Štev. 318. Trat, ¥ četrtek 14. novembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN arfl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?98&midne Ster. se prodajajo po 3 nvi. (6 stot.) v mnogih iohakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kraojn, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Toiiainn, Ajdor-i&oi, Dornbergn itd. Zastarele ?teT. po 5 nvč. (10 stofc.) •OLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 Italone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »Mirtriice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po a® st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka pVK^laljna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-»Utaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „iipdLaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Plačljivo in topljivo v Trstu, Glasilo pclitišnega društvu „Edinost4' za Primorsko. n V edinoBti j* !' NAROČNINA ZNAŠA n eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se aprava ne ozira, ■»rvtnla* m n«delJ«ko IzAanJ« „EDIHOSTI" «t»»»: um m!« Uto Kron 5*30, it pel ltto Kron 3 (9. V»i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma oo no sprejemaj« In rokopisi oo ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Glorglo Galatti 20 (Naredni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinort", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnllnl račun ttev. 841-652. TELEFON IL 11-57. Balkan se miri! ftvstrijsKo-srbsHi spor se morda poravna. Turčija prosi za premirje ? LONDON 13. (Izv.) Iz Carigrada po- Kunduriotis „vleče" Turke. ATENE 13. (Kor.) Listi pišejo: Admi- ročajo, da se je Turčija obrnila naravnost ral Kunduriotis je telegrafiral v Carigrad, na bolgarsko vlado, da se sklene pre- predno je velel prerezati carigrajski kabel: mirje. I .Mi še vedno čakamo, da se prikaže turška Danev — balkanski mandatar. flota *z Dardanel...« SOFIJA 13. (Iiv.) V informiranih krogih trde, da se je mudil Danev v Budimpešti Princesa Sofija v Solunu. ATENE 13. (Aten. tel. 8g) Soproga kot mandatar balkanske zveze in ne samo prestolonaslednikova princesa Sofija je od kot zastopnik Bolgarije. j potovala v Solun. Tja odidejo danes tudi Mir je blizu? j vs' atašeji, ki jih Je poveljstvo povabilo. CARIGRAD 13. (Izv.) Neki bolgarski; Carinske razmere v „Veliki Grški«, diplomat je govoril z velikim vezirjem Kia-| ATENE 13. (Izv.) Finančno minsterstvo milom pašo. Njih pogovor se je bavil z za sedaj ne bo izprt menilo carinskih pogo-bližnjim mirovnim pogajanjem. i jev za na novo zasedene pokra[ine. Tudi Srbski carigrajski poslanik v Berolinu. anektirani jonski otoki ne bodo v carinskem BEROLIN 13 (Izv) Bivši srbski po-|ozlru popolnoma ednaki pravi Grški, slanik v Carigradu, Jaša Nenadovlč, se mudi | Zagonetna amnestija, v Berolinu. Pravijo, da je prišel tja po pri-J BUKAREŠT 13 (Izv.) .Monitore uffl-vatnlh poslih. j dale* objavlja kraljevi odlok, ki dovoljuje Srbi so že v Draču ? ! vsem dezerterjem, ki so pobegnili v Bol- BELGRAD 13. (Izv.) Pozno sinoči so SariI0' amnestijo._ prispele vesti, da so Srbi zasedli DraČ. da,0sosX«3 JedlD";fno se poroCa'' SRZOdftl/NE 1/E5TL ||H 5 J wl U1 ^fluCLlii ivi QL• • • ^^ • » ^ * • • w * Bitka pri Bitolju. ! Transport čet v Bosno. BELGRAD 13. (Izv.) Pri Bitollu je pri-; _ l9 _ . .. čela včeraj vel.ka bitka med 110 000 Srbi,1 DUNAJ 13. (Izv.) Javlja se s ki imajo 120 topov in 70.000 Turki s samo pristojnega mesta, da je pričakovati za 50 topo/i. Bitka poteka za Turke neu- prihodnje dni znatnih transportov čet, godno. kar pa ne Sme nikogar vznemirjati. n.,MA, VFfff ri r 1 Zatrjuje se, da gre tu le o rekrutih, DUNAJ 13. (Izv.) Boj na črti pri Ca- i um- i * u • j • ealdž, je že pričel. Najhuje se bijejo na se- kl 30 h'h oktobra pozvani pod orožje in vernem in na južnem krilu, katerih poslednje 80 86 do 8edaJ vežbali pri kadrah, dosega do Rodosta. čim jih sedaj odpošljejo k polkom v Turških junakov od nikoder ni. j Bosno. Iz Prage je že odšlo par vla-CARiGRAD 13. (Kor.) Vojno minister- kov z vojaki in danes so odrinili stvo že četrtič objavlja poziv oficirjem v „deutschmtistri" z Dunaja. tekom * 24 2J t^^rt^^i^^zeJ3^ , TST^l ^ * ^ kakor se vidi, njih od nikoder ni. ! f (Itv> Neumornemu trudu — .. c . slovenskih poslancev se je konečno vendar Troedlna uprava Soluna. j posrt5 lo da prevZame država s 1. LONON 13. (Uv.) „Times- so prejele septembrom še pet učiteljev na tržaš-iz Sofije: Po uradnem obvestilu sta v so- ^ih slovenskih šoiah v svojo oskrbo, boto na vse zgodaj prihajala v Soluni naj Df Hochenburgerjeva nezgoda v čelu armade bolgarska princa Boris in Ciril.! zbornici Z njima Je bil poveljnik armade general| -.„„.. x - * , x , . Todorov. Istočasno so prišli v mesto tudi' _ DUNAJ 13. (Izv.) Tekom današnje seje Srbi. Pravijo, da bodo Solun upravljali grški, državnega zbora se je dogodil razburjajoč bolgarski in srbski funkcijonarji, ki jih lzvo- s,učai: Rayn0 ko |e govoril poslanec Lod-lijo nalašč v to svrho. ' . geman se je namreč onesvestil justični mi- t • • j ■ • «s J nister dr. Hochenburger, k je pazno sledil Turški izpad iz Drmopolja. lgovoru čeh df Ve|fch; M\eyzdra,Dlkf Je SOFIJA 13. (Kor.) „Mir" poroča, da so priskočil in je nudil ministru prvo pomoč. poskusili Turki včeraj z novim izpadom iz Bil je žalosten prizor, ko so poslanci in Crinopolja, pa so jih Bolgari zopet odbili. siuge spravljali bledega ministra iz dvorane Konec Mladoturkov? I k vozu, ki ga je odpeljal domov. Kot vzrok PARIZ 13. (Iz/.) „Le Journal prinaša Hochenburgerjeve slabosti navajajo razbur- telegram, ki je bil o polnoči oddan v Cari- |enje zadnjih d J, ko se vsesplošno kriti- gradu in ki bilježi vest, da pozapro v krat- žira njegovo poslovanje. Prav posebno pa kem vse mladoturške voditelje. j so ga prijeli napadi dr. Stranskega, kar je * , •• i • . Cl . »o minister še davi sam priznal in izjavil, da Avstrijski kavas v Skadru umorjen? ;radi nJih n, zat|5nJi not očesa.J „ „K?TOR !?\(IZV? HJavl{3 Se' ,da I* biI! Resolucija hrvatsko - slovenskega v Skadru pred tremi dnevi umorjen kavas. J kluba avstrijskega konzulata. ,uiai v 4 t. . ui & DUNAJ 13. (Kor.) Hrvatsko-slovenski Nemč ja jemlje Turkom „inštruktorje", klub je v svoji današn,i seji odposlal v par- CARIGRAD 13. (Izv) Turški listi jav- lamentarno misijo pos aice dr. Dubiliča, IJajo, da Je Nemčija odpozvala vse svoje Gostlnčarja, Jarca, dr. Kreka, Spinčiča in oficirje iz Turčije. Grafenauerja. Po natančnem posvetovanju je bila sklenjena sledeča resolucija : Hrvatsko-slovenski klub zahteva od odgovornih faktorjev v monarhiji, da vse poizkusijo, da se ohrani blagoslov miru in da se ne ovira razvoj jugoslovanskih plemen. Pritožba radi avstrijskega konzula v Skoplju. DUNAJ 13. (Izv.) „Voss. Zeltung" poročajo, da se je mudil srbski poslanik na Dunaju, Simič, včeraj v avstrijskem uradu za zunajae zadeve. Tam se je pritožil proti avstrijskemu konzulu o Skoplju, Prochaski, ki je streljal na srbske čete, ko so korakale v mesto. V uradu za zunanje zadeve so Simiću povedali, da jim v slučaju še ni nič znano in da bo treba zadevo še le preiskati. Urad bo že storil svoje, a če je ob-dolžitev neutemeljena, bodo naprtili SimiČu osebno odgovornost. Kralj Peter pride na Dunaj ? BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) „Beriiner Tageblatt* je izvedel, da želi cesar Fran Josip sprejeti srbskega kralja Petra, čim bo avstrijsko srbska kriza ugodno rešena. — Kakor se zdi, pride kralj Peter še pred božičem na Dunaj. Oficijozi te možno3ti ne dementirajo. Ogrski opozicijonalci o zunanjem položaju. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) Danes se je vršilo zborovanje zaupnikov opozicijonalnih strank o zunanjem položaju. Po Apponyi-jevem govoru so sprejeli resolucijo, ki protestira proti vmešavanju Avstro-Ogrske v balkanske posle ter obenem zahteva avtonomijo Albanije in za Srbe pristan ob Jadranskem morju, kar ne more Avstro-Ogrskl škodovati. Nato sta se še o zunanjih dogodkih oglasila Kossuth in Batthyanyi, ki sta protestirala izlasti proti temu, da se Avstrija toliko zavzema za Rumunijo. Lukacseva vnema za Čuvaja. DUNAJ 13. (izv.) Pri včerajšijih izvajanjih v finančni komisiji budimpeštanske zbornice se je Lukacs na skrajno drzen način zaletaval v „vmešavanje" avstrijskih politikov v hrvatske zadeve. — Ministrski svet se je sedaj bavil tudi s to Lukacsevo izjavo in je sklenil pove rti S iirgkhu, ki gre jutri v B idimpešto, nalogo, da še enkrat priporoči Čuvaja, da mu dajo slovo, ker sicer se je bćti med avstrijskimi Jugoslovani resnih dogodkov. Uspehi Daneva v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) Srbiki generalni konsul Kcnstantinovič pravi, da je bolgarski predsednic sobranja, Danev, zelo zadovoljen zapustil Budimpešto. Pri sestankih z raznimi politiki in diplomati so razvili vsa vprašanja in premotrili situacijo. Govorilo se je seveda tudi o avtonomiji Albanije in srbskem pristanu ob Jadranskem morju. Po strani se je tudi omenilo razmerje Bolgarije in Rumunije. Sigurnih sklepov ti sestanki sicer niso rodili, a vendar je Danev odpotoval z gotovostjo, da ne bo nastal radi teh vprašanj kak konflikt. Nemiri na dunajski univerzi. DUNAJ 13. (Izv.) Danes so se na tukajšnji univerzi spopadli nemŠkonacijonalnl in klerikalni dijaki. Policija je posredovala in jih nekoliko zaprla. Razne zanimivosti o Albancih. DUNAJ 13. (Kor.) Proti koncu današnje seje državnega zbora se je zavzel dr. Bu gatto za Albance, katere je branil, zavračajoč razna očitanja Rekel je: Albanci so delaven, vitežki in zelo nadarjen narod, ki je dal tudi Italijanom mnogo velikih mož. Al- PODL1STEK. Osvit. Spisal Knver Šandor OJalskl. — Prevel A. C. XII. Težka bolest je mučila Ivana v duši že drigo jutro, ko je prišel v LuČevac. Veselje in otroška vzhiCenost prvih trenutkov v rodni h;ši se je popolnoma umeknila želji In blaznemu hrepenenju, da vidi Madleno in da bi bil poleg nje. Solnce se Še ni vzdignilo nad goro, ko se je v trenotnem razburjenju tako vdal navalom svojega hrepenenja, da je poluoblečen pohitel iz sobe po stopnicah nizdol in stopil na dvorišče z namenom, da da osedlati konja in odjaha na-naravnost v Zagreb. Zaplakal je skoraj vzdihuje in izgovarjaje besede, ki so se vse vrtele v samo enem stavku: da brez nje, brez svoje drage Madlene ne vzdrži niti trenutka več. Čutil je prave fizične bolečine, da je tako daleč od nje in da je ne bo videl niti danes, niti jutri, niti dneve in dneve, ako ne odide v Zagreb. Občutil je v sebi vso velikansko ljubezen, ki mu izpol-cjuje srce in se isti trenutek prestrašil nad mislijo, kaj bi bilo, ko bi ta ljubezen prišla v nasprotje z njegovim rodoljubjem. Obstal je sredi dvorišča in ni bilo niti govora več o tem, da bi izvršil svoj namen. Ko se je spomnil domovine in dolžnosti, ki jih je prevzel, Je bil Ivan takoj na čistem, da ne sme popustiti praznim željam svojega srca in ljubezni. Vzbudila se je v nJem goreča potreba, da čim prej vrže v svojem domačem kraju bakljo novih rodoljubnih misli, in ni dvomil niti en trenutek, da mora najprej zadovoljiti tej nalogi. Srce se mu Je zvijalo bolečine, da tako ne bo videl Madlene in da se mu razpadajo v nič bajne slike, ki so mu pravkar plavale pred duhom, ko je videl sam sebe, kako iznenadi Madleno in stopi prednjo. — Ne smem J — je rekel glasno in se vrnil k dvorcu. Oko mu je objelo ljubo staro hišo, črno in temno s svojim starim zidovjem — ki ni bila lepa pod svojo visoko dvojno skodlasto streho in s svojimi ozkimi, majhnimi okni prvega in drugega nadstropja, kjer so bile poleg gospos&ih stanovanj nameščene žitnice, kašče in sušilnice. Toda Ivan je z ljubeznijo gledal hišo svojih dedov, ki ga je banci stoje vsekakor na višji kulturni stopinji nego mnogi drugi prebivalci dosedajne evropske Turčije. — Posl. Bugatto je izrekel nado, da mu zbornica v tem gotovo pritrdi in res so nekateri poslanci ugodili njegovi želji. ^ Češki Sokol za rdeči križ. PRAGA 13. (Izv.) Češka sokolska organizacija je naklonila jugoslovanskemu rdečemu križu tekom 14 dni celih 165 000 kron. Ovacije bolgarskim rezervistom. PRAGA 13. (Izv.) V noči od nedelje na ponedeljek se je peljalo skozi Č ško 1200 bolgarskih rezervistov, kl so se vračali iz Amerike v domovino, da vstopijo v bejne vrste. Na potu skozi češko czemlje so jih Čehi povsodi navdušeno pozdravljali in jim prirejali viharne ovacije. V Kolinu |e župan pozval s posebnimi lepaki meščanstvo, naj se poda o polnoči, ko pojdejo Bolgari skoz', na kolodvor, da |ih tam pozdravijo. Na kolodvoru se je zbralo na stotine ljudi, kl so Bolgarom delili cvetlice in okrepčila. Prišli so tudi „Sokoli* v kroju z godbo na čelu Prepevali so .Hej Slovani", „Šumi Marica* in druge slovanske narodne himne. Ob viharnih ovacijah in nepopisnem navdušenju so se Bolgari odpeljali dalje, na pelje vojne slave in Časti. Pretep med ruskimi in nemškimi dijaki. DARMSTADT 13. (Izv.) Med nemškimi in ruskimi slušatelji tukajšnje tehnike je prišlo do pretepa, tekom katerega so Nemci zaklali Rusa Weiserja iz Čenstohove. Smrt ministra Canalejasa. MADRID 13. (Izv.) Umorjeni španski ministrski predsednik Cannlejas Je baje dne 8. t. m. rekel, da so ga od nekod obvestili, da je obsojen na smrt. O.i je bil celo prepričan, da to ni šala. Canalejasovo truplo pokoplje|o v Pantheonu, kakor Je to zauka-zal kralj. Canalejasov morilec Je bil znan španski policiji kot nevaren anarhist, ki Je imel zveze s portugalskimi revolucijonarjl. Lehko bi ga bila torej odpravila preko meje, a tega ni storila. Polici|ski ravnatelj, ki čuti svojo krivdo, Je prostovoljno odstopil. Portugalski revolucijonarec je ustrelil štirikrat na Canalejasa, ki se je zgrudil na cesti, petdeset korakov od ministerstva za notranje zadeve, za ušesom smrtno zadet. S črnogorskega bojišča Cetinje, 9. novembra 1912. General Vukotič v Djakovici. General Vukotič je z glavnim delom vojske odšel Iz samostana v Visokih DeČa-nlh 6 t. m. in dospel v Djakovico, kjer ga je sprejel brigadir Vešovič. Črnogorska vojska ga je navdušeno pozdravila. Djakovico Je črnogorska vojska zavzela v iurišu in Ima kljub temu neznatne izgube, dočim so turške ogromne. Po zavzetju Djakovice je istočasno prišel v mesto Jeden oddelek srbske vojske, ki Je doSla Iz Prištine In ki jo je črnogorska vojska bratski sprejela. Črnogorci so v Djakovici takoj imenovali upravitelja, Srbi pa predsednika obč>ne. Ravno tako je uveden popolen red. V Djakovico je 7. t. m. prišel tudi gen« ral Ž vković, komandant srb3ke armade, s katerim se je general Jmko Vukotič sestal v Peči in se posvetoval o nadaljni akciji. — Črnogorska vojska se nahaja v najboljšem razpoloženju. Njeno zdravstveno stanje Je izborno. naravnost očaravala. Pa nasadi starih lip, brestov in jesenov, ki so okoli dvorca in dvorišča s svojimi sencami varovali hišo — potem pa takoj dalje oni ogromni vrt — oh, Ivan — je bil vzhičen, kakor snoči ob svojem prihodu. V srcu mu je vzrastlo samo eno silno čustvo, ki mu ni moglo sedaj položiti v mlada usta druge besede, neg3 oni nesmrtni rlmljanski izrek : Dulce et deurum est pro patria mori I In ni se vrnil v hišo. Solnce je vstalo in vse je zatrepetalo in zasijalo v zlatu mladega dneva. Doli pred dvorcem se je na južni strani po daljnji ravnini raztezala rumena strn, proti kateri so z vseh strani hitele hitre ženjlce. Ivanu se je storilo milo, ko je gledal njihovo belo obleko, obrobljeno z rdečo vtkanino, in njihove raznobarvne peče. S srpovi se je Igralo solnce in se odbijalo od njih. Špan je stal ob koncu njive, z nožem v eni roki, v drugi pa z belo palico — „rovašem", na katerem je vsakikrat naredil zarezo, ko |e prišla kaka ženjlca. Preden so začele žeti in je špan porazvrstU težake, se je nekoliko deklet vstopilo v kolo in zapelo pesem o žetvi. — Ivan Je ves vesel pohitel bliže k njivi, gori v prvem nadstropju pa se je odprlo zagriojalo in se Je pokazala krasna Hanina glava. — Ivan, of, Ivan, ali slišiš? — ga je z radostnim glasom poklicala sestra. — Ali ni res, kako Je krasno I Čikaj, pridem takoj tudi jaz doli I In v nekoliko trenutkih je prihitela Hana v lahni pomladanski obltki brez klobuka in solnčnlka. Varovala se je solnca le z roko, ki jo je vzdignila do čela. — Dobro jutro, Ivani Ti si torej troj Človek, ker vstajaš zgodaj. — Ivan se Je samo glasno nasmejal in objel sestro, potem sta p3 skupaj stekla dol do njive. Dokler sta poslušala petje, sta mirno stala za brezovim grmom, v čigar vrhu so se pletle in mota!e ptičice drobno, milogla>no žvrgoleč. Ko so dekleta končala, je pristopila Hana bliže. Takoj so jo obkrožile že-njice, ki so se sicer pokorno ali vendar z ljubeznijo prerivale do nje, da bi jej poljubile roko. Najsrčnejše so storile isto tudi Ivanu, ki je bil prvi trenutek v veliki zadregi in ni vedel, aii bi si dal poljubljati roke ali ne. Hana je zapazila njegovo zadrego in se mu je poredno nasmejala. Stran II. „EDINOST41 at. 318 Trfeta, dne 14 novembi* 1912. Nekoliko več pod&tkov o prvih črno gorskih korakih, o stanju vojske in prejšnjih gospodarjih Djakovice nudi druga brzojavfta : Dares (7. t. m.) |e ob poli 12 priše general Vukotić s svojim štabom v Djakc-vico. Neposredno po dohodu je odredil vse potrebno glede vpeljave trajnih mirnih razmer v mestu. To se mu je tudi v poini meri posrečilo, tako, da je dobilo mesto kmalu ooičajni izraz. Crnogorska vojska je v tako dcbrem stanju, ki si ga le more želeti, kajti Visoki Dečani so ji dali novih svežih moči. Turški branitelji Djakovice, Rizam beg in B3jam Cura sta bežala v smeri preti Maleziji, Džavid paša pa že preje proti Bitol.u, da ozdravi v rugovskem boju dobljene rane. — Pričakuje se, da dospo čete generala Živkovfča v DJakovico daces ali jutri; Žikovićeve so že prišle. Črnogorci na Sazaj-DajCitu. Maneer, ki ga je izvršila kolona druzega krila južnega oddelka radi povod-njl, se je izvedel pod zaščito majhnega od delka, ki so Turki 5. t. m. napadli z vso močjo. Črnogorski oddelek je odbil napad in zadržal mnogoštevilnejšega in močnejšega sovražnika ter ga toliko časa odbijal, dokler je trajalo odstopanje od Bar-baluŠa do Sazsj Dajčita, kaker je odredi) komandant primorskega oddelka, general Martinović. V tem spopadu so imeli Črnogorci 20 mrtvih in ranjenih, a Turki težke izgube. Odstopanje se je kljub slabemu vremenu in poplavljenemu svetu izvršilo v dobrem redu. Cetinje, 10. novembra 1912. Zadnji dnevi turškega Skadra. Iz Rijeke prihaja danes vest, da trpi krščansko stanovništvo veliko pomanjkanje hrane. Kakor pripovedujejo oni, ki poznajo Skadar iz avtopsije, živi v mestu mnogo katolikov, za katere so sedaj napočili hud iasi. Vojaška oblast va gredo muslimanskemu prebivalstvu na roke in ga zakladajo, četudi ▼ nezadostni meri, z živili, ker se mohame-danci bore proti Črnogorcem. Kar se tiče Števila prebivalstva, se ga ceni po uradni vesti iz Rijeke na več nego 60.000 duš Ker mora trpeti krščansko prebivalstvo mnogo vsled pomanjkanja najpotrebnejšega in radi mučenja, se boji turška uprava upora. Kakor kaže, se ne bo moglo mesto dolgo £asa braniti, nego se bo moralo predati. Druga brzojavka iz Podgcrfce pripoveduje o že javljeni poplavi pod Skadrom in oze uljem južno od njega. Te poplave ote-ŽuJe|o znatno vojne operacije Črnegore. Na jugu deževje, na severu sneg, ki je povsod zapadel. Velike povodnji na strani Skadarskega jezera, ob Bojani in Drinu ovirajo močno uspešno delovanje, ki ga Tojska želi. Tretja brzojavka poroča o prevozu težkih oblegovalnih topov preko Skadarskega Jezera. Ni bil lahek posel spraviti topove iz Cetinja pod Skadar. Skadarsko Jezero je bilo razburkano, a kljub temu se je posrečil težavni transport. Turki so streljali na črnogorske prevozne tovorne čolne, a nobena kroglja ni zadela. Od Skadarskega jezera pa do izpod Skadarskega polja so nato vojaki nosili težke topove, dobre volje io pevajoč pesmi. Vrše se priprave za intenzivnejše napadanje Skadra. Angleški Rdeči križ. Iz Rijeke se danes brzjjavlja, da se Je angleški Rdeči križ, vpoštevajoč razmere, preselil iz Bara na R^jeko. Bolnico angleškega Rdečega križa Je nekoliko pose tli tudi kralj Nikola I. in se razgovarjal z ranjenci. Pamet! (Iz srbskih političnih krogov.) V avstrijsko-nemških političnih in di-plomatičnih krogih ne morejo ali nočejo — razumeti, zakaj Srbija tako odločno zahteva pot do AdrlJe, da zah:eva odduŠka. In ven dar leže razlogi za to na dlani. AU se ne spominjajo avstrijski diplomatični krogi, kako so Še tekom te vojne avstrijske oblasti pre PODLISTEK „Ločena žena" Opereta v treh dejanjih. Spisal Viktor Leon Ugtasbil Leo Fall. K današnji premijeri v slovenskem gledališču v Trstu. Nocoj vprlzori naše slovensko gledišče v Trstu eno izmed najbolj uspelih operet zadnjih let. »Ločena žena" je zmagonosno Šla preko vseh velikih odrov kontinenta Povscd le imela sijajen uspeh in neštevilo rep: iz. Lehar. Strauss, Fall, so povzdignil, renjme dunajske operete na nivć, na kate rem ttoji danes. Leo Fall je na našem odru novinec. Nocoj pride prvič na oder. Njegov?; godba Je gracijozna, nežna in pikantna; lahki ritmi, polni melodijozne gracijoznosti, specialna vrlina komponista Leona Falla Libreto za „Ločero ženo" je spisal znani dunajski libretist Viktor Leon, ki |e spisa! tudi libreto za slovečo »Veselo vdovo". It boren tehnik je to, kl izrsb'Ja vsako in tudi najmanjšo situacijo. Ne pretiravane burke, temveč fina situa- povedale prevoz vojnega materijala za Srbijo skozi svoje ore mije ? To je Srbe močno zabolelo In ni torej nfč čudno, če je v Srbiji o prvi priliki, ko je Avstrija hotela poseči v rešitev balkanskega vprašanja s Srbom neprijaznem smislu, izbruhnilo z vso vilo na dan ogorčenje naroda. Srbi čutimo nekako instinktivno, da nas hoče Avstrija ovirati v našem razvoju in to v nas gotovo ne more pospeševat! veliki sosedni državi prijaznih stremljenj. Še ui prepozno, da Avstrija krene na pravo pot in ustavi svojo Srbiji sovražno politiko in če to stori, bo !e njena lastna korist. Z grožnjami Avstrija ne doseže pri nas čisto nič, ne političnih in tudi ne gospodarskih koncesij, osč pa bi znalo njeno, nam sovražno postopaaje ro diti bojkot avstrijskega blaga, kar bi imelo ne doglednih posledic za avstrijsko trgovino in industrijo. Totej pameti Somszauestni zmagovalci. Samozavestni so ti balkanski zmagovalci — to Jim treba priznati. Grški ministrski predsednik Veniielo3 je rekel napram nekemu časnikarju: »Balkan je naša zemlja in samo naša zemlja, in Evropa nima tu več urejevati. Turki morajo Iz Evrope, pa na] je to evropskim vladam prav ali ne! Evropski kabineti bodo morali zmagonosnim balkanskim državam omogočiti uživanje sadov njihovih zmag. Evropa je odigrala svojo vlogo. Mi Balkanci hočemo sami odločiti o svoji bodočnosti in upravljati, kakor bo to nam prav." Glasilo bolgarske vlade „Mir" pa priob-čufe članek, v katerem dokazu|e, da Imajo Srbi pravico do svojega pristanišča ob morju In da bi ravno Avstro Ogrska, kjer Imajo Srbi toliko soplemenjakov, morala podpirati to zahtevo njihovo ! Članek zaključuje: „Avstro-Ogrska je od začetka vzbujala največje nezaupanje med balkanskimi narodi In včasih, se nam dozdeva, da brez razloga. Danes ima Avstrija najlepšo pri-h ko, da se okoristi z novimi razmerami na Baifcanu in da prežene vsak povod za ne-iauoan{e. Ker je ona edina neposredna velika soseda Balkana, je v njenem največjem interesu, da si pridobi prijateljstvo balkanskih n sredo v. Vsako prizadevanje, da bi se preprečila redna, naravna in legitimna rešitev balkanskega vprašanja, katerega del je kakor „condltlo sine qua nori* tudi srbsko pristanišče ob Adrijl, bi utegnilo biti razlog za bodočo vojno, ki bi je takrat ne bilo možno lokalizirati* Turki masakrirajo! Znani Pierre Loti, o katerem trde, da mu ni neznana duša iztočnjaka in da mu niso tuje razmere v orijentu, piše v pariškem .Figara" članek pod nadpisanim zsglavjem, v katerem hvali Turke, kakor jih Še ni hvalil nikdo poštenih Ijudij. To trdimo enostavno zato, ker njihova hvala ni le samo neresnična, ampak pomenja celo norčevanje iz Turkov samih In iz vse civilizacije posebe. Pierre Loti vzbuja pri tem trojen sum: A!! je mož perverzen, ki se nastaja na krvi, aii Je bolestno nervozen, ali pa je cinik, ki mu seda) ni para. Čemu bi izgubljali besed za obtožbo aH obrambo Turkov? Saj j;h svet pozna pn njihovih dejanjih, po katerih je soditi človeka. Bodi dovolj, da navedemo samo par odstavkov iz „Figara" in predamo njih in njih pisca javni sodbi. . . In naravnost odvratno je videti, kako sodijo Turke zapadnjaki, ki niso imeli nikoli prilike gledati turškega življenja in iz-poznati njihovega bistva. A to se ne godi samo pri nas, ampak tudi v Ameriki, odkoder ravno prihajam. Tam govore o azijatskih „jatah" in o »bar-oaiih", Jaz pa mislim, da ni na vsem svetu tako srčnodobrega, mllobnega, krotkega, po lenega In častitega plemena, kakor je baš Turek. Kajpada je tudi tu nekaj izjem. To so namreč oni Turki, ki se pri nas vzgajajo; po bulvarih flanira;o in postajajo pozneje — uradniki. Ali narod, ljudstvo, malomeščani m kmetje, to so prekrasni ljudje! Le vpra- cijska komika je vrlina libretista. Ukusu današnjega časa odgovarjajo sicer bolj pre iiravanja, toda libretist se je temu ogiba!, Kolikor je bilo možno. Dejanja je v „Ločeni ženi" dovolj humorja tudi. Zlasti ugajajo plesne evolucije. Prvo dejanje se vrši pred -iodniio. Soproga Karela Lyssevegha, Jana je tožila svojega soproga, češ, da je v ne-sem spalnem kupeju z gospico Gondo van iler Loo prelomil zakonsko zvestobo. Gj-spica je urednica časopisa „Svobodna Iju bežen". V resnici sta oba nedolžna, toda dokazi, ki jih podaja pred sodnijo kondukter spalnih vozov. Scrop, so celo otežujoči, sod-nija razglasi ločitev zakona med Karelora in J :no. Sodnik, ki ju je ločil, se je pa zaljubil v lepo Gondo in bi jo tudi rad vzel. V prvi vrsti pa mu je do tega, da zopet pomiri ločen par. In sedaj nastajajo razni veseli in resni momenti, dokler ne pride koaečno vse copet v svoj tir in se Karel pomiri s svojo soprogo — in sodni« vzame Gondo. A kaj vse se dogaja v treh dejanjih? Koliko raznih situacij. Vse, kar je le mogel avktor spra-vid v njo veselega, Je spravil. Prava muzikalna veseloigra. Tudi na nafiem odru bo „Ločena žena" poleg .Jesenskih manevrov" ostala trajno na repertoarju. Leon Dragntinovlć. Sajte one, ki so živeli na Turškem, vprašajte celo naše duhovnike in redovnice, koga bol cenijo: ali Turka, ali pa Bolgara, Srba In iztočnega kristjana! Jaz že naprei vem kak bo njihov odgovor. Vsakdo pove namreč, da so Bolgari, katerih hrabrost občudujem, neprimerno bolj kruti in krvo željni ljudje !u In dalje: ,Oh, ta stara anatolska mesteca, se-lišča skrita med zelenjem, ki se grupiralo krog vitkih minaretov, oh, kako to vse dih?, samega miru in zaupanja, kako patrijaihalno in delavno ob enem se javlja tu življenje. In ti ljudje, kmetovalci in skromni obrtniki ki obiskujejo po petkrat na dan mošejo, da tam pokiekajo v molitvi, to ljudstvo, ki po seda po večerih po grobovih svojih pred nikov, tam puŠi in sanjari o dolgi večnosti to pleme bi naj bilo, pravim, pleme morilcev po poklicu, ki masakrirajo z divjim fanatizmom? Kdo nam more to dopovedati? . . . * * • Kaj mislimo o Pierre Lotiju, to sme povedali še v uvodu k njegovim izvajanjem ; kaj pa mislimo z drugimi resnicoljubnimi in resnimi ljudmi o Turkih, je pa javnosti itak znano. Tozadevno smo si s Pierre Lotijem pač na jasnem in smo, če mu izrazimo pomilovanje, opravili žnjim. Vendar pa vprašamo čudaka, da-1 more blaga čud vzor-človeka Turka, kako? ga slika on, dopustiti, da zdrav, krepek ir — recimo da — razdražen in razjarjen Turek-vojak reže nosove izkapa oči in sekj-razne ude ranjenim in mrtvim na«protn kou. razsosava na zverski način nedolžno deco, uganja najhujše krutosti z ženskami, natika na kol glave starcev in Jim trga črevesa iz telesa ? — In konstatiramo, da so v se danji vojni poročali o teh grozodejstvih poročevalci raznih evropskih novin, ki so se prepričali o njih na !/cu mesta. Govoriti o turški blagosrčnosti napram živalim ne po maga, ker Jo znano, da je lahko najbel zverski divjak največ|i prijstežj živine, ke» čuti, da ima z njo — Še marsikaj skupnega Spor med Avstrijo in Srbijo. Spor med Avstrijo in Srbijo radi luke, ki jo Srbija zahteva ob Jadranskem morju se je zelo poostril. Avstrijski diplomate izjavljajo, da ne dovele Srbiji, da bi priš;a do . Jadranskega morja; Srbi pa pravijo, da nikakor ne odnehajo od te rahteve Mejtem pa srbske čete nadaljujejo svoj maiš proti Adriji. Kako resno mislijo oni, te raz vidno iz tega, da so že naročili v Budim pešti 15 vagonov Ječmena, ki naj se poton: kake avstrijske ladije pošlje v Drač! N intervencijo avstro - ogrskega odposlanca Ugrona v Belemgradu, naj Srbija opust> svojo namero, je ministrski predsedi-k Paš.č le odgovoril: »Ne moremo 1* Zato že govort nekateri nemški list*, da Je odklonitev te avstrijske zahteve od strani Srbije za Avstrijo casus belli. No, kar se nas tiče, smo prepričani, da Srbija dobi svojo luko v Jadranskem mor[u, da pa do kakih komplikacij, to je, do vojne med Avstriio in Srbijo, kljubu temu ne pride. Ne pride, ker naše mnenje Je, da Avstrija danes ne začne vojne radi notran|ih, pa tudi ne vsled zunanje politični h razmer. Ne le, da so vsi avstrij ki Slovani kakor en mož proti vojni, so proti vojnt tudi nemški secijalni demokratje, dočim jt za vojno navdušen k večjemu kak šovenist v uredništvih nemških in madjarskih liitcv Pa tudi zunanje-politične razmere niso take, da bi dajale dunajskim vodilnim kro gom posebne vspodbude, da začnejo s kaki vojno akcijo. D-na!ski listi zatrjujejo sicer, da je med Italijo in Avstrijo dosežen popolni sporazum glede Albanije, teda italijanski listi pišejo ravno nasprotno: da nima Italij-nlicakega razloga, da bi se ogrevala za interese — Avstrije. Avstrija je torej precei osamljena; a čim bi začela s k*ko akcijo proti Srbiji, bi Imela bržkone takt j tud) Rusijo na vratu; evropska vojna bi biia neizogibna. V tej vojni oa bi tudi Itaiija — vkljub vsej zvezi — težko bila na strani Avstrije I Avstrijska diplomacija se nahaja d£ne* v zegati, iz katere si ne ve pomagati. Tt vedo prav dobro tudi srbski diplomatje in zato tudi kažejo na naravnost brezobziren način, da se ne menijo za avstrijske grožnje in porabljajo priliko, da se maščujejo ia Donižanje, ki je Je avstrijska dfplo^irc j povzročila Srbiji leta 1909! Leta 1908/09 je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino proti volji Srbije; letos Da bo Srbija proti volji Avstrije anektirala Staro Srbijo in de: Albanije do icorjn. Ce Je naša diplomacija — sicer nerada, ali vendarle — priznala osvojitev, ali bolje: osvoboditev Stare Srbije in Sandžaka, naj konečno povžije tudi grenko Jej krogljico srbske luka v Jadranskem morju. C m manj bo naš1* diplomacija gre žila, tem bolje bo Kar se da doseči, doseže veliko laglje z lepa, nego z grda, a se Logne obenem podjetju, Ici je vsaj leto — rizkantno in bi moglo končati tudi z nesrečo. Italijanska pravno fakulteta o Trstu. Italijanski listi razpravljajo že kakor o gotovem dejstvu, da se osnujejo na višji t govski šoli Revoltella juri dične stolice v italijanskem učnem Jeziku. Ce smerno verovati ^Piccolu", potem so se gospodje Italijani in vlada čisto lepo dogovorili, da spravijo italijansko pravno fakulteto furtim ? Trst. Vsiljuje se nam celo misel, da hočejo gospodje ta trenutek, ko je vsa pozornost Jugoslovanov obrnjena na Ba'kan, izrabiti v t)t da vršijo to vprašanje v svojem smislu in — brez naših proti nam. Morda bi hotela vlada to priliteo tudi porabiti, da pokaže novi kurz, kl ga misli začeti izvarati proti nam vsled zmag naših bratov na Balkanu. Bodi torej še enterat povedano vi di in Italijanom, da mi nismo principijelni nasprotji italijanskega vseučilišča, smo pa odločni nasprotniki vsake prlsranske rešitve tega vprašanja, katero je možno resni le v sporazumu z našimi zakonfci r»i narodnimi zastopniki in v soglasju z našimi asplrrd-14mi na šolskem pjliU. Te so bolj opravičene nego je zah eva po itcl.;ansktm vseučilišču, ser zahtevamo še-le n^ j prvotne Jh ta najelementarnejih pravic, ki jih v moderni in kulturni državi ni smeti odrekati nobenemu plemenu kakor naj prvotnih pogojev zrn razvoj in napredek Bodi torej ponovno povedano: brez rešitve tržaškega slovenskega šolskega vprašanja, ne moremo Slovtnci pjl-volitl v rešitev italijanskega vseuč liškega vprašanja / Nadejamo se in pričakujemo z vso gotovostjo, da sa naši poslanci, brez railike jolitičnega miSljenja in strankarskega stališča, Jedinstveno, solidarno in kompatao upro taki za vratni in utthotapljeni rešitvi italijanskega vseuČMškega vprašanja. Povedo na| viadi z vso odločnostjo, da bi b.-lo rešite? tega vprašanj brez nas in proti nam virom neprestanih bodočih konf ifetov med obema narodnostima, k^r gotovo ne bi služilo tistemu mir- i n redu, ki je potreben, ako naj tak najviši učni zavod dozeza s/oj« velike cilje. Vseučilišče v Trstu, ustaaov-l|eno takim potom, kakor napovedujejo Italijanski listi, ne bo ognjišče znanostt, ampak .gnjlšče politične agitacije, boja, sovraštva. Ali si vladni krogi res žele tacega stanja ? I Odgovornost bo padala na njih I Mi Jo odklanjamo že sedaj, ker vsakomur je. ne le v pravico, ampak naravnost v dolžnost, brani pred vsem — svojo kožo. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nada'Je so darovali za jugosiovtask« deče križe sledeči gg : Poklalo župan*tr# DutovHe Sirca V., K I, Š:ok J. 1, Kompar® nabral 1008, E >g. D.aSfcovič 20 J >sip MihaJ:ć, Csepel 5, Andrej Trnovec Csep«! 5, gostje kons. dr. v Rudami 40 58, nabrala go ;pa Valerija Gojk > rć: Evgen Bo*-n.ak 2, Veljko Doljanrca 10, D-Jm Maad* 50 Araelije Uicropina 1, Miloš kap. Cučak 20, Stevan Jovančić 2, B^rtoi Lenarčrf 1, gospa Marija Pi llč MjIm nabrala 211 f®, Henrik vitez pl. Zfen fetd, Tolmin nabral • priliki I. lovskega večera 23 64, S. Q. 4, J >žtf Osmuk, Tolmin nabral v veseli družol v gostilni pri Kranjcu 9 24. Stupaj K 417 14 včeraj izkazano 739 813'6§ Skupaj K 40,231.09 Domače vesti. Imenovanje. Okrajni živinozdravnik t Tolminu, g. F an Martelanc, |e imenovan ia višjega okrajnega ži-in: zdravnika na istem službenem mestu. Mesto okrajnega živinozdravnlka mm Primorskem je podelilo naraestništvo okrajnemu živinozdravnifeu g. Arturju Senici v Beljaku. Veterinarski asistent g. Anion Frt ur je imenovan za okrajnega živinozdravnlka / Krku. Asistent Rihard Derronte je pre-meŠCen il Krka k namestništvu v Trst Preziranje jezikovne ravnopravnosti pri davčni administraciji. Oavčra administracija II. v Trstu je poslala gosp. Jjsipu Kod]ančjčut posestniku in čevljarskemu mojstru v Čjarboli Zgornji Št. 336 plačilen nalog (šr. 2531) v italijanskem |šlm ljuistvom ni več mislitf, da bi mirno prenašalo odrivanje svojega Jezika iz državnih uradov, najmanje pa it onih, ki zcihtevejo od njega denarja, ki si ga mora služiti s krvavimi žulji! Kocijančič je seveda vrnil gospodom pri davčei administraciji ono lepo laško pisemce. Kako sodi novoizvotjeni predsednik Zjed njenih drŽav o Jugoslovanih ! — Bivši guverner države Ntw-Jersty in sedanji V Trstu, dne 14. novembra 1912. * EDINOST t št. 318. V. predsednik Združenih držav, Woodrow Wilson, |e spisal nedavno zgodovinsko knjigo „The American History", v kateri omenja, naj bi se naseljevanje Slovencev, Hrvatov in Madjarov prepovedalo ravno tako kakor naseljevanje Kitajcev, kajti ta ljudstva so po njegovem mnenju na ravno taki in morda še nižji stopinji kulture, nego kitajski kuiiji. Ko je ta „znanstvenik" knjigo priobčil pred desetimi meseci, je bil zbudil ž njo viharje ogorčenja in najbolj ugledni listi so se postavili na stališče energičnih braniteljev teh obrekovanih narodov. Največji severnoameriški list „New Jork Herald" Je pisal takrat doslovno: „Ravno ogrski, slovenski in hrvatski naseljenci so nalpridnejši in najmoralnejši elementi; se svojim mučnim delom v rudokopih prinašajo oni Zjedinje-nim državam ogromnih dobičkov. S tem svojim nepremišljenim korakom je gospod W. Wilson izgubil mnogo nad, da bi bil izvoljen pri prihodnjih volitvah za predsednika". — M. Brovvn, najintimnejši prijatelj Rooseveltov, se je izrazil napram časnikarjem : „Severno-amerikanska Jeklenlška industrija je največja na svetu in ravno ogrski, slovenski in hrvatski delavci so jo ■apravili z delom svojih žuljev tako veliko". Zanimivo bo, kako bo postopal sedanji predsednik in bivSi „zgodovinar" Z;ed!njenih držav, gospod Woodrow Wilson nasproti narodom, o katerih ima, gotovo vsled slabih informacij, tako slabo mnenje? Ako g. Wilson meni, da so Jugoslovani kitajski ku-liji, mu naši Amerikanci pri prvi priliki dokažejo ravno nasprotno. Dalmatinec — avijatik. Vladimir Petrič, sin Ivana Petrića iz Malograta, kl i®a tudi v Trstu trgovino z vinom, je položil v Dunajskem Novemmestu avijatični izpit s sijajnim vspehom. Da-si Je Jako mlad — v dobi 21 let — se je pokazal Vladimir Petrič v kratkem času učenja naravnost nadarjenega za stvar, tako, da je že po nekoliko urah učenja dosegel dovoljno znanja, za položenje izpita, ki ga je v veliko začudenje svojih kolegov in tudi ravnatelja in učitelja aviatike, gospoda Illnerja samega, ki se je izrazil v navzočnosti druzlh oseb, da še ni videl, da bi mogel kdo po takem kratkem lasu učenja položiti izpit, tudi s sijajnim vspehom napravil. Ako vzamemo v obzir, da se nI učil ■iti en mesec ia da Je bilo v tem času mnogo neugodnih dnij, ko se ni mogel dvigati v zrak, moremo reči mirne duše, da je v resnici pred Izpitom letal le malo ur, pak je vendar došel do tako sijajnega uspeha. Zato se smemo nadejati z zaupanjem, da bo Petrič še muogo napredoval na polju avijatike in da bo mogel v kratkem času tekmovati z drugimi poznanimi avi-tiki ter da bo tako v čast in ponos ne samemu sebi, ampak tudi svoji rodbini in vsej Dalmaciji. To posnemljemo Iz „Pučkih novin*. Kakor oni nam, tako mi njim! I Mi- rodilnlčar Marij Ferlfn na Istrski cesti (blizu italijanske Šole) ima svojo podružnico v Zgornji Čjarboli, v Vodopivčevl hiši poleg pokopališča. V veliko začudenje tamošnjih domačinov pa je ta trgovec sedaj snel slovenski napis z nad vrat podružnice. Začudenje in nejevolja sta opravičena tembolj, ker je gotovo 90 odstotkov odjemalcev podružnice slovenske narodnost'. Da to dobro ve tudi g. Ferlin sam, je priznal s tem, da je po otvoritvi pcdružnice mnogo inseriral v „Edinosti". Ali mož na! ne pozabi, da bi se naše ljudstvo utegnilo spomniti pregovora: kakor oni nam, tako mi n{im ! I „Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu je izročilo šentjakobski Ciril-Metcdovi podružnici K 202 — in sicer za Družbo sv. Orila fn Metoda K 102 — in za otroški vrtec pri S Jakobu K 100—. Gorenji znesek je dobilo društvo kot prebitek pri budjejevfškem pivu Jn ga Je naklonilo v dobrodelne svrhe. Ne moremo pač drugega storiti, nego se čislanemu odboru toplo zahvaliti ter „Delavsko konsumno društvo" priporočati. Vzlic neprillki, da se je moralo vsled preiidave starega poslopja preseliti v jako ozke prostore, je darovalo ves prebitek Družbi. Nam vsem je pač ta čin v zadoščenje In v vzpodbujo k nadalj-nemu delovanju. „Martinov večer4 priredi šentjakobska „Čitalnica" prihodnjo soboto, dne 16. t. m. v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici Sv. Frančiška št. 2, I. nad Kakor vse prireditve „Čitalnice", obeta tudi ta lepo domačo zabavo, zato pa upamo, da se Je udeleže vsi, ki hočejo tudi „Čitalnico" podpreti in Jej pomagati iz zagate, v katero Je zašla vsled raznih nezgod in pomanjkanja prostorov. Po zabavi bo ples do 3 zjutraj. Lepa vila le na prodaj v večjem trgu na Spodil em Štajerskem. Vila v Jako dobrem stanu, posebno pripravna za penzijo-niste. Cena 24 000 K; v Istem kraju več priprostih hiš, lepa lega, primerne cene; stavb šča za hiše; posebno pripraven kraj za obrti in podjetja. V večjem mestu na Spodnjem Štajerskem Je na prodaj več hiš, ki se kapitalu primerno obrestujejo. V manjšem mestu na Spodnjem Štajerskem Je na prodaj hiša s pekovsko obrtjo, ki jako dobro uspeva cena 56 000 kron. — V Gradcu je na prodaj lepa hiša v mirni ulici, cena pri mena. Za večje kraje na Spodnjem Štajerskem iščemo mesarja, peka, krojača, ključavničarja in mizarja. Pojasnila daje možka podružnica „Bra-nibora" v Celju._ Slovensko gledališče. Danes zvečer cb 8 15 se vprlzori prvič Leo Fall-ova opereta „LOČENA ŽENA« (,DIe gesehiedene Frau"), Ta prekrasna opereta je druga operetna noviteta, ki nam jo gledališče ponuja v te« sezoni. Preznano ime te operete Je reklam? sama ob sebi; opozarjamo ob enem na današnji podlistek. Predstava velja za abonente B. Tržaška mala kronika. TEST, 13. novembra. Samomor. 28!etri zidar Anton Favret stanujoč v ul. Giorglo Vašari št. 6, se je včeraj zapri v svojo sobo in izpil večjo množino karbolne kiseline. Domačim se je zdelo čudno, da ga ni iz sobe, so vdrli v sobo In so ga našli v zadnjih izdihljajih. Poklicali so zdravnika rešilne postale, ki pa nI mogel več pomagati, ker je Favrei med tem že umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Vzrok samoumora Je neznan. V prepad je padel. Fran Puntar, stanujoč na Prošeku št. 106f se ga Je včeraj nekoliko preveč nasrkal in Je, ne ve se, kako, v svoji pijanosti nnjbrž padel v bližini Prošeka v neki prepad, globok okrog 15 metrov. Orožniki so ga izvlekli iz prepada In poklicali zdravnika rešilne gostaje, ki je podal poneirečencu prvo pomoč in ga po tem dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Puntarjevo stanje je bilo obupno in danes o poli 6 zvečer je tudi umrl v bolnišnici. Izseljence so goljufali za hrano. — Na patniku .Argentina", ki je last paro-brodne družbe „Austro-Amerikane" so bili nameščeni kot kuharji S?rgij Fogolin, Konstantin Bsšič, Oskar Toffoli fn Ivan Welg-lein. Parobrod fe dospel predsiaočnjim v Trat, in zgo tilo se |e, da so bili vsi ti štirje kuharji ar?tirani. Zmenili so se namreč med seboj in so delali za izseljence mnogo manjše porcija hrane, kakor so biie določene — jemali so zlasti meso in kavo — in so potem tako pridobljene porcije prodajali drugim izse Ijencem, ki bi bili radi imeli več hrane. To nesramno ravnanje kuharjev je prišlo na dan, ko je parnik že odie! it Patrasa proti Trstu. Ko je dospela „Argentina" v Trst, Je kapitan ovadil celo to stvar ravnateljstvu „Austro-Amerikane", to pa policiji, ki je aretirala vse štiri goljufe. Ooenem so preUkali tudi kuhinje na parobrodu h so našli 70 biftekov in 51 polpet, narejenih iz mesa, za katero so kuharji na zgoraj omenjeni način tako nesramno ogoljufali uboge izseljence. Are-tiranec Bašič pa si je poltg vsega tega dal od dveh gršk'h rodbin, H »ts se vkrcali v Patrasu, izplačati 350 kron za zboljfanje hrane. Tatvina v kavarni. — Včeraj ob 5 zjutraj se Je nahajal neki Josip Krulčič iz Roča v kavarni „Universo*. Mož je neko liico zadremal za mizo, in to priliko Je porabil neki tat, ki se mu je hitro približal in mu potegnil iz žepa denarnico s 120 K Pozneje je bil aretiran zaradi te tatvine neki črevljar Anton ZOchmann, iz Trsta, pristojen pa v Prerovo na Msravskem, stanujoč v ul. Molin a vento št. 25. Zčchmann je bil že osemkrat obsojen zaradi tatvine in je Izgnan iz Trsta. — ZOchmann je tatviuo priznal. Nenadna smrt. Sinoči o poli 10 je šel po tunelu skozi Moniuco neki delavsko oblečen moški, star kakih 50 do 60 let. Naen'-rrat se Je zgrudil na »Ia in Je bil takoj nato mrtev. Poklicani zdravnik rešilne postaje ie mogel konstatirati edino le smrt. Mrtvec ni imel pri sebi ničesar, po čemer bi ga bili mogli spoznati. Truplo so prepeljali k Sv. Justu. Kavo so kradli. Transportno podjetje „Adriatlca" je dalo včeraj prepeljati Iz skla- S potrtim ercem dajemo na znanje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predragi in nepozab-ljeni oče in soprog Frane Macarol trgovec in posestnik v Sežani v 40. letu starosti, danes dne 13 novembra 1912. ob 8 zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v petek dne 15. novembra ob 9 predpoldne. Sežana, dne 13. novembra 1912. ANTONIJA MACAROL, soproga. Frančiška Macarol, hči. Jožef in Stanko Macarol, sinova. Jakob in Marijana Macarol, stariši. Svetilke Wiktorin •j^m^mm brez napeljave. m:kiooc Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! Ne eksplodira v nikakršnem slučaju. Traja večno, kar je več vredno nego vsaka garancija 1 100 sveč svetlobe za 4 vin. na uro WIKTORIN & Co, Trst Postrežba točna. ul. deli'Acquedotto 2 Postrežba točna. NOVO! Maj bolj še 1912. W NOVO! ' 526081. Novoletna šaljiva dopisnica kakor je Se ni bilo. Vsaka dopifnica najboljš i, nedosegljiva, humoristična, ae .zacijonalna. Vsaka, tud nt»jmanj5a pošiljk v je dobro sorliraua in vsaka do^Moica v ifavittu. Ml imamo edini razprodajo. Iščejo se zastopniki povsod. Habighorst & Co., Bochum i. W, 10 orig vzorcev proto rpošiljki (V75 E. 5i5 komadov K 1 — 100 " l 3 — Poštni predal 149. Povzetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta Zaloga usnja za Čevljarje A. DONDA TRST - Via deli Rivo it. 42. • TRST Izbor zsornjm del zo čevlje (tomal). mm- Primerne eene In solidna postrežba. 1 ■■ bi mm ■■ ■■ ■■ bb ■■ ■■ mm ■■ ■■ ■■ ■ ■■ mi ■■ ■■ ■■ mm bb ma um ■■ B« ■a BB ZB Miisti&e Gualco - Trst i vla S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL Odlikojanu touarna ( svetinjo ) cevi in cementnih pIoSč, terocoo in umetnega kamna. • i s ■ • ■ s s Sprejema vsakovrstno delo v cementu. Cene zmerne, delo točno. Maj bolj še dunajske in kranjske H Xi 0 B Ji. S i« B se prodaja V prekajevalnici - bifeju KLRMClC ulica Torre bianca št. 32 in podružnici v Largo Santorio po najugodnejši ceni - 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 K. Vsem: gospodinjam toplo priporočamo -4SHH CIKORIJO edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda I MS Stran VI. „EDINOST" št. 318 V Trstu, dne 14 novembra 1912. diši južne železnice v skladišču pij Sjrlosu večjo partijo kave. Od pošiljatve je pri raz kladanju zmanjkala vreča kave v vrednosti 250 K. Voz z voznikom in ttždkom Marcelom Krovaiinom se je nato odpeljal v ulico Galileo G-lilef, češ da je treba h kovaču, da podkuje konja. Tu je prišla na dan tudi ona vreča kave, ki sta Jo voznik in težak prodala nekemu trgovcu. Krovatin in oni trgovec sta bila aretirana. Z=i pet litrov vina. Rudolf Hrovatln, star 28 let, Tržačan, stanujoč v ul. Rgutti št. 39, si je včeraj popoldne na Josipovem pomoiu natočil Iz nekega soda, ki so ga izkrcali z nekega tamkašnjega parnika, pet litrov vina in ga popil Urnljivo je, da sega je pošteno nalezel. Pijaaost je prespal v zaporu. Loterijske številke, izžrebane dne 13 novembra t. 1.: Brno 8 3 14 45 19 Inomost 41 53 72 61 73 Društvene vesti. Pevke pevskega društva „Trst* prirede dne 23. t. m. v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" svoj plesni venček. Pevsko društvo »Trst* priredi v nedeljo dne 17. t. m. Izlet v Sežano. Zbirališče ob 1 popoldne v društvenih prostorih Odhod točno ob 1'30 pop. Vabljeni so vsi pevci in pevke, da se polnoštevilno udeleže tega Izleta. Jutri v petek vaja za mešani zbor. Trg. izob. društvo ima danes v četrtek navadno odborovo sejo točno ob 9 zvečer. Šentjakobska Čitalnica vabi p. n. pevke in pevce k pevski vaji, ki se vrši danes v četrtek, ob 8 zvečer. Z ozirom na „Martinov* večer prosimo polnoŠtevilne udtležbe. Jesensko zborovanje „Učiteljskega društva za Trst in okolico" se vrši dne 21. t. m ob 10 dop. v novi OrilMetodovi Šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. D.ievni red: 1) Vprašanje slovenskih srednjih šol v Trstu Ref. dr. 1 M har, 2) Potovanje po Skandi naviji. Rtf. gdč. Marica Gregorič. NB: Ob ti priliki naj tudi vsi poverjeni«! za pobiranje članarine izroče svoje izkaze gdč. blagajni-čarki. Hrv. akad društvo „Velebit* v Ino-mostu je izvolilo v svoji prvi glavni seji za zimski semester ta le odbor: Predsednik Josip Medved, cand. med., podpredsednik Pavo Marinkovič, stud. med., tajnik Josip Rtzner, stud. med., blagajnik Ivo Matanič cand. med., knjižničar Josip Marčellč, stud med, revizorja Josip Miroševič, cand. med. in Janko Božič, cand. med. Vesti iz Goriške. Iz Dutovelj. Tu se je vršil dne 10. t. m. shod članov goriške trgovsko-obitae za druge. Število udeležencev je bilo precej veliko. Gostovala sta tudi gg. župan Futlani iz Prvačine in dr. Podgornlk iz Gorice. Sestanku je predsedoval sklicatelj g. J. Vran, načelnik županske zveze, ki je uvodoma obrazložil stanje omenjene zadruge. Se natanč-neja portčiia o tej stvari je podal g. dr. Podgornik in polno nezadovoljnosti je vzbu dila med člani vest g. Furlanija, da ima namreč zadruga pričakovati jako malo, ali celo nikake pomoči od vlade. Končno se je sklenilo ponovno zaprositi naše gg. poslarce, da delujejo po vseh svojih močeh v deželo hiši, kakor tudi na Dunaju za pomoč, da bo mogoče izvršiti likvidacijo mirnim potom. Med itak obupnimi člani vlada nepopisno ogorčenj, ker vlada noče na pomoč priskočiti z brezobrestnim posojilom pol milijona kron, kakor sta zaprosili goriška in kraška županska zveza, dočim je ista c. kr. vlada dala goriški ljudski banki pred dobrim letom nič manj nego eden jn pol mi lijona kron v namen sanacije. Čuli so se klici: „Kaj, ali nismo Slovenci na Goriškem vredni niti ene tretjine tega, kar se je dalo LahGm, dočim nas je na številu v resnici vsaj dvakrat več I" A!i ne bo še konca tega zapostavljanja ? Med udi v likvidaciji stoječe zadruge je nad polovico kmetov. Mari je to tako vse eno, če izgubi Goriška kar kakih pet do šeststo posestnikov, dal|e toliko obrtnikov, trgovcev in oficirjev, uradnikov učiteljev in duhovnikov. Tudi je bilo pripravljeno, da se ti od c. kr. vlade žalostipoini nedostatki manifestu jejo parfcrat po vasi korakajoč, toda na-stopivša ncč in odhajajoči vlak je preprečil demonstracijo. Proti pasjim steklinam. Kakor smo včeraj poročali, je neki pes poleg omenjenih dečkov iz Št. Petra pri Gorici ugriznil tudi dve drugi osebi. Posrečilo se je ustreliti baje steklega psa in mestni živinozdravnik je odposlal njegovo glavo Pasteurjevemu zavodu na Dunaj v preiskavo. Radi tega slučaja je odredil goriški magistrat, da morajo vsi psi nositi nagobčnike in da se jih ne sme voditi v javne lokale. Pse, ki bi jih dobili brez nagobčnika, ustrele takoj. Krvav prepir. Šest mladeničev iz Solkana je napravilo izlet v Rožno dolino. Ko so dospeti do gostilne pri Bajti, so se pričeli prepirati in posledica tega prepira je Lita, da je eden izmed družbe, Gciželj po imenu, sunil t.vanŠa Devetaka z nožem v prsi. Ranjenca so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so zdravniki mnenja da je rana smrtnonevarna. Geržtll je k< j po napadu zbežal in se pozneje sam javil na policiji. _ Vesti iz Istre. Požiganje na Piranščini. Vsi se bodo še spominjali, da je v noči od 29. do 30 lunija t. 1. bila zažgana hiša narodnemu orvoborilcu v piranski okolici, Gregorju Miloviču. Več poznejših zistematičnih požar tev v neposredni bližini slo venske šole v Portorose govor lasno in bistro, da je to zločinsko sredstvo v borbi proti našemu življu in našemu na oredku bilo pripravljeno od naših nasprotnikov. Med tem, ko je večina prizadetih blU dovoljno zavarovana, trpi Gregor Milovlč veliko škodo več tisoč kron, in dolžnost vsakega Slovenca in S'ovana sploh je, d; se siromaku pomaga, ki trpi za svojo narodno požrtvovalnost. Imena nekaterih bla gih darovalcev so že bila objavljena v časo pisih. Podružnica „Istrske posojilnice v Puli" v Pazinu je pa prejela za Miloviča lepe milodare od sledečih dobrotnikov: 1.) Poso-lilnica v Brežicah K 10, 2) Ogulinska šte dlona K 10, 3.) dr. Ivan Tavčar, župan llubijanski K 20, 4.) Županstvo trga Bovec K 20, 5) Posojilnica Črnomelj K 20. 6) Posojilnica Maribor K 5, 7.) Županstvo trga Kobarid K 20. 8) Županstvo mesta Postojne K 10, 9.) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice K 40, 10.) Hrvatska štedlona Zagreb K 20, 11 ) Trgovsko-obrtna zadruga Trst K 50, 12.) Županstvo mesta Rudolfovo K 10. Skupaj K 235—. Podpisani se najtrpleje zahvaljuje blagem darovateljem za požrtvovalne prispevke ter prosi slavno občinstvo, naše občine in de narne zavode po domovini, da se spomnijo narodnega trpina na najvažnejši in najlzpo-stavljenejši točki naše narodne borbe. Odbor. Mali oglasi linfiio+irti«x imft v zalogi modele, opremljene milili9liliJct klobuke kiobuke is klobuševme po K 6 —, obnavlja. Ul. Nuova 45, L 2553 Poulioocl/I pom čnik se pprejme. — Ulica UDVlJdrolU Ceciiia 12, Cink. 2554 l^mihil Be J® PeB; kostanjeve barve IZgUUil fcdor ga je nagel, naj ga pripelje s*m h Gre;nitsa na Corao. 2555 Mo nhrnlfo * Mo5ke> deške Obleke, otroSki Ud U Ul U I! C > kostumi, p bi toj i, zimske suk nje, dežniki, svilnate ovratnice. Ul. Antonio Cdccia St. 6, L___25^6 Kateri trgovec vojan sprejeti na deželi izuče no trgovsko pom« čnico, veščo slovenskega in nemškega jezika, v Bvrho izpopolnit■• e strokovnega znanja Pogoji ugodni 1 Ni.slov pove inseratni oddelek Edinosti pod „Zane-iljiva moč . 2557 TrnnuinO ^ slo-tčem letovišču v Istri, se 1 rgovmd. Odda o trgovpk lokali za mešano trgov no pod jako ugodnimi pogoji. Trgov na je edina v c li okolici. Jako pripra na je za zalogo vina, in prav dobro bi se rentirala tudi pekarija. Interesentje naj se obrnejo na naslov: M. Koren, trgovec, Pazin, Istra 2558 flrlrlo 86 v najem takoj prodajalna blizu cerkve UUua bv. Antona novega. Naslov pove inseratni oddelek EdinoBti pod St. 2 j 9. 2559 flHHo Be *ePa> popolnoma opremljena soba v U UIId 1. nad. z okni na ulico blizu Narodnega doma pri sv. Ivanu St 699. 2492 I niso I primeren za kavarno, se odda v najem. LUKal) Pojasnila v ini biSi, via Tiieste, naproti domobranski vojaSnici v Gorici, 11. naaatr. 2477 n j J_ se soba, meblirsna, z dvema posteljama UUUa in hrane, mesečno za K 66. Sprejemam goste tudi samo na hrano. Ulica A. Rapiccio št 5, vrata 2, pritličje. 2496 za zavese Be prodajo po K 3 50. — Via Caseima 14. Umberto CeBca, trgovina z ieleznino l/tii'nnun7niPO ANTON REPEN8EK je J'9 edina slovenska knjigovez• o'ca v Trstu, ulica Ceciiia St. 9. — Izdeluje vas enjigoveška priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah. lili Obešala iz medi železo, Btare kovine : Anton Cerneca, KUPUJEM Trst, ul. Olmo St. 12. 1733 Anton Krušič, tekališče Frana Josipi 51 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pn naročil< zadostuje prana mera. V zalogi ima raznovrstni blago ter razpoSilja nzorce na ogled Oene zmerne. Moja pred Itirideeetbol leti ustanovljena t> w obrtni razstavi v Trsta odlikovana tovarna sodov IvrSuje nsročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za viat Špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, matalkin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da m m bojim konkurentov. — Ma deželo pošiljam cenike. Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. 1422 GORILNA H. D. 0. t Trstu, ulica Carradorl it 18 ki jo sed&i vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla Jedila ob vsakem čara. Na razpolago Teč sob za prenočišče po nizkih cenah. - PiiporoSa «e za obilen obisk* Ženitue zmožnim sosplcnm oziroma njihovim staršem! Vsled pomanjkanja časa se želi tem modernim potom spoznati mlad. inteligenten in zelo soliden posestnik in trgovec, prikupljive. -red-njevisoke vnanjosti, v prijazni vasi ob južni železnici z izobraženo gospico neomadeževane preteklosti, dobrega zdravja, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva. Da poveča svoja podjetja in tako letne dohodke do 10.0C0 K in naprej, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa d^bro, nedolžno srce Razločne ponudbe prosi na Inseratni oddelek „Edinostiu pod »Zvestoba do groba št. 2546" v po- ^ sebni kuverti do 23. t. m. če mogoče s sliko, .£ ki se tajno vrne. Anonimno se ne upošteva. jj JSnton Srcigoj, 7rst ulica G ulia štev. 88. Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno 8 p odajo Jestvii in predajo kolo.iiijal- blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene *merne, postrežba Svoji k svojim 1 točra. Svoji k Bvojim 1 (Pri zrakoplovu) Trst, ulica Sv. Marka štv. 15. Toči sa dalmatinsko vino, črno, belo ter DREHERJEV0 PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim! AN?0N NAZOR Bogomil fme = = urar in zlatar Trst, ulica Vincenzc Bellini St 13 noreti urni n, iitoii loTSfc j Bo^at tabor ur vsake Tiste, ktler tudi ufebEtov , rrctaaei z <*«lja-»a rti In brez dljan.au-tov, leLSke Tcrlliee, alatci in srebrce za mciie.j ne p< Irml-vrcnčnih mnnt Iščem dobrega kmelstega sirovega masla za celo leto. |C Le čisto b'ago. Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 2498« Inseratnemu oddelku Edinosti. Deležnik s primerno glavnico vstopi lahko takoj v solidno, dobro upeljano obrtno podjetje Z letno rentabiliteto K 20000. Ilaslov pove Inser. oddelek pod št. 2397. GK V novem bazarju v ulici Belvedere št. 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železoe kuhinjske posode. porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piiporoča EMILIJA NOVfTLLI. 5.00 5 52 5.55 7.37 7.45 9.05 910 915 12 50 2.40 420 4.42 • OO 785 7.40 8.22 940 lO 89 Odhajanje In prihajanje nisko ; od 1. oktobra naprej. časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). B Herpelje, Pula in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O d<» Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica. (Ajdovščina!, Jesenice - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje. O Gorica- Jesenice - Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. M le do Buj in medpostaje. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beijak-uelovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica - Jesenice - Trbiž - Ljubljana - Beljak-Celovec-Duna'. O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beijak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Paia in medpostaje. B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, inomost, M o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in prazjiikih : 2 14 0 Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja Solnograda, Celovca, Monako ra, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.0+ O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7 25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorioe. 12 48 kl Iz Poreča in medpostaj. 2.0© O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage, Dunaja. 8.87 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 82 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Criovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, JeS' nic. Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 10 OS M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.28 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). IO 57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.87 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Gradai, Italijo. 9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Červinjan, Gradei in čez S. Giorgio di Nogaro v Videm. 120 O Čez Bivij-Tržič v Oervinjan, Gradei *), Italijo. 4.10 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča me^anaa do Červinjana 7 05 B čez Bivij-Tržič v Červinjan, Gradež, TUlijc 9 20 O čez Bivij-TrŽiČ v Červinjan. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešaaca iz Červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Červinjana. 2 48 O čez TržiČ-Bivij iz Italije, Gradeža«), Oer-vinj ana 6 55 O čez Tržič-Nabretino iz Italije, Gradeža, červiojana. 11.18 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Červinjana. Na progi Červinjan-GradeŽ o p. vozijo le mešanci. Promet m^d osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje b parniki in motorskimi čolni lagunske paro-brodne družbe nN. I. B." po sledečem voznem redu: Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4 00 9.0S prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4 25 9.2» odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.1» prihod Gradež o. p. 7.55 11 55 3 40 8.40 ANTON LENCEK trgovec z vinom in gostilničar v Trstu. Priporrča slav. občinstvu b . ojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinski opolo in krafifei teran na drobno in na debelo v ulici della Zonta št. 5, kakor tudi svojo gostilno „Al gallo" na trgu pred vojašnico Plazza Caserma Ster. 5f kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vfdro ttref.p pivo ir. gorka ir> mrz'a je lila. C?nf* zmernr •) vozijo iz Červinjana v Gradei in nazaj v oktobra in aprilu vsak dan, v drugih mescih t j. od novembra do vkJjučno marca le ob četrtkih. goplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrlca Trle-stina .Marca Angelo), katere so najboijte vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ul'oa Coroneo 39 - Trut Na obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika kbtra vsakovrstnih oblek ra gospode In dette, juken|, povrlnlkov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl. TellkA Izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene- Adolf Kostoris - Trst UDca S. Giovannl Itev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet AutomatlcoV __Telefon it 251, Rim. 11. _ -o O rsg r-5 5* Is V Trstu, dne 14. novembra 1912. Stran IH. Propalica. Spisal Francois Copee. — Prevel Mladen Gorjancev. Kako grd listopadov večer ! Plinove svetilke se leskečejo v nesnagi. Po trotoarju tava nesrečnež, komaj dvajsetleten mož, zadevaje se ob srečaj oče ga ljudi. Posamezniki se ozirajo za njim in okoli usten jim igra porogljiv smehljaj, kakor da bi hoteli reci: „Aha, ta ga pa ima danes malo preveč pod kučmo ! V resnici pa so mu odpovedale moči vsled gladu in trudnosti.... Že od mladih nog je čutil Leo Bernis — tako se je pisal revni mladenič — v sebi literarno žilico. V deškem zavetišču njegovega rojstnega mesta, kjer so ga, siroti pobožne družine, iz milosti in usmiljenja poučevali v latinščini in grščini, je bil zanikrn učenec, ki je pa čestokrat zopet pripravljal svoje učitelje radi izvrstnih del v strmenje io je prekašal najboljše sošolce. S sedemnajstimi leti pa je padel pri zrelostnem izpitu, ker ni zoal gladko na pamet podatkov o peloponeški vojni, ki so v vsak danjem življenju tako neobhodno potrebni. Toda sivi duhovnik — vrh tega izvrsten humanist in blag kakor otrok — pod katerim je absolviral Leo svojo retoriko, ga je objel pri slovesu in mu dal svoj blagoslov z zagotovilom, da ga čaka sijajno literarno življenje ; mladenič je namreč izročil temu dobrot nemu učitelju zvezek, ki je obsegal prve njegove pesniške proizvode, nežne aprilske poezije, sveže kot pomladnje jutro. Kakor hitro pa je bil rešen šolskega jarma, je hitel Leo v Pariz in živel ondi kot toliko drugih od idealov, upov in borne kar-kuterije. Če gre lačni želodec elegiji na roko ali še pripomorejo kvarglji sonetu, se ne bri gamo zato; toda faktično je, da mladi pesniki splošno nimajo nič boljše hrane. Kakor navadno, je nesel Leo Bernis svoj rokopis najprvo k nekemu znamenitemu založniku. Dva meseca pozneje so mu dali kratek odgovor izpod plodovitega peresa pri dotični tvrdki nastavljenega književnega kritika. Ta izvedenec je obsul mladega poeta s pohvalami in mu priporočil obelodanjenje dela, toda samo po sebi razumljivo na njegove, zla-galčeve stroške. Ne sme se pa misliti, da je bil Leo pri tej priliki zadovoljen, ker se je njegovo delo čitalo in po zaslugi čislalo. Toda pri vsem tem ni prišel niti za korak naprej. Ker je namreč obstojal ves njegov zaslužek v par slabo plačanih urah in nekaterih majhnih honorarjih, je moral pač poskrbeti si najprvo za svoj vsakdanji kruh, predno ei je mogel nabaviti gizdavost kake elzevirške izdaje s cvetlicami in visečimi vinjetami. Kljub temu pa je živel naš mladi pesnik popolnoma plemenito in idealno življenje. Kateri izmed vas, vi sedaj v slavi in časti živeči pisatelji, bi mogel s čisto vestjo izreči, da ni nikdar zakoprnel po oni dobi, ko se je redkokedaj slišalo v njegovem žepu žvenketanje dvoje beličev, ko sc bile vse njegove misli in sanje posvečene samo goli, ne sebični umetnosti? Da bi le bila beda tako neizprosno zasledovala mladega Leo Bernisa! Po kratkem času mu je šla trda tudi za ure in pismena dela. Zavod, v katerem je izvrševal napram stanovanju in slabi hrani nehvaležno službo nadzornega učitelja, je bankrotiral. Tako je bil nato tri dni brez strehe, prenočeval je v praznem prostoru neke hiše, ki so jo popravljali. Onega mrzlega, mežavega novembrskega večera, ko je stopal opotekaje po cesti ni že použil štirinajst ur ničesar, to se pravi od prvega njegovega zajtrka, ki je obstojal iz koščka kruha in tečne klobasice. V žepu niti vinarja ! K sreči pa je imel za prihodnjo noč nado na zavetišče ; neki tovariš, ki je bil skoro enako reven in že od zjutraj iskal kakega dela, se je namreč ponudil, da si razdelita med seboj njegovo pomanjkljivo stanovanje. Toda ta prijatelj je stanoval zelo daleč, popolnoma tam zgoraj pri vinski pretakalnici Montmartre, in L?o, ki je, hoteč se nekoliko pogreti, prebil večer v knjižnici Sainte Grenevieve, je moral prehoditi Še poldrugo uro pota, preden bi se mogel s praznim želodcem zlekniti po slabo oblazinjenem kanapeju. Nesrečni mladenič, ki ga noge že niso hotele več nositi, sploh ni bil v stanu preiti take daljave. Po trebuhu mu je krulilo; v njegovih sencih je tolklo.,.. Obup se je bližal. Tu je hipoma zaslišal na bližnjem cestnem ovinku nekoliko zadirčen, vendar pa pri-kupljiv ženski glas; popolnoma tik njega je šepetalo : „Žali plavolasec, kaj me ne moreš obiskati ?u Mehanično je pogledal ženo. Bila je velika zagorela ženska, ne več mlada; morda pri 30tih letih. Nobenega pokrivala ni imela na glavi, oblečena je bila v temno obleko in ogrnjena s črno pelerino. Vsa njena postava je kazala podobo predmestnice, delavske žene. Le „pobarvane" oči in pordela lica so izdajala dvomljivi značaj te osebe. Mladi pesnik je bil še nedolžen; razen vil in kraljičin njegovih sanj še ni ljubil nobenega ženskega bitja. Zategadel ga je na-odalo to kretanje s studom. Hotel je ubežati; toda moči so ga zapuščale. Ze po par korakih se je moral nasloniti na zid. *) Elz«vir slavna inozemska tiskarna 1592- 1712). „No, kaj se pa ziblješ, punica moja?..., Malovpreveč v čašo pogledal, hm?..." Ženska mu je sledila in ga dohitela; stopila je čisto k njemu in se mu porogljivo režala v obraz. Slabosti so ga jele obhajati; mrzel pot je oblival njegovo Čelo. „Pustite me!" je zašepetal. Tu pa se je obraz žene naenkrat spremenil. Znaki dobrosrčnosti in pomilovanja so objasnili njeno lice, „Si bolan ?" Sedaj ni imel ubogi dečko, ki je prehudo trpel, poguma da bi se ubranil vsiljivke ; za-tisnivši oči je pa zavzdihnil Leo: „Od osme ure današnjega jutra nisem še ničesar jedel... Lačen sem!...M Sam ni vedel, kaj se je zgodilo nato! Zdelo se mu je, da ga je žena naglo prijela za roko, ga potisnila v neko odprto vežo, odprla prva vrata na desno in ga potegnila za seboj v pritlično sobo. Bila je siromašna izba s slamnatimi stoli in eno živordečo, široko, s puhom natlačeno posteljo. Na okrogli mizici je gorela v medenem svečniku sveča. Potrt vsled bede in sramote se je zgrudil Leo na stol, zakril obraz z rokama in ihtel ter jokal, da bi si kmalu izplakal oči. Tudi ženi je seglo to globoko v srce, in ko je od pirala kuhinjsko omarico, da bi pogrnila mizo, sta se utrnili še z njenih oči dve debeli solzi, Kmalu je postavila pred svojega gosta hleb kruha, steklenico vina in precejšen kos pečenke. In ko se je Leo med solzami branil in jecljal: „Hvala!... hvala i..." je rek;a sedaj, kakor z gotovim respektom pred bedo, ne da bi ga tikala: „Ne mučite se z govorjenjem, jej te najprvo !" Ko se je s tresočimi rokami hlastno lotil, se je oddaljila iz rahločutnosti, da bi ga ne motila; pokleknila je pred ognjiščem, zanetila ogenj in ni hotela biti gotova z bezanjem po žerjavici, mrmraje sama pri sebi: Ubogi malček !... Ubogi malček!..." Končno pa je le prišla nazaj, v strahu, da ne bi se mogel izstradani fant vsled zmernosti premalo postreči; položila mu je na krožnik še mesa in natočila njegovo čašo, kakor bi stregla mati svojega otroka. Nato pa je nenadoma dejala : „Sem pa neumna ! Za dobro prebavo potrebuje človek tudi kaj toplega... Malo kave, hm ?... Imela je zopet dosti opravka ob ogujišču, in ko je potem mlela. si jo je Bernis natančneje ogledal. Žena je bila iz nižjega stanu, ovenela, izčrpana, z okornim stasom in razpokanimi, delavnimi rokami. V prejšnjih časih, ko je še razpolagala močjo in mladostjo, je videla gotovo boljše dni Dane3 je bila že postarna ženska, nag bajoČa se k debelosti, s trojno brado in par sivimi lasmi na se:c h. Toda Leo Bernis, ki je imel v resnici pesniško dušo — pozneje je p03tal tudi slaven pesnik — jo je motril s pogledom, zastrtim z ginjenjem in hvaležnostjo, in ko mu je natočila kava in jo je potem tudi sama izpila za par požirkov, jo je vprašal po njenem imenu. Pa ona ni takoj odgovorila. S prekriža-nimi rokami kakor je stala prestrašena na drugem koncu mize, se je zdelo, da premišljuje ; slednjič pa je reila: „Čemu ime?... Žena, kakršna sem jaz, se nima kaj pečati s takim brhkim gospodom, kakršen ste Vi... Kar sem pa storila za Vas, je bilo zelo priprosto, več Vam ne morem dati. Vi bi tudi sami ne... Vidim, da Vam sreča danes ni bila mila, toda le pogum ! Vi imate še mladost, ia ta je famozea zaklad... Kakšen poklic ste si pa izbrali?..." Leo se je trpko nasmehi j al. „Verze delam", je odgovoril. Toda brez vsakega začudenja je odvrnila : „Razumem, Vi zlagate peimi... Potrpljenje, uspeh že še pride !,.. In če hočete vedeti moje ime, to, pa bodi : vse me imenuje Margot. Toda če se me slučajno kdaj spomnite, potem bi mi bilo ljubše... Rekli ste Margareta". Obmolknila je in pobesifa oči. Leo je razumel, da se mora sedaj posloviti. Toda na pragu, pri slovesu, se je čutil Leo Bernis ginjenega globoko v du5o, da je odkril pri tako nemoralnem bitju še toliko nežuočutnosti in srčnih dobrot! Imel je malo čudno id-:jo, zlato idejo, pesniško voljo : Prijel je za trdo, umazano roko propalice in jo, globoko sklonivši ee, poljubil z globokim spoštovanjem. kakor roko kake kraljice. Uolna no Balkana In FliMeva povest davnih dedov. Pravkar se odigrava na balkanskem poluotoku velika zgodovinska drama, Jugoslovan stvo, ki je tu v starodavnem času ustvarilo velika kraljestva, ki so pa vsled medsebojnih razporov in nesrečnega verskega razkola pod legla v 14 in 15. stoletju silovitemu navalu divjega osmanskega plemena — ee zopet dviga, je svoje sile združilo in je na tem, da turško gospostvo docela stre t r pribori krščanstvu popolno zmago nad nekulturnim izlamom. Tekom te historične borbe, za katero se Slovenci kot najsevernejša in najbolj ogrožena veja jugoslovanstva piav posebno zanimajo in od katere sta v marsičem njihova nadaljna usoda in razvoj odvisna, je izšlo monumentalno zgodovinsko delo našega F. S. Fin žgaija „Pod svobodnim solncem", ki nam v mojstrskih barvah ilika vzhajajočo moč slovanskega rodu v času, ko •• stari v«k pr«- Q Redka prilika! Originalne turške in perzijske preproge. P. n. Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahagaj0 v Jrsiu (Corso), Capo di piazza 2 in v Beki, ul. Adamich št. 8. Preproge 20%) Okoristite se te ugodne prilike! Bronce . 35 % } popusta Vezenine 10°/n J M. CtABAI. IIIIBiailHIiailBIIDB Uelikanska zaloga pohištva in tapecarlj :: Paolo Gastwirtb :: TBST, uL stadion St 6 - telefon 22-85 (Mia gledališta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti, Ko)o«ai«i izbw Scheidler zobotehnik = .obotehSk Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 576 Trst, Piazza C. Goldoni St. II. Dr. Peenik Žrst via S. Carina itev. t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IVU—1 in 7—71/,. Nov zobozdravniški ambulatorij ul. Rossini Št. 12 (vogal ul. delle Poste) Umetni zobje od 4 K dalje. Plombe iz cementa, porcelana zlatosrebrnega in zlatega amalgama od 2 K dalje. Zlate zobne krone. Delo se jamči. Dretje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopoL do z pop. in od 3 do 7 »večer. Ob nedeljah in praznikih od g do 12. UMETNI ZOBJE PlenllmnJa zobov Izdiranje zobov fere? = vsake bolečine - Dr. J. Čermžk V. Tuschar sobozdravaik konusa, zobni tehnT _TRST — ulloa deli« Caterma itev. 13, llv n Priporoča se slavnemu ob&Sftra krojač FranHalis TRST, ul. Tor S. Piero 4, (kanao *L Bfllv«d»r»). Izdeluje ebleke Iz angleškega blaga p« rfunajsken modnem kroju cd 40 K dalje. Kron 6200! AUTOMOBIL? FORD 1911 Nhjvc&ja tcj&rci svate. izdelovale late« 40-000 v*' sdlnaja tipa CHASSIS 20 HP *ea* ruzoib tlpsv koći;. Kočija „FOBD" j« najpopolncjla, u*Jhitr«Jia ln najeicosoaiiaiiajl kat jih o baloti. — GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Plaisa Goldoni 10—t 1, Tel 1734 Valita oaatraiaa garagt, eilca dal Biohl 16, vogal altoa Baaohatia 7EwEFC8 2247. - 8TOCK PKETJM GOODRICH (amarlkaiuk«), Automobili na posodo po amoral oeal. 7ar«;vo In Tadrieva&je artomoblloT. — — Solidna povtrvl IViirodilnica Ivan Kamauli Sv. Ivan pri Trstu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v lastno hišo blizu „Narodnega doma". Priporočam se za obilen obisk udani Ivan Kamauli. V vsašsi soli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v dobroznano trgovino JOSIP STRNTIČ, Trst, Piazza Rosario || HHHBHHH | ISt Ei Telefon Stev. 1974. K. Gasperini, Trst špediter Via Economo st. 10. Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli Naga iz mitnic, dostavlja na dom, POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement1' Tovarna cementa „Portlandu v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. D HUHHBESEl filiiiiiiiiiaii Stran IT. EDINOST" št. 318. V Tntn, dne 14. novembra 1912. Hva v srednji, ko so Slovani pravkar prišli t Evropo in začeli zasedati balkanski poluotok, kjer je vladal ponosni Bizanc. Kako zelo je tisti čas podoben sedanjemu ! Kakor propada Turčija, tako je takrat bizantinsko cesarstvo propadalo. Na zunaj sijaj in blesk, ki nam ga Finžgar tako živo predočuje, na znotraj pa gniloba, korupcija, razdor. In kakor zdaj Slovani zadajajo smrtni udarec osmanstvu, tako so ga takrat pradedje onih, ki se zdaj doli za svobodo žrtvujejo, prizadjali bizantinskemu cesarstvu. Kdo ne bi torčj z največjim zanimanjem sledil dogodkom, ki jih riše v tem romanu Finžgar ? Tembolj, ker je ta roman splošno priznano najznamenitejše zgodovinsko delo, ki je Slovenci imamo. V Iztoku je utelešeno Slovanstvo, polno moči, samozavesti, zavedajoče se svojega poslanstva. Njegova ljubezen do bizantinske dvorkinje Irene preveva bojevite dogodke z ljubko nežnostjo. S krvavimi prizori se menjajo razkošne slike iz bogatega Bizanca. Vse pa izzveneva v proroški Blutnji velike bodočnosti Siovanstva. „Svobodno solnce" naj zato postane pravi ljudski roman slovenskega naroda, naj našo mladino navdaja z narodnim ponosom, naj okrepi vse naše ljudstvo v njegovi naci-jonalni zavesti! Zato sezite po njem! Knjiga stane broširana 3 K, vezana 4 K, in se naroča pri „Katoliški bukvarni" v Ljubljani. Kliče Vila... Kliče Vila v Urvini planini : vstani Marko, majke sin edini ! Tužna plaka majka Jerosima: Domovina vsa je polna dima ! Grom topov, Čuj, zemlja vsa kolebs, bojni klic razlega se do neba — Blisk, Turein je švignil v naše polj«, hoj, li deco, naj sinove nam pokolj«? Vstani Marko ! Duh tvoj iz planin« plani v prsi srbske domovine! Plani v kri in jo podžgi na slavo, zavihraj na vojno z junoži — krvavo ! Solnca naj ne vidi, zvezde ne nikoli, kdor s teboj ne gre v vojno doli ! Hoj, naš ponos, dni nekdanjih priča, duh junaški — Marka Kraljeviča, v boj že jaha silnega Dorata, bliska s sabje mu svoboda zlata.., vesela ti Vila, majka .Jevrosima, 3rb pred Turkom straha prav nič nima Dečice, Ghisinje... Črnogorci, kadar navalijo, — vzamejo se — Skadar ; Srbi: Skoplje, Prizren, Baba E§ki Kirkilise pale v silnem treski... Spo Bolgari v daljo zmagoviti, kri njih konji gazijo s kopiti: kamor navalijo — tam krvi potoki, mro, bežijo — turški krvoloki .. Brez moči, preplašen, nag in brez ut«k« Turek bega, več že nima strehe... Vse na boj ! tam v sinji daljnji dalji naše spo Česti ponosni kralji ! A pred njimi ? Glej ga tam konjiča, a na konju glej ga — Marka Kralj«viia! Pri pogledu duša nam vzigrava — ■rbski in bolgarski vojski: Slava ! * * * Ob trpki i a veseli uri, nai sp«v glaai se ob tamburi... Hej, ljubav divna in tak žarka — vre pesem a strun Kraljica Marka... Ob goslih pa ni zlat« volj« — Oj tuga nam : Kosovo polje... Hej, Vrbas in Marica b šumom Naprej mi z levjim v boj — pogumom ! Fran Žgur. Velika zaloga dvokoles In kmetijskih itrojev, gramofonov, orko.tr.nov B*tjel-U, Oorloa, Stolna nlloa it. 2 ln 4-■ehanlčna delavnloa. — Prodaja na obreko. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oanl. ALEKS FKANC MATER - TBtfT žgalnica kave TELEFON 1743. Najbo JŠi vir za dobivanje pečene k* & Slovensko šiviljo se priporoča cenj, občinstvu. Ljuboslava Baučer , Trst, ul. Istituto št, 13, Trst --pritličje.-- DELNIŠKA DRUŽBA GREINITZ Corso 18 - TRST - Corso 18 ZADNJE NOVOSTI W/S' vseh sistemov za kurjavo s plinom, ogljem in dragim karllom Razven tega bogat izbor H PBT1KU ZA PEE3 po najnižjih cenah. Slavno občinstvo s« prosi, da obišče in pregleda naše VELIKO SKLADIŠČE PEČI, ne da bi bilo obvezano kaj kupiti. D n a