Let« XVII.
¥ Celjn, dne 8. aprila
Štev. 38.
DOMOVINA
IMUMM Jas>8efcllta]rrlceed HI—Doptas UacmllU fta* uraii. rokopM m m ml^ft	f^r" " "t*™-ii »«** «v«u» u AvetHJo Is Nemčijo 12 kron. pol trt* « kron. 3 ion 3 krone. Za Ameriko In Sni*« Male ullko koUkor rnafa pi-mlna, mmre.': Na le« 17 kron. pol leta 8 kron 60 Tin. Naaofnlna ae poSllja upruvtuMvu. platoje pe naprej.	Sa Isscrste ee plaToJe od vaake petlt-vrate po 2ftelaaner aa tm-kokrat: u veije avrne In umoftokralno Ioaerlranj« mauo popust
Mcsačita priloga ^Slovanski Tohm		k".
Slovenke v Prago.
V vseh slojih češkega ženstva opažamo velik smisel za javna vprašanja, sa kulturno delovanje, za organizacijo, ki je dovedla Čebinjo na visoko in ogledno stališče. Češka lena se odlikuje po nenavadni inteligenci, energiji in marljivosti, ki je enake ne najdemo kmalu kje. Češko tenstvo ima različne krotke, društva in organizacije, povsod deluje z največjo vztrajnostjo ter sato tndi z velikim aspehom. Predvsem pa so Čehinje požrtvovalne, navdušene uarodnjakinj« ki bi nam ■orale biti v vsakem ozira za vzgled ia vzor. Nikakor torej ni prav, da slovensko tenstvo sploh ne pozna če-ikega ženstva; zato je vsega u valovanja in zanimanja vredna misel, da hi se Slovenke o priliki vsesokolskega zleta koncem jnoija t. 1. sešlo s Čehi-ajami v Pragi. Tak sestanek bi bil za slovensko tenstvo največje koristi. Ogledale bi si vzorne organizacije češ-k!h žen, »Matico škotsko", ..lednoto Pošuraavsko", .Jednoto Severno-češko", ,Domačnost" (Gospodinjska dola v največjem slogn) .Vjrobni spolek" (Žen-*ka šola za najraznovrsinejša ročna dela), .Minervo" (ženski gimnazij) itd. Tn bi se nam pokazala ogromna ia vztrajna delavnost češkega ženstva in njega vzorna vzgoja Ogledale hi si knjige, ki razpravljajo vsa v lenako področje spadajoča vprašanja, ki so jib Čehinje deloma same spisale, deloma - .stavile is svetovnih jezikov. Vie to bi vsekakor dosti pripomoglo, da bi se naše lenstvo zavedlo velikega pomena, ki ga ima v naroda tet se lotilo resno dela, sebi in narvda v prid. Želeti je, da se slovensko tenstvo vseh slojev in iz vaeh krajev oklene z vso ljnbeznijo in vnemo te misli Tako lepe prilike ne bo kmaln zopet, kot ob vsesokolskem zletn, ko bode veljala vožnja v Prago in nazaj v 111. razreda 80 K 50 vin. Slovenke, ne zamodite ie prilike, pohitite koncem jnnija v posete k ljnbim sestram Cehi njsm, kjer boste sprejete kakor doma. Če se oglasi zadostno število Slovenk, namerava .Splošno slovensko tensko društvo" aranžirati sestanek češkega in slovenskega ženstva I>a bo vse latje razumljivo ter da se prej nekoliko informiramo o delovanja Cehinj, je napravil gospod pisatelj Ivan Lah pregled organizacije češkega tenstva, ki ga prinese v prihodnjih številkah .Slovenska Gospodinja". Slovenke, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Pragi, naj se oglasijo čim preje pismeno pri odboru .Splošnega slovenskega ženskega društva" v L j n b 1 j a n i. ali pa ustmuno v knjiž niči omenjenega društva (Rimska c. 9) ob ponedeljkih ia četrtkih od 6 —8. ur« zvečer.
Klerikalni kandidatje sa Spodnjo Štajersko so bili te proglašeni; med njimi je bil postavljen g. dr. Friderik Ploj za volilni okraj Ptaj in Ormoi
Kakor poroča .Nova Doba" je klerikalna stranka ponudila isti maadat tadi g. dr. Preskerjn, sodnika v Ormotn. Kdo je sedaj nje pravi kandidat? Da bi se dr. Ploja .Kmečka zveza" rada znebila, je verjetao, saj v resnici ne sodi ta edini izvetbani parlamentarec in strokovnjak ▼ finančnih vprašanjih v imenik njenih kandidatov. Vrhn vsega bi dr. Ploj pač ne bil tako poslušen in pokoren pristaš Kuster-šičeve stranke kakor so dragi ter bi se morda ne klanjal brezpogojno povelja vrhovnega komandauta S. Ii. S.
Na Goriškem je klerikalaa stranka proglasila ta le kandidate: za sodni okrsj goriški: g. Josip Fon. c. kr. sodni tajnik v Gorici, za sodno okraje Ajdovščina. Komen. Sežana: g. dr. Peter Laharnar. c. kr. vladni svetnik v Črno-vicah, za okrajno glavarstvo t Tolmina ia sodni okr. Kanal: dr. Anton Gregorčič c. kr. profesor bogoslovja v Gorici. Trije c. kr. kandidatje. več ni mogoče.
Bitša zveza nemške ljudske stranke v Avstriji je izdala volilni proglas, v katerem poziva Nemce aaj nastopajo slotno, da iaprečijo a tem nadaljno oškodovanje Nemštva v d rta vi. Ubraniti Nemštvo nadaljnih škod more samo velika nemška straaka v novem drtavnem zboru z enotnim aemškim programom.
Cesar pride v Prago 10. t m. ter otitane tam 18 dni. Dajal bode splošne avdijence, slavnostnih predstav pa ne bode ne v češkem, ne v nemškem gledališča. Cesarja bodo spremljali na potu ministri Beck. Pačit in Prade, pred njimi pa prideta v Prago tndi ministra Foft in Marchet
Nekateri listi so prinesli vest, da namerava vlada napraviti za Češko. Moravsko in Slezko skupen sodnijski status. Brnski .Tageabote" piše ogorčeno proti tej nakani, ker bi to bilo nekako priznanje češkega državnega prava in češkega driavnega ozemlja iu pa ker moravski Nemci, (kateri imajo v primeri s številom nem»keira prebivalstva veliko preveč sodnikov nemško narodn:<»ii) nikdar ne bodo dovolili, da bi so njih nemški sodniki premeščali na Češko v nemške okraje ter nadomeščali s sodniki češke narodnosti. ki sedaj služi io morda kje na Češkem. Z dragimi besedami, z Nemci se ni mogoče populili, ti gospodje zahtevajo san.o hn-zpogojno uklonitev pod njihovo gospostvo.
Podajanja z Ogrsko bodo sedaj
dva meseca počivala Dne 86. marca je bil v avdijenri najprej minister Beck. ki je cesarju poročal o stanju teb razprav ter mu razlotil stališče avstrijske vlade ter brlkone poudarjal neobhodno potrebo, da se sklene nova pogodba na dolgo dobo s deželami svetoštefanske krone. Uro pozneje je referiral dr Wekerle o istem vprašanju ter dokazal nemotnoat skleniti s Avstrijo dolgotrajno pogodbo ter je hrt-kone tndi dostavil, da dvomi o tem, ali bode Mogoče, skleniti sploh še kako pogodbo Beck ia Wekerle sta oba še ministrska predsednika, kriza pa je še vedao nerešena in kakor ae kite je ae bodeti rešili ae ogrska ne avstrijska vlada — ampak avstrijski ia ogrski parlament Danes je ogrska vlada močnejša aego avstrijska, ker ima za seboj kompaktno večino ogr-skera parlamenta, kak bode položaj naše vlade sa dva meseca, bomo videli .po volitvah. Za Avstrijo so volitve v državni zbor velike vatnosti. kajti parlament izvoljen temeljem splošne ia enake volilne pravice bode moral končno rešiti to vprašanje, ki je za naš gospodarski razvoj io sa politično veljavo naše drtave velike vatnosti. Avstrijski volilci bi morali pri volitvah misliti tadi na to, da si izvolijo take poslance, ki si morejo vstvariti o tem tetkem in sa našo bodočnost tako vataem vprašanju svojo sodbo. Posebna odgovornost zadene pri tem slovenske volilce, ker je vsa naša gospodarska, politična in kulturna bodočnost odvisna od ugodne rešitve tega vprašanja Ne gre se samo za carino na ogrsko živino in ogrsko tito, ampak za našo bodočnost: za določitev kam spadajo Slovenci: v prosto jugoslovansko skupino balkanskih narodov s Madžari kot zavezniki, ali pa v počasno hiranje in slabotno umiranje v trdem in neizprosnem oklepu Nemštva Vprašanje Jugoslovanstva stopa čedalje bolj >asno na dan, naših politikov naloga pa bode, da merodajne kroge in dinastijo opozore še o pravem času na to. da je nje?a in naša bodočnost na prostem, slovanskem Balkanu. Napačno postopanje v tem vprašanju nas kaj labko privede pod nemško hegemonija Nemcem bi bilo prav, da se odtrtemo od Ogrske, da odstopimo Dalmacijo Hivatski, in da damo tudi Galicijo Poljakom, potem bi oni zavladali v okleščeni Avstriji ter bi se radovoljno uklonili pod vrhovno vodstvo Hohea-zollereke Nemčije V tem vprašanju se gre za naše bitje ali nebitje. S pogodbo z Ogrsko se stvar začenja in končati stegne z iz vršen jem vseuemškega programa linškega.
Mislijo li naši volilci io naši kandidatje o tem? Na volilnih shodih ni še nikdo spregovoril o tem vprašanju.
Viimja driava.
' — Finsko. Na Finskem so uvedli splošno in enako volilno pravico za motke ia ženske. Letos se vrše v prvič po tem zakonu volitve v državni zbor; vsak mož in žena, ki je dosegel 84. leto svoje dobe je volilec. Volilni boj je zelo tivahen. Najživahnejše se adeletajejo volilnega gibanja štiri straake: starofinska, mladofinska. švedska ljudska in socjalno demokratska stranka Do 1905 L je bila na vladi starofiaska stranka, kateri so pa očitali, da ne nastopa dovolj odločno proti petrogradski vladi. Sedaj pridobivati pa mladoinska in švedska ljudska stranka moč v deželi. — Žene so se vdeletevale le malo voiiloe agitacije, le socjalno-demokratske služkinje so si postavile v nekaterih okrajih svoje kandidatinje od katerih so bile nekatero tadi izvoljene, sicer so se žene večinoma pridratevale onim političnim stranksm, katere >o jim bile po svojem programu najblitje. Mogoče je. da tene tndi v drtavnem zbora ne osnujejo svoje posebne skupine ter da se bodo samo od slučaja do slučaja potegovale za dosego posebnih ženskih sahtev. Volitev se je udeleževala povsod ogromna večina možkih in ženskih volilcev — končni izid pa še ni ptoglašea. Socjalni demokiatje upajo, da bodo imeli tretjino poslancev v drtavnem zboru.
— Italija. Minister vnsn ih stvarij Tittoni se je sešel z nemškim ksncelsrjem Bhlowom v Rapallu BQIow bi rad pridobil Italijo na svojo stran, da bi na mirovni konfercnci v Haagu glasovala proti predtogu Anglije, naj se omeji oborotevanje na morju in na suhem. Nemčija noče o taki omejitvi slišati, ker hoče na vsak nsčin in naj jo stane ta ideja kar hoče. v kratkem *ako pomnožiti svojo vojno mornarico, da bi se mogla meriti z angleško Angležki kralj, ki je boljši diplon.at nego Btllovr in Viljem II. je pa na tihoma pridobil baje že večino držav za svoj predlog o omejitvi oboroževanj. Mirovna konferenca v Haagu in postopanje Nemčije v tem vprašanja bode torej velika vatnosti za nadaljni razvoj svetovno politike. Zjedinj.-ne drtave bo£o glasovale s Anglijo, isto tako tudi Rusija in Francija.
Dopisi.
Zaapai shod „Narodne atpaaka" v Mariboru. Osrednji
odbor »Narodne stranke" je sklic.«! v nedeljo, dne 24 trav Maribor zaupni shod, na katerem se je razmotri-valo stališče .Naroda« stranke" napram volilnemu gibanju .Kmečke zve*«". Shod se je vršil ob 10 uri predpol lo-v velisi dvorani .Narodnega doma" m je vsestrausko prav dobro u-
udeležencev je bilo nad 200 — zanimanje za predmet razprave intenzivno.
Predsednik shoda. g -lote Sinko, posestnik in župan v Središča. pozdravi zborovale« ter da besedo r. dr. V. K n koven, ki v kratkih besedah oriše sedanji poloi*j - Narodne stranke." Na to se preide na dnevni red ter poroča, da je .Narodna stranka" v treh volilnih okrajih ie postavila svoje kandidate, ali naj v ostalih štirih okrajih tndi postavi svoje kandidate, o tem naj sklepa današnji zanpni shod.
Pričelo se je z volilnim okrajem Maribor levi breg. Sv. Lenart. Gornja Radgona in Ljutomer K besedi se oglasi notar štupica ter poroča, da se okrajni odbor pri Sv. Lenartu strinja z osebo Roškarja in ne misli na drugega kandidata. Temu pa ugovarjajo zaupniki iz drugih dveh volilnih okrajev, če*, da nimajo proti osebi Roftkarjevi ničesar, da ga smatrajo tudi za sposobnega, a ker ga je postavila .Kmečka zveza", zahtevajo, da *e mu postavi protikandidat. Ker o osebi kandidatovi zborovalci niso bili edini, so sklene, da skličejo zaapuiki tega volilnega okraja zaupni shod. kjer bodo določili svojega kandidata.
K točki: volilni okraj Maribor desni breg. Slov. Bistrica in Konjice. Re oglasi nčitelj D. lisjak k besedi, ki v svojem govora obžaluje, da se je poslanec Robi? dal vjeti v mrele .Kmečke zveze", daairavno ho ga fte pred kratkim blatili v .SI. G." ter prek njega šli na dnevni red. Narodna stranka bi ga bila podpirala tndi če bi bil nastopil kot neodvisen kandidat; kot tak bi bil tndi gotovo prodrl, ker je v tem okraju jako priljubljen.
Narodna stranka postavi proti Pišek-u dragega kandidata, kot katerega predlaga govornik Viktor Gla-ser-ja. veleposestnika na Smolnikn. Odobravanje od vseh stranij. Predsednik da besedo Viktorja Glaaer-ju, ki pa izjavi, da nikakor ne more sprejeti kandidature, ker ima preveč poala a svojim posestvom in pa se tndi ne čnti /a to dovolj sposobnega. Predsednik ga prosi, naj si fte premisli, nakar se preide k volilnemu okraja Šmarje. Rogatec in Kozje. Tndi ca ta okraj sklene zanpni shod. da postavi, .Narodna stranka" svojega kandidata. V pofttev prideta pri tem nadačitelj Alojz Sirmšek pri Sv. Petra in pa nčitelj Franc Ferlinc v Šmarja. A ker je klerikalna stranka začela po svojih časopisih nesramno gonjo proti naprednemu učiteljstva. smatrata ta dva sedanji čas za neprimeren, da bi mogla uspešno nastopiti. Predlog dr. Kukovca, da se naj skliče za ta volilni okraj poseben zaupni shod ter na istem postavi napreden kandidat, se sprejme.
Ker v volilnem okrajn Ptuj-Ormo2 postavi »Kmečka zveza" najbrž dvornega svetnika dr. Ploja kandidatom. postavi tndi »Narodna stranka" svojega kandidata. Predlagal Re je iupan Jos. Sinko, ki pa je odločno odklonil kandidaturo. Zato se sklene, da skličejo zanpniki teh okrajev shod ter se zedinijo glede kandidate.
Kar pa se tiče kandidature za mestni volilni okraj Celje-Ormož, skliče »Narodna stranka" v Celje shod, kjer postavi svojega kandidata iz obrtniškega ali uradniškega stanu. V mestni skupini Ptuj-Lipnica se prepnsti prizadetim okrajnim odborom, da sklepajo, ali se naj postavi napredni kandidat, ali pa se naj vzdrže volilci volitev. Ravno isto velja za mesto Maribor.
Ko so se na ta način predelali posamezni volilni okraji, vpraša predsednik fte enkrat, ali hoče Viktor G laser sprejeti kandidatnro, na kar slednji izjavi da sprejme ter prosi, da bi ga podpirali. Burno ploskanje in živijo-klici.
Na predlog dr Kukovca s« sprejme resolucija, da .Narodna stranka" ne voli nikjer, naj si bo imela svojega kandidata ali ne. z Nemci, da ne voli s Stajercijanci ter zastopa -trogo narodno staliftče.
Nadučitelja Strmftekn in učitelju Feriincn ««e izreče za njuno delovanj« in trud sploftno priznanje in zahvala.
Konečno fte dr. Kakovee v svojem zaključnem govora opominja volilce. naj bodo za časa volitev na svojem mestn in skrbno pazijo, da se ne gode pri razdeljevanju oziroma razpošiljanju legitimacijskih listkov kake nerednosti. kajti .Kmečka zveza" ho na delu ter se bo posluževala raznovrstnih sredstev. da si pridobi tem več glasov. Zaupni molje naj skrbno pregledajo volilne imenike, čo so popolnoma v redu in takoj naznanijo vsako nepravilnost Prirejajo pa naj tndi zaapne shode sedaj v tem. sedaj v onem kraju.
Shod. ki je trajal do V« 2, se je vršil popolnoma mirno, ter so bili vsi predlogi sprejeti enoglasno. Kakor posnemamo iz .Nar. iutla". bo stranka v danih slučajih podpirala delavskega kandidata proti krščanskim socijalcem.
Slovenske novice.
otaj«rsko.
—	Celjsko pevsko draitvo naznanja vljndno gg. pevcem in damam pevkam, da se pevske vaje nadaljujejo za mešan zbor v sredo 3. in petek 5. aprila zvečer ob 8. uri. in se vsi vabijo k polnoštevilni in točni udeležbi.
—	Pravila .Slovenskega trgov* skega draitva v Celja* je minister-stvo notranjih zadev vendar enkrat potrdilo in se v kratkem skliče občni zbor. Dnevni red in čas se bode pravočasno objavil. Naie trgovstvo opozarjamo te sedaj na velevažni občni zbor
—	Haaga celjskih aUekarie. Na
Veliki četrtek je nenadno prr iskala graika preiskovalaica živil mleto, katero se prodaja aa celjskem trgn. To preiskavanje je imelo zelo žalosten rezultat. 18' prodajalk mleka je maralo svoje mleko izliti! Mleko je bilo deloma preveč pomešano s vodo, deloma pa v tako nesnažnih posodah, da bi bilo lakko zdravju ikodljivo. Te lepe navade imajo gotovo naie mlekariee že dalje časa; ali je celjska tržna komisija slepa?
—	Slovenski rodoljab odda brezplačno lanski letnik (1906) sledečih časopisov: »Slovenski Čebelar", »Novi Slovenski Stajerc", »Nai Dom". »Jež", »Slovenski Gospodar", .Mir" in »Domovina". Kdor si edea ali drag časopis želi, naj se oglasi nstmeno ali pismeno pri nafiem uredništvu.
—	Nabori. V celjskem okraja je ilo letos k naborom 706 fantov, potrjenih je bilo 144, t j. 13'4p/t. — V šmarskem okrajn jih je šlo k nabora 339, potrjenih 73, t j. 81"6%. — V laškem jih je ilo 359, potrjenih 71, to je 199°/» Vojaške oblasti pravijo, da je to razmerno zelo slab rezultat Ne motimo se, ako trdimo, da jc vedno bolj raziirjajoč se alkoholizem vzrok, da so fantje, zlasti v celjskem okraju, od leta do leta slabši. Izobraževalna in bralna cra&tva, kakor tndi posamezniki, ki imate na mlade in stare kaj vpliva, delajte na to, da zatrete alkoholizem v Ijndstvr.
—	Poroka. V Žalcu se je poročil g. Franc Pristovšek, učitelj in gospodična Viktorija GOtz. Bilo srečno!
—	Kako reorganizirati našo šolsko družbo! Pod tem naslovom izide v kratkem v Pragi brofturica, ki bo skušala prinesti nekaj več luči v to zamotano vprašanje. Čisti dobiček
brošure je namenjen dražbi <v. Cirila in Metoda v Ljubljani. Namerava se v brošuro sprejeti tudi več strani in-seratov Ker je namen knjižice tako nad v*«> rodoljuben in ker je pričakovati. da bo zelo razširjena, priporočamo trgovcem io drugim podjetnikom. da inserirajo v brošurteo. (Velikost brošure 175-f-11 mm). Natančneje informira .Manjšinski odsek" v slov akad društvu .Adrija", Praga II Spaleni nI. 30.
.Bralno društvo v Uaberjlh' naznanja, da priredi dne 14 aprila v salonu g. Strašek-ove gostilne gledališki večer. Podrobneje prihodnjič.
Konsnm mesa v Celja od 18. do 24. marca 15.07. Zaklanih je bilo v mestni klavnici 30 volov, 9 krav, S telic, 47 telet. 28 svinj, 1 ovca in 5 kozličev Kup.. # se je od drugod 346 kg mesa
Ponesrečena tatvina. Na Veliki četrtek je vzel neznan ozmovič iz delavnice ključavničarja g. Rebeka v Celja precej vetrihov. nato pa se je skril na dvorišča g. Dirnbergerja na Graški cesti v nek star zaboj, da bi mogel ponoči v trgovini izvršiti tatvino Pa ni imel sreče. Našli so ga v zaboju in ko so ga vprašali, zakaj se je tje skril, je dejal, da se je s starifti spri ia hotel radi tega v zaboju prenočiti. Na to jo je pobrisal. Še le potem so našli v zaboju veliko vetrihov, katere je uzmovič tamkaj pustil. Kakor je dognala policija, se imenuje ta azmovič J. Mašera iz Št Petra v M. d Bil je navzlic svojim 20 letom že dvakrat radi tatvine kaznovan.
—	Malenkosti - hI niso ma lenkostl. Videl sem po deželi nabite nradne razglase bodočih državnozbor-skih volitev. In tamkaj stojite za Slovenski vasi v arveškem okraju. Kapljo in Gradišče, med slovenskim besedilom nemški besedi Kappel in Schlossberg! Ali nas hoče s tem slavna c. kr. na-mestnija. oziroma prestavljala nemškega uradnega besedila naravnost zafrkavati? Proti takim germanizatičnim stremljenjem nemškega uradnega ši-meljna s« bodo morali naši župani in poslanci odločno v bran postaviti?
~ ftalhel nad Mozirjem. V nedeljo. dne 7. aprila dopoldne ob U. uri predaval bode potovalni nčitelj Goričan o umnem gospodarstvu. Vabi se k obilni udeležbi.
—	Ponesrečila se je v Trbovljsh rudarjeva žena M. Spitalar. Ko se je vračala z dela, jo je zgrabila šala in ji strašno zmečkila obe roki in nogi. V dveh urah ie umrla v bolnišnici.
—	Gledališki In pevski večer v Središča, ki ga je priredila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom g. Ko-sija, je uspel izborno. Jako je ugajala izvirna spevoigra prireditelja »Veselja glas v prirodi" in čuditi smo se morali g. Kosiju, ki je z velikim naporom dosegel tako lep nspeh. Tudi obisk je bil jako obilen.
—	Uraden dan roarib. okr. glavarstva bo v SI. Bistrici jutri 4. t. m.
—	Is volilnega boja. Kandidat »Km. zv." v šmarsko-rogaškem okraju dr. Korošec je imel na Velikonočni ponedeljek volilni shod na Tinjskem. Bil je dobro obiskan. — Po volilnem okraju Ptuj-Lipnica prireja soc.-dem. kandidat Jodlbaner shode, ki so pa slabo obiskani. V R-tzvanju je imel baje samo 15 poslušalcev. Tudi v Ptuju ni imel posebne sreče.
—	Samomor. Obesil (.e je na skednju posestnika J. Iskro v Loparjah agent za stroje M Belšck, katerega je zasledovala policija s tiralico. Zapušča vdovo in dvoje otrok v največji bedi.
—	Kravi ste ga pohodili. Posestnik A nt. Skerbot iz I loč se je po-Ijal s kravami na Reko nad Iločami.
' Mod potjo ste se kravi spreplusili, pre-
vrnili voz. in pohodili posestnika, ki je padel z voza med njiju, tako hudo. da je v dveh urah umrl
Surov »In. Hlaž Kranjc, koč*** v Gradišču pri Leskovcn v Haloz*, je zelo grdo ravnal s svojo 7* letno materjo in jo je mnogokrat pretepal Zato mu je sodišče prisodilo 't me-.sece ječe
.Sodniki ho nami socialdemokrati". .SI. N." poroča iz Dobja v kozjanskem okraju, da je dejal tam nek pridigar ob času misijona, hotoč opravičiti tamošnjega g. župnika Vnr-kelca, kateri je izgubil pri sodniji že več tožb .Ali veste, zakaj duhovniki navadno izgubijo pravde pri sodnijah' Zato. ker so sodniki »ami socialdemokrati." Nam se sicer zdi ta precej — debela, ako pa je resnična, tedaj moramo obžalovati, da se ljudstvo na tak način hujska in slepi.
kastnim občanom je imenih vala občina Videm oa Savi gosp. J Sitterja. dež sodn svetnika in okr Hodnika v Brežicah
—	Ormožka žeuHka podružnica sv. Cirila In Metoda je imela 36. marca t. I. svoj občni zbor. pri katerem se je sklenilo prirediti veselico meseca maja Za tekoče leto je izvoljen sledeči odbor gospa Ana Rozinova. predsednica; gospa Roza Miklova. podpredsednica; gospodična Uršika Kuharičeva, tajnica tor gospa Angela Porekarjeva. namestnica, gospodična Jelica Omulčeva. blagajni-čarka ter gospa Ivanka dr. Žižkova namestnica; zastopnica za veliko skupščino je gospodična Milena La/.arjeva
Ormož. V tkrajni odbor sta izvoljena na mesto umrlih gospodov Gomzija in Staniča gospoda Jožef Kralj, veleposestnik v Pavlovrih in dr. Anton Žižek, zdravnik in posestnik v Ormožu
—	Župani gornjeradgonskega okraja so imeli 24. marca tajno posvetovanje. in je izmed 24 občin tega okraja 15 zavednih slov. obč. predstojnikov, odposlalo energično zahtevo na pristojna mesta: da se volitve v okrajni zastop gornjeradgonski kmalu razpišejo. ker je volilna doba že davno potekla. — Če bi ps vlada vkljub tej opravičeni zahtevi razpis volitev ie dalje zavlačevala, na ljubo našim pro-palim nemčnrjem, se je med burnim odobravanjem soglasno sklerilo, — uvidevši, da bi za nas ne bilo več ni-kake pravice — izvajati iz tega potrebne konsekvence, in se posluiiti kot županom vseh na razpolago danih nam sredstev napram vladi. — Mi zahtevamo edinole pravico in ta se nam mora dati če jo je sploh v Avstriji ie kaj! Bomo videli!
—	▼ Plnju bo 642 volilce* za prib. državnozborsko volitve.
—	It ptujske okolice. Tukaj so se ustanovile štiri posojilnice in sirer pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Sv. Marjeti pod Ptujem in Sv. Marku niže Ptuja Po zaslugi za slov. narod delujočega gosp. Zmavca so se vse štiri pridružile nemškemu »Verbandu" v Gradcu mesto nafti domači »Zadružni zvezi". Obžalujemo. da so se mu tamošnji rojaki vsedli na nemške limanice! V kratkem pa bodemo posvetili temu gospodu tako, da bo za vselej opustil svoje germa-nizatorično .delovanje" na Spodnjem Štajerju.
—	Ptujski obč. svet in župan Ornlk. Znano je vsi štajerski javnosti, kakih stvari je obdolžil nedavno dr. Scliacherl v deželnem zboru ptujskega župana in dež. poslanca Omika. Ti napadi so tako omadeževali njegovo čast in poštenje, da bi si moral na vsak način iskati zadoščenja pred sodiščem. K temu ga je tndi gospod dr. Scliacherl pozival! Pa sodišče, to je preporna stvar za gospoda Omika. Morda bi bilo celo tako pristransko.
d* bi priznalo dr. Schocherlov dokaz resnice! Zato ae je g. iapan raje obrnil do gotovo nepristranskega ptujskega občinskega sveta, kateri se čnti vzvi-lenega nad podlim obrekovanjem in prosi Omika naj ne toii. ■ Ta ginljiva prošnja je sedaj Orniku izgovor, da se ae zateče k sodišča. Treba pa je zraven povedati, da je predlog te prošnje stavil Ornikov prijatelj odvetnik dr. Placbki Imenitno je tadi, kako samo-vavestno so zavrnili ptujski mestni očetje ob isti priliki (v seji obč. sveta dne 22. marca) .vmešavanje deželnega poslanca Schacberla v zadeva auto-nomnega mesta Ptuj" Kajti če vlada v mestu javna korupcija aaj je auto-aomna kaj tedaj to briga dr. Scha-eherlu? Ako je v mest- nekaj socijal demokratov, ki nimajo z drugimi samostojno mislečimi ljudmi in Slovenci »red nobenega zastopnika ne v obč. sveto ne v drugih za topstvih. kaj je U dr. Schacherl tako predrzen, da kot somišljenik brezpravnih ptujskih soc. dem. meščanov napada samovoljne, koruptne ptujsk.- mogotce? Ptnjski občinski svetniki imajo res imenitno logiko. Iu da se strmeči svet prepriča o zaupanju, ki ga uživata Ornik in obč. svet pri ptujskih meščanih, hočejo sklicati v kazino svoje podrepnike in tamkaj izreči Orniku zaupnico ter zaničevanje tako podlim .obrekovalcem" kakor so ti socijalni demokrati, ki so lani v svojem glasilu .Arbeitenrille" poldrag mesec napadali Omika in poldrag mesec potrpežljivo prinašali S 15* popravke Oraikove in obč. sveta. Tožil pa ni ne Ornik ne obč. svet. Nas zanima stvar še z nekega dragega sta-liša G. Ornik je načelnik okr. zastopa ptujskega; ako ne opere pred sodiščem teh madežev s svoje časti in poštenja kako more slov. prebivalstvo trpeti, da ga zastopa takšen mož? Ako so Ptujčani z njim zadovoljni, nas to nič ae briga; pa v okrajnem odboru ga ue moremo trpeti iu bomo morali proti njemu nastopiti, kakor zasluži. Bodemo te poskrbeli, da bo ljudstvo tako glasno govorilo, da bo Orniku in vsem ptujskim jjtgovarjajočim ga mestnim očetom *olgr zvenelo po ušesih.
Nn deški meščanski šoli v ■a iboru želijo imeti mariborski me-Ičai.i še četrti razred. Vložili so to-sadevno prošnjo pri obč. svetu, katera nosi več stotin podpisov.
—	Is volilnega boja. Mariborski Slovenci postavijo v Maribora lastnega kandidata — V rogaško - šmarsko-kozjanskem volilnem okraju, v katerem kandidira dr. Korošec, mislijo postaviti neodvisni kmetje proti njemu lastnega kmečkega kandidata, katerega bi tudi podpirala .Nar. stranka". V ta namen se vrši na Belo nedeljo velik volilni shod v znani Smehovi gos tilni pr .cigejnerbirtu" v Mestinjah.
—	Smrtna kosa. V Mariboru je umrla vdova še ne pred dolgo časa umrlega nadučitelja šaca iz Kamnice. — Umrl je tudi istotam. tovarnar likerjev Kdvard Albrecht v Gosposkih ulicah.
—	V Maribora je oo magistralnem voliln. imeniku 4491 volilcev. —
.S. S." pišejo, da kršč. socijalci v Mariboru nimajo še svojega oflcijelnega kandidata. Kandidatura brivca Kurz-manna se je tedaj opustila. Slovenci gotovo postavijo narodnega kandidata
—	Ponesrečila sta se pri delu na pristavi barona Twickla v Krčovini pri Mariboru kleparski učenec in pomočnik. Učenec. Branko Novak je dobit težke notranje poškodbe,
—	Nalezljiva bolezen »mumps" se je pojavila v mariborski okolici.
—	„Svlnjske* klobase Iz konj-skegn mesa je prodajala brunjevka Urša Pečnik v Maribora. Bila je rudi tega obsojena v petdnevni zapor.
—	Volilni sbod v Lehnn, na
Velikonočni ponedeljek, kjer se je predstavil kandidat narodne stranke g. Viktor Glaaer (volilni okraj: Maribor desni breg) se je obnesel nepričakovano dobro. Nad 100 volilcev iz občine Lehen se je zbralo v Orozel-novi gostilni. Predsedoval je g. tupan Urbane in posestnik g. Vetušek, zapisnikar je bil nadučitelj g. Majcen. Kandidat Glaser je razvijal, svoj program. Povdarjal je. da je vzrok našega bednega stanja v tem, ker država noče dati slovenskemu narodu narodnih šol. kar je temelj vsemu napredku in blagostanju. Imeti hočemo slovenske ljudske šole. slovenske kmetijske in in obtlue šole. slovenske srednje šole in slovensko vseučilišče. To si moramo priboriti, ako hočemo živeti in ako hočemo sami sebi dobro!! Omenja krivice, ki se gode osobito kmetskemu stanu z obzirom na zemljiški davek in desetek. Tudi pomanjkanje kmetijskih delavcev je krivda vlade. Naj se sajamči kmetijskim delavcem, da bodo preskrbljeni na starost in dobro bo! Istotako je dolžnost države, da skrbi za starostno zavarovanje manjših posestnikov in obrtnikov. Kandidata so pozdravljali navdušeno. Oglasili so 9e k besedi še dragi in vsi so toplo priporočali kandidaturo g. Glaserja Da se na glasovanje, vsi so za Glaserja Živeli zavedni Pohorci!
—	Nemški „Kehulvereln~ j« imel leta 1906 vseh dohodkov K 600.317 25. Doneski članov so se povišali za K 95.407 92. daril za K 69.488*71. V petih tednih je prodalo društvo 360.000 svojih kolekov To je visoko število, posebno ako pomislimo, da jik ni prodajalo na Češkem, ker imajo tam itak Nemci svoj posebni narodni kolek, številke veliko govore!
—	Graško vseučilišče je štelo v zimskem tečaja letošnjega šolsk. leta 2074 slušateljev in slušateljic, in sieer HI bogoslovcev, 899 pravnikov, 380 mndicincev in 714 modroslovcev. Vštetih je tudi 61 furmacentov Slušateljic je bilo 234.
—	Štajerska hranilnica v Gruden je odklonila prošnjo nemškega „Schul-vereina" za podporo Menda s ozirom na to. ker je pri ujej naloženega mnogo slovenskega denarja in tndi s ozirom na nemške klerikalce, katerim »Schulverein* tudi ni prirastel k srca
—	Kriza v .Dražbi sv. Cirila la Metoda". Dosedanji p.vomestnik monsignor Zupan je odstopil. .Slov. Nar." piše, da vsled tega. ker se ni strinjal z nekim sklepom, katerega je storil odbor glede notranjega poslovaaja naše šolske družbe.
—	Zakon o provenjenel hmelja je bil 17. marca sankcijonirnn in stopi tedaj v veljavo koncem septembra
—	f Dr. Edvard Gregr, slavni češki politik, ustanovitelj mladočeške stranke, je nmrl 1. aprila, na Velikonočni ponedeljek, na svojem posestvu v Ztjrkolich pri Pragi. Pogreb se bo vršil na stroške praškega mesta. Pokopan bo na višehradskem pokopališča v Pragi. Kratek oris njegovega delovanja priobčili smo o priliki njegove osemdesetletnice v št 29 .Domovine" od 8. marca t L
—	Obroki sa vplačilo neposrednih davkov v II. četrtletju 1907. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu javlja: Tekom II. četrtletja 1907 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I.Zemljiški, hišno-razrednl in hišno-najemninski davek ter 5-od-stotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila
I 1907, 5. mesečni obrok dne 31. maja I 19o7, 6. mesečni obrok dne 30. junija
1907. a Občna pndobnina ia pridob-aiaa podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1907. III. Bentnina ia osebna dohod nina v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma bla-gajnicah. ki izplačujejo davku podvržene prejemke sicer 1. poln letni «>»>rok dne l. junija 1907. Ako se nsvedeni davki oziroma pripadle delelne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj treba plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od drlavnih davkov, ampak v smislu postave od 15. janu-varja 1904. L det. zak. št 17 tudi od detelnih doklad. če skupna letna dolž-nost dotičnega državnega davka presega znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotičue dolžnosti in za vsak zamujen dan 13 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati do dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti Ako se davčni dolg ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirjs se s pripadlimi dokladami in s doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja
Kraajik«.
—	„Noš jeslk la naša kultura*
je naslovljeno zanimivo predavanje g. dr. Ilešiča na II. let učiteljskem večera v hotela .Jntni kolodvor" v Ljubljani, ki se je vršil 95. marca Glavne misli tega zanimivega predavanja so sleujče: Med jezikom in kulturo je tesna zveza Jezik organizira mišljenje in razodeva različno sestavo mišljenjskega procesa, ki je deloval pri zaznamovanju Kakega predmeta To slednje imenujemo duh jezika njegovo barvo. Posamezne jezikovne oblike so na ta način najlepše nazorne slike predstav. To dokazujejo slovanska imena. Če se ohrani tak jezik, ki je nekak reflektor narodne posebnosti v mišljenja se ohrani tadi posebna narodova kultura. V slovenščini se ni ohranilo mnogo te prvotnosti v jeziku, vsled germanskih in romanskih vplivov smo podtaknili marsikateri be sedi pomen, izposojen od tujib elementov in tako je polagoma prišlo do lega da duha našega pravega jezika nismo razumeli in doumeli. Se danes je tako in to škoduje zlasti enemu kulturnemu pojavu — znurosti. Proti temu kva-renju jezika potujčenju naše kulture je treba nastopiti in ji odpomoči.
—	Knjižnica roja. Iv. Vesela, trnovskega dekana ki jo je podedovala drutba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se bo sedaj v prid druužbi podrobno prodala Krasna knjižnica obsega nad 1100 knjig v okoli 1500 zvezkih iz vseh strok vesoljska znanja Posebno pa opozarjamo slovenske knjigoljobe, ljudske knjižnice, čitalnice in bralna društva na veliko izbiro leposlovnih, zabavnih in poučnih knjig. Imenik s cenami izide v kratkem in se bo razposlal resnim kupcem le na zahtevo, oko se po dopisnici oglase pod naslovom: Pisarna dražbe a v. Cirila in Metoda v Ljubljani (Narodai dom.)
—	Kompromis socijal al h demokratov In narodno napredne stranke ? Ljubljani. .R P." piše: Poročal je dr.Trillerja na volilnem shodu narodno napredne stranke v »Mestnem domu", ter je na veliko začadeuje poslušalcev povedal, da so se soc. demokrat je zavzeli pri ožjih volitvah povsod podpirati liberalne kandidate, ako postavijo liberalci sodruga Etb. Kristana kot kandidata za občinski svet Po kakšni asociaciji idej je prišel dr. Tnller do tega. da je govoril na shodu kaj takega ne vemo; odločno pa izjavljamo, da dr. Trillerjevega kompromisa ni in socijalni demokratje bi morali biti zreli za no-
rišnico, oko bi sklepali take pogodbe, ki bi pomagale nasprotnikom povsod do drtavnozborukih tuaadatov za eeao enega občinskega sedeta - .Slovenec" je pa nedavno v uvodniku blatil jugoslovansko socijalno demokracijo in ie posebno sodruga Etb i na Kristana zaradi tega kompromisa, ki niti ne obstoji Radovedni smo, ali bode pobožni list svoje obdoltitve preklical.
—	.Rdeči Prapor" se razširi s 5. aprilom sa dobo volitev v dnevnik
—	Shod soeljalnlh demokratov v Ljubljani, kateri se je vršil na Velikonočni ponedeljek v .Mestnem domu", je bil isvanredno dobro obiskan Prišlo je poleg soc. demokratov tadi mnogo dragih radovednežev, ki so hoteli slišati p;satelja Iv. Cankarja. Prvi je govoril odv. koncipijent dr* Dermota. kateri je naglašal, da se morajo de-mokratizirati tadi dež. zbori in obč zastopi; v smisla tega priucipa soc. dem. stranke kandidirajo soc. dem. v Ljubljani sa obč. zastop. Potem je govoril Iv. Cankar, ki je pa kot govornik slabši ko pisatelj, o nazadovanju nar.-napr. stranke ter je zavračal mnenje, da soc. demokrati niso narodni. Uprav oni se zavzemajo za narodno avtonomijo, katera jedina more združiti vse Slovence. Etb. Kristan je izjavil da kandidira v I ju bij obč. svet kot soc. demokrat ae pa kot kaudidat nar. aapr. stranke, kakor se je govorilo in pisalo. Shod je odobril bres ugovore za obč. svet Ijabljauaki kandidaturi dr. Dermoto in K Kristana
Koroško.
- Cvet „oemike kultura* je učitelj Jarschits na Bajdišah pri Borovljah. Celovškemu .Mira" je pisal surovo, kakor bi si je najnavadnejii potepuh ne upal vposlati v javnost A tudi toku dopisnice so nam dobrt-došle, ker iz njih spoznamo omiko koroških ačiteljev. Zadnji čas je, da tadi naše ljudstvo spozna take svoje prijatelje, ki se s ponosom imenujejo vzgojitelje ljudstva ki pa so sami še tako neolikani in surovi kakor kak ubog zaneirirjen celovški potepuh.
—	Politično drnštvo sa Nlo-veaee an Koroškem je razvilo v zadnjem času živahno agitacijo. Volilni shodi v Selah nad Borovljaml na Kačuhi in na Trati pri Glinjah so se imenitno obnesli. Povsod je bila Gra-(enauerjeva kandidatura z velikim navdušenjem sprejeta Posebno dobro obiskani shod na Kočuhi je bil odločen odgovor onim borovskim rogoviležem in Koiičevemu Pepčeku, ki so pribu-lili na Štefanovo m. L kakor divjo zverine k Petriču in razbili slovensko zborovanje,
—	Posojilnice na Trati pri Gilnjah jako dobro napreduj«. V zadnjem letu se je povzdignil denarni promet za 25.000 K. tako da je znašal skupno 20160S K. Da posojilnica tiko vrlo napreduje, se imamo zahvaliti spretnemu načelništvu in izbornemu delovanju odbornikov. Se bolj pa bi posojilnica napredovala sko bi storili vsi narodni Slovenci v okolici svojo dolžnost in poslovali le s slovenskim, ne pa s nemčurskim zavodom. Naj se tudi tisti posestniki, kateri bivajo v bolj oddaljenih in zakotnih krajih potrudijo za naprej na Trato. Če pride kdo itak v Borovije, mora že iz narodnih ozirov žrtvovati 20 minut in se potruditi v domačo slovensko po*>jil-nico, katera deluje v korist domačinov in v napredek koroških Slovencev sploh, ne sme pa nositi denarja v tako denarne zavode, ki podpirajo protislovenska društva in prodajajo nas Slovence s našim denarjem nemškim požrešnežem.
—	Podkloštrom jo zborovala v nedeljo dne 17. t m. tamošnja podruž-
mea nemškega .Scbulvereina" Zborovanja so ae udeležili tndi Beljačani in Trbiiani. Zanimanje za podružnico tega Slovencem Uko nevarnega društva je veliko, fttevilo udov razmeroma prav lepo. Slovenci PodkloAtrom pa seveda bolj ali manj spijo. to pa zato. ker so merodajni faktorji brezbrižni Marsikateri Slovenec mora iskati potemtakem stika in prijateljstva z nem&kutarji. če bi pa obstojalo Podklofttrom kako slovensko ognjišče. bi ."e gotovo vBi Slovenci zbirali v njem in re pristopali k nasprotnim društvom.
—	Svetovne vesti.
—	Ustrelil >.« je na Dnnajn dvorni in vodni odvetnik dr. Scfaimak. Vzrok samomora je to. da je zgubil v stavbenih podjetjih ra svoj denar
—	Nesreča » prer.ogokopn. V veliki globočini 416 m nod zemeljskim povriljem. v premogokopn pri Kor-bachn na Nemikem, je nnatala 15. t m. zvečer silovita eksploiija; po doeeda-njik poročilih je 107 mol mrtvih in 1« teiko ranjenih. Od ranjenih ata te tndi S omrla Več kot polovica radarjev je bilo otenjenih.
—	Selita pod talce v Berlina leta 1907 so razdelili tako: velikonočne počitnice trajajo od iS. marca do 8. aprila, biukoitne od 17. do 14. maja, poletne od 6. jnlija do IS. avgnsta, joeenake od »H. aepteBbra do 8. okt.. botičoe od II decembra 1S07 do 7. ja-aearja 1908
—	t ■areelle BerUelot. V Parite je umrl 18. m. m. po noči davni kemik M. Bertbelot, član francoske nkailenije znanosti. 80 letni bmI je ravno bil v tvoji sobi pri deln. ko je zvedel, dn ma je nmrla te dolgo časa bolehajoča tena Padel je na to na hrbet in bil takoj mrtev. M. Berthelot je bil rojen I. 1817.; t tvoji mladosti aa je bevil t zgodovino ia modro-alovjem. pozneje pa te je poprijel kemija Preiskoval je tlaati masti. L. 1865. je poeti erfaaičae kemije aa CoUdge de Fraace (vsenrilitče v Pariza). Za iaaa frane.-nemike vojne ae je nkvnrjal a kon-etmkcij. topov ia napravljaajam smodnika Ia 1886. je pnetal aaečni minister aa Gobletovega ministrstva; aa nekaj mesece r je odlolil ta čaat, ker je odatopile celo mioiatrntvo. L. 1896. je postal miaiater aa aaaaaje zadeve; 1. 189«. je odstopil ker ee ai ajeaal z miaistnkim predsednikom Beatfeoiaom. U 1*00 jo bil voljen članom francoske akademije; člen akademije znanosti je kil od L 1871 Svetovno nlavo ai je pridobil z raziskovanjem sinteze org. teles ter tei kemije.
— Ljatoeseralie nčlteljako dre Stva zbora je v četrtek, dae II, t. m. ab t. ari dopoMaa v Kranc-Jotefovi Soli v Ljetomern pa sledečem sporede: 1. Zapisnik. 1. Dopisi S. .0 delovanja ▼ okraja, iolakem avetn" ia .Stati-ttični poditki glede lol ljatomerskega in gornjeradgonakega iolaketta okraja" porota g. ravnatelj Robič. 4. Slečaj-aoati. K polnottevilncma poteta vabi aajvljedaeja	odbor.
Listnica uredništva.
Oe.peln deplsalke pri Sv. Jalta a K.: Selaltta sedava im H V krat alfe« ali v aateai li«U ia je tali .lotil padaatc dr. J. Biatenc radi tova laurptlaclja v drl. ahsia.
Loterijske Številke.
Tnt, dne SO. aaree 11:07: 53. <». 41. II, M.
li»o, . . . , ta. «». ne, ao. i».
vMfe ctaah, pripuruta "
Stenografa
ali	"» **
pomožnega uradnika
išče za nemudui vstop notar Baš v Celju.
trgovskega c&a pomočnika
z dobro izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom — Plača 173	p < dogovom	I-1
FRANC GEREC
PIŠECE PRI BREŽICAH.
Sfllea« Hsoliinoi v Veleiii
170	im svoj	1 — 1
peti redni občni zbor
dne 5. aprila 1907 ob 3. uri popoldne.
Vabilo r dnevnim redom Je nabito na deski v uradnici.
■ N i • » w
K rovi nap
sMiMuMi
tiM HJtbU GREGOR P00G0RŠEK.
Cena za '/> nrc za osebo po 24 vin. . . Ve , .2 osebi«) 20 . . . V, . .3kNMJI16 ,
id Ja pod !
MtasitstH te
V Soltan jn k takoj odda že vet let obstoječa
pekarija
s atanavanjam.
Vei ao izve pri lastniku
2:: učenca
a primerno toliko izobrazbo te sprejmeta
pri ZVEZNI TRGOVINI v CBIJU. Ponndbe aa vodstvo Zvezna trgerlae len In tlakanee v Celja. 4-1
Dobri radarji
dobijo stalen in pogten zaslužek
t notem rudokopn Cbarlotte Itrie pri Inid (Eibisvild) u Štijersk«.
Sposobni
mizarji, tesarji in zidarji
ki se morejo skazati z letnim spričevalom. dobijo stalen zaslužek v tovarni
za cement na Zidanem mostu -Ista tovarna kupi tudi močnega mirnega in zanesljivega
Ponudbe naj se naslovijo na „ Tovarna im iu cement", Zldannoat. .va
Pozor!
Lep svež kranjski Speli brez kože od pitanik prašičev kg 70 novč. kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 novč. razpošilja od 5 kg naprej Jtnft. AniK, mesar
itn	Ljubljana.	s—e
Lap, dskve ehraaiea
glasovir
j« radi :: preselitve ■aprodaj.
V pr ate M v vili i
ii Rupli
modistinja
Celje. Grnika <
RaJcenrJLI klobuki u gnp, itaapa diete In otroke. Popravki u irrie telo po teti la Miro. Perje u ofiv.l, prebam Io ptektdrt. Trtknl en-tlce Ii forne so tudi postaetse I&7 oiprodtj. a s
Mlin naprodaj.
Močno zidan mlin na tri pare, na potoka, blizu Ormoža je naprodaj. Ker je prostoren in velik, bi ga bilo mogoče preurediti v umetni mlin. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri
F. KRALJI' v Ormožu.
Senzacijonalna aovoaft
£
L
e i
MtsMIMMH livilisJa, Ha da jritrtM ■»
•uko taprrbodao palico I kosaad le i K. » knaadi to vso K. KupoSilja prati pavsatja Uisrtk W«|W|
Oaaaj XIV I H»rhah»aaer«tr S IS
aKVlzicf}sl(i potoVatai nadzornik za Spodajt Štajersko ta Kranjsko
inteligentna, v govoru spretna, ter ▼ boljiih krogih vpeljana oseba s stalno plačo pri najstarejši domači
ppzavarovalni družbi na iivljenje".
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „29.307" Gradec, poste restante 19.
JOSIP MATIČ v CELJU
km b pni IjiMjnske nliiT ifiliiH km, Rirla nnliM-a
Steekenpferd lilijino milo
tO—4 ad Bargmaaa & dr, nratdaat ta Dalla aa Laki (Čatta) ar ja ia astaa, p, rliaaijlh. katara doMvama daa aa daana. aaJMjte adiavita, mile prrti rpa aa Ike la v daege MtM. »«11« kade la adrava baiva aa alraza. ontdpt NtJiMklpt nskltUntk,dn(itt|ik,litntntitti>iaiaaikaMriillri)A.
Potnikom v Ameriko
* prtHartkll
Najstarejša tvrdka ta kpediranje potnikov
ZWILCMEHBART
BASEL (Svlea) Ceatrnlkahnplntz M. t
sprejema potnike sa linijo čez Pariz-Harre po najnitiili cenah; — votnja na morjn le C do 7 dni; odhod parobrodov redno vaako eohoto. — Za večjo gotovo«, da se potniki vkrcajo, spremlja jib eden uradnikov
do llavre. — Govori in piSe se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na mi* in sprejel bode brezplačno najboljia pojasnila iw —1