GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
21. julij 1966 — LETO II. ŠT. 13 (31) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
OB DNEVU VSTAJE - OB DNEVU VSTAJE - OB DNEVU VSTAJE
PREBIVALCI ŠALEŠKE DOLINE IN OBMOČJA ŠMARTNA OB PAKI SO MED PRVIMI ZACELI BORBO ZA NARODNO IN SOCIALNO OSVOBODITEV. VELIKANSKI DELEŽ SO PRISPEVALI K RAZVOJU NARODNO OSVOBODILNEGA GIBANJA IN H KONČNI ZMAGI, VSE TO PA SE NI ZGODILO SLUČAJNO.
Pred vojno je bil Šoštanj znan po	jf~ ^i-l^t^
usnjarni, ki je bila last bratov Wosch-nagg, Velenje pa po premogovniku, ki /e bil last države. Kapitalisti so neusmiljeno izkoriščali borno plačane in
skoro brezpravne delavce. Na račun i	'flU^^lB lllll	$ <
delavcev in kmetov pa so bogateli tu-	'm;! *
di maloštevilni trgovci. Takratna bur-	.	jI v'$|f
ioazna družba je znala živeti na ra-	f	W |k'{«
Čun slabo plačane delovne sile. Za- gE	. W	§!;
radi izkoriščanja in bede so nastali SH^H^Hl	Imh
prvi zarodki upornosti in prizadeva- W§ g |f "	f Jg-®' >,< ; ^	^ ^
nja, da bi si delovno ljudstvo izbolj-	If	I
šalo svoj položaj. 2e kmalu po prvi a||jy|||L	|lj.> lil
svetovni vojni so se začeli delavci	4 ^ t
združevati v levičarsko usmerjenih or- ^	^ llifc -	Ma^
ganizacijah in društvih. Vpliv komu-	- ,||g	*
ntstične partije na nje je bil močan, & S^m^^ S ti* lir I	^	''P&T^
saj je bila njihova voditeljica. Že leta	ll|	Jjgj&M^'*
1926 je nastala v Pes ju prva partijska	I	^Hlfc
organizacija, ki je bila tudi prva na	K	* ;< j	|
celjskem področju. Ustanovil jo je č	-t	;	* žfr^i: BLM
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Komu-	-	|p	, ;»	* ^
nisti so znali širiti dejavnost in vpliv •	| ?	i	i
Partije. V Šoštanju je nastala druga |||g|	''	1 &	a,
partijska organizacija. Tudi v Smart-	|jp	S	1
nem ob Paki je zaživelo partijsko gi- | ,	&	^	'
ban/e. V revolucionarno gibanje se	1	N'
je vključevala zlasti mladina, pred- I »* |I||| | „ * j	s '	Jč, , |
vsem študentje. Partijskim organiza-cijam so pomagali še člani SKOJ. Za- j^^^^^^HB* radi te živahne revolucionarne dejav-
nosti je leta 1936 odšlo v Španijo na	II	f"'^-
pomoč republikanski armadi več^ ko- _
Mlakar, Viktor Pungartnik in Franc H ■■■■■fflj^^Kg
Drobnič. Tudi nasilje, ki ga je izva- ■BHSPgp
Ja/a kraljeva diktatura s preganjanjem	_ g ||
komunistov in naprednjakov, z depor- ■ j	^	^
taci jami v razna taborišča in v za- sp^^^HEHBHH^Hj^"
narnegci gibanja. Vrstile so se stavke, protirežimske demonstracije, akcije
proti Nemcem in članom Kulturbunda.	ff JjfP MMHmB
Članom Komunistične Partije pa^je	f
njo nevarnost fašistične okupacije.	^^^^HH^p ^
Nemci so po vdoru v Jugoslavijo	^
odpeljali in izselili že aprila 1941 pre-	J||||||	1
ce/ članov Partije. Tisti, ki so ostali	iiP^PH
doma in tisti, ki so se vrnili iz zapo- ||pppPP»	.
rov so začeli takoj organizirati na—	^	t
rodnoosvobodilnogibanje.Večinapre-	!Mt	'	*	s *	---.....>
bivalcev se jim je pridružila. Ze v ^^^^^^	.Jšfc
noči od 6. na 7. julij 1941 je po vse/	*** ^v, - - ^^ ^ " 4
dolini uspela napisna akcija pod vod-	.	(	^	"
stvom članov Partije in SKOJ, ob po- MHjMsm^g^.::: .	.M^jMSMIM!**,
moči simpatizerjev naprednega giba- jjM^Ma^	"	SS"
nja. Prepleskali so nemške in obnovili
slovenske napise, zidove pa so popi- mjMjM	M ■■
saii z borbenimi gesli Nemci so od- 9BM	T^^^^s^^^BB^^M
govorili z aretacijami in izsiljevanjem, niso pa mogli preprečiti, da bi se os- agraroMim^M^ vobodilno gibanje ne širilo dalje. Pojavile so se prve partizanske skupine.
V noči od 7. na 8. oktober 1941 je Prvi štajerski bataljon napadel mesto Šoštanj in ga za nekaj ur osvobodil. Razen maloštevilnih izdajalcev je ljudstvo vse bolj podpiralo osvobodilno gibanje in se vanj vključevalo. Po prihodu slavne XIV. divizije v te kraje so prebivalci množično odhajali v partizane od februarja 1944 dalje. Na področju današnje velenjske občine so se partizani borili v mnogih težkih bojih. Dolga štiri leta so se vrstila junaštva, dokler ni NOV, ki jo je podpiralo vse ljudstvo, zmagala. Nemški general von Lehr, komandant armad-ne skupine »jugovzhod«, je 9. maja 1945 pred štabom IV. operativne cone, moral podpisati v Topolšici brezpogojno kapitulacijo nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo.
Narodno osvobodilno gibanje je te kraje, kjer se je ljudstvo enotno strnilo okrog Partije, spremenilo v torišče pomembnih zgodovinskih dogodkov. Ti kraji so utrpeli veliko materialno škodo, še težji pa je bil krvni davek, ki ga je ljudstvo plačalo v brezkompromisni borbi. Po doslej zbranih podatkih se je vključilo v vrste NOV 914 ljudi, od teh 790 po prihodu XIV. divizije. V štiriletni revolucionarni borbi je izgubilo življenje 639 narodnjakov:
ŠALEŠKA DOLINA
\
V NARODNOOSVOBODILNI BORBI
Borcev in terenskih političnih delavcev je padlo 274; podpornikov osvobodilnega gibanja je bilo ustreljenih po raznih zaporih 147; sodelavcev osvobodilnega gibanja je v raznih nemških taboriščih umrlo 139. Ostalih človeških žrtev vojne je bilo 79.
Razen tega je bilo izseljeno v južne jugoslovanske pokrajine 290 ljudi. _Ob koncu vojne je bilo registriranih 57 vojnih invalidov. Porušenih in upo-stošenih je bilo 52 zgradb.
Pod vodstvom Partije in tovariša Tita so se jugoslovanski narodi združili v borbi proti okupatorju in proti razrednim izkoriščevalcem. Pod istim vodstvom nadaljujejo nekrvavi, včasih še težji del revolucije. Borba je
utrdila bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Tako združeno in enotno bo delovno ljudstvo zmoglo premagati vse nadaljnje ovire. Vsak novi uspeh pa nas bo v spominu popeljal nazaj do najtežjega obdobja naše zgodovine in do žrtev, ki jih je to obdobje zahtevalo, in brez katerih naše ljudstvo ne bi doseglo tega, kar že ima in kar še bo ustvarilo.
Zato je potrebno storiti vse, da za vsako ceno ohranimo svobodo, ki je organsko zrasla iz oborožene borbe. V obdobju miru gre za nadaljevanje istega procesa v novih razmerah, Jco ustvarjamo boljše pogoje za vse delovne ljudi.
PODPORA
NAS VSEH
Sklepi IV. plenuina CK ZKJ in enotna razparava na njem, zlasti pa besede tovariša Tita. so globoko odjeknile med ljudmi velenjske občine. Večina naših delovnih ljudi pravilno vrednoti pomen odločitev na Brioriih in jih v celoti podpira. Najvažnejša je vsekakor ugotovitev, da so ipovsod razumeli bistvo četrtega plenuina kot nadaljevanje začete jugoslovanske poti in revolucije in ne kot senzacionalne spremembe.
Brez dvoma gre zasluga za takšno pravilno politično vzdušje, ki vlada med delovnimi ljudmi velenjske občine, vsem občinskim političnim vodstvom, ki so uspeli v tem kratkem času po plenumu analizirati politično razgibanost in utrip javnega mnenja. Vsa posvetovanja, ki so bila dosedaj s člani občinskega političnega aktiva in z aktivi v delovnih organizacijah, kažejo da so bile ugotovitve četrtega pleuuma posredovane brez vsakršnega olapšavanja ali dramatiziranja. Zato je na vseh sestankih čutiti odkrito in sproščeno razgrinjanje odprtih problemov iz svoje neposredne bližine, kakor tudi onih na nivou republike in zveze.
Vse dosedaj izrečene besede delovnih ljudi velenjske občine lahko strnemo v tako-le kratko celoto. Prav je, da so se vse nepravilnosti začele odločno odpravljati. Večkrat srno bili razočarani, ko pomembni sklepi, sprejeti v preteklosti, niso bili realizirani, čeprav smo se vedno znova veselili, da bomo v našem razvoju vendarle krenili naprej- Zato se še tembolj zavzemamo za Titove besede, da moramo razčistiti vse, kar nas ovira na poti v lepšo bodočnost.
Takšne izjave in iz njih izhajajoča podpora vseh naših delovnih ljudi so porok, da takoj preidemo k doslednemu uresničevanju nalog, ki so bile tako ja«no povedane ini napisane na četrtem plenumu.
JAVNI RAZPISI - JAMSTVO
ZA PRAVILNO PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ
_SEJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE_
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE, KI JE BILA NAJPREJ SKLICANA ZA 1. JULIJ, JE BILA PRELOŽENA NA 7. JULIJ, KER SE SKLICANE SEJE NI UDELEŽILO DOVOLJ ODBORNIKOV ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI. — LETOS JE BILO 2E VEC SEJ NA KATERIH JE BILO NEKAJ NAD POLOVICO VSEH ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE, DA NEKATERI ODBORNIKI SVOJIH DOLŽNOSTI, KI JIH IMAJO DO VOLIVCEV IN DO CELOTNE/DRUŽBENE SKUPNOSTI, NE OPRAVLJAJO Z ZADOSTNO ODGOVORNOSTJO.
Zadnjo občinsko sejo iso začeli z odgovori na vprašanja Odbornikov. Odbornika Jože Melanšek iz Belih vod in Ellrida Ambrožič sta vprašala v zvezi z delom zdravstvene službe v občini, odbornik Fran jo Nagode v zvezi z gradnjo ceste Šoštanj—Topol-šica, Jože Kovač pa v zvezi z opravljanjem obrtnih storitev za posameznike v Obliki postranskega poklica. Odgovore na nekatera vprašanja odbornikov objavljamo posebej.
Kot glavno točko dnevnega reda so odborniki občinske skupščine obravnavali informacijo komunalnega za-
voda za zaposlovanje Velenje o problematiki mladine, ki je v letošnjem letu končala šolsko obveznost. Iz te informacije je razvidno, da je letos končalo v naši občini učno obveznost 497 učencev in sicer 254 fantov t&r 243 deklet. Šolsko obveznost je v osmem razredu končalo 134 fantov An 162 deklet, to je sikupno 296 učencev ali 59%; 41% ali 201 uče.nec pa je obvezno osnovno šolanje zaključilo v nižjih razredih, kar pomeni, da skoraj vsak drugi učenec osnovne šole,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seja občinske skupščine 40 - letnica šoštanjske godbe
(Nadaljevanje s j&rejfiiaje strani)
ne konča te šole v zadnjem osmem razredu. To povzroča pri zaiposlova-nj<u in pni nadaljnjem šolasilu dokaj-šnje težave, ker se za užeaje skoraj ■vseK poklicev zahteva osem razredov osnovne šole. Določane :zjeme so le za učenje nekaterih poklicev \ rudarstvu in gradbeništvu s d primer, ni samo za fante, r.e pa tudi za do,:1a-la, katerim je pir.dobivanje poklica brez dokončane osemletke praktično nemogoče.
. Mladina brez osemletke si lahko pridobi poklic le še s priučevanjem za delo na določenih delovnih mestih, vendar so tudi te možnosti dokaj omejene, pa tudi mladina sama se za to obliko pridobivanja poklica ne navdušuje.
Delovne organizacije in zasebni delodajalci so doslej zavodu za zaposlovanje sporočili, da bodo imeli letos na razpolago samo 54 učnih delovnih mest za vajence, od teh pa jih je samo v osmih primerih za vajenke. Pripomniti je treba, da večina delovnih organizacij in zasebnikov svojih potreb zavodu še ni sporočila, kakor tudi, da se je zavod v premajhni meri angažiral pri iskanju učnih mest, kjer se bi lahko zaposlili mladinci, ki so letos končali osnovno šolo. Poleg tega pa bo rudarska šola v Velenju letos sprejela 240 novih učencev, gimnazija v Velenju pa 65. Večje število učencev, ki so uspešno končali osnovno šolo, se bo v jeseni vključilo v razne srednje in poklicne šole v Celju in drugih krajih izven občine.
Ko so odborniki občinske skupščine obravnavali to informacijo, so posebej poudarili, da bodo morali vsi vzgojni faktorji, od šole do družine, storiti več kot doslej, da bo uspešno končalo osemletko večji odstotek šolskih Otrok, kot pa jih je končalo doslej. Prav tako pa bo potrebno storiti mnogo več za ustrezno zaposlovanje ženske delovne mladine, zlasti tiste, ki je končala svoje šolanje v nižjih razredih. Ta mladina je brez zaposlitve in je zelo občutljiva za razne negativne vplive in je zaradi tega popolnoma razumljivo, da število mladoletnih prestopnikov postopoma, toda vztrajno narašča iz leta v leto. S tem problemom se bodo morali v občini začeti baviti vsi laktorji od gospodarstva do občine in družbenih organiza-cij.
Ko so odborniki obravnavali poročilo občinske komisije za štipendije so ugotovili, da je število štipendistov v zadnjih dveh letih doseglo kar zadovoljivo višino, saj prejema štipendije v občimi skupno 252 dijakov oziroma št ude .lito v. Največ štipendistov ima rudnik lignita Velenje, TE Šoštanj ter občinska skupščina. Izgleda, da sc bo število štipendistov letos delno zman jšalo, ker bo določeno število štiiper.JiisIoV svoje šolanje končalo, dciovne organizacije pa še niso razpisalo prav nobene štipendije.
Po m otevi vah občinske komisije za šii-pe.idije bodo podjetja podelila nekaj novih štipendij iin to predvsem otrokom članov svojih delovnih skupnosti brez vsakega razpisa. Čeprav daje it a': nac"'n podeljevanja štipendij določene rezultate, obstoja nevarnost, da se štipendije podeljuje po določenih zvezah in da jih ne dobijo tisti, ki imajo najboljše učne uspehe in ki brez štipendije" šolanja sploh ne bi mogli začeti. Zaradi tega občinska skupščina priporoča vsem delovnim organizacijam, da bi letos podeljevale štipendije le na podlagi jpvnega razpisa in da izbiro štipendistov tudi javno objavljajo vsaj v svojih delovnih organizacijah, ker je to edini način za pravilno in objektivno izbiro novih štipendistov.
Odborniki-občinske skupščine so na seji obravnavali predloge odbornikov O spremembi občinskega proračuna za leto 1966, o zaključnem računu proračuna .občine Velenje za leto 1966 ter predloge .sklepov o zaključnih računih občinskih skladov za lansko leto. Sprejeli so tudi finančni načrt občinskega (Sklada za komunalno dejavnost, s katerim iso porazdeljeni dohodki, ki jih ima občina od prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sredstva od tega prispevka so porazdeljena tako, da se bodo porabila za vzdrževanje javnih komunalnih objektov v tistih krajih, kjer so bila zbrana. Komunalni -sklad ibo skušal najeti tudi posojilo v znesku 100,000.000 -starih dinarjev, kii bi.se uporabilo za gradnjo cest, -kanalizacije iin vodovoda na ^območju zazidalnih okolišev Velenje—Konovo, Velenje—Šmartno in Pesje. Ti objekti pa se 'bodo lahko gradili le, če bo sklad predvideno posojilo pri banki tudi dobil.
Pod posebno 'točko dnevnega reda so se obravnavali tudi programi in načrti prehoda ina 42-urni delovni te-
den v tovarni usnja Šoštanj, trgovskem podjetju »Bazen« Velenje, trgovskem podjetju »Vino« Šmartno ob Pakii, komunalnem podjetju Velenje in Bolnici za TBC v Topolšici. Občinska skupščina je omenjene programe in načrte ugodno ocenila, tako da je tem -delovnim organizacijam sedaj omogočen postopen prphod na 42-urni delovni teden.
Odbornik: občinoke skupščine so se se&nariili s potekom likvidacijskega postopka podjetij »Vt.letrg« Velenje in 'kmetijskega gospodarstva Velenje.
Sklenili so, da b-o občina Velenje prevzela odplačevanije posojila v znesku 45 milijo,nov starih dinarjev, ki ga je imelo KG Velenje za kritje izgube, ker bi v na-sprojnem primeru morala občina kot porok to posojilo odplačati v enkratnem zne-sku pred zaključkom likvidacijskega postopka.
Naslednja seja občinske skupščine bo v začetku septembra. Občinska skupščina bo na tej seji poleg ostalega obravnavala tudi osnutek republi-. škega zakona o iinancirariju vzooje in izobraževanja.
.............................................................................m..............................................imunim
1 Komisija za Kajuhovo nagrado skupščine občine Velenje raz- | | pisuje po 7. členu odloka o Kajnhovi nagradi (Uradni vestnik §
Celje, št. 51/65-548) NATEČAJ
| za Kajuhovo nagrado |	za leto 1966	j
1 i. i
Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, E 1 umetniško, strokovno in organizacijsko delo. ki ga posameznik | | opravlja in dosega rezultate, ki so vzor sodelavcem.
Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno .družbeno | = delo usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaciji.	|
II.
Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo |
= ali sekcija kot osnovna organizacija, ki se z obsegom in kvaliteto = 1 dejavnosti odlikuje.
Izjemoma se za izredne in edinstvene stvaritve ter zasluge za	E
| dobrobit občine Velenje podeli Kajuhova nagrada tudi občanom	| i drugih občin.
III.	1
Za leto 1966 bodo podeljene: 1 #3 nagrade posameznikom v zneskih od 700 do 1.000 N-din;
i- # t kolektivna nagrada društvu oziroma sekciji | v znesku 1.500 N-din.
Nagrade bodo podeljene na svečani seji Skupščine občine | = Velenje ob proslavi občinskega praznika, dne 9. oktobra 1966. |
IV.
Predloge 7. obširno utemeljitvijo in konkretnimi navedbami | 5 aktivnosti ter delovnih zaslug kandidatov naj občinske .zveze, = I društva in organizacije pošljejo do 10. 9. 1966 Skupščini obeme | E Velenje — Komisiji za Kajuhovo nagrado.	t
Številka: 113-4 1966-2 Datum: t. 7. 1966
Predsednik komisije za Kajuhovo nagrado PETER KRAPEŽ, 1. r. dipl. gozdarski inženir
.................................................mn.......m........i......i.........mimmmmmii.....mu......mu
Domicil I. SNOUB proletarske brigade Toneta Tomšiča je
v Velenju
Skupščina občine Velneje je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja letos svečano sprejela sklep o podelitvi domicila I. slovenski narodnoosvobodilni proletarski brigadi Toneta Tomšiča v občini Velenje. Domicile posameznim brigadam in odredom naše narodnoosvobodilne vojske podeljujejo letošnje leto občinske skupščine z namenom, da bi se organizirano opisala njihova borbena pot od ustanovitve do končne zmage in da bi se borbene tradicije naših slavnih partizanskih enot uspešneje prenašale na mlajše generacije.
Domicil nad tomšičevo brigado je prevzel tudi Mestni svet Ljubljana zaradi vsestranskega značaja naše najbolj slavne brigade, ki je imela več narodnih herojev in je dala mnogo vodilnega kadra ostalim vojaškim enotam NOV.
Brigada je bila kot prva slovenska brigada ustanovljena 16. 6. 1942 v vasi Cesta na Kočevskem. Bila je mnoge oborožene boje po vsej Dolenjski, Notranjski in Primorski, v februarju 1944 pa se je v sestavu XIX. udarne divizije udeležila slavnega pohoda na Štajerskem. Na tem pohodu je divizija prav na našem področju od Konjiške gore, Pa-škega Kozjaka, Graške gore, Raven in vse do Smrekovca, vodila hude borbe, ki so bile najtežje na vsem
pohodu. Kmalu po pohodu se je brigada zopet začela obnavljati z novimi borci, štajerska je začela v svoje brigade masivno pošiljati nove in nove borce, največ domačinov iz naše občine je vstopilo prav v Tomšičevo brigado, tako, da še danes živi v občini blizu 300 njenih preživelih borcev.	'
Slavnosti v občinski skupščini ob podelitvi domicila so prisostvovali rezervni general major Miha Mišica, nekdanji komandant in komisar brigade, Turnher Tonček, nekdanji komisar brigade in drugi borci. Miha Mišica se je v imenu .vseh borcev Tomšičeve brigade zahvalil za podeljeni domicil in poudaril, da je ta brigada imela v letih 1944 in 1945 težke borbe v velenjski občini na Graški gori, Zavodnji, Šmartnem ob Paki, Razborju in drugod. Večkrat je uničila tudi progo Celje—Dravograd. Brigada je dosegla mnoge zmage, ki pa ne bi bile mogoče, če je ne bi vsestransko podpirali domačini, zlasti pa naši hribovski kmetje, katerih se bodo preživeli borci vedno spominjali.
Nad ostalimi brigadami XIV. divizije pa je domicil za II. SNOUB Ljube Šercerja občinska skupščina Slovenj Gradec, domicil XIII. brigade pa bo sprejela občinska skupščina v Slovenskih Konjican.
V soboto, 30. julije bodo imeli ob 20. uri slavnostni koncert v domu »Svobode«, v nedeljo pa bo ob 9. uri povorka godb In gostov pred spomenik na Trgu svobode, kjer bo kratek program. Udeležite se obeh prireditev in z udeležbo izrečite priznanje šoštanjskim godbenikom za njihovo 40-letno delo. — O razvoju, delu in problemih šoštanjske godbe boino obširneje pisali v prihodnji številki.
Rezultati gospodarjenja v TGO »Gorenje«
Pred zaključkom prvega polletja so organi samoupravljanja v TGO »Gorenje« pregledali rezultate poslovanja dosežene do vključno meseca maja 1966»
teklemu obdobju za 58,4 odstotka, proizvodnja pa se je v istem obdoh ju povečala za 83,4 odstotka, kar pomeni da so stroški nižji za 24,8 odstotka gledano podjetje kot celoto.
Poslovanje je bilo v tem obdobju ekonomično saj je dosežena višja proizvodnja z manjšo udeležbo uporabe delovne sile, materiala in delovnih sredstev.
Ekonomičnost sama zahteva šted-njo v vseh dejavnostih proizvodnje tako v delovni sili, materialu in sredstvih za delo, medtem ko se storilnost dela izraža predvsem v šted-nji živega materiala. Iz doseženega rezultata pa je razvidno, da smo v tem tudi uspeli.
Na sam obseg proizvodnje je -nadalje ugodno vplivalo znižanje bolovanj do in nad 30 dni. Izdatki zaradi bolovanj so se znižali napram preteklemu letu za 12,5 odstotka, samo v mesecu maju pa napram letošnjemu povprečku za 6,4 odstotka. Medtem ko smo v letu 1965 izgubili od celotnega razpoložljivega časovnega fonda zaradi bolovanj 7,71 odstotka delovnih ur se je odnos, kot omenjeno, v letošnjem letu popravil, tako da znašajo izostanki, v katerih so zajeti tudi porodniški dopusti, le še 6,75 odstotka od celotnega možnega efektivnega fonda časa.
Določen prihranek je bil dosežen tudi pri obračanju sredstev. Letos je dosežen koeficient obračanja kapitala v višini 3,94 napram preteklemu letu, ko so se obratna sredstva v istem obdobju obrnila 2,14 krat.
Proizvodnja štedilnikov in peči na trda goriva, kot plinskih in električnih štedilnikov, je v zadnjih osmih letih vrednostno porasla od prvotnih 410 milijonov v Gorenju, danes na 8 milijard 200 milijonov S-dinar-jev.
Sorazmerno s povečanjem proizvodnje so se povečale proizvodne kapacitete in delovni prostori od pr-votnik 455'm2 na 14.000 m2 proizvodnih hal, danes v Velenju.
Sedaj razpolaga podjetje s sodob-Vio organizirano in dobro opremljeno tovarno gospodinjske opreme, ki je letno sposobna proizvesti do 300 tisoč komadov vseh vrst peči, štedilnikov in pralnih strojev.
Razvoj elektrifikacije gospodinjstva v zadnjem obdobju naglo narašča, kar vpliva na povečanje potreb po gospodinjskih električnih aparatih in stroju. Razvoj ostalih panog industrije in drugih dejavnosti, s .tem povečanje porasta zaposlitve ženske delovne sile, zahteva od gospodinjstva smotrnejše trošenje delovnega časa. Zmanjšanje fizičnega napora zaposlene matere pa zahteva modernizacijo gospodinjstva, to pa se odraža v povečanem povpraševanju po gospodinjskih aparatih.
Zaključki in analize poslovanja so tembolj potrebni, ker doživlja TGO »Gorenje« izreden dinamičen in hiter razvoj, katerega narekujejo tržni pogoji. Povpraševanje za vse vrste naših izdelkov narašča iz dneva v dan v takšni meri, da z dosedanjim obsegom proizvodnje zdaleka ne krijemo vseh potreb potrošnikov.
Proizvodnja in s tem celotni dohodek se je povečal od leta 1964, katerega vzamemo kot izhodiščno točko 100 odstotkov, v letu 1965 za 74,6 odstotkov, v letu 1966 pa še za nadaljnjih 182,8 odstotka napram primerjalnem obdobju. Istočasno pa se je število zaposlenih povečalo v letu 1965 za 5,9 odstotka odnosno za
25.6	odstotka napram baznemu obdobju. Na porast proizvodnje je predvsem vplivala povečana storilnost, stalno izpopolnjevanje tehno-' loških postopkov in organizacija dela ter dopolnitev manjkajoče opreme.
Zdaj ko se približujemo obletnici reforme, lahko ugotovimo vse bistvene elemente, ki so vplivali, da je podjetje začetne težave, ki so nastopile zaradi novih meril in ukrepov v spremenjenih pogojih gospodarjenja, uspešno in hitro premostilo. Tu lahko omenimo predvsem zožitev asoriimana in prehod na večjo seri-sko proizvodnjo pri istočasno povečani produktivnosti vseh sodelavcev.
Po družbenem programu znaša planska obveznost merjeno komula-tivno do vključno 31. 5. 1966 41,6 odstotka na letni plan. To pa pomeni, da, je obveznost dosežena glede na celotni dohodek in sam dohodek, oziroma da je ista še presežena.
Proizvodnja se je količinsko povečala napram istem obdobju preteklega leta za 71,9 odstotkov, število zaposlenih delavcev pa le za 23,5 odstotka. Proizvodnja je torej tako vrednostno kot količinsko v stalnem porastu, kar ugodno vpliva na samo rentabilnost poslovanja.
Vzporedno s povečanim obsegom proizvodnje je porastla storilnost. Naoram primerjalnemu obdobju za 24,9 odstotka. Povečanje storilnosti in s tem produktivnosti je omogočilo stimulativnejše nagrajevanje sodelavcev kot prehod na skrajšan delovni čas.
Komulativno so se osebni dohodki povečali napram primerjalnemu obdobju za 60,3 odstotka, upoštevajoč samo mesec maj, pa za 80,7 odstotka. Osebni dohodki so samo v mesecu maju v primerjavi z letošnjim povprečkom porasli za nadaljnjih
12.7	odstotkov, torej skladno s povečano storilnostjo.
Vzporedno s povečano storilnostjo, katero omogoča stimulativnejše nagrajevanje, dajemo vso pozornost znižanju režijskih stroškov.
Veliko' serijske proizvodnje in zožitev asortimana izdelkov je omogočilo, da smo tudi v tem primeru dosegli določene prihranke. Medtem ko je v letu 1965 znašala udeležba režijskih stroškov v 1000 din proizvodnje 228,6 dinarjev, v letošnjem letu pa v povprečku 217,6 dinarja, kar predstavlja znižanje za 5 odstotkov. Obseg proizvodnje se torej veča hitreje kot rastejo variabilni in fiksni stroški režij v proizvodnji. Stroški rrierjeni v absolutnem znesku so sicer pokazali napram pre-
Povečanje proizvodnje in s tem še hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela, je možno doseči i nadaijnjo razširitvijo proizvodnih kapacitet, že v letu 1965 so se naši izdelki uspešno uveljavili na zunanjem tržišču. Izvoz se je povečal, če vzamemo za izhodišče leto 1964 kot 100 odstotkov, na 259,1 odstotka doseženo v letu 1965. Letos pa znaša izvoz do vključno 31. maja že 324,7 odstotka napram baznemu obdobju.
B. š., ekonomist
3. julij, svoj stanovski praznik, so velenjski rudarji nadvse svečano proslavili. Osredn jo proslavo pa so združili s praznovanjem dneva borcev. Tega dne je krenila po ulicah novega rudarskega mesta dolga parada rudarjev v črnih rudarskih uniformah. Med njimi pa so bili tudi gojenci rudarskega šolskega centra in športniki. Igrali sta obe rudarski godbi. Po paradi so imeli na ploščadi pred kulturnim domom uspel kulturni spored in tradicionalni skok čez kožo. O lepem praznovanju dneva rudarjev v Velenju pričajo objavljene fotografije.
Čvrsti koraki rudarjev iz Velenja so odmevali po ulicah novega mesta.
Dekleta so pripela »novo pečenim« rudarjem, ki so skočili čez kožo,
rdeče nageljne.
! RUDARSKI ŠOLSKI j CENTER VELENJE '
čestita ob 25-letnici vstaje jugoslovanskih narodov!
Spominjamo se prvega nastopa mladinske godbe rudarskega šolskega ccntra. na paradi oh dnevu rudarjev. Takrat je znala godba b štiri koračnice. Takoj po paradi so bile izražene želje, da bi naj.godba organizirala, trni? koncerte. iNa te želje je knpelnik tovariš Taušič zmajeval z glavo in dejal: s To je za sedaj še nejjiogočeV. Vendar jp prisluhnil željam In začel zbirati giadivi in koncertne skladbe. V tcpi času .so se pojavile, vmesne težavo, največ zaradi, prostorov. Prostori nad mladinskim klubom, k jer je vadila godba, so bili neprimerni,- ker se je z vajami motil počitek rudarjev v bližnjih stanovanjih in tudi sam pouk v učilnicah novega šolskega trakta je bil prizadet. Da bi se ta problem rešil, so samoupravni organi RŠC v sporazumu z občinskim odborom Ljudske tclinike Velenje adaptirali pso,store v parku, kamor se je preselila godba, s tem se je omogočilo, da so vaje redno tekle.
Ko se je 6b koncu šolskega leta
1965/66 omogočilo, da je lahko imela godba skupne vaje. je bilo občutiti, da ho zamišljen plan uspel in tudi je.
Ko analiziramo nastope mladinske godbe v počastitev dneva rudarjev in dneva borcev v letošnjem letu, ne mislimo dajati strokovnih ocen, marveč hočemo poudariti, tla je nastop 76-članske mladinske godbe pobral priznanje yseh, ki so poslušali in gledali nastop, kaj je naša mladina sposobna napraviti, Se se z njo organizira delo. Omenimo lahko, da so volja, vztrajnost, disciplina in včasih tudi solze pripoingle, da so
se ljudje s hvaležnostjo ozirali za mladino, ki je nastopala. S Svojimi nastopi, ki so bili lia predvečer dneva rudarjev pred kulturnim domom v Velenju, ob dnevu rudarjev zvečer v Portorožu, ob dnevu borca v Luciji pri Portorožu in zvečer v Fi-esi, so vzbudili mladinci godbe takšno odobravanje, da so gledalci začeli spoštljivo govoriti o naši mladini. Niij omeniirto primer v Luciji pri Portorožu;, ko je 'nekdb Vzkliknil:	naša mladina pokvarjena, poglejte kaj zna!«. Tudi znana pevka Lola iNovakovič in solist ljubljanskega juzz' ansambla dr. Urban Koder, ki sta poslušala nastop v Luciji, sta se v svojih kritikah pohvalno izrazila,
S temi koncerti si je godba RŠC nabrala kup ponudb za nastope. Tako bo 22. 7.1966 ob dnevu vstaje na. stopila v zdravilišču Dobrna, istega dne zvečer na jezeru v Velenju, 21. 7. 1966 bo sodelovala na proslavi 40-letnice ustanovitve godbe v šoi štan ju, a za 12. 9. 1966 so jo povabila športna društva Breg pri Trstu, da organizira koncerte v samem Trstu. Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti, da bi ne šlo brez vztrajnosti, strokovnih sposobnosti in predanosti poklicu kapelnika Taušiča, ki je kljub disciplini, ki jo je uvedel pri vajah, uspel, da so mu mladinci sledili in pokazali, kaj lahko doseže mladina, če se jo pravilno vodi.
A. A.
Mlada rudarska godba, na čelu kape Inik tovariš Tomšič, je sodelovala letos že drugič v paradi ob dnevu rudarjev.
Njim, ki delajo neumorno že 20 let pri rudniku, so se oddolžili s priznanji in darili.
Slika levo — Skočil je čez kožo in postal rudar. Zaobljubil je, da bo rudarll samo v velenjskih jamah.
n »iitihi . i, uIhkI ..tm-isii/'
Slika desno — Erno Rahten;
predsednik centralnega delavskega sveta je imel na osrednji proslavi pre.d kulturnim domom slavnostni govor. /
Predsednik centralnega delavskega sveta Erno Rahten (desno) in direktor rudnika Ludvik Mali, dipl. rudarski inženir (na sredini) sta iskreno čestitala 20-letnikom.
Kaj
zna
naša
mladina
Novi Šolski prostori Zdravstvena služba in njeni problemi
na seji občinske skupščine
Na I. osnovni soli v Šoštanju bo v danskem času, tedensko lahko menja-
sotooto, 18. tega meseca izncrčiili 7 novih učilnic svojemu namenu. To je že tretja etapni izgradnje te šole: prve 4 učilnice in učiteljska zbornica so 'bile .zgrajene leta 1903, drugi del s 6 učilnicami ileta 1954, zadnjih 7 učilnic pa letos. Zadnja dela niso obsegala samo dozidave novih prostorov, ampak hkrati tudi obnovo cele zgradbe. Velika pridobitev bo zlasti centralno o-grevanje, zamenjava ladijskih podov z ILnolejnim in inštalacije za pravilno osvetlitev.
Po predračunu so stroški znašali 92 milijonov S-diin. Zaradi podražitve pod vplivom reforme ije bilo treba dodati še 8 milijonov. Denar so prostovoljno dale delovne organizacije preko občinskega sklada za šolstvo, od tega največ elektrarna Šoštanj; po njeni zaslugi je že idruga šolska zgradba v Šoštanju dozidana iin obnovljena (obe osemletki), pa tudi večja vzdrževalna dela v vrtcu je precej podprla.
Z novimi iprostori je I. šoštanjska osemletka dobila ugodne pogoje za sodoben pouk v predmetnih učilnicah, ki so varianta kabinetnega pouka. Nove prostorne zmogljivosti imajo tudi globlji pomen, ki sega v našo vas, v vsakdanje življenje delavskih družin, telesno in duševno stanje učencev, učni uspeh itd.
\i letih 1960—1965 eo namreč osrednje osemletke v Velenju in Šoštanju organizirale pouik tako, da so postopoma prevzele tudi učence višjih razredov iz Belih vod, Cirkovc, Pake, Ple-šivca, Raven, Šentilja, Zavodenj in Topolšice. S tem je bila učencem iz hribovitih predelov občine Velenje zagotovljena možnost, da se poslužijo ustavne pravice do enotnega šolanja in enakovrednega izobraževanja kot so ga ideležni otroci iz mestnih središč.
To pa seveda mi šlo brez težav. Vse osrednje osemletke so morale v ta namen, z!)radi pomanjkanja prostorov, organizirati dvoizmenstoi pouik. Trije oddelki osnovne šole Mihe Pintar-To-leda v Velenju so bilii celo v tretji izmeni, ina II. osnovni šoli Šoštanj imajo trije oddelki samo popoldanski pouk (nekateri že tri leta zaporedoma), na 1. šoli v Šoštanju so bili štirje oddelki Ukozi celo leto pri popoldanskem pouku.
Več kot 200 otrokom iz Šoštanja in njegove bližine je delovni dan narobe obrnjen. Počivajo takrat, ko naj bi delali '(dopoldan) in delaijo takrat, ko naj hi se igrali in počivali (popoldan). Marsikatera mati in oče sta že po tihem glasno potožila, kako gre tuidi v gospodinjstvu in družini narobe. Trpijo otroci, tz njim učitelji, starši, učni uspeh pa mi enak vloženemu trudu. Toda vse to je bilo vendarle treba žrtvovati, da bi se oddaljenim učencem iz obrobja' (vozačem), kljub pomanjkanju prostorov zagotovil dopoldanski pouk.
S pridobitvijo 6 novih učilnic (1 bodo rabili učitelji za zbornico, kli so jo ■doslej žrtvovali za pouk), bo stiska ublažena v toliko, da se bodo štirje oddelki, ki bodo imeli pouk v popol-
vaili. Škoda, da ni liz te dozidave nastalo še več učilnic! Toda kje in kdaj se želje končajo?
Vsekakor se je vredno Sahvaliti predsednici sveta I. osnovne šole Angeli Vutkovičevi, podpredsedniku občine Petru Krapežu in direktorju podružnice KB Cirilu Pilihu, ki so vsak po svoje vložili toliko truda pri zbiranju sredstev ter organizaciji gradnje in delovnim organizacijam — da-rovalkam denarja oziroma drugih materialnih vrednosti, saj brez njihove pomoči nobena še tako dobra volja ne bi pripeljala do gradnje. Izvajalcu gradbenih del VEGRADU Velenje pa gre poleg zahvale tudi čestitka, da je zlasti obnovitvena dela na starem delu zgradbe tako hitro opravili, ne da bi bila prizadeta kvaliteta.
Nekaj pa bi skoraj čisto pozabili. Opreme za nove učilnice ni. Tudi v investicijskem predračunu za obnovo oziroma dozidavo ni zajeta. Brez opreme pa pouk inii mogoč. Šola sama je nemočna. Rešitev bo treba torej iskati zopet samo v združenih miočeh sklada za šolstvo in delovnih organizacijah.	*
NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE STA DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V VELENJU DR. ALOJZ FIJAVŽ IN NAČELNIK ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE MAKS PODLESNIK ODGOVARJALA NA VPRAŠANJA IN PREDLOGE ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE V ZVEZI Z DELOM IN PROBLEMI ZDRAVSTVENE SLUŽBE V NASl OBČINI.
Zaradi aktualnosti nekatera vprašanja in odgovore v celoiti Objavljamo.
Vprašanje odbornika zbora delovnih skupnosti Jožeta Melanška se je glasilo:
— Po 51. členu zakona o osnovni šoli mora biti vsak učenec zdravniško pregledan pred vpisom v osnovno šolo in vsako šolsko leto.
Ta zakonita obveznost se v naši občini na vseh šolah ne izvaja in so ponekod učenci, ki so bili vpisani v prvi razred, zdravniško pregledani šele pred koncem šolskega leta. Zdravniški
OBIŠČITE DAN HMELJARJEV
Savinjsko hmeljarstvo ima že nad 100-letno tradicijo. Zalo so se hmeljarji doline odločili že pred leti praznovati svoj dan in dati hmeljarstvu zaključno fazo del v hmeljnikili — obiranjem —, ne samo proizvodni, ampak tudi turistični ponien.
Organizator letošnjega praznovanja je Turistično društvo Bra. slovče. To nalogo je občinska skupščina Žalec zaupala Braslov-čanom iz več razlpgov. Sam trg Braslovče je obdan z nepreglednimi hmeljišči, prostor za prireditev pa je izbran tako, da nudi edinstven razgled z obronka gozdička nad Braslovškim jezerom Ičcz hmeljišča tja do dimne zWv«-'' se celjske industrije. Turistično društvo Braslovče je najaktivnejše v občini in sposobno izvesti tako veliko prireditev. V veliko pomoč mu bodo vsekakor domačini in okoliški proizvodni obrati Kmetijskega kombinata Žalec, kmetje, kmečka mladina. Agrotehnika iz Ljubljane, podjetja in obrtniki.
V soboto 6. avgusta bodo priče-tek praznovanja oznanili kresovi, ki bodo zagoreli na Dobrovljah, Mrzlici, Oljki in drugih hribih.
Ob 20. uri bo v domu hmeljarjev v Žalcu izvoljen hmeljarski starešina, podelitev priznanj najzaslužnejšim hmeljarjem in volitev iimeljske princese. Igral bo
ansambel Rudija Bardorferja, pela pa bosta Berta in Peter Ambrož ter priznani pevski oktet.
Prireditev bo komentiral napovedovalec RTV Ljubljana Tomaž Terček.
Naslednjega dne v nedeljo bodo že navsezgodaj igrale godbe na pihala budnice po dolini, nato pa
Še denar za krajevne skupnosti
V proračunu občine Velenje je letos zagotovljenih nekoliko več sredstev za delo krajevnih skupnosti kot je bilo to prejšnja leta. Del 'teh sredstev je bil na krajevne skupnosti razdeljen na podlagi števila prebivalcev in dolžine krajevnih cest v vsaki krajevni skupnosti, preostala sred-
stva pa dobijo samo tiste skupnosti, ki nameravajo z organizacijo prostovoljnega dela opraviti večja dela na komunalnem ali kakšnem drugem področju. Ta dodatna sredstva bo dobilo le deset krajevnih skupnosti. Dodeljena dodatna sredstva so razvidna iz naslednje tabele:
Vrednost del, ki jih bo kra- Prispevek Krajevna skupnost jevna skupnost opravila z proračuna
	lastno udeležbo	v N-din
Florjan — Skorno	25.360	3.731
Lokovica	20.050	2.952
Cirkovce	44.200	6.478
Plešivec	4.000	574
Šmartno ob Paki	50.000	7.298
Skale	57.800	8.446
Bele vode	44.272	6.478
Šentilj	6.079	902
Podkraj — Kavče	20.000	911
Tozolšica	8.400	1.230
Krajevne skupnosti bodo odobrena sredstva v celoti dobile šele takrat, ko bodo predložile ustrezne dokaze, da so bila opravljena vsa dela v takšnem obsegu, kot je bilo planirano v njihovih zahtevkih za dodatna sredstva. Na
ta način bo doseženo, da bodo letos z delom volilcev in s prispevki občine rešeni mnogi pereči problemi ,kot so dograditev cest v Bele vode, Cir-kovce, Šembric, Skorno, dograditev doma družbenih organizacij v Skalah itd.
Hmeljski par na lanskem praznovanju dneva hmeljarjev v Preboldu. Letos bo obleka vsakdanja. K izbiri hmeljskega para in Iimeljske princese vabijo kmečke fante in dekleta tudi iz šaleške doline!
priredile promenadni koncert. Tu
bo dopoldne odprta razstava težjih in lažjih strojev za kmetijstvo. Odbor za ureditev hmeljarskega muzeja v Žalcu pa bo stavil na ogled v Braslovčah zanimivo že zbrano gradivo.
Izpred hmeljarskega doina- v Žalcu bo krenila ob 9. uri kolona avtomobilov skozi Šempeter, Polzelo v Braslovče. V njej se bodo poleg starešine in princese peljali še predstavniki dmžbene in kooperacijske proizvodnje, raznih organizacij in kmetje spodnjega dela doline.
V Braslovčah jih bodo sprejeli organizatorji proslav in jih peljali na razstavne prostore.
Ob 15. uri bo povork# vozil, z raznimi prikazi iz hmeljarske proizvodnje, krenila skozi trg, nato pa bo tekmovanje štangar-jev in obiralcev hmelja.
Po razglasitvi zmagovalcev in podelitvi nagrad bo piknik in veselo rajanje ob zvokih ansambla Rudija Bardorferja in pesmi Berie Ambrož.
Kvalitetno laško pivo bomo pili tako kot naši dedje nekoč — iz lončenih lončkov in jedli redke domače jedi.
PRIDITE IN RAZVESELITE SE MED SAVINJSKIMI HMELJARJI!
pregled ima namen, da se pred vpisom v osnovno šolo ugotovi, ali je učenec telesno in duševno sposoben za redno šolanje v osnovni šoli in zato zdravniški pregledi dosežejo v celoti svoj namen le, če se izvedejo takrat, kot to predvidevajo zakoniti predpisi.
V	zvezi s tem problemom me zanima, kaj namerava storiti občinska uprava in zdravstvena služba v občini, da se bodo. te določbe zakona o osnovni šoli začele dosledno izvajati.
Direktor ZD Velenje je na postavljeno vprašanje odgovoril. Zdravstveni dom nima seznamov iz katerih bi bilo razvidno, '.kateri otroci se bodo vpisali v prve razrede osnovnih šol, niti ni dolžnost zdravstvenega doma, da vodi posebno evidenco o teh otrocih. Zdravstveni dom je pripravljen, da pregleda vse otrolke pred vstopom v šolo, seveda, če bi Ibil o njihovem številu pravočasno obveščen, kajti vseh pregledov, če hočejo biti kvalitetni, ini možno opraviti v enem dnevu. Potrebno bi bilo, da se posamezne šole povežejo z zdravstvenim domom, predložijo spiske otrok, zdravstveni dom pa bi sporazumno s šolami naredil razpored pregledov.
V	šolskem letu 1965-66 so 'bili pregledani vsi prvi in osmi razredi v osnovni šoli »Gustava šiliha«, vsi razredi v šoli »Miha Pinter-Toledo«, u-čenci v okoliških šolah, dijalki gim-nazije in otroci otroškega vrtca v Velenju, to je skupno 1674 otrok. Na območju Šoštanja ipa ije biLo pregledanih 1385 učencev in dijakov. Takšni pregledi so izredna obremenitev za dispanzer v Velenju An Šoštanju 'oziroma celotno zdravstveno službo. Zdravstveni dom Velenje opravlja še ostalo preventivno službo, kot so sistematski pregledi redno zaposlenih, katenih ije ibilo opravljenih že v letošnjem letu naid 3000, Na območju naše komunalne skupnosti se daje preventivni službi največja sikrb, kar je tudi razvidno iz podatkov KZSZ Ravne na Koroškem. Stroški za preventivno dejavnost so znašali na enega aktivnega zavarovanca v prvih petih mesecih letošnjega leta 59,00 N-din, na neaktivnega zavarovanca oziroma svojca pa 23,00 N-idin. Te številke, če jih primerjalno z izdatki za preventivo v ostalih občinah naše komunalne skupnosti, kažejo, da se preventivni službi posveča visa pozornost.
Če bi hoteli izvajati vse predpise o pregledu šolskih otrok, bi morali namestiti še najifnauj dva zdravnika, ki bi se ulkvarjala samo s šolsko in predšolsko mladino. Zato pa bi bila potrebna dodatna denarna sredstva, kar seveda v tej situaciji ne bi bilo realno in gospodarsko utemeljeno.
Odbornica zbora delovnih skupnosti Elfrida Ambrožič pa je v zvezi z delom zdravstvene službe predlagala naslednje:
— Znano je, da imajo stranke, ki iščejo dežurnega zdravnika ponoči velike težave, da ga najdejo, ker se dežurstvo opravlja kar na zdravnikovem domu. To predstavlja problem zlasti za okoliške prebivalce.
Stanje bi se izboljšalo, če bi se dežurna služba opravljala v ambulantnih prostorih zaradi tega predlaga, da se prouči možnost takega načina opravljanja zdravniške dežurne službe. —
Stališče zdravstvenega doma Velenje glede izvajanja idežurme službe je po besedah direktorja ZD Velenje naslednje:
Dežurno službo opravljata redno
dva zdravnika, eden na območju Velenja, drugi pa na območju Šoštanja. Obvestilo o dežurnem zdravniku je izobešeno na vratih zdravstvenega doma, lekarne, obveščeni sta tudi postaji milice, železniški postaji ter vse večje gospodarske organizacije. Pripomba odbornika, 'da imajo stranke z iskanjem dežurnega zdravnika velike težave, verjetno ne drži, ker je dežurna služba v takšni obliki že več let v maši občini in ni billo bistvenih pripomb oziroma pritožb. Zdravnik, ki idežura, opravlja tudi svoje redno delo v ordinaciji tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Če bi uvedli dežurstvo, da bi bil zdravnik v zdravstvenem domu, bi poleg tega morala idežurati še bolničarka, zdravnik pa <bi moral biti naslednji dan prost. Takšen inaičin dežurne službe bi bil mnogo ugodnejši za zdravnika in tudi njegovo družino, katero mnogokrat prebudi ponoči zvonec, dežurni zdravnik pa mora po neprespani noči opravljati isvoje redno deilo. Organizacija dežurne službe v prostorih zdravstvenega idoana bi zahtevate nove nastanitve zdravnikov, s tem v zvezi pa tudi bistveno podidražitev zdravstvene službe. Ko bodo podani finančni pogoji, bo zdravstveni dom v interesu Občanov iin zaščite zdravnikov iter njihovih družin, organiziral dežurno službo v zdravstvenem dom«, V nujnih primerih, če dežurni zdravnik .zaradi odsotnosti pri oddaljenem bolniku ni dosegljiv, nudijo sedaj vso potrebno pomoč ostali zdravniki, ki so doma. Na območju naše Občine se vedno boiij utrjuje hišni zdravnik, to je zdravnik, ki leta in leta nudi zdravniško pomoč celi družini in opravlja tudi 'hišne obiske pni onijah, čeprav ni dežuren. Menimo, da je organizacija "dežurne služibe v naši občini za sedanje prilike zadovoljivo rešena in da bolniki, ki so potrebni hišnega obiska, tuidi v najoddaljeneijših krajih naše Občine, dobijo pravočasno in hitro potrebno zdravniško pomoč.
Maks Podlesnik, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe je glede tega problema zastopal naslednje stališče:
— Zakon o zdravstveni službi določa, da občina skrbi za zdravje občanov med drugim budi s tem, da zagotavlja prvo pomoč, obiske in inego bolnikov na domu (30. člen zakona o zdravstveni službi (R-14/65).
To pomeni poleg ostalega, da mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv. Doslej je zadostovalo, da je bilo razobe-šeno in v drugih oblikah objavljeno obvestilo o dežurnem zdravniku. Opozorila občanov, sedaj tudi odbornika, pa dajejo resno misliti, da težnje občanov po lažje dosegljivem zdravniku v nočnih urah, predvsem za gravitacijsko območje Velenja, niso razvada, temveč resnična potreba.
Široka prostranosit mesta, zunanja podobnost zgradb, enoličnost etaž v blokih, nesigurno in inedovolij razsvetljena stopnišča, okvare na električnih zvoncih itd., vse to ovira zlasti ljudi iz okolice, da se težko znajdejo.
Glede na to ije Maks Podlesnik predlagal vmesno rešitev. V zdravstvenem domu naj bi dežurala medicinska sestra ali morda budi kdo drug izmed zdravstvenih delavcev. Njegova naloga bi bila vzdrževanje zveze med naročnikom hišnega obiska in zdravnikom. Nanj bi lahko obenem vezali zvezo tudi z dežurnim farmacevtom, ker so tudi lekarniške usluge v podobnem položaju.
Na seji občinske skupščine je bilo odgovorjeno še na več vprašanj iz dela zdravstvene službe, kar dokazuje, da odborniki občinske skupščine stalno spremljajo delo te službe na terenu in da se prizadevajo, da bi s svojimi predlogi in na druge primerne načine pripomogli k njenemu čim-boljšemu poslovanju.
MOI\ERNE IN KVALITETNE PRIČESKE
vam nudijo brivnice in česalnice Komunalno obrtnega centra Velenje v poslovalnicah: CENTER, RUDARSKI DOM IN ŠOŠTANJ

Auschwitz, kraj nepopisnih strahot in zločinov
Zadružniki vrnili obisk
Sekcija internirancev pri občinskem odboru združenja borcev NOV velenjske občine je 29. junija pripravila srečanje vseh preživelih internirancev, ki so najtežji del svojega življenja prebili v taborišču AUSCHWITZ-Birckenau, v kraju nepopisljive groze in smrti. Vsem preživelim je ostal ta kraj upravičeno v nepozabnem spominu. Saj so prestali v taborišču najbolj strahotne telesne in duševne muke, ko je bila njihova človeška osebnost do kraja ponižana, ob tem pa izpostavljena sadizmu prežetih nemških stražarjev. Vsakogar, ki je okusil življenje v tem taborišču, bo spremljala do smrti neizbrisna taboriščna številka, vtetovirana na levi roki.
Dvajset se jih je zbralo, sedemnajst žensk in trije moški. Dvajset ki so zaradi svoje močne volje in narave zmogli kljubovati najbolj okrutnim zločincem in so živi, čeprav življenjsko skoro strti, zapustili to največjo morišče vseh časov. Srečanje bivših internirancev je imelo delovni značaj. V medsebojnem razgovoru so interniranci iz svojega spomina prenašali to, česar ni mogoče pozabiti. Razgovor je bil težak, poln bolečine in grenkega občutja. Spomin je internirance popeljal v kruto preteklost, med bodečo žico, v umazano rjave bloke, med sestra-
dane in pretepene sotrpine, med okostnjake v razcapanih zehrastih oblekah, ki so se vlačili po taborišču kot sence, med kupe mrličev, v okolje nenasitnih žrel taboriščnih krematorijev. Le magnetofonski trak, ki je snemal ves ta razgovor, se ni mogel zgroziti. Skušal bo vsaj malce ohraniti in posredovati mlajšemu rodu, ki niti dobro ne ve, kaj so doživljali starši in predniki.
Kot je internirancem lastna posebna skromnost, tako skromno je tekel pogovor. Beseda se je vezala na besedo, vsaka povezana z neštetimi bolečinami. Pet ur ni bilo dovolj,
V začetku maja so nas obiskali kmetje iz Avstrije (iz okolice Voits-berga) in se zanimali za naše kmetijstvo. Na povabilo njihove deželne kmetijske zbornice je kmetijska zadruga Šoštanj vrnila obisk s tem, da je organizirala ekskurzijo za večje število km e tov-zadružn i kov, ki so si ogledali njihov način kmetovanja. Stroške ekskurzije so delno krili udeležnci sami, nekaj pa je prispevala tudi zadruga.
Ekskurzija je imela namen, da seznani naše kmete s sodobnejšim načinom spravila ikrme. Upamo, da je bil namen dosežen, ikajti obiskali smo jih ravno v času največje sezone spravila sena. Videli smo v široki praksi tiste načine spravila krme, ki dajejo boljšo krmo z ozirom na hranilne vrednosti. Pri nas je to ie znana stvar, poslužujejo pa se jo samo nekatera posestva družbenega sektorja in naprednejši kmetovalci. Vedno tarnamo, da nimamo ustrez-tt mehanizacije in da ne moremo trt njimi v korak. Ravno sušenje tale v stogovju omogoča, da ne posujemo nobene dodatne mehani-sije in da je delo bolj enakomer-(i razdeljeno. Prav tako nismo ve-ani pri tem načinu spravila na vre-ae, kajti v stogovje lahko dajemo slo svežo krmo, za sušenje pa ni
■bno sončno vreme. Kdor še ni verjel, da daje ta način ila boljšo krmo, se je lahko ipričal v hlevu, ko je opazoval e, ki imajo preko pottisoč litrov :ka v laktacijski dobi. Pri bolj naprednih gospodarstvih smo imeli priliko videti na jsodobnejši način spravila ikrme s tako menovanim prevetravanjem. Uvela krma se pri tem načinu vozi v senik delo preprosto grajeni in funkcio-calni seniiki), ikjer se s posebnim žerjavom naklada na pod na katerem je napravljen kanal. V kanalu
je ventilator, ki sesa zrak, ga potiska po krmi ter jo suši. Izgube hranilnih snovi so pri tem načinu sušenja najmanjše. To delo se vrši kontinuirano tako, da se kanal s škripčevjem dviguje, na kup pa se dovaža vedno napol uvela krma. Temperatura v kupu, ki jo merijo s posebnim termometrom, se- lahiko povzpne do 40° C, iko pa ne narašča več, je seno dovolj suho.
Seveda pa smo poleg teh enostavnih naprav za spravilo in sušenje. krme videli tudi najmodernejše sa-monakladalne prikolice, obračalnike itd. Ogledali smo si tudi njihove hleve, senike in gnojne jame. Vsi ti objekti so zelo praktični in ceneni. V hlevih je skoraj povsod rešen problem odstranjevanja gnoja, bodisi z odplakovanjem v globokih jar-, kih zadaj stojišč ali pa s tekočim trakom. Glaivno skladišče volumi-nozne krme (senik) je tik ob krmilnem hodniku, tako da ni potreben dodatni transport krme.
Za doseganje visoke mlečnosti krmijo poleg odlične osnovne krme tudi nekaj močnih krmil, predvsem zaradi izravnave obroka z ozirom na hranilno vrednost. Vsak kmet, ki prostovoljno pristopi v zadrugo je dolžan uporabljati velike količine umetnih gnojil in nekaj močne krme, kajti le to je osnovni pogoj za dosego takih rezultatov, 'kot smo jih videli.
K dvigu kmetijstva je pri njih v veliki meri pripomogel tudi zelo stabiliziran trg brez občutnejših nihanj cen. Kdor se specializira v določeni panogi v kmetijstvu je siguren, da bo proizvode prodajal po vnaprej zagotovljenih ekonomskih cenah.
Poleg strokovnega dela ekskurzije smo si spotoma ogledali tudi nekaj turističnih znamenitosti in se potem utrujeni in zadovoljni vrnili domov.
Razmah alpinizma
Pretekli mesec so imeli člani upravnih odborov planinskih društev iz Šoštanja in Velenja posvet, na katerem so sklenili, da bodo izvedli letni začetniški tečaj šaleškega alpinističnega odseka na Okrešlju. Tega tečaja se je udeležilo 24 mladih alpinistov iz velenjske občine. Skupaj s sedmimi inštruktorji so preplezali zapadno steno Planjave (smer prvo-pristopnikov in na vrh. severozahodni greben Planjave, Kunaverje-vo polico in sestop po severozahodnem grebenu), Turško goro (Tscha-dovo smer in Szalay-gerinov greben), Križ — Rinka — Skuta (severni greben križa in na Rinko ter greben Rinka—Skuta).
MALI OGLASI
0 Iščem inštruktorja za mafemaii*-ko (1. razred gimnazije — popravni izpit). Naslov v uredništvu.
0 Na hrano sprejmem abonente. Marija Vodišek, Tomšičeva 16 — Mladinski klub.
PREKLICI
0 Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 384. Ivan Škoflek, Stritarjeva 2, Velenje.
DRAGI RUDARJI RUDNIKA VELENJE!
Takrat, ko nas je prevzela groza ob tako nenadni in nepričakovani izgubi našega sina IVANA, ko smo se vsi najožji njegovi nemo spraševali, ali je to resnica, kar se je na cestnem prelazu zgodilo, ko smo v globoki žalosti, da sina ni več in ga nikoli več ne bo med nami — takrat smo našli oporo pri vas, rudarjih velenjskega rudnika, takrat smo dobili tolažil-no besedo, moralno in materialno podporo od uprave vašega rudnika, vse delovne organizacije, katere delovni član je bil tudi naš IVAN.
Povedati moramo, da ie z velikim veseljem in voljo, da bo v vašem rudniku pokojnino prislužil, da si bo ustvaril lepši in boljši kos življenja, prihajal s prijetno novico, da mu ni žal, ker se je bil za knapa odločil ter se spuščal pod zemljo in postal član tako velikega kolektiva.
Imel je polno načrtov, kako bo verjetno še moral v šolo, ka-
ko se bo še bolj izobrazil, s tem pomagal sebi in celotnemu kolektivu. Vedno je govoril o modernizaciji rudnika, o plemenitem tovarištvu v jami, govoril je o novem načinu življenja.
Potem pa so se vse sanje zrušile v prazno, ko je tako rekoč na pragu novega življenja preminul in padel v smrt.
Velika je bila naša izguba. Zaradi velike žalosti gotovo ne bi mogli sami organizirati tako lepega slovesa, kot ste ga organizirali vi, mladi rudarji, ki ste se v teh bridkih trenutkih tako humano izkazali in pokazali toliko plemenitosti.
HVALA VSEM!
Vam dragi rudarji v jami, želimo, da bi ostali globoko v nedrju zemlje ŽIVI IN ZDRAVI ter da bi ne padli v nesrečo.
Še enkrat HVALA! S r e c n o I IGRIŠNIKOVI iz Matk pri Preboldu: oče, mati, brat in sestra
Slaščičarna „Ziberovič"
VELENJE •
sveži In kvalitetni slaščičarski izdelki
po nizkih cenah •
sprejemamo naročila za torte ob raznih jubilejih
Čebelarji so imeli predavanje
Čebelarji iz velenjske in nekaterih sosednjih občin so se zbrali pri čebelnjakih nad Zavodnjo na čebelarsko predavanje. Več kot štirideset čebelarjev je z zanimanjem spremljalo predavanje prof. Sene-gačnika iz Ljubljane, ki je govoril o ekonomičnosti čebelarstva, čebelarji pa so si ogledali tudi panje in se pogovorili o gojenju čebel.
P. L.
Občina Krško je na željo kmetovalcev uvedla splošni živinski sejem v Krškem, ki je vsako PRVO SREDO V MESECU
Na sejem bo dogon mladih pujskov in tudi druge
živine.
da bi bil spomin na vse izčrpan. Še se bodo morali srečati interniranci, vse bodo obnovili v spominu, čim več bodo zaupali papirju, čeprav vedo, da preteklosti ni mogoče tako opisati, da bi se mogli oni, ki taborišča niso okusili, povsem pravilno vživeti v resnično življenje in trpljenje v njem.
Že to srečanje more služiti v dokaz, da skuša sekcija čim bolj skrbeti za svoje člane. Izven opisanega razgovora so člani vzeli na .znanje obvestilo, da je le še do konca tega leta čas, da si uveljavijo svojo pravico do priznanja posebne dobe zaposlitve. Pohiteti bodo morali s tem. Sekcija pa jim bo omogočila še varstvo drugih pravic.
Poseben poudarek srečanju je prispeval v pozdravnih besedah predsednik občinskega združenja borcev NOV Ivo Malenšek. Prav gotovo je najbolje zadel smisel srečanja z ugotovitvijo, da so vse besede o življenju in trpljenju internirancev preskromne, da bi mogle vzbuditi pravo predstavo o njihovem resničnem trpljenju.
Mara Topolovec
Tečaj so vodili Jože Melanšek, Peter Ficko, Marjan Pusovnik in Franc Novak. Pri delu pa so jim pomagali še Dušan Kukovec, Herman Pergovnik in Peter Podvratnik. Brez dvoma pomeni, alpinistični tečaj velik napredek pri nadaljnji alpinistični dejavnosti v velenjski občini in vzgleden primer kako je potrebno sodelovati med posameznimi planinskimi društvi.
Namen tečaja, da vcepi v mlade alpiniste pravilno planinsko vzgojo, jih navadi spretnosti in moči, poguma in veselja do dela, je povsem uspel. Zato lahko verjamemo mladim. tečajnikom, da so se vrnili domov polni novih načrtov.
# Preklicujem veljavnost knjižice kmečkega zavrovanja številka 187703. Ivanka Knez, Zavodnje 3, ^oštanjN . ii, „h „, , „,,1
ČESTITKE
#	Za uspešno opravljeno diplomo na tehniški fakulteti — fizika, iskreno čestitajo Benotu Lukmanu, diplomiranemu inženirju, njegovi prijatelji in soigralci iz KK »Elektrac Šoštanj.
ZAHVALA
#	Rudniškemu sindikatu se zahvaljujem za darilo ob dnevu rudarjev. Stanko Aubreht, Lipje 55, Velenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V velenjski občini so se junija 1966
POROČILI:
—	Kos Valter, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 In SREBOTNIK Frančiška, delavka lz Kavč 50.
—	KOSMAČ Janez, gozdarski tehnik lz Solčave 27 In PRODNIK Ljudmila, uslužbenka iz Solčave 39.
—	KOVAČ Anton, rudar iz Velenja, Koroška 55 in ŠESEL Frančiška, delavka iz Pesja 99.
—	RAMŠAK Oto, rudar iz Velenja, Koroška 72 in DIMEC Ana, delavka iz Velenja, Koroška 72.
UMRLI SO:
BRGEL Baltazar, upokojenec iz Saleka 16, star 78 let; MLINER Lovro, posestnik iz Pod-kraja pri Velenju 65, star 75 let; ŠKORJANC Franc, uslužbenec iz Ljubljane, Vlžmarje 236, star 55 let; HRIBERšEK Peter, upokojenec iz Hrastovca 27, star 72 let; DRAVSNIK Antonija, upokojenka iz Skalskih Clrkovc 17, stara 82 let; DOLINŠEK Valentin, upokojenec iz Velenja, Levstikova 3, star 77; ALI-CIC Muharem, delavec lz Tuzle, star 24 let; nje 41, star 63 let; TURK Martin, invalidski ROGLŠEK Mihael, kmečki delavec lz Zavod-upokojenec lz Celja, Muzejski trg 6, star 65 Topolšice 106, star 86 let; VRABIC Helena, let; KOŽELNIK Martin, Inv. upokojenec lz gospodinja lz Florjana pri Šoštanju 27, stara 74 let; ZAVERŠNIK Anton, invalidski upokojenec lz Šoštanja, Primorska 5, star 26 let; VALTE Martin, rudar lz Velenja, Kersnikova 3, star 26 tet.
IZ ŠMARTNA OB PAKI
Šmarčani so pri zadnji KRVODAJALSKI AKCIJI z razumevanjem darovoli svojo kri, saj so se te človekoljubne akcije udeležili v velikem številu. Največ krvodajalcev je bilo iz proizvodnega okoliša kmetijske zadruge in komunalno obrtnega centra »Oljka«.
V naši trafiki, ki je bila dobro založena s časopisi in revijami, ne moremo zadnji čas dobiti Sportskih novosti, Arene, Sveta idr. Čudimo se zakaj lahko v trafiki prodajajo vsemogoče od igrač do glavnikov, omenjenih časopisov pa ni na razpolago. Menimo, da je trafika primeren prostor, kjer bi lahko prodajali revije in časopise tudi iz drugih republik.
P. L.
[ a.- žt-iHibloi^Kj :-;i; p. ■!■, , , ,
V hribe
Pionirji, ki so med letom hodili v šoštanjski pionirski klub, so odšli na morje, s taborniki v šotore ob Bohinjskem jezeru, drugi so v gosteh ob Baškem jezeru v Avstriji. V veliko klubsko sobo se je naselil mir. Lutkovni oder v kotli je prazen in mračen in lutke so neme. Nič več ni časa za posedanje na klubskih stolih, ne za igro med štirimi stenami. Komaj so odložili šolsko torbo, že so se pionirji začeli učiti plavanja. V bazenu bo dovolj vrveža in tudi na morje bo prišlo več mladih. Pa pojdimo še na bližnje hribe!
Vsak petek v počitnicah izberimo novo planinsko pot!
#	29. julija — Zavodnje
0 5. avgusta — Šmohor
O 12. avgusta — Lisca
#	19. avgusta — izlet v nezna-
Dan pred vsakim izletom pridite ob i?, uri v pionirski klub v Šoštanju .zaradi dogovora.
V avgustu (točnejši datuni bomo objavili kasneje), bodo mladi planinci iz Ruš sprejeli nekaj gostov v svoj tabor v zakotju Trente nad Doličem. Iz majhnega, domačega platnenega naselja bodo hodili na izlete na Kriške gore, v dolino Triglavskih jezer in tja na Triglav. Kdor želi tja, naj se prijavi v pisarni I. osnovne šole v Šoštanju.
Mladim planincem želimo srečno pot!
PIONIRSKI KLUB ŠOŠTANJ
Ob dnevu vstaje 22. juliju
čestitamo občanom
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
šolarji - pozor!
Uredništvo »šaleškega rudarja« razpisuje .
NAGRADNI NATEČAJ
za najboljše doživljajske opise, risbe in fotografije z letošnjih počitnic. Najboljšim se obetajo lepe knjižne nagrade, ki si jih bodo lahko izbrali v »Mladinski knjigi« v Velenju.
Za vsako zvrst bomo podelili 5 nagrad. Vse objavljene fotografije, risbe in spise bomo posebej nagradili — odkupili za objavo.
Rokopise doživljajev, fotografije in risbe pošljite brez podpisa; v zaprti kuverti pri ložite polno ime in priimek.
Fotografije opremite s kratkim tekstom. Natečaj bo trajal do 10. septembra.
Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo »šaleškega ru-darja«^ »Natečaj«, Velenje, Titov trg 2, p. p. 89.
NAROČITE
kvalitetno žgano apno
PRI PODJETJU »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI
-	pismeno ali telefonično -Šmartno ob Paki 8
-	dostava na dom od 3.000 kg naprej
-	cena za kg fco. Šmartno ob Paki - 21 starih dinarjev
ZA KVALITETO JAMČIMO!
' i i \
PROIZVODNO GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE - »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI

Kadrovsko-socialna komisija splošnega gradbenega podjetja »Vegrad« Velenje
RAZPISUJE
1.	ŠTIPENDIJE:
t 1 na ekonomski srednji šoli
—	prednost imajo kandidati višjih letnikov
# 1 na ekonomski fakulteti,
—	prednost imajo kandidati višjih letnikov.
K prošnji priložite zadnje spričevalo in potrdilo o premoženjskem stanju staršev.
Rok za prijavo je 15. 8. 1966.
2.	PROSTA UČNA MESTA VAJENCEV:
® 8 za poklic zidar,
6 6 za poklic tesar,
0 2 za poklic strojnik gradbene mehanizacije,
% 2 za poklic slikopleskar,
0 1 za poklic elektroinstalater,
9 1 za poklic avtomehanik.
Pogoj za sprejem v uk za vsa učna mesta je uspešno končana osemletka. K pronšji priložile spričevalo o končani osemletki in zdravniško spričevalo.
Rok za prijavo je 5. 8. 1966.
3.	3-MESEČNI TEČAJ ZA PRIUCEVANJE POKLICEV ZIDAR IN TESAR, ZA 30 TEČAJNIKOV
Pogoj za vpis v tečaj je, da ima kandidat zaključen vsaj 6. ali 7. razred osnovne šole in da je star od 15 do 17 let.
K prošnji ža vpis priložite šolsko spričevalo zadnjega razreda in zdravniško spričevalo.
Tečaj bomo organizirali v zimski sezoni 1966/67. Kandidate, ki bodo uspešno končali tečaj bomo nato sprejeli v redno delovno razmerje.
Rok za prijavo je 31. 8. 1966.
Prošnje pošljite na naslov:
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD« VELENJE — kadrovsko socialna komisija.
šport šport šport šport
LasMve polivale za prireditelje
KOTALKARSKI STADION JE BIL PRIZORIŠČE PRVEGA MEDNARODNEGA TEKMOVANJA Y KOTALKANJU. V DVODNEVNEM TEKMOVANJU JE NASTOPILO 26 TEKMOVAL-CEV IZ ZAHODNE NEMČIJE, ITALIJE IN JUGOSLAVIJE. MED NJIMI JE BIL VEČKRATNI SVETOVNI PRVAK NEMEC LOSCH TER SVETOVNA PRVAKA V PARIH KELLER — FLNGERLE. V REPREZENTANCI JUGOSLAVIJE PA STA NASTOPILA TUDI VELENJCANA FRANCI BLATNIK KOT SOLIST IN V PARU Z DUŠKO FIŠER.
Že vnaprej so bila vsa boljša me sta oddana Zahoduim Nemcem, ki so tudi bili zmagovalci v vseh treh disciplinah- Daleč najboljši je bil pri moških Karel Heinz Losch. Zelo dobro še je uvrstil Velenjčan Franci Blatnik, ki je s tem ponovno potrdil, da ni saino najboljši v Jugoslaviji. temveč da se lahko ravnoprav-no meri z najboljšimi v mednarodni koukurenci.
Med ženskami je izstopala odlična Kristine Ludolpli, ki ji je bil to prvi mednarodni nastop in je zanesljivo zmagala. Naša najboljša tekmovalka Leča Savnik se je »vrstila na tretje mesto pred Italijankama.
V parih pa so se ponovno postavili odlični nemški kotalkarji. Oba nemška para sta pokazala vrhunske dosežke in zanesljivo osvojila obe prvi mesti. Od jugoslovanskih dvojic sta se tokrat odrezala Anči Dolenc — Mitja Šketa. ki sta prvič premagala par Derenda — Klemeni in dosegla tretje inesto. Tudi mlada Velenjčana Duška Fišer in Franci Blatnik sta prikazala lep nastop in se uvrstila na šesto mesto pred dvojico Štrukelj — Štrukelj.
Organizacija tekmovanja, ki je bila v rokah domačega kotalkarsko
drsalnega kluba, je bila po mnenju vseh odlična.
Vsi nastopajoči in tudi drsalno ko-talkarska zve,za Jugoslavije, so izrazili željo, da bi tovrstno tekmovanje postalo tradicionalna prireditev v Velenju.
Rezultati:
Moški posamezno; t. Losch (ZRN)
2.	Pferinger (ZRN)
3.	Villagrossi (It)
4.	Blatnik (Jug)
Ženske .posamezno:
1.	Ludolpli (ZRN)
2.	Sedwornv (ZRN)
3.	Savnik (jug)
4.	Bellis (It) '
5.	Mejak (Jug)
Pari:
t. Keller — Fingerle (ZRN) 2. Seger — Zitterbach (ZRN) j. Dolenc — Šketa (Jug)
4.	Mangilli ^ Villagrossi (It)
5.	Derenda — Klemene (Jug)
6.	Fišer — Blatnik (jug)
7.	Štrukelj — štrukelj (Jug)
isb
1:0,3
159.4 152.6
177;
171.5
167.8
164.9 162.0
11,6 10,4 10.4 10,3 10,1 10,0 is,z


lilllllll
w ™
Kristine Ludolpli je v Velenju prvič nastopila na mednarodni prireditvi
NOGOMET
Šoštanj: Kladivar 1:0
USPE]
V sreeqnju za pokal maršala Tita sta se v Šoštanju pomerila domači . Partizan« in »Kladivar« iz Celja. Prikazali so dobro igro, vendar strelci niso bili učinkoviti, zato se je (uknm končala brez .zadetkov. V ha-
daljevajjju pa je zmagoviti gol za domače dosegel Erhart. Domači so streljali tudi enajstmetrovko.
Najbolj sta se izkazala Pavšek pri domačih in Fermc pri gostih.
Žalec : Rudar 3:3
V	okviru občinskega praznika občine Žalec je mlada enajstorica »Ruda rja gostovala v Žalen.
V	prijateljskem srečanju z ekipo
Žalca so igrali neodločeno 3:3. Gole za Velenjčane sta dosegla Topčič 2 in Gombac.
ŠPORTNE NOVICE IZ ŠOŠTANJA
Na nedavnih športnih igrah ELESA, ki so bile v Kranju, so nastopili tudi športniki TE šoštanj. V dosedanjih nastopih na teh prireditvah so šoštanjčani vedno bili dokaj uspešni. To pot pa se' niso kaj prida izkazali, zato bi v bodoče kazalo, da bi se za io stanovsko športno srečanje bolje pripravili.
o—0—o
• Na republiškem prvenstvu ribičev na Bledu so ined številnimi ekipami nastopili tudi člani ribiške družine in dosegli lep uspeh. V konkurenci starejših članov je R n d i M e s i č dosegel tretje mesto. Pri članicah pa je Bizjakoma zavzela drugo mesto. Doseženi rezultati pričajo o uspešnem delu ribiške družine.
V prijateljskem nogometnem srečanju starejših članov so se šoštanjčani pomerili z vrstniki iz Grodkorne (Avstrija). Gostje so bili boljši in zmagali z rezultatom 4:2. Za domače sta dala gole Delopst in Covič.
ZAGREB)
V Zagrebu je bilo .tradicionalno! zvezno tekmovanje pionirjev v k'o-1 talkanjiu za Bloudkov memoriali Tekmovauja so se poleg ljubljanl škili in zagrebških pionirjev udejej žili tudi Velenjčani.
Skupno je nastopilo preko 20 kol talkarjev. Najuspešnejši pa so bili Velenjčani, ki so osvojili prvo mesto v parih — Jevšenak : Blatnili pri posameznikih pa sta Milan Ja čič in Tanja Vi vod osvojila mesto.
Velenjski kotalkarji so se predi vsem pokazali v prostih sestavah,! kjer so povsem prekosili ostale teki movalee, slabši pa so bili v obvezni! likih.
Rezultati:
pionirji
1.	Zoran Brajša (Z)	103,6
2.	Milan Jurčič (V)	105,5
3.	Oto Blatnik (V)	' 95.!|
4.	Sandi Golob (V)	89,4
5.	Franci Volk (V)	80,1
pionirke
1.	Jožica PodbeV.šek (Lj) 102.9
2.	Tanja Vivod (V)	100,2
3.	Potočki (Z)	98,4 |
4.	J are (Lj)	98,1
5.	Nataša Dermol (V)	9T,7 j
pa ri
1.	jevšenak — Blatnik (V)	14
2.	Vujičič — Brajša (Z)
IZŽREBALI SMO NAGRAJENCE
Na spodnjo objavljeno nagradno križanko smo prejeli 107 re-l šitev do roka. Med njimi je bilo precej nepravilno rešenih. Žrebanje | smo opravili kar v uredništvu časopisa, žreb pa je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem:
® Matjan TAMŠE, RŠC Velenje — 1. nagrada: 100 N dinarjev;
•	Slavko VRTAČNIK, šoštanj, Korotanska 11 — 2. nagrada: 50 N dinarjevt;
•	Nada LEBAR, Velenje, Stanetova 10 — 3. nagrada: 30 N dinarjev;	' •	v
•	Irena ŽEVART, Velenje, Tomšičeva 30 — 4. nagrada: knjiga;
•	Edo PRISTOVŠEK, Velenje, Kersnikova 5 — 5. nagrada: knjiga,^
Izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti.