JANEZ GASPERSIC RAZVOJ ELEKTRIFIKACIJE KONZUMNEGA PODROČJA OBČINE ŠKOFJA LOKA Kolikor je istar človek, toliko je tudi staro njegovo stremljenje ukrotiti in izkoriščati divje sile marave ter njihovo moč spremeniti v delo, ki bi ga *;icer moral sam opraviti z velikian trudom. Narava mu je med drugimi energetskimi viri podarila tudi vodno isilo. Spoznal je ogromno moč pada joče vode in jo z najprianitivnejšimi napravami spretno izkoriščal. Dognal je tudi, da s preanogom segrevana voda da paro, ki je pod pritiskom uporab ljiva za pogom parniega stroja. Pravilo iz fizike, da se ejia oblika energije lahko pretvarja v drugo, in pojav magnetizma pa mu je omogočil, da je — seveda 7. \ eliikim delom in umskim naporom — uspel ipri dobi vati iz vodne ali toplotne einergije električno, brez katere si ne moremo zamisliti sodobnega življenja. Marsikateri Ločan ne ve, da je imela Loka prvo električno centralo na bivšem Kranjskem, in prav zato moramo Ločanii kot pionirji udejstvovanja na področju elektrotehnike na Slovenskem aieikaj več vedeti o nastanku te prve elektrarne v Sloveniji. V sedanji tovarni klobukov >Šešir« je bila v letu 1894 tovarna sukna, katere lastnik je bil Alojz Krenner. Kot knjigovodja je bil pri njem v službi neki Kalan, ki .so mu ljudje praviili »šternkuker«. Izgleda pa, da možakar le Jiii bil od muh, saj se je po izjavah še živečih delavcev prav on najbolj potegoval za naba\o in postavite^- električnega geiieratorja, seveda samo za razsvetljavo. Vodna turbina je bila nabaA Ijena v letu 1889, o čemur priča naslednji dokument: 57 ; /23? RAZGLA.S Vsled ukaza Kr. okr. glavarstva u Kranju z dne TI. avgusta št. 9.584 se objavlja, da je ono dovolilo g. Alojz Krener-ju pri njegovi tovarni mesto sedanjih vodnih vreten napraviti turbino. To dovoljenje pod katerim pogojem sme turbino postaviti je skoz 8 dni v mestni pigarnici slehernemu v pogled. Skofja Loka, 7. septembra 18S9. Mestna občina Škofja Loka Valentin Sušnik 1. r. To je vertikalna girardijeva turibina z učinkom .24KS, ki je do leta 1894 silužila samo za pogon tovarne in je izkoriščala vodni padec Selške Sore. Leta 1894 so postavili generator za istosmerni tok z napetostjo 110 V ter z učinkom ca. 15 kW. (Glede letnice nastanka elektrarne govorijo sicer 9 129 v podjotju »DD Elektrairntt Skofja Loka in okolica* 1. 02T za|>oslcno osebje. Od leve proti desni stojijo Anton Zihcrl, Janko Trdina, Anton Višner, Janez Krjnelj un Janez Trdinu, sedijo Franc Kotitnik, Lojzka Proj in Avgust .\adiin različni viri različno. Pokorn v Domu in svetu 1894 g-a posta\ Ija v leto 1893, inž. Struna v knjigi Vodni pogoni ma Slovenskem v leto 1894, še živeči tedanji kurjač Franc Fojkar pa trdii, da je pričela obratovati leta 1895; najbolj verjetna pa se zdi letnica 1893.) Kasneje, okroig leta 1904, so posta vili še en generator za ca. 12 kW. Oba geneiratorja je dobavila nemška tvrdka Siemens Schuckert. Večji generator je napajal to%arno in mesto, drugi pa. po pripovedovanju še živečega kiurjača. samo^stan. Po petih letih so nabavili Se akumulatorje in uvedli siistematični način obratovanja. Cez dam je manjši generator polniil akumulatorje. Z nastojKMn mraka in do 2'^ ponoči sta napajala omrežje generatorja, od dveh do šestih zjutraj pa so potrebo po električni energiji, ki je biila v tem času minimalna, krili aku mulatorji. Potrošnja električne energije je bila sprva omejena samo na Mestni lin Spodnji trg in samostan, kasneje je dobila luč še vas PuštaL Naj omenim še to, da so postavili tudi parni stroj, kot pomožni pogonski •stroj ob času nizkega vodostaja. Še nekaj besed o veteranih, ki so bili prvi strojniki oziroma stikal- ničarji v tej prvi loški elektrarni. V Kre.nnerjevi knjigi uslužbencev piše: Trdina Janez, »dinamovv-arter«, s.topil \ službo leta 1885 Tavčar Ainton, »'dinaniowarter«, stopil v službo leta 1884 '' Bernik Gašper, »dinamowarter«, stopil v službo leta 1887 Fojkar Franc, fabriksaribeiter (kasneje kurjač), Janez Trdina (po domače Trdinček) je prenesel s^oj poklic na sina Jankota in ta zopet na sina Andreja, tako da je v tej družini električarska stroka prešla že v tretjo generacijo. Julija imoseca letošnjega leta sta Janko 150 OtI ustanovitve (*]t>ktrarno sem rod za rodom v službi luci: ded Janez, sin Janko m \rink Andre; Trdina jn Slin Andrej istega dne opra\ila strokovni izpit, prvi za visokokvalifici- ranega. drn^i pa za kvalificiranega dela\ca monterja, oba z odličnim uspe hom. Aniton Tavčar, ipo domače Robidkov. je bil doma iiz Karlovca (sedaj Po ljanska cesta), Gaišper Bernik pa je bil Kisncov iz Pnštala. Kurjaič Franc Foj- kar (Cesarjev) je .še živ in je kljub starosti še čvrst možakar z izredno flobriim spojuiimom. Po prvi svetovni vojmi se je pokazala nujnoist po večji električni proizvajailni napravi, ki 'bi krila potrebe naraščajoče potrošnje mesta Škofje I,oke in okolice. Osino\ala se je družba »DD Elektrarna Škofja Loka in okolica ZOZ«. ki je pričela leta 1919 na Selški Sori pri Stari Loki, na kraju imeno\anem V skafcah, z gradnjo večje električne centrale. Stari leseni jez nekdanje žage, ki je ibila last Ignacija Guzelja, so popolinoma odstra nili. Na njegovem mestu so zgradili za 1.95m višji betonski jez, tako da je znašal skupni padec 6.90m. Postavili so dvojno Franciis turbino, izdelek firme Schiieiter iz Škofje Loke, ki naj bi pri pretoku 6.5 mVsek. oddajala 250 do 280 konjskih sil. Sel- šoica je z o žirom na njen hudourniški značaj precej trmaista in je postavilla gra ditelje pred pjoblem, kako proiz\ajati zadostno koli čino električne energije v sušnih mesecih, ko njen pretok pade na minimum (40 KS). Zato so bili prisi ljeni račumati s kalorično rezervno napravo. PoiStavili so Diesel-motor, izdelek Grazer Wagonnenfabrik z iičinkpm 150 konjskih sil. S turbino je bil direktno sklopljen generator firme Gradnja idektrarne V skaleah. .\a sliki dovodni rov o* „ C 1. 1 i za malo turbino biemcnis Scnuckert z nape- 131 tostjo 250 kVA navideznega učinka, z Diesel-motorjeni pa generator iste tovarne « 180 kVA navideznega učinka. Proizvajali so vrtilni tok (trofazni izmenični tok) in ne istosmernega, kot pri stari Krennerjevi elektrarni. IzmeJiični tok ima to prednost, da se ga lahko iransfonnira na višjo napetost in z minogo manjšimi itoplotnimi izgutami bolj eko-nomično prenaša do jHjtrošnikov. Obratovalna napetost generatorjev je znašala takrat kot še sedaj 5.000 V. EUMT/IA/WA\ , ^ iltlMa t/iftm/Mkem vdui 'Si L^ika 945.693 kWh Proizvodnja elektrarne Heinrichar na Trati 301.444 kWli Prejeta energija od elektrarne Vinko Majdič, Kranj . . 491.229 k\Vh Skupna poraba občine Skofja Lx)ka 1,"38.366 k\Vli Od tega je porabila industrija 1,54'?.000 kWh, druga široka potrošnja (abrt, uradi, kmetijstvo, gospodinjstva itd.) pa 591.366 kWh. Močan porast poraibe električne energije pa je bil zaibeležen v letih po osvoboditvi, kar traujo-