V e s t n i k. Izkušnjo usposobljenja so v preteklem mesecu naredili pri goriški slovensko-nemški izpraševalni komisiji naslednji učitelji in učiteljice: 0 b i z z i markeza Teodora (a slovenskim in nemskim učnim jezikom in italijauščino kot predmetom), Kete Franc, Tavželj Jožef, Bukovec Leopoldina, Gregorič Olga, Hočevar Marija, Legat AIbina, Nolli Marijana in Šibovec Marija (s slovenskim in nemškim učnim jezikom), Zaj ec Helena (s slovenskim učiiim jezikom in nemščino kot predmetom), Schlajpach Josipina (z nemškim učnim jezikom in slovenščino kot predmetom) ter Kutin Anton in Jonke Julija (z nemškim učnim jezikom). Dr. Mauring, znani duhovnik in župnik na Ign pri Ljubljani, se je izkazal pri pogrebu našega tovariša Jašovcai, notabene svojega prijatelja, kot vihravega, površnega dušnega pastirja, ki opravlja svoje dolžnosti z breztaktno in obžalovanja vredno brezobzirnostjo. Na njegovo milost — sitil se je namreč iu napajal! — so morali čakati pogrebci (med njimi tudi šolska mladina) skoro dve uri. In to pomeni mnogo, ker so prepeljali Jašovca v Ljubljano. Ko je končao vendar dospel, je opravil svojo plačano dolžnost s tako vnemo, kakor da krpa raztrgane škarpe! To se je zgodilo v ponedeljek, dne 25. maja, popoldne. Škandal in sramota! Duhovnik Mauring naj si zapiše za ušesa, da niso mrtvi učitelji psi, nego da so vsaj stvari, ki je treba biti z njimi tudi duhovnikom dostojnim vsaj takrat, ko jih polagajo v grob ! Iz kozjanskega okraja. Na povabilo gosp. okr. šol. nadzornika Gust. Vodušeka so se sešli nadučitelji in šolski voditelji kozjanskega šolskega okraja v Kozju dae 30. aprila. Gospod nadzornik je razpravljal med drugim tudi o sledečih predmetih. Pri uradnih poročilih naj se piše ime šolskega vodstva in datum zgoraj. Odpustnice se dajejo le na podlagi sklepa domače učiteljske konferencije. V uradnih knjigah. večrazrednice (Razrednica, Tednica, Imenik) naj se gleda na enakost glede sestave in spisovanja. Posebne pozornosti pa je treba pri sestavi nMatice" in stat. tabele. Zato pa je gosp. nadzomik to zadevo posebno natačno razložil. Ravno tako je treba tadi šolsko kroniko z večjo skrbjo sestavljati; gosp. podavatelj je naštel nekaj točk, ki ne smejo v imenovanem poročilu manjkati. Govorilo se je tudi o šolskih zamudah, o olajšavi šolskega pouka, oziroma o odpustu, ter o spisih, ki se imajo periodično vpošiljati. Važna in zanimira je bila točka o hospitacijah in o razmerju med učitelji in šolskimi voditelji. Vabilo na izlet. Eakor se je že namignilo, priredi »Ušiteljsko društvo za mariborako okolico" 4. dne junija izlet k sv. Križn nad Mariborom, h kateremu so vabljeni tndi eenjeni tovariši in tovarišice sosednih okrajev, kakor tudi vsi prijatelji šolstva in učiteljstva. — Torej na veselo svidenje pri sv. Križu dne 4. junija! Prof. dr. Karel Chodounsky je obhajal dne 18. pret. meseoa svojo rojstno šestdesetletnico. V planinskih krogih dobro znan kot turist, ,je dr. Chodeunsky vsem, ki so imeli priliko, z njim občevati, v ljubem spominu-, prikupila se je Tsem imponujoča postava resnega učenjaka, iz čigar oČi odseva krepost duha in pa milina dobrega, zlatega srca. In to njegovo srce se je zavzelo z gorko ljubeznijo za slovenski narod in pa njegove planine, te planiae, ki mu nudijo nteho in ki mu bude radost. Našim planinam živi dr. Chodounsky zadnjih deset let z vnemo, ki je rodila že mnogo sadu. Ne le z živo besedo — apominjamo se toplih njegovih govorov ob našib. hribskih slavnostih — tudi literarno je dr. Chodounsky v odličnih spisih budil zanimanje za naše kraje, najodljčneje se pa kaže njegovo uspešno delovanje v češki podružnici S. P. D., ki jo je on leta 1897. ustanovil in ki ji je namenil delovanje na Jezerskem na koroški strani Grintavskega pogorja. Kakšnega pomena da je ČeSka podružnica za naSe društvo, čutimo dobro vsi, ki se zanimamo za razvoj planinstva v našib gorah, čutimo, da nam je v vzor po resnosti in intenzivnosti, ki se javlja v obsežnem, dobro in temeljito zasnovanem alpinistiškem delu. Z delom češke podružnice se ponaša naše društvo. Češka podružnica nam je opora, ob kateri se dviga ugled našega društva v narodu slovenskem in češkem, pa tudi med tujci. Dr. Chodounskega, ki je češki podružnici ne le ustanovitelj, marveč tudi duša, se spominjamo ob njegovi šestdesetletnici z odkritosrčno željo, naj bi nam ostal ohranjen še mnoga leta krepak na telesu in pa navdusen in navdušiyoč prijatelj naših gora in našega naroda! nPlaninski Vestnik." Prvi obstrukcijonlst. Ker je nekoliko let sem v vseh parlamentib postala obstrukoija tako pogosta stvar, se je našel nekdo, ki je začel brskaii po zgodovini in je iskal po nii, kdo je bil prvi obstrukcijonist. Našel ga je. Bil je Cato Uticensis, glasoviti govornik, ki se je več nego enkrat poslužil tega sredstva, da prepreči sprejem kakega zakona, ki mu ni bil po misli. Tako je n. pr. — kakor pripoveduje Ceaar v svoji zgodovini meščanske vojne — nekoč Cato v rimskem senatu hotel preprečiti glasovanje o nekem zakonu, kl je bil predložen s plebejskih klopi. Ker je bila takrat navada, (danes bi rekli opravilnik), da so se goTori, ki se niso dovršili do zahoda solnca, nadaljevali naslednjega dne (nočnib sej namre5 niso poznali), je Cato skozi nekoliko dni oviral delo senata, nadaljuje po navadi svoje dolge govore. Tu nam beseda npo navadi" (more solito) priča, da tak slučaj obstrukcije ni bil osamljen niti v samih Rimljanih, ali zdi se, da so jo predsedniki tedanje dobe sprejemali z večjo hladnokrvnostjo, nego jo sprejemajo današnji Kathreini, Vetterji in Ballestremi.