KRAJEVNA SKUPNOST
Družbena samozaščita v samoupravnih aktih
Ceprav je preteklo že dobro leto od sprejetja nove zvezne in republiške ustave, je mnogim še vedno porrianjkljivo razjas-njeno vprašanje družbene sa-mpzaščite, ki jo je treba uresni-čevati kot pravico in dolžnost občanov v organizacijah zdru-ženega dela in drugih samoup-ravnih organizacijah in skupno-stih, družbegopolitičnih in dru-gih družbenih organizacijah, društvih in družbenopolitičnih skupnostih.
Komisija za samaupravne ak-te organizacij zdTužeriega dela skupščine ' občine Ljubljana Center, katere ena temeljnih nalog je pregledovanje samo-upravnih aktov delovnih orga-nizacij ter zavzemanje stališč o vprašanjih, ki se pojavljajo ob tem, pri svojem delu ugo-tavlja, da je poglavje o družbe-ni samozaščiti v statutih or-ganizacij združenega dela še vedno zelo pomanjkljivo obde-lano, veliko število samouprav-nih aktov pa teh določil ne vse-buje.
Komisija ugotavlja, da je eden glavnih vzrokov, da je po-' trebno večino organizacij opo-zarjati, naj dopolnijo statute s - poglavjem o družbeni samoza-ščiti, nepoznavanje virov, ki opredejuje to pomembno do-lbčilo, katerega temelj je izra-žen v določilih nove ustave.
Ustava SBS v svojem VIII. poglavjij opredeljuje vprašanja družbene samozaščite v členu od 310 do 313.
Varstvo samoupravnih pra-vic človeka in občana v. združe-nem delu in drugih področjih ter drugih pravic je v družbe-nem razvoju kot družbena sa-mozaščita pravica dn dolžnost občanov, organizacij  združerie-
ga dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupno-stih.
Tudi satatut občine Ljublja-na Center opredeljuje v IV. po-glavju družbeno samozaščito kot izredno pomembno določi-lo v družbenem razvoju. Občin-ska skupščina in njeni organi v okviru svojih pravic in dol-žnosti zagotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje učin-kpvdte in orgariizirane družbe-ne samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, njihove samo-upravne organizacije in skup-nosti (65. člen).
Pravice in dolžnosti o druž-beni samozaščiti se določijo v splošnih aktih organizacij zdru-ženega dela, ki so doigne s svo-jimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja ter izvajanja samozaščite.
Napačno bi bilo misliti, da družbena samozaščita urejuje samo vp^ašanja yarnosti pri de-lu ali preprečevanje sovražne dejavnosti in drugih škodljivih pojavov, čeprav so to vsekakor pomembni dejavniki v sklopu družbene samozaščite. Družbe-na samozaščita je, šir^e področ-je, ki zajema zlasti:
—  zaščito človeka in njegove-ga premoženja,
—  zaščito   svobodnega druž-benega dela,
—  ukrepe  za  primer  požar-nih in elementarnih nezgod,
—  zaščito pred sovražno ak-tivnostjo,
—  hranjene   dokumentov  in tajnih ptodatkov,
—  vire sredstev in financira-nja samozaščite,
—  pravice in dolžnpsti vseh in tudi splošna odgovornost za
priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite,
— organiziranje organov sa-moupravne delavske kontrole in
—organiziranje in razvijanje zaščite v prometu .
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Je našla posebno mesto v določilih o družbeni sairioza-ščiti in v novi ustavi zaradi iz-redne pomembnosti pri uresni-čevanju in varstvu samouprav-nih pravic.
Organ delavske kontrole nad-iiira Izvajanje statuta in dru-gih samoupravnih aktov orga-nizacije ter samoupravnih spo-razumov in družbenih dogovo-rov, izvajanje sklepov delav-cev, organov upravljanja ter iz-vršilnih in poslovnih organov organizacij in skladnost teh ak-tov in Sklepov s samoupravni-mi pravicami, dolžnostmi in in-teresi delavcev ... (Ust. SRS čl. 132).
Zaradi takšne opredelitve vloge in pomena samoupravne delavske kontrole v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela je v veliki meri od-visno izvajanje določil o dru-žbeni samozaščiti v delovnih organizacijah od tega organa.
Zato je pri sestavi splošnih aktov potrebno še posvetiti po-sebno pozornost ravno določi-lom o delavski kontroli ter ta-ko zagotoviti uspešno izvajanje določil o družbeni samozašči-ti, ki mhrajo biti ravno tako natančno opredeljena v poseb-nem poglavju splošnega akta vsake delovne organizacije.
Družbeno škodljivih in nega-tivnih pojavov vsekakor ne bo mogoče zatreti samo s kazno-vanjem, marveč predvsem z ufiinkovitlm delovanjem vseh družbenih dejavnikov ter veli-ko odgovornostjo vsakega po-sameznika, -z doslednim spošto-vanjem načela zakonitosti in določil o dnižbeni šamozaščiti.
V pomoč sestavljavcem splri-šnih aktov organizacij združe-nega dela in drugih samoup-ravnih organizacij in skupno-sti v naši občini objavljamo ne-kaj temeljnih virov, ki vsebuje-jo določila o družbeni sampza-ščiti in o načinu uresničevanja le-t» v praksi.
Artur Boroje