162 Obrtnija. Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaj i. (Dalje.) Poslanec Rich ter: Vi sami sebi nekako nasprotujete. Rekli ste, da se nikdo ne bode silil v mali obrt, ako se ga ni učil, potem pa navajate, da so trgovski pomočniki in hlapci nakrat mojstri postali. Kune: To se je zgodilo vzlic dokazu zmožnosti, kaj je pa nam pač potem koristil. Rich ter: Potem se pa dokaz zmožnosti ni izvajal. Kune: Izvajal se je pač, ali se je tako tolmačil, da je le nam v škodo. Poprej so deželne vlade in trgovske zbornice odločevale, da konfekcijonarji nimajo pravice jemati mere. Tako je bilo povsod do razsodbe upravnega sodišča. Poslanec Lueger: Tega pa pač ni kriv dokaz zmožnosti. Poročevalec dr. Ebenhoch: Jaz sem gospoda izvedenca tako razumel, da on sedanjega dokaza zmožnosti ne zmatra za dobrega, ter prav za prav ni noben dokaz zmožnosti in se napak izvaja. Kune: Ne, temveč le zaradi tega, ker le malega tlači, večjega pa ne. Rich ter: Se li v Ljubljani pogosto ustanovljajo velika podjetja za izdelovanje rokodelskih izdelkov. Kune: Navadno izdelano konfekcijsko blago prihaja od zunaj in naš ves denar tudi žal gre na tuje. Mi nimamo velike produkcije. Izvedenec S ch le gel po nalogu svoje zadruge moram izjaviti, da naj se ravno tako od tovarnarja zahteva na dokaz zmožnosti, kakor od malega obrtnika. Izvedenec Št ur m: Da se nikomur ne zgodi kaka krivica, naj se v izpraševalno komisijo, zlasti za pomočniške izpite pokličejo tudi delavci. Izvedenec Supančič: Dokaz zmožnosti za rokodelski obrt naj se raztegne tudi an tovarniška podjetja, ker drugače ničesa ne koristi. Zakaj naj bi se z dvojno mero merilo. 4. vprašanje, a) Si li naj tudi za trgovske obrte tudi zahteva dokaz zmožnosti? b) V čem naj obstoji ta dokaz? Izvedenec Regali: Jaz temu vprašanju pritrjujem, kajti tudi trgovcu je treba znanja in dokazati mora, da je zmožen voditi svojo trgovino. Drugi izvedenec se k temu vprašanju ni oglasil. 5. vprašanje, a) Naj bodi li gostilničarski in točarski obrt navezan na dokaz zmožnosti? b) V čem naj bode ta dokaz in za katere kraje naj se vpelje? Izvedenec L en ček: Vprašanje je potrditi. Dokaz zmožnosti naj obstoji s tem, da se je dotičnik tri leta učil in bil tri leta pomočnik. Zahteva naj se pa dokaz zmožnosti le v krajih, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Izvedenec Kune: Takoj bi se dokaz zmožnosti ne dal vpeljati, ker se vsaj na kmetih nikdo tega obrta ne uči. V prehodnem času naj bi oblastvo, ki daje koncesijo — katero torej more zabraniti, da jih ne bode preveč, kar je naposled v nasprotju rokodelstvu v interesu občinstva — oziralo na tiste, ki so se izučili, potem še le na druge prosilce. Polagoma bi pa prišli do dokaza zmožnosti, ako se že želi. Izvedenec Supančič: Jaz mislim, da bi tukaj bilo najbolje omejeno število. 6. vprašanje. Naj li oblastvo že pri dopu-ščenji dostopa k obrtu vpraša dotično zadrugo in naj bodi li navezano na njeno mnenje? Izvedenec Turna: Meni je moja zadruga naročila, da naj odgovorim na to vprašanje, da se mora zadrugo vprašati že pri nastopu kakšnega obrta. Dogajajo se slučaji, da pošlje oblastvo kakeršnokoli spričevalo načelniku zadruge, da ga kolekuje, kar je po tem in tem paragrafu določeno, da ga občina mora prekolekovati. Tudi meni se je dalo tako spričevalo, v katerem je stalo: „N. N. je toliko in toliko let pri meni delal". Ker jaz dotičnega gospoda poznam že 16 let m imena druzega še nisem nikdar slišal, mislil sem si, ta pač ne more biti, da bi bil delal pri njem, pa bi jaz ne bil ničesa slišal o tem, ker sem bil vendar vsak dan tamkaj. Rekel sem dotič-niku, da drugi dan pošljem spričevalo obrtnemu komisarju. Šel sem k policiji, da so pogledali, kje je dotičnik delal, ali ga niso našli. Šel sem k komisarju in vprašal, kdo je dotičniku naredil spričevalo. Tam sem izvedel, da dotičnik ni nikjer delal, bil je na Gradu zaprt in se je priučil obrtu. (Veselost). Če se proti zadrugam tako postopa, tedaj mi nismo prav nič. Zadruga ima sitnosti, trud in dolžnosti, pravice pa nobene. Vložil sem vlogo na visoko vlado, da pri tolikih pritožbah, ki smo jih že imeli, ni še nazaj prišla nobena odločitev. Komisar, katerega sem v tej stvari poprašal, mi je odgovoril: „Tega nismo dolžni storiti!" Naj se stvar ogleda, kakor koli, mi smo le za žogo, katera se meče tje in sem. Če se hoče kaj pomagati, dati se mora zadrugi kaj pravice v vsakem oziru. Spominjam se še, ko sem na Dunaji delal 12 let, da so tukaj že tedaj bile zadruge, katere so se pa bolj podpirale. Bila je navada, da je pomočnik moral na leto plačevati 3 gld. 20 kr. in dokler ni vplačal, ni dobil spričavala. V tem oziru bi prosil, da bi se dala kaka pravica zadrugam, če že obstoje in morajo biti podpora državi. Pokazalo se je tudi, da je kdo prišel s kmetov in pokazal spričevalo podpisano od mojstra, v resnici je je pa spisal in podpisal kak pomagač. Poslanec Rich ter: Vi se torej niste jasno izrekli. Mislite li, da bodi oblastvo navezano na mnenje zadruge ? Turna: Seveda. Rich ter: Nadalje bi rad vedel, kako je na Kranjskem z osnovo zadrug? Turna: Doslej se še niso uvedle. Če se zadrugam dajo večje pravice, tedaj bodemo že gledali, da se ustanove. Izvedenec Št ur m: Jaz sem za to, da bi bilo obla-stvo navezano na mnenje zadruge, kadar gre zato, da se komu da obrtna pravica, ker so se v zadnjem in v prejšnjih časih godile sleparije s spričevali. Oblastvo tega pri najbolji volji ne more nadzorovati. Zato naj se pa vpraša zadruga, bode že vestno postopala in dala obrtno pravico, komur gre. Supančič: Jaz sem za to, da se občino popraša za mnenje, katera bi se pa morala podpreti z razlogi, da ne bode videti, kakor da se hočejo le komu sitnosti delati, Sicer je pa to že obsežeuo v besedi „mnenje". Izvedenec Kune: Jaz sem ravno te misli, le da točneje naglašam, da naj bode oblastvo zavezano, da predloži dotične strokovne dokaze zadrugi, da jih pretrese, predno da obrtno pravico. Izvedenec Ferlinz: Kei ima gostilničarski obrt tudi govoriti v tem vprašanji, bi jaz tudi predlagal, da obrtno oblastvo vpraša zadrugo in se drži njenega mnenja. Oblastvo more le kraj določiti iz policijskih ozirov, za druga se pa mora izreči o osebi. (Dalje sledi.) 163