f f. • m\ ... Klanjamo se pred orjaškim delom našega učiteljstva in mu zagotavljamo, da mu hvaležnost nas vseh dvigne neminljiv spomenik v dvorih slave te vojne!... Kdo je izgovoril te besede, izpričujoče sijajno odlikovanje delovanja učiteljstva? Nihče drugi, nego' ekscelenca general pehote Georgi, c. kr. minister za deželno brambo, in ekscelenca feldcajgrnojster K r o b a t i n , c. in kr. vojni minister. Z najkornpetentnejšega mesta, ki se nanje in z njega iztekajo vse niti silnih dejanj, storjenih v tej veličastno strašni dobi, se je razlil slavospev delu učiteljstva, kakršnega to kulturno delavstvo do teh časov še ni slišalo! Bilo je res treba doslej še nikoli storjenega, doslej še nikoli doživelega, da se je oglasila pravična sodba, ki je kakor mogočna velikanova pest z enim udarcem potolkla vse in vsakogar, ki je glodal s strupenimi zobmi na časti in poštenju učiteljstva! V dvore slave je učiteljstvu odprta pot! In čednosti najlepša čednost — hvaležnost — je odprla to pot! Toda — od slave tako ožarjeno učiteljstvo, ki se pred njega orjaškim delom klanja oficialna javnost, nima kruha! Kruha nima, vsakdanjega, tečnega, redilnega, črnega kruha nima! Slavo ima, a nima, ob čemer bi preživljalo sebe in svojce! In to je hudo! Bilo je budo vse doslej, a sedaj je stokrat huje, ko so poskočile cene živilom v neverjetne višine, prejemki učiteljstva pa so ostali v isti pahlevni nižini, kjer ob strahoti draginje popolnoma izginjajo! To samo glede živil! Kaj pa dru- go? Stanovanje, obleka, kurjava, obutev?! Tema se »dela človeku pred očmi! Ali pojdemo gladni, raztrgani in bosi v dvore slave?! Kdor pa ima še otroke in te otroke celo šola izven doma po mestih — ta se čudi samemu sebi, da ga že ni vrgla stiska ob tla, ali pa da mu že ni zmešala pameti! Neverjetno je, koliko prebije človek! koliko oče, koliko mati! Zadnja rešitev — draginjske doklade! Država je storila nasproti svojim uslužbencem kavalirsko dolžnost. Od 1. januarja t. 1. počenši jim je za vso dobo vojne nakazala draginjske doklade, ki se da o njih govoriti. Od teh podpor ni nihče izključen. Če je uslužbenec pri vojakih, dobi podporo za prejemanje njegove plače upravičena oseba. Uslužbenci se razdele na tri razrede. V prvem razredu so samci in vdovci brez otrok; v drugem oženjenci brez otrok in oženjenci, ki morajo zakonito skrbeti za enega aii dva otroka; v tretjem razredu oženjenci ali vdovci, ki imajo skrbeti za- več kakor dva otroka. Državni uradniki in državni ueitelji dobe doklade: pri plači 10.000 do 14.000 K v 1. razredu 580 K, v 2. razredu 800 K, v 3. razredu 900 K; pri plači 6400 do 10.000 K v 1. razredu 500 K, v 2. razredu 700 K, v 3. razredu 800 K; pri plači 4800 do 6400 K v 1. razredu 440 K, v 2. razredu 620 K, v 3. razredu 700 K; pri plači od 3600 K do 4800 K v 1. .razredu 380 K, v 2. razredu 540 K, v 3. razredu 600 K; pri plači 2800 do 3600 K v 1. razredu 320 K, v 2. razredu 440 K, v 3. razredu 500 K; pri plači od 2200 K do 2500 K v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu 400 K; pri plači od 1600 do 2200 K v 1. razredu 180 lcron, v 2. razredu 250 K, v 3. razredu 300 kron. Petletnice državnih učileljev je pri doloebi doklad prišteti plači. Za praktikante, avskultante in suplente znaša doklada v 1. razredu 140 K. v 2. razredu 200 K, v 3. razredu 240 K; avskultantje z adjutom pa dobe v 1. razredu 250 K, v 2. razredu 350 K, v 3. razredu pa 400 K. Redarji, finančni pazniki, sodnijski pazniki dobe doklade po 140 K, 200 K, oziroma 240 K. Večinai tukaj navedenih temeljnih plač, opazovanih z učiteljskega gmotnega stališča, se suče v vrtoglavih višinah. In pa te doklade — sai so nekatere večie, nego so teraeline plače učiteljstva! Toda vsega tega nikomur ne zavidamo; ampak bodi vsakomur tisočkrat blagoslovljeno! Saj ni nikogar razen kapitalistov in liferantov, ki bi v teh strašnih dneh ne rabil priboljška. Toda človeka — boli! Kako, to ve le tisti, ki je vedno zapostavljain in izkoriščan; ki je zmeraj prvi, kadar je treba delati, a vselej zadnji, kadar je treba jesti! In ta človek je učiteli! Ne govori bahaška beseda — ampak govore dejanja, govori sodba vojaške oblasti, da je storilo učiteljstvo doma v polni meri svojo dolžnost! Poglejte naš list, kaj vam pripoveduje o delu učiteljev na bojišču! Več kot umirati za dom in cesarja učhelj ne more! Toda vkljub vsemu temu — učiteljstvo strada naprei! Ko bi mu nakaz-ali vsaj take draginjske doklade, da bi se ob njih vsaj enkrat napol- nila jedilna shramba! Ampak še za drobtino se je treba boriti! Tak je danes naš položaj, ko se učiteljstvu odpirajo vrata v dvore slave!... Ali ni nikjer mo-čne roke in človeškega srca, da bi napravila konec gladovanju učiteljstva, ki je vzgojilo sedanie boreče se junake in ki vzgaja in vzgoji domovinl naraščaj?!