DEMOKRAC Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75' Uprava: Trst, ulica fe! Anarvssio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvu: Gorica... Rlva Piazzutta' št. 18. GENA: posamezna številka L :'o. —r Naročnina: mesečno L 100, letno L 1;2»j0. — .Za inozemstvo; mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. .9-18127 ito V. ” Štev. 37 TrSi - Gorica 14. septembra 1S51 izhaja vsak cetek Izložbeno okno PHOTI ODLAGAM JU VOLITEV Angloajne-riška cona Svobodnega triašice&a ozemlja je v gotovi meri nekakšno izložbeno okno demokracije. Po tej 12(02bi sodijo njeni pre-oivcuci in narodi zaledja resnično vrednost vseh . tistih, velikih gesel, s katerimi nastopa Zahod v svoji borbi prozi komunizmu. Tega bi se morali zavedati vsi oni, ki nosijo odgovornost za upravo na našem področja. Njihovo delo na našem ozemlju je otipljiva vizitka za irre-so.o vrednosti besedne propagande, s katere razlagajo svoje vzore. Toda ugotoviti moramo, da doslej blago v tem izložbenem oknu ni bilo razporejeno in predstavljeno na tak način, da bi kupce bogve-kaj privlačevalo. Narodnostno zapostavljanje cvete z nezmanjšano silo, tacistične škode še vedno niso povrnjene, jemlje se volivno pralnico Hudem z izgovorom, da so leta 1943 zapustili italijanske čete, ki so bile tedaj na nemški strani, še učdno niso amnestirane težke obsodbe fašističnih posebnih sodišč itd. To je samo nekaj najbolj kričečih primerov, ki pojasnjujejo, kakšne so razmere v coni po petih letih zavezniške vojaške uprave. Pa naj še kdo naivno vprašuje, odkod jemlje komunizem na .našem ozemlju svojo meč! Pametna politika ne bo nastopala proti eni skrajnosti na ta nač;n. da rnepušča popolnoma svobodne roke drugi skr a -nosli, kajti skrajnosti so vedro Škodljive in po svojem bistvu nedemokratične. Za resnične in trajne uspehe proti načelnemu -nasprotniku je potrebna mičelna politika. Cas bi bil, da pridejo do tega spoznanja tudi Zavezniška vojaška uprava in vsi oni visoki uradi, od katerih je odvisna. Ce namreč vzorec zahodnega blagu ne odgovarja, in tak vzorec je tudi Trst, potem se ne smejo čuditi, čc gledajo preprosti ljudje z dvomom na vrednost tistega načina ureditve življenja, kakršnega jim Zahod ponuja. Brez vzorov ni vere! Te in podobne misli podajajo na dovolj verodostojen način razpolo-Učnjer, s Katerim smo sprejeli samci1 voljni in svojevrstni ukrep Zavezniške vojaške uprave, s katerim jt v zadnjem trenutku prenesla občinske volitve na našem delu Svobodnega tržaškega ozemlja na kasnejši, še nedoločen čas. Posebno v trenutku, ko se bo na velikih mednarodnih sestankih znova razpravljalo o naši usodi je nekaj nečuvene-ga, da se je prav pod oblastjo zahodnih demokracij smatralo za potrebno preprečiti prebivalstvu, da bi izrazilo svojo voVo ter tako pokazalo, katera je tista rešitev, kakršno si želi. V kolikor bi to bilo napravljeno zaradi tega, da se o-mogoči nekaj, kar naj bi bilo v nasprotju z voljo tukajšnjega prebivalstva, potem kot demokrati ne moremo drugega, kakor protestirati in obžalovati, da se dela burko iz nečesa, kar bi moralo biti sveto. Živimo sicer pod oblastjo vojaške uprave, o čije prerogativah v upravnih vprašanjih smo lahko različnega mišljenja. Vsekakor je- nemogoče zahtevati, da bi vojaška u-prava uresničila popolno demokracijo, ker določajo že obstoječi predpisi mirovne pogodbe, da mora obdržati vsaj vrhovno oblast v svojih rokah. Toda nekaj so pa tudi vojaške uprave že marsikdaj znale spoštovati. Pri tem mislimo predvsem na politično nepristranost. Poleg tega so jih pogostoma odlikovale značilne viteške vojaške lastnost}: iskrenost, doslednost in poštenost. Ako je torej naša Zavezniška vojaška uprava sklenila, da da neko določeno samoupravo, pa čeprav trenutno omejeno samo na. občine potem bi morala to samoupravo spoštovati predvsem sama, skrbeti bi morala, da se njeni lastni zakoni izvršujejo, ne pa jih obračati ter izigravati na način, kakor delaje to samo nezrele, neresne in neodločne države. Kako naj zakonoda jalec pričakuje, da bodo tretji izpolnjevali uredbe in zakone, ki jih celo sam krši? Po našem mišljenju je obravnavani ukrep koristil prav interesom vseh tistih, proti katerim naj bi bil po hotenju njegovih zakulisnih avtorjev naperjen. To se bo neJ dvomno izkazalo. Celo samo iredentistično časopisje, ki je v prvem trenutku pokazalo navdušenje postaja že zaskrbljeno. Ni ga namreč sredstva, ki bi ljudi uspešneje po dilo v vrste opozicije, kakor je prav nespoštovanje ljudske volje in zakonov. Zato smatramo, da je bil ukrep Zavezniške vojaške upra ve posebno s stališča onih načel ki bi jih bila dolžna na tem prostoru zastopati in pospeševati zgrešen in nepravilen. * * * L Protestna resolucija glavnega volivnega odbora Slovenske narodne liste za S l O Popolnoma nepričakovano in v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli je Zavezniška vojaška uprava v zadnjem trenutku, na predvečer poteka roka za vlaganje list, odložila upravne volitve na kasnejši, še nedoločeni rok. Glavni volivni odbor je z ozirom na to na seji 7. septembra 1.1. sprejel resolucijo, s katero v svojem in v imenu vseh občinskih volivnih odborov Slovenske narodne liste: 1.) OBŽALUJE, da je Zavezniška vojaška uprava, pooblaščenec Organizacije združenih narodov, na Svobodnem tržaškem' ozemlju kapitulirala pred predrzno zahtevo italijanskih iredentističnih strank in pred vmes šavanjem Italije v notranje zadeve našega ozemlja in odgoaila volitve, potem ko je že enkrat z vso pravico od* bila tako pristransko zahtevo. Glavni volivni odbor PROTESTIRA proti takemu protizakonitemu ukrepu Zavez* niške vojaške uprave. 2.) UGOTAVLJA, da ni bilo nikakega pravega razloga, ki bi mogel to nezakonito odgoditev upravičiti. Sovražniki Svobodnega tržaškega ozemlja, podpirani od Italije, so hoteli odgoditev samo zato, da še nadalje ob* drže iz svojih strankarskih koristi uprave tržaške občine v svojih rokah, ker so se dobro zavedali, da bi jim pri* nesle oktobrske volitve neizogiben poraz. 3.) OPOZARJA Zavezniško vojaško upravo, da bi bilo za javni blagor tržaškega prebivalstva skrajno škodljivo pustiti upravo tržaške občine v rokah ljudi, ki že dve leti sistematično vodijo in z občinskimi sredstvi podpirajo naj hujšo propagando za ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato 4.) ZAHTEVA, da Zavezniška vojaška uprava razpusti sedanji tržaški občinski odbor in poveri občin* sko upravo v Trstu osebam:, ki ne bodo podpirale iredentistične propagande; ZAHTEVA, da izvede Zavezniška vojaška uprava občinske volitve še v tem letu; ZAHTEVA, da odredi Zavezniška vojaška uprava ustavitev novih vpisov v volivne imenike za prihod* nje volitve. 5.) POZIVA prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, naj ohrani mirno kri v zavesti, da je bila od iredentistov zahtevana odgoditev le dokaz njihove slabosti, ker se dobro zavedajo, da ie večina prebivalstva za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in proti povrnitvi pod Italijo. 6.) SKLENE povečati svoje napore za zmago Slovenske narodne liste, za ohranitev Svobodnega trža* škega ozemlja in za enakopravnost Slovencev in Hrvatov v vsem javnem življenju. ™ GI.AVNI VOLIVNI ODBOR Trst, 7. septembra IM SLOVENSKE NARODNE LISTE POSREDOVALEC Zanimiva karikatura prikazuje rosebnega odposlanca predsedniku Trumana, ki se je mudil v Perziji, da bi razvozljal tamkaj š n, i petrolejski spor. Toda ni imel sreče. Cevi so ie vednu -»vozljane, Na povratku v Združene države se je Harriman nato oglasil pri Tiru, da bi posredoval med ostalim tudi pri i zgladitvi sporni/h vpra-inn med Italijo in Jugoslavijo. Bližnji tedni bodo pokazali, ali je imelo to drugo posredovanje kaj več uspeha kakor prvo. OD JAPONSKE DO EVROPE »Nelu York Times« je prinesel zanimiv uvodnik pod .naslovom »Od Japonske do Evrope«, ki ga zaradi njegove aktualnosti ponatiskujemo, Svetovno nihalo se je sedaj ii(i- gnitlo nazaj nad Evropo. Japonska mirovna pogodba je z ojačitvijo o-brambe na Vzhodu napravila zares veliko 'poslanstvo. Toda sedaj moramo upreti pogled na našo atlantsko trdnjavo, posebno napredne obrambne črte Zahodne Evro pe in Sredozemlja. Zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije so se sestali v Washingtonu na predhodne razgovore o vseh vprašanjih, ki v seda njem trenutku zadevajo organizacijo severnoatlantske zveze. 15. septembra se bodo v Ottawi sesta-na razgovore zunanji ministri vseh držav članic severnoatlantske zveze, v oktobru pa bo nov sestanek atlantskega sveta v Rimu. O item pa bi toilo treba še veliko govoriti in veliko storiti. Zahodna Nemčija je po eni strani glav n člen v verigi zahodne obrambe, na drugi pa povaroča nevarnost, ka;t: za Sovjete je nemška oborožitev tako občutljiva točka kot oborožitev Japonske. Vsaka država je na svoj način cilj sovjetskega imperializma. Grčija in Turčija sta bili povabljeni, da se udeležita sestanka držav severnoatlantske zveze v Oitjtawi. In na tej konferenci bo treba razpravljati o najrazličnejših .vprašanjih, tako o vprašanjih surovin, o vprašanjih kreditov za o-boroževanje, o evropski armadi, o reviziji italijanske mirovne pogodbe, o Španiji in o glavnem vprašanju, ki zasenči vse doslej navedene, o vlogi, ki jo naj Združene drža* v e igrajo v Evropi v pogledu dobave orožja, vojaštva in gospodarske pomoči. Več kot leto dni je že preteki' odkar je Winston Churchill govx ril o zahodni oborožitvi v Strass-.bourgu- Tedaj-je-bivii. angleški ministrski predsednik javno stavil vprašanje, ki smo ga vsi ime'1.; mislih: »Ali 'bomo še utegnili?« Na to vprašanje pa je sam takole od govoril: »Le malo časa imamo . na razpolago. Toda če ga bom' znali izkoristiti modro in dobro ii se ne bomo obotavljali, kot smo ■ sicer že preveč, tbomo mogli še pravočasno mogočno povečati svari pred na j več j im komunističnim napadom.« Tedaj je Winston Churchill pozival na delo za evropsko armado iza zamisel, ki je doslej po zaslugi občudovanja vrednih naporov žc močno napredovala. Prav po .tem prizadevanju smo dobili na mesto vrhovnega poveljnika evropske vojske generala Eisenhovverja. General Eisenh-ovver se je nato na mestu samem hitro prepričal, -da je edino upanje za to, da pridemo do primerne obrambe zahodne Evrope, samo v evropski enotnosti. Generala Eisenhovverja govor v Londonu 4. julija letošnjega leta, v katerem je povezal uspeh Severnoatlantske obrambne zveze z gospodarsko integracijo Zahodne Evrope, je še vedno najtehtnejše in najbolj vzpodbujajoča, čeprav tudi istočasno (najbolj vznemirljiva izjava našega časa. Ce varnost Evrope postaja odvisna od gospodarske integracije, potem se mora zgoditi čudež. Toda general Eisenhovvier se je jasno prepričal, da to ni le potrebno, ampak tudi mogoče. Stvar no se bo vedno bolj kazalo, da no Severnoatlantska zveza sama pra- va sila, ki bo vodila k integracij: V združenju na osnovi vojaškega sodelovanja za obrambo samih sebe, se bodo evropski narodi in ljudstva učili, kako priti do en: ' nosti.-. _ .... , . _. . .. Še 'enkrat, in’td 'veano&Stf resiM si moramo zastaviti Churchillov; Vprašanje: »Ali bomo utegnili?« Jasno je, da imamo sedaj mar Časa na razpolago, kot smo ga -meli pred enim, letom, toda vs-j močnejši smo. Casa nismo zapravili, le to je, da ga nismo čisto Izrabili. Ako upoštevamo čiščenje Indokine, je največja coklja Francija. Prav tako ima Francija drugo največjo in najnevarnejšo komunistično gibanje zunaj sovjetskega bloka. Naivečjo komunistično stranko ima Italija in prav tam smo t-pravičeno lahko tudi najbolj za- TITO IN TRST Koncem avgusta je Tito sprejel med svojim,bivanjem v Sloveniji, ina Brdu pri Kranju, tri vodilne tuje novinarje, katerim je dal obsežne izjave o svojem gledanju na razne politične probleme, tako v notranji kakor v mednarodni politiki. (Posebno pozornost je vzbudila Titova izjava o Trstu, ki se glasi v prevodu, dobesedno: »Z Italijo so se odnosi poslabšali zaradi cone »B«. Mi smo prati združitvi obeh con. Smo za to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več kakor lahko dobe. Lahko dobe Trst. Vemo, da je mirovna pogodba sklenjena tako, in tu ne moremo ničesar storiti, toda od statusa quo me bomo odstopili, kar pomeni, da bo cona »A« pod angloame- riško, cona »B« pa pod jugoslovansko upravo. Italijanska revizionistična politika sicer samo slabi fronto 'borcev za mir in povzroča fronti miru sedaj veliko Škodo.« Titova izjava je zelo nejasna in tudi protislovna. Sklicuje se namreč na mirovno pogodbo, ki je ni mogoče izpremenlti, obenem pa pravi, da toi Italijani po dej mirovni pogodbi lahko dobili Trst. Ker mirovna pogodba nikjer ne pred videva nekaj takega, temveč usta-navija in ohranja samo Svobodno ■tržaško ozemlje, je pred morebit nim komentiranjem potrebno počakati na točnejša pojasnila o tem protislovju v Titovi izjavi. Zanimivo je, da je »Primorski dnevnik«, p osvoji stari navadi, pri objavi Titovega intervjuja izpustil besede, s katerimi izjavlja Tito, da »Italija lahko dobi Trst«. skrbljeni zaradi ogromne pete kolone. Nikakor pa ni mogoče ista^a reči o Zahodni Nemčiji, kjer komunistov skorajda ni, niti o Veliki Britaniji, kjer nimajo nobenega vpliva. nizacija ne bo resnično močna vv dotlej, dokler ne bosta Francija ir, Italija rešili svojih notranjih vprašanj komunizma. Severnoatlantsk zveze ne bo mogoče prej rešiti, d\ kler ne bo -Nemčija močnejša, dokler ne to izdelava Združenih .lr-žav in njene oborožene sile dosegle polne moči, dokler ne bo E ropa — general Eisenhower je ■ že povedal — enotna. »Ali pa bomo utegnili?« Morda bom-o. morda tudi ne, toda eno je gotovo, da časa ne smemo zapravljati! Soujetsii! neuspeh v 5. Franciscu Združene države so dosegle v San Franciscu popom uspeli. 48 držav je brez obotavi;an.a podpisa'o laponsko mirovno pogodbo in Sovjetski zvez; ie bilo prvič onemogočeno, da hi usp.iš.io metila delo. Zakaj je Snvjetska zveza tako malo dosegla na konferenci v San Fran iscu? AU naj bi Andrej Gro-miko pripeljal s seboj tako veliko in spietno zastopstvo samo zato. da bo napravil na konferenci to, kar je napravil? Glavni razlog zato, da so mu izpodleteli načrti, je pač v item, da nekomunistične države, ki se v kaki točki niso popolne rna strinjale z mirovno .pogodbo niso stopile, na stran Sovjetske MARSHALL ODSTOPIL Lovett je njegov naslednik Bela hiša objavlja, da je predsednik Truman sprejel »zelo nerad« odstop obrambnega ministra Marshalla, ki je odstopil iz osebnih razlogov z veljavnostjo od 12. septembra t. 1. Nadalje objavlja Bela hiša, da je predsednik izbral za Marshallovega v. - X v , , ■ ■ • 1 IT- I* &as.4e< Severnoatlantska obrambna om-T*. o^miko -1 mogel gojiti velikega upanja, da bi dobil večino glasov proti Združenim državam, saj je bilo pravzaprav nič manj kakor 20 zastopstev na konferenci z ameriške celine. Toda Gromiko je mogel prej pričakovati moralno zmago, če bi se mu posrečilo prepričati katero od nekomunističnih in neameriških držav, da b! ne soglašala s pogodbo. Toda dejstvo, da Gromiko ni dosegel tega. kar bi bilo . njegovih očeh zmaga, pomeni njegov poraz in zmago ugleda Zdvu-ženih držav. Neuspeh, ki ga je dosegel Gromiko v San Francis.u, pa tudi kaže, da je sedanja fronta proti Sovjetski zvezi trdna in strnjena. Edina stvar, s katero se lahko sedaj Moskva tolaži, je pravzaprav to. da se konference ni udeležila Indija. Toda ta tolažba je slaba, kajti vzrok, zakaj Indije ni bilo v San Franciscu, ni iskati v uspehih sovjetske diplomacije, ampak v Nehru-jevi psihologiji. General MARSHALL naslednika Roberta Lovetta, dosedanjega namestnika obrambnega ministra in poslal imenovanje senatu v odobritev. Za namestnika obrambnega ministra je Truman imenoval Willia-ma Fosterja, upravnika ameriške Uprave za gospodarsko sodelovanje, za upravnika ECA pa Richarda Bis-solla, sedanjega namestnika upravnika. Lovett je star 55 let in ima za seboj odlično življenjsko pot v zasebnih poklicih in javnih službah. Do leta 1940 je bil med vodilnimi ameriškimi bančniki, nato pa je postal posebni pomočnik vojnega ministra Henry Stimsona, kasneje je zaradi svoje sposobnosti postal pomočnik letalskega ministra. Odsto-pivši obrambni minister Marshall ki je zdaj star 71 let, se je v odličnem smislu izrazil svojem nasledniku: »Resnično sem srečen, da sem imel poleg sebe takega moža kot je Lovett. Nihče v vseh Zdru Ženih državah nima njegove sposobnosti za prevzem tako odgovornega mesta.« Marshall je bil načelnik glavnega stana ameriške armade v drugi svetovni vojni, od 1. 1947 do 1949 pa je bil ameriški obrambni minister. Ko je odstopil kot obrambni minister, ga je Truman imenoval za predsednika ameriškega Rdeče ga križa. Kot častnik ameriške vojske je moral za svoje imenovanje obrambnim ministrom, poleg običajne senatne odobritve, dobiti še posebno odobritev kongresa. Kongres je odobril s posebnim zakonom, da je lahko Marshall kot aktivni vojak prevzel civilni urad o-brambnega ministra. Marshall je bil med prvimi, ki so dosegli v ameriški armadi čin ge nerala s petimi zvezdami. Kot o-ibrambni minister je odstopil leto dni po svojem imenovanju za brambnega ministra. Predsednik Truman se je Marshallu s posebnim pismom zahvalil za velike usluge, ki jih je napravil domovini. Proračun ZN za leto 1952 Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je napovedal proračun za vzdrževanje Organizacije združenih narodov za prihodnje leto, o katerem bo razpravljala glavna skupščina v mesecu novembru. Celotna vsota proračuna za leto 1952 je za 1,230.300 dolarjev nižja, kot je znašal proračun v preteklem letu. (Proračun izdatkov aa vzdrževanje Organizacije združenih narodov je v letu 1951 znašal 47,798.600 dolarjev. Novi proračun za prihodnje leto je nižji in znaša 46,568.300 dolarjev. Kot je razložil glavni tajnik, bi bila prihranjena razlika v novem proračunu sad bolj gospodarskega organiziranja skupščin in sestankov odborov Združenih narodov. V letu 1951 je zasedala glavna skupščina v Parizu, gospodarski in socialni svet pa v Santiagu oziroma v Ženevi. V prihodnjem letu bo ostala glavna skupščina doma na glavnem sedežu ZN. Enako se bodo vršila tudi zasedanja ostalih svetov in odborov Organizacije združenih narodov v New Vorku. In to bo pomenilo občutni prihranek v proračunu .za prihodnje leto. V svojem poročilu Trygve Lie navaja tudi podrobnosti novega proračuna. Tako je iz tega poročila vidno, da bodo dohodki ZN za novo leto znašali 5,812.100 dolarjev. Od tega pričakujejo 300.000 dolarjev od prodaje novih znamk ZN, 226.500 dolarjev iz prodaje raznih publikacij. V poročilu je tudi navedeno, da je v glavnem stanu 2840 uradnikov. VESTI z GORIŠKEGA -o- Kako prijavita svoje dohodke zasebni delavec in uradnik V »Demokraciji« od preteklega tedna smo pisali o davčni reioimi v kali ji. Dane« podajamo praktičen primer prijave dohodkov za zasebnega deiavca in zasebnega uradnika, da jima pristojni urad odmeri višino davita. Tiskovina, na kateri je treba izpolniti prijavo, je sestavljena iz ve« iiatov. Za delavca in uradnika pa veljata v glavnem samo prva in predzadnja stran tiskovine. Na prvo stran je treba navesti vse ©-tsebne •podatike im kraj, kjer stranka platoje davek (»domicili© tiščale«). Vedno na prvi strani nate nayedejo imena vseh družinskih članov, to je davkoplačevalca, njegove žene, vseh njegovih otrok (tudi nezakonskih, ali priznanih, ali posinovijencev, polusinov), staršev, ■tastu in tašče. Sploh vseh oseb, ki imajo po zakonu piavico, da jih davkoplačevalec oskrbuje in jih v •resnici tudi oskrbuje. Otroci se vpišejo. le, če niso še dosegli 21. leto starosti, ali pa če so pod 25. letom in študirajo.ali pa si ne služijo zadostnega kruha, ali pa (ne glede na starost) v slučaju, da se zarad/ bolezni ali invalidnosti sploh ne morejo preživljati sami. 'Starše, tastu in taščo davkoplačevalec vpiše, kadar so dosegli vsaj 60. leto starosti. Ce pa sta mati ali tašča vdovi, se vpišeta ne glfede na njuno starost. Vpisati jih je seveda moči le, če so v breme davkoplačevalca in jih ta dejanski preživlja. ker so sami brez sredstev in se ne morejo preživljati. Navedba vseh teh oseb je posebno važna, ker daje davkoplačevalcu pravico, da od svojega skupnega letnega dohodka odbije za vsako tako osebo 50 tisoč lir in s tem zniža obdavčljivo mero dohodka ter ■temu primerno tudi višino plačljivega davka. Ko sta delavec in zasebni uradnik tako izpolnila prvo stran tiskovine, morata izpolniti še predzadnjo stran iste. Najprej morata dobro premisliti koliko sta imela vsega dohodka v letu 1950 (ker dohodki od leta 1951 pfidejo v poštev lete prihodnje leto!). Urad ali oseba, ki jima je dohodke leta 1950 plačeval jima ■bo najlepše in najnatančneje dal tozadevne podatike, do zadnjega vinarja. Delavec in zasebni uradnik morata navesti ves umaizani dohodek, to je dohodek (plačo) pred odbitkom tega, kar sta ona ali gospodar plačala za zavarovanje in zavodu za socialno skrbstvo. Vendar ne zgrešita, če navedeta samo čisti dohodek, to je znesek, ki sta ga prejela v resnici jx> odbitku plačane zavarovalnine in zavodu za socialno skrbstvo. Navesti pa morata ime delodajalca, da se bc davčni urad lahko pri njemu prepričal o istinitosti in točnosti navedb. Zneske navedeta v stolpcu, ki nosi tiskano: »Redditi propri«. Za tem navedeta še morebitne dohodke od dela od žene in tistih članov družine (ki jih je navedel na prvi strani), in sicer v vrsti, kjer .piše: »Redditi della moglie, figli e altre persone«. Tudi za te vrste dohodkov je treba navesti i-me tistega, ki jih je plačal. Za vsako osebo naj davkoplačevalec poglavar družine — navede dohodke posebe in po vrsti. Ce vsi ti dohodki, ki se navedejo na kraju, kjer je zapisano: »Tota-le redditi«, ne presegajo 600 tisoč lir za leto 1950, prijava ni potrebna, ker jo zakon oprošča. Ce pa dohodki od samega davkoplačevalca, ali pa skupaj v onimi od članov njegove družine, presegajo čistih 600 tisoč lir, morajo biti prijavljeni. Od vseh dohodkov ima seveda davkoplačevalec pravico odbiti za vsakega člana družine, ki ga ima v breme, 50 tisoč lir, in še 240 tisoč lir zase, ki jih zakon določa. Možno pa je, da imata delavec in zasebni uradnik, ali člani njihove družine, še kake druge posebne dohodke in kaj zemlje ali kako hišico, ali sploh druge dohodke razen onih od rednega in poklicnega dela. V tem slučaju treba prijavit’, prav vse dohodke, ne glede na njihovo skupno višino, tudi pod 60C tisoč lir. Tudi od teh imata pravico odbiti po 50 tisoč lir za vsakega člana družine v breme in 240 tisoč zase. Davčni urad ima pravico pregledati, ali prijava odgovarja točnost: in ugotoviti resnico pri onem, ki jih je plačal. Nato davčni urad odmeri znesek, ki ga delavec in u radnik plačata kot davek. V vrsto delavcev in uradnik-v spadajo tudi vsi zasebni upokojeni delavci in zasebni uradniki in veljajo tudi zanje zgornja navodPa Državni in poldržavni uslužbenci (»statali e parastatali«) pa niso dolžni svojih prejemkov prijaviti tudi če presegajo 600 tisoč lir na leto. Ce pa imajo poleg teh še kake druge dohodke, ali posedujejo hišo, zemljo itd. so prijavo vseh dohodkov dolžni izvršiti tudi oni, ne glede na višino skupnega zneska. >) Koliko stane (< Kdo deli nauke z oiska in p ere umazano perilo pred tujo javnostjo »Soca« od 14. julija 1951: »tli-ianca o delu letošnjega šolskega leta tezi pred nami. Obraz se nam zresni, ko pregledujemo zaključne uspehe m ne moremo dalje ne da bi razčlenili vzroke in posledice poraznega obračuna, zlasti na naših srednjih šolah. Za neuspehe so neizpodbitno soodgovorni profesorji omenjenih šol in poudarjamo, da so minimalni ali celo porazni uspehi, ■zlasti v tistih predmetih, katere poučujejo profesorji, ki jim manjka potrebna pedagoška izobrazba. Le-,ta odpira vzgojitelju pot do pravilne in kritične presoje otrokove duševnosti. Pri nekaterih predmetih ni potrebnega razvojnega in sistematičnega dela In zato ne nujne asociacije in vezave. Našim šolam manjka kader poklicnih profesorjev, ki ne bodo ■podajali predpisane snovi le šablonsko in teoretsko, ampak življenjsko, s širšo razgredenostjo in sposobnostjo. Kljub temu, da ,nam manjka poklicni kader, pa bi bili uspehi boljši, ko bi nameščeni profesorji s skrbno pripra- KMKTIJSTVO Trgatev Bliža se za kmeta najlepši čas v letu: trgatev. Letos pa je nekatere ■toča hudo prizadela in tem bo sedaj še huje pri srcu, ko bodo slišali sosede veselo vriskati po brajdah in vinogradih... Zaradi dokaj neugodnih vremenskih prilik, dozoreva letos grozdje le bolj počasi. Zato bomo morali pričetek trgatve zavleči kolikor mogoče, da pustimo tako grozdje bolj dozoreti in s tem obogateti na sladkorju. Ne bo se kesal, kdor bo ■letos bolj pozno trgal. Ker bo predvidoma grozdje manj sladko, bomo poskrbeli, da nam vsaj popolnoma j?ovre in tako spremeni ves sladkor v alkohol. — Pisali smo že, da v ta namen rabimo metabisulfit ali žveplenokisli amonijev fosfat. Ker je metabisulfit le izločevalnega pomena, to je, da mam uniči le šibkejše vrelne glivice, bomo raje uporabljali žve-■plenok isl i' amon i je v fosfat, ki je za vrelne glivice hranilo. — Zlasti v krajih prizadetih po točh je nujno potrebno uporabiti eno teh dveh sredstev. Tudi je potrebno po toči poškodovano grozdje prečistiti, to je odstraniti razbite in suhe jagode, ker nam iste pijejo mošt In pa tudi sicer dajo moštu slab okus. Po večini se letos obeta bogata trgatev, zato moramo pohiteti s ■pripravo posode. Predvsem moramo paziti, da očistimo in ozdravimo morebitno kislo ali plestnivo posodo, ■potem bo potrebno marsikakšno dogo ali obroč popraviti, in končno bo letos marsikdo potreboval Se kakšno posodo poleg svoje. Tedaj pohiti, povprašaj pri sosedu, ali pa kupi. V kleti naj bo vse snažno. Zato ■bomo isto najprej dobro prezračili, pobelili vse stene z apnenim mlekom, kateremu dodamo tudi nekaj I modre galice. Od časa do časa je koristno kiet dobro zažvepiati, da tako uničimo vse škodijive klice raznih bolegni, predvsem kisa in ■plesnobe. Ako bomo moštu dodali metabi-sulfit, ga raztopimo po 5 - 10 gr na hi in vlijemo v sod, enako vlijemo v sod žveplenokisli amonijev fosfat po 25 - 35 gr na hi ali ga pa vsujemo, če je v prahu, in nato dobro premešamo. Sode bomo napolnili le do kakih 15 cm pod vrhom in zamašili sod z vrelnimi pil-kami, ker le na ta način dosežemo, da mošt popolnoma povre in pa da se ne .naleze kisa. Moštu pa, ki bi ga radi ohranili sladkega, bomo samo zažveplali sod predno ga napolnimo. vo in odgovornostjo vršili svoje delo.« »Soča« od 8. septembra 1951: Za zadnje pa je še pest nekih samozvanih narodnih očetov, ki se o slovenskem šolstvu, katero prav gotovo ni brez vsake hibe, razpisujejo v bolestno osebnem tonu, z viška dele nauke, perejo umazano perilo pred tujo javnostjo in pri tem pozabljajo, da ■mora biti kritika gradeča, ne pa razbijajoča.« »Giornale di Trieste del Lunedi« od 10. t. m. trdi, da »diktirana« mirovna pogodba stane Italijo tri tisoč milijard lir. Sam ta časopis sicer priznava, da se po mnenju drugih italijanskih časopisov to število milijard lahko zniža na dva tisoč. Gre za vojne reparacije, za vojne rekvizicije od strani zavezniških čet, za tako zvane Amlire (denar, ki ga je uvedla Zavezniška vojaška uprava v času zasedbe) itd. Na drugi strani pa »Giornale di Trieste« odkriva, da je Italija prejela od Amerike nič manj kot dve milijardi dve sto enaindvajset milijonov dolarjev, kar znese v lirah tisoč štiri sto milijard! In koliko milijonov dolarjev bo Italija še dobila od Amerike? Kljub temu »Giornale di Trieste« vztraja na trditvi, da se Italiji godi krivica! Italiji, ki je sprožila vojno in opustošila dežele, ki jih je bila njena vojska začasno zasedla! Boga naj zahvali »Giornale di Trieste«, da so velikodušni zavezniki naložili Italiji tako nizke re-paiacije, ki ne krijejo enega odstotka šlkode, ki jo je ona povzročila napadenim državam. Pa se bo »Giornale di Trieste« verjetno izgovarjal, da so bile napadene države deležne vsaj italijanske triti-sočletne civilizacije!... Vojne avanture seveda stanejo in zraven gori omenjenih dva ah tri tisoč milijard lir ima Italija še več tisočev milijard lir vojne škode, vojnih pokojnin itd. Pa saj bo počasi tudi te milijarde plačala A-merika. V zahvalo bo »Giornale eh Trieste« vztrajal, da se Italiji godi krivica. Naivni Amerikanci, le plačujte vojno, ki so jo drugi povzročili. je že oddanih in kot se zdi bo do konca meseca še precej pšenice prišio v državno skladišče. Ta u-speh obvezne oddaje je pošlem..a razmeroma dobre cene, ki jo nudi država in lanska izkušnja, ki kaže da je drsava (lani je bila le pro-ta in ne obvezna oddaja) plačevala ‘boljše kot privatni kupci. Čuden položaj ootantov Kakor znano so oblastva na pobudo goriškega prefekta izdala krivično prepoved obiskovanja vseh vrst šol s slovenskim učnim jezikom od strani sinov slovenskih optantov. Ta svoj ukrep utemeljujejo oblastva s trditvijo, da so optanti podali izjavo, da so italijansko govoreči. Obiskovati morajo taki učenci in dijaki samo italijanske šole. V protislovju s tem pa je prosvetno ministrstvo s svojo 0-■krožnico od 11. aprila 1951 štev. 4737/24 prepovedalo sprejem v lestvico šolskih nameščencev (suplen-■tov) vseh učiteljev, ki so optirali in nimajo še potrjene opcije. Nameščeni pa bodo šele, ko bo izčrpano število prosilcev, ki imajo redno italijansko državljanstvo. Zares čudno ravnanje z optanti in čudni pojmi njihovega pravnega položaja! Sestanek goriških kmetov V nedeljo je bilo ob navzočnosti goriškega župana in pokrajinskega kmetijskega inšpektorja seja goriških kmetov, na kateri so med drugim poudarili nujnost ustanovitve ■kmetijske šole v Gorici. Za to šolo bi morali prispevati edino gori-ška občina, prefektura in razne krajevne ustanove. Od vlade m morejo pričakovati pomoči. Zato je malo upanja, da bi Gorica dobila tak zavod, ki je za naše kmečko ljudstvo res potreben in bi lahko postal izredno koristen za zboljšanje našega kmetijstva, če bi odgovorna oblastva upoštevala, da je pretežni del 'kmetov goriške in o-ikoliških občin slovenski. Ce bo pa poslovanje in delo tega zavoda le tako, kot je bilo na večernih podeželskih kmetskih tečajih, potem je ■za /naše kmete čisto vseeno, ali b< ikdaj zavod posloval ali ne. Morda celo bolje, da ne, saj bo moral slovenski kmet le prispevati svoj delež k vzdrževanju te ustanove, ne da bi imel količkaj koristi od svoje žrtve. Prenos ostankov v vojni padlih vojakov Zemeljske ostanke 56. v prvi svetovni .vojni padlih vojakov različnih narodnosti, ki so jih bili odkrili na Krasu blizu Jamelj, so te ■dni slovesno prepeljali in pokopali v kostnico v Sredipoljah. Komunistična nevarnost v Italiji Milanski »II nuovo Corriere della Sera« od 1. t. m. štev. 206 je priobčil članek z naslovom »Koza in zelje«, iz peresa nekega g. Ct-sare-ja Merzagore. V njem objavlja g. Merzagora med drugim tudi sledečo ugotovitev: »V Italiji obstoja najmočnejša in najbolje organizirana 'komunistična stranka v Evropi, ki vodi opozicijsko politiko ki jo krepi beda. in ki je tolike bolj učinkovita, kolikor bolj občutno je pomanjkanje.« Admiral Carney na inšpekcijskem potovanju Admiral Robert E. Carney, po veljnik južnoevropskih atlantskih sil je od ponedeljka 10. t. m. na inšpekcijskem potovanju po vzhodnih mejah Italije. V ponedeljek 10 t. m. je obiska! Gorico in si z gra du ogledal državno mejo od Gor proti Steverjanu. Ker si je tudi maršal Montgomery pred nedav nim ogledoval ta prerez meje, trdijo nekateri, da je ogledovanje v zvezi z zahtevo Jugoslavije po izhodu iz Brd v Solkan-Novo Goricr po cesti, ki teče po dolini med Sa botinom in Steverjanom. Ob izhodu te ceste naj bi se postavil most čez Sočo. Vendar so ti glasovi še nepotrjeni Državni odkup žita Kot znano je bila po vojni leto: zopet vpeljana obvezna oddaia žita. V naši pokrajini se je ta oddaja uspešno zaključila že pred rokom. Predpisanih 15.000 kvintalov Kino in vzgoja Ze precej časa nudi goriška občina svojim Občinarjem brezplačno kinopredstavo na mirnem trgu ob ljudskem vrtu. Ker je dostop prost vsakemu in, kot rečeno še .brezplačen, se vsak večer nakopiči vse polno ljudi najrazličnejše socialne stopnje in starosti: od otrok v povoju do sivih starčkov! ■Pririreditelji si gotovo /niso mislili, da bo udeležba tako številna n tako raznolika, sicer si ne moremo tolmačiti nekaterih dokumentarnih oziroma »vzgojnih« prizorov. Pred dnevi je namreč to pestro občinstvo zagledalo na platnu med predstavo nekega vzgojnega odlomka slike, ki naj bi predstavljale in osvetljevale skrivnost razvoja zaroda človeškega življenja pod materinim srcem. Kako so te slike vplivale na otroke in na mlade morda že pokvarjene duše, nam je zgovorno pričalo pobalinsko /krohotanje. Zelo verjetno je tisti »vzgojni« odlomek rodil negativne sadove med nezrelo mladino. Naj torej uprava goriške občine bolj pazi komu in kako reže kruh te delikatne vzgoje! Res je, da ima otrok pravico in celo dolžnost spoznati skrivnost nastanka človeškega življenja, a vse o pravem času in na primeren način! Kar se predstav samih tiče, smo seveda naklonjeni takim zabavam. Brezplačna zabava je otrokom revnih družin kakor mana v puščavi in želimo, da se jim tako predva-;anje filmov ponovi večkrat. NA ŠTEVERJANU Tabor slovenske pesmi Kakor napovedano se je vršil v nedeljo popoldne v Steverjanu tabor slovenske pasmi. Prekrasen sončni dan je privabil na tabor lepo množico ljubiteljev naše slovenske pesmi, in sicer z vseh krajev Goriške, ki so zasedli do kraja ves prostor. Prireditev je otvoril g. prof. dr Kacin iz Gorice, ki je pozdravil vse udeležence in rekel, da je naš slovenski rod prišel na to zemljo pred ■trinajstimi sto leti, kjer si je postavil svoje domove. Spremljala ga je vedno slovenska pesem v vesilih in težkih časih, in vera v Boga. Nato so se začeli vrstiti na odru eden za drugim vsi napovedani /pevski zbori tja do sedme ure zvečer. Prireditev je lepo uspela in Slovenci beležimo, zlasti zaradi obilne udeležbe, zopet lep dokaz, da naš narod ljubi svojo pesem, k' mu je duševna hrana, brez katere ne more živeti. To naj si zapomnijo vsi laški šovinisti, ki ovirajo slovenske kulturne prireditve mestu Gorici. Dokler bo en sam Slovenec tod živel, bo tudi svoje lepo pesem pel! Posebno pohvalo zaslužijo otroški zbori, 'ki so nastopili v lepem redu in dobro pripravljeni. Ko človek vidi ta naš naraščaj in sliši njegove ubrane glasove, postane vesel in duša se mu napolni lepih upov za bodočnost. Ni čas primeren za to, da bi < posameznih zborih, ki so nastopil v /Steverjanu, dajali kritiko z vidika umetniške sposobnosti im de lili razne ocene. Danes mora it hvala vsem, ki nastopajo med na rodom in za narodno stvar s slovensko pesmijo, čisto in svežo, ka kršna je vzklila iz narodne duše in iz duše naših pesnikov. K vojakom odhajajo Te dni odhajajo razni slovenski fantje k vojakom. Zato se pogosto sliši slovensko petje po Gorici. Od srede H H jWl . fd' do srede_ 5. . SEPTEMBRA: Tajnica Louisa Adamiča pravi, aa so slovenskega pisatelja verjetno ubili komunisti, Ki so mu pretili s smrtjo, ker je pisal knjigo o položaju Jugoslavije v borbi prroti ruskemu komunizmu. — Sovjetski zastopnik Gromko je zaman zahteval na prvi se;i v San Franciscu, naj sodeluje pri sklepanju mirovne pogodbe z Japonsko tudi kitajska komunistična vlada. — Perzija zahteva ultimativno od Angležev, naj pristanejo na sporazum glede podržavljenja petrolejskih vrelcev ali pa naj takoj zapustijo deželo. — Vodstvo OEEC predvideva velik val »socialnih a-gitacij« po vsej zahodni Evropi. --Na Koreji so v teku le manjši spopadi. 6. SEPTEMBRA: Tržaški Sloven- Smrt ugledne gospe V torek 4. t. m. je v Gorici umrla v visoki starosti gospa Marija iSeražin vd. Dovgan, mati učiteljice gospodične Mile Dovgan. Pokopali so jo v sredo 5. t. m. Cenjenim sorodnikom naše sožalje. ci so se oddolžili spominu bazoviških žrtev. — ZVU v Trstu je odložila v zadnjem trenutku že napovedane oktobrske upravne volitve. — Tudi Egipt ugovarja proti sedanjemu načrtu mirovne pogodbe z Japonsko. — Perzijski parlament ni. odobril vladnega ultimata Angliji glede petroleja; Anglija pa smatra, da so pogajanja dokončno razbita in ne samo prekinjena. — Poveljstvo oboroženih sil OZN na Koreji predlaga nov sedež, kjer naj bi se vršila pogajanja za sklenitev premirja s komunisti: v poštev prihajajo nizozemska bolničarska ladja »Yuthland«, Hong-Kong in Švica. — De Gasperi se je na poti v ZDA ustavil v Parizu, kjer se je, razgovarjal z vodilnimi francoskimi politiki. 7. SEPTEMBRA: Incidenti na albanski meji z Jugoslavijo se spreminjajo v prave napadalne vojne akcije. — V ZDA bodo izvedli preiskavo o smrti pisatelja Louisa A-damiča. — Pa odgoditvi občinskih volitev v Trstu je začel italijanski tisk širili svoje zahteve glede Trsta. — V Jugoslaviji so objavili nov načrt o plačah delavcev in nameščencev. — Namen konference treh zahodnih ministrov v W(ishinq-tonu je izmenjava mnenj in ne sprejemanje sklepov; predvideni so ločeni angleško-ameriški in franco-sko-ameriški razgovori. 8. SEPTEMBRA: V San Franci- f Dekan Janez Kete Dekan Janez Kete se je rodil 16 septembra 1888 v župniji na Planini pri Vipavi kot sin čevljarja v vasi Dolenje. Ljudsko šolo je pose-čal na Planini in v Vipavi, srednjo šolo ipa na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Nato je stopil v semenišče in Bil že v tretjem letniku posvečen v duhovnika. Svojo prve novo mašo je daroval 21. julija 1912 v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. Služboval je v ljubljanski škofiji najprej v Zagorju ob Savi, v škofovih zavodih v St. Vidu nad Ljubljano, slednjič pa v St. Petru pr; Ljubljani. Star komaj trideset let je postal župnik, dekan in škofov svetovalec na Vrhniki nad Ljubljano. Zaradi težke avtomobilske nesre če ,se je odločil, da .zapusti dekau-sko mesto in je zaprosil za župnijo v Devici Mariji v Polju im mesto dobil. Osem let je vodil to izredno težavno župnijo v nevarnih razmerah ■druge svetovne vojne. Zaradi povojnega gorja je mora' pokojni dekan prestati mnogo pre-bridkih ur in končno leta 1945 zapustiti faro in deželo ter skupaj z, velikim številom svojih faranov iti na Koroško, da si je rešil golo življenje. Tudi tu je našel polne roke dela. Udejstvoval se je na socialnem polju in bil dušni pastir v taboriščih Vetrinje, St. Vid na Glini in St. Gertraud v Lobodski dolini. Na koncu je pastiroval v St. Jedertu pri Volspergu in v Kotmori vasi, 'kjer so mu veliki dušni in telesni napori zrahljali zdravje. Po okrevanju se je preselil v Gradec, v za7 vod slaboumnih otrok, kjer je kot hišni dušni pastir vršil svoje poslanstvo. Umrl je 27. julija, pogreb pa je bil 30. julija v Gradcu. Pogreb je vodil generalni vikar papežev legat dr. Jože Jagodic. Ob odprtem ■grobu so govorili č. g. dekan iz Zihpolj Kristo Košir, č. g. Johan Schneider, prošt iz Tinj Anton Be-netek in dekan Jakob Fatur. Rajni Keite je bil mož molitve, dela tn trpljenja. Kot človek je ljubil svojo domovino in rad bi se vlegel k večnemu /počitku v domači slovenski zemlji. Njegov grob je sredi tistih, katerim je posvetil zadnjo skrb dušnega pastirja. Naj se pokojni dekan Kete odpočije v lepi koroški zemlji! Vipavec scu je 49 držav podpisalo mirovno podogbo z Japonsko, le tri vzhodne delegacije na čelu z Gromikom pogodbe niso podpisale. Razen tega so Japonci in Američani podpi-f šhli tudi pogodbo o nenapadanju. — Jugoslovanska vlada je pa italijanski vladi izročila protestno noto zaradi italijanske kampanje proti Jugoslaviji. — Angleški minister za zunanjo trgovino Shaivcross je iz Londona odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo sestal z nekaterim: vodečimi osebnostmi. — Na Kore/ vlada še vedno zastoj v pogajanjih za premirje. Na fronti je pa opažati vedno večja gibanja. 9. SEPTEMBRA: Na Japonskem so mirovno pogodbo sprejeli Z mešanimi čuvstvi. Zaskrbljenost povzročajo posebno vojaške klavzule-ki jih pogodba vsebuje. Sicer je ).a Japonska vstopila v novo obdobje svoje zgodovine, pridobila si je zopet vrhovnost. — Med Italijo ir: Jugoslavijo je bil obnovljen trgovinski sporazum. — Na Koreji sr/ čete OZN pripravljene odbiti vsak napad rdečih, ako bi ga poskušali. — V Grčiji so bile državnozborske volitve. — Na Dunaju so odprli trideseti velesejem. — V Ljublja-rii je bila pa proslava 400-letnice slovenske knjige. 10. SEPTEMBRA: V V/ashingto-riu je pričelo zasedanje treh zahodnih ministrov zunanjih zadev, ki je posvečeno pretežno evropskim zadevam. Najprej sta se sestala a-meriški in angleški minister na posebne razgovore. — Indija bo z Japonsko sklenila ločeno mirovno pogodbo. — Kitajci odklanjajo Rid-gwayev predlog o premestitvi pogajanj v drug kraj. — Prvi rezultati grških volitev kažejo, da je Papagos dosegel znaten uspeh, ker vodi pred Plastirasem in Venizelo-som. — Tito je v nekem intervjuju znova opozoril Italijo. -- V Italijo je prispel na inšpekcijo poveljnik južnega odseka admiral Carnep. — Gibanje opozicije v rdeči Kitajski sili režim v masovne likvidacije. 11. .SEPTEMBRA: V Washingto-nu je Acheson sprejel francoskega zunanje ga ministra Schuma.ua. — Sovjetska zveza je francoski vladi izročila protestno noto. — De Gasperi je na poti n Ottawo prispel v New York. — Prvič po vojni je angleško sredozemno brodovje prispelo v jugoslovanske vode. V Splitu je Tito sprejel angleškega poveljnika admirala Edelsteina. Prebivalstvo pozdravlja angleško mornarico. — Položaj na Koreji je stacionaren. Na fronti mestoma trdovratne borbe. — grških volitvah so se uveljavile tri stiunke-Papagosova, Plastirasova in Veni-zelosovi liberalci, dočim so Csal-darisovi populisti in Papandreuovi socialisti doživeli hud poraz. Vendar definitivni rezultati še vedno niso znani. SOVJETSKA USTAVA je ustava nasilja Zelo primerno je, da si v'teh ča-siti, ko sovjetski državniki toliko poudarjajo in se sklicujejo na miroljubno demokratično ustavo Sovjetske zveze, nekoliko pobližje o-- gledamo to 'listino. 'Prišli bomo do zaključka, da je sovjetska ustava le ustava nasilja. Ustava Sovjetske zveze je skrbno izdelam listina, ki daje dik.a tarsko oblast birokraciji, katera vlada od Baltika do Beringove o-žine, od najsevernejših sibirskih pokrajin pa do meja Afganistana. Sovjetska zveza ima svoje neodvisne zvezne republike le na papirju. V reisnici pa vlada le Kremelj. Dovolj je, če si ogledamo '.a-mo 14. člen sovjetske ustave, ki n nič drugega kot podroben in ze.-zvito sestavljen opis oblasti, >ki pripada v Sovjetski zvezi najvišjim organom državne oblasti in vladnim organom. Ustavimo se .trsnu-tek pri tem izrazu in se vprašajmo: Kdo pa so ti najvišji organi v Sovjetski zvezi? Odgovor na to nam daje Stalin sam na 171. strani svoje knjige »Vprašanja Leninizma«, kjer pravi: »Da, pri nas vodi stranka vilado... Ni le is lučaj, da so pri nas voditelji vladnih organov .komunisti... Niti eneDa važnega sklepa ne p&dvza-memo= brez podrobnih strankinih navodil.« In če vam to še ni dovolj jasno, nam Stalin še jasneje pove na strani 110: »Ena sama stranka vodi državo v sistemu diktature proletariata. ,to je stranka proletariata, komunistična stranka, ki ne deli in ne more deliti vodstva z drugimi strankami.« Zvezne republike brez oblasti Tu imamo torej dokaz, da je \ Sovjetski zvezi najvišja oblast ^ in najvišji oblastni organ samo komunistična stranka. Ta ne trpi tekmecev, .nnti ne učiteljev. Poslušna je samo svojemu vsemogočnemu politbiroju, ki ga vodi Stalin. Kadar govorimo o osrednji vladi, .naj b.. takoj vsem jaisno, da mislimo s tem na vladajoče jedro komunistične diktature v Sovjetski zvezi, to je politbiro, ki ga .tvorijo možje ,. Kremlja. Kakšna je torej oblast o-srednje vlacie, to se pravi ljudi v Kremlju, iki jim jo daje 14. člen u-stave? Omenjeni člen navaja skoraj vse vladne lunkcije, tako da ostane prav malo ali skoraj nič tako imenovanim neodvisnim zveznim republikam. Osrednja vladi ma pravico odločati o vojni in mi-nu, o diplomatskih odnošajih, o sprejemu novih republik v zvezo, o uveljavljanju zvezne ustave mejah zveznih republik, o obrambi in oboroženih zveznih silah, o vsej zunanji trgovini, o državni varnosti in tajni policiji. C len obsega nadalje .tudi vse .bistveno važne funkcije načrtnega gospodarstva, obdavčenja. Daje osrednji vladi pravico nadzorstva nad bankami, industrijami, poljedelstvom, prevozom, komunikacijami, rudniki, gozdovi vodami, nad kreditom in denarjem, nad vzgojo, javnim zdravstvom, nad prosveto, nad civilnim in kazenskim zakonikom in na-delavsko zakonodajo. En sam pogled na vse to nam jasno pokaže, 4a imajo vse zvezne republike v vseh važnih stvareh docela zvezane roke in so prave sužnje osrednje vlade ali, E drugimi besedami, politbiroja komunistične stranke. Nimajo pravice do lastnega denor ja. Ne smejo imeti lastne zunanie ■trgovine, ne smejo uvajati svojih davkov, svojih znamk, niti ne smejo ime,ti svojih zastav. Prav tako zvezne republike ne morejo same •odločati o svojih zakonih in mejah. Pri vsem tem pa si še upa komunistična propaganda razga šati, da so to neodvisne države. Res je, da je leta 1944 izšel odlok po katerem naj bi zvezne republike organizirale svoje vojaške oddelke. Štirinajsti člen ustave je bil zato primerno popravljen. Toda čisto jasno je, da je bila to le propagandna poteza, s katero je hotela Sovjetska zveza imeti več svojih zveznih republik v Združenih narodih in s tem tudi več glasov. Slo je le za glasove v Združenih narodih Oglejmo si še- bolj natančno • člen ustave, kako natančno in skrbno je v njem poskrbljeno za popol no nadvlado nad zveznimi država-V zunanjih zadevah ima Kremelj popolno oblast. Štirinajsti člen mu daje odločilni glas v vprašanju vojne in miru. Do kakšne mere naj torej vsaka izmed zveznih republik zahteva svojo neodvisnost, ko pa je lahko vsak čas brez svojega privoljenja žrtev najnevarnejših vojnih iger politbiroja? Pa tudi v mirnem času so pravice zveznih držav le navidezne. Clen 14. daje vse nadzorstvo Kremlju, tako pri zastopanju Sovjetske .zveze pri mednarodnih odnošajih kakor pri sklepanju, ratifikaciji in odpovedi raznih sovjetskih pogodb z drugimi državami. Pravico do odpovedi pogodb so dodali -ustavi šele leta 1947. Kot pesek v oči svetovni javnosti pa govori člen o medsebojnih odnošajih med zveznimi republikami in drugimi državami. S tem hoče;o ustvariti vtis, da imajo posamezne sovjetske republike pravico, da nastavljajo svoje veleposlanike v tujini. Vendar pa republike niso nikdar uporabile .te svoje pravice. Za vsak primer pa ima 14. člen tudi glede tega skrbno zavito frazo, ki pridržuje Kremlju pravico, da določi splošni postopek. Ce je Moskva sploh kdaj -ta postopek določila, je velika tajnost. Toda, če se hočemo prepričati, kako dejansko vsa ta stvar gre, nam ni treba mnogo :-skati dokazov. Da bi si Sovjetska zveza zagotovila čim večjo moč pri glasovanju v Združenih narodih, je dosegla to, da so sprejeli v organizacijo kot članici tudi njeni .zvezni republiki Ukrajino in Belo Rusijo. Prvotno so-Sovjeti sploh zahtevali, da b; vseh 16 zveznih republik sprejeli v Združene narode kot samostojne članice, ker naj bi bile vse po sovjetskih izjavah »enako neodvisne«. Jasno je, da je taka ideja fantastična in je ni bilo mogoče sprejeti. Dovolj je videti, v koliki mer' so Ukrajinci in Belorusi neodvisno nastopali pri razpravah v Organizaciji združenih narodov. Bili niso nič drugega kot poslušne lutke Kremlja in so bile njihove izjave le odmevi Molotovljevih, Višinski-jevi.h in Gromikovih izjav. Omenjene ■zvezne republike pa so tudi v notranjih zadevah popolnoma nesvobodne. Naj vam navedemo neka^ primerov. Vsaka republika ima svoieaa prosvetnega ministra. V vsakem primeru pa imajo prosvetna ministrstva docela zavezana ti- sta, ker pridržuje člen 14.. Mosk.i pravico, cia daje osnovna naceia t.i. prosvetno delo. DejajisKo se lo pi\>-vi, da vse vzgojno deio v zvezmn republikah nadzira .oddelek za-šou pri centralnem odooru komunistične stranke. Odtod izvira tudi strogi enotni pouk po Vstsh .šo,a-n Sov jetske zveze. Nesrečni 14. člen sovjetske us*a-ve daje nasilnikom v Kremlju tudi pravico, da podajo osnovna nače z za delavsko zakonodajo. Pri tem ne smemo pozabiti, da spadajo v to področje seveda tudi sindikalne organizacije. Sicer pa ne bi bilo nič drugače .tudi če te določbe ne bi bilo, kajti v Sovjetski zvezi so itak sindikalne organizacije v rokah Kremlja. Clen 14. Ustaoe daje oso moč Kremlju Po 14. členu mora osrednja vlada tudi skrbeti za zaščito in varnos, države. Zanimivo je to, da so omejitve, s katerimi so že večkrat prepovedali tujim diplomatom obiskati Kijev ali Minsk, izdali v Moskvi. Ujpoštevati moramo pri tem, da sta Kijev in Minsk prestolnici tako imenovanih neodvisnih sovjetskih republik Ukrajine in Belorusije. Diplomati smejo potovati v omenjene kraje le s posebnim dovoljenjem moskovskega .zunanjega ministrstva. In kar je še bolj zanimivo, je -to, da so ta ukaz izdali v Moskvi, ne pa v Minsku ali Kijevu! Se pomembnejši pa je odlok 14. člena ki daje KremEj« vse odločanje glede sprejema novih republik v Sovjetsko zvezo. O tem odloča le Moskva in ne .zvezne republike. T oblast je bila predvsem važna leta 1940, ko je Sovjetska zveza zasedla Baltske države in jih prisilila, da so pristopile v sklop sovjetskik re publik ter tako dobile — po iz;a vah Sovjetov — »svobodo«. Ta Kremljeva pravica utegne biti velike važnosti, če bo hotel kda' zadovoljiti svoje ekspanzionistične težnje v Aziji ali na Srednjem vzhodu. Jesenska prirediteu SPfTl na Opčinah Slovenska prosvetna matica v čilnosti je pokazal pri zahtevni Ju- Trstu je dne 9. septembra na Opčinah priredila IV. jesensko prireditev. Ne prevroč nedeljski popoldan je privabil Slovence iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev, da sli-* šijo slovensko pesem in vidijo narodne plese bolgarske folklorne, skupine. Spored kulturne prireditve, je bil skrbno pripravljen in ne predolg. Pred otvoritvijo sporeda je gospod dr. Janko Jež v imenu SPM pozdravil navzoče, da pokaže tržaškim Slovencem, kako zna Bolgar »igrati« svoj narodni ples — kolo. Na prireditvi so nastopili: pevski zbor »Jadran«, ki smo ga po dolgem času zopet slišali; tenor gospod Dušan Pertot, ki ga pogosto slišimo na slovenski radijski postaji v Trstu; bolgarski violinist gospod Stefan Nedeljčev, ki često .nastopa na slovenski radijski po~( staji; bolgarska folklorna skupina sestavljena iz treh plesalk in štirih plesalcev. Pevski zbor AK Jadran je otvo-ril spored s slovenskimi pesmim. Juvanec, »Slovenska zemlja«; G, ■Ipavec, »Planinska roža«; E. Adamič, »Na srčku bolan«. Zaključil pa je spored s pesmimi: J. Aljaž. »Soči«; E. Adamič, »Završki ia.ntje« in rusko narodno, »Kaj viharjev«. Ta moški zbor šteje samo dvanajst grl. Pokazuje viden napredek pstje .je .bolj ubrano, intonacija in vokalizacija sta jasni, v dinamiki in fiazifanju -bolj popolni. Te zna- vančevi »Slovenska zemlja«. Čeprav je zbor glasovno šibak, je lo skladbo odpel v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Se .bolj se je zbor uveljavil pri skladbah, iki ne zahtevajo močnega zbora in se približujejo narodni pesmi kot sta bili Adamičevi »Na srčku bolan« in »Završki fantje«. Pri takih skladbah se doseže »z majhno silo velik učinek« in najbolj skrite lepote pesmi pridejo do izraza. Velika zasluga za napredek 'tega zbora gre brezdvomno neurhornemu in zares požrtvovalnemu pevovodji gospodu dr. Hareju. Tenorist gospod Dušan Pentot je najprej odpel Hatzejevo »Da sem bogat« in »Celo mi selo omilelo«. pozneje še Pavčičevo »Pred dur-; mi« in arijo iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Podal je še arijo iz Lalojeve opere »Kralj iz Isa«. Gospod Dušan Pertot je še rniad pevec. Njegov glas je v niz-fclh legah mehko liričen, v višinah poln in jasen. Poje s prirojeno lahkoto, brez napora. Vokalizacija mu je izvanred.no jasna. Do posebnega izraza sla prišli pesmi, ki slonita na narodni popevki Hatzeieva »Celo mi selo omilelo« in Gotovčevo »Ero z onega sveta«. Skoda, da gospod Pertot ni zapel slednjo v originalnem tekstu, kar bi pesem . . bolj dvignilo. Prvič se je javno predstavil vio- /Z hAŠBGA PROGRAMA: Slovenska demokratska zveza organizacija delovnega ljudstva goslih je zaigral dve skladbi: Hu bayevo »Goslar iz Cremone« in Kreizlerjevo »Lepi rožmarin«. Obe skladbi sta zelo zahtevni. Gospod. Nedeljčev je pokazal, da je izvrsten violinist in da dobro obvlad svoj instrument. Njegova spretnost je prišla posebno do izraza pri Kreizlerjevem »Lepi rožmarin«. Vse solistične točke je diskretno spremljal na klavirju gospod Mario Sancin. Prijetno nas je iznenadil nastop folklorne skupine v bolgarskih narodnih nošah. Tri plesalke in štirje plesalci so nam zaplesali (tri bolgarska narodna kola, ki se med seboj razlikujejo po ritmiki in kretnjah iter na svojstven način opisujejo narodno življenje. Prva dva narodna kola »Zijaj nane« in »Seči, cukaj, kopaj«, oba iz sofijske o-kolice, sta si podobna po svoji živahnosti in razgibanosti, ki včasih spominja na bojevitost, kot njim narodna pesem poje, o junaških in nesrečnih bojih s Turki, o velikem heroju Arsenu. Tretje bolgarsko splošno narodno kolo »Rašenica« o-pisuje vsakdanje življenje. To kolo v svoji izvirni ljubkosti predstavlja ljubezen, ljubosumnost, bojazen in srečo. Vsa tri kola so bi-a odigrana z občudovanja vredno popolnostjo Po končanem sporedu se je začela .zabava s plesom, ki je trajala Slovenski narod na Tržaškem*'Te celoti narod deiovnih ljudi: malih kmetov, ki si v potu svojega obraza in z zvesto ljubeznijo služijo skromni kruh; kmečkih delavcev, ki delajo isto; delavcev v obrti in industriji, ki žive iz rok v u-sta; malih obrtnikov in trgovcev ■ter delovnega razumništva, ki oo skromnih, pogosto beraških prejemkih ne le živi, marveč tudi po svojih močeh pomaga svojemu ljudstvu v njegovem boju za obstanek, za pravico in za lepšo bodočnost. Tudi .boj za naš narodni obstanek je v bistvu socialni boj; boj .za življenje in za kruh s tistimi, ■ki nam ne puste niti kot ljudem živeti, ker smo Slovenci. Ze ta resnica nam zgovorno priča, da organizacija, ki hoče zastopati to ljudstvo in pomagati temu narodu, ne more biti drugega kakor organizacija delovnih ljudi. Ce je ta organizacija demokratična, je izključeno, .da bi jo vodili in v njej odločali bogatini, tudi če bi jih kaj bilo. Takšna organizacija je Slovenska demokratska zveza. ■Naši nasprotniki, bolj ali man prostovoljne žrtve komunistične partije, v kateri vlada najstrašnejša diktatura manjšine, ki ima vse pravice, vse ugodnosti in vso besedo, — .ti skušajo naše gibanje prikazovati kot »meščansko stranko«. Njen namen in program naj bi po njihovih trditvah bil ta, da zagotovi »buržujem« oblast nad slovenskim delovnim ljudstvom. Jasen odgovor njihovi gonji in prav tako jasen odgovor tistim, kakšna je socialna vsebina našega boja, daje program Slovenske demokratske zveze. Slovenska demokratska zveza hoče zastopati vse slovensko delovno ljudstvo na področjih, kjer deluje. Zaradi tega njen splošni in socialni program ne more biti drugačen, kakor je. Slovenski narod, kakor vsak narod, sestavljajo sloji in stanovi, ki morajo v narodni skupnosti imeti vsi enake pravice. Stranka, ki se .bori za pravice enega samega stanu, .se bori v bistvu za politično, socialno in gospodarsko diktaturo tega stanu ali sloja nad vsem narodom. Taka stranka ni demokratična, marveč je grobokop demokracije. Zato pripravlja polom lastnemu narodu in vsakemu njegovemu pripadniku posebe. Slovenska demokratska zveza tega svojega socialnega programa tli nikoli tajila. Zdaj pa znova poudarjamo, da vemo, da bodo naši na sprotniki v bližnjem volivnem boju skušali .tajiti predvsem socialn značaj našega gibanja. Mi si pa upamo trditi, da je u- . * -T*..., speh, ki git je Slovenska demokratska zveza v svojem kratkem obstanku dosegla, treba pripisovati prav njenemu jasnemu,- odločnemu in sodobnemu socialnemu programu. . . Kdor je videl razna naša zborovanja in naše prireditve se je na lastne oči prepričal, kdo se zbira v naših vrstah: slovenski kmet, slovenski delavec, obrtnik, ribič, razumnik; skratka, slovenski delovni človek. Ta delovni človek je spoznal, da je diktatura manjšine v izrazito razredni stranki, kakor ■ komunistična partija, slovenskega kmeta, razumnika, zlasti pa delavca zasužnjila ter mu vzela tiste pravice, za katere se je boril proti tujcu. iDa se te socialne in duhovne suž-nosti ubrani, je slovenski narod na Tržaškem ubral drugo pot — pot, ki mu jo kaže prav naše gibanje. linist gospod Stefan Nedeljčev. Na pozno v noč. Ob odpravi Leninovega praznika Kakor je naznanila Moskva, bo odsiej 22. januar, to je si>aminski dan Leninove smrti, navaden delovni dan, ne pa praznik kakor doslej. Uradno so ta ukrep opravičili s tem. češ da so tako ugodili želji večine sovjetskih delavcev in ker prost dan ni primeren za to obletnico. Ce se. Kremelj še ne poslužuje kake množične miselne telepatije, je težko razumeti, kako je mogel zvedeti za mnenje večine delavcev o tem. Se težje je razumeti, zakaj ,naj bi si sovjetski delavci, ki delajo 6 dni na teden in imajo že itak malo prostih dni, želeli izgubiti še en prost dan. Čudimo se pa, da je potrebovala Moskva 27 let rza spo-lananje, da Leninov smrtni dan ni povod za praznovanje. Toda take skrivnosti so nekaj navadnega .za nedoumljivo stalinistično oblast. Nič skrivnostnega pa ni v dejstvu, da so s tem še bolj privili sovjetske množice z namenom, da bi iztisnili iz njih še več žuljavega dela. Prav tako očiten pa je tudi namen sovjetskega vodstva, da bi zmanjšalo Leninov fo-men v sovjetski zgodovini in mitologiji.. Stalin, ki je likvidiral Trockega, Buharina, 2inovjeva, Kamenina in mnoge druge sovjetske veljake, ki so mu pomagali ustvariti sovjet Siko državo, postaja morda ljubosumen tudi na Lenina, s katerim mora deliti slavo za dogodke leta 1917. Ker je Lenin že mrtev, ga sicer me morejo postaviti pred sodišče in podvreči »čistki«, zato pa so morda izkoristiti zdaj prvo pridnost, da ga izbrišejo ljudem iz spomina. Glasbena šola S P Ml Vpisovanje gojencev v šolo začne v čeitrtek, dne 20. sept. t. 1. in traja do 1. okt. dnevno od 10-h - 12-n v šolskih prostorih v ul. Machiavelli št. 22-11. Opozarjamo, da se morajo tudi lanski gojenci na novo vpisati, ako nameravajo nadaljevati letos šolanje. Ker prične reden pouk že 1. oktobra za vse glavne predmete, kakor tudi za stranke, naj gojenci ne zamujajo pravočasnega vpisa. Prijave se lahko izvršijo tudi po dopisnici; te, poti se lahko poslužijo vsi oni gojenci, ki bivajo v oddaljenejših krajih. Dne 20. t. m. naj pridejo ob 11-h vsi oni gojenci, ki so sodelovali lani v orkestru, da se določi .prva vaja. m,;, ... > Naše knjižne družbe pred drugo svetovno vojno malo znano, da so Slovenci, ki so________________________J__________________________________I J za Lužiškimi Srbi najmanjši slo; vanski narod, izredni ljubitelji lepe knjige. Kljub velikim težkočam, ki so se v vseh časih in pri vseh malih narodih pojavljale v zvezi z izdajanjem knjig, se more slovenska knjiga v vsakem oziru častno meriti s knjigami mnogo večjih, v kn j ižev no-kuilturnem pogledu starejših in gospodarsko bogatejših, narodov. Smelo se more trditi, da pred pričetkom nedavno končane, druge svetovne vojne skoraj ni bilo slovenske hiše s slovensko družino, ki ne bi posedovala vsaj skromne rodbinske knjižnice. Poleg tega pa so še obstajale v vseh manjših in večjih krajih Slovenije razmeroma dobro opremljene javne knjižnice, ki so posojale vsakemu, kdor je ho-ltel čitati, proti majhni odškodnini knjige na čitanje. Vse te so bile plod iniciative in često .tudi materialnih žrtev za kulturni napredek navdušenih ljudi, ki so jih tudi u-pravljali in vodili popolnoma brezplačno. Da pa je sploh moglo do tega priti, je prvenstvena .zasluga slovenskih književnih družb, ki so v teku desetletij razpršile za skromno ■letno članarino svojih članov na milijone knjig med najširše plasti slovenskega naroda. Način, kako je bilo to izvršeno, je karakterističen iza slovenske književne družbe. Vsaka od njih je imela za določen kraj svojega poverjenika v osebi duhovnika, učitelja, uradnika, o brtnika ali naprednejšega kmeta, ki je vsako leto v določenem roku nabiral člane za družbo .in sprejemal članarino. Ko pa so bile že v naprej napovedane knjige dotiska-ne, jih je razdeljeval med v družbo vpisane člane. Tako, skozi desetletja opravljeno delo je imelo za slovensko kulturo in prosveto e-nak pomen, kakor so ga imele na polju slovenskega gospodarstva izredno razvite zadruge. Obe panog' slovenskega udejstvovanja pa sta dokaz, Ikako silno je med Slovenc: razvit smisel .za organizacijo, t. j smisel za skupno delo in združevanje v dosego gotovih ciljev. V pričujoči razpravi podajam sa7 mo kratek .zgodovinski opis posameznih slovenskih književnih družb od njihove ustanovitve do -izbruhe, druge svetovne vojne, ali bolje do napada na Jugoslavijo spomladi le-.ta 1941. Zaradi preskromnih podatkov, ki so oni na razpolago, mi ni mogoče .podati popolne slike o-gromnega dela, ki so ga med Slovenci izvršile omenjene družbe. Vendar pa tudi že to nezadostno gradivo nudi precej jasno sliko predvojnega stanja slovenske kulture, v kolikor je bila ta odvisna od dela slovenskih književnih družb. (Tudi med Slovenci samimi do danes še ni obširnejšega dela o slovenskih književnih družbah, ki bi smotrno in znanstveno prikazalo delovanje vseh družb ter njihov vpliv na slovensko kulturno življenje.) Najstarejša in največja slovenska književna družba je bila DRUŽBA Sv. MOHORJA. Prvi podatki o njenih začetki!) ali bolje naporih za njeno ustanovitev so iz leta 1845. Takrat najbolj razširjeni slovenski časopis »Kmetijske in rokodelske novice«, (važen tednik za razvoj slovenske narodne zavesti, ustanovljen letr. 1843 kot glasilo Kmetijske družbe za Kranjsko v Ljubljani. Urednik lista je bil dr. Janez Bleitveis -Tr-steniški (1808 - 1881), po katerem se ta časopis v slovenskem slovstvu tudi kratko imenuje Bleiwei-sove »Novice«) so tega leta objavile vest, da »slavni pisavec naš gosp. A. Slomšek, kanonik in ško-lastik lavantinski, .nam pripravljajo novo življenje: družbo v izdajanje cenejih slovenskih kyjio nare-jajo«. Zaradi te vesti, ki še ni povedala imena snujoče se književne družbe, so mnogi pozneje napačno trdili, da je imel Slomšek (Anton Martin Slomšek, umrl 1. 1862, pesnik in pisatelj. Po poklicu je bil duhovnik in je umrl kot knezoškof v Mariboru) takrat v mislih »Slovensko matico«. Verjetno je, da je Slomšek kot izobražen mož vedel za že takrat obstoječo poljsko, srb- sko in češko Matico (Matica pomeni dobesedno v vseh slovanskih jezikih kraljico čebel, okrog katere se zbirajo čebele delavke. V prenesenem smislu besede so se pričeli pri slovanskih narodih imenovati »matice« fondi (zakladi), namenjeni podpiranju književniškega delovanja in izdajanju znanstvenih ali tudi ljudsko prosvetnih knjig. Od tega pa je pozneje ime prešlo na književne družbe. Prva slovanska književna družba s tem imenom je bila Poljska matica (Ma-; cierz Polska), ki je bila ustanovljena že leta 1822 v Lvovu, štiri leta pozneje ji je sledila srbska (Matica Srpska), ustanovljena leta 182G| v Pešti, od koder se je leta 1851 preselila v Novi Sad. Češka »Matice Ceskž« je bila ustanovljena le7 'ta 1831 v Pragi), kar ga je navdahnilo z mislijo ustanoviti tudi za Slovence slično književno družbo. Toda Slomšek je bil vnet katoliški duhovnik in kot tak je gotovo že takoj v začetku mislil na književno družbo z versko-prosvetnimi cilji, ki že sami .po sebi odklanjajo posvetni naslov. In zato je že takoj ob zamisli nameraval dati družbi versko ime. Za svojo zamisel je Slomšek pridobil koroškega narodnega -buditelja Andreja Einspielerja (Andrej Einspieler (1813 - 1888), duhovnik, politik jugoslovanske smeri in plo- dovit publicist) in še nekatere druge koroške rodoljube, ki so' leta 1852 ustanovili »Društvo sv. Mohorja« z namenom »priskr.bovati in širiti med Slovenci dobre slovenske knjige«. Toda zaradi gmotnih težav, in deloma tudi zaradi nasprotovanja avstrijske vlade, se društvo nikakor ni moglo prav razviti. Zato .se je leta 1860 preosnovalo v versko bratovščino z imenom »Družba sv. Mohorja« in njena pravila sta potrdila krški knezoškof in papež Pij IX. V teh čitaimo v členu 1., da je namen družbe »podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom« in da »se bodo v ta namen na svitlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške ■bukve«. Od tega leta dalje je Družba sv. Mohorja neprekidno delovala. Agitacijo za pridobivanje članov je prevzela duhovščina,. običajno so jo vršili župni upravitelji, vsak za svojo župnijo. Tako je število članstva iz leta v leto stalno naraščalo in ob 15-letnici svojega obstoja leta 1875 je štela že nad 24.000 članov ter je razdelila med slovenski narod v poldrugem desetletju blizu en milijon izvodov knjig. Toda naraščanje članstva ni prenehal«} in ob 30-letn.ici šteje družba že preko 46.000 članov, ob svoji 50-letnici leta 1910 pa blizu 86.000. Sorazmerno s številom članstva pa je tudi poraslo število izvodov med narod razširjenih knjig, kajti vsak član je dobil od družbe vsako leto štiri do peit .knjig kot »družbin knjižni dar«. Svetovna vojna 1914 - 1918 družbi ni mnogo škodovala, razen da je izgubila kakšen tisoč od svojega predvojnega števila članov. Zato pa je prvo leto po osvobojenju (leta 1919) prineslo kulminacijo v višini njenega članstva, ki je doseglo višino preko 90.500. Vendar pozneje to število iz raznih vzrokov, predvsem zaradi izgube tretjine slovenskih pokrajin, ki so ostale izven Jugoslavije, in pa zaradi vedno večje gospodarske krize, pada iz leta v leto tako, da je leta 1930 štela blizu 55.000 članov. Leta 1940, t. j. zadnje leto pred vstopom Jugoslavije v vojno, je družbina statistika prikazovala skoraj isto število članov, kakor 10 let prej. ■Sedež družbe je bil od njene u-fltanovitve do konca prve svetovne vojne leta 1918 v Celovcu na Koroškem. Ko pa je 'koroška zemlja s plebiscitom .pripadla nemški Avstriji, je bila družba prisiljena prenesti svoj sedež definitivno v Jugoslavijo, kamor je prenesla del svojega premičnega premoženja, medtem ko so ostale vse nepremičnine pod Avstrijo. Najprej se je začasno nastanila na Prevaljah, majhnem mestecu ob jugoslovansko-avstrijski meji, leta 1927 pa se je preselila v Celje, kjer si je zgradila nov« in moderno tiskarno. (Se nadaljuje) Leto V. - Ste v. 37 VE STIsTRŽAŠKEGA Kominformisii proti SDZ o Borštu Izgleaa, da s; je Vidalijeva komi n form isti čn a KP STO-ja stavila v načrt, da (pobija hkratu tržaške ir.dipendentiste in slovenske demokrate, ki so jim pač najnevarnejši v sedanji volivni 'borbi. Zadnjih smo opisali sestanek na Opčinai:, na katerem je uredn.k »Dela« M. Siškovič namenoma popolnoma napačno tolmačil proge*m SDZ, zlasti njena načela o sojia.-•ni zaščiti delavstva, in .njeno politiko o borbi za Trst. Danes ca hočemo prikazati potek 'takega sestanka v Borštu, Jti je za las potekel po vzorcu openskega! Udeležba na sestanku v Borštu je bila slaba, 'kar je zelo neprijetno prizadelo organizatorje sestanka. Iz Boršta se ni odzvalo niti dvajset domačinov, zato so ipokH-cali na pomoč nekaj razgrajačev iz Ricmanj in Bol junca. Kljub tema. da je dokaj klavrno propadla ko-minformistična organizacija, ki računala s številnim obiskom, zvoč-miki le niso dali spati domačinom, ki so radovedno opazovali z oken »zborovalce« ob njihovem razhajanju. 1 Pa poglejmo, kai smo na sestanku v Borštu novega izvedli o SDZ iz ust kominformističnih političnih izvedencev: Vodstvo SDZ je sestavljeno iz samih advokatov, ,ki v svciih uradih prodajajo slovenski narod ameriškim imperialistom; SDZ je za potegnitev etnične črte po STO-ju, zaradi česar bi prišla občina Dolina ipod Jugoslavijo; SDZ se ne zanima za slovensko šolstvo in ne za slovenske gospodarske koristi; • SDZ je proti temu, da bi bila slovenščina priznana v Trstu kot enakopraven jezik z italijanščino: iSDZ. SKSZ in SNS so sovražnice slovenskega naroda, medtem ko je, edino KP kot demokratična (?!) stranka prava zaščknica tržaškega ;judstva; .Politične skupine, ki so postavile Slovensko naroao listo so proti spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo, medtem ko je edinole KP za spoštovanje STO-ja in za imenovanje guvernerja, -kakor to določa mirovna pogodba; SDZ je trikrat zatajila svoj narod: prvič, ko se je udinjala Francu Jožefu; drugič, (ko se je prodala Hitlerju, in tretjič, ko se je sedaj predala na milost in nemilost ameriškim imperialističnim netilcem novo vojne... Zares mnogo smo izvedeli o SDZ in o njenih »zločinskih« pajdaših pri SKSZ in SNS! Zato nas ne more čuditi poziv KP, naj volivci iz Boršta dobro premislijo, katero stranko bodo volili in komu bodo dali ,sw)j glas. govornikov ni hotel nihče od na-vzocin javiti k d tipati, je bila temu zope.t kriva SDZ in njeni Liparji, ki so prišli na sestanek (zanimivo, kje so pa bili kominiorm'-sti?!) in ki si ne upajo oporekati govornikom, s čimer samo priznavajo resničnost iznesenih dejstev in znova potrjujejo svoje izdajalsko početje! Dodati moramo še to, da so govorniki večkrat brali daljše stavke iz »Demokracije« in jo ra-'lagali zbranemu občinstvu. Prav zanimiva je bila razlaga nekega članka iz leta 1949 o nalogah sodobnega delavskega gibanja, na podlag1 katerega so prišli brihtni govorniki do zaključka, da odreka SDZ delavcu lastnost svobodnega človeka, ker trdi njeno, glasilo, da si ie treba predvsem prizadevati, da pt i-de naš delavec čimpre; do človeka dostojnega življenja, ki ga danes Ker se kljub stalnim pozivom j nima. Pa o tem kaj več drugič! izboljšan položaj zaposlile Po statističnih podatkih urada ::a deio ,;e bilo dne 20. avgusta t. 1. zaposlen.-h oseb v Trstu 90.610. Ta številka je najvišja, kar so jih do zdaj dosegli v Trstu in predatav-1 a vrhunec stalnega napredka, ki ga je na tem področju opaziti že 18 mesecev. Pred vojno 1. 1938) je bilo povprečno zaposlenih oseb 75.000. Po vojr.: se je ta številka dvignila in aosegia v letu 1949 85.000, v letu l&.iO pa S8.600. V zadnjih treh mesecih je bilo stauno zaposlenih nad 90.000 oseb. Poudariti je treba, da vse sedaj kat ‘zaposlene osebe registrirani ljudje delajo cel delovni urnik, medtem ko je v preteklosti bilo, mnogo oseb na plačilnih spiskih > značenih za zaposlene, čeprav ni-iso bile polno ‘zaposlene, kar je bilo torej prikrita nezaposlenost. Zato je stvarno povečanje števila zaposlenih oseb dejansko še večje, kot ga jpokazujejo objavljene številke. IZ NASIPI VASI Glas iz sončnih Mačkovelj roke zanesljivih in narodno Vsi za Mov, narodno listo Vidaiijevci, zdrknili ste z „linije"! Poglejte jih no, naše kominfor-miste! Ko so jim vsi argumenti od-| povedali in ko že niso več vedeli, kako in kje naj nas primejo; so se zatekli končno — k vseslovanstvu! Poslušajte kaj pravijo: »Mi smo povezani z Moskvo in z vsem slovanskim svetom, ki se je končno prvič v zgodovini združil in podstavlja danes predstražo napredka in omike na svetu, medtem ko ste v' stavkokazi slovanskega sveta.« Z vso resnostjo opozarjamo naše kominformiste: Pozor! Zdrknili ste z »glajizov« oziroma z »linije«! Poudarjati danes slovansko oziroma vseslovansko idejo je vendar v kominformistični propagandi nai-strožje prepovedano! Kaj ne veste, SDZ in KP PRIREDITA DNE 21. SEPTEMBRA OB 19,30 V KROŽKU »ŠKAMPERLE« PRI Sv. IVANU JAVNO DEBATO O STALIŠČU SDZ IN K P GLEDE OHRANITVE STO-ja. VABILA NA SEDE2U S D Z V ULICI MACHIAVELLI 22. da je minilo že skoraj dve leti, od- dar »linija« vse in vse drugo po- kar je »Slovanski nomitetic v Moskvi enostavno izginil z dnevnega reda? Kaj ste spregledali, da je Kominiorm prepovedal propagando s »slovanstvom«, ko je bil v Sic-vanskih satelitskih državah proces »demokratizacije«, to se pravi »likvidacije« vseh nasprotnikov partije završen in ko je Titova Jugoslavija, kljub vsemu svojemu slovanstvu obrnila hrbet »slovanskemu« — georgijancu Stalinu? Kaj se ne zavedate, da se nahajate s svojimi pozivi na slovaaiska čustva, zopet kot nekdaj, na najhujših »reakcionarnih« pozicijah? Pazite vendar, za božjo voljo, kaj delate! »Stari« v Moskvi ne pozna šale, kadar njegovi agenti najtočneje ne izpolnjujejo njegovih ukazov! Da, dragi prijatelji, ni dovolj i-meti dela Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina v uredniški knjižnici. Pustimo na stran vprašanje, ali ie dopustno jih ponujati drugim, naj jih eitajo, predno si jih sam pre-čltal. Pa kaj ne veste, da tudi či-tanje te »najznanstvenejše« literature ne .zadostuje? Kaj pridigajo v celicah gluhim ušesom, ko vam vedno znova zabičujejo, da je ven- Dekliška kolonija v Devinu je očarala, starše in vse občinstvo polnoma postranska stvar? Kaj je ;lo vaš agitprop prezrl partijsko »linijo« v vprašanju »slovanstva«? Kaj ne veste, da se morate zopet 'krepko in ineodstopno gibati izključno po »internacionaiistični« liniji? Hočemo vam dobro, zato vas svarimo! ‘Drugače se vam ute »ne zgoditi, da se pri prvi priliki znajdete v -kakšni vlažni, ušivi in zasteniče-ni celici podzemne »slovanske« Moskve, Prage, Varšave ali pa Sofije oziroma v najboljšem primeru v ■kaki »poboljševalnici « »slovanskih« sibirskih ledenih ravnin, kjer Redkokdaj se oglasimo; to pa ne pomeni, da se ne brigamo za dogodke na Tržaškem! Naši ljudje so vsak dan v stiku z življenjem v celotni naši občini, zlasti v Dolini, pa tudi v Trst .zahajamo skoro vsak dan, tako da smo še precej na tekočem z razvojem političnih dogodkov. Z veseljem smo pozdravili poiav Slovensike narodne liste, in to iz več razlogov. Glavni razlog našega zadovoljstva je pač v tem. ker je s Slovensko narodno listo dosežena nujna enotnost volivnega delovanja naših treh največjih demokra- zaved- rih mož. Vsako pomišljanje bi nam moglo samo škodovati! Naj ne bo nobenega dvoma več med nami! Edinoie z glasovanjem za Slovensko narodno listo como izpolnili svojo narodno dolžnost in preprečili nakane združujočih se iredentistov in •kominformistov. Kaj pa v Zgoniku? Edino glasovi za SNL bodo vrnili občini blaginjo! Pripravljamo se, da bomo z glasovanjem za Slovensko narodno listo dokazali narodno zavednost naše občine in hkratu tudi našo pri- fičnili političnih skupin Slovenske j Pravljenost, da se s postavitvijo demokratske zveze. Slovenske kr- I močnega demokratskega jeza po- ščanske socialne zveze in skupine neodvisnih Slovencev. Drugi ne-manjši razlog našega zadovoljstva pa je v tem, da je s pojavom SNL onemoeočen . poskuis nekaterih, ki so hoteli tudi za letošnje volitve postaviti neko »Neodvisno in samostojno listo kmetov in delavcev«, za katero so se nameravali skriti tržaški iredentistični krogi, da bi razbijali na-'o enotnost pri obrambi naših narodnih pravic. Mačkovlie bodo zato glasovale za SNL, pa naj bodo volitve kader koli! Medjavas se tudi o