta 2011.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
9	1230 Domžale.
na tem zemljišču brez obveznega plačila nadomestila za trajno razvrednotenje le-tega. Zakon, ki je ed t al, t p rov
mi posegi.
veljal pred tem, je to nadomestilo uveljavljal, kmetijska zemljiška skupnost pa je bila s svojimi soglasji varovalka pred nedopustni-
TW-


Upamo lahko samo, da bo najnovejši Zakon o kmetijskih zemljiščih in gozdovih te stvari bolje urejal kot dosedanji. Kmetijskih zemljišč je vedno manj, ker jih s pozidavami in drugimi posegi trajno uničujemo. Potrebe po samooskrbi z doma pridelano hrano pa bodo vsak dan večje.
Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik
v NAS VSTAJAJO SPOMiNi
Sedemkrat sedem let od naše kamniške mature leta 1962
Nekdo je dejal, da smo naravnost srečniki, ker je od naše mature minilo praštevilo let. No, devetinštirideset je kvečjemu zmnožek dveh enakih praštevil. Pa to mimogrede.
Ker praznujemo tudi domžalski maturantje kamniške gimnazije, se spodobi in je pravično, da to zabeležimo tudi v našem Slamniku. To smo bili Franci Gerbec, ki je posebej zaslovel kot zvezni poslanec v tedanji Jugoslaviji, potem večna odličnjakinja Ladka Pižmoht, Jože Grošelj, priznani psihiater, Ria Flerin, lekarnarka s srcem, moja malenkost in drugi, ki smo se udeležili srečanja ob
obletnici. Srečanje ob tej sedemkrat sedmi obletnici je organiziral tedanji razredni starešina Franci Gerbec, ki je zabriljiral po svoji domiselnosti, saj smo se vsaj štiri ure z ladjo vozili po Ljubljanici in med ogledovanjem Ljubljane še s tistega zornega kota obujali spomine na gimnazijska leta v Kamniku. Jean Paul Sartre je nekoč zapisal, da je spomin edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. Res, naše maturantsko podoživljanje smo doživeli kot izlet v preteklost. Sicer sem zelo pazil, da se moje že tradicionalne pozdravne besede ne bi izrodile v nagrobni govor ali v pridigo, toda kljub temu nisem mogel mimo neizpodbitnega dejstva, da se, hočemo ali ne, čedalje bolj približujemo srečanju z bogom ali pa kraljestvu Niča, kakor so posmrtnost poimenovali nekateri pesniki. Staranje in štetje let pa je namreč naša skupna slabost. Osebno sem bil vesel srečanja prav z vsakim, saj me na gimnazijo vežejo predvsem lepi spomini, čeprav so bili ovenčani tudi z nekaj pelina. Pokojnim profesorjem in sošolcem smo vsak na svoji način zaželeli večni počitek, naj se spočijejo od svojega truda in naj Bog obriše prav vse solze z njih oči. Franci Gerbec pa je zelo slikovito predstavil, kako naj bi izgledala naša petdesetletnica drugo leto, vendar naj bo to za sedaj še skrivnost. Podkrepili smo se na ladji sami, naše srečanje pa smo zaključili ob kavici v lokalu blizu trnovske cerkve. V upanju, da je naše nekatere morebitne slabe spomine pogoltnila Ljubljanica, smo si s čistimi srci zaželeli na-svidenje drugo leto.
Ivček Kepic
AVTOR: GREGA RIHTAR	PRIPADNIK OSKOV	POLICIJSKA GUMIJASTA PALICA	AVSTRU-SKI PISEC (RUDOLF)	NATALIE PORTMAN				STALEN KUPEC, KLIENT	ZNANSTVENA RAZPRAVA	OPERNA PEVKA OGNJfr NOVIČ	STARO-GERMANSKO IME ZABDGA TYRA	UMSKI HIŠNI BOG	NEKDANJI RUSKI POLniK MKOJAN	TOMAŽ NOSE	JAPONSKA PRINCESA	MINERAL MAGNE-ZUEVEGA URANIL FOSFATA Z VODO	FGKSO MESTO RUSKE REPUBLIKE MORDOVUE	^ROBO ORIENTALSKO DOMAČE SUKNO				ZAKON^ČEV	PREDMET, KI SE MU PRIPISUJE, DA PRINAŠA SREČO, TALISMAN		USTVARJALEC UMETNIN	LET ŽOGE V LOKU	ROMUNSKI
				DOMAČA, TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA															NEMŠKI FILOZOF (HERMANN)								
RIMSKA BOGINJA RODOVIT-Nosn				PRIPADNIK REIZMA																			KRIŽANEC MED OSLOM IN KOBILO				
										NAŠA OPERNA PEVKA (ONDINA)																	
DEL TENIŠKE IGRE				STAREJŠI ITALt JANSKI IGRA1£C (MARCELLD)												PREDPLAČILO ABO-NENTOV NEGATIVNI ION											
																							MESTO SZ.OD BRUSUA				
NAŠA PESNICA (MAJDA)				SESTAV APARATOV																	PRISTANIŠČE NA ZAH.JAP. OTOKA KJUŠUJA						
				REKA SKOZI BERN										ZVESTA DOMAČA													
1 AMERIŠKA FILMSKA 1 IGRALKA KEATON							URADNI SPIS				PRIPRAVA ZA SPENJANJE, PENJAČA										MERA ZA RITEM					KOSTUMO-GRAFDUA VOGELNIK	NEKDANJI RUSKI VLADARSKI NASLOV
BREZALKOl nVOVAR	«DLND PIVO NE UNION						SODNIK V GR. MIT. PODZEMUU				GRAFIK IN ILUSTRATOR JUSnN							NASA TISKOVNA AGENCUA			DEL VRTNICE						
POSODA ZA SHRANJEVANJE V					SVILEN TRAK ZA VISOKA ODLIKOVANJA						PLESNA FIGURA PRI				ŽUŽELKA							KUHINJSKA POSODA					
											čETVORKI GARETH BALE				NEDA UKRADEN							IRENA AVBEU					
HOLANDSKI KRAJINAR (AERT VAN DER)					NAŠ KOŠARKARSKI REPRE-ZENTANT, ČLAN BARCELONE LAKOVIČ					MERA ZA JAKOST ZVOČNEGA OBČUTKA									SPRETNOST V RAZPRAV-UANJU AU PREREKANJU, PREPIRANJU								
RIBJA JAJČECA						DRAŽILNO NASLADD-O AFR^EGA GRMA				MAFUSKI ŠEF V ZDA				OPICA BELOBRADI GIBON						GOSnNSKI STREŽNIK							
POMOČ: LOTZE-nemški filozof (Hermann), SALEIT-mineral magnezijevega uranil fosfata z vodo, SARANSK-glavno mesto rusice republilce IVIordovije, TRAKTAT-znanstvena razprava, UNKA-opica belobradi gibon, ZlU-starogermansIco ime za boga Tyra
20
iz naših vrtcev in šol
15. julij 20ii
»DOPUST«
Tudi
malček
potrebuje
počitnice
V	vrtcih so te dni zbirali odjave otrok za poletni čas. Ponavadi postopek poteka tako, da starši na temelju svojega dopusta predvidijo, kdaj bo otrok v vrtcu odsoten. Kadar temu dodajo še kak dan, ki ga bo otrok preživel pri dedku in babici ali pri kakšnemu drugemu sorodniku, se ta dopust razvleče približno na mesec dni in v vrtcu lahko uveljavijo rezervacijo, ki pomeni da bo del plačila za vrtec, ko otrok ne bo tam, manjši. Ponavadi je dobro, da starši preverijo, kdaj gre na dopust oseba, ki je nanjo otrok v vrtcu najbolj navezan (npr. njegova vzgojiteljica) ter da se skušajo s svojim dopustom temu prilagoditi. Večino otrok v poletnem času namreč močno vznemirja to, da ni prisotne njegove vzgojiteljice.
Otroku do treh let težko razložimo, da je odšla vzgojiteljica na dopust - nekoliko starejšemu pa bo najbolje razložiti, kako in kaj ga čaka v poletnem času. Program vzgoje in varstva vzgojiteljice v poletnem času počitniško obarvajo. Več je dejavnosti na prostem, športnih aktivnosti, proste igre otrok in več ustvarjalnih sproščujočih vsebin, kot so npr. slikanje, ustvarjanje iz različnih materialov, petje in ples. Tudi sam potek življenja in dela v vrtcu v poletnem času ni tako podrejen pravilom in urniku, ki je sicer obvezen. Pravimo, da je vrtec idealna oblika varstva in vzgoje otroka, pa vendar ne smemo pozabiti, da je otrok najraje doma, v krogu tistih, kijih ima rad in jim zaupa. Otroci v večini primerov sicer vrtec radi obiskujejo, pa vendar v času poletnih počitnic potrebujejo »odklop« in sproščenost, ki ni vezana na vsakdanji življenjski ritem.
V	organiziranem varstvu je režim življenja in dela vezan na skupino otrok in odraslih. Ta način življenja pomeni zgodnje zbujanje, prilagajanje svojega ritma, zahtev, načina komunikacije drugim, tolerantnost do sovrstnikov, napor ob dejavnostih in ne nazadnje, življenje v skupnosti, ki ne vključuje njegovih bližnjih in ki pomeni le delno uresničitev njegovih potreb in želja. Med letom je to seveda običajno in otrok se mora privaditi na urnik, ki tak pač je in drugačen ne more biti, pa vendar ^ Mali - predšolski otrok nujno potrebuje »dopust«. Tako kot odrasli, ki komaj čakamo, da bomo nekaj dni doma in nam ne bo potrebno upoštevati dnevne rutine, hitenja in obilice zadolžitev, ki nas vsak dan čakajo, tako tudi otrok uživa, ko so njegovi dnevi drugačni in predvsem bolj sproščeni.
Kadar z otrokom ne bomo dejansko nekam odšli, mu lahko pripravimo »dopust« doma. Sproščeno zbujanje zjutraj, igra na bližnjem igrišču, obisk bazena v domačem kraju in nekoliko drugačno kosilo ter več bivanja na prostem bo otrok čutil kot počitnice in prijeten dan. V tem času je potrebno tudi malo »pozabiti« na siceršnja pravila, ki veljajo doma, pa tudi kakšno »dodatno crkljanje« ni odveč, predvsem pa skušajmo v tem času otroku prisluhniti, upoštevajmo njegove želje in potrebe in ne nazadnje, poskrbimo, da se bo imel lepo -pa karkoli že za vašega otroka to pomeni! Več ko bo takšnih dni (strokovnjaki pravijo, da otrok potrebuje vsaj deset do štirinajst dni skupnega počitka oz. »dopusta«), laže bo naš malčekjeseni spet sposoben s polno mero zajemati učenosti, ki mu jih nudi življenje.
Darka Bitenc
VIR JE POSTAL ZE PRAVO ZONGLERSKO
središče Slovenije
Žonglerski dan na Viru
zal, kako lahko z njimi naredimo še precej več, kot le dve figurici. Kdor nas je obiskal, je lahko videl veliko napetih vrvi oz. gurten med drevesi. Lovljenje ravnotežja gre dobro skupaj z žongliranjem, zato ni
manj
Vir je postal že pravo žonglersko središče Slovenije. Letos smo se na svetovni dan žongliranja, ki je bil v soboto 18. junija, že četrtič zapored zbrali ob gasilskem domu v prijetnem ambientu in prvič v štirih letih nam je bilo naklonjeno celo vreme. Domače Društvo Žongler je skupaj s skupino Čupakabra, Združenjem Cirkokrog, društvom KU-KU in trgovino Talenti.si pripravilo žonglersko nepozaben dan. Še vedno odkrivamo nove in nove talente po Sloveniji in ugotavljamo, da se žonglerji med seboj pravzaprav še zelo slabo poznamo, čeprav je ravno po
zaslugi vsakoletne prireditve na Viru stanje iz leta v leto boljše. Vsako leto na Vir pride žongler-ski gost iz tujine, letos pa smo imeli nastopajoče iz Slovenije, kot udeleženci pa so prišli gostje iz Italije in tudi s Finske. Popoldanske delavnice so ponudile vsakomur nekaj. Tako
začetnikom kot tudi tistim naprednejšim žonglerjem. Obiskal nas je Niko Fric, eden najboljših mojstrov v oblikovanju balonov na svetu, ter z nami delil svoje bogato znanje. Vsi poznamo dolge in ozke balone, iz katerih se lahko naredi kakšen kužek ali pa rožica, Niko pa nam je poka-
jkala niti delavnica hoje po vrvi, ki jo je pomagal voditi Gašper iz Slackline.si. Žonglerji pa se tudi izredno radi gremo družabne igre na žongler-ski način. Tako ni bilo nič nenavadnega, ko smo lovili ravnotežje s kegljem in kozarcem vode, ali pa ko smo med tekom tudi žonglirali ali pa morda, ko smo skušali z diabolom zadeti škatlo itd ... Seveda je bilo ob tem zagotovljenega obilo smeha in predvsem zabave tudi za gledalce. Svoje mojstrovine pa sta kar na kožo obiskovalcem ustvarjali Zarja in Andreja. Dan se je hitro prevesil v večer in celotna druščina se je preselila v dvorano delavskega doma na Viru, kjer se je pričela Žon-glerska predstava. Skoraj dve uri
napeto dogajanje je povezoval in hkrati dopolnjeval eden najboljših čarodejev v Evropi, Magic Wladimir. Na odru pa so se po uvodnem nastopu domače skupine Trio MEM, ki nas je popeljala v sanjski svet senčnega žongliranja, zvrstili številni nastopajoči. Med drugim smo dobili tudi novega državnega prvaka v žongliranju, ki je med drugim novinec na slovenski žonglerski sceni, Denis Narat iz Ptuja. Zanimivo, da tudi sedaj že bivši državni prvak Blaž Slanič prihaja s Ptuja in očitno je Ptuj
primerno okolje za odlične žon-glerje.
Letos smo izpeljali tudi kategorijo za naj žonglerski trik, kjer pa je prepričljivo slavil ravno Blaž Slanič.
Na koncu pa smo videli še odlomek iz predstave Cirkus Kabare. To je cirkus, ki vas lahko stokrat razočara, vsaj tako pravijo sami, res pa je, da nas kljub malo drugačni in nenavadni predstavi
niso razočarali. Navdušeno ploskanje v polni dvorani na Viru je dalo slutiti, da so bili obiskovalci zadovoljni.
Letos nam je bilo vreme naklonjeno skozi cel dan in tudi večer, zato smo se po končani predstavi zopet preselili na ploščad ob gasilskem domu, kjer nas je že čakala skupina Čupakabra in pričarala pravi ognjeni spektakel. Njim pa so se na koncu pridružili tudi ostali ognjeni mojstri in še dolgo v noč bruhali ogenj ter žonglirali z ognjenimi artikli. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi vsem, ki so pripomogli k temu, da smo lahko Žonglerski dan izpeljali prav na Viru. V prvi vrsti vsekakor Občini Domžale ter Krajevni skupnosti Vir. Velika zahvala gre tudi gasilcem prostovoljnega gasilskega društva Vir, ki so nesebično priskočili na pomoč, nam odstopili prostor za prireditev ter tudi poskrbeli za požarno varnost ob ognjenih nastopih. Tomaž, Marjan, Zvone in Marko, iskrena hvala.
Žonglerji pa smo z mislimi že v prihodnjem letu, ko se bomo znova zbrali na Viru, takrat že petič. Prej pa nas čaka še ogromno nastopov, obisk evropske žonglerske konvencije v Nemčiji, ter tudi (pred)novoletno žon-gliranje na Viru.
Več informacij in predvsem fotografij pa na naslovu: http:// www.SvetovniDanZongliranja.
Matjaž_Gerčar predsednik Društva Žongler
v
Športno atletsko društvo Mavrica v mavričnem poletju
Mlado, zavzeto in delavno društvo, društvo za otroke, mlade in tudi starše, ne miruje. Veliko delamo na področju motivacije otrok v gibalne sfere ter tudi v motivacijo gibanja na prostem.
Vsak sproščen pohod, aktivna motiviranost in nasmeh prinašajo zdravje in tako je tudi prav.
V	naših razpisanih MAVRIČNIH POČITNICAH največ posluha glede na predprHave prejem^o INDIJANSKE, ŠPORTNE, PUSTOLOVSKE IN aTletske počitnice, zato vabljeni na ogled programov na internetni strani sadmavrica.si oz. FB-strani, več informacij pa dobite tudi na tel.: 031/ 314-870 ali na: sad.mavrica@ gmail.com.
V	avgustu smo razpisali tudi dva plavalna tečaja (od 1. do 4. 8. in od 8. do 12.8.), novost so vsekakor vikend plavalni tečaji, ki potekajo v juliju, in seveda program POLETNA ATLETSKA ABECEDA, ki bo za otroke od 4. do 15. leta v juliju in avgustu, ki si želijo veselja v gibanju in delno tudi z vodo.
19. septembra 2011, ob 19. uri, vabljeni v Knjižnico Domžale, kjer bomo veliko debatirali o temi Zakaj se naši otroci ne igrajo več na »cesti« in kaj lahko storimo skupaj.
daljav!
Udeleženci šolskega Unesco dne pred Kofutnikovo domačijo
EX tempore pred Kofutnikovo domačijo
Mavričen pozdrav z mavričnih daljav!
Mojca Grojzdek
Atletski stadion v Domžalah in otroci Vrtca Urša
Najmlajši junaki Vrtca Urša, enote Čebelica, skupine Pikapolonica so se odločili, da si v dopoldanskem času ogledajo stadion Domžale in spoznajo, kaj je to atletika. Športno atletsko društvo Mavrica se je odprtih rok odzvalo pokazati športni objekt in njegov namen. Otrokom smo predstavili tek, met in skok. Spoznali so visoki skipping, pozicijo nizki start, kaj
je to startni blok, pokazali in preizkusili smo tudi nekaj metalnih orodij, kot je disk, kopje, vortex ... ter preizkusili skok v daljino. Res je bilo športno, tudi za vzgojiteljice zanimivo.
Seveda si po naporni vadbi in trudu vsi zaslužimo medaljo in tako je tudi pri nas.
SAD MAVRICA, poskrbi, da nam je vsem lepo. Adetski stadion v Domžalah nudi veliko gibanja, le izkoristiti ga moramo.
Že sama velikost stadiona otrokom pričara veselje do gibanja in tako je tudi prav.
Lepo mavrično obarvano poletje želimo vsem, ki se radi gibate!
Moica Grojzdek Predsednica SAD Mavrica
Učenci OŠ Rodica so predzadnji dan pouka izkoristili za likovno ustvarjanje pred Kofutnikovo domačijo, ki se nahaja v bližini šole. Kulturna dediščina je neponovljiva, obenem pa je prepuščena »zobu časa«. Ko pa si jo izberemo za svoj motiv slikanja, oživi, kot da bi bila večna.
Da bi se spomnili pomena kulturne dediščine za našo in krajevno identiteto, vsako leto organiziramo šolski Unesco dan, ki ga posvetimo dejavnostim učencev v zvezi z odkrivanjem dragocene kulturne dediščine v okolici šole.
Tako se je devet učencev sedmega in osmega razreda 23. junija 2011 posvetilo slikanju Kofutnikove domačije, najstarejše domačije na našem območju. Slikali so z akril-nimi barvami na lesene plošče pod strokovnim vodstvom učiteljice Katje Čeh. Postavili so se v čas, ko je bila Kofutnikova domačija še krita s slamo in se prepustili svoji domišljiji. Ustvarili so nekaj zanimivih upodobitev domačije in detajlov na njej, ki bodo v prihodnosti krasili hodnike OŠ Rodica. Glede na to, daje bila to za učence zanimiva izkušnja, bi kazalo po-
DXC KEC?ELJ &.O.O. t> 0 M Ž A L E	Vodnikotu 3d, JZ3D l^mžnle TeL: OBP 091 772 iiclfB«Ufeinl.rwt
9GCM1JST1ÖE iURBUJNTE- Ph.___■---1	ll.T1UZWD0f
tKmatowDi^n B9V FfcbDkäfi	ntuBwt Sna
nkmrijui^ i.i iiwf lilt m	Vkntnii irhnj
IntBrnstuB. " ■ ■	V^nq --- ■ ■
nsMMp.	inaam ScitiKE
bnlBkdp	lWik;ii1l9v
	PkublalB
	
RAZŠJRJtNr SISTEMATSKI PGEßLEDI ZA VODSTVENE tiELAVCE LASERSKI POSESr NA KOŽI	
dobne akcije ponoviti še z drugimi biseri naše kulturne dediščine.
V. V. Merčun
Juhuhu, počitnice so tu!
Na osnovni šoli Preserje pri Radomljah so se na zadnji šolski dan s prireditvijo poslovili od šolskega leta, prav tako pa niso pozabili na 20. rojstni dan naše države. Šolska vrata so se najprej zaprla za devetošolce. Svoje osnovnošolsko šolanje so zaključili kot zgodbo o prijateljstvu v Galeriji Repanšek, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena z eleganco devetošolcev, ponosnih staršev, zadovoljnih učiteljev in ravnateljice. Še zadnjič so bili skupaj, se zahvalili razrednikom, ravnateljici, učiteljem in staršem oziroma vsem, ki so jim stali ob strani na osnovnošolski poti. Devetošolci so se razšli s solzami v očeh in z mislijo, da naj se v zgodbo življenja vtisnejo v srce le lepi trenutki. 24. septembra pa so se šolska vrata zaprla za ostale razrede. Ta dan je bilo podeljenih veliko lepih ocen, izrečenih veliko čestitk in pohval. Zaključek pa je bila prireditev pod vodstvom Alenke Koncilje, kjer so s petjem in z branjem domovinskih pesmi učencev obeležili dan državnosti in 20. obletnico osamosvojitve Slovenije. Prav tako so se predstavili številni učenci s svojimi talenti: od petja, raznovrstnega plesa, igranja raznih instrumentov do branja avtorske poezije. Po prireditvi pa so vsi učenci odhiteli v brezskrbne dni, polne vročega sonca ob morju, novih počitniških dogodivščin, življenja brez jutranje budilke, domačih nalog, učenja ^
Tanja Kastelic
15. julij 20ii
iz nosih sol
21
ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
Čestitke najboljšim športnikom in športnicam osnovnih šol
Končano je šolsko leto 2010/11 in z njim tudi vsa šolska športna tekmovanja. Rezultati so znani in za sredino junija je ostala le še podelitev posebnih priznanj najboljšim športnikom in športnicam posame-ih osnovnih šol. Šolsko leto je bilo'
znih osnovnih šol. Šolsko leto je o čemer največ povedo statistični podatki. Ta
lo bogato s športnimi aktivnostmi, podatki. Tako se je tekmovanj na nivoju osnovnih šol v okviru Zavoda za šport in rekreacijo Domžale,
Domžalske regije, udeležilo 2.819 učencev in učenk, od tega 1.678 učencev in 1.141 učenk z desetih osnovnih šol z območja Upravne enote Domžale.
Udeležba v posameznih panogah je bila naslednja:
PANOGA	UČENCI	UČENKE	SKUPNO
Badminton	39	36	75
Jesenski kros	301	261	562
Košarka	216	156	372
Mali nogomet	426	0	426
Namizni tenis	43	31	74
Odbojka	130	166	296
Atletika posamezno	246	232	478
Spomladanski kros	277	259	536
SKUPAJ	1678	1141	2819
Za najboljše športnike in športnice osnovnih šol v šolskem letu 2010/11 je Zavod za šport in rekreacijo Domžale pripravil poseben sprejem, na katerem je vse pozdravil mag. Janez Zupančič, direktor Za šport in rekreacijo Domžale, ter jim čestital za dosežene učne in športne uspehe, saj so najboljši športniki praviloma tudi odlični učenci. Zaželel jim je tudi v prihodnje veliko vsakovrstnih uspehov na njihovih življenjskih poteh, nato pa jim skupaj z županom Občine Domžale, Tonijem Dragarjem, podelil priznanja in praktične nagrade. Med prisotnimi so bili poleg nagrajencev njihovi mentorji športne vzgoje, nekateri starši, prisotna pa je bila tudi ravnateljica OŠ Dob, Barbka Drobnič.
Najboljše športnice in športniki
Osnovna šola Domžale Teja Vidic, odlična šahistka, članica mladinske državne reprezentance v šahu, na svetovnem mladinskem prvenstvu dvajseta, hkrati državna prvakinja na šolskem in mladinskem prvenstvu posameznic, članica ekipe do 14. let, ki je bila prva na državnem prvenstvu. Tudi članica Ženskega odbojkarskega kluba Domžale. S šolskima ekipama je pri starejših deklicah osvojila 2., pri mlajših deklicah pa 3. mesto na tekmovanju OŠ Domžalske regije. Na krosih je obakrat zasedla drugo mesto. Ni samo odlična športnica in šahistka, ampak je tudi odlična učenka.
Žan Žužek je član NK Domžale. Njegov šport številka 1 je nogo-
met, kjer pridejo do izraza tudi njegove odlične atletske sposobnosti. Je reprezentant MNZ Lju-
bljana. Nogometna ekipa šole je na finalnem tekmovanju zasedla
3.	mesto. S košarkaško ekipo se je uvrstil na 5. mesto v državi. Odlično igra tudi odbojko in rokomet. Je tudi odličen atlet, kar dokazujeta dve drugi mesti na krosih ter odlične uvrstitev v skoku v višino. Dobro se počuti tudi v vodi, saj je na 11. slovenskih igrah šolarjev v štafeti občine Domžale dosegel
4.	mesto, v disciplini 50 m prosto pa je bil 11.
OŠ Preserje pri Radomljah Ana Šumah se s športom ukvarja od rosnega otroštva. Vajena gibanja v naravi je v zadnjih letih odkrila kraljico športov - atletiko. Vrsto medalj je osvojila na krosih, uspešno tekmovala v atletiki, tako na šolskih kot slovenskih tekmovanjih - posebej v tekih na 600 in 1000 m. Najbolje se počuti na zmagovalnem odru. Je pridna učenka, spretna tudi v športih z žogo, v smučanju, teku na smučeh, streljanju z zračno puško, letos se je preizkusila tudi v aquatlonu. Zanima jo fotografija, odkrivanje novih mest. Je navihano, skuštrano dekle, vedno nasmejano in polno energije, ki jo širi med ostale.
Rok Kveder za šolo uspešno tekmuje že od drugega razreda. Največje uspehe dosega v atletiki, posebej v krosih, kjer je vedno med prvimi. Zelo rad se udeležuje šolskega državnega tekmovanja na Ljubljanskem maratonu, kjer je bil letos osmi. Že pet let je član Atletskega kluba Domžale in večkratni
državni prvak na srednjih progah, dolgih progah in v gorskem teku. Rad trenira tudi karate, k'er je večkratni državni prvak. Pri njem razvija moč, hitrost, vzdržljivost in koncentracijo. Ob tem je vsestranski športnik, saj je za šolo tekmoval v badbintonu, košarki in odbojki ter tudi v teh športnih osvajal medalje. Je vzoren in vztrajen športnik.
OŠ Venclja Perka Sabina Ajkič je aktivna košarkari-ca, članica kadetske reprezentance SlovenHe. Trenira v Ženskem košarkarskem klubu Domžale, kjer je nepogrešljiva v kadetski, mladinski in članski vrsti. V letošnjem šolskem letu je zastopala šolo na občinskem, področnem in četrtfi-nalnem tekmovanju v košarki za starejše deklice. Nastopila je tudi na občinskem prvenstvu v atletiki, v metu vorteksa.
Matic Zupanc je odličen vsestranski športnik. Letos je šolo zastopal na več šolskih tekmovanjih, še posebej je bil uspešen v atletiki. Na jesenskem in spomladanskem krosu je dosegel 6. in 4. mesto, na občinskem prvenstvu v atletiki je dosegel 2. mesto, na področnem pa 3. v teku na 1000 m. Šolo je zastopal tudi v nogometu, kjer je z ekipo dosegel 4. mesto. Je član slovenske nogometne reprezentance U-14, enako tudi član ekipe U-14 NK Domžale, ki je letos osvojila naslov državnega prvaka.
OŠ Rodica
Gabriela Kumek je odlična atletinja, članica Atletskega kluba Domžale. Šolo redno zastopa na krosih in drugih atletskih tekmovanjih, kjer dosega najvišje uvrstitve. Na občinskem in področnem tekmovanju je osvojila prvo mesto v teku na 60 m. Poleg šolskih tekmovanj redno tekmuje v okviru Atletskega kluba Domžale na državnem nivoju v atletiki. Njena specialnost so meti (kladivo, disk, kopje
Blaž Petrovič je vsestranski športnik. Njegova prva športna panoga je nogomet, saj je vrsto let treniral v nogometnem klubu Domžale, sedaj pa je član Nogometnega kluba Kalcer Radomlje. Najve-
Najboljši učenci na OŠ Dragomelj
V prejšnji številki Slamnika smo objavili prispevek in fotografije najboljših učencev posameznih šol v naši občini. Med fotografijami pa ni bilo najboljših iz Osnovne šole Dragomelj. Anamarija Tušar, Žan Vončina in Ana Marinšek so najboljši učenci dragomeljske šole, za kar tudi njim iskreno čestitamo!


čji uspeh je dosegel v orientaciji, na državnem prvenstvu je osvojil prvo mesto in s tem tudi nastop na svetovnem prvenstvu v orientaciji, kjer je bil 20. in 35. Za šolo je nastopal na občinskem tekmovanju v badmintonu in atletiki.
OŠ Dob
Pia Marinček poleg uspešnega učenja vneto trenira tudi atletiko. V skoku v višino je osvojila prvo mesto na tekmovanju OŠ Domžalske regije in drugo mesto na področnem tekmovanju. Z osebnim rekordom 150 cm se lahko meri tudi na državnem nivoju, kjer pridno nabira izkušnje za velika tekmovanja. Sodelovala je v nacionalnem projektu ŠKL nogomet ter na 11. Slovenskih igrah šolarjev v Kranju. Na športni poti jo odlikujejo marljivost, trud, vztrajnost in potrpežljivost, kar ji daje oporo pri odraščanju in načinu življenja. Z združevanjem uspešnega učenja in aktivnega treniranja je vzor mladim vrstnikom.
Anže Farkaš vsa leta šolanja na Osnovni šoli Dob tvorno sodeluje v športnem utripu šole. Letos je tekmoval v atletiki in na krosih, najboljši rezultat pa je dosegel na državnem prvenstvu v teku na 300 m, kjer je z odličnim časom osvojil bronasto medaljo. S športom se ukvarja tudi v svojem prostem času. Je član Atletskega kluba Domžale in v letošnji sezoni je uspešno tekmoval na atletskih mitingih. Razred je zastopal na med-razrednih tekmovanjih, ima zelo pozitiven odnos do dela - tudi na urah športne vzgoje.
OŠ Dragomelj
Ana Marinšek je vsestranska športnica in je sodelovala na vseh športnih tekmovanjih. V času obiskovanja osnovne šole je trenirala ples in košarko. Šport ji pomeni veliko. To je dokazovala s pozitivnim odnosom, delom in veseljem do različnih športov. Tekmovala je tako v individualnih (kros, atletika, ples ...) kot tudi kolektivnih (košarka, odbojka ...) športih panogah. Bila je delavna in zanesljiva pri pripravi in izvedbi športnih tekmovanj na šoli. S svojim pristopom do športa je vzor ostalim
Alex Matulin je vsestranski športnik. Ze leta na svoje sošolce in okolico vpliva vzpodbudno in je vedno poln energije. Zelo vestno in uspešno se je več let udeleževal vseh šolskih tekmovanj v različnih športnih panogah - atletiki, košarki, odbojki, nogometu in krosu. Poleg številnih odličnih rezultatov je višek dosegel letos na državnem atletskem tekmovanju, kjer je osvojil tretje mesto v metu vor-texa. Tudi izven pouka je aktiven športnik. Redno trenira nogomet v Nogometnem klubu Šmartno. S svojim odnosom do fair playa in navdušenju do športa je vzor mlajšim učencem.
OŠ Jurija Vege
Stina Strehar je vsestranska športnica, odlično obvlada igre z žogo in atletske prvine. Bila je ključna igralka v dekliški nogometni ekipi, s katero je sodelovala v ŠKL in se uvrstila v četrtfinale. Igrala je tudi v šolski dekliški odbojkarski ekipi in na medobčinskem tekmovanju domžalskih šol osvojila prvo mesto. Dobro se znajde tudi v košarki in rokometu. Na atletskem tekmovanju domžalskih šol
je sodelovala v šolski ekipi - šta-fetni tek in osvojila drugo mesto. V skoku v daljino je bila četrta, na področno tekmovanju pa je osvojila drugo mesto.
Gašper Trdin je vsestranski športnik, aktivno trenira nogomet v radomeljskem klubu, poleg tega je zelo dober v vseh igrah z žogo in atletiki. Bil je član šolske ŠKL nogometne ekipe, s katero se je uvrstil v četrtfinale. Prav tako je bil najboljši igralec šolske nogometne in košarkarske ekipe med mlajšimi dečki, s katerima je tekmoval v Domžalski regiji. Na atletskem tekmovanju domžalskih šol je zmagal v teku na 60 metrov in bil tretji na področnem tekmovanju v Ljubljani. Šolska štafetna ekipa v teku 4x100 metrov je osvojila četrto mesto.
OŠ Mengeš Ela Praznik je športno pot začela pred osmimi leti v Tekaškem smu-
čarskem klubu Jub Dol pri Ljubljani S tretjim mestom na OPA igrah v Švici in dvakratni zmagi na mednarodnem prvenstvu v Italiji je Ela dosegla svoj največji uspeh. Njena močna volja in dobra fizična pripravljenost se kažeta tudi na rezultatih na šolskih tekmovanjih, kjer teče na srednje proge, posebej uspešna je v teku na 1000 m in v krosu in redno posega po medaljah. Tekmovala je tudi v badmintonu in teku na smučeh. Je odlična učenka, izredna osebnost, z jasno oblikovanimi vrednotami, s svojo modrostjo in športnim talentom pa je zgled tudi ostalim.
Zan Kumer je talentiran športnik za številna športna področja. Sodeluje na atletskih tekmovanjih, na tekmovanjih v odbojki, badminto-nu in nogometu. Sicer pa je član NK DOMŽALE, v letošnjem šolskem letu pa je postal tudi član državne nogometne reprezentance v svoji kategoriji. Na urah ŠVZ je bil izjemno prizadeven in v veliko pomoč učiteljem, saj je zelo rad priskočil na pomoč slabše motorično sposobnim učencem.
OŠ Janka Kersnika Brdo Ajda Tič je izredna športnica, ki s svojimi rezultati izstopa v različnih športnih zvrsteh. Ajda je zmagala na šolskem prvenstvu v gimnastiki, v atletiki. Na regijskem atletskem tekmovanju v teku na 300 m je dosegla prvo mesto, na področnem atletskem tekmovanju pa je dosegla peto mesto. Svoje športne sposobnosti kaže tudi pri kotalkanju, kjer kot članica državne reprezentance in dosega odlične rezultate.
Ziga Avbelj s svojimi dosežki izstopa v različnih športnih panogah. V atletiki je najboljši v tekih na dolge proge. Na obeh krosih je bil drugi, na regijskem tekmovanju na 1000 m je bil drugi, na področnem pa četrti. Uspešen je v igrah z žogo, posebno v nogometu. Je član 1. ekipe Interblocka in šolske reprezentance. V lokostrelstvu je bil na dvoranskem regijskem tekmovanju tretji, na državnem prvenstvu pa drugi. Enak uspeh je dosegel na zunanjem področnem in na državnem prvenstvu. Žiga spoštuje FAIRPLAY in je med učenci in prijatelji zelo priljubljen.
OŠ Trzin
Tina Vaupot je odlična učenka in izvrstna športnica. Je atletinja, ki sodeluje tudi v šolski košarkarski
Vsem najboljšim športnikom in športnicam osnovnih šol iskreno čestitamo za osvojene številne medalje na različnih tekmovanjih in se pridružujemo željam osnovnih šol, s katerih prihajajo in so ponosne na svoje najboljše športnice in športnice, da bi uspešno nadaljevali svoje športne kariere in s svojim predanim delom tudi v prihodnje ostajali vzorniki mladi generaciji. Seveda pa vsem še prijetne počitnice.
ekipi, in je bila v letošnji sezoni nepremagljiva na jesenskem in spomladanskem krosu, zmagala je na občinskem in področnem prvenstvu v teku na 300 m in se uvrstila na šolsko državno prvenstvo. Šolo je uspešno zastopala na gorskih in uličnih tekih, tekla tudi v letošnji šolski štafeti, kar dokazuje, da je vsestranska atletinja. Izstopa tudi v skupinskih športih, saj je s šolsko košarkarsko ekipo letos osvojila drugo mesto na občinskem prvenstvu, prvo na področnem prvenstvu in četrto mesto na državnem nivoju.
Jaka Vaupot je letošnje šolsko leto šolo zastopal v različnih športih. Kot nogometaš je igral na področnem tekmovanju v nogometu za starejše in mlajše učence. Udeležil se je področnega tekmovanja v košarki za mlajše učence, jesenskega krosa in atletskega prvenstva osnovnih šol. Tekmoval je v skoku v daljino in na področnem prvenstvu zasedel odlično četrto mesto. Bil je tudi član šolske ekipe, ki se je spomladi udeležila ka je žale
ipe,
teeball šolskega prvenstva. Jaka je član nogometnega kluba Domžale in je športnik od pete do glave.
OŠ Roje
Monika Jež je uspešno tekmovala na naslednjih tekmovanjih: državnem prvenstvu med dvema ognjema, področnem tekmovanju v badmintonu, državnem prvenstvu v odbojki za učenke, področnem tekmovanju v atletiki in državnem prvenstvu v atletiki, kjer je bila v teku na 60 m druga.
Blaž Kotnik je uspešno tekmoval na naslednjih tekmovanjih: državnem tekmovanju med dvema ognjema, državnem prvenstvu v plavanju, kjer je osvojil deveto mesto, prav tako je deveto mesto osvojil na državnem prvenstvu v badmintonu. Sodeloval je tudi na državnem prvenstvu v atletiki.
Vera
22
šport
15. julij 20ii
A«»!"" hu Domžol«
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Tamara Cerar letos prva domžalska atletinja v reprezentančni vrsti Slovenije
Saviaria pokal je četveroboj mlajše in starejše mladinskih reprezentanc Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki se je letos odvilo 8. junija v Zagrebu. Slovenske barve je med starejšimi mladinkami v metu kladiva zastopala Tamara Cerar, ki se je z metom 33,79 m uvrstila na tretje mesto in s tem prispevala dve točki k zmagi slovenskih deklet na četveroboju.
Štirje mnogobojci na MIKovem mnogobo čku
Stadion v Murski Soboti je že petič zapored na troboj privabil številne atlete iz Slovenije in atletske navdušence s Hrvaške. Letos je kar 110 mlajših od 14 let nastopilo v troboju, in sicer so vsi metali vortex in tekli na 60 m, kategoriji mlajših od 10 in 12 let sta tekli še na 300 m, dolgoprogaška preizkušnja za mlajše od 14 let pa je bil tek na 600 m. Med najmlajšimi do 10 let je z dvema zmagama in drugim mestom na 300 m skupen zmagovalec prepričljivo postal Tilen Ulčar. V konkurenci 18 nastopajočih je bil odličen peti še Sven Ulčar. Mnogobojski uspeh je s srebrno medaljo med pionirji do 14 let dopolnil še Anže Farkaš, Jaka Deželak je bil sedmi.
Dan za osebne rekorde
Celje bo od 8. junija naprej zapisano ob treh novih osebnih rekordih domžalskih atletov. Na mitingu so jih postavili Gregor Lazar in Kaja Žgajnar na 300 m (39,70 s in 43,50 s) ter Jakob Vodnjov na 1000 m (2:45,02 s). Jure Aljančič je v cilj teka na 1000 m kot 11. pritekel štiri sekunde za Jakobom, zmago pa je v teku mladink na 600 m zabeležila Eva Aljančič. Miting za mlade je bil v senci mitinga celjskih knezov, močnega mednarodnega mitinga, na katerem je nastopila kopijašica Bernarda Letnar. Z metom tik pod 55m (54,79 m) je bila druga.
Le 12 stotink za naslovom pokalnega prvaka Slovenije
Na finalu atletskega pokala Slovenije za člane in članice (APS) se vsako sreča po 12 ali 16 najboljših atletinj in atletov po disciplinah celotnega olimpijskega programa. Letos je imela 11. in 12. junija 2011 v Celju med najboljšimi priložnost nastopiti sedmerica Dom-žalčanov, izkupiček tekmovanja pa sta bili dve srebrni in ena bronasta medalja.
Peter Kastelic je na stopničke stopil po obeh nastopih; v teku na 1500 m je bil drugi (3:58,67 min), na 3000 m pa tretji (8:23,75 min). Lep uspeh, a kljub temu z malce grenkim priokusom, sajsta bila oba teka zelo izenačena in bi se lahko odvila drugače. Petru je do zmage na 1500 m zmanjkalo je 12 stotink, tudi na daljši preizkušnji je najhitrejša trojka v cilj pritekla v razmaku dobre sekunde. Še eno srebro za Domžale je v metu kopja osvojila Bernarda Letnar, ki je s 53,59 m zaostala le za trenutno nepremagljivo Martino Ratej. Erika Firnat je nastopila v treh metalskih preizkušnjah in se najviše uvrstila v metu diska (35,25 m, četrto mesto), peta je bila v metu kladiva in osma v krogli. Kladivašica Tamara Cerar je bila šesta, osmi je bil Denis Kumek v disku, Jakob Vodnjovje bil še 12. v teku na 3000 m. Na 100 in 200 m se je med najhitrejših 16 Slovenk uvrstila še Alja Sitar, ki pa je v prvem teku na 100 m zaradi poškodbe odstopila.
Za medalje sta bila zadolžena Gabriela in Denis Kumek
Najuspešnejša udeleženca Prvenstva Slovenije za mlajše mladince 18. in 19. junija 2011 sta bila vsak s svojo srebrno medaljo Gabriela in Denis Kumek. Prva je postala podprvakinja v metu 3-kg kladiva (48,67 m), drugi pa v metu 1,5-kg diska (43,46 m).
Da ima poleg tehnike tudi hitrost, je Gabi pokazala še z uvrstitvijo v B-finale teka na 100 m, ki ga je z rezultatom 12,98 s zaključila na osmem mestu. Tek je bil prvič pod 13 sekundami, a zaradi premočnega vetra ni uradni osebni rekord. Še eno visoko uvrstitev je zabeležil tudi Denis, ki je bil še peti v kladivu. Evi Aljančič je do stopničk na 1500 m zmanjkalo le nekaj stotink, peta v skoku v daljino je bila Tina Vaupot, ki je v zadnjem šestem poskusu presegla znamko 5 metrov, enako uvrstitev je v
kladivu dosegla še Tamara Cerar. Gregor Lazar je bil šesti v teku na 2000 m z zaprekami, Manca Av-belj v metu kopja, Nika Medle in Katja Tekavc sta bili deveti, prva na 100 m z ovirami in druga v tro-skoku. Tik za deseterico naboljših je cilj teka na 800 m pretekel Jure Aljančič, sedem mest za njim je preizkušnjo dveh krogov končal še Rok Kveder na 18. mestu. Med dekleti je v isti preizkušnji nastopila Ana Šumah, ki se je uvrstila na 15. mesto, v oranžnem domžalskem dresu je nastopila še Kaja Žgajnar, ki je bila še skupaj s Tino, Evo in Niko šesta v štafeti 4 x 300 m.
Mnogobojci so veselje za Alenko
Vaditeljica v AK Domžale, Alenka Zavadlav, ima po vsakem vikendu razlog za zadovoljstvo, saj praktično ni tekmovanja, kjer ne bi nastopili in se tudi odlično odrezali njeni varovanci. Vikend 18. in 19. junija je bil v znamenju mnogoboja, in sicer so pionirji in pionirke mlajši od 14 let v Postojni nastopili na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnobogoju.
Atleti so točke nabirali v štirih disciplinah: tekih na 60 in 600 m, metu vortexa ter skoku v daljino. Posamično se je na peto mesto najviše uvrstila Tea Podbevšek, ki je poleg tega izmed 34 deklet zabeležila tudi najdaljši met vor-texa (44,38 m), pri fantih je bil po četveroboju le mesto slabši Luka Razpotnik, ki je bil po posameznih disciplinah s tretjim rezultatom pravtako najuspešnejši v vor-texu. Kot desetouvrščeni je točke za končno tretje uvrščeno ekipo dveh fantov nabiral še Klemen Ribaš, v konkurenci 28 fantov je nastopil še Jakob Jančar (19.). Pri dekletih je bila v ekipi še Neža Hren (23.). Zavidljivaje bila tudi vseekipna uvrstitev - za tretje mesto je domžalska peterka prejela plaketo!
Osmo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu v Sloveniji, v Podbrdu
V soboto, 18. junija 2011, je bil v Podbrdu, v Občini Tolmin, športni dogodek, ki ima velik pomen v svetovnem merilu. V organizaciji LTO Sotočje - TD Podbrdo se je odvijalo 8. svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Tekmovanje je pomenilo hkrati tudi 2. državno prvenstvo v gorskem maratonu.
Proga gorskega maratona poteka po ozemlju štirih občin: Bohinj, Cerkno, Tolmin in Železniki. Vodi jih po »mulatierah« in planinskih poteh po pobočjih Črne prsti in Porezna. Maratonci so tek pričeli na Petrovem Brdu, cilj je bil v Podbrdu. Skupna dolžina proge je 37,5 km, skupna višinska razlika vzponov in spustov je 5.300 m (vzponov 2.500 m, spustov 2.800 m). Čez startno črto se je podalo 425 gorskih maratonk in maratoncev, limitni čas za uvrstitev je bil 8 ur.
Svetovni prvak v gorskem maratonu je postal Slovenec Mitja Ko-sovelj, doma iz Nove Gorice, ki je težko gorsko progo pretekel v času
3:22:32. Drugo in tretje mesto sta osvojila maratonca s Škotske: Thomas Owens v času 3:26.59 ter Robie Simpson 3:29:05. Med dekleti je na cilj v Podbrdo prva pritekla Philippa Maddams iz Anglije, njen čas je bil 4:08:46, sledili sta ji Irka Karen Alexander 4:16:21 in Helen Fines iz Anglije 4:19:14.
Izmed slovenskih gorskih mara-tonk je bila prva na cilju Valerija Mrak, ki je tako postala slovenska državna prvakinja. Na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu so imele svojega predstavnika tudi Domžale. Domžalčan Andrej Trojer je med 320 tekači zasedel odlično 49. mesto, s časom 4:20:55, kar pomeni
Za dan državnosti dva naslova državne prvakinje in dva pod-prvakinje
25. junija ni bil le praznični dan za Slovenijo, ampak so na stopničkah praznovali tudi domžalski atleti, ki so nastopili bodisi na Odprtem prvenstvu Gorenjske v Radovljici ali na Prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice v Kopru. Na Gorenjskem so slavili: Tea Podbevšek in Žan Gashi v skoku v daljino ter Tilen Ulčar na 60 m, na drugi stopnički so stali Rok Balantič (kopje), Tina Vaupot (daljina), Luka Razpo-tnik (600 m) ter Tea Podbevšek in Tilen Ulčar (vortex), na tretji pa Tina Vaupot (višina), Žan Gashi (60 m), Luka Razpotnik (vortex) in Jakob Jančar (daljina). Za skupno veselje so poskrbele Tea, Neža, Nina Pavlič Hren in Neja Karner, ki so v cilj štafetne preizkušnje 4 x 100 m pritekle kot druge. V množični konkurenci so nastopili še: Jaka Deželak, Tomaž Stibrič, Žiga Farkaš, Sven Ulčar, Inja Melkič Sitar in Neja Majcen.
Bolj zares je šlo na koprskem stadionu, k'er so se pomerili mlajši člani in članice, to je mlajši od 23 let, ki so jim konkurenco lahko delali še starejši mladinci - tekmovali so rojeni med med letoma 1993 in 1989. Kljub temu, da sta nastopili v okrnjeni konkurenci, zmaga šteje - Bernarda Letnar je bila najboljša med kopijašica-mi (52,69 m), Cita Cvirn pa na 5000 m, kjer je nastopila le še ena tekmovalka, Domžalčanka Klara Kastelec. Drugačno zgodbo so predstavile sprinterke, med katerimi je nastopila Alja Sitar, ki se je v močni konkurenci tako v teku na 100 kot 200 m uvrstila na odlično drugo mesto (11,69 in 24,53 s).
Polna tribuna velenjskega stadiona ob jezeru
16. mednarodni miting ob dnevu rudarjev za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije je bil 28. junija
2011 tako zaradi svojega ugleda kot nagrad spet prizorišče močnega atletskega mitinga. Vrhunski atleti s celega sveta so naskakovali norme, dosegali najboljše letošnje rezultate na svetu, pridružili so se jim tudi odlični nastopi slovenskih atletov, vse skupaj pa je bil razlog, da je bila tribuna stadiona ob velenjskem jezeru tudi letos polna ljubiteljev atletike.
V	elitni konkurenci sta nastopila Peter Kastelic in Bernarda Le-tnar. Peter je v teku na 1500 m dosegel rezultat 3:47,02 min, v cilj je pritekel le za petimi tujimi atleti in zabeležil najboljši rezultat sezone na 1500 m v Sloveniji. Bernarda sicer ni dosegla svoje najboljše letošnje znamke, (51,51 m in peto mesto), je pa bila del tekmovanja, v katerem je bil zabeležen najdaljši met kopja te sezone na svetu. Z metom 67,98 m ga je postavila Rusinja Abakumova.
V	okviru mitinga mladih sta na 600 m nastopila Kaja Žgajnar in Gregor Lazar.
Močna reprezentančna zmaga Alje v Osijeku
Slovenska mladinska reprezentanca je 29. junija 2011 nastopila na četveroboju v Osijeku. Atletska vrsta Slovenije je bila sicer uvrščena za za ekipoČeške, Madžarske in Hrvaške, je pa Alja Sitarza beležila zmago v teku na 100 m, k'er je drugouvrščeno Madžarko prehitela kar za 25 stotink sekunde. Alja je bila še zadnja predaja štafete 4 x 100 m, ki je v cilj pritekla kot tretja.
Po srebro v Gorico
Peter Kastelic je zadnji junijski dan v italijnski Gorici nastopil na 30. Memorialu Bruno Marchi. V
konkurenci Slovencev, Hrvatov in Italijanov je čez cilj teka na 800 m pritekel kot drugi, do zmage a je ločilo le dobre pol sekunde 1:53,54 min).
Ni ji para med starejšimi mladinkami
Alji Sitarje 2. in 3. julija 2011 v Mariboru uspelo osvojiti naslov najhitrejše slovenske starejše mladinke v teku na 100 m in 200 m. Finalnih 100 m je pretekla v 11,69 s, še enkrat daljšo razdaljo pa v 24,52 s. Prvi dosežek je še pomembnejši, saj jo uvršča na 12. mesto na lestvici najhitrejših mladink v Evropi!
Kar dvakrat so stopničke za las ušle Denisu Kumeku (kladivo, disk), Gregor Lazar je bil peti na 400 m z ovirami, med deseterico se je uspelo uvrstiti še Tini Vau-pot v skoku v višino (9.) in Katji Tekavc, ki je bila dvakrat deseta (višina, troskok). Nika Medle se je bolje odrezala v troskoku (11.), 17. je bila še Kaja Žgajnar na 400 m, 15. pa Jakob Vodnjov na 1500 m.
Bojana
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA VETERANE V ATLETIKI - SODELOVALI ŠPORTNIKI IZ PETIH DRŽAV
Generalka za balkanske atletske veteranske igre uspela
Na odprtem prvenstvu Slovenije za veterane in veteranke v atletiki, ki je bilo konec junija v Športnem parku Domžale, je sodelovalo več kot sto atletov iz petih držav. Med njimi seveda največ Slovencev, pozdravili smo številne atlete iz Hrvaške, dobre rezultate pa so dosegli tudi veterani iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Kot je ocenil predsednik Atletskega kluba Domžale Roman Lazar, je bilo prvenstvo odlična generalka za jesenske BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE (BAVI), samo izvedbo pa sta pohvalila tudi mag. Janez Zupančič, predsednik Organizacijskega odbora BAVI, ter JurijNovak, predsednik Združenja atletskih veteranov Slovenije.
7. mesto v skupini M-2 (starejši člani) in hkrati 17. mesto med vsemi slovenskimi gorskimi maratonci.
Gorski maraton je šport, za katerega so značilni vztrajnost, vzdržljivost, pogum, notranji mir in veselje do teka. Vsakdo, ki uspešno preteče tako zelo zahtevno progo, je nedvomno zmagovalec, zato vsem izrekamo iskrene čestitke, posebej seveda svetovnemu prvaku Mitju Kosovelju.
Irena Žižek - Trojer
Odprtega prvenstva Slovenije za veterane in veteranke v atletiki se je udeležilo več kot sto atletov in atletinj, ki so se odlikovali po dobri pripravljenosti, požrtvovalnosti, pa tudi optimizmu in dobri energiji, ki še kako pomagata pri skokih, tekih in metih največkrat nekdanjih atletov, ki kljub sedmim in več križem z lahkoto pretečejo pet kilometrov, prehodijo po deset in več krogov po atletski stezi ali pa še vedno skačejo v daljino in višino, mečejo kroglo, kladivo, disk ali kopje ali giro, neredki pa uspešno tečejo sprint in se lotijo celo ovir. Občudovanja vredni so bili prav vsi tekmovalni uspehi, med katerimi ni manjkalo osebnih rekordov in več veteranskih državnih rekordov, kar je zanesljivo dober obet za odlične slovenske uvrstitve na jesenskem BAVI-ju.
Okrepljeni sodniški zbor Atletskega kluba Domžale, sodelujoči učenci osnovnih šol ter dijaki naše srednje šole so poskrbeli za garderobo tekačev na krajše proge ter druge drobne, a pomembne zadeve. Člani in članice Šole zdravja Domžale so bili nepogrešljivi pri vrsti protokolarnih aktivnosti pa tudi vsi ostali, že preizkušeni sodelavci Organizacijskega odbora za izvedbo omenjenega državnega prvenstva, so se izkazali, tako da se
za organizacijo in izvedbo jesenskih BAVI ni bati.
Pogrešali smo le več gledalcev in gledalk, ki jih že sedaj vabimo, da se nam v začetku septembra 2011 pridružijo - tako na atletskem stadionu, kot ob progi malega maratona, pa tudi na vrsti drugih prireditev družabnega značaja in tako skupaj z Občino Domžale, Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, Atletskim klubom Domžale ter Združenjem atletskih veteranov Slovenije dokažejo, da smo gostoljubni ljudje, ki znajo zaploskati vsem, ki bodo sodelovali na igrah.
Posebna pokala Združenja atletskih veteranov Slovenije za najboljša rezultata, dosežena na prvenstvu, sta prejela: Stanka Pre-zelj med veterankami, ki je glede na starost v primerjavi z aktivnimi atleti v višino skočila 188 cm (njen rezultat 130). Najboljši v konkurenci veteranov pa je bil Jože Ur-šič, katerega rezultat v metu krogle teže 4 kg (12.57) predstavlja dolžino 19,23 cm. Čestitamo!
Poglejmo še uspehe domžalskih veteranov in veterank: Jana Strahinič je postala državna prvakinja med Ž-45 v teku na 1.500 m;
Špela Kržan je osvojila naslov državne podprvakinje v teku na 5.000 m med Ž-35; Erika Pirnat je v kategoriji Ž-35 osvojila kar štiri naslove državne prvakinje: v metu gire, kladiva, diska in kladiva;
Fredi Adler si je pritekel bronasto medaljo v kategoriji M-45 v teku na 400 m;
Jože Pirnat je postal državni prvak v metu krogle v kategoriji M-40, pa tudi državni podprvak v metu diska;
Danilo Emberšič (trener domžalskih metalcev) je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji M-40 v metu gire in kladiva. Vsem iskrene čestitke, vidimo se septembra 2011 na BAVI.
15. julij 20ii
šport
23
NA CRNO-BELIH POUIH
Pulj Open 2011 - zmagal Kovačevič, Mencinger šesti
PLANINSKO DRUSTVO DOMŽALE, ALPINISTIČNI odsek
Klemena smo se spomnili na Kamniškem sedlu
Pred letom dni se je tragično ponesrečil Klemen Miklič, naš Ben-ko, alpinist, alpinistični inštruktor, vodnik PZS, gorski reševalec, tabornik. Njemu na čast smo prijatelji od 1. do 3. julija 2011 organizirali 1. Benkov memorial na Kamiškem sedlu, tik ob njemu najljubši gori Planjavi. Zgodbic o dogodivščinah z Ben-kom je polno. Vse so vesele in malce nagajive, včasih prenapih-njene, vse nalezljive in take, da bi v naravo, v gore in plezalne stene pritegnile vsakogar. Številnih smo se na memorialu spomnili njegovi soplezalci, taborniki, prijatelji in znanci, ki smo vikend druženja, plezanja, spominov, pogovorov in kovanja načrtov za nove vzpone posvetili prijatelju, ki je v vseh nas pustil svoj pečat. Bilo je tako, kot
je moralo biti za vedno nasmejanega Benka, da bo spomin nanj še dolgo živ in ker ga pogrešamo. Brano in Planjavo smo prehodili podolgem in počez, preplezali Kratkohlačo, Spodnji in Zgornji Steber, Šijo Brane, Svetelovo in še katero od smeri v »Benkovi« Planjavi. Taborniki so zapeli Mlakarjevo Vandimo in mu ob tabornem ognju prižgali svečko. Spomini so bili po letu dni, odkar so taborniki, Planinsko društvo Domžale in domžalski alpinistični odsek izgubili pomembnega člana, kot živi. Še posebej na sobotni večer, ko smo ob ropotu agregata in glasbi gledali Benkov večni prešerni nasmeh in njegove zgodbe, ki nas bodo še naprej spremljale pri naših podvigih.
Bojana
V	Pulju se je tudi tokrat odvila tako rekoč veličastna šahovska prireditev. Na jubilejnem 25. turnirju je sodelovalo 360 šahistk in šahistov iz triindvajsetih držav. Čeprav je bila lista udeležencev zelo dolga, pa je težko reči, da so bili na njej slabi šahisti. Še tisti z dna liste so povečini mladi igralci, ki so v vzponu in njihov rating ne kaže njihove moči, saj so dejansko močnejši.
V	močni zasedbi je zanesljivo zmagal prvo postavljeni srbski velemojster Aleksander Kovače-vič iz Novega Sada. Odločilna je bila nemara zmaga proti Hrvatu Robertu Zelčiču, ki ga je Aleksander premagal v šestem kolu. Drugi je bil prodorni Hrvat Davorin Kuljaševič, tretji pa Madžar Antal Gergely, oba sta seveda velemojstra. Prvi trije so osvojili sedem točk in pol. Izvrstno se je držal mednarodni mojster Vojko Mencinger iz Lesc, ki je s sedmimi točkami osvojil šesto mesto. Njegova igra je res izjemno kreativna, že iz nje pa se vidi, da se veliko ukvarja tudi z glasbo. Med Slovenci je bil drugi najboljši velemojster Marko Tratar, ki je tudi zbral sedem točk in potrdil svoje, večinoma zelo zanesljive, nastope. Na dvanajsto mesto se je uvrstil najstnik Zan Tomazi-ni iz Slovenske Bistrice, priboril si je šest točk in pol. Zelo dober turnir je odigral Igor Mestek iz Kočevja, ki se je s šestimi točka-
mi in pol uvrstil na 28. mesto. V Pulju so sodelovali tudi člani ŠD Domžale. Jože Skok je s štirimi točkami in pol naposled zasedel 171. mesto. Njegovo igro je zaznamoval boleč poraz v tretjem kolu z ukrajinskim mednarodnim mojstrom Sobolevskym, s katerim je v dobljenem položaju v časovni stiski spregledal trdnjavo. Franci Košir je s štirimi točkami pristal na 242. mestu. Ze na začetku turnirja je imel precej težav z mlajšimi igralci, tako da je šele v zadnjih kolih pokazal svojo pravo igro. Izjemno_ dobro pa je turnir začel Mirko Čokan, ki je imel že po petih kolih tri točke. Zal pa je v nadaljevanju vse partije izgubil, saj se je moral po izvrstnem startu soočiti z zelo močnimi igralci, tako da je po devetem kolu zasedel 290. mesto. Virjan Boris Skok je s štiri točkami in pol pristal na 195. mestu, član Doba Zoran Majcen pa s tremi točkami in pol na 271. mestu. Zoran je nasploh prvič sodeloval na tako močnem turnirju, kar mu je bila dragocena izkušnja. Na puljskem turnirju se je znova potrdilo, da imamo v Sloveniji zelo malo resnično močnih šahovskih turnirjev. Zato je sodelovanje v Pulju prava šahovska poslastica, zaradi močne konkurence pa nemalokrat tudi razočaranje.
Jože Skok
klub borilnih veščin domžale Uspehi pa se kar vrstijo ...
Po imenitnih uspehih članov Kluba borilnih veščin Domžale, posebej njihovega predsednika Marjana Bolharja, ni bilo časa za počitek, saj je pred tekmovalci jeseni vrsta pomembnih tekmovanj, na katerih se bo treba izkazati, zato so člani in članice kluba nadaljevali s treningi, za katere bodo v poletnih časih našli prostor tudi v naravi. V počitniškem času jim želimo veliko prijetnih trenutkov, predvsem pa, da bi dobro pripravljeni dočakali pomembna jesenska tekmovanja. Preden pa gredo na počitnice, še dve kratki poročili o njihovem delu.
V sodelovanju z Ljubljanskim Casinojem Rio sta FCL KLUB Ljubljana in Boksarska zveza Slovenije sredi junija pripravila zanimiv zabavno-športni dogodek z nekaj zanimivimi boksarskimi borbami, od katerih je bil najtežje pričakovan dvoboj med Zavcem in igralcem Javšnikom, Domžal-čani pa so bili posebej pozorni na dvobojGregor Soršak, ZBK Maribor - Matic Zalaznik KBV Domžale, ki ga je Domžalčan dobil z 0:2. Čestitamo! O dvoboju Zavec - Javšnik pa je Marjan Bolhar povedal: »V profesionalnem delu smo lahko videli dva mojstra svojih področij - Dejana Zavca, vsem poznanega šampiona, ki gre v kratkem vihtet rokavice v Ameriko, ter Matjaža Javšnika, znanega gledališkega, televizijskega in filmskega komika. Njun
spopad je bil mišljen čisto zares, a je nekje vmes Javšnik (precej pravilno) ugotovil, da je stati v ringu nasproti svetovnemu boksarskemu prvaku v vrhunski formi nekje na meji med pogumom in norostjo ter je zadeve raje preusmeril v svoje »vode«. Po začetnih »pro-vokacijah«, med katerimi je Zavec dominiral s serijo sklec, je Javšnik pograbil mikrofon, se dominantno prestavil v sredino ringa in z virtu-ozno hitrostjo zdrdral nekaj minut dolgo sekvenco povsem smiselnih povedi v slovenščini, nekakšno pripoved na »fast forvard«. Ker je Zavcu obljubil, da se bosta čez leto dni ponovno srečala in zares spopadla, je tudi Zavec obljubil hitrejšo verzijo monologa - čez eno leto. Zaigrani konflikt dveh simpatikusov se je zaključil z razglasitvijo neodločenega izida ter s podelitvijo nagrad.« Pa še o uspehu pogumnih deklet. Na 10. odprtem mednarodnem turnirju v kickboxingu za mladince in kadete v športni disciplini semi contact sredi junija na zlakah so med 117 tekmovalci iz 12 klubov iz Slovenije in Hrvaške uspešno nastopale tudi članice Kluba borilnih veščin Domžale in dosegle naslednje rezultate: Lana Kovič - prvo mesto, Hana Mihel-čič - tretje mesto ter Nika Močnik in Teja Mihelčič - peto mesto. Iskrene čestitke, vsem pa prijetne počitnice.
V.
Novice iz Karate društva ATOM Shotokan Domžale
Za nagrado na rafting!
ATOMovci so bili 12. junija 2011 kot demonstratorji karateja povabljeni v kamp Šobec pri Bledu, kjer so znanje borilne veščine predstavili učencem ljubljanske OŠ Danile Kumar. Bor Krajšek, Marcel Krajšek, Karin Podboršek, Zan Podboršek, Grega Teršek in gostja mojstrica Saša Štiglic iz ljubljanskega kluba Funacoshi Gichin so si s svojim nastopom priborili še dvourni rafting po Savi Bohinjki. Prijetna popestritev z vodo avanturo je bila za ATOMovce pika na i družabni nedelji ter hkrati še uvod v počitnice, ki so tik pred vrati.
Obramba proti petim napadalcem
Ali "Kohon ippon happo kumite" je bila glavna tema "špica treninga",
Poletna karate vadba z ATOMom -VABLJENI!
Če boste julij in avgust preživeli v Domžalah in bi popoldneve radi začinili s karatejem, si v koledar zabeležite: smučarska skakalnica na izvozu avtoceste za Domžale, julij 2011: ponedeljek in četrtek, od 19. do 20.15, avgust 2011: ponedeljek in četrtek, od 18. do 19.15. Takrat bodo pod vodstvom mojstra Lovrenca Kokalj potekali treningi teka, hitrosti, moči in vzdržljivosti z elementi karateja, vadba bo prilagojena strukturi udeležencev.
Za več informacij pokličite: Lovrenc Kokalj Sensei 5. Dan, tel: 041/848-470.
športno društvo sovice
Domžalčanki Nika in Mateja osvojili naslov evropskih prvakinj
Praga je v soboto, 2. julija, gostila ECU Evropsko prvenstvo v che-erleadingu, na katerem je nastopilo več kot 1.300 športnikov iz 14 držav Evrope. Naslov mladinskih evropskih prvakinj v hip-hop kategoriji sta osvojili Nika Lederer Ilič in Mateja Alibabič, tretje mesto pa sta v kategoriji cheer plesnih parov dosegli Karmen Gerič in Nina Zvizdalo. Sovice smo svojo plesno sezono zaključile z uspešno udeležbo na evropskem prvenstvu novoustanovljene evropske cheerleading zveze (ECU). Poleg osvojene zlate in bronaste medalje je bilo doseženo še 6. mesto mladinske plesne skupine ter 7. mesto cheer plesnega para Nike Lederer Ilič in Mateje Alibabič. Mladinski plesni skupini sicer ni uspelo ponoviti uspeha z državnega prvenstva, kjer so prepričljivo zmagale, vendar pa je osvojeno 6. mesto dokaz, da tudi med evropskimi mladinkami sodijo med najboljše. Posebej velja zapisati, da so članice plesne sku-
pine šele letos prestopile med mladinke, saj so stare 13 let, zato bodo v tej kategoriji lahko nastopale vse do 17. leta. Verjamemo, da njihovo zlato obdobje šele prihaja. Zasluge za dosedanje uspehe gre seveda pripisati tudi trenerki Simoni Kopač, ki je na svoje varovanke prenesla veliko znanja, odgovornosti in povezanosti, kar je pomembno za njihov nadaljnji razvoj. Tekmovanje na evropskem prvenstvu je za tako mlade športnike izjemen uspeh na katerega smo vsi ponosni. Zlata Praga nas je navdušila ne samo z rezultati, pač pa tudi s svojimi lepotami, saj smo si vzeli čas za ogled najpomembnejših znamenitosti. Tekmovalke je navdušil postanek na Dunaju, kjer smo obiskali zabaviščni park Prater. Uživale so v adrenalinskih vožnjah in se tako popolnoma sprostile pred zasluženimi počitnicami. Čestitke vsem tekmovalkam, trenerki in zvestim navijačem!
Vesna Gerič
kot je dogodek komentiral Lovrenc Kokalj, ki so se ga ATOMovci udeležili 11. junija v prekmurski Cankovi. Delovnemu treningu, ki ga je vodil Sensei Ivan Čerič 7. Dan Kyoshi, je sledil zabavnejši piknik s športnimi igrami, na katerih so bili glavne zvezde novopeče-ni mojstri. Glavna tema tega dela srečenja je bil mojstrski krst, kjer je bilo število kontaktov po zadnji plati odvisno od osvojenih mest na športnih igrah.
ATOMovce konec junija čaka še karate seminar v Belgiji, sredi julija bodo znanje pridobivali na seminarju v Italiji v Igei Marini, konec avgusta se bodo mladinci in člani potili in pripravljali za jesenska tekmovanja na zveznih psihofizičnih pripravah na Boču. In potem je tu spet september z novimi turnirji in priložnostmi za uspeh.
Nove medalje v Pulju
Konec junija je v Pulju potekal 24. mednarodni pokal Amfora v umetnostnem kotalkanju. V močni mednarodni konkurenci so nastopili tudi članice in edini član KDK Domžale, ki so tudi tokrat osvojili več visokih mest. Na tekmovanju je nastopilo kar šestnajst klubov iz sedmih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Belgije, Švice, Velike Britanije in Egipta. Slovenski klubi so se zelo dobro odrezali, saj je zmagal Kotalkarski klub Renče, ostali pa so se uvrstili v prvo tretjino. KDK Domžale je zasedel 5 mesto.
Domžalčan Blaž Kovač je med cicibani osvojil prvo mesto, Manca Capuder je bila med kadetinjami druga, njena sotekmovalka Chiara Mordej Filippini pa je bila tretja. Tretje mesto je med cicibankami osvojila tudi Maša Pestotnik. Z uvrstitvami tik pod zmagovalni oder se lahko pohvalijo še Neža Pezdirc, ki je bila četrta med mlajšimi juniorji, v svoji kategoriji pa
je bila četrta Manca Hribar. Tekmovanje se je slovesno zaključilo s kotalkarsko revijo, na kateri je nastopil tudi KDK Domžale. Pod vodstvom trenerke Violete Mor-dej Filippini so izvedli zanimivo in slikovito predstavo, za katero upam, da jo bomo kdaj videli še v Domžalah ...
Igor Fabjan
Na revijalnem delu se je izkazal tudi KDK Domžale.
KK pirueta
Pirueta 2011 - kotalkarski dogodek v Domžalah
Kotalkarski klub Pirueta je 2. julija 2011 organiziral že 19. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Tudi tokrat je bila organizacija brezhibna, saj je tekmovanje štelo tudi za skupno uvrstitev za točkovanje Pokala Slovenije. Tekmovanja so se udeležili klubi iz Slovenije in Italije. Kot vedno so bili najštevilčnejši tekmovalci domačega kluba Pirueta in seveda so bili tudi najuspešnejši. Tako so prva mesta po posameznih kategorijah zasedli ^eja Zajdela, Nika Babič in Tina Ozebek. Tudi začetniki, ki kotalkajo komaj nekaj mesecev, so bili odlični, tako je bila Špela Zevnik četrta in Rebeka Košir peta. Odlično se je odrezala tudi Lara Dolenc, ki je
osvojila drugo mesto v kategoriji starejših deklic, v skupini D je bila druga tudi Ana Marija Divovič, Urška Zevnik tretja in Maša Pu-stotnik četrta. Poglavje za sebe so bile standardne reprezentantke
Slovenije v umetnostnem kotal-kanju Nika Babič, Tina Ozebek in Špela Berlot, ki je bila med mlajšimi mladinkami druga. Vse so pokazale odlične programe, s katerimi ciljajo na visoka mesta na bližajočem se državnem prvenstvu, ki bo v dneh od 8. do 10. julija v Renčah. Upamo, da bodo zasedle pomembna mesta, saj to tekmovanje šteje tudi za izbor v reprezentanco in posledično udeležbo tekmovalk na evropskem in svetovnem prvenstvu.
24
šport
15. julij 20ii
NOGOMETAŠ DEJAN LAZAREVIC
Rad igram za slovensko reprezentanco
Dejan Lazarevic, enaindvajsetletni nogometaš, za katerega so že zapisali, da velja za enega bolj perspektivnih mladih nogometašev s sončne strani Alp, je moj sosed. S starši in dvema bratoma so se pred leti priselili v Dob in če si le sem in tja pogledal proti njihovi urejeni domačiji, potem ti je bilo takoj jasno, da so fantje nogometni navdušenci. Posebej Dejana, ki je sledil nogometni poti svojih bratov Gorana in Bojana, obeh dobrih nogometašev, nisem nikoli videla brez žoge, pa tudi pogovarjal se je najraje o nogometu, ki je bil in je še njegova skoraj edina ljubezen. Namenjal mu je ves prosti čas in med mladimi nogometaši Nogometnega kluba Domžale žel pohvale. Že kar kmalu so njegove sposobnosti in talent opazili strokovnjaki. Še
posebej, ker je v svoji generaciji izrazito izstopal, na kar so kazale tudi številne zmage mladih ekip, za katere je igral, s turnirjev pa je največkrat prišel tudi z nazivom naboljši nogometaš. Zato nismo bili nič presenečeni, ko se je pri šestnajstih letih odločil za odhod v tujino. Njegov drugi dom je postala italijanska Genova. Med mladimi nogometaši je hitro našel svoje mesto ter se uveljavil tudi v članskih vrstah. Njegova pridnost, prirojena nadarjenosti, predvsem pa velika želja, da postane odličen profesionalni nogometaš, mu omogočajo, da z velikimi koraki stopa dalje in je vse bližje svoji največji želji: zaigrati za Nogometni klub Barcelona, ki ga skrbno spremlja vse življenje. Letošnje poletje je kar nekaj časa
preživel doma, kar je predstavljalo priložnost za kratek pogovor. V Slamniku ga namreč še nismo predstavili, čeprav na internetu najdete že kar nekaj povsem profesionalnih pogovorov in informacij o mladem nogometašu, ki ga uvrščajo med najboljše mlade nogometaše tudi v Evropi. Začniva doma, v mladinski nogometni reprezentanci, s katero si igral na evropskem prvenstvu do 19 let. Kakšni so spomini? Zelo rad se spominjam tekem, ki sem jih igral za mlado reprezentance Slovenije, saj mi je v ponos, da igram za Slovenijo, še posebej če se uvrstimo naprej. Igranje na evropskem prvenstvu, kjer sem bil tudi kapetan slovenske reprezentance, je bilo res nekaj posebnega. S fanti smo se dobro razumeli in dobro igrali. Vselej dam na terenu vse od sebe, posebej sem motiviran, če je veliko gledalcev, ki imajo radi nogomet. Meni to, ko so gledalci navdušeni nad našo igro, dvigne samozavest in mi da dodatne energije.
Morda nekaj besed o treningih, si v ekipi napadalec?
Različno pravijo mojemu položaju, ki ni odvisen samo od mene. Igram kot napadalec - leva ali desna zveza, vse več pozornosti pa namenjam tudi dajanju golov. Treniramo vsak dan, kar pomeni petkrat v tednu, ob vikendih so potovanja na tekme, ki tudi vzamejo dovolj časa. Rad treniram, saj je to pogoj, da dobro pripravljen prideš na tekmo in daš tudi tam vse od sebe.
Pričakuješ povabilo v člansko nogometno reprezentanco? Nekateri menijo, da je bilo za to, glede na tvojo odlično igro, že včeraj prepozno? Upam, da bo vabilo prišlo - čim prej, ampak kadar bo prišlo, bo dobrodošlo. Rad bi igral za slovensko reprezentanco.
Zakaj si odličen nogometaš?
Bi težko odgovoril, drugi bolj vedo, zakaj. Pravijo, da imam talent za nogomet. Sam zase lahko rečem, da si brez nogometa ne
znam predstavljati življenja, da sem hiter, imam dobro tehniko, predvsem pa želim biti vedno dobro pripravljen. Od tod veliko treningov, pa tudi odločitev, da se nogometu posvetim profesionalno.
Iz Domžal si se preselil v Genovo in nato kot izposojen nogometaš v Torino. Bi to ponovil?
Bi, čeprav se mi je življenje čisto spremenilo, ampak tako sem hotel, o tem sem sanjal. V Nogometnem klubu Domžale sem se počutil dobro in rad bi se še enkrat zahvalil vsem, ki so mi omogočili, da sem pridobil osnove. V Italiji je drugače. Sem tujec, od katerega pričakujejo več, zato je tudi več dokazovanja. Je pa tudi res, da ima nogomet v Italiji med ljudmi še večjo veljavo in da je še bolj popularen šport. Vesel sem, da so me v Torinu, kamor sem iz Genove prišel kot izposojeni igralec v sezoni 2010/2011, sprejeli za svojega, da so kmalu opazili moje prizadevanje in mi omogočili igrati za člansko ekipo. S soigralci se dobro razumemo, naučil sem se že toliko italijanščine, da pri tem ni težav. In če je še malo sreče, potem sem srečen tudi sam.
Kako naprej?
Pred kratkim sem z Genovo podpisal pogodbo do leta 2015. Sedaj čakam, kako se bodo odločili. Njihova odločitev me ne moti, pomembno je, da bom igral nogomet in napredoval.
Je še vedno Messi tvoj vzornik?
Zgledujem se po njem. Všeč mi je, kako igra. Ne rečem, da bom kdaj igral tako, kot on, saj se taki nogometaši rodijo na daljše časovne intervale. On igra, kot da bi bil z drugega sveta. Upam, da bom enkrat nogometaš takšnega kova, kot je on danes. Prepričan sem, da če delaš dobro, se ti to enkrat povrne. Ko si enkrat dober nogometaš, pa so razlike majhne. Prosti čas, če ga kaj ostane? Rad pogledam dober film, to me pomirja, drugače pa - nogomet ...
Vera Vojska
KRANJ
Veliki dan za
SSK SAM
Ihan
udeležen tudi naš klub, ki ga je najbolje zastopal Jure Šinkovec, ki je v soboto zasedel 11. mesto. V nedeljo, ko pa je bil resnično njegov dan, je, poleg praznovanja svojega rojstnega dne, praznoval tudi zmago na tem tekmovanju. Zmagal je z najdaljšim skokom 117 m in zmanjkalo mu je le 1,5 m, da bi dosegel rekord skakalnice v Kranju, ki ga ima Robert Kranjec. Za seboj je pustil tako naše
najboljše
(Prevc, Kranjec)
2. julija 2011 je bila v Kranju poslovilna tekma Primoža Peter-ce, hkrati pa se je odvijalo drugo največje tekmovanje v smučarskih skokih - Celinski pokal. V tem rangu tekmovanja je bil
kot tudi tuje skakalce. Zahvala za trdo delo in takšne uspehe gre našima trenerjema Simonu Podreberšku in Gaju Trč-ku, ki se zelo trudita za vse naše tekmovalce. Čez poletje jih čaka veliko napornega treninga. Odšli bodo tudi na priprave v Zakopane na Poljsko, da se bodo čim bolje pripravili na prihajajoča tekmovanja v jesenskem obdobju. Upamo in držimo pesti za nove zmage.
Peter Korošec
iz teniškega kluba domzale poročajo
Tudi letos Slovenian junior open od 31. julija do 7. avgusta 2011
Teniški klub Domžale ima dolgoletno tradicij'o in vrsto uspehov pri organizaciji teniške šole za vse generacije, posebej za mlade ter na področjju tekmovalnega programa, ger so znani kot odlični organizatorji turnirjev. Letos je v programu organizacija dveh mednarodnih turnirjev: 16. Slovenian junior open, ki se bo začel 31. julija in bo na teniških igriščih v domžalskem športnem parku trajal vse do 7. avgusta 2011, za njimi pa je že uspešna organizacija 9. Slovenian d 9. in 12. juni-tem turnirju Sašo Svoljšak, se-
veterans oi
jem 2011. Nekaj več o tem turnirju nam jepovedal Sašo Svoljšak, se kretar Teniškega kluba Domžale.
Kaj lahko rečete o v mesecu juniju organiziranem 9. Slovenian veteran open 2011?
Turnir je lepo uspel, tudi zaradi lepega vremena. Udeleženci
so bili z organizacijo in izvedbo turnirja zadovoljni. Zmagovalci so postali: M-35 + Du Parand z Nizozemske, M-45 + Sulzbacher iz Avstrije, v ostalih kategorijah pa so zmagali Slovenci: M-40 + Bradač Sandi, M-50 Beliš Ivo, M-55 Dolčič Brane, M-60 Fur-lan Marjan in M-65 Ulčar Dane.
Kateri vaši mladi člani in članice so trenutno najuspešnejši?
Med najuspešnejše tekmovalce štejemo Kajo Emeršič Ljubič, 15-letno tekmovalko, ki je bila pred dvema tednoma zmagovalka turnirja do 16 let v Ljubljani, v kategoriji do 18 let pa sta uspešni Eva Rihtaršič in Valerija Gerčar, ki nastopata skupaj s Kajo na turnirjih do 18 let v seriji ITF. Največji poudarek v zadnjem obdobju dajemo najmlajšim. Odkar je delo vodje teniške šole in tekmovalnega pro-
grama prevzel naš bivši tekmovalec Igor Ogrinc, je v klubsko teniško šolo prišlo ogromno otrok, iz katere smo boljše že vključili v tekmovalni program. S svojimi rezultati nedvomno izstopa mala Pia Lovrič (letnik 2002), ki redno zmaguje na turnirjih v midi tenisu, tenisu do 10 in celo do 11 let. Je izredno talentirana za vse športe - naj samo omenim, da med drugim igra tudi nogomet za NK Domžale za ekipo dečkov. Poleg nje so še: Maja Tuma, Mark Andrejič Goljar, Anej Levpušček, brata Rok in Anže Ja-nežič, Nika Lovrič, Hana Strniša, Nina Lednik, Svit Kos ^ Omeniti moram dobro delo našega trenerja Igorja Ogrinca^ in vseh ostalih trenerjev: bratov Šulin, Mance Kuna-var, Lee Wildmann, Uroša Brinovca in Kaje Ajdnik.
Veteranska ekipa nastopa v 1. Slovenski veteranski ligi zahodna skupina. Kako ji gre?
Začeli so z zmago proti ekipi Vrhnike, nadaljevali z zmagami proti Novi Gorici in Krki, edin poraz pa doživeli proti ekipi Slovana. Po rednem delu prvenstva so prvi. Uvrstili so se v play off. Omeniti velja, da branimo naslov državnih ekipnih veteranskih prvakov iz lanskega leta.
Znani ste kot zelo uspešen veteran, saj vas najdemo tudi na svetovni veteranski jakostni lestvici v kategoriji nad 50 let.
V letošnjem letu mi kar gre. Po letu dni sem namreč nastopil na veteranskem ITF turnirju v Novem Sadu in ponovil lanski uspeh - prvo mesto. Letos je bil turnir kvalitetnejši od lanskega. Nastopilo je preko 100 igralcev iz 8 držav. Izredno težak dvoboj sem imel v četrtfinalu, kjer sem šele po 3 urah strl odpor Poljaka Madeja, v finalu pa premagal Ismirja Brkiča iz Bosne, zmagovalca ITF turnirja v Širokem Brijegu. Žal sem se v Rogaški Slatini poškodoval in nisem nastopil na našem domačem Slovenian veterans opnu. Izgubljene
točke sem že nadomestil na turnirju ITF v Portorožu.
Imate v letošnjem letu še kakšne »omembne turnirje?
Letos nameravam nastopiti še na kar nekaj turnirjih. Po poletnem premoru na ITF turnirju v Opatiji, prvi vikend v septembru je državno prvenstvo v Ljubljani, sledi turnir na Bolu na otoku Braču in mednarodno prvenstvo Krke NM, v decembru pa v Veteranski organizaciji TZS, katere predsednik sem, pripravljamo še prvi mednarodni veteranski dvoranski turnir, ki bo prav tako v Domžalah.
Kaj bi bilo najnujnejše postoriti ob igriščih, kaj lahko rečete o dvorani?
Moram povedati, da smo zadovoljni, da smo dobili v letu 2003 novo lokacijo v športnem parku zaradi širitve nogometnega igrišča. Šest igrišč nudi dovolj velike možnosti za tekmovalni in rekreativni del klubskega pogona in tudi z organizacijo tekmovanj na šestih igriščih nimamo težav. V zvezi z dvorano, ki jo je prevzel Zavod za šport in rekreacijo Domžale, ki tudi skrbi za njeno poslovanje, lahko rečem, da smo zadovoljni. Postali smo najemniki igrišč in plačniki stroškov. Zaenkrat težav s količino vadbenih ur, ki jih nujno potrebujemo za izvedbo naših programov, ni. Tudi z vodstvom Zavoda vedno najdemo skupni jezik, pomagajo pa nam tudi s priznanji.
Pred vami je tradicionalni turnir SLOVENIAN JUNIOR OPEN, na katerem je v preteklih 15 letih nastopilo že nekaj danes zelo znanih tenisačev. Kdo je še posebej uspešen?
Nedvomno je največje ime, ki je do sedaj nastopalo na našem turnirju, Lleyton Hewitt. Avstralec je pri nas nastopal leta 1996 na prvem turnirju kot izredno mlad fant, z avstralsko ekipo. V drugem kolu je izgubil proti kolegu iz ekipe, He-aleyu, in po izgubljeni tekmi neu-
tolažljivo jokal. Toda na koncu je po trdem delu postal številka ena na svetu. Med dekleti je leta 1998 turnir osvojila Slovakinja Daniela Hantuchova, ki je bila tudi že igralka prve deseterice na svetu. Izmed domačih igralk naj omenim nastope Maje Matevžič, Tine Pi-snik - zmagovalka leta 1997, Andreje Klepač in v zadnjem obdobju uspešne Nastje Kolar - zmagovalka leta 2009. Izmed domačih domžalskih tekmovalcev je turnir uspelo osvojiti Igorju Ogrincu leta 1998, leta 2006 pa ga je osvojil Mike Ur-banija iz Lukovice, ki je nekaj časa treniral pri našem klubu.
Koliko igralcev, tudi domačih, pričakujete na letošnjem turnir-
T
udi letos pričakujemo okoli 250 tekmovalcev in tekmovalk. Lansko leto je bilo rekordno po številu držav, saj je bilo nastopajočih kar 26. Seveda nam je najvažnejše, da v prvi vrst nastopijo naši domači klubski igralci, ki so seveda za to pripravljeni. Nastopile bodo Eva Rihtaršič, Valerija Gerčar in Kaja Emeršič Ljubič, pri fantih pa v tem trenutku še nimamo primernih
tekmovalcev, a čez nekaj let bo situacija že drugačna.
Morda nekaj besed namesto povabila bralcev na vaš 15. SLOVE-NIAJUNIOR OPEN.
Mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije v tenisu za mladince in mladinke do 18 let je v Evropi že zelo poznan turnir. Ker je med poletnimi počitnicami, se ga vedno udeleži veliko tekmovalcev in spremljevalcev, predvsem staršev. Turnir je lepa promocija naše občine, ki si je teniško ime ustvarila že z bivšim Slovenian open v Ten Tenu, nadaljujemo pa ga mi. Naj omenim, da v tednu turnirja precej zapolnimo hotelske kapacitete naših domžalskih hotelov in pen-zionov, ljudje tudi radi obiščejo naše turistične zanimivosti, tako v občini kot tudi širše.
Na koncu pa: vsi prav prijazno vabljeni v Športni park med 31. julijem in 7. avgustom - NA TENIS!
Srečno in hvala!
Vera
15. julij 20ii
šport
25
svoje cilje. Če pa primerjam naša dva rezultata - drugo mesto v državnem prvenstvu in naslov pokalnih prvakov, pa je zagotovo pomembnejša zmaga v pokalu.
Pokalna zmaga je bila zagotovo sladko maščevanje Mariboru za lani odvzeto pokalno lovoriko
DALIBOR TEINOVIC, NK DOMŽALE
Domžalski nogometaši napovedali boj za prva mesta
Domžalski nogometaši imajo za seboj več kot uspešno sezono. Osvojili so naslov pokalnih prvakov, v državnem prvenstvu osvojili drugo mesto, pred nekaj dnevi pa so osvojili še Superpokal Slovenije, kjer so se še tretjič letos za vrh spopadali z Mariborom. Ob vsem tem smo o pretekli sezoni, ciljih za prihajajočo sezono in drugih zanimivostih povprašali kapetana domžalskih nogometašev, Daliborja Teinovica.
Za vami je uspešna sezona, če se vrneva nazaj, kaj bi naredili drugače in kaj bi naredili točno tako kot je bilo?
Mislim, da smo s preteklo sezono lahko zadovoljni, saj smo dosegli drugo mesto, takoj za Mariborom, ki je imel zagotovo več igralcev. Mi smo imeli 70-odstotkov sezone poškodovanih, med sedem in osem nogometašev, tako da je Maribor glede na daljšo klop zasluženo osvojil prvo mesto. Sicer pa smo, če zavrtimo film nazaj, dosegli več od priča-
kovanega. Dobili smo pokal, bili smo drugi, izpolnili smo svoj cilj in prišli v Evropo. To pa je najpomembnejše.
Kdaj je bila tista kritična točka v sezoni, ko niste vedeli, če bo šlo naprej tako kot bi želeli?
Ne vem, kdaj bi bilo to. Vsi igralci smo dali od sebe maksimum, mislim, da smo v vsakem trenutku spoštovali tisto, kar je trener zahteval od nas. Šibka točka je bila igralska zasedba, saj smo imeli več kot pol sezone poškodovane ključne igralce, kot so Hanžič, Brezovački, Horvat. Nekaj krogov smo bili tudi brez Pekiča. To so zelo pomembni igralci za ekipo in to je edino, kar bi spremenil, da bi igralci vsi, saj bi tako mogoče lahko realno napadli prvo mesto.
Kateri uspeh je pomembnejši -pokalna lovorika ali drugo mesto v državi?
Vsak uspeh ima svojo težo in čeprav je boljše biti prvak države, smo zelo zadovoljni tudi s pokalom, glede na to, da smo izpolnili
Ne razmišljamo o tem kot maščevanju. Vsako tekmo, trening tekmo, prvenstveno ali super pokal je treba odigrati najboljše, kar lahko v danem trenutku dosežemo, in če bomo pravi na terenu, ne bo izostalo niti naše slavje.
Sestavlja se nova ekipa, jedro ostaja praktično isto, kaj prinašajo novi igralci v ekipo?
V to sezono nismo pripeljali novih, velikih zvenečih imen. Dejan Gerič je eden bolj poznanih igralcev, ki je prišel. Preostali novinci pa so mladi igralci, ki pa so me pozitivno presenetili. Upam, da se bodo dobro vključili v ekipo, seveda potrebujejo čas, da se uigrajo. Ko bodo pripravljeni, bomo imeli v novi sezoni zagotovo širšo klop.
Kakšna pa je tvoja ocena slovenskega nogometa?
Zagotovo gre na boljše, igralci odhajajo v tujino, takoj ko se ojavi nov dober igralec, gre ven. icer pa gre slovenski nogomet iz sezone v sezono na boljše, kar pa najbolj pogrešam, je več publike. Potrebna bi bila vrnitev več obiskovalcev na tekmah, ki ne bodo čakali samo na velika finala, kot je pokal in podobno. Po drugi strani pa je to normalno stanje za Slovenijo. Mislim pa, da je smer pozitivna.
Si
ka in če bomo to prešli uspešno, bomo dobili dodaten naboj na nadaljnje tekmovanje.
V prvenstvu boste prvo tekmo odigrali v Velenju, proti Rudarju, že to soboto, 16. julija. Kako se pripravljate na prvenstvo?
Tako kot vsake priprave tudi letos delamo na tem, a prvenstvo je za nas še daleč, saj imamo pred seboj pomembno tekmo proti Splitu. Ko bo to za nami, bomo začeli razmišljati o Rudarju. Zagotovo pa je pomembno, da dobro startamo v sezono. Upamo na najboljše.
Kakšni so cilji ekipe?
Vedno najvišji. Da bi zmagovali vse tekme in se borili za prvo mesto. V tem trenutku pa je najpomembnejše, da ostanemo zdravi, saj se bomo le tako lahko vmešali v boj za najvišja mesta.
Kaj pa konkurenca v slovenskem nogometu, kateri klubi bi v prihodnji sezoni lahko enakovredno konkurirali Domžalam in Mariboru?
Po mojem mnenju bi bila realno to lahko Koper in Olimpija. Od ostalih ekip bi se morda katera lahko vmešala, a mislim, da bodo imele te štiri ekipe glavno besedo.
Igralski kader, strokovna ekipa ^ Kakšne je vzdušje sedaj, ko se uspešni ekipi pridružujejo novi nogometaši?
Vzdušje v slačilnici je dobro. Prihajajo novi mladi igralci, ki se učijo od nas starejših. Upam, da jih lahko kaj pametnega naučimo. So pa vsi fantje v redu, tako da je vzdušje super.
Če se osredotočiva na prihajajočo sezono, kaj vas, razen minulega superpokala, čaka na začetku? Kako na mednarodni sceni, kaj v prvenstvu? Čakajo vas kvalifikacije za evropsko ligo, ko v Domžalah gostuje Split ^ Kakšna so realna pričakovanja?
Najpomembnejša je zagotovo tekma proti Splitu. Ne vemo pa veliko o tem, kakšna ekipa so. Imamo sicer nekajinformacij, po rezultatih vidimo, da so čvrsta ekipa. Tekma bo zagotovo tež-
NK DOMŽALE
Supeipokal drugič v domžalski vitrini
Nadaljevanje s strani 1
Srečanje, ki sta ga ekipi odigrali v mariborskem Ljudskem vrtu, je postreglo s tremi zadetki. Med strelce se je kot prvi vpisal nogometaš Domžal - Juninho v 9. minuti, sledilo pa je povišanje vodstva Domžale v drugem polčasu na 2:0 po zadetku Knezovica. V 59. minuti je mariborski nogometaš Ibraimi postavil končni izid 1:2, Domžalčani pa so se ob koncu tekme veselili še ene lovorike,
ki je odlična popotnica za evropska srečanja, ki jih čakajo sedaj.
Ostaja jedro z nekaj mladimi okrepitvami
Domžalska ekipa, ki v novo sezono odhaja z ohranjenim zdravim jedrom, pa se bo v novi sezoni predstavila v naslednji zasedbi: zidor Balažič, Vjekoslav Andric, Nejc Vidmar (vrata), Žiga Kous, Darko Topic, Lamin Diallo, Rok Hanžič, Ivan Knezovic, Darko Zec, Luka Elsner, Tadej Apatič
(obramba), Nik Cimprič, Dalibor Teinovic, Blaž Brezovački, Florent Aziii, Lucas Mario Horvat, Rudi Vancaš Požeg, Marko Kovjenic, Miroslav Grbic, Marko Dreven-šek, Juninho in Dejan Geric (sredina), Damir Pekič, Amer Krcic, Dejan Zadnikar, Jernej Smukavec, Liridon Osmanajin Slobodan Vuk (napad). V strokovni ekipi pa bodo še naprej delovali trener Darko Birjkov, pomočnik De'an Dončič, trener vratarjev Filip Fili-povski, terapevt Miran Kovačič in
ZMAGO SAGADIN POSTAL TRENER KK HELIOS DOMŽALE
Košarkarska trenerska legenda sedaj v Domžalah
V
Vodstvo košarkarskega kluba Helios Domžale je nedavno na tiskovni konferenci predstavilo okrepitev na trenerskem stolčku, saj je prvi trener postal legendarni Zmago Sagadin. Kot smo lahko izvedeli, tega izkušenega košarkarskega strokovnjaka zanimajo le visoki cilji, ob tem pa želi izpiliti nadar-iene košarkarje, ki so v Domžalah.
klubu so se že lani (po izpadu iz lige NLB) odločili, da začnejo na konkretnejšem delu z mladimi, nadarjenimi košarkarji in pri tem računajo na strokovno pomoč trenerja Sagadina. Njegova filozofija za prihodnja tri leta, za katera ima pogodbo, je, da vsako sezono v prvi plan vpelje dva do tri od teh mladih mož, ki so trenutno v Domžalah. Direktor kluba Lado Gorjan, ki je s Sa-gadinom sodeloval še iz časa pri
ljubljanski Olimpiji, je dejal, da nihče ne zna bolje delati z mladimi kot ravno Zmago Sagadin. Ob tem je omenil še, da se mu bosta kot pomočnika pridružila Dalibor Damjanovic in Domen Žerak. V domžalskem košarkarskem klubu med počitnicami ne stojijo križem rok in so po prihodu trenerja pričeli s sestavo igralskega kadra ter okrepitvami za naslednjo sezono. Za Helios Domžale bo tako igral najvišji slovenski igralec Blaž Črešnar (216 cm), iz Litve prihaja 25-letni center Nevezis Kedainiai, ki bo skupaj s Hrvatom s slovenskim potnim listom, Draženom Bubničem, s katerim je klub podaljšal sodelovanje za dve leti, tvoril ogrodje ekipe.
Ker je domžalski košarkarski klub pri kadetih in mladincih osvajal naslove, so sedaj apetiti posta-
POKAL SLOVENIJE V GORSKEM KOLESARSTVU
Domžalčani uspešni v Kamniku
Domžalska ekipa gorskih kolesarjev Energijateam.com si je ponovno dokazala, da se pri sosedih v Kamniku dobro počuti. Po lanskem izjemnem uspehu na državnem prvenstvu, so dobro nastopali tudi na letošnji tekmi za Pokal Slovenije, ki je bila med drugim tudi tekma 2. razreda UCI. Med 150 nastopajočimi se je predstavi-
lo kar 21 tekmovalcev Energije team-a, od tega so osvojili 9 medalj, dve bronasti, štiri srebrne in tri zlate medalje oz. pokale. Zmage so osvojili Anže Mihalič (kategorija U13), Mitja Tancik (Master 1) in Jaka Tancik (Amaterji).
(mak)
Foto: Peter Koprivnikar
Trenutno si kapetan domžalskih nogometašev. Kaj pa tvoja nadaljnja kariera? Do konca v Domžalah?
Za zdaj sem zdrav, igram, dajem od sebe maksimum. Nimam poškodb, zato bom užival, dokler lahko igram. Ne vem, koliko časa bo to trajalo, mogoče sezono, mogoče dve, najbolj verjeten pa je prav zaključek v Domžalah.
Mateja A. Kegel
Energijateam.si Domžale vas vabi na državno prvenstvo v krosu, ki bo v soboto, 17. ulija 2011 na Šumberku v Domžalah s štartom na vadišču Kinološkega društva. Več na www.energijateam.si
ekonom Aleš Kržan. Iz nogometnega kluba pa so sporočili tudi, da so na voljo letne vstopnice, katerih enotna cena je 120 evrov. Lastniki vstopnic
iz prejšnjih letos so upravičeni do dodatnih popustov. Vstopnice lahko vsak delavnik od 10. do
16. ure kupite v klubskih prostorih Nogometnega kluba Domžale. Več informacij o tem pa dobite na: www.nkdomzale.si. Sicer pa vam bodo letne vstopnice kaj kmalu prišle prav. Ta konec tedna Domžalčani sicer gostujejo v Velenju pri Rudarju, že naslednji konec tedna, 23. julija 2011, pa se bodo naši nogometaši predstavili domači publiki, saj v domžalski Športni park prihaja CM Celje.
(mak)
li večji in zavedajo se, da lahko z uspešnim trenerjem naredijo korak višje. Zmago Sagadin pa je ob podpisu triletne pogodbe med drugim dejal, da se je naveličal tujine in izrazil veselje nad vrnitvijo v Slovenijo. Predvsem pa dejstva, da je prišel v zdravo sredino, saj pri zadnjih klubih, v katerih je bil, stanje ni bilo urejeno. Prišel je v klub, ki igra v drugi najmočnejši ligi v Evropi - ligi NLB. Vedno si je postavljal visoke cilje in tudi s Heliosom ne želi igrati obrobne
vloge. Njegove najboljše vrline so ravno proizvod mladih košarkarjev in igranje na rezultat. V karieri je ustvaril številne košarkarje, ki sedaj uspešno igrajo v tujini. Nima pa le Helios nadarjenih košarkarjev, ampak celotna Slovenija. Tem mladim pa bo treba priključiti še nekatere izkušene igralce, ki bodo v veliko pomoč mladim. Že sedaj lahko zatrdi, da bo Helios s hitro ter agresivno igro igral všečno.
Janez Stibrič
Tudi domače živali pesti vročina
Nedavno smo že lahko občutili pravo poletno vročino in marsikdo med nami je potožil, da se ne počuti dobro, da ga vročina »ubija«. In če je že nam, ljudem, v vročini neprijetno, kako se ob tem šele počutijo naši domači ljubljenčki, ki si ne morejo privoščiti, da bi npr. odprli hladilnik in vzeli iz njega hladno pijačo, še manj, da bi se sami odpravili v senco ali na področja, kjer se lažje ubranijo vročinskim udarom? Pred poletno vročino naj bodo lastniki pri skrbi za svoje živali še dodatno pozorni ali kot skrbniki storijo dovolj za preprečevanje škodljivega učinka vročine na živali. Pozorni naj bodo zlasti na zagotavljanje zadostne količine
zdravstveno neoporečne vode; skrbnik mora redno preverjati, ali imajo njegove živali nemoten dostop do vode. Prav tako naj lastniki poskrbijo za zaščito pred neposrednim soncem; zagotavljanje sence pomeni zaščito pred vremenskimi vplivi. Senca je še posebej pomembna pri psih, ki so privezani, saj se ti težje umaknejo z neposrednega sonca. Pred neznosno vročino je živali treba zaščiti tudi med prevozom. V transportnem sredstvu jim je treba zagotoviti ustrezne pogoje glede temperature in kakovosti zraka, še posebej tistim živalim (psi, mačke), ki so občutljive na visoke temperature. Pri prvi pomoči pri vročinskem udaru se mora žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in se ohladiti z vodo - s tušem, gumijasto cevjo, v reki, jezeru ali morju.
Janez Stibrič
26
zahvale
15. julij 20ii
v SPOMIN
Vladimirju Črniču
21. junija 2011 je po težki bolezni v 76. letu umrl Vladimir Črnič, dolgoletni prostornik v Teniškem klubu Radomlje. Bil je več kot 13 let duša kluba, saj je sodeloval že od začetka pri naporni začetni graditvi kot tudi pri kasnejšem razvoju. Ni bil samo prostornik oziroma upravljavec in vzdrževalec teniških igrišč, loteval se je zelo različnih del, ki so daleč presegale njegov delovni okvir, ki pa jih je klub potreboval in ni bilo denarja, da bi jih naročeval. Naj navedemo vsaj nekatera, da ne bodo šla v pozabo:
Samostojno je začrtal in postavil most preko razbremenilnega kanala ob tovarni Količevo karton, po katerem se tenisači redno in varno vozimo. Pri tem pozabljamo na trud in pogum, s katerima ga je zgradil. Preskrbeli smo samo material, tračnice pa so prispevali Baleževi in papirnica. Kot zanimivost naj povemo, da jih je povodenj leta 1990 odnesla, Vladimir pa jih je v naplavini vztrajno iskal in odkril tri, ki so vgrajene v most. Za klub je izdelal številne mize, klopi in stole na katerih radi posedimo. Z njimi je opremil prostore kluba, do danes pa ostaja tudi po več letih vse enako ohranjeno, trdno in nepoškodovano, kar priča o kakovosti njegove izdelave. Uvedel je vzorno urejevanje in vzdrževanje tako igrišč kot velikih okoliških površin. Iz nekdanjega zapuščenega, zaraščenega in skoraj nedostopnega peskokopa, je predvsem z njegovim nenehnim trdim vsakodnevnim delom nastalo lepo
V
urejeno naravno okolje, odmaknjeno od vrveža. Kot prostornik je sooblikoval red in uvedel navade, po katerih danes teče športno življenje v klubu. Ko opazimo odstopanje od teh nevidno vpletenih navad, takoj kritično spomnimo: „ Pri Vladimir-¡u pa je bilo drugače!""
klubu gojimo že od vsega začetka veliko medsebojno razumevanje in prijetno športno vzdušje, v katerega se vključijo tudi povsem novi člani. To sprošča v klubu pripravljenost za uspešno reševanje različnih težav, ki nastajajo v 24 letih obstoja. Prostornik Vladimir Črnič je bil vzor takega sodelovanja, popoln poštenjak, odkrite narave in toplega pristopa do vseh. Širil je duh pripadnosti klubu, vedno pripravljen, da
zame različna de
prev-a, ki so se pojav-
ljala. Pri celodnevnem delovniku v klubu, saj je njegovo delo presegalo obseg za enega človeka, je skrbela zanj njegova žena Marija, na pomoč pa je priskočil tudi sin Vlado, katerima se lepo zahvaljujemo. Zapustil nas je eden od pionirjev graditve Teniškega kluba Radomlje, z njim odhaja tudi del tistih svetlih skupnih časov, ko smo delovali v prijateljskem vzdušju, ne da bi pomislili na grenko slovo, ki je neizprosno prihajalo.. S hvaležnostjo se bomo spominjali njegovega dela, v spominu nanj pa se nam vedno znova Izrisuje njegov lik zvestega in vzornega prijatelja.
Za Teniški klub Radomlje Milan Trbižan
Danes se nas je zbralo mnogo teniških prijateljev, da se kot predstavniki Teniškega kluba Radomlje poslovimo od Tebe, dragi Lado, ob tem pa tudi izrečemo priznanje za Tvoj veliki prispevek v klubu. S Tvojim prijateljskim, vendar trdnim in spoštovanje vzbujajočim značajem si soustvarjal prijetno družabno vzdušje. Pečat Tvojega nenehnega trdega dela je tudi lep pogled na naravo v okolici igrišč, ki pritegne prav zaradi urejenosti, za katero si se trudil. Postavil si red in pravila, ki so ostala nevidno vpletena v naše športno življenje. Bil si 13 let duša kluba, s prijazno besedo in vsakodnevnim delom, ki je trajalo od jutra do večernih ur.
Sodeloval si ne samo pri napornih začetkih, temveč tudi kasneje pri nadaljnji rasti našega kluba, ki je danes poznan zaradi izredne številčnosti. Pri tem pa ostajamo skromni in se zavzemamo za zadovoljstvo članov bolj kot za vrhunske športne dosežke. Pri celodnevnem delu, ki je presegalo zaposlitev za enega človeka, Te je podpirala Tvoja soproga Marija in sin Lado, katerima velja naša posebna zahvala. Prav je, da se spomnimo vsaj nekaj Tvojih samostojnih dosežkov, ki se ne smejo pozabiti:
-	načrtovanja in graditve mosta preko kanala, po katerem se danes vozimo vsi, ne da bi se zavedali Tvojega ne samo uspešnega dela temveč tudi poguma;
-	trdnih miz in stolov, ki si jih naredil in na katerih radi posedimo,
-	vzorno urejenih igrišč,^
da ne naštevamo naprej! Še vedno velja Tvoj red kot pravilo, če so pri tem odstopanja, takoj pripomnimo: ^,Pri Ladotu pa smo imeli drugače!" Zapuščaš nas kot eden od pionirjev graditve našega kluba, saj je Tvoje delo daleč presegalo Tvoje obveznosti. S Teboj odhaja del naših skupnih svetlih časov, ko smo v prijetnem vzdušju reševali vsakodnevna vprašanja, ne da bi pri tem pomislili na bolečine in smrt, ki je neizprosno prihajala. S hvaležnostjo se injali Tvojega dela, še bolj pa Tebe kot vzornega in zvestega pri-ji družini izrekamo iskreno sožalje.
Teniški prijatelji
)omo s jatelja.
voji
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 58. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila
Irena Dejak,
rojena Pirnat
iz Domžal, Ljubljanska cesta 89
Iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki ste nam in našim najbližjim ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tudi tistim, ki ste njej v spomin prižgali svečko, prinesli kak cvet ali darovali za sveto mašo. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno
bolečino ob izgubi tako drage osebe. Iskrena hvala tudi zdravnici Mariji Starbek in medicinski sestri za požrtvovalnost, za trud in predvsem za potrpežljivost in razumevanje ob nešteto naših vprašanjih. Hvala vam tudi za prijaznost, ki ste jo nam in njej namenili v tistih zadnjih težkih trenutkih. Še posebna zahvala gre pogrebni službi Vrbančič, pevcem Krt za odpete pesmi v slovo, župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen poslednji obred. Hvala tudi govornici iz vrtca Trzin za izrečene ganljive besede.
^ mamica, radi te imamo, kjerkoli že si, bodi naš angel varuh ^
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
20. julija mineva 30 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, mož in dedek,
Jakob Kegel
Čeprav minevajo desetletja, ostajaš z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Tako tiho skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenila naša draga
Ivana Dolinar
rojena Novak iz Domžal, Ulica Matije Tomca 4
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju Nevrološke klinike intenzivnega oddelka ter Doma upokojencev Domžale in vsem, ki ste poskrbeli za poslovilni obred; g. kaplan Peter Bregar in pogrebna služba Vrbančič. Vsi njeni
Če imaš nekoga tako rad,
te nikoli ne zapusti,
spomin večen bo in vedno lep.
Naš dom pogreša te
in naša misel
vsak dan k tebi vrača se.
V SPOMIN
3. julija pred štirimi leti nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož in ati
Danilo Trškan
Močno te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je 21. junija 2011 zapustil dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast
Vladimir Črnič
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom in vsem neimenovanim za izrečena sožalja podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljeno zadnje slovo, prijateljem iz teniškega kluba ter g. Trbižanu za izrečene besede ob slovesu. Vsem še enkrat hvala, da ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi.
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube mame
nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 85. letu starosti je zaspala naša draga mama
Alojzija Razpotnik
rojena Ocvirk, z Vira, Zrinjskega 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Zrinjske ulice in vsem neimenovanim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni

Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 73. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
MarHa Sodnik
Vir, Robbova 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in
sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župnikoma J. Tomšiču in F. Časlu za lepo opravljeni obred ter pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 78. letu nas je nenadoma zapustila draga teta
Marija Završnik
rojena Rodič 1932-2011
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Krakovske 10a, Domžale in vsem neimenovanim za iskreno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala družbi Količevo Karton. Hvala pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Gt
Naj bo spokojen spanec tvoj. V naših srcih vedno nosimo te s seboj.
V SPOMIN
28. junija je minilo 15 let, odkar nas je zapustil dragi sin, očka in brat
Jože Šošarič
iz Radomelj
Večno se te bomo spominjali. Mama, ata, sin Aleks in sestra Majda z družino
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
18. julija mineva dve leti, odkar se je od nas poslovila nenadomestljiva žena, mami in stara mama
Anamarija Barle
roj. Slapar
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi njeni
O
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
V 45. letu je zaspala naša draga žena, mami, babica, hči, sestra, teta in tašča
Karmen Presekar
iz Zaloga pod Sveto Trojico 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom vasi Kokošnje in Zalog za izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, društvu onkoloških bolnikov za raka na dojki, društvu staršev otrok s posebnimi potrebami CIRIUS, gostišču Soklič, gospodu župniku Juretu Ferležu, pogrebnemu zavodu Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni.
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 85. letu sklenila naša draga
Katarina Keršič
rojena Bitenc,
po domače Anžičeva Kati,
iz Zaboršta, Pot pod hribom 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter svete maše in vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Mojci Zajc Kraševec, patronažni sestri Dragici in zavodu Comet. Hvala pogrebni službi Vrbančič, g. župniku, ga. Marjeti Reberšek za lep nagovor, pevcem in trobentaču.
Sin Janko z družino in sestra Ani
15. julij 20ii
objave
27
		Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, na podlagi 23., 24. in 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) in javnega razpisa za dodelitev ne-profitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen dne 15. 10. 2010 v glasilu Slamnik in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si		
OBJAVLJA SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM				
LISTA A				
		Upravičenec/ka	Število točk	
	1.	MERY CALVINO	650	
	2.	BOJANA GUTNIK	620	
	3.	MARTA HRIBAR	605	
	4.	MARJANA VANJEK	600	
	5.	TADEJA KLEMENC	590	
	6.	ŠABIHA MUHAREMOVIČ	570	
	7.	RADMILA TRAPIČ	560	
LISTA B				
		Upravičenec/ka	Število točk	
	1.	TADEJ GABROVŠEK	540	
	2.	BARBARA POHOREC	490	
	3.	GREGOR GORJANC	450	
	4.	KATJA HROVAT ARNEŽ	440	
Občina Domžale bo skladno z objavljenim seznamom pozvala upravičence k sklenitvi najemne pogodbe. V primeru, da se upravičenec s seznama ne odzove na ponoven poziv k sklenitvi najemne pogodbe, bo črtan s seznama upravičencev.				
Seznam upravičencev je dne 15.07.2011 javno objavljen v glasilu Slamnik ter na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si.				
		VODJA ODDELKA: Peter GUBANC, univ. dipl. obr., l. r.		
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 87. letu je sklenil življenjsko pot in odšel v večnost naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat in stric
Andrej Hozjan
iz Preloga pri Ihanu, Krožna pot 64
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega ata in pradedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Še posebej hvala sosedi Neli Cedilnik za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču.
Vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in ste ga imeli radi, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Ko se znova srečamo tam nekje v večnosti, si bomo lahko povedali veliko novega.
ZAHVALA
Za vedno je ugasnilo srce naše ljube mami in mame
Vere Grajzar
z Vira pri Domžalah
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem hvala za iskrene misli, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Pogrešamo jo hči Janja in sin Miran z družinama
O
Občina Domžale,
Oddelek za komunalne zadeve,
objavlja
JAVNO POVABILO ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI NEPROFITNIH OKOLJEVARSTVENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V LETU 2011
Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva, da je odprto javno povabilo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju občine Domžale.
Cilj javnega povabila
Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
Predvidena višina razpisanih sredstev 5.000,00 EUR
Merila za dodelitev sredstev
Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev ne bo dosežen.
Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru predlagane vsebine projekta.
V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10 % višja.
Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije.
Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog
Predlagatelj mora poslati oziroma dostaviti vlogo najkasneje do 27. 7. 2011 do 12. ure na naslov:
Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Za vloge, ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto, najkasneje z dne 27. 7. 2011.
Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena
'nji strani ovojnice navedeno »NE OKOLJEVAR-
in označena tako, da je na p
ODPIRAJ - VLOGA ZA Š(___________
STVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV«.
Kuverta mora biti opremljena tudi z naslovom prijavitelja.
Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju.
Čas in kraj odpiranja vlog
Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu ■prejema 1. 8. 2011, na Oddelku za komunalne zadeve, Savska 2, Domžale.
Predlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku najkasneje 15 dni po odpiranju vlog.
Razpisna dokumentacija je na voljo ves čas trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.sil', pod rubriko Vložišče občine/Razpisi.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, vložišče - soba št. 4.
Na željo zainteresiranega prijavitelja lahko razpisno dokumentacijo posredujemo tudi po elektronski pošti (zahtevek za razpisno dokumentacijo lahko naslovite na e- naslov: gregor.rebolj@domzale.si).
Nasledn a številka glasila Slamnik izide v petek, 9. septembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 31. avgusta 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNIK ODGOVORNE UREDNICE JANEZ STIBRIČ. • E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI IN ČLANICE UREDNIŠTVA: KAMAL IZIDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BITENC, VILMA NOVAK, KATARINA KARLOVŠEK, BOGDAN OSOLIN, MARIJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA. • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
Mali oglasi
od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
V TRZINU prodamo skladiščne in pisarniške prostore v izmeri 247 m2, cena 1390 €/m2+DDV. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040/414-141
Ugodni TAXI prevozi ! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Dom-žale-letališče Brnik (15 EUR). http://www.taxikamnik.si BAL-TAZARŠ e. štankovic s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik. Tel.: 031/713-421
ŠERVIŠ ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kaju-hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840
NOVO v Domžalah - Šervis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton
Pratneker
Domžale. Te
s.p.,
Slamnikarska 3b
.: 041/920-149
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZEN-ŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268090
RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE storitve za S.P. in D.O.O. SIMONA ŠIMENC s.p., Finžgarjeva 12, 1233 Dob. Tel.:041/943-743
ODDAM ali PRODAM GARAŽNI BOKS v kleti Ljubljanske ulice. Tel.: 01 561 81 52
V Domžalah ODDAM V NAJEM 2-SOBNO STANOVANJE, trem starejšim osebam. Vse-ljivo konec avgusta. Tel.: 01 724 15 41 (vsak dan od 17 do 19 ure)
2. junija se je na Ljubljanski 85, IZGUBILA PAPIGA NIMFA,
sivo-rumene barve. Najditelja lepo prosimo, da nam vrne dolgoletno jubezen. Tel.: 031/780-188
08 Če
M. dan pismenosti
PSPe
I izzid Slamnika
DA NE BOSTE V NEDEUO, 4. SEPTEMBRA 2011, OB 9. URI POZABILI PRITI NAVIJAT
BAVI - Mali maraton prvič v Domžalah
Od 2. do 4. septembra 2011 Atletski klub Domžale gosti nekaj sto tekmovalcev - atletov veteranov iz 13 balkanskih držav, ki se bodo v okviru BAVI - Balkanskih atletskih veteranskih iger pomerili v vrsti atletskih disciplin: od tekov, metod do skokov, finale pa naj bi bil MALI MARATON, ki bo prvič v naši občini. Zato vas organizatorji vabimo, da se nam v nedeljo, 4. septembra 2011, s pri-četkom ob 9. uri v Športnem parku Domžale, pridružite na trasi 21 kilometrov dolgega maratona. Dobrodošli!
Predstavljamo potek malega maratona po Domžalah in okolici:
Start malega maratona je na Kopališki cesti, v Športnem parku Domžale, od koder bo tekače pot vodila po Kopališki cesti. V križišču bodo zavili na Krakovsko in naprej v Mačkovce, od koder se tek nadaljuje v Študo - po Študljanski pritečejo na Savsko, po kateri tečejo do križišča s Krakovsko, po njej do križišča pri Mercatorju. Od tu bo pot tekače vodila po Cesti talcev in Rojski cesti do križišča z Ljubljansko, kjer pot zavije levo po Ljubljanski, do križišča s Slamnikarsko, po njej in v nadaljevanju po Karantanski, od koder zavije na Ljubljansko. Po Ljubljanski tečejo do Cešminovega parka,
jer zavijejo levo, po Levstikovi in pod avno cesto (Lj-MB), nadaljujejo go Fajfarjevi, Jarčevi in Rodiški ter Cevljarski in desno po Mlinarski. Ob koncu te zavijejo levo in ob Kamniški Bistrici nadaljujejo do Tušovega diskonta, naprej po Preserski in Igriški, prečkajo Pelechovo in po Gajevi in Vaški ter VIII. ulici do križišča s VII. ulico, kjer zavijejo desno ter preko mosta čez reko Kamniško Bistrico. Pot jih nadalje vodi proti Radomljam, pod mostom, po Dermastjevi in nato po urejeni sprehajalni poti ob osi Kamniške Bistrice ob Papirnici, pod železniškim mostom do mostu za pešce na Viru, kjer prečkajo Kamniško Bistrico ter nadaljujejo pot po urejenih poteh osi. Pod »mariborsko« cesto nadaljujejo do novozgrajenega mostu na Podrečje, ga prečkajo ter mimo RTP tečejo do Litijske, zavijejo desno ter okoli Šumberka, mimo lokacije Kinološkega društva Domžale nadaljujejo po Poti pod hribom do mostu za pešce, kjer prečkajo Kamniško Bistrico ter po Cesti talcev tečejo do Kopališke, kjer zavijejo desno in skozi glavni vhod pritečejo na stadion. Še en stadionski krog - upamo, da ob navijanju ljubiteljev atletike - in mali maraton je za tekači.
Organizacijski odbor BAVI
Prvič v Sloveniji: Mali maraton štafeta
Ena zanimivejših tekaških preizkušenj letošnjega BAVI 2011 bo zagotovo tudi preizkušnja v malem maratonu.
Marsikdo ima željo preteči maraton ali mali maraton. Ker pa to ni majhen zalogaj in za glavnino celo pretežko, pa vam ponujamo možnost preteči polmaratonsko progo s prijatelji znanci! Mali maraton boste lahko pretekli tudi štafetno, štirje tekači. Razdalje, ki jih bodo morali preteči člani štafete pa so 5 km, 5 km, 5 km, in 6,098 km.
Štafetna izvedba malega maratona je novost in v Sloveniji še ni bila izvedena. Pridružite se nam na prvi tovrstni preizkušnji pri nas!
Več na www.bavi2011.com ali www.ak-domzale.si
PROGRAM
Petek, 2. september 2011
KDAJ: Od 14. - 19. ure KJE: Športni park Domžale
DISCIPLINE: 300 metrov ovire, 400 metrov ovire, 1500 metrov, 10.000 metrov, skok s palico, met kladiva.
KDAJ: Ob 19. uri KJE: Češminov park
Uradno odprtje Balkanskih atletskih veteranskih iger 2011
Sobota, 3. september 2011
KDAJ: Od 8. 30 - 19. ure KJE: Športni park Domžale
DISCIPLINE: tek na 100 metrov, 5000 metrov, skok v višino, met diska, 80 metrov ovire, 100 in 110 metrov ovire, 400 metrov, troskok, met kopja, gira, hoja - 5 km, štafeta 4 x 100 metrov.
KDAJ: ob 19. uri
KJE: Športni park Domžale
Od 19. ure dalje: družabno srečanje tekmovalcev in ostalih ljubiteljev atletike in zabave; širok repertoar pesmi (slovenske narodno zabavne, repertoar bivše Jugoslavije, uspešnice tujih skladb), skratka - vsega dovolj, za vsakogar.
Za obiskovalce pripravljamo presenečenje!
Nedelja, 4. september 2011
KDAJ: od 9. do 15. ure
KJE: Športni park Domžale DISCIPLINE: t
: tek na 21 km, 2000 metrov, 3000 metrov, 200 metrov, skok v daljino, met krogle, tek na 800 metrov.
Vse tekmovalne dni bomo med gledalci žrebali bogate nagrade (električni skuter, vikend najem vozila, ležišče ipd.).
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 9. septembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 31. avgusta 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.