sLovensKA
Nadalje sodimo, da moramo REPUBLIKO SLOVENIJO ohranjati in braniti!
FOR AfRKt SLOVINIA
LETNIK XLIV
DECEMBER 1993
ŠT.12.NO.12
v v
BOZ/C
Kako čudovito naglo je preteklo leto, kajne? Od tolikih ljudi, prijateljev in znancev smo se morali posloviti. Odšli so tja, kjer samo ljubezen razodeva svoja čuda in svojo neznansko lepoto. Od kolikih stvari smo se morali ločiti! Zdele so se nam življenjsko nujne; v teh zadnjih dneh leta spoznavamo, da je toliko stvari v našem življenju, brez katerih gre življenje mirno in nepretrgoma svojo pot.
Mi sami smo toliko stvari naredili za nujne, za neznansko važne. Samo zavoljo tega, ker smo si želeli življenje napraviti s sladkostjo potreseno premikanje časa. Pa jih je toliko, ki žive samo od drobtin, toda žive in so srečni.
Ob vsakem božiču, če na božič gledamo res z očmi vernih ljudi, moramo misliti na prvi božič, na čas, na ljudi in razmere, ki so tedaj vladale. Mogočna rimska država je imela v svoji pesti droben izraelski narod, ki ga je pred dolgimi stoletji Mojzes iz egiptovske sužnosti pripeljal v Obljubljeno deželo. Predstavnik rimske oblasti Poncij Pilat je igral sredinca. Želel je biti prijatelj in oboževatelj rimskega cesarja, pa želel biti na dobri nogi tudi s predstavniki sovražnih Judov. Tu je bil presiti in pokvarjeni Herod, ki je sicer sovražil Rimljane, pa se vendar valjal v njih milosti. Tu je bil veliki duhovnik, mogočni predstavnik Mojzeseve postave, in nje glasniki pismouki in farizeji. Poznali so postavo in vse preroke, toda učili so jo po črki in ostrini. Udarjali so po padlih in kakor krvniki trgali duše ubogih grešnikov, nad svojimi grehi so mižali in mislili, da se jih rešujejo z desetino, ki so jo do pike odrajtovali od popra in kumine. Pobirali so kamne, da so jih lučali v padlo ženo, svoje grehe so skrili v trakove, ki so jih imeli na obleki in na čelu po zapovedi Mojzesove postave.
In so čakali Mesijo, ki naj pride v bleščeči moči kralja, ki bo združil vse Izraelce in s svojo strašno močjo pognal Rimljane iz dežele. V tak čas, v take razmere in med take ljudi je prišel Sin božji. Zagorela je zvezda repatica.
Koliko revnih otrok se rodi! Pač ni bilo prostora v betlehemskih hišah, ljudje so pritisnili v mesto in prenočišče so dobili predvsem tisti, ki so imeli dobre znance in več denarja. Poznanstvo in denar odpirata vrata! Tesar s svojo revščino je bil lahko vesel, da se je mogel stisniti v ovčjo stajo. Nekaj časa je pač slonel ob vhodu v votlino in gledal po nekaj tistih ognji h, ki so goreli na planjavi, kjer so pastirji pazili na drobnico. Marijin klic ga je pognal k pogradu, dopolnil se je bil čas, dozorele so napovedi prerokov in zagledala sta se v obličje Njega, v katerega volji sta bila od vekomaj. Brez kraljevega žezla, brez dvornega glasnika - droben Otrok, ki je v svojih majhnih prstih držal cel svet in celo vesolje, usodo Rimljanov in Grkov, ki je že določil pot Janeza Krstnika in uboge žene Samarijanke, ki je že videl nerodnega Petra in blagega Janeza, Lazarja, kako vstaja iz groba, Jairovo hčer in vernega stotnika, hinavskega Kajfo in izdajalca Juda in tisto strašno pot po ozkih cestah Jeruzalema do vrha Golgote.
Gledala sta ga, pesem angelov se je razlivala po planjavi, v mogočni k/či so se kar zgubili pastirski ognji in preprosti pastirji, ki so jih samo ovce ljubile, so odrom aH do ovčje staje, do jasli, do pravkar rojene neskončne
Ljubezni, v kateri je bi7 obsežen eden prvih blag rov: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Videli so kralja takoj za Marijo in Jožefom, prej kakor veliki duhovnik, prej kakor vsi mogotci izraelskega naroda.
Svet se od prvega božiča ni veliko spremenil. Še vedno močnejši stiska šibkega. Še so Herodi, ki so mu za rojstni dan na pladnju prinesli glavo Janeza Krstnika; še so sredinci, ki bi radi jemali božje darove, pa se vezali tudi z vragom, če jim to slajša življenje. Še so ljudje, ki dajejo dari, desetino od bogastva, ljubezni pa ne poznajo. Še so ljudje, ki tako lahko lučajo kamne v svojega bližnjega, za svoje grehe pa imajo sto opraviči!. Še so reveži, ki jih nihče nima k mari; odpravimo jih z drobtinami in z lepim naukom, s sklenjenimi rokami poslušamo njih tožbe in križe in težko čakamo, da nas puste v miru.
Kaj je drugače, dragi prijatelji? Da vse zavijamo v srebrn in zlat papir, da je videti lepše. Da imamo lepe avtomobile, čudovite hiše, rakete, katerih ena sama stane milijone.
Moj Bog, kako bledo zveni božično voščilo nebeških angelov nad betlehemsko planjavo v ta čas: Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji. In vendar je naša rešitev samo v preprostem spoznanju, da smo ljudje od tistega Boga ustvarjeni, ki je zavoljo nas posta! človek. Da se naša življenjska pot zavoljo božje volje začenja in se zavoljo božje volje konča. Da je norost v ta čas, ki nam je dan od rojstva do smrti, trpati vanj sebičnost, zavist, sovraštvo, skopost, nasilnost in samovoljnost.
Svet more reševati le blaga božična misel. Če je Bog zavoljo nas ljudi postal človek, mar ne moremo ljudje priti bližje k Bogu, svojemu bratu? In če poskušamo biti bratje, zakaj potem nasilje, zakaj taborišča, zakaj ubijanje duha s strupi?
Božič moramo gledati in doživljati kakor ljudje, ki so sicer na čas pripeti, pa v večnost usmerjeni. Dejansko je samo v tem naše največje bogastvo. Vse bo odšlo, vse se bo raztopilo, zlato in srebro bosta potemnela, le luč in blesk božične skrivnosti ne bosta nikdar ugasnila. Dragi prijatelji - ni najbolj važno, kaj bo z nami drugo leto, niti to, kaj nas še čaka v dneh, ki so nam po božji volji določeni. Važno pa je, če od svojega življenja dajemo svoj delež svojim sobratom; če s svojim križem lajšamo križ svojemu bližnjemu; če znamo s svojim potrpljenjem ugašati jezo in nevoljo tistih, ki se jim zdi, da vse vedo in vse razumejo, da poznajo vsa pota do uspehov in imajo odgovore na vsa vprašanja. Če bomo to znali, če bomo temu znanju dali večnostni pečat, potem smo na blaženi poti čez betlehemsko poljano k ovčji staji, da pozdravimo svojega malega sobrata in svojega velikega Boga. Mar ni božična sreča prav v tem: Srečanje človeka z Bogom? Naj se blagoslov božiča sprelije na vse dneve v novem letu in v vsakem dnevu dvigajmo bandero upanja zase, za vse svoje in za vse Slovence. Upanje je najlepša luč za nov dan, hodimo v njej z vero in ljubeznijo!
Iz govora pokojnega pisatelja Karla Mauserja za Božič 1976.
SLOVENCI LE EN NAROD
V zadnjem dopisu, ki mi ga je objavil "Slovenec", se je zgodila neljuba napaka, ki bi jo želel popraviti. Gre za pravilen citat VVinstona Churchila o demokraciji, ko je le-ta rekel, da je demokracija najslabši sistem vladanja, razen vseh drugih. V kolikor bi to slednje mogli prenesti v slovenske prilike, je takoj očito, da je sistem vladanja še za stopnjo slabši, kajti v Sloveniji niti ni prave demokracije posebno še zato, ker v danih prilikah ni mogoče priznati, da je Slovenija pravna država. Ni. Tudi ni demokratična, ker se v Sloveniji iz dneva v dan bolj poudarja, da je le en sestavni del slovenskega naroda slovenski narod, drugi deli pa ne.	—--v
(»LJUIU*«»!
I"
v*. ¿--i
Spomenka Hribar se je, iz lastne iniciative ali po naročilu, razpisala o slovenskem narodu in njega sestavnih delih. Čeprav pogosto ali redno zahaja v protislovja, zelo pravilno oceni, da spadajo k Slovencem vse - in v tem je poudarek - vse vrste Slovencev. To se danes pozablja. Spet in spet je poudarek, da se je slovenski narod boril v zadnji vojni proti okupatorju. In vedno močnejši je poudarek, da se je boril proti okupatorjevim sodelavcem kot izdajalcem slovenskega naroda. Le kako neki morejo biti izdajalci slovenskega naroda, če pa so bili slovenski narod. Pri tem pridejo v poštev v prvi vrsti slovenski domobranci. V enem izmed člankov, ki je bil
objavljen pred enim letom v "Slovencu", je bilo zapisano, da so bili partizani izdajalci slovenskega naroda. Ta sodba tudi je bila preostra, ker partizani so prav tako bili del slovenskega naroda, pa čeprav so se borili za dva največja sovražnika, namreč, Stalinovo komunistično partijo in pa za jugoslovansko vojsko, ki je Slovenijo perfidno napadla, čim je Slovenija razglasila svojo samostojnost.
Zelo obžalovanja vredno je še vedno poudarjati na nek uraden način zasluge OF, ki jih v resnici ni bilo. Smešno je trditi, da so Slovence "osvobodili" partizani. Brez partizanskih pogubonosnih in
slovenska DRŽAVA
FOB A FREE SLOVENIA
Subscription rat««: $ 15.00 per y«ir $ 1.50 single i»uc Advertising: $ .45 per agate line
* *
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Prese Federation
Owned and published montlity by Slovenian National Federation of Canada
Lastnik in ¡¿aajatelji Slovenska N'arodna Zveja v Kanadi
6-iG Euclid Ave.. Toronto. Ontario ,\16G 2TS
Edited by Editorial Board
Urejuje konjorcij Slovenske Oriave
Zastopnika:
Martin Ouit Calle 105. i 43)1 1653 Villa Ballester
Argentina
Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto, Ontario MGS 4E2 Canada
#	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	#
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
*	*
Ob priliki tretjega Božiča
SVOBODNI - MEDNARODNO PRIZNANI SLOVENSKI DRŽAVI
ŽELI VSEM SLOVENCEM PO SVETU OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ TER ZDRAVJA, MIRU, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO
* *
TELEPHONE & FAX it: (4161-766-4848
Letna naročnina: Za Kanado in ZDA S 15.00. ¿a Argentino in Brazilijo po dogovoru, Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija in druge driavc $12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nabiranja morala skladati v celoti i mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Slovenci le en narod:
nadaljevanje s str. 1
izzivalnih akcij proti okupatorjem, bi vojna ne bila končana niti en dan kasneje, Slovenci pa bi bili prihranjeni vsaj za desettisoče žrtev, če že ne na stotisoče.
Če ima vsak narod svoje zgodovinsko poslanstvo -in brez dvoma ga ima - in s svojim zgodovinskim poslanstvom tudi svoj pravi smisel, je to možno le, če gre za narod kot celoto. V slovenskem primeru pa hoče nekdanja elita, - ki hoče biti elita tudi danes -, skrčiti slovensko zgodovinsko poslanstvo in vsiliti celotnemu slovenskemu narodu dosežke komunistične revolucije kot nekaj vseslovenskega. In vendar je smešno govoriti o pomenbnosti praznovanj zgodovinskih (Kočevski zbor) ali namišljenih (dan ustanovitve OF) datumov kot mejnikov v slovenski zgodovini. Z njim je povezana samo OF. Res, OF je bila del slovenskega naroda, a le del; in če ne bi - to smemo trditi - zverinsko pomorila svojih neoboroženih ali sleparsko razoroženih nasprotnikov, bi bila samo manjšinski del slovenskega naroda. Pretirano visoke številke "borcev" so bajka, kajti večji del teh borcev se ni borilo v vrstah OF, borili so se samo po vojni za vse mogoče prednosti, ki jih je njim posredovala komunistična partija, zato da so se ji prodajali ali prodali. Občila, ki zastrupljajo slovensko javno mnenje, prav tako kot goebelsi komunistične partije spretno vsiljujejo splošno prepričanje, da je resničen slovenski narod samo in izključno le maziljena levica, ki ima pravico do vseh privilegijev in ni odgovorna nikomur. Gorje, če bi nasprotniki zagrešili prestopke in škandale, kot so jih oni! Gorje, celo če tej levici kdo prestopke in škandale očita! Zato je tudi možno, da komunisti, v kakršni koli obliki in pod kakršnim koli imenom obvladujejo slovenski politični položaj; težko je razumeti, da je bilo pravno, vsekakor pa povsem nepošteno je in ostane, da so obdržali v rokah vse vzvode slovenskega gospodarstva in se polastili imovine, ki jo je partija, nekdanja komunistična oblast in nekdanja OF dobila v posest, enostavno na osnovi kraje in tatvine v škodo onim, ki so ta imetja ustvarili z delom, trudom, z marljivostjo in vztrajnostjo, kot to zahteva poštenost in osnovna morala.
Na drugi strani, in vzporedno z OF, ki hoče prevpiti ves slovenski prostor, so bili domobranci in, kot pričajo množice, ki se klanjajo njihovemu spominu, ko slovenska Cerkev blagoslavlja številne spomenike njim na čast in v priznanje po slovenskih vaseh in na množičnih grobiščih, so le-ti nič manj zaznaven ali celo bolj zaznaven del slovenskega naroda. Nespametno in povsem odveč se mi zdi vsako opravičilo prijateljev slovenskih domobrancev ali bivših domobrancev samih, ko so poudarjali da...."tudi mi smo se borili za slovenski narod". Seveda, bili so in so še del slovenskega naroda in pred pokoli večinski del. Nobeno opravičilo ni umestno, nasprotno. Vsakemu pa mora biti jasno.
da so bili partizani tisti, ki so povzročili in izsilili nastanek vaških straž in slovenskega domobranstva, in ne predvojni politiki, kot se ie in se še trdi. Partizani so s svojim izzivanjem, s poboji resničnih in namišljenih nasprotnikov, s svojim načrtnim izpostavljanjem slovenskega življa okupatorjevi jezi, prisilili ljudi v samoobrambo, oborožen odpor. Nemci niso skrivali svojih namenov z razglasom, da bodo za vsakega ubitega nemškega vojaka umorili sto slovenskih ljudi. Vprašal bi vse one, ki še verujejo v koristnost OF, ali je res življenje enega nemškega vojaka vredno sto slovenskih življenj. In vendar, partizani v svoji bodisi slepoti, bodisi zlonamernosti, so ne le dopuščali, pač pa dajali povod ali celo navidezno opravičilo nemškemu okupatorju, da je pobil sto Slovencev za enega Nemca. Kakšna zabloda in kakšen - zločin! Želel bi sam sebe prepričati, da je bilo to početje iz strani OF nepremišljenost in ne načrtno uničevanje slovenskih življenj. V nepremišljenost bi bilo mogoče verjeti, kajti izzivanje je bil znak neke predrznosti ali celo poguma. Je pa lahko tudi velika nespametnost. Spominjam se, da je tako Daki - poveljnik Tomšičeve brigade - sedel na motor in se peljal v vas, kjer je bilo nemško poveljstvo. Hotel se je pobahati kot mož poguma; sicer pa je bilo brez vsake koristi, razen, če ni imel urejeno kakšno pogajanje z Nemci, kar pa ne bi bilo nič nenavadnega. Sicer pa je Tomšičeva brigada, prav tako kot vse druge, osredotočila ves boj proti slovenskim nasprotnikom revolucije in je zato ves boj bil pravi nesmisel. Tako je nesmiselno, da dediči nekdanje OF od Kučana, Ribičiča, Drnovška,
....... do gospodov neodvisnega dnevnika za
neodvisno Slovenijo in drugih medijev, na vse načine poskušajo, da bi se Slovenci morali spominjati z neko stopnjo spoštljivosti vsega, kar je ustvarilo in še bolj, kar je zagrešilo partizanstvo. To končno ni zgodovinski delež vsega slovenskega naroda, naroda kot celote.
Kako neumestno je bilo, iz istega vidika in iz istih razlogov, "obnoviti" Kočevski zbor ali praznovati ustanovitev OF oz. njeno obletnico. Ameriški-ruski-kongres je prav te dni izdal proglas v zvezi z obletnico Oktoberske revolucije. Proglas poudari, da je obletnica (7. november) dan, ki pomeni uničenje 60 milijonov človeških življenj, potokov krvi, oceanov solza, zasužnjenje duha in brezkončnih laži. Če se zamislimo v slovenske prilike, je morda prav, da Slovenija praznuje tudi obletnice, ki spominjajo na OF z istim poudarkom: uničenje slovenskih življenj, potokov krvi, oceanov solza in laži brez konca. Vse drugo pa je kvečjemu last samo enega dela slovenskega naroda in je mit, ki mora usahniti; in prej ko usahne, prej bo slovenski narod prebolel razklanost in zaživel prepotrebno združenje.	Df Cyrj| j Mejač>
O EVROPSKIH MANJŠINAH
Slovenci v domovini, zamejstvu in vzdomstvu smo zelo občutljivi,ko govorimo ali pišemo o narodnih manjšinah.
"Evropski svet" (EG) je pred nedavnim na pobudo francoskih predstavnikov izdal v Avstriji evropski zemljevid s pokrajinskimi jeziki ali govoricami narodnih manjšin.
Zemljevid ni nikakršno jamstvo za poznanje vseh obstoječih manjšin. Je namreč nepopolen in v mnogih ozirih pomanjkljiv. Narodne manjšine so označene z različnimi črteži: tako na primer jemlje v poštev Ruse kot etnične manjšine v nekaterih republikah bivše Sovjetije, Opusti pa kričeč primer Moldavije. Pozornost zbudi zemljevid z očrtom manjšin v Angliji (Irsko z isto narodno govorico, pa tudi v Franciji in Španiji.
Presene ča nas svojstveni prikaz slovenske narodne manjšine na Koroškem. Kartograf je slovenski manjšini prisodil oznako manjšine brez lastnega ozemlja in le kategorijo manjšine s posebnimi pravicami. Na zemljevidu je opustil hrvaško manjšino v dolnji Avstriji. (Burgeland), južni Tirol (Italija) pa prikaže kot nemško manjšino s svojim ozemljem in upravo. (!)
Boljševiki, tako komunist-leninisti kot stalinisti, so desetletja preseljevali plemena, ljudstva, ali določene plasti prebivalstva v Sibirijo in v druge dežele sovjetskega carstva z načrtom uničiti majhne narode in ustvariti nek mednarodni konglomerat sovjetskih ljudi s prevlado ruskega življa.
Sovjetija seje zrušila kmalu po padcu berlinskega zidu in po združitvi dveh Nemčij so se vzhodne in srednjeevropske države rešile sovjetskega oklepa. V Evropi je zavladal politični pluralizem in narodi so se odločili za samostojne države. Evropski zemljevid pa se kljub temu ni dosti spremenil: ostale so stare, že skoraj ustaljene meje, ki oklepajo tuje narodne manjšine. Tako Zahod kot Jelcin vnekdanji Sovjetijise ponovno soočata s poostrenimi problemi ne samo narodnih manjšin, ampak številnih manjšinskih narodov. ZN so danes, vse bolj kot v preteklosti, pred odločilnimi nalogami razrešiti nordijski vozel v novih državah bivše Sovjetije. Prezident Jelcin je med dvema ognjema: zadovoljiti večinski ruski narod, ki si lasti še vedno prvenstvo v bivši Sovjetiji, istočasno pa priznati veliki Ukrajini, Belorusiji, baltskim narodom in drugim narodom od Urala do Vladivostoka samoodločbo za samostojnost ali drugačno povezavo. Ljudstvo je v večini teh republik raznotere narodnosti. Razen Ukrajine, z veliko nemško manjšino, ki si želi izseliti vNemčijo, (Kijev ji je ponudil avtonomijo), imajo ostale republike, zlasti Estonija, ne le sitnosti zaradi narodne mešanice, ampak tudi zaradi mnogoterih verstev: muslimanskega, pravoslavja, katolicizma, protestantizma ...Stvarnost je še posebno kočljivazaradi sosedstva držav kot so Afganistan, Iran in Irak. Georgijski predsednik, bivši zunanji minister vlade Gorbačeva, Shevernadze, se že dalj časa pogaja z Moskvo, da bi dosegel njen pristanek za definitivno samostojnost georgijskega naroda. Litva se je navidezno srečno rešila velikega desetletnega pritiska in priseljevanja Rusov na svoje narodno ozemlje, vendar pa vprašanje o umiku ruske vojske, še ni rešeno. Malo veijetno je, da bi se tamkajšnji Rusi asimilirali. Veijetno je, da se bodo afirmirali kot velika, nadležna narodna manjšina.
Japonska vlada je že večkrat zahtevala umik ruske vojske iz po drugi svetovni vojni zasedenih japonskih otočij.Na srečanju '7velikih',je marca 1993.pogojevala s skorajšnjo rešitvijo zasedbe Kurilov, pa se Rusi še kar trdovratno drže tamkaj.
Francoska revolucija je v svojih geslih vključno
DR. LUDVIK TOPLAK
NOVI REKTOR MARIBORSKE UNIVERZE
Pretekli mesec je bil izvoljen za novega rektorja mariborske univerze profesor pravne fakultete dr. Ludvik Toplak, v slovenski javnosti znan kot predsednik družbeno političnega zbora prve svobodno izvoljene skupščine republike Slovenije aprila 1990 in nato poslanec tudi v sedanjem državnem zboru, vpliven član Slovenske ljudske stranke.
Z izvolitvijo za rektorja se je dr. Ludvik Toplak umaknil iz dnevne strankarske politike. Odstopil je kot poslanec državnega zbora in se popolnoma posvetil vodenju univerze in znanstvenemu delu, zavedajoč se dolžnosti in odgovornosti, ki jih je kot rektor univerze sprejel.
Dr. Ludvik Toplak je bil rojen leta 1942 v Juršincih in bil krščen v cerkvi sv. Lovrenca kot eden izmed 10 otrok klene kmečke družine s staro trsničarsko in vinsko tradicijo. Njegov brat Simon Toplak, član državnega sveta republike Slovenije, je prejel letošnjo evropsko nagrado - Giovanni Markora - za kmetijstvo. Juršinci so odmaknjeni od velikih cest globoko v Prlekiji, kraj neokrnjene prirode ter sproščenih, prijaznih ljudi.
Dr. Ludvik ni le priznan znanstvenik, spreten politik in sposoben upravnik, je tudi vinogradnik in velik ljubitelj narave. S svojo gorsko držo in govorico, živeč iz starega slovenskega kmečkega izročila, živi s svojo družino spoštovan in vpliven v svojem domačem in širšem okolju. Iz juršinske družine Toplak izhaja,jo poleg pravnika Ludvika, tudi duhovnik, zdravnik, dentist in agronom. Družina je povezana s pokojnim dr. Antonom Slodnjakom, - članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti - znanim tudi izven Slovenije, spoštovanim kulturnim delavcem slovstvenikom.
Prleki so kleni in ponosni ljudje, ki jim ne 'toča ne suša in ne pozeba ne pridejo do živega', kot modruje dr. Anton Trstenjak. Vzdevek Toplaka 'navidezna železna pest' lahko zavaja z ozirom na miselnost tamkajšnjega okolja. Bo kar gotovo dober gospodar, 'ki dobro plačuje in hudo kaznuje'.Trdijo,da 'kjerToplak govori, se težko klop dobi'! To pomeni, da ga ljudje radi poslušajo in mu slede.
Pri vsem trdem delu so Prleki ohranili dovtipnost in smisel za šalo. V Juršincih je kaplanoval slovenski pesnik Anton Aškerc.Tam naj bi menda imel na jkrajšo pridigo, kar jih katoliški svet pomni: "Dragi farani! Zunaj je zima in mraz, zebe mene in vas. Amen."
Nepozaben je jesenski čas v tem idiličnem kraju, ki je ohranil svojo staro podobo in prleška izročila. Bila je sobota, ko smo pri Ludviku trgali grozdje, sončna in topla. Takšna, da bi jo namazal na kruh in jo pojedel z vsemi darovi jeseni vred. Bilo je v gorci na Vinšaku. Z občutkom in radostjo trgaš in stiskaš sad v sladko opojno pijačo. Ko se oglalšajo klopotci in oznanjajo trgatev, napolni vso srenjo domačnost, pesem odmeva
daleč v drugo gorco. Dal Bog, da bi bile te juršinske šege in navade ohranjene bodočim rodovom, nam v
širokem svetu pa v prisrčno podoživljanje.
Kot rektor mariborske univerze si je dr. Ludvik Toplak postavil obsežen program. Univerza naj vzgaja ljudi s širokimi pogledi, s človečansko miselnostjo in temeljitimstrokovnim znanjem.Humanistična univerza naj vključuje tudi teološko fakulteto, v njenem okviru dobi Maribor pedagoško kolonijo; univerza naj z uspešnimi raziskavami, ustvarjanjem razmer za rast in napredek znanstvenega dela, pridobiva ugled tudi v tujini.
Univerza naj bi se preselila na Slomškov trg v reprezentativno poslopje ob stolnici, teološki fakulteti in gledališču. Ob očetu slovenskega šolstva, škofu Antonu Martinu Slomšku, nastaja nova akademska četrt.
V politiki je dr. Ludvik Toplak alternativec stari nomenklaturi, zavedajoč se, da so ljudje starih nazorov in starih povezav še vedno na mnogih odločilnih in vplivnih položajih, da so spremembe bolj površinske kot bistvene. Potreben je resničen, temeljit preporod; potrebna je obnova vrednot, iz katerih je rastla in na katerih sloni ne le Zahodna Evropa, ampak ves kulturni Zahod. Novi rektor se zaveda, da je treba vzgojiti nov rod na temelju starih krščanskih izročil in vrednot.
Razveseljivo je, da novega rektorja podpira zlasti mladina, študentje. V času nastajanja države Slovenije so bili ti posebno jasni in glasni. Ta mladina bo pod vplivom novega duha živela in delala na temelju starih evropskih krščanskih izročil.
Maribor načrtuje tudi klasično gimnazijo, ki naj bi nudila široko in temeljito znanje ter tako usposabljala mlade ljudi za uspešen študij na univerzi. Brez temeljitega znanja, brez resne, široke izobrazbe ni upanja na lepo bodočnost. To velja za posameznika in za celoten narod!
Dr. Ludvik Toplak in mariborski škof dr. Franc Kramberger sodelujeta pri naporih za lepo bodočnost Maribora; povezujeta vzgojne, znanstvene in kulturne ustanove na Slomškovem trgu in okoli njega, kjer nastaja novo kulturno središče Slovenije. Maribor je bil v preteklih letih, zlasti v času druge Jugoslavije, zapostavljen. Tja so pošiljali vseh vrst 'zanesljive'ljudi iz raznih delov Slovenije, pa tudi od drugod. Nov čas, neodvisna slovenska država, naj bi mu posvetila več pozornosti, mu pomagala do redne rasti, do nastajanja zdravega, trdnega, slovenskega meščanstva.
Novemu rektorju mariborske univerze, dr. Ludviku Toplaku in njegovim sodelavcem, želimo obilo uspeha pri njihovih naporih za rast in razvoj mariborske univerze, mesta Maribora in celotne Slovenije.
Franček Toplak
Na sliki: Rektor dr. Ludvik Toplak
Škof dr. Franc Kramberger
Dentist Franček Toplak iz Clevelanda.
m
Novemu rektorju mariborske univerze, energičnemu, dobrodušnemu in vsestransko simpatiCnemu slovenskemu izobražencu k njegovi visoki akademski izvolitvi iskreno čestitamo; bil je izvoljen z veliko večino. Prepričani smo,da mu bo kot pedagogu uspelo usmerjati našo mladino na pot poštenosti in politične integritete.Dr.Toplaku želimo veliko uspehov pri njegovih širokopoteznih načrtih.

NOVE ODREDBE ZA MINIMALNE PLAČE V ONTARIO
Sledeče minimalne plače bodo postale	veljavne v začetku	
prvega tedna januarja 1994:		
	Nova	Prejšnja
	plača	plača
Splošno (vključno služkinje		
in poljedelski delavci)	$ 6.70*	( 6.35)
Študentje pod 1 8 letom	6.25*	( 5.90)
Natakarji	5.80*	- ( 5.50)
Lovski in ribiški vodiči	67.00**	(63.50)
Lovski in ribiški vodiči	33.50#	(31.75)
plača na uro; **ali več ur na dan; # manj kot 5 ur		na dan
Maximalni odtrgljaji za:		
Hrano in stanovanje veljavni pri obračunu minimalnih plač		
za splošne delavce v začetku januarja 1994 so:		
Soba - privatna (na teden)	31.00	(29.40)
- ne privatna (na teden)	15.50	(14.70)
Hrana - (vsak obrok)	2.50	( 2.35)
- (tedensko)	52.50	(49.35)
Soba in hrana - (tedensko)		
- s privatno sobo	83.50	(78.75)
- s skupno sobo	68.00	(64.05)
Stanovanje (tedensko)		
samo za poljedelske delavce		
- z oskrbo	97.15	(92.10)
- brez oskrbe	71.70	(67.95)
Za več informacij kličite urad krajevnega Ministrstva za Delo
ONTARIO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
O EVROPSKIH.
nadaljevanje s str. 2
predvidevala vsakemu narodu državo. Evropa te ideje ni mogla uresničiti vse do prelomne dobe po razkroju komunizma, ko so vprašanja o narodnih suverenostih spet stopila v ospredje. Identifikacija obeh pojmov -narod- država - je pripomogla k razsulu večnarodnih evropskih držav (habsburške monarhije in turškega carstva n.pr.). Zmagovalci so po prvi svetovni vojni v Versailles-u oživeli takoimenovane nacionalne države, vendar z različnimi narodi: na Balkanu kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po drugem svetovnem požaru je Tito s trdo roko umestil republike in avtonomne pokrajine Kosovo, Bosno in Hercegovino ter priznanje "de iure in de facto" obstoja Makedoncev. To so postavke novejše dobe v zapleteni konstelaciji Balkana. Josip Broz si je veijetno želel veliko balkansko konfederacijo z Bolgari in Albanci, (tako VI. Dedijer in Djilas v Titovi biografiji) in je celo podpisal pogodbo večnega prijateljstva s Turčijo. Pogodba je danes le odložena listina na smetišču zgodovine. Turčijo danes zanimajo predvsem muslimani v BH, zgodovinski nasprotniki velike Srbije ali nove Jugoslavije. Zato je predvidevati, da bo predrzno nestrpnega politika Miloševiča prinesla na različne probleme manjšin na svojem ozemlju, pa tudi srbskemu narodu še veliko razočaranj in nemajhnih zadreg, ko bo treba plačevati zgrešena dejanja in zgrešene politične poteže.
Hitler je izgnal po razglasitvi "državnega dela" Vzhodne Nemčije odtrganega od Poljske in v sporazumu s Stalinom na tisoče Poljakov, Cehov in Ukrajincev. Z umorom desettiso čev poljskih častnikov v Katynu, si je Stalin na račun ruskega naroda privoščil strahoten genocid, ki ga Rusi še sedaj niso poravnali, pojasnili. Lahko rečemo, da je skrajno podivjana vojna v Bosni in Hercegovini tudi ena posledic, če ne celo glavna posledica strastnih narodnostnih, verskih in ideoloških obračunavanj na tem nemirnem kosu Evrope.
Francoski filozof Bernard Henry Lewyje napisal o tem kočljivem vprašanju obširno študijo. Isti problem je Nathan Gardele skušal pojasniti v razgovoru s predsednikom BH Izetbegovičem. Gardelsova razmišljanja nas kar precej prepričujejo. Med drugim pravi: "Koti Zahoda so vnevranosti. Tako v Sarajevu kot v petrolejskih zakladih v Zalivu. ZN imajo opravka z zločincem Miloševičem. Zahod bi v primeru, da prizna potrebo po etnični čistki v Bosni , zapadel najhujši politični napaki. Če zmaga zločinstvo v Sarajevu, bo zmagalo tudi v Georgiji, Azerbijanu, Armeniji, Transilvaniji in drugod. Sovraštvo se bo razpaslo po celi Evropi. Alija Izetbegovic da ne potrebuje
ZGODOVINA ZA 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
NAMESTO UVODA:
Vsakdo verjame predvsem v tisto, kar želi verjeti. Na tej modrosti temelji vsa politična propaganda. Uspešna je v toliko, v kolikor se te modrosti državljani, ki jim je propaganda namenjena, ne zavedajo.
Danes imamo demokracijo, nimamo komunizma. Ta prehod v demokracijo, ta sprememba naše usode se je "zgodila" s spremembo preteklosti. Doseči boljšo prihodnost z izboljšavo preteklosti, to je bistvo uspeha. Ali je preteklost sploh mogoče spremeniti in ali ta sprememba preteklosti lahko spremeni sedanjost, morda pa poseže celo v prihodnjost?
Sam pojem preteklosti predpostavlja, da je to nekaj, kar je bilo, torej nekaj, kar je že prenehalo biti, torej nekaj česar sploh ni. Če preteklost kje obstoja, potem le v moji in tuji zavesti. Trditev, da je neka preteklost še v obstoju, da je, neglede na to, ali kdo ve zanjo ali ne, je nesmiselna; preteklost je relativna, v razmerju do zavesti, in zunaj nje samostojno ne biva. Preteklost torej lahko preminjamo, zadostuje, da spremenimo zavest o preteklosti, pa se bo spremenila tudi preteklost.
Če se je pa preteklost spremenila, potem to vpliva po modrosti črnih in rdečih prerokov tudi na sedanjost in prihodnost. Torej ima zgodovina namen spremembo sedanjosti in prihodnosti.
S slovensko samostojnostjo smo prekrili vse, kar bi še koga spominjalo, da je obstojal protikomunistični boj in komunistična zarota, sedaj molčimo do drugega prihoda Kristusovega, če je treba, da se tovariši ne bodo razjezili in nam vzeli, kar so nam dali.
Prve mesece tega leta je Državna založba Slovenije izdala knjigo 20. stoletje, učbenik zgodovine za osmi razred osnovne šole. Knjiga je bila v pripravi že lansko leto in smo njen tipkopis omenili v Taboru. Ni bila še dokončno pripravljena, toda čas teče in med tem časom smo dobili njenega avtorja dr. Janka Prunka že na ministrskem stolčku, zato se je morala spremeniti tudi zgodovina. Če bomo kdaj polnopravni člani Evropske skupnosti, se pa napiše drugo, če bo ta koga preveč prizadela, kar je malo verjetno. Morda pa le, saj je še dosti iskalcev sprave in deleža oblasti med nami.
Njenega avtorja pozna slovenska politična emigracija že leta, vendar ga je šele lani prijela za jezik že pred izidom te knjige, ker je po njenem preveč opletal z njim; najbolj jo je pa prizadelo, da psovke o kvizlingih in izdajalcih padajo z Ministrstva za Slovence po svetu, saj je vendar znano, koliko smo zdomci storili ob proglasu neodvisnosti Slovenije zanjo pri tujih vladah, da je bila priznana, potem pa koliko nabirk je bilo poslanih, da se popravi škoda, ki so jo napravili jugoslovanski okupatorji, preden so zapustili Slovenijo.
Takrat se mi je zapisalo, da je za poboj dvanajstih tisočev premalo samo dve strani, pa še te so bile samo na polovico posvečene izročanju in o tem, kaj je mislila nasprotna stran. Učbenik za osmi razred navsezadnje ni izšel v taki obliki in upravičeno smo pričakovali, da bo popravljena izdaja izšla s točnejšimi številkami, bolj obsežna, kar zadeva domobranstvo, bolje dokumentirana. Mi, zunaj Slovenije, smo povzdigovali še ministra za šolstvo v oblake, naš je, tukaj se ne bo več pitalo nedolžne mladine s starimi propagandnimi gesli in napol resnicami, še bolj pa zamolčevanji, kar takle učbenik ni samo za en dan, posebno še, ker je velikega obsega, luksuzen in precej drag. No, sedaj vidim, da so bile samo naše pobožne želje, idiotsko upanje, eno razočaranje več! V knjigi 20. stoletje je posvečena poboju domobranstva komaj ena osminka strani. Knjiga pa ima 260 strani. Ne da bi avtor ne imel dostopa do dokumentacije, saj že na prvi strani dobimo imena zgodovinarjev, ki so mu pomagali pri zbiranju in urejanju materialov in z nasveti za njihovo uporabo. Odkod povod za psovke in omalovaževanje, ki jih nismo več pričakovali od Prunka, istočasno pa še vedno povzdigovanje Osvobodilne fronte, funkcije partije, po vsem, kar se je zgodilo po letu 1945, posebno pa še po letu 1991., ko bi vsakdo pričakoval vsaj nekaj priznanja naši strani, malo več osvetlitve povojnih in zakaj ne tudi revolucijskih let?
Ker so ta leta ključnega pomena, iz katerih bo vsak količkaj umsko razvit človek mogel potegniti zaključke za povojno obračunavanje. Slovenci smo imeli ali pa še imamo pred trgovino v turjaški kleti Polajnarjev odbor za varstvo človekovih pravic, Stresovo komisijo Pax et justitia, Bavconov odbor za varstvo človekovih pravic. Klub 89 za isto, Bavčarjev odbor, Svet za varstvo človekovh pravic, Odbor SZDL tudi za varstvo, Bučarjevo komisijo slovenske skupščine, tako da smo dobro zavarovani v tem pogledu. Toda nekateri od teh odborov so že ob ustanovitvi zatrdili, da se ne bodo bavili z obdobjem revolucije, kot da se takrat ne bi nič zgodilo, ali pa, da kar se je, da ni vredno omembe. Od oseb, od katerih smo največ pričakovali: Stresa, Polajnarja in Bučarja, kot rcev za demokracijo, slovensko neodvisnost: iščenje slovenske preteklosti že zaradi mesta, ki ga imajo v slovenski družbi, smo dobili najmanj.
BRANIMtR NEŠOVIČ, JANKO PRUNK
Tone Brulc
Ni bila nevednost ali pomanjkanje informacij in dokumentacije ali drugačne metodologije, to obdobje je bilo namerne sramotno izpuščeno. Recimo, da je "kšeft" v turjaški kleti vrgel toliko mešetarjem, da so obljubili "sestopajočim", da se ga sami ne bodo dotikali, prav tako ne pustili, da bi to drugi vlačili po časopisih. Tudi Prunk in Nešovič molčita o tem, kot da bi imela vodo v ustih.
V zameno, pa se zdi, da ni več prepovedano pisati o dr. Janezu Ev. Kreku in dr. Antonu Korošcu: prvi je prišel celo do slike, drugi pa do dela nagrobnega govora Kreku. Celo tisto: "Proč od Nemcev! in Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje! stoji zapisano v knjigi. Čeprav je ocena še vedno sporna o njiju, nekaj so pa le navrgli tudi katoliški strani.
Kdaj je bila ustanovljena Osvobodilna fronta? Vedno sem trdil, da se je par ljubljanskih gospodov zbralo na popoldanski "kofetek" 27. aprila 1941, ker ni bilo nobenega izmed poznejših vodilnih zraven, toda Prunk nam pove, da je bila ustanovljena takrat Protiimperialistična fronta, toda Prunk se zavaruje -imenovali so jo Osvobodilna fronta. Za vsak primer, kaj pa veš.....
Da so se dominsvetovci pridružili OF na prvem mestu, to lahko trdi Prunk, če ne pozna usmeritve katoliške revije Doma in sveta, ali pa namerno obrekuje pokojne dominsvetovce, ker se ne morejo braniti, ker so mrtvi. Popravek k temu bodo pač morali napisati prihodnji rodovi, ki literarno zgodovino in preteklost Doma in sveta malo bolje poznajo kot Prunk.
Kot da bi se opravičeval, je Prunk že lani pisal, da so ameriški in angleški vojaki pokončali čez milijon Nemcev brez vsake sodbe, ki so umrli že po končani vojni v zavezniških ujetniških taboriščih. Torej poklati dvanajst tisoč ni zanj nič posebnega. Še Francoze navaja, da so pobili par desetin tisočev kurb in mislim, da je isti argument uporabil tudi dr. Tone Ferenc, češ, kaj pa vpijete, saj to je bilo nekaj čisto navadnega takrat. Bralec naj podzavestno po tem pride do zaključka, posebno če je mlad: Kaj pa če so se tudi domobranci, in vsi tisti, ki so jih "osvoboditelji" pobili, vlačili z Nemci? Še dosti si upa Prunk: pomislite, da bi ga poslali v ZDA ali pa v Anglijo, tam naj bi ga pa zavrteli: Kje si pa to videl, kje imaš dokaze? Zbogom diplomatska karijera Prunka! Še Nemcem bi se zameril: A, tako? Cel milijon! Vedel si, pa si molčal toliko časa! Molčal o svinjarijah, ki so jih počenjali zavezniki z nami!
Nekateri pravijo, da je bil vzrok izročitve Slovencev, Srbov in Črnogorcev pomanjkanje hrane v takratni angleški coni. V resnici smo dobili od 11. maja do 31. maja 10 keksov, eno žlico sladkorja in eno žlico kave. Bili so pa primeri, ko so Angleži sadistično žvečili pred teboj čokolado, jo izpljunili in razmazali s čevljem po tleh, da je ne bi kdo pobral. Tudi potem v Italiji ni nihče tožil nad pomanjkanjem hrane, torej hrana ni bila glavni vzrok izročitve. Po Prunku je bila ta odločena že prej v Jalti in Potsdamu med Churchillom, Stalinom in Roseveltom, vendar ne navaja o tem nobenega dokumenta. Če je res bilo odločeno, zakaj so pa potem polk. Ivanovič, polk. Hočevar, komisar Milan Basta hodili zahtevat na angleško poveljstvo, da se jim izroči tiste, ki so se predali Angležem. Ne vojne ujetnike, v tem je razlika!
Zares je čudno, da so se cele divizije, ki so bile v Italiji, rešile, medtem ko so vse tiste, ki so bil: v Avstriji, izročili partizanom. Skoraj bi bilo bolje, da bi zapisal, da so bile angleške čete in njihovi poveljniki v Avstriji več ali manj okuženi s komunizmom, ker so bili v stikih že v Italiji z jugoslovanskimi četami.
Sploh se pa izrazu "komunističen" Prunk vsaj v prvem delu zgodovine izogiblje do take mere, da ga uporabi samo parkrat, druga če pa uporablja dosledno socializem, realsocializem ali pa ga opisuje po ovinkih. V tem ni niti originalen, ker so žesfovenski in hrvaški gospodarstveniki dosti prej trdili, da ni bito socializma, kaj šele komunizma; socialistično gospodarstvo, socialistična ureditev, socialstična družba ni jih bilo! Dr. Branko Horvat, profesor na zagfebSki univerzi, "vodilni tistega, kar je bilo", je to lepo opisat v knjigi PES (ne gre za psa, ampak
za politično ekonomijo socializma!) Tudi Slovenci nismo zaostajali za njimi, v skrbi, da besedam ohranimo odgovarjajoči pomen.
Prunk je bolj radodaren z izrazom Osvobodilna fronta kot pa s komunisti. Menda je to sedaj bolj v modi, ker je težko biti komunist po vsem, kar so že odkrili o njem, še težje bi bilo pa, če bi se resno zavzeli in spregovorili odkritosrčno.
Sploh pa to ni nič posebnega, kaj bi se cmerili zaradi tega: ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) je zaprosila po osamosvojitvi in neodvisnosti Slovenije, da se odpravi pridevnik "socialistična" republika Slovenije, čeprav je bila sama socialistična in je še. Da ni res - celo podpise so pobirali za to. O tem je vedel povedati že Samuel Becket v Spisih za nič: "Vse dokler bodo besede samo besede in šle iz ust, se ne bo spremenilo ničesar. Vse to so še stare besede. Govoriti in nič več, govoriti kot vedno, vse skupaj ni vredno nič". Pa ne da bi
zgodovinarju citiral kakšnega kvizlinga? Ne, Samuel Becket je bil irski pisatelj, le ljudi je bolje poznal kakor midva s Prunkom.
Ne vem, kakšne slike je mislil vstaviti v lansko izdajo Nešovič, ker sem videl gol tipkopis. Morebiti bo kaj zalegla hvala - v tej izdaji ima poleg obteževalnih in obtožujočih slik fašiste, naciste ter tudi grob, kjer počivajo žrtve NKVD. Žrtev, pravi Prunk, je bilo na milijone (str. 38). Pohvalno, Prunk, pohvalno!
Slaba se mi zdi utemeljitev upravičenosti revolucije v Sloveniji; če je to sploh utemeljitev, kar pišeta Prunk in Nešovič. V drugih državah da, toda v Sloveniji ni bilo povodov za revolucijo, tiste pa ki jih navajata, so neprepričljivi. Sploh pa: Kaj smo imeli Slovenci med vojno: revolucijo, državljansko vojno ali narodnoosvobodilno vojno? Za Španijo pravi že v naslovu, da je šlo za državljansko vojno med republikanci in frankisti. Parkrat mu uide, da je šlo za državljansko vojno, napiše o protirevolucionarjih, ne izogne se izrazu revolucionarno nasilje, bratomorni spopad, državljanska vojna (str. 133). Torej je le bila, čeprav revolucionarji taje državljansko vojno, kot kača noge.
Povojni razpravi, krvavi rihti, poboju domobrancev posveti Prunk kar osminko strani, pa še tu in tam, kakšen stavek. Preveč, gospod, preveč!
Poglavje zase je namenjeno partizanskemu vojvodstvu. Pravzaprav ni poglavje, v petih bornih stavkih namigne na morijo 1 500 Slovencev na deželi in v mestu. Pater Franc Cerar pravi, da jih je bilo 1050, od drugod pa je zvedel, da jih je bilo dosti več in to do jeseni 1.1942, ko so "beli" začeli kolaborirati z okupatorji, ki bi morali po mednarodnih zakonih vzdrževati red v okupirani deželi. Vse do takrat so bili "beli" v ilegali, čeprav jih je okupator na nekaterih mestih že razbil. Pobijali so jih pa tudi partizani. Prunk navaja en tak primer na Ratežu, ko so beli napadli Italijane, dal bi mu pa še drugega iz Malega Slatnika. Takrat je padel Ivko Lah, ki je šel napajat konje in so ga zapazili Italijani. S tem je bila razbita prva protiokupatorska bela ilegalna formacija. Do takrat se tudi beli in rdeči niso napadali.	Po 11. juniju
1942, ko so se udarili beli in rdeči na Zajčjem vrhu, so bili beli še lep čas v ilegali; med tem časom se je pa dogajalo to, kar bi rad Prunk stisnil v pet stavkov: vojvodstvo, sektaštvo, partizanska samopašnost, umori, mučenja, nasilja, ropanje, pobijanje nasprotnikov in samo osumljenih nasprotništva (Mavsarjeve 3-4 letne otroke ne bi štel med nasprotnike, kakor tudi mojega brata Jožeta ne, ker okupatorjev še videl ni, vendar so ga po petdnevnem mučenju umorili skupaj z očetom, ki so ga živega zakopali. To je bilo na deželi; recimo, da teh vojvod ni moglo brzdati partizansko poveljstvo, ki je bilo v Ljubljani. Toda Prunk pravi, da so podobne akcije izvajali tudi tam. Naši kronisti so našteli 52 takih "akcij", s partizanske strani so se pa pohvalili, da jih je bilo kar 82.
Ker smo že pri brzdanju vojvodstva in sektašev (za sektaše ni bilo nikdar jasno, kdo so bili„ najbrž krščanski socialisti!), bi omenil še en primankljaj žgodovine. Prunk pravi, da se je to godilo jeseni I. 1942. Kako pa da niso mogli obrzdati vojvodskih morilcev po končani vojni, ko so par sto mladoletnikov izpustili iz Teharij - za revolucijsko pravo je bilo zadosti, da je imel zločinec 17 let, ki mu jih Prunk spremeni v 18 let, ko je bil že zrel za umor - so jih ti isti vojvode in njih pomagači čakali pred domačimi vasmi in jih pomorili. Ne gre za par primerov, zato je dobro, da bi tudi to prišlo v učbenik zgodovine. Morda kot domači popravek k nepopolnemu zakonu......
čudno! Čudno ni, da Prunk o tem več ne govori; čudno
str. 5
m
Obilo blagoslova za Boži i ler zdravja - miru - zadovoljstva ter uspehov polno novo Lelo Žali vsem čitaleljem "SLOVEnSKE D H Ž H V E " Prvoborilaljice neodvisne Suverene in mednarodno Priznan« Republik« S 1 o▼« n i j•
Enako tudi vsem sorodnikom - prijateljem in znancem Družina Grakalič iz Brežic: Primarij Dr. Vesna Profesor Junca ITlarin - Ljubljanska Univerza Ivana - Duquesne Universitg Pittsburgh - Pfl - USH

ZGODOVINA ZA 8. RAZRED
nadaljevanje s strani 4 je to, da po dogovoru v turjaški kleti "naši" ne govorijo. Polajnarjeva in Stresova komisija sta bili ustanovljeni najbrž z izrecnim namenom, da preprečijo vsako medvojno raziskavo in do sedaj še ni bilo primera, da bi katera od njiju skušala kaj odkriti ali objaviti, kar pa jima ni zapreka, da ne bi pridno "malharila" v zdomstvu. Ponatisnjena je bila knjiga pri Založbi za alternativno teorijo I. 1990 Kri mučencev... seveda ne s cerkvene strani ali pa od katere od komisij iz prvega razdobja revolucije. Vseh duhovnikov in semeniščnikov je bilo pobitih 116 v državljanski vojni, vendar tam jih dobimo komaj eno tretjino. Če se pa za stanovske tovariše ne zanimajo, kaj moremo pričakovati od njih....
Zdi se, da je prav pojav potrjevanja rdečih in črnih elit dosegel v Sloveniji vrh; načelo: Daj - dam! pa daje obilno žetev. Z načrtovanim prezirom emigracije ji bodo spodrezali korenine, v kolikor jih že niso, obenem pa ustvarili videz, da je vse v najlepšem redu. Za cerkev v Krenu se bo vedno še dobil denar; čez dvajset, trideset let se začne pa odkrivati ponovno, kar je bilo še skritega.. Vsekakor pa hvala Prunku za sliko pet in pol metra visokega Kristusa pod Krenom in Macesnovo gorico. Zaenkrat je razpelo in šestkrat polomljena lipica sprave -če ni to lipica spora - edino kar je dobilo poklano domobranstvo.
Kardeljevo pismo z jeseni 1.1942. ne samo da ni preprečilo vojvodstva, ampak ga je legaliziralo, pospešilo in ojačalo: Belo gardo uničujte neusmiljeno! Ne oklevajte
in ne popuščajte. Pri tem pa seveda zapeljane kmete, ki se najprej javijo in oddajo orožje, izpuščajte, toda tiste, ki se bodo uporno borili, postreljajte....Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje in intelektualce itd. ter zlasti kulake in kulaške sinove. Revnim in srednjim kmetom ter delavcem tolmačite, kaj delajo."
Tudi Prunk prizna, da so Kardeljevo pismo imeli dolgo časa za potvorbo, toda v isti sapi trdi, da ni nikoli prispelo do naslovnika, t.j. napisal ga je, toda niso se ravnali po njem, ker ukaza niso dobili. Gasiti ogenj z oljem ni dalo še nikdar rezultata. Vsekakor smo lahko hvaležni Prunku za objavo, ker kdor ni verjel nam, bo morda njemu.
Prunk si ne dela utvar s spravo. Sprava je bila le deklarativno dejanje, ki je zadostovalo trenutni politični potrebi, čeprav so bili pri tem udeležene najvišje cerkvene in politične osebnosti. Sedaj je prva razdelitev pogače, vse drugo se še ni "zgodilo". Tudi nenadno izginjanje stalinizma ga ne prepriča, ker ni samo zgodovinar, ampak tudi poznavalec ljudi, ki so vodili usodo naroda skoraj pol stoletja. Seveda ni samo Prunk tak; vsi, ki so "sestopili" z vlade I. 1990. so taki. Izrabimo nacionalna čustva naroda in emigracije z obljubo osamosvajanja in slovenske državnosti, oblast pa obdržimo mi! O večstrankarskem pluralizmu, tržnem gospodarstvu, demokratizaciji življenja, denacionalizaciji, privatizaciji, o tem ne piše Prunk, ampak pišem jaz, oba pa veva, da so to samo poceni gesla, vse dokler imajo v rokah oblast partijski mogočneži in to bo verjetno še lep čas.
Zastonj bi iskali pri Prunku točnosti v številkah. To velja tako za število partizanov, vaških straž, domobrancev.
novomeške skupine, ki se je pomikala v Zameško, število pobitih sovražnikov, število pobitih domobrancev, število branilcev Turjaka (pobitih niti ne omenjal), čeprav omenja pobite "plave; manjkajo številke izseljenih po Nemcih, umrlih v taboriščih smrti, civilnih beguncev v Avstriji in Italiji itd..
Hvala Bogu in Prunku, da sta nam prihranila laži o pobijanju domobrancev, da so jih pobijali samo Srbi, vod Sime Dubajica, da so bili sojeni, da niso pobijali mladoletnih ali otrok. Sploh bi dosti njegovih trditev bilo sprejemljivih, čeprav je še več zamolčanega v knjigi. Tako podrazumeva, ne piše, kakor pišejo in verjamejo nekateri v emigraciji, da je sprava že bila dosežena, samo da je zamrznila, revica, preden seje "zgodila".
Zgodovina za osmi razred ljudskih Šol je luksuzno opremljena, izšla je v 15 tisoč izvodih, z nekaj našimi, nekaj nasprotnikovimi izvirnimi dokumenti, toda povečini gre za časopisne izrezke, slike, ki jih prinaša, so iz obeh taborov, čeprav je domobranska stran slabše zastopana.
Družbena dogajanja in družbena ureditev ter njene spremembe so še kar verno opisane, manjkajo seveda zopet številke: koliko je šlo slovenskega kapitala na jug, koliko so ga odnesle zahodne banke, koliko se ga je izgubilo v žepih zaslužnih mož, kakšne plače in pokojnine so si določili vodilni, koliko ljudi je moralo na tujem iskati kruha, kakšne izgube smo imeli zaradi nacionalizacije, kakšne zaradi privatizacije itd..
Knjiga obsega 260 strani, ima imensko kazalo obravnavane snovi, izdala jo je Državna založba Slovenije v Ljubljani 1.1993.
POBUDA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA SVETA
ZA
PETDESETLETNICO SLOVENSKE POLITIČNE EMIGRACIJE
V letu 1995 bo poteklo 50 let od takrat, ko so reke beguncev zapuščale slovensko zemljo in bežale pred poplavo krvave komunistične zablode, ki ji je uspelo s pomočjo Sovjetov in s preslepitvijo zahodnih zaveznikov prilastiti si oblast nad njo. Po vrnitvi domobrancev in množičnih pokolih je nas, preživele, usoda razsejala po vsem svetu. Z neomajno vero v zmago resnice, katere živi pričevalci smo bili, smo doživeli dan, ko se je malik, pred katerim so zmagovalci prirejali svoje orgije - med tem ko so zatirani in stiskani morali poklekovati predenj - končno zrušil v prah. Ko se na obzorju kaže bližajočih se petdeset let, daje Slovenski ameriški svet pobudo, da ob petdesetletnici vsa politična emigracija skupno obišče domovino, poroma na množična grobišča naših pobitih dragih v Rogu, Teharjah...., obišče Vetrinj in se pokloni Brezijanski Mariji Pomagaj, Materi beguncev, ki nas je na težki poti spremljala, varovala in nas tolažila v trpljenju in stiskah. S svojimi otroki bi obiskali svoje rodne domove, od katerih smo se pred pol stoletja s solzami v očeh poslavljali, jim pokazali lepote naše rodne zemlje in zgodovinske znamenitosti, od koder izvira njihov rod do davnih dni nazaj. Obenem naj bi bilo to tudi skupno srečanje starih znancev iz begunskih poti in taborišč. Slovensko ameriški svet vabi vse politične emigrante iz vseh celin in dežela, da se pridružijo
tej zamisli: Slovenci, ki žive v večjih ali manjših skupinah ali kot posamezne družine v ZDA, Kanadi, Argentini in drugih južnoameriških državah, v Avstraliji, Novi Zelandiji, v državah Zahodne Evrope in kjerkoli še. Dragi člani naše skupne begunske družine. Slovenski ameriški svet vas vabi, da se oklenete te zamisli, da jo širite v svoji okolici, v svojih društvih in organizacijah. Te pa vabimo, da stopijo v stik z nami, da izmenjamo mnenja in jih usklajujemo ter oblikujemo podroben načrt. Slovensko ameriški svet bo sam izvedel organizacijo za ZDA, v drugih deželah pa naj bi to prevzele stične organizacije. Pričakujemo vašega skorajšnjega odziva.
Naslov:
24300 Yosemite Drive Euclid, Ohio 44117 Tel.: (216) 481-9150 Fax: (216)481-9150
SLOVENSKO AMERIŠKI SVET
Dr. Mate Roesmann predsednik
Anton Oblak tajnik
Pod jesenskim nebom se zbirajo ptice, da odlete v južne kraje. Tam za visokimi nebotičniki velikega mesta ob jezeru se spreletavajo in z glasnim klicanjem povezujejo v dolgo vijugasto vrsto. Hladne severne sape otresajo zadnje listje; počasi prihaja v naravo čas počitka. Zaprla so se vrata naših pristav; utihnila je prešerna pesem in le veter še ubira strune v sivih vejah. Življenje v naši skupnosti pa se nadaljuje pri naših cerkvah in dvoranah.
V	prenovljeni dvorani Brezmadežne v New Torontu smo praznovali osemdesetletnico č. g. Janeza Kopača. Kot prvi župnik druge slovenske fare v Torontu, kot pameten in previden gospodar, oče in prijatelj - zdaj upokojen -, je živel v tej veliki družini in jo z zgledom dobrega duhovnika vodil in spremljal že v tretji rod. Naj ga Večni gospodar ohranja v Svojem miru in dobroti!
22. oktobra smo slovesno sprejeli prvega slovenskega poslanika v Kanadi g. Marjana Majcena z. gospo soprogo, ki se je po slavnostni večerji in kulturnem programu srečal s predstavniki naših društev in ustanov.
24. oktobra. Občni zbor Slovenskega letovišča je po poročilih in razgovoru sprejel predlog za gradnjo novega bazena, ki bo v zadovoljstvo obiskovalcev letovišča in v skladu z vsemi pristojnimi zakoni, katerim 30 letni dosedanji bazen več ne odgovarja.
V	oktobru nas Cerkev kliče k misijonskemu delu; najprej v svojem lastnem okolju z zgledom dobrega kristjana in s pomočjo misijonarjev, ki v nerazvite
IZ SLOVENSKEGA TORONTA
dežele sveta prinašajo resnico Kristusovega nauka. Za misijone so članice KŽL pri Brezmadežni v New Torontu priredile uspešen zajtrk in kosilo. Pri sv. mašah so se ljudje kar dobro izkazali. Samo pri Mariji Pomagaj so za misijone dafovali 7 tisoč dolarjev. Praznik Kristusa Kralja je bil nekdaj v Sloveniji velik dan, dan katoliške mladine in vsega vernega ljudstva. Za Kristusa Kralja so umirali naši mučenci v letih 1942-1945 in s svetim imenom na ustih odhajali v Njegovo kraljestvo.
Ob prazniku Vseh svetnikov in vernih duš smo se spominjali rajnih, zapisovali njih imena v Knjigo življenja in skupno molili. Spominjali smo se slovenske Kalvarije in v duhu prižgali lučke na daljnih grobovih. Na domačih pokopališčih blagoslavljajo nova znamenja - črne plošče z belimi napisi tisočev imen, imena domobrancev in žrtev komunistične revolucije na Slovenskem v letih 1942-1945. Dosedaj je na teh spomenikih že čez 5000 imen - začetek pisanja prvega poglavja slovenske zgodovine po končani drugi svetovni vojni....
November. Mrzle sape pometajo po cestah. Še sonce so spodile na spodnjo jutranjo stran, da se čimprej skrije za obzorjem in svetli dan umakne dolgim večerom. Te dni je čestokrat veselo v naši skupnosti: Martinovanje, prekmurske koline, banket v pomoč Domu Lipa, lovske večerje, primorski večer in še in še.... In kultura!? Fantje na vasi, Slovenski fantje. Nagelj in Mladi glas so nastopali ob sprejemu poslanika g. Marjana
Majcena.
Slovenska igralska skupina Toronto pa je z veseloigro Kam iz zadreg gostovala v Torontu, St. Catharines in Montrealu
Od 2. do 7. novembra je v Neilson Park Creative Centre razstavljal svoja dela slikar Ted Kramolc ter povedel obiskovalce v višji svet umetnosti in kulture.
Istočasno in še do 3. januarja v City of York Municipal Building razstavljata Nežka Petek-Škulj in Karlina Merhar.
Še en pomemben jubilej.... 14. novembra sta znana kulturna delavca Vili in Milena Čekuta obhajala petdesetletnico poroke. Čestitamo! Gospod Vili je ustanovitelj in vodja Slovenskega gledališča. November je mesec dobrodelnosti. Naše žene so 7. novembra v Domu Lipa priredile uspešen bazar. Odzvali smo se prošnji ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja za pomoč Škofovim zavodom v Ljubljani, kjer se bo vzgajala bodoča katoliška slovenska inteligenca. Pri Mariji Pomagaj smo dosedaj zbrali čez 6000 dol. Potrebe so velike in kar darujemo, nam bo Bog obilo povrnil. Prižgali smo prvo adventno svečo.... Pridi , Sveti duh, prinesi mir, razsvetli srca in pamet človeštva.
Anica Resnik
IZ DOMAČEGA TISKA
Dr. Bučar in Lenarčič sta izstopila iz svoje stranke
Vest, ki se je razširila po parlamentu je resnična - Oba bosta raje samostojna poslanca
LJUBLJANA, 3. decembra- V parlamentu se je danes razširila vesl, da sta U poslanske skupine demokratov izstopila dr. France Bučar iu Andrej Lenarčič.
Na vprašanje, ali je vest, da je danes izstopu iz demokratske stranke, resnična, je dr. France Bučar odgovoril, da je iz stranke res izstopil, in to že včeraj. »Iz stranke sem izstopil, ker se ne strinjam z vodstvom stranke, predvsem pa ne z njegovo politiko.« Bučar je tudi povedal, da namerava v državnem zbora delovali tako kot do zdaj. »Saj sem bii pravzaprav že do zdaj samostojen poslanec,« meni nekdanji demokrat.
Andrej Lenarčič, ki je k demokratom prestopil iz Slovenske nacionalne stranke, je med njimi zdržal le nekaj mesecev, izstopil je predvsem zaradi naslednjih razlogov: ker je njegov pogled na slovensko, predvsem medvojno, preteklost »diametralno« drugčen, saj se nikakor ne more strinjati, da bi vse tiste, ki so se pred pol stoletja znašli na »drugi strani«, preprosto prepoznali kot izdajalce; ker ob vprašanjih lokalne samouprave soglaša z Bučarjem; ker je prepričan, da je Svet RTV, katerega član je. ravnal pravilno in korektno, medtem ko njegovi poslanski kolegi menijo drugače;, ker je prepričan, da sredstva, namenjena obrambi, ne presegajo razumne meje in zato ni nobene potrebe, da bi slabili obrambno moč države, še posebej pa ne na način, ko se v poslanske razprave vmešajo osebne antipatije, kar naj bi se zgodilo z demokrati in ministrom Janšo; in ker je na koncu prepričan, da je bolje izstopiti iz stranke in poslanske skupine kot svojim kolegom nasprotovati kar za govorniškim odrom.
Ker je v državnem zboru že oblikovana samostojna poslanska skupina, še ene po poslovniku ni mogoče ustanoviti. Nova samostojna poslanca bosta torej lahko to počela v pravem pomena besede, ali pa se bosta pridružila kateri od obstoječih poslanskih skupin.
4. dec.
D. Z., D. P.
Pokojnine privilegiranih bivših	
revolucionarjev:	
Mitja Ribičič	164.461 SIT
Zoran Polič	165.547 "
Franc Popit	158.195 "
Scrgcj Kraigher	178:918 "
Lidija Šcntjurc	172.264 "
Vida Tomšič	159.171 "
Vinko Hafner	134.728 "
Janez Vipotnik	159.104 "
Janez Japclj	121.870 "
Ivan Maček (umrl) 188.328 "	
Metod Rotar	108.960 "
Stane Dolanc	108.960 "
Franc Šetinc	108.062 "
Jože Smole	96.441 "
Zdenka Kidrič	120.285 ■
	SIT (scptemlKT)
Ivan Dolničar Stane Potočar Bojan Polak Janko Rudolf Edvard Pavčič
126.342 126.342 124.960 114.406 103.383
Privilegirano upokojeni po Zakonu o notranjih /adevah:
Tomaž Ertl Nikola Prokšelj Ivan Eržen
Dragoslav Kijevčanin Nada Končina
108.960S1T 111.363 " 108.960 " 117.386 " 107.712 "
Nadomestila pokojnin bivšim generalom JLA, ki sc že dve leti izplačujejo brez ustavne in zakonske podlage:
Branko Jerkič Svctozar Višnjič
126.342 SIT 108.960 "
Brazde 25.rtov.93.
Najnižja plaiča za prvi razred po kolektivni pogodbi pa znaša 26,000tolarjev(approx $270.00 na mesec)
Taras Kermauner.po obisku v Argentini,je napisal lepo oceno (v Slovenskem izseljeniskem koledarju 94) o podjetniku Albertu Čuku iz Buenos Airesa.Skušal je prikazati tega gospodarstvenika,kulturnika in nad vse zavednega Slovenca v pravi luči,(ki mu je SPE(Tarasove kratice) ni bila pripravljena priznati. 0 tem smo že tudi pri SD pisali (Tine Duh). Med opisom je pa Taras napisal tudi tale zanimiv stavek: "Ni razločeval (Čuk) med nama(Kermaunarjema) in Peterletom,kot je razločevala srenja SPE, ki je prišla Peterleta do duševne obnorelosti na Eseizo, kot večtisočglava kralja Matjaža, - osvoboditelja - danes mislijo o njem vse drugače."(sic transit gloria mundi).
slavit množica
Domžale
Izstop dr. Bučarja in Andreja Lenarčiča iz Demokratske stranke je razumljiv in dobro utemeljen. Dr.Bučar, arhitekt slovenske samostojnosti in najvidnejši državotvorec,se pač ni počutil udobno v stranki, katere politiko ni odobraval. Po njegovem je stranka začela zahajati preveč na levo.
Za želeti bi bilo, da bi se oba pridružila kaki sredinjsko-desničarski stranki (ki ima bodočnost), okrepila njene vrste in bila zbujajoča vest še drugim poslancem, ki si niso popolnoma na jasnem, če so v pravi stranki.
Pokojnine in plače
PO PETDESETIH LETIH SPET DOMA
Pogovor z rojakom iz Toronta
Zadnje dni v avgustu je na obisk v domovino iz Toronta v Kanadi po skoraj petdesetih letih prvič prišel naš rojak Franc Stražar-Mihčev iz Studenca. Ob tej priložnosti je za bralce Slamnika povedal nekaj svojih občutkov in opažanj.
Kakšni so občutki, ko si se po skoraj pol stoletja vrnil domov?
Občutki so prijetni, hkrati pa dokaj nenavadni, ko bratov in sester skoraj nisem poznal in sem njihova imena zamenjaval. Pa tudi sosede, kolikor jih je iz tistih časov še živih, sem komaj spoznal, da o mlajših niti ne govorim.
A/i si z razmerami doma in v domači okolici zadovoljeni
Po več kot petdesetih letih sta se v domači hiši pri Mihcu na Studencu srečala brata Anton (levo) in Franc Stražar
Vsepovsod, kamor pogledam, vidim velik napredek od razmer med obema vojnama. Ne morem drugače, kot da se ob tem velikem napredku, ki sem ga seveda zelo vesel, sprašujem, kam naprej. Posebej sem vesel, da povsod, kjer hodim, srečujem pridne ljudi, delavne, kot so bili včasih. Poleg sorodnikov sem obiskal več znancev in nekdanjih sosedov. Srečal sem se tudi z dobskim župnikom Vladom Pečnikom. Moram ga pohvaliti, zelo dobrega in prizadevnega župnika imate.
Ko sem te pred enajstimi leti obiskal prvič in lani že drugič, si bil tako o političnih kot o gospodarskih razmerah v domovini dobro poučen.
Dogodke v domovini sem, kolikor sem mogel, spremljal vsa leta, največ po dnevnem časopisju in s sporočili od doma, manj pa sem poslušal radio in gledal televizijo. Največ sem zvedel iz našega časopisa Slovenska država, ki že več kot štirideset let redno izhaja v Torontu.
Od kod ta preroški naslov časopisa Slovenska državaAli so tisti, ki so odločali o imenu lista, že videli samostojno slovensko državo?
Časopis v Torontu so osnovali učenci profesorja Erlicha, saj je od tistega znamenitega govora na Višarjih povsod zagovarjal in načrtoval samostojno slovensko državo že med vojnama, ko smo bili Slovenci vse preveč zastrupljeni z jugoslovanstvom. Med vojno pa je bil Erlich ena prvih žrtev komunizma.
In kaj bi ti, ki si ves čas tako živo spremljal dogodke v domovini in nastanek nove slovenske države, ki jo je vaš časopis napovedoval že skoraj pol stoletja, ob tem še povedal?
Naj da Bog Sloveniji pametnih politikov, ki bodo znali to veliko dobrino samostojno Slovenijo ohraniti. Strankarstva pa pri tem ne bi postavljal v prvo bojno črto.
Ali so te ljudje, s katerimi si se srečeval v domovini, teh pa je bilo kar veliko, lepo sprejeli?
Vsi so bili zelo prijazni. Res je, povsod sem srečeval pridne in prijazne ljudi. Slovenci, le tako naprej! Vesel sem tega srečanja z domovino in ljudmi, ki tod prebivajo. Srečno!
Pogovarjal se je urednik
Nekaj najvišjih mesečnih plač nekaterih direktorjev slovenskih podjetij:
Najvišja brutoplača, izplačana v juniju, jc znašala 1,655.432 v ljubljanskem podjetju, v katerem je zaposlenih 166 delavcev. Na drugem mestu jc podjetje, v katerem jc zaposlenih 711 delavcev, poslovodni delavec pa je v maju prejel 1.663.680 tolarjev bruto, junija pa seje njegova plača znižala na 1,119.309 tolarjev.
Enotno zastopstvo podprla večina vprašanih Slovencev
Andrej VVakounig je ugoden izid referenduma označil kot dokaz politične zrelosti koroških Slovencev
CELOVEC, 1. decembra - Zamisel o ustanovitvi skupnega demokratičnega zastopstva koroških Slovencev je dobila večinsko podporo anketiranih odbornikov političnih,-zadružnih, kulturnoprosvet-nih, športnih in drugih organizacij ter društev.
V anketi, h kateri so s pisnim vprašalnikom povabili' 1110 odbornikov, je odgovorilo 67 odstotkov vprašanih. Od teh se je 59,4 odstotka izreklo za ustanovitev takega skupnega zastopstva, kar pomeni blizu 91 odsto-stotkov veljavnih oddanih glasov.
Dejansko je šlo za referendum o zamisli ene od osrednjih organizacij Narodnega sveta, z njim povezane stranke Enotna lista, kulturnih in verskih organizacij kot sta Koroška Mohorjeva in katoliška akcija.
Druga osrednja organizacija, ZSO je pozvala k bojkotu takega referenduma, proti pa so bili tudi slovenski socialdemokrati in Zeleni. Zamisel je sprožila tudi različne odzive med slovenskimi verniki.
Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig je na današnji tiskovni konferenci izid referndu-ma označil, kot nedvoumno izrekanje za demokratično zastop-
stvo koroških Slovencev, kot dokaz politične zrelosti anketiranih Slovencev in kot slovo od starih političnih struktur. Anketa oziroma referendum sta bila potrebna zato, ker je koordinacijski odbor obeh sorodnjih organizacij, ki je odločal na podlagi obveznega soglasja, zabredel v popolno blokado. Glasovanje je po njegovem mnenju tudi potrdilo da je »pravljica« trditev, da koroški Slovenci iz večine volijo avstrijske politčne stranke zastopane v zveznem in deželnem parlamentu.
Predsednik Narodnga sveta dr. Matevž Grilc meni, da je s tem odločeno o politični prihodnosti slovenske manjšine v Avstirji. Pokazalo se je, da ljudje želijo organizacijo na demo-kartični osnovi. Zdaj je treba povabiti ZSO in slovenske socialdemokrate na pogovore o rezultatih tega referenduma. ZSO bo morala priznati izid le tega referenduma. JOŽE ŠIRCEU
Udeleženci DRAGE 93 so v nedeljo, 4. septembra 1993, ob koncu 28. študijskih dnevov, ki so bili na Opčinah pri Trstu, sprejeli naslednjo
resolucijo
»V času, ko mlada slovenska demokracija zaznava nevaren poskus, da strukture preteklega totalitarnega režima, žal tudi zaradi nedoslednosti tistih krogov, ki so izpeljali demokratizacijo in osamosvojitev, ohranijo svoje pozicije v tisku, šolstvu, sodstvu in še posebej v gospodarstvu, udeleženci DRAGE 93 čutijo dolžnost, da slovensko javnost opozorijo na ta poskus preživetja komunistične hegemonije, se temu poskusu, ki zadobiva že znake izzivalne ofen-zivnosti, uprejo, istočasno pa podprejo tiste osebnosti in strukture, ki jamčijo, da bo Slovenija še naprej korakala v civilno Evropo v etični prozornosti vseh nosilcev javnega življenja.«
KAT O LIŠKI Četrtek, 9. septembra 1993
GLAS
Brazde,25.nov.1993.str.2 Seminar SLS o lastninjenju in ...
V okrilju delovanja Civilne iniciative so govorili Andrej Aplenc, Edo Ravnikar in Viktor Blažič.Vsi so brez dlake na jeziku spregovorili o napakah slovenske vlade, predvsem pa o nujno potrebnih korakih, ki bi Slovenijo potegnili iz krize.Povedali so , da so zainteresirani za sodelovanje z vsemi strankami , ki so pripravljene podpreti njihove ideje ( o VRAČANJU POBEGLEGA KAPITALA! 0 odpravi udbomafije,itd.)in da najbolj sodelujejo prav s SLS.
Viktor Blažič, sicer član vodstva SKD, je tudi odkrito povedal, da se nikoli ni strinjal z vstopom SKD v sedanjo vladno koalicijo in da so leve stranke zaradi vtisa v tujini potrebovale v koaliciji stranko s krščanskim predznakom...
VIDA PETROVČIČ piše v NT 8.okt.93: "Le še ena vest bi sodila v časopise, pa jo tam(vSloveniji) skorajda ni bilo. Gre za nekakšen anonimni dosje (ki je krožil tudi po Kanadi op.ured.)o predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku, ki je bil razposlan na vsa uredništva časnikov, in ki omenja domnevne Rigelnikove najrazličnejše politične in poslovne povezave tako z nekdanjo komunistično oblastjo v Sloveniji in v Beogradu ter z njegovim podjetjem v Munchenu. Ker zapis na 13 straneh ni podpisan, njegovi podatki pa po podrobnosti navedb spomenjajo na podatke dosjejev tajnih služb, si ga u-redništva ne upajo objaviti, saj je zapis poln natolČevanj o udbomafiji.
POJASNILO
V Nemčiji seje pojavila skupina, ki bo v Stuttgartu med 28. aprilom in 1. majem v prihodnjem letu pod imenom Slovenija v svetu pripravila "vseslovensko srečanje". Sporočamo, da ta organizacija nima nobene povezave z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu in da je naše vodstvo o njih zvedelo šele potem, ko so nas ljudje opozorili in o tem spraševali.
Glavni odbor Izseljenskega društva Slovenija v svetu
sioveNijfi psioveNin
PODOBO	DISCOV€RING OF
€VROPSK€Gfl NARODA fl €UROP€RN NflTION
V kratkem bo izšla zelo pomembna knjiga v slovenskem in angleškem jeziku. Naslov knjige v angleškem jeziku: SLOVENIA - discovering of a European Nation; v slovenskem: SLOVENIJA -podoba evropskega naroda. Obe izdaji bosta dobrodošli vsem Slovencem v matični domovini, zamejstvu, zlasti pa mlajšemu slovenskemu rodu po svetu.
Knjigo priporočamo.
NOVE KNJIGE
ON ONE-WAY PATH
A Life's Journey
Franc Skumavc
Recalling my mother's wisdom that "We should strive to join the pleasant with the useful," it is my prayerful wish that you will both enjoy the book and benefit in every way from reading it.
Yours sincercly,
Franc Skumavc
Deri plitko, reku, proti motju, da čas trohneva si grobove, ki tvoje jezijo bregove, besni šepete v predgoiju!
Že štiri desetletja lava in okleva iz dneva v dan. Naj tek časa mu omami prisego in spomin?
Izšla je knjiga o vojni in osveti. Naročile jo na:
Cythera Press P.O. Box 87604 300 John St. Thornhill, Ontario L3T 3R4
Send me a copy of "Flood shallow, my valley" (by A. F. Ambrozic). I enclose $19.95.
NAME: ADDRESS
POSTAL CODE
Jesenice, dne 22.10.1993
E? X ŠE JO
Ljubljana, dne 6.12.1992
SpoStovani prijatelj, dragi rojaki!
PiSemo vam iz ene namlajfiih driav na svetu, Slovenije. Bili smo v dilemi pisati ali ne. stiska, prisotna v Sloveniji, konkretno na Gorenjskem, nas je prisilila v to.
Hlad sindikat v Sloveniji smo, ustanovljen 30.03.1990. Sindikat Gorenjske regije s sede2em na Jesenicah, na Titovi 65, deluje od decembra 1991. Po volitvah aprila 1990 no jo moralo Komuninticnn partija Slovenije umakniti z oblasti, s tem pa je napočil tudi Cas začetka ustanavljanja novih sindikatov, stari sindikat tako ni rmel več vsemogočnosti, kakršno je užival. 2al pa do danes se vedno nimamo zakona, ki bi uredil delitev sindikalne lastnine in tako je bivšemu sindikatu ostalo vse premoženje (poslovni prostori, stanovanja, avtomobili, denar).
Neodvisnost-KNSS je zaCela iz nle. Te2ko si je predstavljati okollišcine, v katerim smo morali razlagati, kaj sindikat sploh je in veliko poguma je bilo potrebno našim članom na Gorenjskem, da so prestopili iz starega sindikata k nam. Vodilni delavci v podjetjih so zaposlene ob tem zastraševali tudi z izgubo delovnega mesta.
2al je obdobje, ko samoupravljanja ni več, soupravljanja pa še ni, prav gotovo ena najbolj "divjih" obdobij v naši novejši zgodovini. To je obdobje, v katerem so se bivši socialistični direktorji čez noč proglasili za "managerje" in se s pomočjo površne zakonodaje spretno otresli nadležnih delavskih svgtov in vseh drugih oblik nadzora. Trenutno smo v Sloveniji v obdobju, v katerem s delavci pahnjeni v položaj najbolj brezpravnih mezdnih delavcev zgodnjega kapitalizma. Smo v obdobju, ko so delavci povsem odrinjeni od informacij, smo v obdobju najbolj nesramno predrznih kraj družbenega premoženja. Sodišča so zatrpana s tožbami zaposlenih, inšpekcije ne delujejo (za celotno Gorenjsko dela en sam delovni inšpektor). Pot do pravic zaposlenih je dolga, predolga.
Po zadnjih statističnih podatkih je v Sloveniji 135.000 brezposelnih. Na Gorenjskem je brez dela 11.979 ljudi, po predvidevanjih bo do konca leta 1993 na Gorenjskem brez dela 14.000 ljudi. Samo manj kot polovica brezposelnih prejema denarno nadomestilo, ostali se preživljajo kot vedo in znajo. Na Gorenjskem so izgube bolj porasle kot v vsej državi, jeseniška občina se ubada z največjimi problemi. 156 gorenjskih podjetij ima blokirane žiro račune, napovedujejo se novi stečaji. Za primer naj omenimimo firmo SKY WEST, kjer so zaposleni že od letošnjega marca brez plač. Hude socialne stiske doživljajo zaposleni v Železarni Jesenice, Almiri Radovljica, Iskri Otoče, Verigi Lesce, Murki Lesce, KOM Mojstrana, Suknu Zapuže ... Vsaj 1200 zaposelnih v teh in drugih podjetjih živi v precejšnji revščini. Obe humanitarni organizaciji v Sloveniji, Caritas in Rdeči križ pomagata, kolikor je v njuni moči. A kaj, ko je najprej s humanitarno pomočjo potrebno oskrbeti begunce iz kriznih žarišč bivše Jugoslavije, ki so svoje zatočišče pred vojno vihro našli v Sloveniji. V mesecu novembru se bodo skladišča s humanitarno pomočjo še bolj izpraznila.
S sindikalno članarino pomagamo kolikor moremo, svojih fondov za pomoč še nimamo. Članarina je tudi naš edini vir financiranja. Hvaležni smo bili slovenskemu župniku v Stuttgartu, g. Turku za pomoč. Z njegovim denarnim prispevkom smo vsaj malce omilili stisko zaposlenih v SKY WEST-u.
Obvestiti vas hočemo, da obstajamo in delujemo in vas obenem zaprositi za moralno, strokovno, pa tudi finančno pomoč in sodelovanje. Morebitno finančno pomoč bomo namenili izključno nabavi osnovnih življenskih artiklov (olje, moka, sladkor, riž, pralni prašek) za zaposlene v že omenjenih podjetjih.
Vse navedeno smo pripravljeni še dodatno pojasniti in dokumentirati. Številka našega telefona je 386 64 82 978, vsak dan, ob četrtkih preko celega dne Fax nam lahko pošljete na št. 386 64 83 061.
Številka našega deviznega računa pa je: Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, UUANCH K KANJ, SWIFT CODE LJI1AS12X KONTO 27620-802!»0/6, SINDIKAT NEODVISNOST GORENJSKE REGIJE, Jesenice, Titova 65, Slovenija.
V pričakovanju vašega odgovora vas prisrčno pozdravljamo.
ODVISNOST—KNSS SIN .AT GORENJSKE REGIJE T "a 65, Jesenice predsednica i-" i ! ena Kosel j-Šinit

Na prof. Grumove neosnovane izjave o krivdi za turjaško tragedij o,bomo odgovorili drugje.
U REDNIKU
Slovenska država 6^6 Euclid Ave Toronto Ont. M6 G 2 T 3 CANADA
Spoštovani Slovenci - rojaki v Canadi !
Mo.le pismo ix» najbr/. zvenelo bera.iko, vendor voo pro-Jim, da ga ne obravnavate tako. Ker so Slovenci po svetu bolj solidarni - humani kot v lastni domovini, zato se z veliko prošnjo obračam na vas , ki ste tam daleč preko Oceana.
Sem .Slovenka mati - samohranilka (oče hčerke je umrl v prometni nesreči pred rojstvom) in tako sama skrbim za hčerko, kar mi ni bilo nikoli težko, dokler sera imela službo. V Sloveniji je velika brezposelnost, prednost pri zaposlitvi imajo še vedno ljudje iz bivših Republik Jugoslavije. Slovenci pa bi.jejo bitko za preživetje. Tako sem pred dvema letoma ostala brez zaposlitve ker je banka v kateri sem bila zaposlena šla v stečaj . Opravljala 3em delo kot višji devizni referent.. Druga težava pa Je*v tem, ker se že lo let borim za pridobitev občinskega stanovanja. Sem podnajemnik privatnega stanovanja (sobica in kuhnja) in plačujem 12-krat večjo najemnino kot če bi plačevala občini najemnino. Nadomestilo za brezposelnost - podpora prejemam 2o USD (preračunano), to niti ne zadošča za stroške kot so elektrika, plin, voda. Delam cele dneve, torej na črno slaba dela brez kakršnekoli socialne varnosti za nizki zaslužek s katerim ne norem zagotoviti niti potrebe človeku vredno življenje.
Žal imamo v Sloveniji demokracijo le na papirju, vodilni ljudje v državnih-obatoječih tovarnah kradejo, delavce pa mečejo na cesto. V zvezi z mojim težkim socialnim stanjem sem obvestila tudi predsednika gospoda Kučana, kakor tudi vlado Slovenije. Zmano so samo solidarni v mislih, finančno pa pravijo, da ne morejo pomagati. Poslala bi vara tudi odgovore, žal bi bila prevelika teža pisma in s tem tudi previsoka tarifa. Država Slovenije je torej pozabila na osiromašene državljane, ukvarja se le z begunci. Begunci imajo zagotovljene tri obroke dnevno, jaz pa cele dneve delam in lahko 3ebi in svojemu otroku privoščim en obrok in to krompir in makarone. Zaradi podhranjenosti je že tudi hčerkino zdravje ogroženo.
Sla bi po svetu iSkat službo, pa ne morem pustiti same hčerke, mora končati šolo.
Morda dragi rojaki, bi mi lahko kdo pomagal finančno prebresti moj socialni problem. Živim v upanju, da bodo z volitvami prišli na oblast pravi ljudje, ki bodo znali prisluhniti tudi socialno ogroženim. Društvu Slovenska država in vsem Slovencem želim lepe blagoslovljene Božične praznike in srečno Novo leto 1993.
Ob koncu mojega pisma pa sprejmite lepe pozdrave iz dežele Slovenije. Oprostite mi, prosim, ker sem vas nadlegovala z mojimi težavami.	^Is
Ob šesti obletnici smrti
dolgoletnega urednika Slovenske države, Vladimiraa Mauka, se ga s hvaležnostjo spominjamo!
0 EVROPSKIH... nadaljevanje s str. 3
severnoameriških čet niti paketov... Bosna sama ima dovolj vojakov, da lahko branijo sebe in Sarajevo. Zeli le, da svet prizna njeno suverenost in ji pomaga z orožjem, ki ga potrebujejo za svojo obrambo".
V kolikor je resnična Izetbegovičeva trditev, da je le 30 % Srbov v Bosni in Hercegovini pristaš Svobodne Bosanske republike, bo šele potrdila ali ovrgla bodočnost. Izetbegovič upa v ZAD in njihovega predsednika Clintona. ZDA imajo danes velike notranje težave, so pa še vedno zadosti močne, da odločilno nastopijo na Balkanu. Tako Evropa kot Severna Amerika - ki si ne moreta zatiskati oči pred krvoprelitjem in nebrzdanem divjanju strasti na Balkanu - so kot vodilne velesile nedvomno moralno odgovorne za usodo ne samo celega človeštva, ampak tudi posameznih ljudstev, ko med njimi poplava hudodelstvev prestopi vse možne bregove. O skladnji morale in koristi mogočnih velesil pa je spet poglavje zase.
Skoberne Slavko, Buenos Aires
ČASA LOMA
Toronto's Majestic Castle
MM MM M MM M WWM
¡3U
3


i &
45
4 %
V
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ter ZDRA VO NOVO LETO Vam želi
Sfi'an C^thmencic PRESIDENT
g
a
«s
STAN KLEMENCIC BUILDER LTD.
499 DUNDAS ST. WEST PH ! (¿13)	P.O. BOX 506	392-7839 OFFICE
TRENTON. ONT.	392-1976 HOME
K8V 5R6
1 (613¡

3
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ~ IN SREČNO NOVO LETO
VAM ŽELITA
BRUNO * S EINE FOODS
I N
ANTON BAVDEKL
H
Î &
% (9
4
* i)
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno ^ meso, in klobase, tudi krvavice. Priporočamo se, te pripravljate gostije, bankete, ali slično. ^ Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam postreiemo kar v Štirih
trgovinah :
j} 2055 Avenue Road, južno od Wilson Ave. Tel. 481-5560
^ KU KS*
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
GINSENG
(Panax quinquefolium)
4 &

Planina Ranch Muskoka, Canada 433— 0 3 6 7
4242 Dundas Street VÍ. in Royal York Rd.	234-1106
1900 Dundas Street in Mississauga Rd. ,	823-4207
1541. Bayview Avenue na Leaside	480-2402
4
4
<3 «
8
t a


£
ZAMBIJSKI MISIJONARJI
VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISIJONOV IN NJIH DOBROTNIKOM
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO

Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto
ieli vsem dcJavccm in znanccm CRADBEa'0 PODJETJE
Jože Kastellc Ltd.
Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto
želi
Marko Jomnik Geot've D lector
MARKO CflÉPITIVe PRODUCTIONS INC.
lOl DUNCBN Milino.. SUITC 104. DON MUIS.ONTARIO M3ß 1Z3 TGI. (41ó) 449-ÖI13 fflX (41ó) 449-8789
770 BROWNS LINE, Toronto, Ont.,
*
S
J	-X-^^T	^kff ?
Vrtci Beiii In ladoroljuo n«vo leto žele
Somišljeniki slovensko državno Ideje v Clcvolandu, USA.
Vesel Božič in zadovoljno novo Ido ŽELI
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL.
EMILIAN	g
JEWELLERY LIMITED |
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 5j
»A
ŽELITA DRUŽINI:
EMIL IN STEVEN SLOKAR
1964 Wilson Ave. pri Keelc 638-1888 1700 Wilson Ave. pri Jane 249-3240
Nova lokacija: 2225 Erin Mills Parkway, EATON's Sheridan Place, Mississauga, Tel. 855-2477
IZ
SLOVENSKEGA TISKA
ODLOMEK IZ POGOVORA S PISATELJEM VINKOM OŠLAROM.(OGNJIŠČE, Dec.1993)
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO ler najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljcv pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashinglonu.
Vesel Božič in zadovoljno Novo leto
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V
KANADI
Jf & y i?.- -i. j? V- V X V- V-	v
KOMPAS EXPRESS
Slovenska Potniška Agencija
7-11 Bloor St, W. Torqnio Ol.: ■ MGG 1K8
Prijeten Božič in srečno Novo leto želijo vsem znancem in prijateljem Zdenka Zakšek in Tam in Eva Logan
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO icli vsem Slovcnccm
Filer Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891
- Sodelujete pri 'socialni delavnici'. Kaj mislite o vlogi kristjana v političnem in družbenem iivlje-njuT	p,
□ Funkcija kristjana, kakor jo je opredelil Jezus sam, je - biti sol sveta. Sol pa mora biti kar se da enakomerno pomešana v testu, sicer je peka neužitna. Sol v grudah ni le neužitna, temveč je naravnost ogabna. Sol v grudah pa so kristjani, ki mislijo, da se morajo vsi zbrati v eni politični skupini. Prvič tako sami postanejo neužitni, drugič pa vse druge nujno razsolijo, jih programirajo za nasprotovanje evangeliju. Druga nevarnost pa je. da bi kristjan raje kot sol bil sladkor. Taki kristjani, ki se odlično prilegajo slehernemu družbenemu redu, celo totalitarnemu, s svojo oportunistič-no sladkobnostjo povzročajo družbeni diabetis. Tretja skušnjava pa je odpoved vsaki družbenosti, anate-miziranje politične sfere kot preklete in nezdružljive s krščanstvom. S tako držo naredijo veliko veselja aspirantom na diktatorski stol. Zelo žalostno pa je, če se kristjan v imenu eshatološke razrešitve vseh človeških rev in težav, odpoveduje zemeljskim in časnim rešitvam, ki bi lajšala bremena tistih, ki najtežje nosijo. Pobuda seveda nikoli ne leži dolgo na mizi. Če je ne bo vzel kristjan, jo bo vzel kdo drug in ji vdihnil lastno dušo. Mislim, da ni preveč verodostojno, če vsak dan molimo 'pridi k nam tvoje kralj-stvo', v resnici pa se z vsemi štirimi oklepamo svoje neodrešene republike, kakršno smo pač našli ob svojem prihodu, ne da bi jo poskušali vsaj malo približati merilom božjega kraljestva...
Pogovarjal se je Božo RUSTJA
■A0"**-*
t A \
BLAGOSLO VA ZA LEP BOŽIČ,	f&
V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELIVA
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA
Riko in Francka Ziemfeld

BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI in
SKEČNO NOVO LETO
svojim čliiiioiu in jjrijnteljcm [cr usent ¿'ioueitcem, ki so dobre volje, v domovini iji po srelu.
želi
Iz razgovora z Ottonom Habsburgom.l. (Slov.Brazde 14.okt.93 Rosana Rijavec)
■ Ali je tudi temu namenjen vaš obisk?
Ta kratek čas, ki ga imam na voljo, bom temeljitoizkoristil za pogovore s slovenskimi politiki. Izkoristil tudi za to, da bi nabral določene potrebne informacije in znova srečal moje prijtelje, kijih imam v Sloveniji.
■ Lahko med njimi koga navedete?
Lahko, reciva dr. Bučarja. Nikoli ne bom pozabil, kako je prišel na obisk k meni še v času železne diktature povsod v socialističnih državah. In kako je pomagal postavljati na noge to vašo novo demokracijo, ki je šele na začetku in se je morate vsi skupaj naučiti.
I Kakšne so možnosti Slovenije za vključitev v Evropsko skupnost?
Andrej Markeš odvetnik in notar
želi božičnega miru in blagoslova v Novem letu
2B £ A C H H J5" F B U R 1ST $
tf'
36 Toronto S t.., Suit 1000 Toronto, On t. Canada M5C 2C5, Tel. (416)350-3655 @
GLAVUI ODBOR IN KRAJEVNI ODBOR
Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu ^
Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novu leto želi prijateljem po vsem svetu
DRUŽINA PETER PAVLIN
Vesel Božič in srečno Novo Leto
želi
DRUŽINA PEPEVNAK

Menim, da je velika nevarnost močne srbske propagande. To pa je pomembno predvsem zaradi tega, ke ima ta srbska propaganda močan vpliv pri prihodnji prošnji Slovenije za vstop v Evropsko skupnost. Njihova želja namreč je, da bi se znova vzpostavila nekdanja Jugoslavija v neki novi obliki. Možnosti vpliva srbske propagande ki ima mednarodno agencijo, ki vodi zelo agresivno politiko in želi biti navzoča povsod.
Seveda je ta srbska »ofenziva« v prvi vrsti usmerjena proti Hrvatom. Prav sapo vam jemlje, ko berete ali slišite številne neresnice, ki so jih že razširili o Hrvatih. Zato je tako zelo pomembno, da se Slovenija izvzame iz tega njihovega načrta. In končno, za tistega, ki pogleda na zemljevid, je takoj jasno, kam spada Slovenija.
■ Torej kakše so možnosti?
Vedno znova je treba poudarjati, da si Slovenija želi v Evropsko skupnost. Kot vse kaže, danes nima prav malo možnosti za tak korak. Seveda to ne sme biti vprašanje dni, saj ne gre kar tako enostavno, pač pa je za tako vključevanje potrebno več časa, mogoče celo nekaj let. Za Slovenijo je namreč pomembno že to, da jo ima Evropa za resnega prihodnjega člana.
i	v	**
|	VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
SLOVEN S K. O
KANADSKI
SVET


VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
želi vsem prijateljem in znancem JOE JEREB CONSTRUCTION LTD.
1460 Venta Ave., Mississauga, Ontario 5	L4X1E1
1?	Tel: (905)848 - 5731
ABCFirc Door Test ing & Manujaciuring Ltd.
CM
^ S
OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
W	DRUŽINA LUDVIK STAJAN Tel.: 891-1680 Fox: 891-1630
920 LAKESHORE RD. E. MISSISSAUGA, ONTARIO L5E 1E1
OßiXo ßX<r>ocXoraa Ca Bo^X TEp ^Spatncpa - jitp-u - CaoosoXcpcrrCKx xep \)O7terio03 reoivo Nocöo Aeto
GWejx%itatE>.(pe|i. VIAOijENIKE APZA^EV
npGJoßopixeXipizE NeoSfDiave ZDtöEpEVEiv MeSvapoSvo npi^vave
PEIDßXlKE LXoG3EViq>E EvaKO fu5i raaep. aopoSviKop. - nptcpaxEXipep. iv ^vav/ep Ap-u^iva TpaKaXtx i C BpeC*X: npinaptq) Ap. qecrva npcxjieaop öupixa Maptv - AqrußXcpavcnca Yviraep^a Inava - Auöueove YviGJEpauy
nmaßupYri - riA - YZA
EM A IN JOZE 1E> OGACAR
POGACAR REALTY LIMITED
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELITA VSEM 1UIJENT0M IN PRIJATELJE«
IN
SE SE V NAPREJ PRIPOROČATA
MEDICAL LABORATORY LTD. in affiliated divisions želi vsem Slovencem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO:
DRUŽINA UGOVŠEK
D A M I A N I JEWELLERS LTD.
i i
J
Razprodaja zlatnine, srebrnine in diamantov established 1957
Vsem znancem, prijateljem in odjemalcem
želi
MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO. ZDRAVO NOVO LETO
UPRAVNIK JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO
3320 KEELE ST. Sheppard & Keele Plaza 1245 DUPONT ST.	Tel. 630-8839	140 WOODBRIDGE AVE.
(at Dulferin) Galleria Mall	Market Lane
Tel. 534-1066	Tel. 851-8922
mi ttii
r
u
tv
<7
VSEH SLOVENCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM ZELI
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992
, Ufr««
i
J
i S t \ t,
A *
3
0
i 1 i
0
1 t 3 i
.1
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Vojko in Slavka Dr. Bratina
ANTHONY K. L E M
advokat - notar
E N C I O
fe ________________ _________ _____________ ___________
332 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3T6 Tel.251-5281
VSEM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VODSTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA DOMA NA PAPB AVE.
884 PAPB AVE., TOB0HT0, ONTARIO TEL. 483-2818

to
0
to
Blagoslovljene božične
praznike in mirno, zdravo Novo leto
želi vsem znancem in prijateljem po svetu
DRUŽINA AUGUŠTIN KUK

f9
to
STANRIKA FARMS LTD.
R.R. 5 ORELLIA, ONT. L3V 6H5
to
• K —
to
Zadovoljen božič	¿s
i«	3
veselo Novo leto	#
želi	Jj
ANSAMBEL KARAVAN j§
KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 ^ 80-131h STREET. TORONTO. ONTARIO M0V 3H6
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO	^
SJ 4
želita
VSEM PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D.

Z BELIH POLJAN NAŠEGA POSESTVA POŠILJAMO PRISRČNA VOŠČILA ZA SREČEN BOŽIČ IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, KI SO BLIZU IN DALEČ.
KMETIJA, KJER IZ MALEGA RASTE VELIKO
DRUŽINA
JOŽICA, ERIKA, STANKO IN STANLEY
ŠAJNOVIČ

VESELE DOŽicnE PHA2NIKE IN SREČNO NOVO LETO zeli
vxrm prijateljem in znanccm
JOSE OS AN A
CANADIAN ACADEMY OF
MUSICAL SCIENCES I AND ARTS
731 Brown's Line, Toronto
Tel.: 25D-91H2 — 255-3550 inS^rfQ
kP
BLAGOSLOV BOZICNE NOCI
SREČNO NOVO LETO zeli
ftUTAUAAMT 1
Steak i¡ Sea Food
Fully Ucxiud P*rxir>g «I lUmf
Lastnika: Frank in Paul Tomšič
1574 The Queen»w»y & Atomic Ave.
Tel.: 255-1411
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ \ IN VESELJA IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU
JANEZ VARŠEK, JOŽICA IN RUDI MERC IN BARBARA IN MARJAN TONKLI

Blagoslovljene božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto
zeli družina
ŠUŠTERŠIČ .
Grimsby, Ontar:
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK

DELAVNI ODBOR ZA SLOVENSKO DRŽAVNO GIBANJE
ŽELI
SOMIŠLJENIKOM IN PRIJATELJEM PO VSEM SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN URESNIČENJE SLOVENSKIH CILJEV V NOVEM LETU
VESEL BOŽIČ	_
IN SREČNO NOVO LETO	$
želita	¿rr^ i
vsod znancen, prijateljen in odjonalcon John in Sonja Kodrič z družino
ALDERWOOD MEAT MARKET ?
MESNICA IN KLOBASIČARNA
880 Brown's Line, Toronto, Ont. M8W 3W2 Tel.: 251-020«
-55 tí
4 fß
4
Sw^/ V y "	Vj r S i S £
wemfc Umwm LMo
Daily Interest Savings	• Fully Open Loans; Mortgage,
Term Deposit	Personal and Line of Credit
Share/Savings (Life Insured)	• Utility Payments (Seniors Free)
Chequing	• Travellers Cheques (No Fee)
RRSP (No Fees)	• Direct Deposit
Money Orders	• Passport Guarantor
THREE LOCATIONS:
618 Manning Ave., Toronto 531-8475
Service Hours:
Tuesday-Wednesday... 10 a.m. - 3 p.m.
Thursday - Friday........10 a.m. - 8 p.m.
Saturday........................10 a.m. - 1 p.m.
739 Brown's Line, Etobicoke 255-1742
Service Hours:
Tuesday-Wednesday.... 10a.m. - 3p.m.
Thursday-Friday...........10 a.m. - 8 p.m.
Saturday.............................9 a.m. - 12 noon
23 De la wan a Drive, Hamilton 578-7511
Service Hours:
Friday......................1 p.m.-8 p.m.
Saturday................10 a.m. - 1 p.m.
Blagoslovljene boiične praznike Zdravja in uspeha polno novo leto vam teli
J.E. KREK'S SLOVENIAN CREDIT UNION SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
BITI ČLAN HRANILNICE -JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
Savings Chequing Term Deposits RRSP / RUF Mortgages Loans
Line-of-Credit Mastercard Banking machine card Travel Insurance Travellers cheques
Hranilne vloge Čekovni račun Vezane vloge RRSP/RRF Hi po tečna posojila Osebna posojila Kreditna karta Mastercard
OFFICE HOURS	
Main Office	
747 Brown's Line	
Etobicoke, Ontario	
M8W3V7	
(416) 252-6527	
Monday	10:00-4:00
Tuesday	10:00-8:00
Wednesday	10:00-4:00
Thursday	10:00-8:00
Friday	10:00-8:00
Saturday	9:00-12:30
Toronto Branch	
646 Euclid Avenue	
Toronto, Ontario	
M6G 2T5	
(416) 532-4746	
Monday	Closed
Tuesday	12:00-8:00
Wednesday	Closed
Thursday	12:00-8:00
Friday	10:00-8:00
Saturday	10:00-1:00
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!