ISKRA
SsMIIffS
¡ara
'/V-
lili

fr		a=^_	
p-- sA	rt>l^	j , l-d Krni	
		--4 -4	i£j ' | LjJi/
»
SKRA«
Strokovno glasilo sindikalne podružnice tovarne »Iskra« Kranj
Odgovorni urednik: Bajda Herman Člani uredništva:
Ing. Špiler Franc, *dr. Trost Miroslav, Jurca Franc.
Slavec Igor, Jež Pepca, Abe .Stane, Drekonja Branko, Vidic Zvonko.
Glasilo izhaja enfcraj mesečno. Cena izvodu din 12.
V se b i n a :
1.	Sklepi občnega zbora sindikalne podružnice . Slavec Igor
2.	8. marec — praznik žena................  .	.	Cegnar Vera
3.	O plačevanju delavcev in o normah . . . . Šušteršič 'Ivan
4.	Disciplinska in materialna odgovornost delavcev in uslužbencev . .	. . Dr. Trost Miroslav
5.	Zgodovinski razvoj telefona	.	.	Ing. Vuga Odon
6.	Razvijanje ekscentrov avtomatskih stružnic . . Gorjanc Janez
7.	Standardizacija in racionalnost proizvodnje . Domaus Rihard
8.	Mehanizmi za pomik fdima ^.. ^,	.	....	..	•	.	•	Ing.	Špiler Franc
9.	Nekaji misli o organizaciji v obratu .	.	.	.	.	Ing	Lavrenčič Marjan
10.	Tehnično izrazoslovje . i V	: .	.	.	,	.	.	Ing.	Špiler Franc
11.	Prva brigada risarjev . : .	:	.	.	Šubic Cveto
12.	Fizkultura . . \ ... . . .. 3. , , , ,
13.	Vprašanje in odgovori	. . . . . . .
Vfa&sakfa m
V 'današnji /številki prinašamo članek „Meha-1 nizmi za pomik filma“ kot odgovor na vprašanje tov. Oblak Stojana.
Tov. Leskovar je poslal uredništvu vprašanje:
Akoi dalje časa vrtamo s. spiralnim svedrom mehko medenino' (posebno: prt globokem: vrtanju); se na sveder nabere tenka plast medenine. To povzroča, da se ha sveder prilepljajo ostružki, kar oitežkoča vrtanje. Kako se da to najbolje preprečiti?
Odgovor tov. Leskovarju bomo* priobčili v naslednji Številki.
Sklepi občnega zbora sindikalne podružnice
Na podlagi referata in diskusije predlaga komisija za sestavljanje sklepov, sledeče sklepe:
1.	Razširiti socialistično tekmovanje za večjo storilnost dela kot stalno metodo dela in pritegniti v tekmovanje v brigadah 92% delavcev in uslužbencev.
2.	V vseh oddelkih organizirati do 26. marca kva-. • litetne brigade, ki bodo skrbele za dvig kvalitete izdelkov in izmanjšale izmene v naši to-
, varni.
3.	S kulturno-prosvetnim delom, nazorno agita-
i cij-o, ozvočenjem sprovesti široko agitacijo za
sprejemanje individualnih in brigadnih obvez za izvršitev finančnega plana za"l. tromesečje do 25. marca 1950.
4.	Sindikalna organizacija mora z Partijsko organizacijo, izvesti široko propagando za 99% sklenitev delovnih pogodb ih napovedati tekmovanje med pododbori za izvršitev tega do 20. februarja.
5.	Pri upravi podjetja in oddelkih doseči, da bodo udarniki proglašeni do- predpisanega roka in po uredbi. Isto velja za proglasitev racionali-zatorjev in novatorjev?
6.	Na ekonomiji in ostalih .delovnih mestih- za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva, izvršiti do 31. 12. 1950 36.000 prqstovoljnih delovnih ur.
7.	Vso novodošlo delovno silo tovariško sprejeti, ter raztolmačiti proizvodni postopek in skrbeti za njeno kulturno življenje.
8.	Pri izvajanju socialnega zavarovanja odkrivati vse zabušante s . tovariško kontrolo na domu s sodelovanjem tovarniške ambulante in
, zdravnika.
9.	Do 31. 12. 1950 organizirati v 14 pododborih 14 študijskih grup za sindikalni študij.
10.	Do> 31. 12. 1950 izvršiti ponovno Sindikalni tro-mesečni tečaj s 16 udeleženci.
11.	Napovedati vsem kolektivom v Kranju tekmovanje v aktivizaciji vasi za volitve v Zvezno skupščino', V okviru tega tekmovanja organizirati v 14 vaseh politična predavanja.
12.	Redno mesečno- sklicevati sindikalne aktive in proizvodna posvetovanja po oddelkih in grupah-
13.	Po pododborih organizirati dnevna kratka poročila in po sprejetih direktivih oddajati RO in CUSKJ.
14.	V letu 1950 mora šndikalna organizacija nuditi vso pomoč mladini in ženam s tolmačenjem socialne zakonodaje in politično utrjevati obe
. organizaciji.
15.	Do 1. 5. 195(Toirganizirati fizkulturni aktiv Iskre.
16.	Do 26 3. 1950 organizirati elektro strojno grupo v klubu Ljudske tehnike.
17.	V letu 1950 izvršiti postavljeni plan pobiranja članarine za kar bo organizacijska komisija do
1.	3. 1950 izdelala plan za leto 1950 za vsak pododbor.
18.	Do 10. 3. 1950 izvesti v organizaciji evidenčno - knjigo, kjer bodo označeni zaposleni, organizirani in r edno- plačuj oči po pododborih.' Na podlagi te knjige bo omogočena evidenca nad delom pododborov in grup, .
19.	Polagati večjo pažnjo na izvrševanje danih terminov.
20.	Polagati pažnjo na zmanjšanje izmeta vsaj na vrednost predvideno po planu.
21.	Polagati naj večjo pažnjo na čuvanje strojev, orodij lin meril.
22.	Poglobiti skrb za pravilno socialistično tekmovanje in poglobiti politično delo v brigadah.
23.	'Razčistiti finančno. poslovanje iz leta 1947 in
1948 z upravo in naročnino „Delavske Enotno-, sti“ v teku 1 meseca.
24.	Sprejeti sklep za zboljšanje preskrbe. •
Tlači odlikovanci
stoje od leve proti desni: Ječnik Ivan, Beguš Franc, Kopač Franc, Taler Ivanka, direktor podjetja Marinič Vjekoslav, Čuda -Ana, Zajc Emil, Primožič Rudolf, Lampič Janko.
Druga vrsta: Marc Ivan, Bavec Feliks, Seljak Tone, Tavzes Radovan, ing. Špiler Franc, Cotič Franc, Bečan Ivan.
g. maree > praznik žena
Iz zgodovine nam je znano, da. je Klara Zetkin na menarodni konferenci socialistk leta 1910 v Ko-penhagenu na Danskem predlagala, da bi te proslavljale osmi marec kot borbeni dan naprednih žena po vsem svetu.
Že osmega maraa 1909. leta- so ameriški sociali-. sti priredili demonstracijo in zahtevali volivno pra-vioo žene. Od takrat ima ta dan značaj mobilizacije vseh žena v borbi za osvobojenje žene in za uresničenje prave demokracije po vsem svetu. Ta dan se je tudi dejansko proslavljal v 'tem smislu, o čemer nam priča zgodovina. Leta 1911 so avstrijske, švicarske, danske in nemške žene proslavljale osmi marec. Na ta dan so se vključile v delavske organizacije in mobilizirale žene za borbo proti buržoaziji. Osmega marca, leta 1914 je v Nemčiji demonstriralo na tisoče žena proti aretaciji Roze Luxemburg, velike borke za uresničenje prave demokracije. Iz vsega tega je razvidno, dia je osmi marec povsem obdržal borbeni in revolucionarni značaj za napredne žene po vsem svetu.
Ce se vprašamo, kaj smo jugoslovanske žene pripomogle k tej revalue., borbi, lahko odgovorimo to, da smo tudi že pred drugo svetovno Vojno kljub terorju tedanje policije demonstrirale in zahtevale volivno pravico, zahtevale za enako delo enako plačilo, nadalje zvišanje mezd itd. Nosilci borbe za pravice žene so bile tudi pri nas delavke, ki so vodile v okviru razredne sindikalne organizacije trde borbe s sovražnikom. Med narodnoosvobodilno borbo smo osmi marec’ proslavljale_¿.raznimi roi-. tingi pri edinicah in po' vaseh ter s predavanji, na | terenu pa smo organizirale demonstracije za osvoboditev pripornikov ter nabiralne akcije za partizane in bolnišnice.
Po osvoboditvi praznujemo jugoslovanske žene osmi marec popolnoma svobodne. Naše povojne proslave potekajo v znamenju mobilizacije ženskih množic za čimprejšnjo izgradnjo socializma v deželi, v znamenju vzajemnosti z naprednimi ženami vsega sveta. Pri tem bi poudarila, da kljub vsem klevetam od strani Informbiroja in kljub izključitvi jugoslovanske AFŽ iz mednarodne demokratične federacije žena, jugoslovanske žene ne odstopamo od edino pravilne linije našega CK KPJ na
čelu s tov. Titom, ki nam je omogočil, da danes lahko sodelujemo kot enakopravni člani človeške družbe. Zato se bomo tudi še nadalje vztrajno in dosledno borile za mir, ker ravno me -žene-matere najbolj razumemo in občutimo izgubo svojih najbližjih.
Če govorimo o praznovanju v znamenju mobilizacije vseh naših sil za izpolnitev petletke v industriji, kakor tudi na vasi; bi se morile tukaj dotakniti nebroj nalog, ki so še’ pereče, in sicer konkretno v naši tovarni. Dejstvo je, da se žene mnogo bolj odlikujejo in udejstvujejo pri strokovnem delu kot na političnem polju, kljub temu, da bi se morale zavedati, diai imajo posebno važno nalogo zlasti pri vzgoji naših malih, katere morajo vzgajati v tistem revolucionarnem duhu, ki si ga žena pridobi pri svojem delu in študiju. Res je deloma vzrok preobremenjenost žene, čestokrat pa.nezainteresiranost, kar je opaziti zlasti na sestankih.
V naslednjem bomo primerjale nekaj podatkov o strokovnem in političnem udejstvovanju žena v naši tovarni. Podatki so naslednji:
V	mesecu decembru 1949 je bilo proglašenih 46 udarnic, v januarju 1950 60 udarnic. V razdobju zadnjih treh let 144 udarnic, od katerih ie več žena, ki so celo 6-, 9- in 10-kratne udarnice.
Nadalje imamo 3 žene Vodje brigad. Tov, Čufar Zorka, vodja montaže v brigadi pri števcu, je ena najskrbnejših brigadirk. Skrbi, da imajo njene brigadirke redno delo, da ne izgubljajo časa s čakanjem in jim v vseh potrebah priskoči na pomoč. Na ta način vodi svojo brigado zelo dobro.
V	upravni odbor sindikalne podružnice"šo vključene tri žene.	'
V	delavski svet pri nedavnih volitvah je bilo izvoljenih 12. žena.
Večerni sindikalni tečaj poseda 6 žena, 3 žene pa so v 4-mesečnem sindikalnem tečaju.
Kakor vidimo, je dosedanje jlelo žena v naši tovarni pokazalo precejšne uspehe, vendar bi bilo želeti, da se žene v bodoče še bolj udejstvujejo tako v strokovnem kot v političnem delu, da doseže naša organizacija še lepše rezultate v borbi za enakopravnost in za mir v svetu.
Lokar Drago, 5 kratni udarnik Vipotnik Jože,'3 kratni udarnik
O plačevanju delavcev in o normah
Vsi naši čitatelji so že gotovo čitali v dnevnem časopisju o ukinitvi plačevanja socialnih dajatev in uslužbenskega davka. V drugi številki našega glasila smo priobčili tabelo plač v kovinarski panogi in metalurgiji; Med tiskanjem našega glasila pa so bile unaidno izdane nove tarife, katere priobčujemo v naslednjem.
Za razumevanje tabele nekoliko pojasnila:
1. stolpec stara tarifna postavka.
2.	stolpec stana tarifna postavka z gori navedenimi odbitki.
3.	stolpec nova tarifna postavka, s katero se obračunajo izvršene efektivne ali norma ure ter se zneske v celoti izplača.
Uredba o plačah delavcev in učencev v metalurgiji in kovinarski panogi (Uradni list FLRJ št. 86/48.
8. člen
PLACE PO UČINKU
Grupa	Normalen obrat			Vroč obrat			Kovinarska panoga		
	l	2	3	1	2	3	1	J ‘2	3
I.	10.80	9.69	9.90	12.60	11.25	. 11.60	10.80	9.69	9.90
11.	12.60	11.25	11.60	14.40	12.84	13.20	12.60	11.25	11.60
III.	14.40	12.84	13.20	16.20	14.40	14.80	14.40	12.84	13.20
IV.	16.20	14.40'	14.80	18.60	16.50	16.90	16.20	14.40	14.80
V.	18.60	16.50-	16.90	'21.pil	18.52	19,—	18.60	16.50	16.90
VI.	21,—	18.52	19,—	24,-	21.07	21.60	21,—	18.52	19,—
VII.	23.40	20.55	.21.10	27.—	23.52	24.20	23.40	20.55	21.10
VIII.	26.40	23.05	23.70	30.60	26.50	27.20	26.40	23.05	23.70
IX.	30.—	26.01	26.70	36.—	30.85	31.70	30,—	26.01	26.70
				place po Času					
I.	1 10.20''':	9.15	9.40	10.80	9.69	9.90	■ 10.20	9.15	9.40
II.	11.40 -	10.23	10.50	12.60	11.25	11.60	‘ 11.40	10.23	10.50
III.	13.20	11.79	12.10	14.40	12.84	13.20	13.20	11.79	12.10
IV.	15.—	13.35	13.70	16.20	14.40	14.80	15,—	13.35 "	13.70
v.	16.80	14.94	15.30	18.60	16.50	16.90	16.80	14.94	15.30
VI.	19.20	16.-99	17.40	21 —	18.52	19,—	19.20	16.99	' 17.40
VII.	21.60	19.03	19.50	23.40	20.55	21.10	21.60	19.03	19.50
VIII.	■ 24.60	21.52	22.10	26.40	23.05	23.70	24.60	21.52	22.10 I
IX.	28.20	24.53	25.20	30,—	26.01	26.70	28.20	24.53	25.20 1
■' 9. člen
Če opravljeno delo po delavčevi krivdi ne ustreza določeni kakovosti, še mu plača zmanjša za tisti čas, ko j a bila kakovost dela slabša, vendar največ za 20%.
10.	člen
Plača urejevalca se poveča v odstotku, ki ustreza odstotku povprečnega prekoračenja norm na strojih, ki jih pripravlja.. (Regulira).
Opomba k 10. členu: V členu 16 so prevideni dodatki za preddelavca 0,90—1,90 din na uro in K % presežene norme (glej ur. list št. 15/49).
11.	člen
Delavcu, ki se uvaja v delo in ne dosega norme, pripada plača ustrezne skupine po času, za prve tri mesece zmanjšana 10%, po treh mesecih pa za 5%.
PLACE UČENČEV V METALURGIJI IN KOVINARSKI STROKI
12.	člen
Učenci v metalurgiji i in kovinarski panogi se razporedijo v pet plačilnih razredov po trajanju učenja. V I. plačilni razred se razporedijo učenci z manj kot 8 meseci učenja, v II. plačilni razred po osmih mesecih do dopolnjenih 16 mesecev učenja, v III. razred po 16 mesecih do dopolnjenih 24 mesecev, v IV. razred po 24 mesecih, v V. razred pa po 32 mesecih učenja.
Plače učencev v metalurgiji in kovinarski paj--nogi, razen učencev v tistih strokah, za katere so plače določene po III. odstavku tega člena, znašajo na uro:
I. razred II. razred
III.	razred
IV.	razred -
V.	razred
din 5.— din 6.— din 7.— din 7.70.— din 9.60;—
Plače učencev v topilniški, valjarski, livarski, kovaški, ladijsko-kovaški in kotlarski stroki znašajo na uro:
I. razred II. razred
III.	razred
IV.	razred V. razred
din	'7,—
din	7.70.—
din	8.60,—
din	9.60,—
din	11.50.—
Ce se prekine delo po čl. 13, pripada učencu nezmanjšana • plača njegovega razreda. Učenci ne morejo delati po normah delovnega učinka in tudi ne biti plačani p®; delovnem učinku.
PLAČE MED PREKINITVIJO DELA
13.	člen
- Če se prekine delo brez delavčeve krivde, delavec pa ne more biti zaposlen pri drugem delu, mu pripada 70% ustrezne plače po času, vendar največ za 8 ur na dan ozirom® vsega skupaj za 48 ur v enem mesecu..
Med prekinitvijo dela mora odpravljati delavec drugo delo, na katero ga razporedi vodja. Če se mu v takem primeru dodeli delo nižje skupine, se mu plača obračuna v nezmanjšanem znesku po tisti skupini, v 'katero je razporejeno njegovo dotedanje delo.
PLAČE V PRIMERU POTOVANJA IN PREMESTITVE
14.	člen
Med potovanjem in ob premestitvi ima delavec ali učenec pravico do plače po času za tisti delovni čas, ki ga je zamudil na poti, vendar največ za 8 ur na dan, in pa po veljavnih predpisih pravico do povračilo potnih stroškov. ‘
Delavci, ki so stopili na delo'po pismeni pogodbi, in učenci imajo pravico do povračila prevoznih sredstev od kraja, iz' katerega so bili poslani na delo, do delovnega mesta, če izpolnijo obveznosti iz pogodbe pa tudi pravico do povračila prevoznih stroškov za'vrnitev.
DODATKI
Dodatki za nepretrgano zaposlitev
15.	člen
Delavcem v metalurgiji in v kovinarski panogi, ki so nepretrgano zaposleni pri istem podjetju, pripada dodatek in sicer:
a)	po enem letu - 0,9 din na uro
b)	po treh letih 1,9 din na uro
c)	po petih letih 2,8 din na uro.
V	nepretrgano zaposlitev se všteje tudi zaposlitev pri drugem podjetju, če je do spremembe zaposlitve prišlo zaradi premestitve ali prevzema.
Dodatek po tem členu se obračuna po delovnih urah tudi v primeru, če je delavec sicer plačan po delovnem učinku, Ta dodatek ne pripada delavcu za -tisti mesec, v katerem ne izpolni planiranega števila delovnih dni, med katere se vštejejo tudi opravičeni izostanki do treh dni.
V	dobo iz prvega odstavka, ki se zahtev® za.pridobil ev pravice, do tega dodatka, se všteje čas nepretrgane zaposlitve v metalurgiji in kovinarski panogi od 1. januarja 1948 dalje.
DODATEK PREDDELAVCA
16.	člen
Preddelavcu v metalurgiji in kovinarski panogi pripada dodatek do 1.90 din na uro, če njegova skupina delavcev izpolni normo, če preddelavčeva skupina prekorači normo, se mu temeljna plača poveča za polovico odstotka, za kolikor njegova skupina povprečno prekorači hormo.
Natančneje predpise o dolžnostih preddelavcev in o všini dodatka v mej,ah iz prednjega odstavka izda minister za težko industrijo FLRJ v soglasju z ministrom za delo FLRJ.
(Nadaljevanje sledi)
Dr. Miroslav Trost
II. Uslužbenci. Kakor rečeno, se predpisi o disciplinski odgovornosti nahajajo v zakonu o državnih uslužbencih. Zakon pravi: „Državni uslužbenci, ki pri opravljanju službe ali izven nje .prekršijo kakšno uradno ali deloyno dolžnost aft škodujejo ugledu urada ali uslužbencev, So disciplinsko odgovorni za disciplinsko nerednost ali za disciplinske postopke.“ Iz tega ie razvidno, da postavlja zakonodajalec za uslužbence strožje merilo ter zahteva, da se tudi izven' službe vedejo tako, da čuvajo svoj ugled in ugled ustanove, pri. kateri sp uslužbeni. Zakon loči dve vrsti kršitve discipline, in sicer: nerednosti in prestopke. Disciplinske ne-rednosti so, lažje kršitve službene in delovne dolžnosti ali ugleda službe in uslužbencev.
Kot disciplinski prestopki se smatrajo zlasti:
1.	Zloraba službenega položaja ali prekoračenje službenega pooblastila;
2.	nemarno ali neredno opravljanje službe ali delovne dolžnosti, ki povzroča zavlačevanje ali zastoj dela, in tudi vsaka druga malomarnost
v službi;
3.	vsako početje ali dejanje, ki v očeh državljanov očitno ruši avtoriteto in dostojanstvo ljudske oblasti;
4.	povzročitev premoženjske škode državi z nemarnim ali nevestnim opravljanjem službene dolžnosti;
5.	vsako dejanje, oziroma opustitev dejanja z namenom, da bi se oviralo ali onemogočilo pravilno in hitro delovanje državne službe;
6.	kršitev uradne tajnosti; lahkomiselnost pri hrambi zaupnih spisov, in podatkov;
7.	Hujše kršitve službene discipline v razmerju uslužbenca do starešine in obratno;
8.	hujše kršitve predpisov 8. člena Zakona o državnih uslužbencih, t. j. zelo nevljudno in ne-ustrežljivo obnašanje uslužbencev napram državljanom;
9.	opuščanje ukrepov ali nezadostno ukrepanje za zaščito varnosti zaupanih stvari in oseb;
10.	sprejemanje daril ali drugih ugodnosti v zvezi s službo;
11.	prilastitev državnega ali zaupanega premoženja pri opravljanju službene dolžnosti;
12.	uporaba denarja, vrednostnih papirjev ali stvari, ki so uslužbencu zaupane po službeni dolžnosti, za sebe ali njih dejanje v uporabo drugim;
13.	oškodovanje državnega premoženja s sklepanjem neugodnih pogodb ali poslov;
14.	prekršitev zakona pri opravljanju službene dolžnosti z namenom, da se določeni osebi koristi ¡ali škoduje;
15.	nemoralno vedenje v službi ali izven nje;
16.	neupoštevanje ukazov starešin, zlasti odrekanje poslušnosti;
17.	zlonamerno kritiziranje odredb in ravnanja oblastev in starešin z namenom, da bi se rušila red in disciplina;
18.	pijančevanje sploh, zlasti pa v službi ali neposredno pred njenim začetkom;
19.	pogosti neopravičeni izostanki ali zamujanje službe;
20.	potrata službenega materiala;
21.	zaporedno ponavljanje disciplinskih nerednosti;
22.	sprejem položaja ali ukvarjanje s posli, ki so v nasprotju z dostojanstvom uslužbenskega stanu ali ki bi uslužbenca ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti;
23.	če uslužbenec samovoljno zapusti službo (delo) ali če so po preteku rednega dopusta, bolezenskega dopusta ali odsotnosti, po preteku roka, v katerem bi se mp.ral zgllasiti v službo ob pre-
mestitvi ali. nastavitvi v novo službo ali' ob dodelitvi na delo, ne zglasi v službo v 10 dneh. "Če pomeni dejanje iz prejšnjega odstavka hkrati tudi kaznivo dejanje, pošlje disciplinsko sodišče pristojnemu javnemu tožilcu kazensko ovadbo za uvedbo- kazenskega postopka.
Kazni za disciplinske nerednosti so:
1.	pismeni opomin,
2.	pismeni ukor,
3.	pismeni strogi javni ukor,
4.	denarna kazen — žfa? vsak posamezen primer v znesku največ do 10% čistih enomesečnih uslužbenčevih prejemkov, vendar vse te kazni skupaj ne smejo v enem mesecu presegati 20% teh uslužbenčevih prejemkov.
Kazni pod točko 3. in 4. se vpišejo-v službenski list.
Kazni za disciplinske nerednosti izreka starešina, ki je pristojen za nastavitev ali starešina, ki ga on pooblasti.
Kazni za disciplinske postopke so-:
1 prepoved dodelitve večje plače odnosno- višjega zvanja za dobo- 6 mesecev do enega leta;
2.	znižanje prejemkov za dobo- -od treh mesecev do -enega leta, vendar tako-, da znižanje ne presega 20% eomesečnih čistih prejemkov;
3.	premestitev na neposredno nižjo- plačo- odnosno na neposredno nižje zvanje za dobo- od 6 mesecev do 3 let;
4.	odpust iz-službe s prepovedjo vrnitve V službo za dobo od enega d-o -3 let;
5.	odpust iz službe za vedno.
Kazni za disciplinske prestopke izrekajo disciplinska so-dišča po posebnem postopku, ki je sličen kazenskemu postopku pred rednih sodiščem. Funkcijo- javnega tožilca vrši disciplinski tožilec.
Člane, disciplinskega sodišča in disciplinskega tožilstva v našem podjetju postavlja za dobo- enega leta .minister težke industrije.
(Se nadaljuje)
Štibalj M arija, 9 kratna udarnica
Zgodovinski razvoj telefona
(nadaljevanje)
Ko je Hughes tehnološko rešil vprašanje konstrukcije mikrofona s tem, da je uporabil oglje kot uporni element za spreminjanje jakosti toka pri
Slika 4.
nihanju membrane, je bilo vprašanje, ki je ravno v oddajniku povzročalo toliko neprilik, rešeno. Obliko ogljenega zdroba pa je v mikrofonu prvi uporabil Hunning. Na ta način je polagoma ifasta-jala konstrukcija mikrofonskega vložka v ' obliki kapsule, kakršno poznamo danes, in ki vsebuje vse osnovne sestavne dele Hughesovega mikrofona. Ker je treba s časom mikrofon izmenjati, ga izdelujemo danes v obliki vložka, sestoj ečega iz pločevinaste skodelice, ki. vsebuje ogljeno čašico z oglje-nim zdrobom ter kiobučevinastim zaščitnim prstanom in membrano. Rešetasto preluknjani pokrov pa omogoča dostop zvočnim tresljajem do membrane. Prav tako kot mikrofonski je izmenljiv tudi telefonski vložek.
Ob nastopu mikrof ona z oglj enim zdrobom na j omenim, da je Liidtge napravil mikrofon po Reisovem modelu, kjer je dotikajoča se mesta kontaktnih peres skrbno zamenjal z ogljenimi konicami, katerih distanco in dotik je lahko reguliral. Čutil se je upravičenega lastiti si pravo do nove z,'smisli, vendar strokovnjaki njegovi izvedbi niso posvetili mnogo pažnje, ker jo je uporabil kasneje kot Hughes.
Daleko zanimivejši od Ludtge-ja je v tem pogledu genialni Edison, ki je istočasno kot Hughesi vendar čisto samostojno delal poizkuse z Reisovim oddajnikom in Bellovim prejemnikom. Ni čuda, da je iznajditelj žarnice in tehnolog njene žareče nitke prišel na zamisel uporabe oglja v mikrofonu. Hughes o Edisonu sam poroča in ne dvomi v Edisonovo odkritje o spremembi upora pri oglju radi vpliva pritiska, vendar si ni bil čisto na jasnem O' učinkovitosti in razlogu. Kdo med njima je bil prvi, ki je prišel na sled tej novosti, je težko ugotoviti.'Gotovo pa je, da splošno mnenje daje prvenstveno Hughesu, ker se je kot fizik temeljito lotil raziskovanja
in utemeljevanja tega problema. Slika 6. nam kaže konstrukcijo Edisonovega mikrofona. V primerjavah prvotnih kontaktnih oddajnikov si lahko ogledamo sliko 7. Prvi štirje so Reisovi, peta izvedba je tuja.
Hughes spočetka še ni zmogel natančneje opisati mikrofonskega kontakta. Vsekakor je gotovo, da mu je uspelo vse to v raznih izvedbah praktično, dokazati. Za to zaslugo ga uvrščajo razni avtorji k izumiteljem telefona, to je k Reisu in Bellu.
Nadaljnja želja pri izpopolnitvi telefona je bilo pojačenje glasu, kar je bilo posebno važno pri telefoniranju na večje razdalje. Siemens je napravil velik prejemnik, ki je tehtal 33 kg. Vendar tudi s povečanjem števila prejemnikov, katere so vzporedno vezali, problem'še ni bil rešen. Električni prenos zayisi od napetosti, uporabljena napetost pa je odvisna od upornosti prenosnega vodnika, ki je v neposredni zrvezd z daljavo in pa z njegovim prerezom. Mikrofon ima sorazmerno majhen upor in rabi znatno jakost toka. Da se v gotovi meri zadovolji omenjenim zahtevam, imamo danes v telefonskem aparatu transformator. Domneva se, da ga je prvi uporabil pri harmoničnem množičnem telegrafu Gray. V telefonijo pa ga je prvi uvedel Edison leta 1878., istčasno s svojim mikrofonom. Na primarni strani je vklopil mikrofon z baterijo, na sekundarni strani pa je imel za prenos napetost, kakršno si je
Slika 5
sam želel. Uporabljeni transformator je Edison imenoval indukcijsko tuljavo. Tako ga imenujemo tudi še danes kljub temu, da to ni čisto pravilno.
Ko sem že omenil veliko težko izvedbo telefona, katerega je napravil Siemens, smatram za potrebno, da omenim telefon z membrano premera 5 mm, tako imenovani ušesni telefon za naglušne, katerega je konstruiral Karl F r i sfc h e n.
Edison je poskušal tudi na elektrostatični podlagi rešiti perečo zamisel telefona in z odpravo elektromagneta prišel na pot kondenzatorskega mikrofona, ki pa je moral še dolgo čakati na svojo praktično uporabo. Elektromagnetska izvedba se je obdržala iz čisto preprostih razlogov, ker je njena jakost znatno ugodnejša, zahteva manjši prostor
in ima cenejšo izvedbo ter uporablja manjšo napetost pri cenejši izolaciji.
S kondenzatorjem kot prejemnikom se je prvi pečal prof. Dolbear v Bostonu. Poleg že omenje-
nih nedostiatkov je* zapazil naslednje prednosti: glas je čistejši, ker je z železom odpravljen tudi vpliv
s
Slika '7
histereze, telefon sam pa je le neznatno izpostavljen indukcijskim vplivom sosednih naprav.
Kljub temu je prevladala elekromagnetska oblika telefona in se sčasoma razvija v današnjo obliko izmenljivega telefonskega vložka (slika 5.). Današnji premer membrane ima 45 mm, njena debelina pa je 0,15 mm. Prostor med membrano in magnetnimi poli je neznaten ter ga je možno regulirati, toda stopnja (učinkovitosti prenosa je še. vedno relativno majhna.
Poglejmo si sedaj glavne tri izumitelje kot osebnosti pobližje! Reis .je bil idealist in je zgolj iz znanstvenega stališča gledal na telefon in je bil brez trgovskega občutka. Hughes -se je odpovedal sleherni koristi in ni? hotel patentirati svojega mikrofona. Bellu pa je bilo mnogo lež,eče na tem, da gospodarsko in finančno izkoristi svoj patent, kar nam posebno pričajo nastali procesi, predvsem'pa* dobro organizirana in finančno močna družba Bell
Čompany, ki si je nadaia nalogo izdelovati telefonske aparate. Ta družba si je z uporabo' Bellovega patenta ter z velikimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi brezobzirno lastila monopol nad novo fabri-kacijo in'vsakemu ziabramila izdelovanje telefonov. Tako je v prvi dobi imela izključen vpliv nad novo elektrotehniško industrijo. Še dvajset let po objavi Bellovega patenta je uspelo tej družbi zapreti s sodno odločbo šest manjših konkurenčnih obratov.
Omenjeni A. E. Dolbear iz Bostona je bil tudi vmešan v' spor z Bell-Company. Spremljala ga je pač taka usoda, daje bil pri'vsaki stvari prekascri. Razlagi njegovega vmešavanja nam postanejo razumljivi, če pomislimo, da je on sprayil Bella na idejo napraviti'oddajnik, ih sprejemnik enaka, vpe-
Slika 8
1 j ati trajni magnet in opustiti baterijo ter spoznati vpliv polariziranja železnih jeder z baterijo oz. z uvedbo trajnega magneta. Tudi misel uporabe podkvastega magneta je on poznal preje'nego Bell. Bil je 'odličen strokovnjak v telefoniji, kjer je Upešno iskal nova pota ter splošno v znanju hadkriljeval svojega, rojaka.
Za časa Bellovih procesov naletimo na zelo zanimiv slučaj, katerega namenoma navajam na tem mestu, ker stoja s procesi v.organični zvezi. Tedaj se je namreč nenadoma izvedelo, da. je prvi telefon konstruiral G. Holcomb in sicer leta 1860/61.,
torej še pred nastopom Reisa v Frankfurtu. Vse kaže, da se je Holcomb počutil nesigurnega, ker jd smatral svoj aparat še za nedozorelega in ga ni dal pravno- zaščititi. Presenetljiva je njegova' izvedba trajnega magneta podkvaste oblike. Na sliki
Slika 9
S.	vidimo leseno membrano, ki je z elastično vezavo združena s kotvo. Prenos govora je 'bil odličen. Tehniški svet ga je spoznal prepozno in je radi tega ostalo njegovo delo iz gospodarskega vidika brezuspešno ter tudi na Bellovem procesu ni mogel prodreti, kakor še mnogi drugi ne.
Slika 10
Taki procesi so bili tedaj zelo redki, pa tudi pot do njih ni bila lahka. Osponavatd že registrirani patent tedaj ni bilo tako enostavno, kakor bi si danes to mislili. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je bala družba Bell-Company, ki je držala krepko v rokah patent prenosa govora električnim potom v katerikoli izvedbi, finančno zelo močna.
Zaslužna fizika Dolbear in Houston sta se trudila z zbiranjem podatkov številnih iznajditeljev, predvsem pa mnenj strokovnjakov in raznih prič osporavati brezobzirno pravo družbe Bell-Company nad telefonskim monopolom in pojasniti celo zadevo. Doblear je trdil, da Bell ni pravi iznajditelj telefona. Po njegovem mnenju bi moral biti priznan Yeates, če bi že morali Filipa Reisa zavreči za pravega iznajditelja. Čisto razumljiv nam bo nastop E. Gnay-a, ki je bil z ozirom na čas prijave patenta najbolj prizadet. Sele leta 1885. je ameriška vlada ugodila pritisku oškodovanih in dovolila sprejem tožbe v svrho ukinitve Bellovih patentov pred najvišjim 'sodiščem. Zavlačevanje formalnosti je šele leto kasneje dopustilo, da se je proces začel. V tem pravdnem boju so prišle na dan umazane obdolžitve radi krivega pričevanja, podkupovanja, goljufije, izrabljanja višjih uradnikov in celo politično vmešavanje je igralo vlogo. Izkazalo se je kmalu, da so pojmovanja fizikov in pravnikov različna, ter se ne smemo čuditi, da so imeli poslednji odločilno besedo. Brezštevilna dokazovanja so se vlekla v nedogled, dokler se nista končno vsled utrujenosti obe stranki, t. j. Bellova in Gra-yeva družba sporazumeli v tem, da sta se odločili za skupno koriščanje svojih izumov.
Z namenom, da zbere dokumentacijo Bellovih zagovorov na procesih je Bell-Company založila v Bostonu knjigo „The Deposition of A. G?Bell“, ki je izšla na 480 straneh šele leta 1908. Knjigi so očitali, subjektivnost radi njenega izvora in radi tega se ne smemo čuditi očitkom, ki so bili proti njej naperjein. Iz nje izvemo med mnogimi drugimi
stvarmi tudi to, da je Bell pri prof. Grossu ven-1 darle videl Reisov prejemnik že v novembru 1874, t. j. 15 mesecev pred prijavo svojega patenta, kar; je gotovo važno zia odnose Reisovih in Bellovih ; modelov.
Nova mlada industrija si je utrla široko pot z veliko brzino. Število telefonskih aparatov je nara-f ščalo iz dneva v dan. Aparati z lokalno baterijo so bili kmalu na mnogih javnih telefonskih omrežjih zamenjani s centralno baterijskimi. Menjale so se j oblike in izvedbe posredovalnih naprav, ki so prvot-j no ročno vzpostavljale zveze med posameznimi telefonskimi naročniki. Že od vsega začetka so za ; vzpostavljanje teh zvez mislili na avtomatsko ve-> zavo. Prvi patent za avtomatsko centralo je bil prijavljen v Ameriki že 1879. Najboljši pa so bili ; predlogi, ki jih je stavil Almon B. Strowger in jih prijavil leta 1880. Šele tri leta kasneje je bila izdelana preizkusna avtomatska centrala za 100 udeležencev v Laporti. Strowgef-jev dvižno krožni volilec ie bil prvič uspešno uporabljen leta 1898. v Augusti. V Evropi so bile prve. avtomatske; centrale stavljene v obrat leta 1908, v Jugoslaviji pa šele ,1927. in to v Ljubljani. Telefonskii aparat so z avtomatizacijo posredovanja izpopolnili in mu dodali še volilno ploščo.
Tudi medmestno ročno vzpostavljanje telefon-; sfcih zvez je našlo v naprednem razvoju moderno obliko z vpeljavo avtomatizacije v mrežnih skupinah.
Kako narašča število telefonskih aparatov odnosno naročnikov, nam povedo statistike. Tako ve- i mo, da jie njih število naraslo od leta 1920. za ; preko' dvesto odstotkov. Leta 1947 je bilo ca. 61 milijonov naročnikov. V Ameriki ima vsak četrti pre-rj bivaiec svoj telefon. V San Frančišku celo vsak j drugi. V Evropi je na prvem mestu Švedska. Na
Slika IT’
vsem svetu pa odpade povprečno 40 prebivalcev na en aparat. Pri nas imamo komaj pol aparata na 100 prebivalcev, le v večjih mestih pridejo 3 do 4.
Naša nova telefonska industrija, ki izdeluje že tisoče induktoirskih in avtomatskih aparatov, pa bo kmalu celo sliko spremenila in zadostila skoraj vsem našim potrebam.
(Iz rokopisa „Osnovne telefonije“).
Gorjanc Janez
$
Razvijanj® ekscenfrov avtomatskih stružnic
Ob koncu prejšnjega stoletja je bila vsled velikega napredka tehnike dana možnost serijske in masovne proizvodnje različnih delov, katerih potrebe so bile milijonske. Ako pa so potrebe tako visoke, moraijo imeti ti deli kratek obdelovalni čas, biti morajo izdelani s čim manjšimi stroški, to se pravi poceni. Da pa to dosežemo, se poslužujemo avtomatov.
Tudi naša tovarna ima avtomate, ki nam v veliki meri pomagajo pri izpolnjevanju planskih nalog. Zato je primerno, da se vsi nekoliko seznanimo z avtomatskimi stružnicami.
Skoraj vsak član našega kolektiva1 je že občudoval avtomate in vsakdo se je vpraševal, kaj neki vodi stroj, da ima tako točno ponavljajoče se gibe, da tako enakomerno in hitro izdeluje komade, brez. stalne človeške pomoči. Na to vprašanje se lahko odgovori. Premikanje glave in stranskih sank vodijo ekscentri. Malo bolj komplicirano pa je njih izračunavanj e.
Predno' pridem na. stvar samo, bi bilo potrebno navesti nekaj faktorjev, katere mora upoštevati vsak, kdor ima opraviti z avtomati. Vedeti mora:
1.	Koliko komadov znaša naročilo in ugotoviti gospodarsko mejo.
2.	Iz kakšnega gradiva bodo komadi.
3.	Na katerem tipu stroja bi naročilo najbolj gospodarsko izgotovili.
4.	Ali je na razpolago vpejaino orodje in držala nožev za ta stroj.
Da bo stvar vsem jasna, bom sproti razčlenjeval vse te faktorje in probleme. V slučaju, da glasi naročilo na 100 kom nekih vijakov, je takoj jasno, da se to naročilo ne bo izvršilo na avtomatu, kjer to ne bi bilo gospodarsko. Urejevanje avtomata traja tudi 8 ur ali še več, izračun „in risanje ekscentra ter predpis za avtomat zopet 8 ur. Predno izgotovi oro-diarna ekscentre, traja tudi več dni, tako da se izvršenje tako malega naročila ne izplača na avtomatih. Vse drugačno pa je, ako glasi naročilo na 100.000 kom. Sledeči podatki nam pokažejo razliko obdelovalnega časa na treh različnih strojih. (Za primer vzamem vijak M 4 X 20).*
Na polavtomatu „Boley“ traja izdelava 1 vijaka 60 sek. - X 100.000 kom. = 1667 ur, na avtomatu „Index“ traja izdelava 1 vijaka 16 sek. X 100.000 kom. = 445 ur, na avtomatu „Tornos“ traja izdelava 1 vijiaika 10 sek. X 100.000 kom = 278 ur.
Brez nadaljnjega je razumljivo, da je .izdelava navedenih vijakov najbolj gospodarska na avtomatu „Tomos“. Ker pa zahtevajo te vrste stroji precizno vlečno, gladko gradivo s toleranco h8, katerega je'zelo težko dobiti, se bomo odločili za avtomat „Index“.
Naslednja naša naloga je, določiti gospodarsko mejo. To dobimo tako, da delimo 900 minut z minu-
Jeretins Rezika, 3 kratna udarnica
tami, katere rabimo za izgotovitev 1000 kom. delov in to je:
16 sek. X 1000
—-------------— 267 minut
60
900
-— — 3,37 tisoč,
■267
to se pravi, najnižje naročilof katero se še izplača na avtomatu Index je 3370 kom.
Prav tako moramo posvetiti pozornost gradivu, iz. katerega se morajo izgotoviti določeni deli. Za jeklene dele, ki morajo imeti vrezane navoje, je brezpogojno potrebno jeklo As 2 (nemška oznaka Stahl Az),.za medeninaste dele pa AMd 58 t. 51. Karakteristika avtomatskega jekla As 2 je žveplo, katerega mora vsebovati od 0,15 do 0,3% ter povzroči krhke in kratke stružke.
Pri medenini AMd 58 t. 51 pa pomeni, da mora vsebovati medenina 58% bakra, t pomeni trda in 51 pomeni trdnost 51 kg na 1 mm2. To je najbolj primerna avtomatska kvaliteta medenine, katera se na avtomatih obdeluje najbolje.
Zadnji neznanki sta še vpenjalni pribor in držala. Pod vpenjalni pribor za „Index“ avtomat razumemo: vpenjalne klešče, klešče za pomik palice in pa vodilni obroč. Da je to omembe vredno, nam pojasni dejstvo, da je za vsak profil gradiva in za vsak tip strojia potreben kompleten vpenjalni pribor. Imamo 4 tipe „Index“ avtomatov, profilov gradiva pa je mnogo, zato je tudi potrebno število vpenjalnega pribora zelo veliko. Da dragoceni pribor ščitimo, zahtevamo za avtomatske stroje vedno vlečene palice.
Z držali nožev je malo lažje ker so normirana, samo v slučajih, kjer normalna ne zadostujejo, moramo naročiti posebna držala po skici.
Naša tovarna ima več ,,Index“ avtomatov tipe 12, 18 in 24, zato bom prihodnjič razložil in s primerom pojasnil, kako se izračuna in razvije ekscentre, kar bo marsikoga zanimalo.
(Se nadaljuje)
Standardizacija in racionalnost proizvodnje
Uvod.
Racionalizacija proizvodnje je bila v dobi razvoja tehnike tesno povezana s standardizacijo. Pričakovati je, da bo povezava v prihodnjosti tem tesnejša, čim višjo stopnjo bo zavzela industrializacija. Že danes si sploh več ne moremo zamišljati, koliko nepotrebnega pretovarjanja bi bilo, če bi že od vsega začetka ne bila stadardizirana razdalja med železniškimi tračnicami.
V vseh državah so začeli z načrtno standardizacijo s tem, da so določili osnove za splošno stroj e-gfadbo, iz njih pa so se razvili pododdelki za specialna področja. Spoznali so, da je V strojegradnji možna množična proizvodnja in stalna zaloga nadomestnih delov le s poenotenjem, torej, z omejevanjem števila različnih komadov. Iz tega spoznanja je prišlo do širše splošne standardizacije in do ožje tovarniške. Taka delitev je. pokazala najboljše rezultate.
Stopnje standardizacij e.
Razširitve obrtniških delavnic in razvijajoča se industrializacija so nujno vodile do tega, da so zaradi boljšega izkoriščanja strojnih naprav poenotili (tipizirali) posamezne komade različnih izdelkov iste tovarne. S tem ni bilo samo skrajšano delo konstrukcije, ampak se je omejilo predvsem delo na različnih orodjih in pripravah, skrajšal se je tudi čas same proizvodnje. Končni rezultat poenotenja je znižanje proizvodnih stroškov in s tem tudi prodajne cene. Za poenotene komade so bile v konstrukcijskih birojih izdelane risbe, imenovane normalije, predhodniki današnjih stadardov.
Ong. 'Vidmar Herman
Ing. Vidmar deluje že od vsega začetka razvoja kdnoojačalnih naprav kot vodilni strokovnjak v odseku za elektroakustiko. Po njegovih zamislih in proračunih je bil leta 1947 izdelan naš prvi kino-ojačalnik KO-01, pri čigar proizvodnji je zbiral dragocene praktične, izkušnje. Že naslednje leto je s pomočjo svojih sodelavcev izvedel konstrukcijo novega kinoojačalnika KO-02, ki. po svojih električnih lastnostih, mehanski,■ izvedbi in zunanjem izgledu prekaša tudi večino najboljših inozemskih tovrstnih izdelkov.
Na njegovo pobudo bo naša tovarna v letošnjem letu začela s proizvodnjo velikih nizkotonskih zvočnikov s katerimi bomo letno prihranili za 3 milijone dinarjev deviz.
V letošnjem letu vodi delo na razvoju bino-ojačalnika za ozki film, ki bo pa omogočal tudi direktno sprejemanje lokalne radio-postaje, kar bo važno zlasti za naše zadružne domove.
Od začetka 'Svojega delovanja v naši 'tovarni je vpeljal v specialna področja elektro-akustike že vrsto mlajših sodelavcev, tako tov. Šreblja, Poberaja, Hafnerja, Ješeta, Šaršanskega in druge, stalno pa s strokovnimi nasveti sodeluje tudi pri proizvodnji ojačalnikov, ki jo vodi tov. Šorli.
Danes imajo večje tovarne v industrijsko razvitih državah osnovane oddelke za standardizacijo, ki iz splošnoveljiavnih standardov izbirajo tiste, ki so važne v zadevni tovarni in na ta način še bolj omejujejo različnost posameznih strojnih delov. Pri vsaki novi konstrukciji je treba upoštevati stremljenje po poenotenju, pa čeprav bi to zahtevalo male spremembe konstrukcije ali proizvodnega postopka kakega drugega, specialnega komada.
Standardizacija — delo skupnosti
Pri tipizaciji, še bolj pa pri njeni višji stopnji — standardizaciji, je nujm potrebno sodelovanje ne samo med tovarnami ene države, ampak celo med državami. Industrijsko manj razvite držarve se lahko okoriščajo z izsledki standardizacije v industrijsko naprednih državah.
V	tesnem sodelovanju raznih tovarn in potrošnikov nastajajo novi predlogi in osnutki, ki jih objavijo v strokovnem časopisju,, da se razvije kritika in debata. Z upoštevanjem predlogov dajo pristojni uradi standardom končno veljavno, obliko. Kljub temu pa se vedno dogaja, da je treba marsikak standard-zaradi razvoja tehnike sčasoma spremeniti.
V	naši tovarni nastajajo standardi po zgledu DIN-norm, a so prilagojeni našim razmeram in prilikam. Sistematično; in dosledno izvedena standardizacija bo tudi v naši tovarni s poenotenjem delov, orodja in meril v veliki meri. prispevala k povečanju proizvodnje in znižanju polne lastne cene.
Ing. Špiler Franč
Mehanizmi za pomik filma pri kinoprojektorjih
Film ne sme potovati skozi svetlobni snop pri filmskem okencu enakomerno, ker bi ne dobili na platnu slike, ampak grd zmazek, poln navpičnih črt. Zato mora film skozi svetlobni snop skokoma: v trenutkih kadar miruje, posveti skozenj svetlobni tok, kadar pa skoči za eno sliko naprej, takrat vrtljiva zaslonka svetlobni tok prekine, torej film ni osvetljen. ^Opisana igna se ponavlja vsako sekundo 24-krat. Frekvenca 24 bi bila zelo neugodna, ker bi oko opazilo na platnu vsak utrip svetlobe in bi bilo
Slika 1
dolgotrajnejše opazovanje za oči utrudljivo in škodljivo. Da utripanja ne opazimo, mu je treba povečati frekvenco. Če bi podvojili število skokov filma, bi potrebovali za isti čas predvajanja seveda dvojno dolžino filma, ki je pa drag in ga ij.e težko transportirati. Zato povečamo frekvenco utripov s tem, da izoblikujemo vrtljivo zaslonko dvokrilno. Eno od obeh krilc prekinja svetlobo kadar film
skoči za eno sliko naprej, drugo krilce pa prekinja svetlobni snop med tem, ko film miruje (slika 1 in 2). gj	■
Iz kratkega opisa in iz gornjih dveh slik je jasno razvidno, da je gibanje filma bistveno povezano z vrtenjem zaslonke in da mora biti mehanizem za sunkovit pomik filma neločljivo povezan z osjo zaslonke.
Vrtljiva zaslonka se vrti povsem enakomerno, zato nimamo posebnih načelnih problemov. Vlažno pa je, da je njena pritrditev na os izvedena tako; da jo je lahko uravnati z ozirom na neenakomerno gibanje filma. Uravnava sama je pa že del optične preizkušnje projektorja, ki jo bomo opisali kdaj pozneje.
Nasprotno pa ni lahka stvar zamisliti si mehanizem, ki naj bi vlekel film skozi vodilo skokoma, ■v kratkih sunkih. Zanimivo je, da so že pri prvih projektorjih uporabljali v načelu isti mehanizem, ki .je še danes v uporabi prav pri vseh kinoprojektorjih za normalni film (razen Mechau) — malteški križ.
O tem, kakšen je ta malteški križ po obliki, danes ne bom razpravljal, saj je mnogim našim delavcem poznan, a to ne samo pod pravim imenom „malteški križ!1, ampak tudi kot „težki križ“. „Težak" je namreč zaradi dolgotrajne in precizne obdelave. V naslednjem imam namen opisati predvsem njegovo' delovanje.
V krivini malteškega križa drsi obod vodilnega obroča, ki se vrti enakomerno. Vodilni obroč ima ob strani trdno vpet čep, ki ©prijemlje v razporo malteškega križa v trenutku, ko rob izrezanega oboda prekorači polovico krivine križa. (Slika 3.).
Iz gornje slike je razvidno, da se vodilni obroč v času ene periode zasuče za polni koj^ (360°), medtem ko se je malteški križ premaknil le za četrtin-ko polnega obrata. Ker pomeni torej zasuk križa za eno četrtinko obrata skok za eno sliko, mora biti pri štirikrakem malteškem križu zobato kolo
Slika 2
12 ža pomik filma (glej sliko 1) tako veliko, da se na njegovem obodu razvrste štiri slike. Ker ima film normalne širine 35 mm po 4 luknjice na vsaki strani na dolžino ene slike, mora imeti zobato kolo za pomik filma na vsaki strani 4 X 4 — 16 zob.
ča. V tem času zastira vrtljiva zaslonka pot svetlobi do filma, zato izpolnimo označeno četrtinko kroga s črtkanim senčenjem (navpično).
Uvodoma je bilo že obravnavano, zakaj moramo, med mirovanjem filma prekiniti svetlobo še enkrat,
Slika 3
Da se sunki ob vpadu čepka v -razporo (lega b v sliki 3) čim manjši, mora biti smer razpore 'tangencialna na pot čepka v tej začetni točki. Zato tvo-
rijo središče malteškega križa (A), središče vodilnega obroča (B) in središče čepa' v začetni legi (C) pravokotni trikotnik z ostalima dvema kotoma po 45° (glej sliko 4). Povsem enak trikotnik je tudi med obemi stalnimi središči A in B in med končno lego čepa D. Čepek, ki vpada v razporo križa, prepotuje od svoje začetne lege (C) do končne (D) točno eno četrtinko polnega obrata vodilnega obro-
in sicer za prav takšno dobo, kot prvikrat. Tudi druga zatemnitev traja toliko časa, da prepotuje čepek četrtinko polnega kota (od E do F). To četrtinko smo črtkali vodoravno. Preostali sta nam dve svetli četrtinki I in II, ki ponazorujeta obdobja, ko je film in s tem tudi slika na platnu osvetljena. Izkoristek svetlobnega toka pri štirikrakem malteškem križu je torej, polovica (= 50%), ostalo polovico pa prestreže v dveh četrtinskih obdobjih vrtljiva zaslonka.
Vsakdo ve, da so sunkovite obtežbe za vsak material mnogo'bolj kritične od enakomernih obremenitev. Zato nam bo jasno, da je film pri svojem neenakomernem gibanju v veliki nevarnosti, da se pretrga. Če opazujemo projektor med delovanjem, vidimo sicer močno utripanje prostih filmskih pentelj nad in pod vodilom filma, ne moremo si pa predstavljati, kakšni pospeški in kakšne sile nastopajo v filmu. Natančen račun kinematike sistema malteškega križa nam pa pove, da so pospeški ogromni, 150-krat večji od zemeljskega! Zemeljski pospešek je približno 10 m sek'2, obravnavan pospešek filma je torej 1500 m sek’1!
Kaj to pomeni?
Opazujmo kamen, ki ga spustimo z visokega stolpa. V prvi sekundi pade za 10 m, v drugi 20 m, v tretji 30 m, v četrti 40 m in v peti 50 m. Skupno bi padel v petih sekundah za 150 m. Sedaj si pa predstavljajmo, da bi imel-film stalno tak pospešek,
kakršnega ima v naj kritične j šem trenutku, t. j. 1500 m sek 2. V prvi sekundi bi opravil film pot 1500 m, v drugi 3000 m, v tretji 4500 m, v četrti 6000 m in v peti sekundi 7500 m. Skupno bi v petih sekundah pretekel pot 22500 m. Torej 22500 m proti 150 m v petih sekundah! Celo raketna bomba ne napravi v času svoje največje hitrosti več kakor 5 x 1500 m = 7500 m.
No da, takih hitrosti film res ne doseže, ker traja tako velik pospešek le prav kratek čas, ne dalj kakor pol tisočinke sekunde. Zato resnična
Malteški križ je razmeroma enostavna in so- 13 lidna rešitev sunkovitega gibanja filma, neenakomerno obliko krivulje pospeška pa mu je vsekakor šteti v slabo. Film normalne širine je razmeroma močan, zato dolgo prenaša sunkovite obremenitve, in zato se je maltežki križ obdržal kot standardna izvedba mehanizma za neenakomeren pomik filma normalne širine 35 mm.
Nasprotno temu so pa problemi sličnega mehanizma za ozki film še mnogo bolj kritični. Veliko
yM 180
Slika 5
maksimalna hitrost ni večja od 4,38 metrov na sekundo. Slika 5 nam prikazuje diagram hitrosti in pospeškov filma v času enega sunka.
Slika pospeška nam kaže, kako ester je sunek, in prav v času tega sunka se film največkrat pretrga.
število različnih principov in še večje število različnih izvedb mehanizma za pomik filma pa dokazuje, da vsi problemi pri obstoječih tipah projektorjev za ozki film še niso našli svoje najboljše in dokončne rešitve.
(Se nadaljuje).
Ing. Marjan Lavrenčič
lilekaj misli o organizaciji o obratu
V drugi številki našega lista smo priobčili zgodovinski razvoj kontrole in proizvodnje, iz katerega izhajajo osnovni pogoji uspešne serijske proizvodnje, razdelitev kontrole, vodstvo- kontrole in vloga ko-ntro-la^v tovarni. Če hočemo- popolnoma doumeti naloge kontrole v obratu, se moramo- vsaj v grobih potezah seznaniti s sodobno organizacijo- obrata ter pri tem čim točneje pojasniti vse naloge kontrole.
Danes skoraj ni; del-ovnega človeka, ki ne bi po-znal pomena planiranja kot osnove socialističnega gospodarstva. Naše podjetje prejema letne planske naloge preko Glavne direkcije zvezne elektroindustrije v Beogradu... Kadar prejmemo nalogo za uvedbo- novega proizvoda, tedaj to hi delo posameznikov, ampak je to- naloga več 'oddelkov. Predno pridejo- deli v produkcijo, mora cela vrsta strokovnjakov opraviti pripravljalna dela. Razvojni laboratorij izbere najprimernejšo konstrukcijo in izgotovi prve skice, po- katerih izdela prototipna delavnica -enega ali več prototipov. Ti služijo- za raziskavo, merjenje in pridobivanje izkušenj,
ki iih mora . glavni konstrukter, ki ima praviloma svoj sedež v razvojnem laboratoriju, prenesti na konstrukcijo: Glavna konstrukcija izdela nato vse potrebne načrte s podatki o gradivu in preglede normiranih delov, tako dla predkalkula-cija lahko izračuna potrebne normative materiala in časovno normo ter določi ceno. Planerji proizvodnih postopkov v pripravi dela določijo posamezne operacije delov in potek montaže, pri tem pa morajo predvideti tudi potrebno kontrolo in kontrolno orodje. Iz navedenega vidimo-, da je potrebno tesno sodelovanje razvojnega laboratorija, konstrukcije in priprave dela.
Pri vseh teh delih mora imeti glavno besedo glavni konstrukter, ki mora stalno- pojasnjevati in opozarjati na konstrukcijske detajle, na točnost iz- . delave posameznih delov ter priporočati potrebne merske meto-de. Če so potrebne, posebne metode merjenja; mora izdelati posebne predpise, tako da planer na operacijski listi zabeleži le n. pr. „kontrola po ISN“ ... kar pomeni, ISKRA-normalko z
■J 4 odgovarjajočo številko. Iz tega je razvidno, da mora priprava'dela predpisati kontrolo posameznih operacij in končno kontrolo tako, da bo delo takoj razumljivo vsakemu kontrolorju predvidene skupine dela. Po dovršitvi proizvodnih postopkov naroči naročevalec orodja potrebna, posebna in normalna orodja za proizvodnjo, delov, istočasno pa tudi potrebna merila in merilne priprave. Šele nato nor-mirci izračunajo' čase, naročevalec gradiva naroči potrebno gradivo, administrator priprave dela pa da nalog za razmnožitev potrebnih tiskovin. Posebno moramo poudariti, da ima moderen obrat tako urejeno administracijo, da jni treba v delavnici skoraj nič pisati ter dlar se vodstvo delavnice in obrata lahko posveti samo reševanju proizvodnih problemov in upravljanju proizvodnje. Zato administrativni del priprave dela, razmnoži .potrebno število tiskovin, ki jih razpošlje terminskemu oddelku, proizvodnji, skladišču in kontroli.
Naročeno orodje mora orodjarna najprej konstruirati, nato izdelati in preizkusiti. To velja predvsem za prebij alke, orodja za. krivljenje in vsa taka orodja, ki jih orodjarna lahko sama preizkusi, Pri • uvajanju novega proizvoda izpolnjuje v tem trenutku kontrola v merilnici eno najvažnejših nialog. Pregledati mora kakovost izdelanega orodja in premeriti prve izdelke. Šele po odobritvi kontrole v merilnici sme skladišče orodja izdelano orodje sprejeti. Ko je orodje izdelano, prične poskusna serija, pri kateri nai bi se pokazale fabrikacijske težave, napake proizvodnih postopkov, orodja in končno konstrukcijske napake. Izdelava delov za poskusno serijo, vzporedno pa kontrola, ie vodena s podlogami, ki HH je že poprej izdala priprava dela. Strokovnjaki v‘kontroli in v obratu morajo nov proizvod spoznati že pred izdelavo orodja, da dajo koristne pripombe ter lahko že -vnaprej odstranijo eventuelne napake, ki jih tovariši v pisarnah in laboratoriju včasih ne morejo videti. Poskusna serija je torej za njih le ponoven temeljit študij de-“ tajlov zato, da bi se redna proizvodnja lahko nemoteno razvijala. Kadar se deli nahajajo v serijski proizvodnji, so napake v naivečji meri odstranjene, ; ker se pri prvih serijah odstranjujejo le še'morebitne manjše pomanjkljivosti. Racionalizacije pa včasih popolnoma spremenijo postopke in kontrolo dela. Spoznavanje novega proizvoda se na ta način prenese preko strokovnjakov na mojstre in brigadirje ter tako na eni strani na delovno mesto, ná drugi strani pa na kontrolo.
Če hočemo, da bo vhodna kontrola pravilno pre-. kontrolirala novodošli material,, ii moramo dati,, - • prav tako kot serijski, kontroli, potrebna navodila. Naloge .in odgovornost vhodne kontrole so marsikdaj večje od nalog, serijske kontrole,' čeprav se na važnost tega oddelka v: kontroli prav rado pozablja. Napake, storjene v vhodni kontroli, lahko včasih popolnoma zavedejo proizvodnjo. lía splošno smo doslej posvečali premalo pažnie tej važni panogi, tako da vhodna kontrola. pri najboljši volji ne'more popolnoma rešiti vseh problemov. Za kon-
trolo električnega materiala obstoja že cela vrsta predpisov, za mehansko1, tehnično in tehnološko preizkušnjo pa ni skoraj nobenih. Potrebno je torej v najkrajšem času izdelati potrebne standarde, ki morajo predpisati - nlaičine vhodne kontrole^-ki jih naše podjetje lahko izvede.
Tu imamo v mislih predvsem tehnološke preizkušnje, ki jih je mogoče ceneno in hitro izdelati. To so: preizkušnje v mrzlem in toplem stanju ter posebne preizkušnje;
V mrzlem stanju poznamo šest preizkusov:
1 upogibanje gladke palice, palice z zarezo (učinek razi) akt palice z odprtino, pri čemer spoznamo razpoke in upogibni kot.
2.	Pregibanje, ki je dano s številom pregibov v 'čeljustih določenega polmera.
3.	preizkus s slikanjem, ki ga napravimo! na posebni pripravi.
4.	vlečenje pločevine, n. pr. priprava za preizkus globokega vleka, manj pa Ericsonov. preizkus.
5.	Preoblikovanj e .
6.	Preizkus varjenih mest.
Podobna je. tudi tehnološka preizkušnja v toplem stenju.
Preizkusi v mrzlem stanju pokažejo slab učinek fosforja v železu, medtem ko je preizkus v toplem stanju predvsem važen za -ugotovitev slabih učinkov žvepla. Tako n. pr. pokaže upogib pri modrem žaru največjo lomljivost jekla. Tudi upogib pri rdečem žaru je karakterističen za ugotovitev slabega učinka žvepla. Ostali preizkusi so še luknanje in, razcepljanje, pri ceveh, obrobijianj e, razkovanje, stiskanje, globljenje, preizkus zvarjenih mest itd.
Posebne tehnološke preizkušnje so kontrola materiala po izgledu prelomne ploskve (velja predvsem za livarno), po iskrah pri brušenju itd.
Za fino mehaniko' so prevsem važni tehnološki preizkusi v mrzlem stanju, to pa radi tega, ker ni potrebno posebej - ugotavljati trdnosti, ampak nas predvsem zanima žillavost materiala, t. j. možnost krivljenja in zakovanja,' odpornost proti obrabi, stružnost itd. Zelo hitri so dinamični preizkusi. Palice so enostavne ter jih je , mogoče hitro izdelati. Posebno poudarjamo, dla je mogoče na ta način zelo dobro kontrolirati kakovost odlitkov, če se pri vlivanju izdela tildi poskusna palica, za katero lahko predpišemo potrebno., specifično, delo- za. prelom. -Preizkus na nateg, tlak, zvoj in izmenično obtežbo pridejo v. našem podjetju manj 'v poštev, zato pa je za nas tem važnejše merjenje trdote, pozabljamo pa na preizkus sunkovitih, obtežb ter na obrabo.
Kemični laboratorij -je v stanju odgovoriti na vsa vprašanja, ki se pojavljajo bodisi pri razvojnih delih v produkciji ali pri vhodni kontroli, vendar sm.o pri izbiri materiala premalo segali po njihovih nasvetih.
-Naši predpisi .o- gradivu in njegovi kontroli so še. nepopolni, zato . tudi ni mogoče zahtevati od vhodne kontrole: čudežev, ki jih posamezniki želijo. Dajmo vhpdni kontroli v roke. predpise, pa bomo napravili zopet velik korak naprej.! .;......
Tehnično izrazoslovje
V zadnji številki se nam je v članku „Tehniško izrazoslovje“ vrinila neljuba napaka, ki jo v naslednjem popravljamo. Pravilno se glasi:
14.	stranski nož ;f*- sajtenštal.	— Seitenstahl, der
15.	votlinski nož	borštal.	— Bohrstahl, der
Danes nadaljujemo s slovarjem s področja rezkarskega dela
17.	rezkalni stroj — fresmašina
18.	rezkalec (človek);V- frezer
19.	rezkar (orodje) ffrezer
20.	dvojni rezač — cvajšnajder
21.	valjast rezkar — valcenfrezer
22.	čelni rezkar — štimfrezer
23.	steblast rezkar — fingerfrezer
24.	rezkalno vreteno — fresšpindel
25.	okrogla miza — rundtiš
26.	delilna glava — tajlkopf
27.	vzvod	—	hebel
28.	strojni primož — šraubštok
29.	rezkalna priprava— fresforihtunga
30.	vpenjalne klešče —■ špancange
31.	podloga	—	unterlaga
32.	podložka pfgpp šajbca
33.	‘pritrdilno železo —■ španajzen
34.	vodilna kladca — figurštajn
35.	rezkar z vodilom — capfenfreser
36.	vpenjalni kotnik — španvinkel
37.	hitri pomik — šnelgang
Šubig Cyeto
2rva brigada
bolj temno gledali. Vse nam je bilo ¡noro, tako brigada, kakor tudi brigadir, tov. Lilkar Ciril, ki se je preselil iz . kinokoinstrukcijev glavno konstrukcijo1, da ima lažji in boljši pregled v brigadi. Prve dni uspeli še ni bil viden, pač pa simoi čutili povsod nekaj novega. Ko pa se je pojavil grafikom o uspehih pri .delu in v disciplini,, ko so se pojavile prve točke o najboljših in najislabših v brigadi, se je pa premaknilo' zares. »Zakaj bi ravno jaz imel črno piko najslabših?« si je mislil vsak, in uspehi so postajali vidnejši.
Prvi. brigadni sestanek je bil tako živahen, da je trajal pol ure več kot je bilo predvideno1. No, pa saj je bil prvi, in povprašamo im predlogov je bilo, lahko bi dejal, preveč.
Sedaj pa, ko je novi sistem dela uveden, ko se razvijajo' tiha medsebojna tekmovanja, sedaj bomo skušali tudi mi dosegati in presegati postavljene čase, kakor brigade drugih panog..
^hkaltara
Fizkultura mi dostopna le poedincem, ki mrzlic- človeka, posebno pa še za mladino, ki se v športu no rušijo in postavljajo nove rekorde, kakor je bilo sprosti in si utrjuje telo za nove 'napore, včasih in je še danes v mnogih državah, pri nas ,	. Kljub množičnosti in udejstvovanju v fizkulturi,
ima možnost udejstvovanja vsak, ki ima veselje in' ki zajema vedno več delovnih ljudi, pa imamo še voljo. Včasih je bil šport luksuz in zabava, v naši precej takih, ki gledajo na Vse to bolj od strani, državi pa je postal potreba za vsakega delovnega Všeč pa so jim uspehi, ki jih fizkulturniki dosegajo
Kakor se ustanavljajo v drugih podjetjih in tovarnah delovne brigade, tako jih imamo tudi v naši tbvarni že lepo število.. Vsak dan čitainoi o montažnih, vrtalnih, rudarskih, zidarskih brigadah, iz najrazličnejših panog industrije gospodarstva, p risarskih brigadah pa še ni bilo govora. Tudi nam, brigadirjem samim, ni bik» dovolj jasno, da še lahko-tudi v tej stroki dela po normi. Zamisel in izvedbo brigadnega sistema v risanju je dal šef.-kotistrukcije tov. ing. Sila, ki je že dolgo* časa hotel izvesti v konstrukciji boljšo organizacijo dela v risanju.
Če primerjamo sedanji način risanja s prejšnjim, vidimio že na prvi pogled, velik napredek, tako pri delu samem, kakor v delovni disciplini: Po starem sistemu risanja je bila pač risba narisana in se ni polagalo, posebne pažnje, koliko časa je bilo treba za. izdelavo risbe. Disciplina ni bila na vzorni stopnji, da je bilo res nujnoi, da se nekaj ukrene.
No in sedaj brigada obstoja. Res smo prve dni
—	Fräsmaschine, die
—	Fräser, der H- Fräser, der
—	Zweischneider, der —■ Walzenfräser, der
—	Stirnfräser, der
—	Fingerfräser, der
—	Frässpindel, die
—	Rundtisch, der Teilkopf, der
—	Hebel, der
—	Maschinenschraubstock, der
gl- Fräsvorrichtüng, die
—	Spanzange, die
—	Unterlage, die Hf Unterlegscheibe,
die
—	Spanneisen, das
—	Führungsstein, der
—	Zapfenfräser, der' !-4- Spannwinkel, der
—	Schnellgang, der
16 na raznih mednarodnih srečanjih in turnirjih. Radi slišijo o uspehih domačih društev in fizkplturnih aktivov, ki se vedno bolj širijo.
Drugače pa je v Miši tovarni. Če pogledamo leto ali dve nazaj vidimo, da so bili mladinci fizkultur-niki naše tovarne znani kot kolektiv, ki ima najboljše športnike v Kranju. Takrat je bilo športno življenje pri nas precej razgibano. Kolektiv Iskre, ki je bil po članstvu takrat skoraj za polovico manjši kot ie danes, je'v tem prednjačil,- Pa poglejmo dfsnes, ko imamo še večje možnosti kakor pred letom, .kako je s fizkulturo pri nas. Večina ie stvar na splošno opustila kot nekaj nepotrebnega. Drugi pa, ki imajo voljo, se danes udejstvujejo v raznih drugih aktivih in društvih. Razne nevšečnosti, kot je pomanjkanje prostorov in opreme, posebno pa še neagilnost posameznih referentov, je vplivalo na počasno hiranje in končiio na propad vse tiste fiz-kulturne dejavnosti niašega kolektiva in mladine, ki je bila včasih tako uspešna. V našem kolektivu je mladina s sodelovanjem sindikata ponovno začela borbo zia dvig športa! V upanju, da ii to tudi uspe. Dne 25. februarja smo imeli prvi sestanek fizkul-turnikov. Tu smo pregledali težkoče, ki nas čakajo in možnosti razvoja fizkulture v naši tovarni. Zagotovljeno nam je nogometno igrišče v Stražišču, kjer si borno postavili svojo barako, ki nam bo služila za oblačilnico. Pa tudi sam teren bomo popravili in utrdili. Za lahko atletiko, košarko, odbojko in za ostalo pa smo dobili prostor na tovarniškem ozemlju. Ta teren si bomo primerno Uredili in postavili vse potrebno.
Na tem sestanku je bil ustanovljen tudi fizkul-turni aktiv „Iskra“, član komiteta za fizkulturo Kranja, ki je-Ml navzoč, nam je obljubil vsestransko pomoč, posebno še v materialnem oziru; Upoštevajoč zanimanje posamezne panoge smo ustanovili v okviru aktiva sledeče sekcije: lahkoatletsko, nogometno, odbojkaško, košarkaško, namizno teniško, šahovsko in smučarsko. Izvoljeni so bili tudi referenti za že imenovane sekcije in to taki,, ki bodo dali vse sile od sebe, da se čim preie in čim bolje izvede naš plan. Sedlaj pa je nujno, da v našo sredo 'zajamemo tudi tiste, ki danes vzdihujejo, peš, saj imam veselje do fizkulture, toda pri nas v Iskri je fizkultura zaspala. Z našim delom, požrtvovalnostjo in uspehi pa bomo pritegnili vso mladino, ki sodeluje v drugih aktivih, da bodo prišli na pomoč nam in sodelovali v našem aktivu, kakor je njihova dolžnost.
Tovariši in tovarišice, dokazali smo, kaj je tovarna „Iskra“ in kaj zmore. Vi ste tisti, ki ste ji dali dobro ime, zato tudi v fizkulturi ne smemo zaostati. Naš fizkulturni aktiv bo velik po številu m kakovosti, saj bo vanj zajeta vsa mladina in vsi delovni ljudje našega kolektiva. Sedaj nas čakajo napori pri graditvi začasnih objektov, skupaj pa bomo potem uživali sadove svojega dela, razvedrilo, ki nam ga nudi fizkultura.
Mladina aktiva razvoj, labor. — konstr.
Ministrstvo ■ težke industrije FLRJ je izdalo odločbo o sestavu disciplinskega sodišča pri tovarni „Iskra“ Kranj za leto -1950. Imenovani so:
1 Predsednik: Dr. Trost Miroslav, pravni referent podjetja;
namestnik: Jurca Franc, pravni referent pers. oddelka;
2.	član sodišča: Ing. Sila Franc, višji industrijski inženir, šef konstrukcije;
. namestnik: Mlakar Valentih, višji industrijski poslovodja, šef splošno-tehničnega oddelka;
3.	član sodišča po predlogu sindikalne podružnice: Šušteršič Ivan, industrijski tehnik, šef biroa za norme;
namestnik: Boštjančič Stane, industrijski poslovodja; mojster v produkciji.
Za disciplinske tožilce gornjega disciplinskega sodišča v našem podjetju za leto 1950 je minister težke industrije -FLRJ imenoval sledeča dva tovariša:
1.	Rome Filip, industrijski poslovodja, vodja mon-'taže;
2.	Jarc Franc, finančni manipulant, šef izplačilnega oddelka.
Kranj, marca 1950.
Natisnila Gorenjska tiskarna 32065 50