Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) M a d © 6 ©.*) a.) Zemljepisnt del. Imenitna železniška postaja je Zidani Most, kjer se Savinja v Savo izteka. Od Zidanega Mosta gre postranska proga južne železnice v Zagreb in Sisek na levem (štajerskem) bregu Save. '/4 ure od Zidanega Mosta južno, tik desnega brega Savinega, je *) Ako se sim ter tje vrine kaka pomota, prosim čč. gg. tovariše, da mi poSljejo popravek, predno oskrbim pouatis tega opisa. l'is. prijazen trg Radeče, ki šteje 115 hiš in 691 prebivalcev, kateri govore večinoma slovenski jezik, da-si so mnogi tudi nemščine zmožni. V trgu je trirazredna ljudska šola v novem, čednem šolskem poslopji. Za šolo ugodne mladine je nad 300 dečkov in deklic, a v šolo jih hodi le nekaj nad 200. V trgu je župljanska cerkev sv. Petra. Župnina šteje nekaj nad 2800 duš in ima še poddružnice: sv. Martina na Vrhovem (s pokopališčem), sv. Treh Kraljev na Bruneku, sv. Nikolaja na Močilnem, Device Marije na Žebniku, sv. Katarine na Jelovem in sv. Nikolaja na Savi (s pokopališčem). Kapela je tudi v gradu Dvoru (Weixelstein). Tržani se pečajo s poljedelstvom, z vino- in živinorejo, s kupčijo in z rokodelstvom. Tu so uradi: c. k. okrajna sodnija, c. k. davkarija in c. k. žendarmerija. V Radečah je sedež predstojništva Radeške občine, pod katero spada še 16 vasi: Dobrava (106 prebivalcev), Goreljce (71 preb.), Hotemež (170 preb.), Jelovo (162 preb.), Log (46 preb.), Loška Gora (27 preb.), Močilno (145 preb.), Njivice (104 preb.), Podkraj (297 preb.), Praprotno (83 preb.), Rudna Vas (49 preb.), Žebnik (105 preb.), Stari Dvor (74 preb.), Vrhovo (232 preb.), Brunek (44 preb.) in Brunska Gora (97 preb.). Poleg Radeč teče Sava, čez katero prevažujeta dva brodova: jeden na severnej strani na Zidani Most, drugi na južno-vzhodnej v Loko. V Savo se izteka potok Zapota, ki v trgu goni šest večjih mlinov. Nad trgom se na severnej strani dvigajo skalnati hribi, na katerih je razvalina starega Radeškega gradii. Nad Njivicami pa so razvaline Žebnika (477m- v.). Pol ure od Radeč poleg okrajne ceste, ki pelje v Svibno in Št. Jurij, je papirnica, lastnina marljivega domoljuba gosp. Val. Krisper-ja. V Radečah je Radeška grajščina, kakih 10 minut od trga na Savi pa grajščina Dvor in tudi na Hotemeži je grad enacega imena. Prvo ima zdaj v lasti g. Moric Lowenfeld, a poslednji dve g. vitez Gutmannsthal-Benvenutti. ~b) Zgod.ovinsPci čLeZ. V dobi mogočnih Rimljanov bila je tvi najbrže ladijestaja. To pričajo razne starine, ki se tu najdejo. Verjetno je tudi, da so pri Zidanem Mostu uže Rimljani imeli most čez Savo, kajti našli so se tudi ondi na kranjskej strani rimski denarji; tudi še kažejo mesto, na katerem je v onih časih stal most. 0 Radečah vender ni bilo prej sledu, dokler niso nad zdanjim trgom plemenitaši postavili starega gradii. Najbrže so bili to plemeniti in mogočni rod Ostrovrharjev,*) ki so bili postavili tudi grad Svibenjski in Žebnik. Zato se Svibno še danes v nemškem jeziku Scharfenberg imenuje. Ti gradovi so stali najbrže že okoli leta 1000 po Kr. Ostrovrharji so imeli še več druzih gradov na Kranjskem in Stajerskem; zadnji te slavne kranjske plemenite rodovine je umrl v 14. stoletji. Pod gradom se je s easom postavil trg, o katerem se pa vsled mnozih požarov ne ve, kdaj in od koga je dobil tržne pravice. Najbrže od svojega grajskega gospoda, kajti Radeče niso bile lastnina deželnega kneza. V 15. stoletji so imeli cesarski velike boje s Celjskimi grofi. V teh bojih so bili poslednji razdejali most pri Zidanem Mostu. Takrat so tudi, kakor Valvazoi' poroča, Radeče zelo trpele. Zato je pa videti na Valvazorjevej sliki ta trg še v 17. stoletji prav majhen. V lasti ga je imela takrat z grajščino vred rodovina Mordax, ki je imela pa tudi Žebnik. Poslednji grad je bil že takrat, t. j. pred 200 leti, v razvalinah, stari Radeški pa je še stal, toda stanovali niso več v njem. Kakor so slehrni kraj v teku dolgih stoletij zadevale razne nesreče, tako tudi Radeče niso bile brez nadlog. Razsajali so v trgu hudi požari; koliko jih je bilo in kdaj je bil zadnji, se natanko ne ve; pripoveduje se, da jih je bilo šest. Da bi Bog obvaroval trg te silne nesreče, vpeljali so tedanji tržani na binkoštno nedeljo obhod (procesijo) po trgu, katera obljuba se še dandanes slovesno izvržuje. *) L. 120G. se pa vender uže govori o nRadeških gospodih". Turki so gotovo tudi tod divjali. V tem nas ukrepi pravljica o Radeškem brusu; tako se namreč imenuje skalovje na severnej strani Radeč. Ko je Turek v te kraje prihrul, bežali so stanovalci pred njim na pečine pri brodu; hudomušni ljudje so jih pa smešili, da so šli le nože in kose brusit, da bi potem tem huje Turke klali. 0 tem brusu, s katerim so uže od nekedaj Radečane dražili, govori tudi Valvazor. Tretja nadloga, ki je Radeče zadela, bila je kuga 1576. 1. Radeče so v cerkvenem obziru znamenite. Svoje župnine ni ta trg dolgo imel. Spadal je pod veliko štajersko župnijo v Laškem (Markt Tiiffer), v Radečah je le namestnik (vikar) Laškega župnika opravljal službo božjo. Beneficij, ki ima še zdaj na štajerskej strani, onkraj Radeč, svoje posestvo in hišo, ustanovil je grof Jurij Vernč, 1461.1.; župnina pa je bila ustanovljena še le 1618. 1. V 16. stoletji 1574. 1. nahajamo tukaj kot katol. vikarija Daniela Slede-ja. V Radečah je pa v tem času, ko se je tudi pri nas protestantovska vera širiti jela, pridigoval luteranski duhovnik, kateremu je pomagal tudi luteranski šolnik, dokler ni bila ta vera okoli 1. 1600. ostro prepovedana. V Radeče je s Štajerskega pridigovat hodil tudi imenitni luteranski duhovnik Primož Trubar (v letih 1530. — 1540.), ki je bil takrat župnik v štajerski Loki. Zdaj je pa že kacih 100 let, kar so Radeče v Ljubljanski škofiji. (Nadaljeval se bo ta opis v posebni knjižiči, ki izide v bodočem letu.) (Dalje prihodnjič.)