Čestitamo za dan re Leto XXVII. Številka 91 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Mlklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo Kranj, sreda, 27. 11. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GORENJSKO ^^^^^^ffTflro~"timiirTiMi mm i mit.............—ni»im Že nekaj časa smo v našem družbenem živ venju priča tako imenovanemu delegatskemu Slstemu. Dobre pol leta je minilo od skupščinskih v°fitev, ko so nekdanje odbornike v dvoranah °bcinskih skupščin zamenjali delegati. Prav smo pred drugimi volitvami. Delegatski si-stem vnašamo v samoupravne interesne skupnost1- Pripravljamo pa se na enako organiziranje *rajevnih skupnosti, najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij itd. Čeprav je najbrž še prekmalu ocenjevati, kako se v praksi uresniču-J£ delegatski sistem, najbrž že lahko primerjamo, Kakšne so razlike med nekdanjim odborniškim in današnjim sistemom. . . Nekateri, recimo takšni, ki so se težko poslo-Vlh od nekdanjega odborniškega sistema, so na-Pavedovali, da bodo poslej razprave v občinskih shupščinah manj kvalitetne. Menili so, da je sedanji delegatski sistem preveč zapleten in da ?e v njem še dolgo časa ne bomo znašli. Slišati je bilo pripombe, da še nismo zreli za neposredno odločanje tako kot je začrtano sedaj, da tudi materialno nismo na to pripravljeni in podobno. Nasproti takšnim smo po drugi strani priča ugotovitvam in trditvam, da je delegatski sistem veliko prožnejši, demokratičnejši in predvsem bolj neposredno samoupraven od prejšnjega. Če kje, potem najbrž v krajevnih skupnostih, osnovnih celicah našega družbenega življenja in odločanja lahko odgovorijo na vprašanje, kakšne so razlike in morebitne prednosti ali slabosti delegatskega sistema v primerjavi z odborniškim; kakšne so razlike med nekdanjim odbornikom in današnjim delegatom. Obiskali smo eno od krajevnih skupnosti na Gorenjskem. Izbrali smo Podnart. Beseda o razlikah in primerjavah je tekla s predsednikom krajevne skupnosti, predsednikom krajevne organizacije socialistične zveze, predsednikom skupščinske delegacije iz Pod-narta in predsednikom občinske konference SZDL, kije bil ta dan ravno tu na obisku. Nadaljevanje na 2. str. 4. STRAN: Združevanje - ni moda, marveč ekonomska nuja 8. stran: In Ukčev Fronc je stopil na mizo ... 17. stran: Danes vas, jutri mesto 21.stran Halo, 94! 23. STRAN: Mladi kolesar kranjske Save Bojan Ropret in ekipa Save Naslednja številka bo izšla v torek, 3. decembra 2o KRANJ LET kozme tika fotomaterial Drogerija, Titov trg 23 Naročnik: Končan IX. kongres ZSM J V soboto je v Beogradu sklenil delo IX. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Z vzkliki »Tito, partija, mladina, akcija«, je jugoslovanska mladina pozdravila ustanovitev nove enotne organizacije mladih. Kongres je sprejel akcijsko-politični program, nov statut, resolucijo o mednarodnem sodelovanju in poročilo o delu petih kongresnih komisij. V odmoru med plenarnimi sejami je zasedala konferenca ZSMJ in verificirala stališča politično izvršilnih organov, predsedstva in sekretariata ter izvolila za novega predsednika Azema Vlasija, za sekretarja pa Marka Topalovića. Ko se je zahvalil za izvolitev, je A zim Vlasi poudaril, da je sodelovanje predsednika Tita na kongresu izrednega pomena, kajti njegove besede dajejo pobude za nove akcije. Obisk v Romuniji V ponedeljek se je v Bukarešti začel XI. kongres KP Romunije. Sodeluje več kot 2400 delegatov in 138 delegacij komunističnih, socialističnih, delavskih in drugih naprednih partij z vsega sveta. Delegacijo ZKJ vodi sekretar izvršnega komiteja predsedstva C K ZKJ Stane Do-lanc. Upanje na uspeh Čeprdv je vreme ugodno in dela hitro napredujejo, vse pšenice najbrž ne bo mogoče posejati do sredine decembra. Vendar strokovnjaki upajo na uspeh, saj bo ostalo le malo od 1,900.000 ha polj neposejanih. Toliko polj so letos namenili za pšenico. Če bo prihodnje leto vreme ugodno za kmetijstvo, potem lahko tudi pričakujemo dobro žetev. Tisto, kar je zamujeno V setvi, bodo skušali nadomestiti z agrotehničnimi ukrepi. Domač motor Dolgo pričakovani domači motor za domače avtomobile za vozilo zastava 101 je prišel s tekočega traku v Rakovici. Za zdaj jih bodo izdelovali približno 4000 na mesec,, kar pa je dvakrat manj kot je zmogljivost tovarne. Predstavnik tovarne v Rakovici je izjavil, da bo nov motor rešil njihovo delovno organizacijo izgube. Izredne pošiljke škod ne bo Napovedanega izrednega uvoza avtomobilov škoda ne bo. Ker so letošnji uvoz škod razprodali pred rokom, to je že septembra, so prodajalci zahtevali izreden uvoz 5000 škod, vendar tega ne bo mogoče izvesti do konca leta. Prvo pošiljko čeških avtomobilov pričakujejo šele januarja- Obisk avstrijskih partizanov V nedeljo je pripotovala na obisk v Slovenijo osemnajst-članska delegacija borcev nekdanjega 1. avstrijskega bataljona, ki je bil 24. novembra pred tridesetimi leti ustanovljen v vasi Tribuče v Beli Kra jini. Avstrijski borci so obiskali Črnomelj in položili vence na grobove padlih v Tribučah. Prostovoljci za Kozjansko Pred nekaj dnevi je odšla v Podčetrtek prostovoljna skupina cestnega podjetja Maribor, ki bo gradila cesto. Pred tem je v krajevni skupnosti P\)dčetrtek delala brigada petdesetih mladincev. Sreda, 27. novembra 1974 Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj objavlja razpis vodstvenih delovnih mest 1. 6 obratovodij 2. vodja centra za operativno pripravo dela 3. glavni tehnolog 4. vodja oddelka stavnica 5. vodja oddelka reprotehnika 6. vodja oddelka tisk 7. vodja oddelka dodelava Za vodstveno delovno mesto mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: — da ima višjo grafično šolo in 3 leta delovnih izkušenj, — da ima srednjo tehnično šolo in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta samostojnega dela v grafični proizvodnji, — da ima šolo za VK delavce grafične stroke z 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let samostojnega dela v grafični proizvodnji. Kandidat za vodstveno delovno mesto mora imeti ustrezne mo-ralno-politične kvalitete. Vloge po tem razpisu morajo kandidati vložiti do 15. decembra 1974 v zaprtih ovojnicah na naslov: Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1, pod šifro 115. / . ~ Vlogam morajo biti priložena dokazila o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter potrdila o nekaznovanju. Kranj V ponedeljek in včeraj so se v Kranju sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. 0 poročilu o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letos in o gibanju splošne in skupne porabe je v ponedeljek popoldne razpravljal zbor združenega dela, včeraj dopoldne družbenopolitični zbor, popoldne pa zbor krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta razen tega razpravljala še o zagotovitvi sredstev iz rezervnega sklada za odpravo škode, ki jo je v nekaterih krajih kranjske občine povzročilo neurje 11. septembra letos. Pri občinski skupščini se bo danes dopoldne sestal iniciativni odbor za podpis družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini. Pregledali so, kdo je podpisal samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. A. Ž. Radovljica V ponedeljek, 2. decembra, se bo v Radovljici sestal zbor združenega dela občinske skupščine. Ocenil bo gospodarska gibanja v občini do konca septembra letos in razpravljal o poročilu o turistični sezoni. — V sredo, 4. decembra, se bodo sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Med trinajstimi točkami dnevnega reda velja omeniti obravnavanje ocene koordinacijske komisije za samoupravna dogovarjanja o izvajanju resolucije o skupni in splošni porabi. Delegati bodo sklepali tudi o predlogu odloka o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost v občini. A. 2. Škofja Loka V ponedeljek je bila v Škof j i Loki seja komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pr> komiteju občinske konference ZK. Njeni člani so ocenili družbenopolitične razmere v občini Škofja Loka in spregovorili o izvajanju sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS, na katerih so bile opredeljene neposredne naloge komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih odnosov in politike gospodarske stabilizacije. -jg Tržič V petek je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, na katerem so razpravljali o uresničevanju sklepov sej predsedstev ZKJ in ZKS, ki govore predvsem o stabilizaciji gospodarstva in uresničevanju določil novih ustav v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Osnova za razpravo je bilo gradivo komiteja, komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju ier medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Na posvetovanju sekretarjev so sklenili, da bodo osnovne organizacije ZK izdelale ocene delovanja na tem področju ter dopolnile delovne programe. Na posvetovanju so tudi razpravljali o predlogu poslovnikov osnovnih organizacij, ki morajo biti po sklepu 10. kongresa ZKJ izdelani do konca leta, ter o udeležbi na zasedanjih občinske konference ZKS. Razpravljali so o pripravah na konferenco, na kateri bodo razpravljali o obveščanju v ZK in tržiški občini nasploh. O tej problematiki je včeraj razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Tržič. Sekretarji so se na pekovem sestanku seznanili tudi. s pomenom in stališči zadnjega posvetovanja komunističnih partij Evrope, ki je bilo v Varšavi. -jk Včeraj odbornik, danes delegat Nadaljevanje s 1. str. način dela, smo našli skupno rešitev. Pa ne le to. Vrednost vseh del, ki smo jih v približno letu dni opravili v krajevni skupnosti, znaša 126 milijonov starih dinarjev. Vse to pa smo naredili s sporazumevanjem in s prostovoljnim delom ter s prispevki prebivalcev.« ocenjevanje. Vendar menim, da odkar imamo sedanji način dela, je tudi samouprava na terenu bolj zaživela. Lahko rečem, da so prebivalci krajevne skupnosti danes bolje obveščeni o vsem. kar se dogaja v skupščini in krajevni skupnosti kot so bili včasih.« Miha Bevc, predsednik krajevne skupnosti Podna rt: »Včasih je bil odbornik občinske skupščine tisti, ki se je moral na sejah sam, običajno po svoji presoji odločati o pomembnih vprašanjih za in proti. Menim, da so bile velikokrat to težke odločitve tako za kraj kot za njega samega. Ob kopici vprašanj, ki jih je v enem mandatnem obdobju obravnavala občinska skupščina, najbrž ni človeka, ki bi bil strokovnjak na vseh področjih. Šlo pa je včasih za odločitve, ko si moral dobro poznati problematiko, da si se lahko pravilno odločil. Prav zato menim, da je upravičena ugotovitev, da je takšen odborniški sistem moral preživeti. Pri nas v Podnartu smo že pred letom in pol na predlog občinske konference SZDL sestavili svet krajevne skupnosti po delegatskem načelu. Od nekdanjih 9 članov sveta imamo zdaj 23 delegatov oziroma predstavnikov vseh krajevnih sredin ali organizacij. Ne rečem, da v naši krajevni skupnosti prejšnja leta nismo nič naredili, vendar je danes čutiti nekakšno drugačno razpoloženje in zavzetost za reševanje skupnih ciljev. Zdaj na primer kar 60 do 70 prebivalcev sodeluje in dela v raznih organih in vodstvih organizacij. Tako je ni akcije, ki je ne bi vsi skupaj pretehtali in se tako ali drugače odločili zanjo. Skratka, povezani smo z ljudmi tako kot odborniki včasih niso bili in niti največkrat niso mogli biti. Kar poglejte. Vrsto let smo se pogovarjali o cesti, o kamnolomu v Kamni gorici. To vprašanje nismo in nismo mogli sporazumno rešiti. V dobre pol leta, (nikar imamo delegacijo in takšen Predsednik krajevne organizacije SZDL Podnart Ciril Rozman: »V osnovi in zamisli je delegatski sistem nedvomno korak naprej od prejšnjega. Vendar menim, da samo izvolitev delegacije v nekem kraju ne more postaviti vsega na glavo. Ce prebivalci krajevne skupnosti prej niso imeli stika z odbornikom in če danes tudi delegacije ne najdejo poti do tistih, ki so jim zaupali in jih izvolili, potem ni kaj dosti razlike. V naši krajevni skupnosti lahko rečem, da smo imeli pri izbiri in izvolitvi delegacije srečno roko. V njej so mladi, takšni ki poznajo posamezna področja gospodarskega in družbenega življenja. In mislim, da izražam mnenje vseh, da so aktivni. Pred vsako sejo skupščine se sestanemo; ne le delegacija, marveč tudi drugi. In potem se skupno odločimo, kakšno stališče bomo zavzeli. Včasih, v odborniškem sistemu tega ni bilo. Nedavno tega je na primer radovljiška občinska skupščina razpravljala o ukinitvi družbenega investicijskega sklada. Mi se s predlogom nismo strinjali in smo zadolžili dele* gata, da zanj ne glasuje. V skupščini je bila za to potrebna dodatna obrazložitev in utemeljitev, ki je ne nazadnje nam tudi ustrezala. Vprašam se, če bi odbornik, ki se prej ni posvetoval, lahko sprožil enako vprašanje in pripomogel, da bi problem bolj razčistili. Res je, da je pol leta premalo za Predsednik 7-članske skupščinske delegacije v krajevni skupnosti Podnart je Metod Ra-kovec in o tem takole pravi: »V naši delegaciji smo se znašli novi ljudje. Vsi skupaj nekako poznamo celotno problematiko, ki prihaja na dnevni red skupščinskih zasedanj. Pred vsako sejo skupščine se sestanemo skupaj s predstavniki krajevne skupnosti; posameznih organizacij in če je treba pokličemo tudi strokovnjake. Tako izoblikujemo stališče in določimo delegata za sejo. Vendar to ne pomeni, da nimamo težav. Ne vem, kako se je včasih odbornik po domače povedano prezrl skozi obširno skupščinsko gradivo, da se je potem na seji lahko pravilno opredelil. Velikokrat imamo težave zaradi obširnega gradiva, ki je največkrat pisano tako, da težko povzameš bistvo. Veliko časa porabimo pri tem. Po moje bi morali tudi glede tega spremeniti nekdanji način obveščanja in predvsem omogočiti, da b prav gotovo nismo zavedali, kakj>' na kvalitetna razlika se bo pokazal8 že na samem začetku. Danes že do* biva na pomenu in vlogi delavec" proizvajalec, predvsem pri odloča' nju o porabi ustvarjenega dohodka-O vseh pomembnih materialn111 vprašanjih se je treba najprej dog0' vanati in šele potem sklepati. Kd° ih si danes ogleda seje skupščin in J'\ primerja s prejšnjimi, že na Pr\ pogled lahko ugotovi razliko. I)anes so klopi vedno polne, včasih pa J bilo vrsto neupravičenih izostanko : Morda edino družbenopolitični 7'°° občinskih skupščin še nimajo P,aV. vsebine in vloge. Tu je odsotno^ delegatov največja. V krajevnih skupnostih smo VTi*s zdaj pred uresničevanjem ustaVf Mislim, da smo tu $e najbolj nj\ močni.in nepripravljeni. Predvsef1 ni razčiščeno stališče o povezovanj, krajevnih skupnosti s temeljni"1 organizacijami združenega dela. zen tega ustava govori o nov*''! sistemu financiranja. Tu zelo kasn1. mo in nimamo razčiščenih vpraWJ*j glede solidarnosti in prelivanja. Z** menim, da bomo na tem Podr05L lahko dajali resnejše ocene šele *e čas. ' , Sicer pa bi bilo ta hip zelo nap ■ reči, da smo celoten delegatski & stem spoznali in zajeli že z vel'p žlico. Marsikaj je bilo včeraj I'"" urejeno in utečeno kot je dafl*? Vendar bi se bilo zaradi tega nest11 ^ selno vračati nazaj. Pač pa je trt ' dati času čas in razvijati tisto, kar j hip ugotavljamo, da je slabo ah ( imamo težave.« A. Zal«r Priznanje, ki ni le moje Pavel Draksler Enajst predsednikov slovenskih krajevnih skupnosti je minuli mesec v Ljubljani dobilo odlikovanja predsednika republike Tita. Dobili so jih za uspehe, ki so jih dosegle krajevne skupnosti v akciji, ki teče pri orga--Raciji Dom in družina v Beogradu *n za dolgoletno delo na področju krajevne samouprave. Od gorenjskih Krajevnih skupnosti je dobil takšno Pnznanje dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Šenčur v kranjski °Wini Pavel Draksler. Ko smo ga pred dnevi obiskali in sedli skupaj s sedanjim predsednikom krajevne skupnosti Matejem Bernardom in šefom krajevnega Urada Šenčur, ki je hkrati tudi taj-*Vk krajevne skupnosti, Pavletom Gorenjcem, se Draksler kar ni mogel Pomiriti, da se zaradi sestanka, s ka-terega je ravno prišel, ni mogel vsaj Preobleči in pripraviti za slikanje. »Vedno se mi takole dogaja. **rem na sestanek, in potem že lačnem gledati na uro, da bom šel sede na drugega. Nimam rad be- v -- sestanek in če bi se lahko *ako drugače pogovarjali in odločali o skupnih stvareh, bi bil P^vi za to. Po drugi strani pa mi ni vseeno, če stvari ne gredo, če 8e odmikajo, če pozabljamo nanje in mislimo, da jih bo uredil nekdo tretji.« Pavel Draksler je bil vedno tak. Namesto da bi po službi, ko pride uomov iz Tekstilindusa in kjer bo ae.lal Še tri leta do upokojitve, raz-^Ijal o prostem času in o morebit-mh konjičkih, gre na ta ali oni sesta-Jjfk- Vse od ustanovitve, do marca je bil predsednik krajevne ^upnosti Šenčur. In tudi zdaj ima T Vrsto funkcij. Je predsednik od-^0ra za ljudsko obrambo, delegat (£užbenopolitičnega zbora občinske skupščine, član delegacije za zbor rjjn SR Slovenije, predsednik ^MD Šenčur, predsednik delavske-°a sveta delovne enote v podjetju, ar> komisije za volitve in imeno-1 8i!Va P" občinski skupščini in še bi lanko naštevali. , 54 let je star in pravi, da se zadnja ^ta kar dobro počuti; pri tem pa P°trka ob mizo, da se ne bi prehitro Ogovoril. »Zadnje odlikovanje, ki sem ga J°bil? To je red dela z zlatim Jjencem. Veliko mi pomeni, ven-"*r mislim, da to ni le priznanje »i marveč vsem v krajevni men 8kUpr bel ^?la^» premagovali težave in , »ežili uspehe. Šenčur je velika n«sti, ki smo vsa ta leta sku- rajevna skupnost, največja med Podeželskimi v kranjski občini n en sam je v takšnem primeru emočen. Ne le sodelovanje z organizacijami in društvi in tako £aPrej, marveč dogovor, skupna av«etost z vsemi prebivalci rodi UsPehe.« Vendar Pavletu Drakslerju to ni Kh° pI'znanJe- Pred leti Je že dohil o dela s srebrnim vencem in zlato £mčje avto-moto zveze Jugoslavije. , a delo pri Ljudski tehniki je dobil r°nasto plaketo Borisa Kidriča in 'rv«> občinsko priznanje Osvobodil« le fronte. prebivalcev. Kar 90 odstotkov Je delavcev, zaposlenih v kranjskih Metjih. Ostali so kmetje in obrt- t) *^.enčur je delavsko naselje,« \\TV K('(la,1i' predsednik Mat.) Bei-v'n l *Kar 900 prebivalcev se wk dan vozi v Kranj. Po vojni Pavel Gorenje je bilo na območju krajevne skupnosti 195 hiš, danes jih je 635. Imamo šolo, kulturni dom, krajevni urad, trgovino, varstveno ustanovo, avto-moto društvo, pekarno, dve prodajalni mesa, pošto, frizerja, tri do štiri gostinske lokale, na območju je del kmetijske zadruge Cerklje, Kmetijsko živilski kombinat Kranj ima tu veliko skladišče krompirja, mehanično delavnico in farmo krav mlekaric« Najbolj so ponosni v Šenčurju na 'novo šolo, ki bo v prihodnje še večja, in na kulturni dom. Pri gradnji obeh objektov so sodelovali vsi občani. Pri slednjem pa še posebej tudi prebivalci krajevne skupnosti. »Nič koliko ur smo presedeli in razpravljali o gradnji kulturnega doma,« pravi Pavel Draksler. »Danes ga imamo. Pa ne le kulturni dom. Odločili smo se, da bomo asfaltirali ceste. In smo jih. Potem smo se lotili vodovoda, še prej gasilskega doma, pa javne razsvetljave in telefona. Bili so časi, ko smo se nekako vsak zase ogrevali za različne stvari. Takrat se marsikaj ni nikamor premaknilo. Potem pa smo sedli skupaj in naredili program. Tako smo lani povečali pokopališče. Prebivalci so prispevali prek 18 milijonov starih dinarjev. Zdaj nas čaka ureditev mrliških vežic. Pravkar je v gradnji športni center. Spomladi bodo mladinci organizirali na njem mladinsko delovno akcijo.« Pavel Gorenje je v krajevni skupnosti tisti, na katerega se najbolj pogosto obračajo glede* tolmačenja predpisov pa tudi glede drugih komunalnih problemov. »Dokler sem bil šef krajevnega urada, sem imel največ dela po upravni poti. Odkar pa sem še tajnik krajevne skupnosti, se moram včasih spoznati na vse. Zdaj na primer obravnavamo statut krajevne skupnosti. Ne vemo pa, kako bo v prihodnje z denarjem. Res je, da je bilo že doslej dotacij malo in da smo veliko morali prispevati sami. Toda vprašanje financiranja krajevnih skupnosti bo vseeno treba čimprej rešiti. Šenčur namreč postaja satelitsko naselje Kranja in tako so se nam nenadoma začele kazati potrebe, na katere prej sploh mislili nismo.« Kot rečeno imajo v načrtu izgradnjo športnega igrišča. Pripravljajo se tudi na asfaltiranje še preostalih cest v krajevni skupnosti. Radi bi uredili turistično poslovalnico in želijo si manjšo trgovsko hišo, zdravstveno ambulanto, kopalni bazen, park, dom za upokojence. Vse to seveda danes še želje, ki pa lahko jutri že postanejo načrti, za katere se ne bodo ogrevali le predstavniki krajevne skupnosti, marveč vsi prebivalci. »Kar poglejte. Še nekaj let nazaj je imela v krajevni skupnosti le vsaka druga hiša radioaparat. Danes mislim, da je ni, ki ga ne bi imela. Več kot polovica hiš ima televizijske sprejemnike in pri vsaki drugi hiši je že avto. Včasih smo reševali zgolj komunalne probleme, danes se pogovarjamo o socialni pomoči, o varstvu, o takšnem ali drugačnem kulturnem programu, o turizmu .. . Skratka, primerjamo se z razvitimi in organiziranimi mestnimi naselji, čeprav smo krajevna skupnost. In čeprav še lep čas ne bomo zmogli uresni- Matej Bernard čiti vseh teh in številnih želja, sem prepričan, da se v prizadevanjih ne bomo več ustavili. Včasih sicer postanemo malce črnogledi in tu in tam kdaj obupujemo. Potem se zavemo, da s tarnanjem ne bomo prišli nikamor. In če verjamete ali ne, takšnole priznanje, kot ga je minuli -mesec dobil Pavel Draksler, nam na trenutke vsem skupaj v kraju več pomeni, kot vrsta težav, ki smo jih rešili. Dajejo nam spodbudo in moč za nove akcije,« je končal pogovor sedanji predsednik krajevne skupnosti Matej Bernard. A. Žalar ljubljanska banka podružnica kranj čestita vsem vlagateljem za 29. november dan republike ZBIRKA amfora Izšle so prve tri knjige: SONČNICA NAVADNA g!AWSUW.OYGAT SLOVO Ivo Zorman: Sončnica navadna privlačen roman iz slovenskega sodobnega življenja 320 strani, pl. 150 din Hermann Kesten: MOŽ Šestdesetih let zadnji roman tudi pri nas znanega nemškega pripovednika Kestena: »Mojstrovina duhovitosti, psiholoških tančin in ironije". 212 strani, pl. 140 din Stanislavu Dvgat: Slovo pomembno delo iz sodobne poljske literature: „Roman, ki sodi med najlepše ljubezenske zgodbe v poljski književnosti". 192 strani, pl. 135 din Ostale tri knjige iz zbirke „Amfora" (trilogija slovitega francoskega pisatelja Julesa Romainsa „Nenavadna ženska - Preiskava - Spomini nenavadne ženske") so v tisku. Razkošno opremljene darilne knjige dobite v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema uprava založbe DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26. Ljubljana Združevanje ni moda, marveč ekonomska nuja Na vse te odgovore in še kopico drugih smo mislili, ko smo se pred prazničnimi dnevi pogovarjali s sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martinom Koširjem. »Kje so vzroki, da se stališča ustave in sklepi zveze komunistov glede integracijskih gibanj pri nas hitreje ne uresničujejo?« »Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je pred nedavnim ocenjeval integracijska gibanja . na Gorenjskem. Ugotovili smo, da je bilo več pobud Ni treba biti velik ekonomist in politik, da bi spoznal, da povezovanje ni moda Na podlagi ustave, 36. seje CK ZKS, sklepov 7. kongresa ZKS, 10. kongresa ZKJ in na podlagi lastnega programa je medobčinski svet ZK za Gorenjsko letos spomladi zastavil precej široko akcijo, da bi spodbudil združevanje v delovnih organizacijah na Gorenjskem in v širšem slovenskem in jugoslovanskem merilu. Prvi rezultati se že kažejo. Enajstim x različnim oblikam združevanja smo ta hip priča na Gorenjskem in v širšem merilu: Polikem, združevanje lesno-predelovalnih in gozdno gospodarskih delovnih organizacij Gorenjske, združevanje Transturista in Creine, Gorenjskega tiska in Leka, Tovarne kos in srpov in Gorenje-Muta, razgovori Elana in Šport opreme, združevanje usnjarske in čevljarske industrije, akcija za združitev in razvoj projektnih in drugih sorodnih organizacij na Gorenjskem, združevanje gorenjskega turističnega gospodarstva, akcija za združevanje v tekstilni industriji, združevanje kmetijstva in živilstva na Gorenjskem. Ponekod je že prišlo do združitev, drugje pa ,so pri začetku pogovorov ali nekaj dlje. Sicer pa bi lahko posplošeno ugotovili, da smo ta hip nekje na razpotju, nekje med včeraj in jutri. Včasih nam korak kar nekako ne gre. Kot da se bojimo križišča, v zadregi in stiski raje čakamo, da bo šel kdo drug naprej. Kaj se zgodi, če nekdo ne napreduje, če nenehno ne sledi razvoju, če je zadovoljen s tem, kar ima, če čaka, če misli, da je dovolj, da ima ravno toliko, da ni nikomur nič dolžan, če se zave ekonomskih zakonitosti in razvojnih gibanj šele takrat, ko ga dohiti kolesje stroja, ki pometa preživelo tradicijo? Kaj se zgodi? Odgovor je: Nazadovanje. Kje smo torej in kaj nas čaka? Kaj pravzaprav pomenijo integra- " cijska gibanja pri nas? Smo pripravljeni nanja, in če nismo, zakaj ne? ^^^^^ Večkrat se pri zvezi komunistov išče modele, oblike in recepte za združitev. Toda to ni naša stvar. in razmišljanj, da pa jih je morda več prišlo iz tako imenovanih političnih struktur. Lahko bi rekel, da smo bili priča večji politični kot strokovni aktivnosti na tem področju. V organizacije združenega dela in v temeljne organizacije to prepričanje in zavest v velikih primerih še nista prodrla. Ko bodo enkrat delavci prišli do tega spoznanja, ne bomo več priča raznim neekonomskim in političnim integracijam. Dogajalo se je namreč, da razne pobude po združevanju, ki so prihajale od zunaj, niso bile usklajene z ekonomskimi potrebami. Delavci tudi niso bili pravilno obveščeni. Hote ali nehote so vodstva podjetij včasih te stvari napak postavljala. Tako se danes tu in tam srečujemo tudi z odpori. Izvor večini le-teh je v podjetniško-lastniški miselnosti, ki zanemarja ali pozablja socialno in ekonomsko trdnost Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj objavlja razpis delovnih mest vodilnih delavcev: 1. vodja tehničnega sektorja 2. vodja splošnega sektorja 3. vodja komercialnega sektorja 4. vodja računovodskega sektorja 5. obratni inženir 6. šef predstavništva Beograd Pogoji: Poleg splošnih pogojev po veljavnih predpisih so za razpisana vodilna delovna mesta zahtevani naslednji posebni P°8°Ji: pod 1.: visoka ali višja izobrazba strojne ali grafične smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v grafični proizvodnji, pod 2.: visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske in upravne smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakem področju, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih, pod 3.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v komerciali, pod 4.: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta samostojnega vodenja računovodstva, pod 5.: visoka ali višja izobrazba strojne, organizacijske ali grafične smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v proizvodnji tiskarske stroke, pod 6.: visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju grafične ali propagandne dejavnosti. Kandidati za razpisana vodilna delovna mesta morajo imeti ustrezne moralno-politične kvalitete. Vloge po tem razpisu morajo kandidati vložiti do 15. decembra 1974 na naslov: Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1, Odbor za kadrovske zadeve. K vlogi mora kandidat priložiti dokazila o izobrazbi in praksi, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku. delavcev, ki pozablja na večje ekonomske učinke, na delitev dela, na lažje prevzemanje programskih obveznosti in na tržne odnose. Bil sem v več organizacijah, kjer so razpravljali o nameravanih združitvah. Lahko rečem, da so bili domala povsod enotni in so se strinjali, da je združevanje tako po ekonomski in politični plati nujno in potrebno. Ko pa smo se začeli konkretno pogovarjati o njih samih, so začeli deževati ugovori in pomisleki: kako naj se organiziramo, kako kadrovsko, tehnološko in finančno rešiti ta vprašanja in seveda, kakšne bodo tudi tako imenovane osebne posledice na posameznih vodilnih mestih. Tako se je potem dogajalo, da so ta vprašanja prevladala, ekonomska in politična, za katera so bili načelno vsi, pa so bila odrinjena na stran. Skratka, težko se poslavljamo od podjetniških interesov in včerajšnjega dne.« »Tako ali drugače bi tem pojavom lahko morda z eno besedo rekli odpori. Tam, kjer se kažejo, pa velikokrat slišimo nekakšno .opravičilo', češ da so zahteve po povezovanju oziroma združevanju nekakšna politična moda.« »Res je, da se to sliši. Toda če je včeraj kje-bilo tako, danes o modi ni več moč govoriti. Ekonomske prilike nas silijo v to. Mar ni Jugoslavija, Slovenija, Gorenjska sestavni del integracijskih procesov v svetu. Ne yem, kako naj bi bil nekdo, ki Vračam vprašanje. Zakaj pa od drugod ni čutiti te zavzetosti in pripomb? * je, oziroma hoče biti izoliran, kos tržnim zakonitostim doma in v svetu. Pri nas imamo še vedno celo vrsto gospodarskih področij, ki so med seboj razdrobljena, tehnološko neusklajena in niti poznajo se ne. Tako se doma ali na trgu v tujini prepirajo in si mečejo polena pod noge. Mislim, da so prav ta nasprotja tista, ki nas silijo v integracijske procese. Kar poglejmo lesno industrijo pri nas. Samo na Gorenjskem smo priča petim ali šestim organizacijam. Da ne govorim o gostinskih in turističnih delavcih, ki vsak zase prodajajo postelje v tujini. Zakaj se mora to dogajati? Zato da ima delo zveza komunistov in da govorimo o politični modi? To so vprašanja, ki se jih morajo podjetja rn delavci lotiti sami. Sami lahko spoznajo, da je povezovanje, združevanje, enotno nastopanje in programiranje nujno. Mislim, da ni treba biti velik ekonomist in politik, da to spoznaš. Zato še enkrat poudarjam, da združevanje v jugoslovanskem merilu ni nekakšna politična moda. Svet je namreč to že zdavnaj spoznal in danes ravno v teh zakonitostih zasleduje cilje dobička. Pri nas pa je cilj združevanja večji dohodek za delavca in družbo.« »Zakaj pa se potem mora ravno zveza komunistov zavzemati za učinkovitejšo akcijo in rezultate na tem področju?« »Morda smo v zvezi komunistov zaradi politike, ki je bila začrtana s pismom predsednika Tita in na podlagi stališč 21. seje predsedstva ZKJ, 29. seje CK ZKS in obeh kongresov zveze komunistov hitreje politično dojeli nujnost tega procesa. Nekateri redki prigovori so res, zakaj se ravno zveza komunistov zavzema za integracije in daje pripombe na prepočasno uresničevanje ustavnih načel. Vračam vprašanje? Zakaj pa od drugod ni čutiti te zavzetosti in pripomb? To je odgovor, zakaj so Integracijski procesi tudi eno od idejnopolitičnih izhodišč zveze komunistov. Če bi bili delavci danes že tako organizirani kot je začrtano v ustavi, najbrž ne bi več govorili o integracijah kot procesu. Ta proces bi bil lahko v veliki meri že končan. Tako pa smo celo v strokovnih in vodstvenih strukturah priča po eni strani deklarativnemu zavzemanju za združevanje, po drugi strani pa spodbijanju teh načel. Kako naj se potem delavec pravilno opredeljuje, če je tako dvolično informiran.« »Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela nedvomno daje drugačno, kvalitetnejšo osnovo za povezovanje in združevanje. Zveza_ komunistov spremlja tovrstni proces uresničevanja ustave. Kakšne so trenutne ocene?« »Ne le da spremljamo, marveč tudi ocenjujemo, kako se organizira združeno delo. Ugotovili smo, da je na Gorenjskem na tem področju precej narejenega. Od 255 organizacij jih je 29 odstotkov že registriranih kot TOZD ali OZD. 97 odstotkov vseh pa ima pripravljene samoupravne akte za takšno organiziranost. Vendar ta podatek ne pove vsega. Na pogled smo sicer lahko zadovoljni, toda vprašati se moramo, kaj smo naredili glede vsebinskega uveljavljanja delavcev v samoupravnem in ekonomskem procesu. Je mar delavec res že gospodar in tisti, ki odloča? Ta bitka bo še trajala. Zdaj imajo delavci organizacijske ali poenostavljeno rečeno tehnične možnosti za to. Morda se danes še marsikje ne zavedajo povsem, kaj jih Čaka. Toda ko bomo recimo prišli na sistem plačane realizacije, bodo tudi delavci to hitro začutili. Poglejmo primer. Devetmesečni rezultati o poslovanju gorenjskega gospodarstva so dokaj ugodni. Celotni dohodek je za 47 odstotkov večji kot lani, dohodek za 37, ostanek dohodka za 42 odstotkov. Vendar to niso rezultati večje produktivnosti, marveč.v velikih primerih posledice porasta cen. Kar poglejmo. Plačana realizacija se je povečala za 27 odstotkov, denarja pa je na žiro računih le za 5 odstotkov več. Spet. smo se močno zadolžili. Mar ni torej tudi po tej plati opravičljivo čimhitrejše združevanje?« »Povrnimo se še malo k odporom. Je .res, da se pogosto kažejo predvsem v vodstvih temeljnih organizacij združenega Vprašam se, kdo naj bo potem tisti, ki je za skupnu naložbe. dela, ne pa toliko med delavci?« »Rekel sem že, da je vzroke treba iskati v podjetniško-lastniških ! tako pojmovali združevanje, J* dosegli ravno tisto (vendar na mal° višjem — regionalnem nivoju), kar danes lomimo in prebijamo v temeljnih organizacijah; to je zaP1' ranje vase. Treba je vedeti, da ij1' tegracijski procesi nimajo meja. ™ drugače tudi ne more biti.« A. Zalar Slike: F. Perdan Plačana realizacija se je poveći za 27 odstotkov, denarja pa ./<' žiro računih le za 5 odstotkov V* ' Spet smo se močno zadolžili. Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitajo za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje Skupščina občine Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZB NOV Tržič Občinska konferenca ZMS Tržič Zveza vojaških vojnih starešin Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Čestita vsem delovnim ljudem za dan republike SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Kolektiv podjetja Vodovod Jesenice Slovenske železarne tovarna vijakov amen kropa Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa TOVARNA OBUTVE TRŽlC Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike in Jim še naprej želi veliko delovnih uspehov in priporoča modele jesen-zima 1974/75 čestita vsem odjemalcem vode, plina in drugim poslovnim prijateljem za dan republike Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! tovarna Pil triglav trzic Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Proizvajamo: vse vrste pil in opravljamo storitve, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. 138075 Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, kupcem in občanom iskreno čestitamo za praznik republike SOJKI Uraivj alpina CJ Organizacija združenega dela ^ Alpina Tovarna obutve Žiri Ob prazniku republike čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem za dan republike Iskra Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče v ZP Iskra Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike — 29. november Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko, elektromehaniko Kranj v združenem podjetju Iskra KRANJ proizvaja telefonske in elektronske centrale, telefone, Števce, stikala, merilne naprave, električno ročno orodje. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Marjan Lombar:^^^^^ ., je kot mamilo« . Ne vem čisto natanko, kako se Je počutil tisto sončno soboto, *. novembra, a skoraj prepričan 8em, da ne ravno prijetno. Drugega novembra je namreč tudi nradno zapustil mesto direktorja v Prešernovem gledališču Kranj ter stopil v pokoj. Marsikdo bi tol zadovoljen, ker so mu z ra-jnen padle neštete skrbi in ker ne bo več trepetal pod pezo odgovornosti, ki jo človeku nalaga Položaj prve violine v hiši. No, Marjan Lombar, današnji Glasov g°st, je iz drugačne sorte testa. Yedno je strpno prenašal skrbi In. odgovornost, kajti kombinata obojega v bistvu pomeni, da nekdo tiči do vratu v delu, da ne Pozna brezvetrja, da prekipeva od načrtov. In Lombarju načrtov se ni zmanjkalo. Mnoge so on in gegovi kolegi uspešno uresniči, mnogo pa jih je ostalo ne-?Predmetenih. Ampak pri ustvaril .I*1 ljudeh je to pogost pojav: ~? jim računov ne prekriža čas, kl beži kakor bi ga kdo podil, Poseže vmes bolezen. »Hotel sem vztrajati, toda zdrav-?«i so mi odsvetovali,« pravi Marjan, rojen oktobra 1914 v Ljubljani. **0 13 mesecih ležanja v postelji pač ne moreš več biti čil in krepak kot nekoč. Kadar telo odpove pokorno, je celo dobra volja brez haška.« TEHNIK POSTANE IGRALEC . Osnovni poklic našega intervju-Janca pravzaprav nima dosti skupnega s teatrom: končal je srednje-lehniČno elektrodelovodsko šolo in s* zaposlil na ljubljanskem Magistratu. A skriti magneti, skrita nagnjenja so ambicioznega uslužbenca jiezadržno vlekla v bližino odrskih med kulise, k pisanim kostu-JJ^ni. Leta 1932 je postal stalni sodelavec Šentjakobskega gledališča ,*r v naslednjih sezonah nastopil v Slevilnih težavnih vlogah. *Kljub vsemu naštetemu sem ^ločilni korak v gledališke ,rste storil razmeroma pozno, §pe »pomladi 1950, ko so me v ^ redno zaposlili. Poleg nastojanja sem prevzel tudi nekatere j Pravne posle,« pripoveduje Lom- a.r< zvrhan veselih, prijetnih spo-jlnov. »Potlej sva s prijateljem g.^iriom pred specialno komi- 10 Republiškega sekretariata J/, Prosveto in kulturo opravila ahtevno avdicijo ter si pridobila atU8 profesionalnih igralcev.« 8lu*U ^ta kasneje, 1956, je menjal ^_u*bo in pristal v Kopru, da bi nato "7 Jeseni 1958, ob ukinitvi poklicnih 81eaahšč - prispel v Kranj. *Naletel sem na porazno sta-jan na(*aljuje svojo zgodbo Mar-8tj" »Kak treznejši, manj optimi-eni prišlek bi gotovo nemudo-Val p°8Pravil kovčke in odpoto-|2! ' Jttene pa ni moglo nič pre-n.ra6iti. Čeprav so se člani prejš- jega ansambla razbežali, če-je občinstvo neusmiljeno srn *ral° Pred8tave in čeprav razpolagali le z nehomogeno 8o?m8ko skupino omejenih spolnosti, nisem vrgel puške v ko-i8i?°\ Zavod je jel nemudoma 8fi\aL naJPrimernejši način, ki bi POdbudil realizacijo načrta o Prizarjanju gledaliških del v t^?^erski postavi, vendar pod ^urko poklicnih umetnikov. kalJe re**8erJ> so poskrbeli za lo-a»ne igralske družine v okolici pr nja ter izpeljali približno 25 , . r« r» .1 DOmačih LIKovnikov vztrajnostni zagon Jeseniška likovna skupina zanesljivo najstarejša — Po osemindvajsetih letih še vedno brez ustreznih prostorov — Nikomur ne zapirajo vrat — Likovni krožek za nove člane »Amaterji z Jesenic se borijo v svojih mejah za določeno kvaliteto, katere rast je očitna, a od razstave do razstave skoraj neopazno majhna. Rast kvalitete pri posameznikih niha, toda pri celoti konstantno raste in je vidna šele po nekaj letih. Samo če tako spremljamo slikarje, jim moramo dati vse priznanje za njihovo ustvarjalno pridnost, čeprav v slovenski likovni ustvarjalnosti verjetno ne bodo zastopani s svojimi slikami, ampak bodo zapisani kot izjemen pojav.« (A. Pavlovec v Listih). nem kraju. Sami dobro vedo, da so ZAČETNI KORAKI Likovno sekcijo DOmačih LIKovnikov so na Jesenicah ustanovili februarja 1946. leta slikarji samouki, likovniki-amaterji, ki so prihajali na redne sestanke v delavski dom bodisi iz Železarne bodisi iz drugih podjetij industrijskih Jesenic. Vsi navdušeni nad tem, da jim bo dano, da svoj talent izbrusijo ob nasvetih in napotkih v krogu ljudi sorodnih nagibov, ljubezni do slikovnega podajanja življenja, narave in ljudi, so se imenovali domači likovniki in kot taki tudi pridružili Prosveti na Ja-vorniku, pozneje pa so začeli delovati v okviru Svobode, v katerem sestavu so še danes. Prvo in tudi zadnje poslanstvo Dolika nekdaj in danes je bilo vedno v tem: približati kulturo delavcu, sodelavcu v Železarni ali kje drugje, obenem pa organizirano delovanje v skupini slikarjev, preživljanje prostega časa po napornem delu tam, kjer se je moč izpopolnjevati, si širiti svoje likovno znanje in upodabljanje. Prav vsa dejavnost Dolika v skoraj tridesetletnem delovanju je prežeta s temi cilji in nameni. Neizmerljiv in neprecenljiv je njihov uspeh pri širjenju in približevanju kulture delavcu, skoraj neverjetno je, da so toliko let zavestno in tvorno delovali, vzdržali ob občasnih krizah in težavah, vključevali vedno nove in nove člane. Temu zanosu, tej tvornosti, temu Doliku, se je le malokdo izneveril; zanimivo je, da je med sedanjimi aktivnimi slikarji še vedno precej ustanoviteljev. V DELAVSKEM DOMU KOT NEKDAJ Jeseniški Dolik so torej sestavljali in ga še vedno sestavljajo ljudje različnih poklicev, slikarji-domačini, slikarji-amaterji tudi z različnih pogledov na svet, različnih občutkov, različnih sposobnosti in stremljenj. Pestrost in raznolikost dojemanja in upodabljanja, različni pogledi in različna razgledanost pa jih vedno združuje in ne razdvaja. Odmaknjeni od velikih likovnih središč in novih likovnih smeri in poti, lokalno odmaknjeni, gredo z ramo ob rami svojo amatersko pot naprej, bolj ali manj uspešno kot posamezniki, a zanesljivo vedno bolj ustvarjalno kot celota, kot Dolik. Menda so v tem izjemni, vsekakor so pa edini pri nas, po svojem dolgoletnem stažu vztrajnosti jim ne najdemo para. Dolikovci ne potrebujejo in ne zahtevajo nobenih hval in spodbud, zaslužijo pa vsekakor več naše pozornosti, zaslužijo, če nič drugega, vsaj dostojen prostor, kajti tako kot so se tisto sredo zbrali na prvem sestanku v dvoranici delavskega doma, tako se še sedaj vsako sredo sestajajo prav tam. In razstavljajo v dvoranici, sobici, svoja najuspešnejša dela razstavljajo,'redno s kulturnim programom in vsaj v zadnjem času pred nekoliko številnejšim občinstvom. Ob njihovih bornih prostorskih razmerah kot da se zdi, da za Jesenice nič ne pomenijo, zdi se, da so mnogo bolj cenjeni in upoštevani drugod. Naj jim kritiki zapojejo še tako hvalo, naj jih širša kulturna javnost še tako spodbuja, doma za njihovo delo ni odmeva, še celo tam ne, kjer bi že po preprosti miselnosti moral biti: v šolah. Dolikovci s tihim upanjem pričakujejo svojo tridesetletnico, s tihim upanjem, da bodo vendarle dobili ustrezne prostore. LIKOVNI KROŽEK Ko bi jih dobili, bi tako radi vabili tudi priznane slikarje v goste, zdaj samo sanjajo o takih galerijah, ki jih imajo mnogo mlajše likovne skupine, s katerimi sodelujejo in redno izmenjujejo gostovanja. Trdno prijateljstvo in dolgoletna navezanost jih veže predvsem z radovljiškimi pa s krškimi pa z likovimi samorastniki iz Ljubljane in Varaždina. Sami vsako leto pripravijo 15 do 16 razstav, jih zares lepo odpirajo in nanje opozorijo vso kulturno javnost. Razumljivo pa je, da v lokacijsko zelo odmaknjeni delavski dom ne zaidejo vsi tisti, ki bi si razstave prav gotovo razstave odprte za zelo zelo ozek krog delovnih ljudi, ki razstave iz svoje notranje potrebe in želje redno obiskujejo. Letos so bili dolikovci pobudniki za ustanovitev posebne sekcije v okviru Svobode — sekcije za ženska ročna dela. Vse več žena in deklet se doma ukvarja z izdelovanjem gobelinov ter z drugimi ročnimi deli, ki pa bi jim rade dale tudi nekaj umetniške vrednosti ali jih vsaj izdelovale v skladni barvni skali. Odziv na razpis je bil nad pričakovanji, tako kot tudi niso pričakovali, da se bodo letos mladi in starejši amaterji tako množično vpisali v likovni krožek, ki ga bodo organizirali v okviru likovne sekcije, pod vodstvom mentorjev. ŽELJA PO IZPOPOLNJEVANJU Prav občasni razpisi, ki vabijo k sodelovanju prav vse, ki čutijo do slikarstva voljo in vsaj malo sposobnosti, pestrost članstva po stažu, letih in socialnem poreklu, obstoj Dolika in še marsikaj negirajo neupravičene očitke, da je Dolik vase zaprt, nedostopen, privilegij nekaterih. Ko bi se to dogajalo, potem bi bila likovna skupina nujno obsojena na propad. Takih zlonamernih natolcevanj se dolikovci ne boje, ker je preveč neizpodbitnih dejstev, da gre zares le za zlonamernost, morda celo tudi ta,kih, ki niso mogli in hoteli prenesti dobronamerne kritike, kritike ob ocenjevanju del, ki jih redno pregledajo strokovnjaki in likovni izvedenci. • Pri Doliku sicer opravlja pomembno mentorsko vlogo akademski slikar Roman Savinšek ter občasno tudi akademski slikar Boni Ceh. Prej so pogrešali strokovno pomoč, ki so jo upravičeno pričakovali iz velikih kulturnih žarišč, kajti sami v svoji prizadevnosti niso mogli hitro napredovati. Še posebno to velja za mlade, najpilajše, ki so jim pošle moči, bili so neučakani in so popustili. DOmačih LIKovnikov vztrajnostni zagon se kaže v slikanju človeka, narave, v podoživljanju vsega, kar ga obkroža, v iskrenem čustvovanju do vsega živega in neživega. Prav to hočejo predstaviti delovnemu človeku, prav to več ali manj spretno zato, da se zamisli, sooča, podo-življa. Da ne nazadnje zna tudi preceniti, ceniti, se zanimati, hvaliti in grajati — saj je vendarle zanj in v tem, se mi zdi, je največja Dolikova vrednost, največje njegovo poslanstvo. Predstaviti vseh Dolikovih »zanesenjakov«, ni mogoče, zato smo izbrali štiri slikarje, ki žive s svojo likovno skupino in v njej že dolga leta. Nika Hafnerjeva sicer živi v Ljubljani, a se udeleži domala vsakega sestanka. Pri Doliku je od njegove ustanovitve, stalno, aktivna, navdušena udeleženka slikarskih kolonij. Kot slikarka je izredno dober portretist, poleg tega tudi kipari. Prav svojsko dojema krajino, najlepša pa so njena tihožitja s cvetjem. Redno razstavlja z Dolikom ali v okviru republiškega združenja Zdravko Kotnik je pri Doliku dobrih dvajset let, doma je iz Mojstrane. Zelo prizadeven uolikovec je. Posebno so mu pri srcu propadajoče stare domačije. Njegov stil je stalen, razstavlja pa zelo veliko v rodni Mojstrani. Znane so tudi njegove prikazane korenine, ki jih je nabiral po plazovih. Vse so bile zanimivih prispodob in oblik. Rudi Reichmann je mlad slikar po letih. Pri Doliku je že vse od ustanovnega občnega zbora. Najbolj uspešne so njegove slike tedaj, ko se loti prikazovanja del na polju in drugih kmečkih opravil, čemur se pravzaprav čudijo, saj je bil vse življenje zaposlen v jeseniški Železarni. Tone Tomazin je eden najbolj plodovitih dolikovcev, ki stalno razstavlja in se redno udeležuje vseh slikarskih kolonij. Je tudi pobudnik planinske slikarske kolonije ter kolonije, ki jo je organiziralo hotelsko podjetje Gorenjka v Kranjski gori. Tone Tomazin ljubi naše gorske lepote in zajema vedno nove in nove motive. Najraje slika planinski svet, a zelo uspešen je tudi v ravninskem, saj je reden gost domala vseh slovenskih slikarskih kolonij od Groharjeve do dolenjske slikarske kolonije. D. Sedej iš i, Sreda 27. In Ukčev Fronc je stopil na mizo ... Že dvajsetič so letos takti godbe na pihala in poskočne viže muzikan-tov ter planšarski rogovi naznanili začetek osrednje bohinjske turistične prireditve — kravjega bala. Še vreme je to nedeljo vsaj za silo držalo, čeprav je v soboto pozno pod noč še lilo kot iz škafa. Franc Cvetek-Ukc iz Studorja ali Ukčev Fronc po domače, starosta bohinjskih plan-šarjev in majerjev ter osrednja osebnost vsakoletnega kravjega bala ni bil med prvimi v Ukancu na prireditvenem prostoru.-Prišel je, ko se je prireditev skorajda že začela, stopil neopazno stran in tiho ter zbrano čakal, da bo prišel na vrsto v pripravljenem programu. Če ga ne bi že nekaj let poznal, bi ga stežka našel, če ne zgrešil ... Dva Ukca poznam. Prvega iz zasebnega življenja, umirjenega, preudarnega in kdaj celo molčečega. In drugega s kravjega bala, ko iz njega vro resne, šaljive in pikre, vendar vedno optimistične na račun bohinjske planšarije, Bohinja, kmetijstva, gozdarstva, lovstva, turizma in vsega, s čimer se vsak dan srečujemo. Oba bom skušal opisati. Za snidenje sva se dogovorila preteklo nedeljo sredi popoldneva na njegovi domačiji v Studorju, eni najstarejših kmečkih vasi v zgornji bohinjski dolini, poslovila pa sva se, ko je na vasico s 46 hišnimi številkami in okrog 200 prebivalci že legal mrak. Življenjska pot Franca Cvetka-Ukčevega Fronca je podobna poti številnih kmečkih fantov ne le v Bohinju, temveč tudi drugje. Rodil se je 3. oktobra leta 1903 v Studorju pri Ukcu. Nekaj stoletij menda že nosi hiša to ime. Oče Jože in mati Franca, umrla sta drug za drugim s komaj enotedenskim presledkom leta 1946, sta želela podariti življenje številni družini, vendar je med otroki kosila smrt. Enkrat so privekali na svet celo trojčki, vendar jim je bilo usojeno kratko življenje. Ostali so samo Franc in dve sestri. Franc se je tako po stari kmečki navadi kmalu zapisal domu ... »Leta 1946 sem prevzel vajeti gospodarstva,« razlaga. »Oče mi je že pred tem večkrat porekel: Fronc, pa narediva, vendar sem mu odgovarjal: saj je vseeno, če ste vi gospodar. Saj tako in tako ne morem drugače gospodariti kot vi.« »Veste,« mi pravi Franc Cvetek, »naša domačija ni drugačna od drugih bohinjskih kmetij. Njive, 1 hektar jih je in malodko v Bohinju jih ima več, planine, pašniki, gozdovi in rovte so raztreseni po vsem Bohinju, tri ali celo štiri ure hoda daleč od Studorja. Tri ali štiri hektarje velike parcele imamo na Rodnici, v Ukancu, pri Stari Fužini, na Dednem polju, na Lazu, pri Jezeru, na planini Vogar, na Pršivcu itd. Raztresene in razdrobljene in večinoma težko dostopne so parcele. Večino lesa lahko spravimo v dolino lahko le pozimi. Vse parcele obhodim. Kdaj grem celo do Ukanca peš! Kolikortoliko sem še pri zdravju. Opravki pri živini, ,holcanje' in košnja se mi zde najbolj kratkočasna opravila. Za branje nimam veliko časa. Če ga ,ukradem', ga najpogosteje zvečer. Sicer pa grem najraje k ta mladim v prvo nadstropje. Televizijo imajo. Nobenih poročil in vremenske napovedi ne zamudim. Mislim, da vremenarji za dan naprej kar dobro uganejo. Dobro je, če veš, kakšno vreme se obeta kmetu v prihodnjih dneh.« »Kar pomnim«, nadaljuje, »je v Ukčevem hlevu 10 govedi z volom vred. Konja od nakupa traktorja dalje nimamo več. Toliko govedi lahko preredimo. Zima je dolga in deset glav veliko poje. Letos bodo skoraj osem mesecev v hlevu; od novembra do julija prihodnje leto.« Franc Cvetek spleta, življenjsko zgodbo. 26. maja leta 1935 se je poročil. Za življenjsko družico je izbral 7 let mlajšo kmečko dekle Elizabeto Odar iz Stare Fužine. Rodili so se jima trije otroci: hčerki Tilka in Ivanka ter sin Jože. Jože je učitelj v Bohinjski Bistrici. V Ukancu imata z ženo, ki je enakega poklica, lično hišico. Nekaj prostorov sta preuredila v turistične sobe. Tudi hčerki sta poročeni. Po dva otroka imata vsaka. K Ukcu se je za .tamladega' priženil Tonček Taler iz Bistrice, ki je zaposlen na Češnjici na žagi. Ukc ima rad vnučke. »Dolgčas bi bilo brez njih. Le tam, kjer je številna družina, se %m lu A 3S> Sreda, 27. novembra 1971 obeta prihodnost. Sicer ne pridemo daleč. Zet pomaga na kmetiji po službi. Stroji so mu največje veselje. Vnučki mu slede. Mimogrede so se naučili, kako je treba ravnati s traktorjem. Prav je tako. Mlad človek je hiter in okreten. Vsega se hitreje nauči. V mladosti se od njih nisem veliko razlikoval. Mlatilnico in električni motor sem imel in mlatil ter žagal zase in za sosede. Danes mi tega ni treba več.« Z očetom v planino Bohinjske planine so del Ukčeve-ga življenja in njegove osebnosti. Kot 14-letni fante je prvič odšel s kravami v planino. Z očetom sta se dolgo menjavala. Ko so se pri hiši ponujala težja dela, je šel v planino Fronc, oče pa je ostal doma. Potem sta se spet zamenjala ali planšarila oba. Pozimi je Fronc najraje vihtel sekiro in cepin ter poganjal žago in »fural«. Ko je bil star 24 let, je Ukče-vo planšarjenje začelo pojenjavati. Oče se je postaral in oslabel. Težka kmečka dela, posebej v »goši«, niso bila več zanj. Fronc se je vedno bolj posvečal domu. »Na kmetiji se je takrat še trpelo,« pripoveduje. »Roke so bile edino delovno orodje, voli in konji pa pomočniki. Traktorji in kosilnice so povzročile v kmetijstvu prelomnico,« dodaja. »Napredek posega v bohinjske vasi in po ljudeh. Poglejmo Stu-dor, staro kmetsko vas. Mladi gredo v Spodnjo dolino, v bližino Bistrice, kjer je boljše življenje in zaslužek. Ne kaže jim zameriti. Vsak ima pravico do večjega kosa kruha in lažjega dela kot ga nudi kmetija. Enaka slika je pri planšariji. Če se bo zaposlovanje v Bohinju še zboljševalo, bo planšarija opešala. Večkrat sem že rekel na zadrugi in Gozdnem gospodarstvu, dedičima planin, ki so jih včasih vaške srenje urejale, sekale les in gradile sirarne, naj ljudi, ki poleti planšarijo, pozimi zaposle. Večja bo njihova socialna in ekonomska varnost na stara leta. To je edina rešitev za planšarijo in njene ljudi!« Ukc pogosto razmišlja o preteklosti, še več o prihodnosti bohinjskega kmetijstva. Z njim je tesno povezan iz časov, ko sta bila na zadrugi danes že pokojni upravnik Tonej Pekovec in računovodja Martin- Urh. Vsako srečanje z njima ir. z Albinom Jen-sterletom, vodjem zadružne zveze, je bil delovni dogovor. Obnavljali so pota, gradili mostove. Studor je dobil trgovinico in družbene prostore, upravni odbor zadruge se je prvi lotil gradnje planinskega vodovoda, sirarn, planinskih potov itd. Ukca srečamo med odborniki tedanjih občin Srednja vas, Bohinjska Bistrica in kasneje Radovljica, v samoupravnih organih Gozdnega gospodarstva Bled in njegove hranil-nokreditne službe itd. Zaradi starosti počasi bremena odlaga. Ostaja le med najaktivnejšimi člani Turističnega društva Bohinj-Jezero. Tarnanje ni Ukčeva navada. Vse se uredi, čeprav se pojavijo težave, pravi. Letos mu je stog pogorel. Najmanj 20 kubikov lesa, ki bi ga sicer prodal, bo porabil za obnovo stoga. To so nepredvideni izdatki, na katere mora kmet računati. »V Bohinju ima skoraj vsak kmet gozd. Če ima še količkaj razvito živinorejo in vpeljan kmečki turizem, gospodariti ni umetnost. Enostranska usmerjenost je manj zanesljiva. Lep je letošnji primer. Ponujamo živino, kupcev pa od nikoder. V takih primerih je dohodek od gozda in turizma še posebno dragocen. Planšarija res peša, vendar Bohinj v splošnem napreduje . ..« Ukc ima s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo kmetijstva precej izkušenj. Že pred zadnjo vojno, ko je bil še oče živ, je preuredil eno od pastirskih koč in namestil osem postelj, ki jih je uspešno oddajal gostom. Smisel in žilica za kmečki turizem ga tudi po vojni nista minila. V Ukancu je opremil turistične sobe kar v nižinski planinski bajti. Ko je hišica zasedena, mora vsak dan zjutraj ali zvečer eden od Ukčevih v Ukane, da prisluhne in ust reže željam gostov. »Karkoli že, kmečki turizem, čeprav ga je malo, daje dodatni dohodek. Bohinjski kmetje bi se morali tega bolj zavedati. Saj so na voljo posojila za deset let. Brez teh ne bo šlo. Miselnosti, da se je treba posojil z vsemi štirimi otepati, bo slej ko prej odklenka-lo! K meni prihajajo že deset in več let isti gostje. Ko odhajajo, se že priporoče za prihodnje leto,« končuje Franc Cvetek-Ukc. Fronc, zdej pa na mizo stopi in kej povej Vseh 20 kravjih balov je neločljivo povezanih z Ukčevim Froncem in on z njimi. Težko si je predstavljati enega brez drugega. Cvetek, Pekovec in Urh, posebno pa še pokojni bohinjski hotelir Jože Jeraj, ki je bil dolgo direktor hotela pod Voglom, so bili pobudniki za prvo, sicer skromno prireditev, ki se je v dveh desetletjih nesluteno razširila. Balova zamisel izvira s Češnjice, kjer so nekdaj kmečki gospodarji povabili majerje in planšarje v gostilno pri Tomažovcu in jih pogostili. Srečanju so dejali kar kravji bal. Ukcu je to povedala mama, Fronc pa je organizacijo podobne prireditve predlagal bohinjski turistični druščini. Leta 1954 je bil prvi kravji bal pri Zlatorogu. »No Fronc, mi je dejal tisto nedeljo Jože Jeraj, zdej pa na mizo stopi in ljudem kej povej,« se spominja Franc Cvetek. »Ubogal sem ga, stopil sem na mizo, ker takrat odra še nismo imeli, in povedal ljudem nekaj o Bohinju, planšariji in naši prireditvi. Poslej se je to ponavljalo vsako leto. Čeprav imamo v Bohinju še druge prireditve, je bal najbolje obiskan in dober tudi po finančni plati. Le to je nerodno, ker smo nasploh tako odvisni od vremena. Bohinjci bi morali dobiti za take prireditve streho nad glavo, dvorano, ki bi lahko stala nekje ob jezeru ali navsezadnje na Vrtovini. Hrib je sicer zaščiten, vednar bi se dalo urediti reprezentančni objekt s kopališčem, ki ga prav tako pogrešamo. Marsikatera prireditev bi se lahko odvijala v takem prostoru.« Potem pove, da bi kazalo čimprej urediti cesto do Savice, ki letos sicer ni tako slaba kot pretekla leta, in narediti križ čez razprave o slabi cesti v bohinjsko dolino. Gostje se množično pritožujejo in se nekateri prav zaradi slabe ceste poslove od Bohinja! Vsakokratni Ukčev nastop in govor na kravjem balu je nekaj izrednega. Vest bohinjske planšarije je Fronc! Poznajo ga Gorenjci, pozdravljajo ga v Ljubljani, pri njem se oglašajo tujci. Slikajo ga, on pa jim pripoveduje o rojstnem kraju, običajih in navadah, ki so tod doma. Pokazal mi je pisanje o sebi v ameriški turistični reviji za Evropo, imenuje se Alps, odkril mi je pisanje v reviji National Geografhic itd. Pokazal mi je zajetno mapo z lastnoročno napisanimi zgodbami za vse dosedanje kravje bale. Pisanje, iz katerega vreta ostrina in hudomušnost hkrati, je njegovo skrito veselje. »Govore za kravje bale ponavadi sestavljam večer pred prireditvijo. Napišem tisto, kar se je med letom, ob vsakdanjem delu, kjer vedno kaj premišljujem, rodilo v moji glavi. Odločim se, kaj je največji problem, o katerem je treba na balu več govoriti. Včasih so bili to gozdarji. Sedaj se z njimi dobro razumemo. Pri paši nas ne ovirajo več. Vsakič pa skušam ljudem nevsiljivo povedati, da jih v Bohinju radi sprejmemo in smo njih obiska veseli.« Franc Cvetek Ukčev Fronc ima pri trm veliki zasluge! Pripravil: f J. Košnjek veletrgovina bled 3-tedensko znižanje cen za praznik 29. november Kupcem je na voljo v vseh naših prodajalnah naslednje blago: 1. mesni doručak 200 g (29. november) 2. jetrna pašteta 100 g (29. november) pelinkovec 1/1 (Alko) rum 1/1 (Dana) vinjak 1/1 (Slovin) namizno belo vino 1/1 (Vipava) vino »Vinska radost«, rdeče 1/1 (Metlika) vino »Vinska radost« belo 1/1 (Metlika) v vseh naših mesnicah: 1. zamrznjeni purani kg 2. zamrznjene pitane kokoši kg t_7 1_ -----v^^ii^ii K/KJ V /J C 14. novembra do 7. decembra. Priporočamo se za nakup. 4,95 din 2,40 din 30,00 din 27,00 din 39,00 din 11,00 din 11,00 din 11,00 din 23,00 din 24,00 din ilogi od Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok 29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din zidak BH 4 pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko 25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din 29x 25 x 12 cm po 3,69 din 29 x 25 x 8 cm po 3,30 din 30 x 30 x 14 cm po 4,68 din V ceni ni vštet prometni davek. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t-M-ietl Za obisk in ogled se priporoč Tržič. Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. a Mercator, TOZI) Preskrba ter čestita vsem delovnim ljudem za dan republike ENTRAL GOSTINSKO iN rRGOVSKO PODJETJE - KRANJ Vsak dan sveže pečeni piščanci, svinjska pečenka, francoska solata, liptaver sir, suhe domače klobase, klobase v zaseki in druge dobrote dobite v delikatesnem delu samopostrežne trgovine Delikatesa Kranj. Samo v trgovini Delikatesa v Kranju dobite vse vrste kave vseh priznanih proizvajalcev. Praznovati je lepo, če bi ne bilo toliko dela s pripravami: narezke, slaščice, pijače in vse, kar boste potrebovali, dobite v trgovini Delikatesa v Kranju čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike Skupščina občine Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZBNOV Radovljica Občinska konferenca ZMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita Avto-moto društvo Kranj £a praznik republike jim želi varno in srečno vožnjo Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. Samoupravni organi in delovna skupnost Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik republike in jim želi mnogo delovnih uspehov. 1X1X1 w Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan republike Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. čestita cenjenim strankam za 29. november in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike. Slovenske železarne TOVARNA VERIG s p. o. LE 5 C E JU GOB LAV IJ Al vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. vezenine tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo in želimo prijetno praznovanje dneva republike Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza vojaških rezervnih vojnih starešin čestitajo vsem občanom Škofje Loke za dan republike — 29. november Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela Bombažna predilnica m tkalnica Trzic Iskra tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, cenena avtomatizacija na osnovi mehanike, pnevmatike in hidravlike ter merilna tehnika. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za 29. november — dan republike. čestita za dan republike in priporoča svojo priznano posteljnino KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan republike projektira proizvaja instalira prodaja servisira Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Čajevec, Grunding, Fein in Ransburg Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana Celovška cesta 177 čestita vsem zavarovancem za dan republike Poslužujte se naših vsakovrstnih zavarovanj Trgovsko podjetje Murka Lesce Čestita vsem kupcem k prazniku republike, jim želi prijetno praznovanje in priporoča nakup v svojih prodajalnah na Bledu, v Lescah, Radovljici in na Jesenicah. Priporočamo vam naše izdelke Jesenice s temeljnimi organizacijami TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija — obrt TOZD Skupne službe vam čestita za 29. november, dan repub like in se priporoča! FRANČIŠKA IN JOŽE PESJAK IZ K0V0RJA SLAVILA ZLATO POROKO — Redkim zlatbporočencem sta se v soboto pridružila Frančiška, rojena 25. marca 1909 v Kovorju, in Jože Pesjak iz Kovorja, rojen 25. marca leta 1898! Zlati jubilej sta proslavila med otroki Francko, Mici, Jožefom, Jurijem, Slavkom in Pepco ter njihovimi družinskimi člani, trinajstimi vnučki in dvema pravnukoma. Zakonsko zvestobo, ki traja že pol stoletja, sta v soboto ponovno potrdila pred tržiškim matičarjem! Oče Jože je upokojenec. Precej let je nosil vojaško suknjo in bil tudi ranjen, leta 1960 pa se je upokojil kot delavec v kranjski Planiki. Mama pa še vedno pridno gospodinji. Zlatoporočenca, kljub visoki starosti sta še kar zdrava, sta najbolj vesela, če ju obiščejo otroci. Ob godovih in rojstnih dnevih se vsako leto zbero v rojstni hiši, pa tudi sicer, .če jim le dopušča čas, se vsaj za trenutek ustavijo v domači hiši. Leta, pravita zlatoporočenca, ki jih preživljava sedaj, so najlepša. Zares škoda, da niso prišla že prej! (jk) — Foto; F. Perdan TOMAŽKOVA IZ SPODNJE KOKRE ZLATOPOROČENCA — Veselje in radost sta preteklo soboto napolnila Tomaž-kovo" hišo v Spodnji Kokri 21. Mama in oče, Marija, rojena 31. julija leta 1901 pri Lovrinu v Zgornji Kokri, in Florijan Krč, rojen 5. aprila 1900, sta slavila zlato poroko. Zakonsko zvezo sta sklenila 24. oktobra leta 1924 v Kokri. Dvema hčerkama, Mariji in Ivanki, sta podarila življenje in skrbela za kmetijo, ki skrita tiči za hribom nad cerkvijo v Spodnji Kokri. »Saj mi drugega tudi kazalo ni,« pripoveduje oče. »Dela je bilo vedno dovolj, samo če ga vidiš in si voljan delati.« Čeprav je že v letih, se že par let ukvarja s kuhanjem oglja, vodenje kmetije in temu podobne opravke pa oče Florjan najraje prepušča ženi Mariji. Oče se tudi nerad podaja v mestni vrvež, kjer »preveč ropota in je preslab zrak,« pravi. Zato je najraje doma. Tudi v gozd jo še mahne, čeprav se začenja v bližini hiše in se končuje daleč v Davovcu pod Krvavcem, (jk) — Foto: F. Perdan Prvi šofer in taksist iz Gorij V Spodnjih Gorjah 76 pri Bledu živi z ženo in sinom 72-letni Jože Kogoj — prvi šofer in taksist. Rodil se je v Grabču pri Gorjah in se po končani osnovni šoli zaradi slabih materialnih možnosti ni izučil nobene obrti. Nekaj časa je delal po raznih žagah, potem pa se je zaposlil v mehanični delavnici. Veselila ga je mehanika in sam se je učil motoroznanstva. Tako je opravil tudi tečaj in izpit za voznika. Njegova prva služba kot voznik taksija je bila v hotelu Petran na Bledu. Nekaj let je bil tukaj zaposlen, potem pa se je osamosvojil. Kot samostojni obrtnik-taksist je vozaril na Bledu, 1935. leta pa se je z družino preselil v Zagreb. Svojo obrt je tam poleg 220 drugih taksistov opravljal naprej. Taksi je Jože vozil tudi med vojno. Spominja se, da je skrival v stanovanju prijatelja — aktivista OF. Skrivoma ga je prepeljal prek takratne državne meje v Slovenijo. Še posebno pa se spominja med vojno prometne nesreče, ki se je končala s smrtjo. Vanj se je zaletel na motornem kolesu italijanski vojak in bil takoj mrtev. Italijanski konzul v Zagrebu je takrat za Jožeta zahteval smrtno kazen. Toda izkazalo se je, da Jože ni bil kriv. Ko se je 1949. leta z družino vrnil na Bled, je opravljal svoj poklic naprej vse do 1953. leta. Potem pa se je zaposlil kot šofer v Almiri v Radovljici in tam pred dvanajstimi leti dočakal upokojitev. Avto, zaprto limuzino; znamke Staver, letnik 1926, je oddal ljubljanskemu muzeju v Bistri pri Vrhniki. Kot rečeno, zdaj živi z družino v Spodnjih Gorjah, če pa kam gre, se še vedno zapelje, a ne z avtom, marveč s starim dobrim »bicikljem«. J. Ambrožič Novost V petkovih številkah Glasa smo do sedaj imeli na štirih straneh precej neurejeno to, kar je danes prvič pred vami na osmih malih straneh. Menimo, da smo z novo obliko dosegli boljšo urejenost pa tudi bolj praktično je. Seveda pa boste morali strani na levi strani prerezati, kar pa upamo, da ne bo tako težko. Po vsebini smo strani razdelili takole: 1. stran: gorenjske zanimivosti, 2. stran: nagradna križanka, šale, od vsepovsod, 3. stran: s šolskih klopi, 4. in 5. stran: sporedi, 6. stran: družinski pomen-ki, 7. stran: gorenjski kraji in 8. stran: nadaljevanka, in sicer danes prvič kriminalna zgodba C. Avelina Mačje oko. Pišite nam, kako ste zadovoljni z novostjo. odg. urednik A. Učakar Jože Kogoj ob svojem avtomobilu na Bledu pred hotelom Troha leta 1930 nagradna križanka od vsepovsod za smeh TgEf S? S: (.-Tj-ni^o ^OČESNA D.LVO« T KM i'K i: TONA S VA8 OBSE* 3^ UKKAJft. LJUBEZ. PESNIŠTVO OHAKI ladjar, iuimiiaKt; LATINSKI VKNIK Aor.N?ijA "Vtic*1 maimf bojkot »SE?,, MILANO JJBS< tast S, —*« KRaVJIcA ► oSl, / VEZNIK — 29. C0M02NI ADAMIČ ta^AK PK..IVA. HFMKu\ razticzna iS, ■Sar ~8K ' UČENJAK onu rvnt-k\h ' '^nti.iV " -sr MM AMKR1SKA ItFRAVA Mpn ,.»F.,.OM NUJNOST HIBOIH-mt skala ApSlEv v;: | v?H.:SK, Mnn LIT,., "kit JEV 1 Za reševalce križanke razpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Rešitve pošljite do petka, 6. decembra 1974, na naslov: ĆP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako KRIŽANKA 29. Miza le za zaslužne Majhno mesto v Južni Italiji je proslavljalo velik uspeh: izgradnjo ceste, ki ga je povezala s svetom. Po običaju so prišli na proslavo vsi predstavniki oblasti, poslanec in druge ugledne osebnosti. Po govorih in prerezanem traku ter prvi vožnji po novi cesti, so sedli za bogato obloženo mizo. Takrat pa so bili ugledni gostje nemalo presenečeni. Nihče jih namreč ni povabil naj prisedejo, pravzaprav zanje niti ni bilo prostora, če bi se morebiti sami povabili. Hitro so se spomnili, zakaj tako. Pred nekaj leti so meščani prosili vse te velmože za pomoč pri gradnji ceste, vendar je bilo zelo malo odzivov. Meščani pa niso vrgli puške v koruzo. Zategnili so pasove in zavihali rokave in potegnili asfaltni trak. »Kdor ni bil z nami, ko smo delali, ne bo z nami sedaj, ko se veselimo!« je dejal eden od organizatorjev. Prvi. . . Prvi je odkril kemično čiščenje pariški krojač Jolly Bellin. Na namizni prt se mu je prevrnila špiritna svetilka. Ko se je posušil, je bil prt čist. To se je zgodilo 1849. leta. Prva tuba za zobno pasto je prišla 1841. leta iz Amerike. Prvo restavracijo so odprli v Parizu 1765. leta. Pravzaprav je bila na moč podobna drugim gostilnam, le lastnik ji je dal novo ime — restavracija. Poroka v letalu Slavni španski toreador El Cordobes bo stopil v zakonski jarem. Poročni obred bo potekal v letalu, ki bo letelo 3000 metrov visoko nad zemljo. El Cordobes je pri neki letalski družbi že naročil za to priložnost štiri letala, ni pa še znano, kdo bo nevesta. Znano je le, da živi s Francozinjo Martine Fraysse, s katero že ima dva otroka. Pogumno dekle Pred neko šolo v Rimu so trije oboroženi moški hoteli ugrabiti 17-letno hčerko znanega konstruktorja strojev in bogataša Anlego Armellini. Dekle se je iztrgalo in ko jo je eden od ugrabiteljev pahnil na tla, se je borila naprej, tako da je niso mogli potisniti v pripravljeni avtomobil. Za ugrabitelji ni sledu, na avtomobilu pa je bila ukradena registrska tablica. »Ste se kaj novega učili v šoli, sine?« s šolskih klopi HOTEL V NAŠEM MESTU, linorez — Matjaž Turel, 12 let, osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj Pionirska odredna konferenca 29. september je praznik jugoslovanskih pionirjev. Na naši šoli smo imeli odredno pionirsko konferenco. Šolski pionirski odbor se je nanjo že dolgo pripravljal. Konferenca je bila v avli stare šole. Udeležili so se jo po trije predstavniki iz vsakega razreda. Vodila jo je predsednica PO Daša Maretič. Najprej je pozdravila vse navzoče pionirje, tovariše in tovarišice. Potem smo skupaj zapeli Titovo kolo. Nikoli več... Kamni, kamni, na njih imena milijonov, imena padlih, imena ustreljenih, imena brez konca in brez cilja. Ime, ' veličastna beseda, žive duše. Ime, legenda mrtveca. Ime, neskončna definicija. Rodila te je. Rodila te je z željo, da boš ljubil.. . A sovraštvo ni želelo in se sprašuješ, le zakaj ne? Toda ti si ljubil in sovražil. Da! Ljubil si zemljo, domovino in njeno srce. Sovražil tistega, kije napadel tvojo domovino. In v ljubezni do domovine, si padel, na zemljo. Padel si in nikoli več se nisi dvignil, nikoli več, nikoli več... Ksenija Lotrič, 8. a osn. šole Simona Jenka, Kranj Predsednica nas je seznanila z delom pionirjev v šolskem letu 1973/74. Pionirji naše šole smo sodelovali v številnih tekmovanjih in akcijah. Po tem pregledu je imel tovariš ravnatelj kratek govor. V govoru je pohvalil star odbor, ki je dve leti vestno opravljal svojo dolžnost. Podelil jim je lepe knjižne nagrade. Sprejeli smo program za novo šolsko leto. Pisali bomo razredne pionirske kronike. Udeležili se bomo raznih krožkov. Tekmovali bomo za Cicibanovo in Prešernovo značko in sodelovali v jugoslovanskih pionirskih igrah: »Naša domovina pod svobodnim soncem!« Skrbeli bomo za grob pesnika Jenka in krasili spomenik pri Šorli-jevem mlinu. Na konferenci smo izvolili nov pionirski odbor in predsednika PO. Volitve so bile tajne. Po končani konferenci je imel nov PO prvi delovni sestanek. Samo Rožič, 5. r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Železo njegov kruh Železo, železo, prekleto železo. Kdo te je našel zakopanega v zemlji? Le kdo in zakaj? Ob tvojih plavžih morajo ljudje delati noč in dan. Rodili so se, vendar zakaj? Morda zato, da so že pri rojstvu ob tebi — železo. Igrajo se s črnimi kamni in niti ne slutijo, da se bodo zaradi njih postarali, umrli. Vendar z ničemer ne bi zamenjali železa. Tudi z zlatom ne. Za njih je železo zlato kot za rudarje premog. Železo je njihovo zlato, ki ga ljubijo, sovražijo, ljubkujejo in preklinjajo. Za železarskega delavca ni lepšega trenutka od tistega, ko vidi, kako iz plavža privre razbeljeno, žareče železo. Zazdi se mu, kot da gleda rojstvo nečesa neznanega. Sprašuje se, ali bo sploh kdaj v roki držal predmet, čigar železo sedaj gleda. Sprašuje in vprašuje se, vendar nikjer ne najde odgovora. Le kje je ta odgovor? Morda tam, kjer je zakopano železo. Ksenija Lotrič, 8. a r. osn šole , Simona Jenka, Kranj Jesenski pasteli Sobotno popoldne. Napisal sem že nalogo, naučil sem se Aa ponedeljek in sedaj sem prost. Materi sem pomagal vložiti slive, da bomo tudi pozimi lahko postavili sadje na mizo. Odidem iz stanovanja, sedem na kolo in se popeljem v naravo. Pot me vodi mimo travnikov in polj, kjer se trudne kmečke roke stegujejo po jesenskih pridelkih, pridelkih, katere so trde, žuljave roke gojile celo poletje. Ob cesti na avtobusni postaji opazim gručo ljudi, ki nosijo vrečke z jesenskimi pridelki. Vsi ljudje se pripravljamo na zimo, kakor jež, ki zbira sadeže za hude, mrzle zimske čase, ko bo hrane primanjkovalo. Pripeljem se v gozdiček, kjer me pozdravijo ptiči, ki čepijo na žicah in čakajo, da bodo odleteli v toplejše, afriške pokrajine. Zapeljem na gozdno pot. Ustavim se ob robu jase. Sedem v travo in premišljujem. Premišljujem, kako lepa je narava, kako drevesa razprostirajo svoje veje in nas vabijo. Kako lepo je tu, sam si svoj go-" spodar, na svoji zemlji. Kako čudovite so jesenske, umirajoče, pastelne barve, kako lepo se zlivajo barve listavcev in tvorijo lepo celoto toplih, svežih barv. Kako lepo je tu! Mislim, da sem v pravljici, tako je vse lepo. Ampak ni vse tako. Koliko je ljudi, ki bi radi v svoji starosti pričakali to jesen, pa jih ni več tukaj. Kruta smrt jim je vzela življenje., Vzela jih je na svoj dom, na grob. Koliko je ljudi, ki se sedaj smejijo, pa bodo drugo jesen za vedno zaspali, koliko je ljudi, ki živijo sedaj svobodno, drugo jesen pa jih bo morila črna vojna, koliko, koliko . . .? Na vprašanje ne najdem odgovora. Nenadoma začutim kapljice. Ozrem se v oblake in vidim temne, Črne oblake. Pogledam na uro in vidim, da sedim tukaj, ob robu gozda, že poldrugo uro. Hitro sedem na kolo in hitim, hitim iz pravljične dežele v sedanjost, iz pravljice v resničnost, hitim domov. Vedno močneje dežuje, vedno hitreje gonim. Pripeljem se domov. Ko spravljam kolo v klet, si mislim: »Tudi to je jesen!« Janez Šparovec, 8. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Jesen Jesen, najpestrejši letni čas, pisanost dreves, rož, to je najlepši jesenski kras. Vse odmira, na spanje se pripravlja, da spomladi nas z radostjo pozdravlja. Nataša Knific, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj, novinarski krožek Časopis Belo polje s črno ajdo posejano. Če ga ne bereš, marsikaj ostane ti neznano. Marko Murko, 7. br. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur J radio kino sobota 30. NOVEMBRA 6.(X) Dobro jutro, 8.05 Jurij Holy: Spomini s kongresov, 9.05 Jugoslavija poje, 10.05 Majda JurSek: Naša spomeniška plastika, 10.25 Praznični koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, 11.35 Tri desetletja naše neuvrščenosti, 12.10 Čestitke za praznik, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Akordi za praznik, 14.05 Silvo Matelič: Nemčijo imam doma, 14.30 Po domače, 15.10 Iz jugoslovanskega opernega sveta, 16.00 Vrtiljak, 17.05 Viktor Konjar: Ko bi bila Avnojska noč danes, 17.50 Lepe melodije, 18.05 Signali, 18.35 Domovina je vse, 19.40 Minute z ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Rezerviran čas, 14.35 Praznujmo z mladimi, 15.40 Portret orkestra RTV Zagreb, 1(5.00 Naš podlistek, Hi.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Z ansamblom Bojana Adamiča, 18.(K) Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta — opera v treh dejanjih, 21.40 Sobotni nočni koncert. 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 1. DECKMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Tramvaj — pravljica, 8.52 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — Alija Isaković: Kaljenje, 18.42 Glasbeni inter-mezzo, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev Drugi progam 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje. 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.(K) Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža. 19.15 Igramo, karate izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Iz slovenske komorne literature, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 2. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveli, 12.40 Pihalne godbe na koncertnih odrih. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inti.rmezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute s triom Henčka Burkata, 19.50 Lahko noč, otroci, 19.55 Fran-cois Auber: Fra diavok) — opera v treh dejanjih, 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.30 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14. 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.(K) Ponedeljkov križemkraž. 14.20 Godala v ritmu. 14.35 Pop integral. 15.40 Obisk pri orkestru Belgijske radijske postaje, 16.(X) S knjižne police. 16.05 Panorama slovenskih popevk. 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja. 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Klasična in romantična zborovska,glasba, 19.30 Kitarist Narciso Yepes in španski skladatelji. 19.50 Literarni večer, 20.35 Dve simfoniji Johanna Christiana Bacha, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Stanko Premrl, 23.(K) Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 3. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojeta oktet Gallus in Koroški akademski oktet. 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike. 17.20 Zveneča imena. 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra/— Ludvig Aškenazv: Mala strast in aprilski sneg, 21.30 Zvočne kaskade,_22.20 Sodobni skla-' datelji na Bachovih poteh, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu,-. 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel, 14..36 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Catom Stevensom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salzburški festival 1974, 22.05 Baročni mojstri čembala, 22.40 Orkestrski nokturno, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 4. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, J3.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermez-zo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Melacrino, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(K) Koncert iz našega studia, 21.45 Igrajo zabavni ansambli, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.(K) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna, reportaža, 17.50 V ritmu bossa nove, 18.(X) Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Med popularnimi deli Feliksa Mendelssohna, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski skladatelji: zborovske skladbe Gojmira in Uroša Kreka, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofon-ski operni koncert, 22.45 S koncertov Ars nova v Baden-Badnu, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 5. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 I/, glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane p. v. Marka Muniha, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Orgelska glasba Johanna Sebasliana Bacha, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov "Drugi program 9. 17 Odsevi življenja v ugaslem očesu Invalidnost je huda reč. Prirojene telesne okvare ali deformacije, nastale zaradi bolezni in poškodb, človeka omejujejo v tisti najprvobitnejši svobodi, ki mu je dana od narave: v svobodi premikanja, v svobodi, imenovani osebna samostojnost in neodvisnost, v svobodi ptičjega leta in bučanja brzic. Različne so oblike fizične prizadetosti, najtežja pa je nedvomno slepota. Slepec tiči v nekakšni brezpredmetni kletki in se zdi nebogljen kot dojenček. Kajti stene kletke so neznansko tesne. Vsaj mi, zdravi, čili državljani si jih često predstavljamo akšne. Vendar smo v zmoti, svet dozdevnega niča je mogoče raztegniti, mogoče ga je razširiti n poglobiti ter ubežati poniglavi nemoči, podobni čutenju ujetega orla, kralja nebesnih prostranstev. Vsakomur seveda ne uspe, rostora. Gornja ugotovitev kot •deča nit povezuje misli treh jrlasovih gostov, o katerih je reba povedati, da sodijo v krog judi, ki jim nesreča ni mogla »treti vere vase. Ce te privežejo k mizi ... V njem, v profesorju Petru Confi-dentiju, so združene lastnosti genija, VKL»edavega popotnika in romantičnega poeta. V Celju rojeni naturalizirani Ločan z dobrimi petimi križi na grbi, z diplomami pravnika, filo-zofa-zgodovinarja in tiflopedagoga v žepu ter s hišo v Vincarjih tekoče govori nemško, angleško, francosko, rusko, italijansko, špansko in esperanto in je v življenju naredil več kakor 99 odstotkov običajnih smrtnikov. Zanj preprosto ni ovir: če si enkrat zastavi neki cilj, ga zagotovo doseže. In vendar je potopljen v večno temo. Slep je od rojstva, slep zaradi atrofije očesnega živca, pre-našalca slik v možgane. C »Biti slep še ni tragedija,« pravijo Peter C'on/:identi, Dare Kisovec in Pavel Pire Peter Confidenti s svojim ljubljencem, 11-mesečnim psom Billom. Confidenti je poleg drugega tudi priznan kinolog in dreser. »Res, cilji in stremljenja so važna zadeva. Svojim dijakom to nenehno vbijam v glavo. (Confidenti je do nedavna, kot ravnatelj šole v Centru za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki, veliko poučeval. Tudi zdaj honorarno, trikrat 1 .edensko, predava tuje jezike — *p. p.). Ne gre pa pozabiti dejstva, da odsotnost vida pomeni loločeno oviro. Težiti k ciljem, ti niso objektivno uresničljivi, «i spadajo v sfero pobožnih želja n ne v stvarnost, je nerealno. Vvtomobila, denimo, ne bomo depi nikoli vozili. Značaj zastav-jene naloge naj torej ustreza mogljivostim invalida. Samo-norilska ambicioznost in optimi-em nista nič manj škodljiva .ukor črni pesimizem.« In mi je začel razčlenjevati dve krajnosti, s katerima se kot pedagogi ki strokovnjak dostikrat sooča. Eno estavljajo preplašeni, popolnoma iemoralizirani otroci, prepričani, da Sreda, 27. novembra 1974 brez pomoči bližnjih niso zmožni vzeti niti žlice iz predala, medtem ko v drugo uvrščajo lahkomiselne mladostnike, ki ne priznavajo nobenih zaprek. Klasičen primer zastopnika prve skupine je bil ubog, zbegan kmečki pobič, v čigar »vstajenje« so Confidenti in kolegi morali vložiti rekordno mero truda, znanja in ljubezni. V najnežnejši dobi, preden je prišel v zavod, sta ga oče in mati pogosto privezovala k nogi kuhinjske mize, hoteč preprečiti, da bi v odsotnosti sorodnikov odtaval ven in padel v gnojno jamo ali stopil na vile. Dasi ne kaže dvomiti o poštenem namenu staršev, bi storili bolje, če bi fantu dovolili prosto stikati po dvorišču in raje ogradili gnojišče. Dragocene izkušnje, zbrane ob nedolžnih padcih ali ob napadih razsrjene koklje, bi brž odtehtale ducat nenevarnih modric in odrgnin. »Ja, včasih ni prijetno,« pristavlja profesor. »Le vztrajnost in trdo delo zalezeta. In individualni pristop, jasno. Individualnost vzgoje je temeljni pogoj učinkovite rehabilitacije. Ko enkrat prebijemo oklep nezaupanja, ko vzpostavimo kontakt z gojencem, smo opravili tričetrt posla. Ker sem slep, mi je lažje zrušiti duševne barikade, ki novinca držijo v izolaciji. Ne more si privoščiti očitkov, da lažem, da mlatim prazno slamo ali da zahtevam nemogoče. Sva pač na istem in kar zmorem jaz, bo slej ko prej zmogel tudi on.« »Kaj je slepota?« sem nato pobaral intervjujanca. Nasmehnil se je in v slogu, ki izdaja sovražnika abstraktnih definicij, razložil, da biti slep ni tako strašno kot če bi zdrav človek poizkusil uro ali dve miže tavati naokrog. Nemara je strašno šest, dvanajst, osemnajst mesecev po nezgodi, ko nesojeni invalid psihično še ni prebolel šoka. Ampak depresije in travme so neizogiben spremljevalec uvodnega prilagoje-valnega obdobja in trajajo vse dokler prizadeti ne obrzda plazu ponorelih čustev ter jame trezno ocenjevati nastali položaj. Od rojstva slepim je mučno iskanje tal pod nogami kajpak prihranjeno. »LOVE STORY« PO VOLĆJE Potlej sva zaplula v pomenek o skrivnostnem »šestem čutu«, ki naj bi se razvil kot nadomestilo za izgubljeno sposobnost vizualnega zaznavanja. »Same izmišljotine!« je odločno pribil. »Niti kančka resnice ni v njih. Celo domneve, da slepcem narava avtomatično izostri sluh, voh, tip in okus, so neosnovane. Nič bolje ne slišimo kakor vi, le mnogo racionalneje izkoristimo registrirane šume, zvoke in glasove. Ne spolzijo nam .neprebavljeni' pri levem ušesu noter in pri desnem ven . ..« Odkar je v pokoju, posveča Confidenti največ časa svojim konjičkom, kot pravi strastnemu nagnjenju do glasbe in do prirode. Predvsem ga zanimajo živali, zlasti hamidi (rod volkov). Je eden najslavnejših kinologov v Sloveniji ter menda edini Jugoslovan, ki intenzivno spremlja, odkritja mlade podveje zooloških ved — biologije živalskega vedenja. (Dosežki na omenjenem področju so dvojici znanstvenikov leta 1973 prinesli Nobelovo nagrado). Je tudi predsednik kluba za vzrejo športnih in službenih psov Škofja Loka ter navdušen član loške lovske bratovščine. (»Streljam resda ne, zelo rad pa hodim z jagri v gmajno.«). Neutrudno prebira »pasjo literaturo« in zbira knjižne poslastice. Inozemski znanci mu pošiljajo najrazličnejših sort čtivo. Trenutno komaj čaka, kdaj bo poštar prinesel v Braillovi pisavi natisnjeno nemško izdajo Jack Londonovega romana Beli očnjak, ki po kvaliteti, spričo bri-ljantnega prevoda, baje prekaša angleški original. Vendar ni zgolj teoretik; na štirinožce vpliva skoraj hipnotično, skoraj v hipu jih osvoji. Prepričljiv dokaz je ganljiva zgodba o Špeli. »Špela je bila pristna volkulja. Dreserji policijskih psov v Podutiku so jo nameravali spariti z nemškim ovčarjem ter vzrediti super mešance. K sreči ni hotela sodelovati; mladički bi zaradi podedovane volčje plahosti zanesljivo ne izpolnili obetov miličnikov,« poudarja Confidenti. »Takrat sem pogosto zahajal dol in s Špelo sva se kmalu spoprijateljila. A potem so jo odstopili ljubljanskemu živalskemu vrtu. Osem let pozneje sem po naključju zašel tja in glej: spoznala me je. Skakala in cvilila je kot obsedena. Stopil sem bliže ter ji skozi rešetke iel mršiti kožuh, volkulja pa je vneto lizala moje dlani in obraz. Obiskovalci so odprtih ust zijali v naju. Ko sem odhajal, je žalostno, pretresljivo tulila ...« Ločani so se simpatičnega profesorja že zdavnaj navadili. Peter zatrjuje, da je malo krajev, kjer bi prebivalstvo do slepih izkazovalo bolj nepotvorjen, pristen odnos. Šolarji in odrasli, moški in ženske so vljudni, prijazni, a ne vsiljivi in mučno pozorni. No, če kdaj koga malce zanese (k,ot nekoč preustrež-ljivega sprevodnika, ki je hotel Con-fidentija v naročju odnesti iz avtobusa), ne zamerijo preveč. Bržkone ni domačin, kajti v Škofji Loki so ponekod še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je slepec bitje, ki ni sposobno drugega kakor s klobukom v rokah prosjačiti za drobiž, odločno pometli v ropotarnico pozabljenih zablod. VARLJIVA DVOJNOST Naj mi bo oproščeno, ker sem našega naslednjega izbranca, 18-let-nega Dareta Kisovca, nadlegoval v najmanj primernih razmerah, med delom. Ampak fant, prekipevajoč od energije, je popoldan po navadi nedosegljiv. Proste urice posveča gibanju in redkokdaj tiči doma, v objemu štirih sten. Ne mara posedanja, ne mara samote in mirovanja, botrov malodušja. Najprijetneje se počuti v druščini razposajenih vrstnikov iz soseske. Redni obiskovalci telovadnic, igrišč, trim-steze in bazenov so, redno zahajajo v gore in na smučišča. Dare, čeprav slep, je vselej zraven. Mlademu Daretu Kisovcu je šport pomagal uveljaviti se v družbi vrst nikov. »Oslepel sem pri šestih letih — zaradi zelene mrene,« pripoveduje. »Kar zadeva izobrazbo, sem končal osemletko v Ljubljani, nato pa telefonistično šolo v škofjeloškem Centru . ..« Kisovec je telefonist v Gorenjski predilnici. Zadovoljen je, da si služi kruh, da ni nikomur v breme in nadlego. »Sprva sploh nisem dojel, kaj me je doletelo. Kriza, veste, nastopi šele v puberteti, ko dozorevaš in odkrivaš cel niz privlačnih dejavnosti, ki so zate tabu. Rehabilitacija je potemtakem nujna, saj bi brez posega specialistov in brez ustrezne podpore družbene skupnosti tričetrt očesnih invalidov nikdar ne ujelo ravnotežja ter normalno zaživelo.« V sejno sobo nasproti zasteklene tovarniške sprejemnice, kamor sva se zatekla debatirat, je pokukal vratar. Spraševal je po telefonskih številkah štirih podjetij ter nehote potrdil nesporno ugotovitev, da položaj posredovalca telefonskih sporočil ne trpi novačenja lenobnih, neinteligentnih in pozabljivih betic; Kisovec je kot bi mignil /.recitiral zahtevane podatke in spet sva bila sama. »Ce vas zanima, kako ocenjujem odnos družbe do slepih, sem dolžan najprej opozoriti na varljivo dvopnost, na krhkost proklamiranih načel, ki praviloma ne najdejo potrdila v praksi. Mar ni nesmisel nekoga spodbujati, da študira, da navzlic slepoti nabira znanje, da s pridnostjo in bistrostjo premaguje neštete do- datne preglavice, naposled, ko si pribori naslov ekonomista, pravnika, jezikoslovca ali slavista, pa zaman išče dostojno zaposlitev? Pametneje bi ravnal, ako bi ne ubogal opogumljajočih nasvetov ter izgubljena leta smotrneje izkoristil.« Kramljala sva dalje in pomenek nezavedno speljala v športne vode. Dare, postaven kot kak deseterobo-jec, širokih ramen in slokih, v tesne, moderno krojene hlače stisnjenih bokov, že navzven zbuja videz atleta. In dejansko je atlet. Ce le utegne, obuje »superge« in ob asistenci prijatelja na kolesu krene nabirat kondicijo. Rad tudi dviguje uteži, plava, smuča in planinari — in niti igre z žogo mu niso tuje. Je član nedavno ' ustanovljenega kulturno-športnega društva Tomo Zupan Kranj. Najmanj petnajstkrat je doslej »zavzel« Lubnik, preplezal je Julijce po dolgem in počez ter letos nastopil v ekipi slabovidnih tekačev v partizanskih Dražgošah. »Izključno športu sem dolžan zahvalo, da so me mladi tod okoli sprejeli medse. V njih sem odkril dragocene zaveznike, zmeraj pripravljene pomagati. Nobenih problemov nimam, kadar potrebujem spremljevalca, ki mi bo pri — denimo — gozdnem teku ali pri vzponu na Triglav sproti kazal, kam naj stopim.« ZLATI MOJSTROVI NASVETI Od posameznika je odvisno, kakšen status v skupnosti zavzema, opozarja Kisovec. Pustih, zagrenjenih, nedostopnih tipov nihče ne mara. Usmiljenje gor, usmiljenje dol — kdor tiči zabunkan v spalnici in preklinja zlo usodo, naj nikar ne pričakuje, da ga bodo sodobniki prihajali v kolonah spraševat, ali ne bi nemara izvolil iti z njimi na izlet, na zabavo, na koncert. Oseba, ki ima družabništvo za enosmerni proces, obvezno zabrede v stiske, v osamljenost. Podobnega mnenja kot Dare je junak zaključnega poglavja Glasove reportaže, posvečene slepim, mojster Pavle Pire. Mojster'zato, ker nepre-kosljivo obvlada umetnost pletenja košar in »oblačenja« steklenic. Leta 1946 so v škofjeloškem Centru odprli pletarsko in ščetkarsko delavnico ter ga povabili, naj prevzame mesto obratovodje. Ni mu žal, da je sprejel ponudbo in zapustil rodne Križe v Moravski dolini, priznava danes. Leta 1952 se je oženil, leta 1962 sta s soprogo v Stari Loki dogradila hišo, letos pa so jo razširili in dvignili. »Pretesna je postala,« pove živahni šestdesetletnik, ki je kot družinski gazda prevzel nase dolžnosti nabavljavca materiala, nadzornika adaptacije in začasnega managerja, zadolženega, da opravi sto in sto sitnih potov, preskrbi zahtevana dovoljenja ter poišče delavce. »Sinova sta zrasla v možakarje, starejši, radiomehanik, je že poročen, mlajši pa bo spomladi maturiral na srednji gradbeni šoli.« Pire je izgubil vid pri napajanju živine. Nemirna telica je z rogom dregnila štirinajstletnega pastirja v levo oko in ko zdravniki niso utegnili zaustaviti vnetja, ki je napadlo tudi desno stran občutljivega percepcij-skega mehanizma, je bila tragedija neizogibna. »Čemu bi jadikoval? Nič ne bi zaleglo. Prilagodil sem se okoliščinam. Od rojstva slepi so še mnogo na slabšem; ne vedo, kakšna je trava, drevje in nebo, kakšna je razlika med zelenim in modrim ...« Radoživost in prožen, nezlomljiv značaj sta Pavlu, ki je v obrtni šoli izpričal nadpovprečno nadarjenost za rokodelska opravila, omogočila naglo poklicno uveljavitev. Je izra- zit praktik, bister in sposoben pravilno ukrepati v kakršnikoli situaciji. Po stanovanju bolj teka kot stopa, kadar pa — ne da bi se bal prometnih konic — zavije v Loko, površni mimoidoči spričo strumnega, čvrstega, neobotavljivega koraka niti ne opazijo, da pravzaprav niso srečali čisto običajnega pešca. »Pred nedavnim sem sredi ulice trčil v neznanega občana. ,A ste slep?' se je razburil. ,Ja. In vi najbrž tudi!' sem mu zabrusil nazaj. Umolknil je ter zmeden odhitel.« Mladim sotrpinom Pavel svetuje troje: čim prej naj si zagotovijo ekonomsko eksistenco, čim Češče naj zahajajo v javnost in čim manj naj tuhtajo. Melanholija in odsotnost elana sta strup, ki invalide degradira v reveže. Idealno protiorožje so delo, načrti in prepričanje, da na svetu ni nič nemogoče. »Prej, pred upokojitvijo, sem bil šest let predsednik sindikata Mojster Pavel Pire ima v kleti pravcato skladišče pletenih košar. Predzadnji je, ki na Gorenjskem še goji to izumirajočo obrt, zato mu naročil zlepa ne zmanjka. v Centru slepih. Organizirali smo ekskurzije in razna tekmovanja ter skrbeli za razvedrilo varovancev. Morda sem izjema, toda dolgočasja ne prenesem Grozno je, če se okrog mene ni česar ne dogaja. Tu velja iskati vzrok, zakaj rad kegljam, zakaj vsako pomlad sodelujem na tra dicionalni prireditvi Ob žici oku pirane Ljubljane, zakaj sem po leti, navzlic prezaposlenosti, pre hodil Loško planinsko transver zalo in zakaj nameravam prihod nje leto naskočiti Triglav ...« Slepota je huda reč, smo ugotovili v uvodu pričujočega zapisa. Drži. Vendar ni nepremagljiva. Gibkost in univerzalnost človeškega duha sta ji lahko kos. Zemlja je polna Petrov in Daretov in Pavlov, ki nikoli ne priznajo poraza. V neenakem boju z morečo praznino nizajo zmago za zmago. Ne zbirajo kolajn, marveč modrost, raztapljajočo omot črnine, v katerega so potisnjeni. In uspeva jim. Besedilo: Igor Guzelj Foto: Franc Perdan Veletrgovina ŽIVILA Kranj CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bodo vse naše prodajalne s prehrambenim blagom v nedeljo, 1. decembra 1974 ODPRTE od 8. do 11. ure Gozdno gospodarstvo Bled vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike Trgovsko podjetje Rožca Jesenice se pridružuje čestitkam za praznik republike — 29. november GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov Konfekcija Mladi rod Kranj Vsem delovnim ljudem, kolektivom in poslovnim prijateljem čestita za dan republike Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo SGP Tržič vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita za dan republike s svojo enoto Arhitekt biro Kranj SGPTRZIC — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pečar-ska dela Stanovanjsko podjetje Tržič vsem delovnim ljudem čestita za dan republike in želi še naprej veliko delovnih uspehov mKomunalno gradbeno podjetje □raa Bied Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljišč, vodoinštalaterstvo in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih In visokih gradnjah, siikarskopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Priporočamo se z našimi storitvami. Kmetijska zadruga Bled ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material se priporoča KZ Bled tel. 77-425 in čestita za dan republike Storitveno in proizvodno podjetje CREinfl Kranj s temeljnimi organizacijami PROMET REMONT KMETIJSKA MEHANIZACIJA SERVIS OSEBNIH VOZIL RTC KRVAVEC . \ GOSTINSTVO IN TURIZEM TRANSPORT IN SKUPNE SLUŽBE čestita vsem delovnim ljudem za 29. no vember — dan republike CESTNO PODJETJE V KRANJU čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA MENGEŠ, BLEJCEVA CESTA Po želji naročnika izdelamo tudi projekte za opremo. Izdelujemo vsa zahtevnejša pasarska dela. Čestitamo občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike S Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Veliko skrb odložite, če zavarujete sebe in svoje premoženje pri Zavarovalnici Sava PE Kranj TITA N KAMNIK Titan tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: — fitinge — ključavnice navadne in cilindrične — ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Malta — zibelka starih kultur in civilizacij KOKATEDRALA Polni vtisov o prazget v dolgočasni oker barvi, kot vsa Malta — pravzaprav ni nič omembe vrednega. Kot bi vas, dragi bralci, je tudi nas zanimalo, zakaj to veliko cerkev v Valletti imenujejo kokatedrala in ne po enostavni logiki — katedrala kot povsod v vesoljnem krščanskem svetu. Kokatedrala gor, kokatedrala dol — za božjo voljo Krešo, povej nam vendar, zakaj tisti »ko« pred katedralo. Pa ja ni kakšna kooperacija DO sredi? Vodnik nam je pojasnil, da je ta božji hram pravzaprav podružnica glavne katedrale v mestu Mdina, kjer je bila prvotna prestolnica Malte, Ce je Valletta vsa Jane zova, pa Mdina najbolj časti svojega Pavla. Po tangu je torej Pavlova katedrala prva, Janezova pa druga. Kljub temu pa je bila kokatedrala v Valletti V Zadnjih stoletjih morda celo pomembnejša kot katedrala v Mdini. Bila je osrednje zbirališče bogahoječih otočanov in nekakšen reprezentančni cerkveni sedež mali teških \ itezov in nadškofi Po cerkvenih obredih v cerkvi so se na trgu sv. Janeza zbirale množice in poslušale velikega mojstra in druge visoke može, ki so z balkona nad cerkvenim portalom oznanjali zakone, predpise in druge pomembne zadeve. Balkon je bil nekakšna govorniška tribuna posvetne aristokracije, se pravi viteških redov in njihovih velikih mojstrov. V cerkvi so se posvečali božjim, pred cerkvijo pa posvetnim zadevam. Praktično — nj kaj reči. Sicer pa je bilo na Malti cerkveno in posvetno tako tesno povezano in prepleteno, da je skoraj vse eno in isto, v bistvu pa vse cerkveno. Kokatedralo so zgradili šele v 17. stoletju, potem ko so za pre-stolno mesto proglasili Valletto. namesto dotedanje prestolnice Mdina, BOGU, KAR JE BOŽJEGA, IN ŠE VEČ Do trenutka, ko smo vstopili, sem bil prepričan, da sem že videl vse razkošje krščanskih cerkva bodisi v Rimu, na Dunaju, v Budimpešti-S presenečenjem pa sem ugotovil, da sem se uštel, kot vsi, ki so se imeli ES poznavalce in so že videli nekaj BVeta. Z bogastvom opreme in razkošno arhitekturo te cerkve se lahko meri le Vatikan. Notranjost te čudovit«« in prostrane cerkve — kokate drale — je pravo nasprotje njenemu zunanjemu videzu. JOSTRpLC (Sobo nadaljeval J Halo, 94! Kadar drvi po cesti rešilni avtomobil z odprto sireno, reagiramo navadno vsi enako. Stopimo do okna in skušamo z očmi ujeti vozilo, ki hiti Proti kraju nesreče ali pa bolnika ali ponesrečenca pelje v zdravstveni dom, čeprav vemo, da bomo ujeli le znano podobo svetlega vozila z oznako rdečega križa. »Na žalost pa sirena in modra luč, kar pomeni, da smo na nujni vožnji, za voznike na naših cestah pomenita toliko kot nič,« pravijo vozniki rešilnih avtomobilov. Z njimi smo se pogovarjali na reševalni postaji v Kranju, verjetno Pa imajo glede tega težave tudi na vseh drugih postajah. »Naše ceste so ozke in posebno ob nedeljah je promet zelo gost, takrat je nujna vožnja podobna običajni, saj je promet iz nasprotne smeri tako gost, da se prehitevati ne da,« pravi Franc Demšar, eden od devetih šoferjev kranjske reševalne postaje. »Le tuja vozila se takoj umaknejo na rob ceste, če zaslišijo sireno. Naši vozniki pa so za ta zvok gluhi. Rad bi vedel, kako °i se počutili, ko bi jim šlo za minute, pa bi vedeli, da se zaradi oviranja neuvidevnih voznikov njihov čas in življenje iztekata. Pa še to: po mojem mnenju'reše-valcem novi prometni zakon ne daje tolikšne prednosti kot bi jo moral.« Seveda so te težave reševalcev v Prometu na naših cestah le del njihovega vsakdanjika, ki se ne izteče ob drugi uri popoldne ali ob katerikoli drugi uri dneva ali noči. Reševalci, s tem mislim tako šoferje kot njihove spremljevalce, so le sestavni del ekipe službe nujne pomoči zdravstvenega doma Kranj: v reševalno skupino enega turnusa sodi tudi zdravnik in medicinska sestra. »Ta skupina,« pravi vodja splošne medicine pri ZD Kranj dr. Ciril Armeni, »je v določenem času celota, njeni člani pa imajo vsak svoje naloge in se med seboj dopolnjujejo, delo si delijo. Njihove dolžnosti smo že pred nekaj leti zajeli v pravilnik, ki ga prav sedaj dopolnjujemo. Moram reči, da smo prav z organizacijo nujne pomoči in s pravilnikom za korak pred drugimi zdravstvenimi domovi, ki se posebno v zadnjem času prek sekcije splošne medicine želijo seznaniti z našimi izkušnjami v organiziranju službe prve pomoči. V tej službi so stalno 4 medicinske sestre, zdravnik, 9 šoferjev rešilnih avtomobilov in 4 spremljevalci. V teritorialnih enotah ZD Kranj v Škofji Loki, Tržiču in Žireh pa je vsega skupaj še 10 šoferjev rešilnih avtomobilov, spremljevalcev pa tam nimajo.« POMEMBNA JE PRVA POMOČ Med najstarejšimi uslužbenci spremljevalci reševalne postaje v Kranju je Franc Obed: »Že 14 let sem tukaj. Moja naloga je nuditi prvo pomoč na kraju nesreče, če tako odloči zdravnik. Po pozivu na pomoč namreč zdravnik odloči, ali gre za nujen primer, ko mora na kraj nesreče sam zdravnik, spremljevalec s šoferjem ali šofer sam. Ta čas pa je spremljevalčevo mesto v ambulanti pri najboljši film leta Užiška republika domači barvni vojni spektakel Velika zlata arena v Pulju 1974 Režija: Ž.ika Mitrović Igrajo: Boris Buzančić, Božidarka Frajt, Rade Šerbedžija, Branko Miličević in Neda AmeriĆ Na sporedu v kinu Center: 28. novembra ob 16. ili L9. uri; 29. in 30, novembra ter 1. in 2. decembra pb 15. lil 18. uri v kinu Storžič: 3.decembri ob H>. in 19. uri Vsem občanom čestitamo /a dan republike! Kmetovalci in rejci prašičev! Tudi letos odkupuje Koteks tobus svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nerezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. Čestitamo poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november nova in izpopolnjena izbira v VSEH VRST IGRAČ veleblagovnici globus v enoti Blagovnica od danes naprej VćUsul KRANJ T