PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 24 Maribor, petek 18.5.2018
OBČINA BLOKE
364. Odlok o proračunu Občine Bloke za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet Občine Bloke na svoji 19. redni seji, 1. 2. 2018, sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE BLOKE ZA LETO 2018 1. Splošna določba
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
1.	člen
S tem odlokom se za proračun Občine Bloke za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.101.886
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.887.095
70	DAVČNI PRIHODKI	1.471.775
700	Davki na dohodek in dobiček	1.319.390
703	Davki na premoženje	122.885
704	Domači davki na blago in storitve	29.500
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	415.320
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	27.520
711	Takse in pristojbine	600
712	Globe in druge denarne kazni	15.000
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	315.100
714	Drugi nedavčni prihodki	57.100
72	KAPITALSKI PRIHODKI	30.000
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	30.000
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	184.791
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	184.791
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1059
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.691.697
40	TEKOČI ODHODKI	806.835
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	168.250
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	24.485
402	Izdatki za blago in storitve	604.900
403	Plačila domačih obresti	0
409	Rezerve	9.200
41	TEKOČI TRANSFERI	661.662
410	Subvencije	15.000
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	412.320
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	64.920
413	Drugi tekoči domači transferi	169.422
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.178.200
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.178.200
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	45.000
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	45.000
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	0
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-589.811
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	0
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	0
55	ODPLAČILA DOLGA	0
550	Odplačila domačega dolga	0
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-589.811
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	0
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	589.811
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	590.110
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku.
3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
•	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požari (Uradni list RS,št. 71/93, 87/01 in 110/02);
•	prihodki od turistične takse;
•	prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov;
•	prihodki iz naslova okoljska dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
•	prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest;
•	prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene;;
•	prispevki občanov za izgradnjo komunalne infrastrukture.
Namenski prihodki, ki niso bili porabljeni v tekočem letu se prenesejo v proračun za naslednje leto.
4. člen
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, če nastanejo za to utemeljeni razlog, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1060
realizacija. Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Župan odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi v Načrtu
razvojnih programov za obdobje 2018-2021, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz
nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji.
Župan odloča o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije.
Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke na postavki, kjer pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe posamezne naloge. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke.
5.	člen
Proračunskim uporabnikom se sredstva tekočih transferov dodeljujejo mesečno oziroma v skladu s pogodbo. Če višina sredstev za posameznega proračunskega porabnika ne presega 5.000 € se sredstva lahko dodelijo v enkratnem letnem znesku v skladu z likvidnostjo proračuna.
6.	člen
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost, ji je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte, sofinancirane iz skladov EU.
7.	člen
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, razen v primeru, če gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
8.	člen
Proračunski skladi je:
1. račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 0,2 % skupno doseženih prihodkov tekočega proračunskega leta. Izločanje v rezerve preneha, ko višina skupno doseženih sredstev proračunske rezerve doseže 1,5 % vseh proračunskih sredstev.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 46. člena ZJF župan in o tem obvesti občinski svet.
4.	Posebnosti upravlanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
9.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do višine 1.500 €.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
10.	člen
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 zadolži v skladu z zJf.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina Bloke, v letu 2018 ne sme preseči z zakonom določenega zneska.
11.	člen
Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica občina se lahko v letu 2018 zadolžijo samo s soglasjem ustanovitelja oziroma soustanovitelja.
6.	Prehodne in končne določbe
12.	člen
V obdobje začasnega financiranja občine Bloke v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
13.	člen
Ta odlok začne veljati takoj. Objavi pa se Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4100-0001/2017 Datum: 1.2.2018
Občina Bloke Jože Doles, župan
OBČINA MAKOLE
365. Sklep o začetku priprav Tretjih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Makole - 3. SD OPN
Župan Občine Makole je na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZureP-2; v nadaljevanju ZPNačrt) ter 3., 4., 5., 7., 8., 9., 11. in 110 člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) dne 17.05.2018 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAV TRETJIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MAKOLE - 3. SD OPN
1. Splošno
S tem sklepom začenja župan Občine Makole pripravo Tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Makole (Uradno glasilo
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1061
slovenskih občin, št. 5/2013, 39/2013- 1. SD OPN, 20/2016- odlok o razveljavitvi odloka o 1. SD OPN, 15/30- 2. SD OPN). Sklep vsebuje oceno stanja in razloge za pripravo prostorskega akta, območje prostorskega akta, predmet načrtovanja, vrsto postopka, način pridobivanja strokovnih rešitev, roke za pripravo ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku, obveznosti financiranja priprave in izdelave ter druge vidike priprave OPN.
2.	Ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta
Občina se je odločila za pripravo sprememb in dopolnitev OPN zaradi spremembe namenske rabe za ureditev novega območja za šport in rekreacijo, ki je namenjeno moto kros progi ter spremljajočim objektom in ureditvam.
3.	Območje prostorskega načrta, predmet načrtovanja in vrsta postopka, po katerem se spremembe in dopolnitve izvedejo
Predmet 3. SD OPN bodo spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela OPN, sprememba namenske rabe prostora na območju, namenjeno športu in rekreaciji.
Predmet postopka je tudi priprava vseh potrebnih strokovnih podlag za pripravo in sprejem 3. SD OPN.
Spremembe in dopolnitve akta bodo potekale po rednem postopku in na način, ki ga določa ZPNačrt.
4.	Način pridobitve strokovnih rešitev
1.	Strokovne rešitve za izvedbo OPN bodo temeljile na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah nosilcev urejanja prostora, analizi razvojnih potreb občine, javnega in zasebnega sektorja ter dodatnih strokovnih preveritvah in rešitvah, v kolikor se bo izkazalo, da je to potrebno in koristno.
2.	V skladu s 47. členom ZPNačrt se kot podlago za izdelavo osnutka OPN zagotovi prikaz stanja prostora.
3.	Po potrebi bodo pripravljene tudi druge strokovne podlage, če bo taka obveza oz. potreba izhajala:
•	iz vsebinskih potreb,
•	mnenj nosilcev urejanja prostora.
5.	Okvirni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN
1. Okvirni roki za pripravo posameznih delovnih faz postopka priprave sprememb in dopolnitev OPN so:
•	priprava osnutka - največ 2 meseca po objavi tega sklepa;
•	pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe glede obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje;
•	priprava dopolnjenega osnutka in po potrebi okoljskega poročila - največ 45. dni po pridobitvi in uskladitvi prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe glede obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje;
•	javna razgrnitev in javna obravnava;
•	priprava predloga - 1 mesec po zaključku javne razgrnitve;
•	pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora ter odločbe o sprejemljivosti vplivov načrta na okolje, če je ta potrebna;
•	priprava usklajenega predloga - največ 1 mesec po pridobitvi pozitivnih drugih mnenj nosilcev urejanja
prostora ter odločbe o sprejemljivosti vplivov načrta na okolje;
•	obravnava in sprejem predloga na občinskem svetu Občine Makole- naslednja seja občinskega sveta:
•	objava odloka 3. SD OPN v uradnem glasilu občine - po sprejemu na seji občinskega sveta;
•	izdelava končnega elaborata - 15 dni po objavi odloka o 3. SD OPN.
2.	Roki delovnih faz so odvisni od zahtevnosti obsega in vsebine smernic, mnenj in okoljske presoje ter pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
3.	Za postopkovne faze so predvideni zakonsko določeni roki.
6. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice za načrtovanje in mnenja
1. V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora:
•	za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
•	za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor,
•	za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana,
•	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana,
•	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor,
•	za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
•	za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor,
•	za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje državne cestne infrastrukture (razen za avtoceste): Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana,
•	za področje železnic: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška 19, 1000 Ljubljana,
•	za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1062
promet, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
•	za področje plinovodnega omrežja: Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11 B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana,
•	za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,
•	za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,
•	za področje blagovnih rezerv: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
•	za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,
•	za področje vojnih in prikritih vojnih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana,
•	za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor,
•	za področje vodo oskrbe, odvajanja in čiščenje odpadnih in padavinskih voda: Komunala Slovenska Bistrica, Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica; Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj,
•	za področja: občinske ceste; javne površine: Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole.
2.	V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja.
3.	Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
7.	Obveznosti v zvezi s financiranjem
Sredstva za izdelavo 3. SD OPN in strokovnih podlag zagotovi pobudnik.
Občina Makole kot pripravljavec zagotovi strokovne kadre in sredstva za vodenje postopka priprave 3. SD OPN.
8.	Začetek veljavnosti sklepa
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu ter začne veljati z dnem objave. Sklep se pošlje tudi Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja ter sosednjim občinam.
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA POLJČANE
366. Sklep o določitvi cene socialno varstvene storitve pomoč družini na dom
Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu - uradno prečiščeno besedilo Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92, 56/92, 42/94, 41/99, 26/01, 2/04, 7/04, 105/06), Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, št. 38/02 ,124/04 in vse nadaljnje spremembe in dopolnitve), določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12), Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS št 45/2010), Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev (Uradni list RS št. 94/2011) in določil Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 22. redni seji, dne 15. 5. 2018 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CENE SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOM
I.
Občinski svet Občine Poljčane daje soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo predlaga izvajalec Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, v višini 16,40 € na uro opravljene storitve ob delavnikih, 19,30 € na uro opravljene storitve ob nedeljah in nočnem času ter 20,90 € na uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva.
II.
Občina Poljčane subvencionira ceno urne postavke pomoč družini na domu v višini 11,40 €, razliko do polne cene prispevajo uporabniki storitve.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 6. 2018 dalje.
IV.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, številka 900-2/2015 (3-T10) z dne 4. 2. 2015.
Številka: 900-1/2018 (22-T9) Datum: 15. 5. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
Številka: 350-5/2017-3 Datum: 17.5.2018
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1063
367. Sklep o ugotovitvi javne koristi
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 22. redni seji dne 15. 5. 2018 sprejel
SKLEP O
UGOTOVITVI JAVNE KORISTI
1. člen
S tem sklepom se ugotovi, da je izgradnja kanalizacijskega sistema, na nepremičninah:
Parcela	Šifra k.o.	katastrska občina (k.o.)	
212/1	779	Pekel	
508/7	779	Pekel	
510/2	779	Pekel	
508/8	779	Pekel	
629/1	779	Pekel	
733	779	Pekel	
732/2	779	Pekel	
781/13	779	Pekel	
781/61	779	Pekel	
786/10	779	Pekel	
786/11	779	Pekel	
743/8	779	Pekel	
743/6	779	Pekel	
738/3	779	Pekel	
102/8	779	Pekel	
93/9	779	Pekel	
72/7	779	Pekel	
95/7	779	Pekel	
95/9	779	Pekel	
70/5	779	Pekel	
118/2	778	Brezje pr	Poljčanah
158	778	Brezje pr	Poljčanah
142/11	778	Brezje pr	Poljčanah
173/1	778	Brezje pr	Poljčanah
368	778	Brezje pr	Poljčanah
371/5	778	Brezje pr	Poljčanah
23	778	Brezje pr	Poljčanah
590	781	Lušečka vas	
589/6	781	Lušečka vas	
589/5	781	Lušečka vas	
589/9	781	Lušečka vas	
589/7	781	Lušečka vas	
Parcela	Šifra k.o.	katastrska občina (k.o.)	
587/1	781	Lušečka vas	
617/7	781	Lušečka vas	
639/5	781	Lušečka vas	
461/2	780	Stanovsko	
433/1	780	Stanovsko	
v javno korist.
2. člen
Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa so potrebne za postavitev omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture in njihovo nemoteno delovanje, zato se v skladu z ugotovljeno javno koristjo omeji lastninska pravica na nepremičninah s trajno služnostjo v javno korist.
3.	člen
Omejitev lastninske pravice s trajno služnostno pravico v javno korist se pri pristojni pravni enoti vloži v skladu z določbami 104. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1; Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C, 80/10 -ZUPUDPP), po nujnem postopku
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0001/2015-36 Datum: 15. 5. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
368. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV št. 22/10 in UGSO št. 57/17) je Občinski svet Občine Sveta Trojica, na 25. redni seji, dne 10.5.2018 , sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1.	člen
V Občinsko volilno komisijo Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se imenujejo:
1.	predsednik: Jožef Kraner, Studenčna ulica 8, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah ;
2.	namestnik predsednika: Valerija Trojner, Osek 86 a, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah;
3.	član: Dragica Kramberger, Gočova 55, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah ;
4.	namestnik člana: Darja Šuta, Pot v Dobravo 22, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah;
5.	član: Branko Žel, Spodnja Senarska 28, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah;
6.	namestnik člana: Kristjan Švarc, Zgornja Senarska 25, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah;
7.	član: Stanka Fras, Zgornji Porčič 117 a, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah;
8.	namestnik člana: Janez Voglar, Cafova ulica 17, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
2.	člen
Mandatna doba članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju.
Občinska volilna komisija ima sedež na naslovu Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha mandat dosedanji sestavi Občinske volilne komisije, ki je bila imenovana s Sklepom o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 12/2014).
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1064
4. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 040-2/2018 Datum: 10.5.2018
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan
369. Sklep o podelitvi občinskih priznanj za leto 2018
Na podlagi prvega odstavka 6. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 11/10 - uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in UGSO, št. 57/17) je Občinski svet Občine Sveta Trojica, na 25. redni seji, dne 10.5.2018, sprejel
SKLEP
O PODELITVI OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2018
1.	člen
Srebrni grb Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se podeli:
•	Štefaniji DRUŽOVEC, Spodnje Verjane 5, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Jožetu GOLOBU, Stara pot 7, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Bronasti grb Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se podeli:
•	Srečku POŠTRAKU, Osek 20, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Tereziji PETRIČ, Gočova 67, Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Kulturnemu društvu Sv. Frančišek Sv. Trojica, Meznaričeva 8, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Zahvala Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se podeli:
•	Kamilu KIRBIŠU, Trojiški trg 3, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Alešu VRABLU, Zgornji Porčič 70, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Angeli KUKOVEC, Osek 55, 2235 Sveta trojica v Slovenskih goricah
•	Ivanu ARCETU, Slovenska ulica 2, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Ivanu MERZELU, Brnčičeva 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Janezu PLOJU, Zg. Porčič 127, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Romanu KRANVOGU, Gočova 57, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah
•	Klubu malega nogometa »Sveta Trojica«, Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v slovenskih goricah
2.	člen
Priznanja se podelijo na osrednji proslavi ob 12. občinskem prazniku Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
3. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 431-4/2018 Datum: 10.5.2018
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
370. Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Škofja Loka
Na podlagi 21. Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) (Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1) (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka - uradno prečiščeno besedilo - UPB-2, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16, 35/16 in 26/17, je Občinski svet Občine Škofja Loka na 29. redni seji dne 10. 5. 2018 sprejel
ODLOK
O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI V OBČINI ŠKOFJA LOKA
I. Splošne določbe
1.	člen (uvodne določbe)
(1)	Ta odlok predstavlja Pokopališki red, s katerim se za območje Občine Škofja Loka določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, kot to določa 4. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), v nadaljevanju besedila: zakon.
(2)	Ta odlok se uporablja za storitve in opravila za primer smrti na območju Občine Škofja Loka in za pokopališča tega območja. Ta odlok se v delu, ki se nanaša na opravila in storitve, ki se opravljajo na območju občine, uporablja tudi za primere, ko smrt nastopi na območju Občine Škofja Loka, pogreb pa se opravi na pokopališču, ki leži izven območja Občine Škofja Loka, in za primer, ko smrt nastopi izven območja Občine Škofja Loka, pogreb pa se opravi na območju Občine Škofja Loka.
(3)	V odloku uporabljeni izrazi v obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(4)	Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
2.	člen
S tem odlokom Občina Škofja Loka določa:
•	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe in upravljanja pokopališč;
•	način izvajanja pogrebne slovesnosti;
•	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
•	osnovni obseg pogreba;
•	način in čas pokopa;
•	način pokopa, če je plačnik občina;
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1065
•	možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
•	ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;
•	pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;
•	obratovanje mrliških vežic;
•	obseg prve ureditve groba;
•	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
•	način oddaje grobov v najem;
•	postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
•	zvrsti grobov;
•	okvirni tehnični normativi za grobove;
•	mirovalna doba za grobove;
•	enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
•	pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
•	razmerje grobnine za posamezno zvrst groba glede na enojni grob;
•	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
3.	člen
Na območju občine Škofja Loka so pokopališča:
•	Centralno pokopališče Lipica;
•	Mestno pokopališče Škofja Loka;
•	Pokopališče Stara Loka;
•	Pokopališče Reteče;
•	Pokopališče Bukovščica;
•	Pokopališče Sv. Lenart;
•	Pokopališče Žabnica.
II. Pokopališki red
4.	člen
(način zagotavljanja 24-urne dežurne službe in upravljanja pokopališč)
(1)	Pogrebna dejavnost obsega: zagotavljanje 24-urne dežurne službe, prevoz, pripravo in eventualno upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba.
(2)	24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki jo občina zagotavlja kot koncesionirano gospodarsko javno službo. Koncesijo podeljuje Občina Škofja Loka. Način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe - 24-urne dežurne službe - Občina Škofja Loka uredi s posebnim odlokom (koncesijskim aktom) in skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(3)	Pokopališka dejavnost obsega: upravljanje in urejanje pokopališč. Način zagotavljanja določa zakon.
(4)	Občina Škofja Loka lahko koncesionarju iz drugega odstavka tega člena, na podlagi posebnega odloka in izvedenega javnega razpisa, v izvrševanje prenese in mu podeli pooblastilo za izvajanje določenih storitev s področja upravljanja pokopališč:
•	zagotavljanje urejenosti pokopališč;
•	oddajo grobov v najem;
•	vodenje evidenc;
•	izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(5)	Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tega člena, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
5.	člen
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1)	Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika in se izvede (opravi) na način, kot je predpisan s tem odlokom, in v skladu s pokojnikovo voljo, če ta ni v nasprotju s predpisi. Če pokojnik ni izrazil svoje volje, se pogrebna slovesnost izvede (opravi) v skladu z voljo osebe, ki je naročnik in plačnik pogreba. Pri izvedbi pogrebne slovesnosti se na posameznih pokopališčih upoštevajo tudi krajevni običaji.
(2)	Pogrebna slovesnost je praviloma javna, in ji lahko prisostvuje vsakdo. Na željo pokojnika ali pokojnikovih svojcev se pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu, ki mu prisostvujejo le povabljeni. To željo, skladno z dogovorom s svojci pokojnika, pred pogrebom objavi izvajalec pogrebne slovesnosti.
(3)	Pri uporabi zastave, grba ali himne Republike Slovenije ali slovenske narodne zastave na pogrebni slovesnosti se mora upoštevati in spoštovati zakon, ki ureja grb, zastavo in himno Republike Slovenije ter slovensko narodno zastavo.
(4)	Pri pogrebni slovesnosti se lahko opravi tudi verski obred.
(5)	Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo pokojniku. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote oziroma starešina - vodja skupine.
6.	člen
(storitve pokopališko pogrebnega moštva)
(1)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih iz 3. člena tega odloka zagotavlja upravljavec pokopališča, ki je določen po določbah zakona. Če je pokojni izrazil tako voljo ali če je taka volja svojcev pokojnika ali tak krajevni običaj, potem upravljavec pokopališča za konkreten pogreb in pogrebno svečanost to upošteva in so storitve pogrebnega moštva lahko le dodatna pomoč v postopku pogreba.
(2)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice do mesta pokopa s položitvijo v grob (žarni zid) ali z raztrosom pepela.
(3)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva zaračuna upravljavec pokopališča iz prvega odstavka tega člena izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, sprejetim po določbah tega odloka.
7.	člen (osnovni obseg pogreba)
(1)	Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa ter pokojnika in naročilo pogreba, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. Podrobnejša razčlenitev osnovnega obsega pogreba za posamezno vrsto pokopa je podana v aktu o standardih in normativih, sprejetem skladno z zakonom.
(2)	Prijava pokopa upravljavcu pokopališča se opravi skladno z določbami zakona. Če naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba predložiti pisno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop.
(3)	Oprema za osnovni pogreb mora biti dostopna v prostorih izvajalca tako, da je naročniku pogreba na vpogled.
8.	člen (način in čas pokopa)
(1) Pokop se opravi v skladu z zakonom in tem odlokom in je lahko:
• pokop s krsto pokojnika, ki se pokoplje v grob;
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1066
•	pokop z žaro, pri katerem se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in položijo v nišo žarnega zidu ali pokopljejo v grob;
•	raztros pepela, pri katerem se upepeljeni ostanki pokojnika raztrosijo na posebej za to določenem mestu pokopališča.
(2) O načinu pokopa, času in načinu pogrebne slovesnosti se dogovorita naročnik in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. Izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti dogovor uskladi z upravljavcem pokopališča. Pogrebi so načelno v delavnikih, v dnevnem času, praviloma med 9. in 17. uro. Točen datum in uro pogreba določi upravljavec pokopališča, upoštevajoč dogovor izvajalca pogrebne dejavnosti in želje naročnika, vse z upoštevanjem dejanskih okoliščin in možnosti. V izjemnih primerih in po predhodnem dogovoru med upravljavcem pokopališča, izvajalcem pogrebne dejavnosti in naročnikom, je pogreb lahko tudi v nedeljo ali na praznik in v urah, ki odstopajo od prej določenega obdobja. Pogrebna svečanost na pokopališču se prične na prostoru, ki je na posameznem pokopališču določen za ta namen.
9.	člen
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je naročnik pogreba Občina Škofja Loka in stroške krije proračun, se pokop praviloma opravi kot pokop z žaro v grob ali v žarno nišo Centralnega pokopališča Lipica ali v grob na Mestnem pokopališču Škofja Loka. Žaro ali krsto se praviloma položi v žarno nišo ali v grob, katere ali katerega najemnik je že Občina Škofja Loka. Ob tem je treba upoštevati in spoštovati tudi pokojnikovo poslednjo voljo, v kolikor ta ni v nasprotju s tem odlokom. Pokop se opravi v obsegu osnovnega pogreba.
10.	člen
(možnost pokopa zunaj pokopališča)
(1)	Na območju občine Škofja Loka je pokojne mogoče pokopati oziroma pepel pokojnih raztrositi le na pokopališčih, navedenih v 3. členu tega odloka, za katera je tako izrecno določeno v III. poglavju tega odloka POSEBNE _ _ DOLOČBE ZA POSAMEZNA POKOPALIŠČA, oziroma na pokopališčih, ki ležijo izven območja Občine Škofja Loka, če je tam to dovoljeno. Na območju Občine Škofja Loka pokop pokojnih in raztros pepela pokojnih iz žare izven za to določenih pokopališč ni dovoljen.
(2)	Na območju Občine Škofja Loka je pokop zunaj pokopališča dovoljen na podlagi izdanega soglasja občinske uprave izključno za pokop pokojnih v obstoječe grobnice, ki so izven pokopališč, in pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
11.	člen
(ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice)
(1)	Na pokopališču, ki nima svoje mrliške vežice, lahko pokojnik leži:
•	v mrliški vežici na Centralnem pokopališču Lipica;
•	v mrliški vežici bližnjega pokopališča;
•	pri izvajalcu pogrebne dejavnosti;
•	doma v stanovanjski hiši, ki nima več kot dveh stanovanj, pod pogojem, da smrt ni posledica nalezljive bolezni.
(2)	Pokojni stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko na dan pogreba do pokopa položi v verski objekt, od koder se prične pogrebna svečanost.
(3)	Če pogrebno slovesnost organizira državni organ v skladu s protokolarnimi predpisi, to lahko pomeni odstop od gornjih določb. V tem primeru in za tak primer se upoštevajo in uporabijo predpisi protokola.
12.	člen
(pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice)
Na območju Občine Škofja Loka morajo vsa pokopališča, navedena v 3. členu tega odloka, imeti mrliško vežico, katere uporaba je obvezna.
13.	člen
(obratovanje mrliških vežic in pokopališč)
(1)	Mrliška vežica mora biti v primeru pogreba odprta v času, ko je tudi pokopališče odprto za obiskovalce, praviloma pa med 7. in 18. uro. Na pokopališčih se za primer obratovanja mrliških vežic upoštevajo tudi krajevni običaji. Obratovalni čas upravljavec prilagodi potrebam pogreba in željam in potrebam svojcev pokojnih.
(2)	Pokopališča, ki jih je možno zaklepati, naj bodo za obiskovalce odprta vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 6. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
(3)	V dnevih pred in na dan praznika ter dela prostega dne v Republiki Sloveniji so mrliške vežice in pokopališča lahko odprta tudi izven časa, določenega v prvem in drugem odstavku tega člena.
(4)	Podrobneje se obratovanje mrliških vežic in odpiralni časi za posamezno pokopališče določijo v III. poglavju tega odloka.
14.	člen
(obseg prve ureditve groba)
Prvo ureditev groba določa zakon in ob pokopu v zemljo obsega odvoz odvečne zemlje po pokopu in posušenega cvetja in vencev na odlagališče in, če naročnik pogreba to naroči, postavitev obeležja z imenom in priimkom ter letnico rojstva in smrti pokojnika, razen v primeru raztrosa pepela pokojnega in anonimnega pokopa. Prvo ureditev groba opravi grobar. Če najemnik groba kasneje to obeležje nadomesti, za primerno odstranitev prvega poskrbi najemnik sam ali oseba, ki ji to naroči ali jo za to storitev pooblasti.
15.	člen
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
(1)	Za vzdrževanje reda na pokopališču so dolžni skrbeti:
•	upravljavec pokopališča,
•	najemniki grobov,
•	obiskovalci pokopališča.
(2)	Upravljavec pokopališča določbe tega člena uresničuje tako, da:
•	skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;
•	oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
•	določa mesto, datum in uro pokopa glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
•	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
•	organizira in nadzira dela na pokopališču;
•	skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora.
(3)	Vsi obiskovalci pokopališča in izvajalci raznih del na pokopališču se morajo vesti primerno kraju in s spoštovanjem do pokojnih.
16.	člen (prepovedi)
(1) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno:
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1067
•	nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;
•	onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
•	vodenje živali na pokopališki prostor in v objekte na območju pokopališča, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki;
•	odtujevanje predmetov z grobov, pokopaliških prostorov in objektov v območju pokopališča;
•	v času napovedanih pogrebnih svečanosti opravljati prevozov,	kamnoseških,	vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del, ki povzročajo hrup in/ali motijo obred;
•	v času, ko pokopališče ne obratuje, vstopati na območje pokopališča.
(2)	Smeti, druge odpadke in odpadne sveče je treba odlagati v za to namenjene zabojnike, ki so nameščeni na primernem mestu pokopališča. Gradbene odpadke, nastale ob postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi grobne opreme, je treba takoj odpeljati z območja pokopališča.
(3)	Na pokopališčih ni dovoljena vožnja motornih in drugih vozil, razen otroških vozičkov in invalidskih vozičkov.
(4)	Uporabo dostavnih vozil na območju pokopališča izvajalci storitvenih dejavnosti (kamnosek, vrtnar) upravljavcu pokopališča napovedo v priglasitvi po določbah četrtega odstavka 19. člena tega odloka.
(5)	Motorna in električna vozila na pokopališču lahko uporablja le upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebnih storitev za potrebe izvajanja storitev.
17.	člen
(način oddaje grobov v najem)
(1)	Grobove v najem najemniku oddaja upravljavec pokopališča. Najemno razmerje se uredi s sklenitvijo najemne pogodbe, skladno z določbami zakona. Trajanje, pogoje in razmerja iz najemne pogodbe določa zakon. Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima groba v najemu, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, razen v primeru pogreba z raztrosom pepela. Sklenitev najemne pogodbe je obveznost upravljavca.
(2)	Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3)	Najemna pogodba za grob preneha (se prekine) na podlagi razlogov, ki so določeni v zakonu.
18.	člen
(1)	Za najem groba je najemnik dolžan plačevati letno najemnino - grobnino. Grobnino, stroške, ki jih vključuje, način oblikovanja in določitev ter plačevanje določa zakon.
(2)	Upravljavec pokopališča izstavi račune za grobnino praviloma do 31. marca za tekoče leto. Za najem groba, ki je krajši od enega leta, se grobnina obračuna sorazmerno s trajanjem najema groba v tem letu. Če najemno razmerje nastopi po izstavitvi računov za tekoče leto, upravljavec pokopališča lahko najemniku sorazmerni del grobnine zaračuna ob sklenitvi najemne pogodbe. Rok za plačilo grobnine je praviloma petnajsti dan po izstavitvi računa.
(3)	Če najemnik groba v roku petnajstih dni oziroma v roku, ki je določen na računu upravljavca, ne plača grobnine, mu upravljavec izstavi opomin. Če po izstavitvi opomina najemnik tudi v roku petnajstih dni še ne plača grobnine in stroškov opomina, izvajalec zoper dolžnika
prične postopek izvršbe in poda predlog za izvršbo na sodišče.
(4) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe in upravljavec pokopališča lahko v zvezi z izvrševanjem zadolžitev in obveznosti po tem odloku in zakonu podatke o pokojnih in najemnikih grobov pridobiva iz uradnih evidenc, vse skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
19.	člen
(postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču)
(1)	Izdajanje soglasij, zavrnitev, obračun stroškov in postopek določa zakon.
(2)	Za vsak poseg (postavitev, popravilo, obnovo, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, grobnic in drugih nagrobnih obeležij) na območju pokopališča je potrebno predhodno soglasje upravljavca. V določenih primerih posegov upravljavec predpiše pogoje in poda soglasje k predlogom in rešitvam.
(3)	Najemnik lahko spomenik in ostalo opremo groba postavi le z upoštevanjem reda na pokopališču in skladno z navodili (dovoljenjem) upravljavca, kar pomeni, da oprema groba dimenzijsko ne sme segati izven gabaritov, ki so določeni za posamezno pokopališče oziroma ki na posameznem pokopališču veljajo za običajne. Pri tem je najemnik dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov. Enako velja tudi za obliko in materiale opreme groba.
(4)	Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnike ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba ali obnovi grobnico ali posega v objekte pokopališča v nasprotju z dovoljenjem ali brez njega, mora upravljavec obvestiti najemnika, da te nepravilnosti odpravi, mu postaviti rok in/ali mu naložiti, da pridobi dovoljenje za poseg. Če najemnik nepravilnosti v postavljenem roku ne odpravi sam, opravi ta dela upravljavec na stroške najemnika.
(5)	Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev se opravi na način, kot to predpiše upravljavec pokopališča, in je brezplačna.
(6)	Oprema groba je v lasti najemnika groba in zanjo upravljavec ne odgovarja.
20.	člen
Določbe o postavitvi opreme groba veljajo tudi za spremenitev ali obnovo le-te. Upravljavec pokopališča mora vse storitvene dejavnosti (kamnoseki, vrtnarji) za potrebe izvajanja storitev najemnikom grobov obravnavati enako. Vsakršno omejevanje in izključevanje je prepovedano.
21.	člen
(1)	Najemnik groba, ki mu je najemna pogodba prenehala, mora, če je dosegljiv, sam odstraniti opremo groba najkasneje v roku treh mesecev po prenehanju najemne pogodbe. Če opreme po preteku tega roka ne odstrani, jo odstrani upravljavec pokopališča na stroške najemnika.
(2)	Če najemnik groba ni dosegljiv, opremo groba odstrani upravljavec pokopališča.
(3)	Oprema groba iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne odstrani z grobov, ki so razglašeni za spomeniškovarstveno zaščitene spomenike. Grobovi, ki so razglašeni za spomeniško varstveno zaščitene
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1068
spomenike, se drugemu najemniku oddajo skupaj z opremo groba.
(4)	Upravljavec pokopališča hrani opremo iz tega člena na območju pokopališča še tri mesece. O odstranitvi opreme z groba upravljavec z javnim naznanilom obvesti zainteresirane in jih pozove, da opremo prevzame/jo. Po izteku trimesečnega roka upravljavec opremo odloži na odlagališče gradbenih odpadkov.
(5)	Po prenehanju najemne pogodbe za grob z žaro se žaro položi v prostor za anonimni pokop ali pepel iz žare raztrese na prostoru za raztros pepela. Pepel iz žare se lahko raztrese na prostor za raztros pepela, ko to pisno odobri ali naroči najemnik groba.
22.	člen (zvrsti grobov)
(1)	Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov:
1.	klasični grobovi:
•	enojni, dvojni, otroški in vrstni grobovi ter grobnice;
•	povečani grobovi;
2.	žarni grobovi:
•	talni in zidni;
3.	grobišča, kostnice, skupna grobišča;
4.	prostor za anonimne pokope;
5.	prostor za raztros pepela.
(2)	Nove grobnice je na obstoječih pokopališčih dovoljeno graditi le, če je v občinskem prostorskem načrtu za posamezno enoto urejanja prostora (EUP) za območje podrobnejše namenske rabe to dovoljeno in je taka gradnja tudi podrobno urejena.
(3)	Za posamezna pokopališča se zvrsti grobov podrobneje določijo v III. poglavju tega odloka.
23.	člen
(okvirni tehnični normativi za grobove)
Okvirni tehnični normativi in dimenzije posameznih zvrsti grobov za konkretno pokopališče z navedbo lokacije na pokopališču se določijo v III. poglavju tega odloka.
24.	člen (mirovalna doba za grobove)
Mirovalno dobo za posamezno zvrst groba določa zakon. Ponoven pokop na istem mestu in v istem grobu je dovoljen po končani mirovalni dobi, ki je po tem odloku 10 let. Praviloma naj bodo grobovi vseh zvrsti, razen žarnih, če geološka sestava tal to dopušča, poglobljeni tako, da je možen pokop več pokojnikov v en grob. Glede na značilnost pokopališča in sestavo zemlje se za posamezno pokopališče lahko upošteva daljša mirovalna doba.
25.	člen
(enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture)
Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture se plača pristojbina. Pristojbino kot cenik oblikuje in predlaga upravljavec pokopališča. Cenik potrjuje Občinski svet Občine Škofja Loka. Potrjeni cenik mora biti javno objavljen in dostopen.
26.	člen
(pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba)
Pogrebno pristojbino, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, oblikuje in predlaga upravljavec pokopališča. Pristojbino potrjuje Občinski svet Občine Škofja Loka. Potrjena pristojbina mora biti javno objavljena in dostopna.
27.	člen
(razmerje grobnine za posamezno zvrst groba glede na enojni grob)
(1)	Način oblikovanja, višino in plačevanje grobnine določa zakon. »Osnovna grobnina« je grobnina za enojni grob. Grobnina za ostale zvrsti grobov je določena v razmerju do osnovne grobnine in znaša:
a)	za dvojni grob - dvakratnik osnovne grobnine;
b)	za otroški grob - šestdeset odstotkov osnovne grobnine;
c)	za vrstni grob - enaka osnovni grobnini;
d)	za grobnice:
•	do štiri prostore je grobnina enaka štirikratniku osnovne grobnine;
•	za več kot štiri prostore je grobnina enaka šestkratniku osnovne grobnine;
e)	za povečane grobove - grobnina je enaka osnovni grobnini, pomnoženi s faktorjem, ki predstavlja število možnih pokopov v tak grob, vendar največ do šest;
f)	za žarni grob - šestdeset odstotkov osnovne grobnine;
g)	za grobišča znaša grobnina štirideset odstotkov osnovne grobnine, pomnoženo s številom možnih enojnih grobov; za kostnice znaša grobnina deset odstotkov osnovne grobnine, pomnoženo s številom možnih enojnih pokopov.
(2)	Grobnina za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob raztrosu pepela v višini osnovne grobnine.
28.	člen
(druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov)
(1)	Na grobovih je dovoljeno saditi grmičevje le na prostoru, ki ga ureja najemnik groba, vendar ne sme segati izven gabaritov groba in ne biti višje od 50 cm.
(2)	Najemniki grobov morajo skrbeti za urejen videz groba in okolice, kar pomeni, da ga morajo redno vzdrževati in morebitno rastje redno obrezovati in skrbeti za grmovnice, cvetlice in trave, da rastlinje ne posega na sosednje grobove ali poti. Skrbeti morajo za grobno opremo, redno odstranjevati plevel in odpadke, ki jih morajo odlagati na za to določena mesta, ter skrbeti za red in čistočo na pokopališču.
(3)	Najemniki so dolžni s pitno vodo ravnati varčno in jo uporabljati izključno za zalivanje zelenja na grobu ter za čiščenje in urejanje groba.
(4)	Zelenice morajo biti redno vzdrževane. Upravljavec jih je dolžan redno kositi in vzdrževati tako, da trava ne presega višine 12 cm. Upravljavec je dolžan redno vzdrževati in skrbeti za poti na pokopališču in ostale površine med grobovi in na območju pokopališča, ne glede na to, v kakšni izvedbi ali obliki so (pesek, beton, kocke, asfalt, ipd).
29.	člen
Na pokopališčih, kjer so grobovi tesno drug ob drugem, mora najemnik groba v primeru pogreba - pokopa v sosednji grob dopustiti poseg in izvedbo storitev tudi v območju svojega groba (dostop, odložitev izkopane zemlje, izvedba poslovilne slovesnosti ipd.). Za tak poseg izvajalcu storitev ni treba pridobiti soglasja.
III. Posebne določbe za posamezna pokopališča
30.	člen
Za vsa pokopališča velja, da se v urejena razmerja in v obstoječe ureditve na pokopališčih ne posega, če kot take niso v nasprotju z določbami tega odloka in z določbami zakona. To se nanaša predvsem na velikost
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1069
grobov, razpored grobnih polj, način pokopavanja in skrb za urejenost pokopališč ter posebno dogovorjena najemna razmerja ob času uveljavitve tega odloka. V kolikor pa se na posameznem pokopališču vzpostavi novo razmerje ali novo grobno polje (grobna vrsta), mora ureditev slediti določbam tega odloka.
31. člen Centralno pokopališče Lipica
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 18. uro.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski),
•	žarni grobovi,
•	žarne omarice (niše) v žarnem zidu,
•	prostor za raztros pepela,
•	prostor za anonimne grobove,
•	grobišče (kostnica, prostori za skupen pokop).
Na območju pokopališča sta vojni grobišči, katerih status in razmerja so urejena s posebnim zakonom in drugimi predpisi.
4.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi in morebitni vrstni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 300 cm in širine 160 cm; za grobno jamo je namenjena velikost v izmeri: dolžina 210 cm in širina 90 cm; ostala površina pa je določena za grobne steze;
•	dvojni grobovi (družinski), zajemajo dvojno širino enojnega groba;
•	žarni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 100 cm in širine 80 cm za enojni grob in dolžine 100 cm in širine 160 cm za dvojnega.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarni grobovi in žarne omarice služijo za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob. Žare je možno pokopavati tudi v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih. V žarni grob ali žarno omarico je možno shraniti več žar. Prostor za raztros pepela in prostor za anonimne pokope je na posebnem pokopališkem polju in je namenjen pokojnikom, ki so želeli tak način pokopa. Za skupna grobišča in za vrstne grobove se določi grobno polje na jugovzhodu pokopališča, na desnem bregu potoka Žabnica. Območje je namenjeno za pokop pokojnih, ki bi umrli v elementarnih in drugih množičnih nesrečah, ter za posmrtne ostanke iz klasičnih in žarnih grobov po preteku mirovalne dobe, za katere ni podaljšana najemna doba.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5.	ostale določbe
•	postopek za raztros pepela pokojnika:
Na pokopališču Lipica je za pokop z raztrosom pepela pokojnika namenjen in urejen prostor na severnem delu pokopališča. Območje obsega zelenico z drevjem in v zemljo položenimi granitnimi ploščami, ki so namenjene graviranju podatkov o pokojnih, katerih pepel je bil tam raztrosen. Pokop z raztrosom pepela pokojnika opravi upravljavec
pokopališča s pokopališkim moštvom po postopku, kot je predviden za žarni pokop. Naročnik pogreba ali svojci pokojnika to vrsto pokopa pisno naročijo upravljavcu pokopališča. Ob naročilu lahko odločijo, da se pogreb opravi kot anonimen pokop ali da se podatki o pokojnem vgravirajo (vklešejo) v granitno ploščo. Podatki o pokojnih se, razen v primeru anonimnega pokopa, na podlagi odločitve svojcev vgravirajo (vklešejo) v za to pripravljene granitne plošče. Na plošče je dovoljeno vgravirati le podatke: ime in priimek pokojnika, datum rojstva in datum smrti. Dovoljeno je dodati akademski naziv pokojnika. Ostalih podatkov ali napisov na te plošče ni dovoljeno vgravirati.
Za vpis podatkov o pokojniku na granitne plošče se uporabi in je dovoljena le enotna oblika in velikost črk, in sicer: črkovna vrsta je "Lucida" oziroma njej najbližji približek; velikost črk imena in priimka je 4,00 cm, datuma rojstva in smrti pa se izpišeta v velikosti črk 3,00 cm. Princip gravure se opravi po načrtu, ki je priloga tega odloka, kjer so podani tudi razmiki in velikost posameznih črk in znakov. Črke se pobarvajo s svetlo obstojno barvo. Uporaba navedenih oblik in dimenzij je obvezna za vse in vsakogar. Graviranje oziroma graverja (kamnoseka) izbere in storitev pri njem naroči naročnik pogreba ali svojci pokojnika. Graver (kamnosek) mora spoštovati s tem odlokom predpisan postopek in način graviranja. Pred delom ga o tem seznani in v postopek uvede upravljavec pokopališča. Graviranje podatkov o pokojniku v granitno ploščo plača naročnik pogreba ali svojci pokojnika neposredno izvajalcu - graverju (kamnoseku). Prostor na granitni plošči za graviranje podatkov o pokojniku plača naročnik pogreba po veljavnem ceniku.
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik. Na območju pokopališča, ki je namenjeno za raztros pepela pokojnih, ni dovoljeno polagati nobenih obeležij, cvetja ali prižigati sveč. Za polaganje cvetja in prižiganje sveč v spomin pokojnih je določen centralni prostor pokopališča.
•	anonimni pokop:
Postopek za anonimni pokop določa zakon. Tudi o tej vrsti pokopa vodi vse podatke upravljavec pokopališča v evidenci pokopov. Za polaganje cvetja in prižiganje sveč v spomin pokojnih, pokopanih anonimno, je določen centralni prostor pokopališča.
32. člen
Mestno pokopališče Škofja Loka
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 18.
uro, v poletnem času pa lahko do 20. ure.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski),
•	grobnice;
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1070
Pokopališče na vzhodni strani meji na vojno grobišče, katerega status in razmerja so urejena s posebnim zakonom in drugimi predpisi.
4.	okvirni tehnični normativi za grobove
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 110 cm, ostala površina pa je določena za grobne steze;
•	dvojni grobovi (družinski), zajemajo dvojno širino enojnega groba.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarnih grobov, ki služijo izključno za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob, na pokopališču ni. Žare je možno pokopavati v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5.	ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
33. člen Pokopališče Stara Loka
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 21. uro, v poletnem času pa lahko do 22. ure.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 22. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 20. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski),
•	žarni grobovi,
•	grobnica.
4.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine največ 200 cm in širine največ 160 cm, grobna jama pa zajema površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 90 cm;
•	dvojni grobovi (družinski), zajemajo večjo širino ali dvojno širino enojnega groba.
•	žarni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 100 cm in širine 80 cm za enojni grob.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarni grobovi služijo za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob. Žare je možno pokopavati tudi v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih. V žarni grob je možno shraniti več žar.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5.	ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje
in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
•	anonimni pokop:
Postopek za anonimni pokop določa zakon. Tudi o tej vrsti pokopa vodi vse podatke upravljavec pokopališča v evidenci pokopov.
34.	člen Pokopališče Reteče
1.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 22. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 21. ure.
2.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski);
3.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 180 cm in širine 110 cm;
•	dvojni grobovi (družinski), zajemajo večjo širino ali dvojno širino enojnega groba.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarnih grobov, ki služijo izključno za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob, na pokopališču ni. Žare je možno pokopavati v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
4.	ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
35.	člen Pokopališče Bukovščica
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 18. uro, v poletnem času pa lahko do 21. ure.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski).
4.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 110 cm;
•	dvojni grobovi (družinski), zajemajo večjo širino ali dvojno širino enojnega groba, praviloma površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 200 cm.
•	žarni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 100 cm in širine 80 cm za enojni grob in dolžine 100 cm in širine 160 cm za dvojnega.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarnih grobov, ki bi služili izključno za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob, na pokopališču ni. Žare je možno pokopavati v enojnih in dvojnih obstoječih
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1071
grobovih. V primeru, da se na prostih površinah vzpostavijo žarni grobovi, le-ti zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 100 cm in širine 80 cm.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5. ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
•	anonimni pokop:
Postopek za anonimni pokop določa zakon. Tudi o tej vrsti pokopa vodi vse podatke upravljavec pokopališča v evidenci pokopov. Za polaganje cvetja in prižiganje sveč v spomin pokojnih, pokopanih anonimno, je določen centralni prostor pokopališča.
36.	člen Pokopališče Sv. Lenart
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 18. uro, v poletnem času pa lahko do 21. ure.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski);
4.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 110 cm;
•	dvojni grobovi (družinski) zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 200 cm;
•	ostala površina je določena za grobne steze, kjer je zaradi nagiba terena maksimalni odmik med grobovoma 50 cm, vmesna pot med grobovi pa je širine 100 cm.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarnih grobov, ki služijo izključno za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob, na pokopališču ni. Žare je možno pokopavati v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5.	ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
37.	člen Pokopališče Žabnica
1.	obratovanje mrliških vežic:
mrliška vežica je v primeru pogreba odprta med 7. in 18. uro, v poletnem času pa lahko do 21. ure.
2.	obratovanje pokopališča:
pokopališče je za obiskovalce odprto vsak dan od:
•	1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure,
•	1. oktobra do 31. marca od 7. do 19. ure.
3.	zvrsti grobov na pokopališču:
•	enojni grobovi,
•	dvojni grobovi (družinski);
4.	okvirni tehnični normativi za grobove:
•	enojni grobovi zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 110 cm;
•	dvojni grobovi (družinski) zajemajo površino s stranicami pravokotnika dolžine 200 cm in širine 200 cm;
•	ostala površina je določena za grobne steze, kjer je zaradi nagiba terena maksimalni odmik med grobovoma 50 cm, vmesna pot med grobovi pa je širine 100 cm.
Enojni grob služi za pokop enega pokojnika, s poglobitvijo pa več pokojnikov.
Dvojni grob (družinski) služi za pokop članov ene družine (rodbine).
Žarnih grobov, ki služijo izključno za pokop žar s pepelom pokojnih, vsake v svoj grob, na pokopališču ni. Žare je možno pokopavati v enojnih in dvojnih obstoječih grobovih.
Na pokopališču otroški grobovi niso določeni s posebnim poljem. Pokop otrok se opravi po željah staršev oziroma svojcev v eni izmed naštetih zvrsti grobov.
5.	ostale določbe
•	polaganje cvetja, vencev in sveč:
Cvetje, venci in sveče se položijo neposredno na grob ali ob grobu. Vsak najemnik groba je dolžan ovenelo cvetje in vence odložiti na za to določeno mesto, odpadne (izgorele) sveče pa odložiti v poseben zabojnik.
IV. Prekrški
38. člen (prekrški fizičnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo 100 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki je fizična oseba, ki:
•	se na pokopališču nedostojno vede (vpije, se glasno smeje, razgraja in hodi po grobovih oziroma prostorih za grobove) - prva alineja prvega odstavka 16. člena;
•	odlaga odpadke izven za to določenega prostora -druga alineja prvega odstavka 16. člena;
•	onesnaži ali poškoduje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade - tretja alineja prvega odstavka 16. člena;
•	vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča (razen psov, ki služijo človeku kot vodniki) - četrta alineja prvega odstavka 16. člena;
•	odtuji predmete z grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča - peta alineja prvega odstavka 16. člena;
•	v času napovedanih pogrebnih svečanosti opravlja prevoze ali opravlja dela, ki povzročajo hrup, in s tem moti obred - šesta alineja prvega odstavka 16. člena;
•	v času, ko pokopališče ne obratuje, vstopa na območje pokopališča - sedma alineja prvega odstavka 16. člena;
•	na pokopališčih vozi motorna in druga vozila - tretji odstavek 16. člena;
•	za enostavna dela na pokopališču pri upravljavcu pokopališča ne priglasi termina izvedbe del in vožnje dostavnih vozil - peti odstavek 19. člena;
•	s pitno vodo ne ravna varčno in/ali jo uporabi v drug namen kot za zalivanje zelenja na grobu ter za
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1072
čiščenje in urejanje groba - tretji odstavek 28. člena.
(2) Z denarno kaznijo 1.250 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki je fizična oseba, ki:
•	pokop izvrši ali pogreb opravi v nasprotju ali s kršitvijo določb o načinu in kraju pokopa po tem odloku.
39.	člen
(prekrški samostojnih podjetnikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost in pravnih oseb)
(1)	Z denarno kaznijo 1.000 eUr se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba, ki:
•	ob opravljanju storitev odlaga odpadke izven za to določenega prostora - druga alineja prvega odstavka 16. člena;
•	ob opravljanju storitev onesnaži ali poškoduje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade - tretja alineja prvega odstavka 16. člena;
•	ob opravljanju storitev odtuji predmete z grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča - peta alineja prvega odstavka 16. člena;
•	zaradi opravljanja storitev v času napovedanih pogrebnih svečanosti opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela, ki povzročajo hrup, in s tem moti obred -šesta alineja prvega odstavka 16. člena,
•	zaradi opravljanja storitev v času, ko pokopališče ne obratuje, vstopa na območje pokopališča - sedma alineja prvega odstavka 16. člena;
•	gradbenih odpadkov, nastalih ob postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi grobne opreme, ne odpelje z območja pokopališča - drugi odstavek 16. člena.
•	ob opravljanju storitev s pitno vodo ne ravna varčno ali jo uporabi v drug namen kot za storitev na grobu - tretji odstavek 28. člena.
(2)	Z denarno kaznijo 5.000 EUR se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba, ki:
•	pokop izvrši ali pogreb opravi v nasprotju ali s kršitvijo določb o načinu in kraju pokopa po tem odloku.
V. Prehodne in končne določbe
40.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Prenehanje veljavnosti občinskih predpisov s področja pogrebne in pokopališke dejavnosti, sprejetih pred uveljavitvijo Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti (ZPPDej), Uradni list RS, št. 62/16, določa zakon.
41.	člen (objava in uveljavitev)
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 354-12/2017 Datum: 10.5.2018
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
371. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Škofja Loka
Na podlagi četrtega odstavka 59. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 -uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 29. redni seji dne 10. 05. 2018, sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA
1.	člen
S tem odlokom se za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Škofja Loka določijo volilne enote v krajevnih skupnostih in število članov sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti.
2.	člen
Volilne enote se določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti v svetu te krajevne skupnosti.
1.	Krajevna skupnost Bukovica - Bukovščica
3.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Bukovica -Bukovščica, v kateri se voli 10 članov sveta, se določi štiri volilne enote in sicer:
I.	volilna enota obsega območje: Sv. Tomaž, Praprotno in Spodnja Luša h. št. 1-13, 38. Voli se 3 člane sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Bukovica, Stirpnik in Ševlje. Voli se 3 člane sveta.
III.	volilna enota obsega območje: Knape in Bukovščica. Voli se 2. člana sveta.
IV.	volilna enota obsega območje: Pozirno in Strmica. Voli se 2 člana sveta.
2.	Krajevna skupnost Godešič
4.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Godešič, v kateri se voli 7 članov sveta, se določi območje celotne krajevne skupnosti kot ena volilna enota.
3.	Krajevna skupnost Kamnitnik
5.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Kamnitnik, v kateri se voli 11 članov sveta, se določi štiri volilne enote in sicer:
I.	volilna enota obsega območje: Partizanska cesta h.št. 40-43, Cesta talcev h. št. 4, 6, 6/a, 10 in 12, Šolska ulica h. št. 1, 1/a, 3, 5, 7 in Kapucinski trg h. št. 4. Voli se 3 člane sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Partizanska cesta h. št. 2, 44-47 in Šolska ulica h. št. 4, 6, 8-15. Voli se 3 člane sveta.
III.	volilna enota obsega območje: Kamnitnik, Kidričeva cesta h. št. 1-14 razen h. št. 13, Partizanska cesta razen h. št. 2 in 40-47, Potočnikova ulica, Tavčarjeva ulica, Nad Plevno, Kapucinski trg h. št. 6-9, Šolska ulica h.št. 2, Stara cesta h. št. 1, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19 in 24-28. Voli se 2. člana sveta.
IV.	volilna enota obsega območje: Demšarjeva cesta, Ljubljanska cesta h-št. 1-8, Sorška cesta, Suška cesta, Stara cesta h. št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1073
in 20-23, Pod Plevno, Kidričeva cesta h. št. 13 in 15-22, Koširjeva cesta. Voli se 3 člane sveta.
4.	Krajevna skupnost Sv. Lenart - Luša
6.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Sv. Lenart -Luša, v kateri se voli 7 članov sveta, se določi območje celotne krajevne skupnosti kot ena volilna enota.
5.	Krajevna skupnost Log
7.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Log, v kateri se voli 7 članov sveta, se določi območje celotne krajevne skupnosti kot ena volilna enota.
6.	Krajevna skupnost Reteče - Gorenja vas
8.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Reteče -Gorenja vas, v kateri se voli 7 članov sveta, se določi območje celotne krajevne skupnosti kot ena volilna enota.
7.	Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik
9.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Stara Loka -Podlubnik, v kateri se voli 13 članov sveta, se določi sedem volilnih enot in sicer:
I.	volilna enota obsega območje: Podlubnik h. št. 143145, 146-150, 161-162, 291-337, 339-341, 344-349. Voli se 2 člana sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Podlubnik h. št. 152160. Voli se 3 člane.
III.	volilna enota obsega območje: Križna gora, Trnje, Vešter, Binkelj in Moškrin. Voli se 1. člana sveta.
IV.	volilna enota obsega območje: Podlubnik h. št. 1131, 133, 135-137, 139-142, 163-206, 208-241, 242, 243-290. Voli se 2 člana sveta.
V.	volilna enota obsega območje: Virlog in Stara Loka. Voli se 2 člana sveta.
VI.	volilna enota obsega območje: Groharjevo naselje in Cesta talcev, razen h.št. 4, 6, 6a, 10, 12. Voli se 2 člana sveta.
VII.volilna	enota obsega območje: Pevno, Crngrob, Papirnica. Voli se 1 člana sveta.
8.	Krajevna skupnost Sv. Duh
10.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Sv. Duh, v kateri se voli 9 članov sveta, se določi tri volilne enote in sicer:
I.	volilna enota obsega območje: Virmaše in Grenc. Voli se 3 člane sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Sv. Duh. Voli se 3 člane sveta.
III.	volilna enota obsega območje: Dorfarje in Forme. Voli se 3 člane sveta.
9.	Krajevna skupnost Škofja Loka - Mesto
11.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Škofja Loka -Mesto, v kateri se voli 15 članov sveta, se določi šest volilnih enot in sicer: I. volilna enota obsega območje: Novi svet h. št. 6-18, Vincarje in Kapucinski trg h.št. 1-3, 10-15,17-25. Voli se 3 člane sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Grajska pot h. št. 16, 8, 10, 12, 14-17, Kopališka ulica, Podpulfrca, Poljanska cesta in Fužinska cesta. Voli se 3 člane sveta.
III.	volilna enota obsega območje: Blaževa ulica h. št. 1-14, Cankarjev trg h.št. 1-7,10-13, Klobovsova ulica, Mestni trg in Grajska pot h. št. 13. Voli se 3 člane sveta.
IV.	volilna enota obsega območje: Studenec, Spodnji trg in Cankarjev trg h. št. 8, 9. Voli se 3 člane sveta.
V.	volilna enota obsega območje: Puštal. Voli se 2 člana sveta.
VI.	volilna enota obsega območje: Sv. Andrej, Sv. Ožbolt in Sv. Barbara. Voli se 1 član sveta.
10.	Krajevna skupnost Trata
12.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Trata, v kateri se voli 15 članov sveta, se določi deset volilnih enot in sicer.
I.	volilna enota obsega območje: Frankovo naselje h.št. 1, 51, 51 A, 59-68, 111, 113, 115, 117, 119, 121, 147-185, Kidričeva cesta h. št. 23-65,100 in Ljubljanska cesta h. št. 9-26. Voli se 3 člane sveta.
II.	volilna enota obsega območje: Frankovo naselje h.št. 2-15, 41-46, 52-56, 69-110, 112, 112A, 114, 116, 118, 120, 123-146. Hafnerjevo naselje h. št. 142, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 67-73. Voli se 3. člane sveta.
III.	volilna enota obsega območje: Hafnerjevo naselje h. št. 43-45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59-66A, 74-133, Kidričeva cesta h. št. 66-99A, 101-104. Voli se 2 člana sveta.
IV.	volilna enota: Suha. Voli se 1 člana sveta.
V.	volilna enota: Trata. Voli se 1 člana sveta.
VI.	volilna enota: Lipica. Voli se 1 člana sveta.
VII.volilna	enota: Hosta. Voli se 1 člana sveta.
VIII.	volilna enota: Draga. Voli se 1 člana sveta.
IX.	volilna enota: Pungert. Voli se 1 člana sveta.
X.	volilna enota: Gosteče. Voli se 1 člana sveta.
11.	Krajevna skupnost Zminec
13.	člen
Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Zminec, v kateri se voli 7 članov sveta, se določi območje celotne krajevne skupnosti kot ena volilna enota. Prehodna in končna določba
14.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-2/2018 Datum: 10.5.2018
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
372. Odlok o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D, 11/11, 28/11 - odl. US in 98/13) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1074
26/2017) je Občinski svet občine Škofja Loka na 29. redni seji, dne 10.05.2018, sprejel
ODLOK
O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ORGANIZATORJEM VOLILNE KAMPANJE
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila za delno povračilo stroškov organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta in volitve župana v Občini Škofja Loka.
2.	člen
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta Občine Škofja Loka, imajo pravico do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja, ki ga potrdi občinski svet.
3.	člen
Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje za župana Občine Škofja Loka, za katerih kandidate je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali.
Če pride do drugega kroga glasovanja, sta organizatorja volilne kampanje za kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem (drugem) krogu.
Organizatorjem volilne kampanje za župana se povrnejo stroški v višini 0,12 EUR za vsak dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja, ki ga potrdi občinski svet.
4.	člen
Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrne stroške volilne kampanje iz proračuna Občine Škofja Loka, v roku 30 dni po potrditvi predloženega poročila občinskemu svetu.
Poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih iz prejšnjega odstavka mora biti pripravljeno v roku, z vsebino in na način, določen z veljavni predpisi na področju volilne in referendumske kampanje.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje (Uradni list RS, št. 69/1998).
6.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-3/2018 Datum: 10.5.2018
Občina Škofja Loka
Miha Ješe, župan
373. Odlok o programu opremljanja in merilih odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Reteče - EUP RE 01/03 - Z del
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10
-	ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO), 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur.l. RS; št. 80/07), 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l. RS; št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 - UPB) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 29. redni seji dne 10.5.2018 sprejel:
ODLOK
O PROGRAMU OPREMLJANJA IN MERILIH ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA RETEČE - EUP RE 01/03 - Z DEL
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč - Občinski podrobni prostorski načrt Reteče EUP RE 01/03 - Z del (v nadaljevanju: program opremljanja) izdelan pod številko projekta 1603, v aprilu 2018, ki je na vpogled na sedežu občine ter merila za odmero komunalnega prispevka na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta Reteče EUP RE 01/03
-	Z del.
(2)	Program opremljanja natančno določa podlage za odmero komunalnega prispevka za občinski podrobni prostorski načrt Reteče EUP RE 01/03 - Z del: obračunska območja komunalne opreme, skupne in obračunske stroške komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
(3)	Podlaga za pripravo programa opremljanja je Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Reteče EUP RE 01/03 - Z del (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 45/17).
2.	člen
(predmet obračuna komunalnega prispevka)
Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni objekti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta Reteče EUP RE 01/03 - Z del.
3.	člen (pojmi)
(1) Kratice in pojmi, uporabljeni v odloku, imajo naslednji
pomen:
parcela	je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.,
NTP	neto tlorisna površina objekta, izračunana po SIST ISO 9836:2000,
Aparcela	površina parcele,
Atlorisna	neto tlorisna površina objekta,
Kdejavnost	faktor dejavnosti, določen za različne vrste objektov,
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1075
Dp	delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
Dt	delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka,
Cpi	obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele za posamezno vrsto komunalne opreme,
Cti	obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta za posamezno vrsto komunalne opreme,
Cpi1	indeksirani obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele za posamezno vrsto komunalne opreme,
Cti1	indeksirani obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta za posamezno vrsto komunalne opreme,
I	faktor indeksacije, ki se ob odmeri komunalnega prispevka indeksira od dneva uveljavitve odloka,
KPi	komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme na posameznem obračunskem območju,
KP	celotni izračunani komunalni prispevek.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, prostorskega načrtovanja, komunalnega prispevka in opremljanja stavbnih zemljišč.
4. člen (obračunsko območje)
(1) Obračunsko območje investicije predstavlja območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP RE 01/03 - Z del v Retečah.
OBRAČUNSKO OBMOČJE	POVRŠINA PARCELE [m2]	POVRŠINA NTP [m2]
prometno omrežje	2.795	976
kanalizacijsko omrežje	2.795	976
vodovodno omrežje	2.795	976
(2) Grafični prikaz območja, ki je predmet odmere komunalnega prispevka, je razviden iz besedilnega dela programa opremljanja, poglavje »7 Grafični del programa opremljanja«.
5. člen
(skupni in obračunski stroški)
Prikaz skupnih in obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme:
Obračunsko območje	skupni stroški brez DDV	obračunski stroški brez DDV
	[€]	[€]
prometno omrežje	93.250,00	93.250,00
kanalizacijsko omrežje	34.000,00	34.000,00
vodovodno omrežje	22.914,00	22.914,00
SKUPAJ	150.164,00	150.164,00
6. člen
(stroški opremljanja m2 parcele [Cpi] in m2 neto tlorisne površine objekta [Cti])
Stroški opremljanja m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objekta se obračunajo z upoštevanjem naslednjih vrednosti:
Obračunsko območje	Cpi [€/m2]	Cti [€/m2]
prometno omrežje	33,36	95,54
kanalizacijsko omrežje	12,16	34,84
vodovodno omrežje	8,20	23,48
SKUPAJ	53,72	153,86
7.	člen
(razmerje med deležem parcele in neto tlorisno površino objekta)
(1) Razmerje med deležem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objekta [Dt] se določi na podlagi vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Škofja Loka.
8.	člen (faktor dejavnosti)
(1) Faktor dejavnosti [Kdejavnost] se določi na podlagi vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Škofja Loka.
9.	člen
(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KPi = (Aparcela • Cpil • Dp) + (Kdejavnost • Atlorisna • Ctil •
Dt) KP = IKPi
10.	člen (indeksiranje stroškov)
(1)	Obračunski stroški opremljanja m2 parcele z določeno vrsto komunalne opreme [Cpi] in obračunski stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme [Cti] se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa za posamezno leto pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, katerega objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
(2)	Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve programa opremljanja.
11.	člen
(površine za izračun komunalnega prispevka)
(1)	Površina parcele in neto tlorisna površina objekta ter vrsta komunalne opreme, na katero se objekt priključuje, se pridobijo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter določb tega odloka.
(2)	Če podatka o površini parcele ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina parcele za odmero komunalnega prispevka pridobi iz akta o določitvi površine parcele ali prostorskega akta ter določb tega odloka.
(3)	Če parcela ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5.
(4)	Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz prvega odstavka tega člena, se pridobi iz uradnih evidenc ter določb tega odloka.
(5)	Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.
12.	člen
(posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1076
(1)	V primeru gradnje novega objekta na parceli prej odstranjenega objekta, se komunalni prispevek odmeri na način, da se izračuna višina komunalnega prispevka novega in odstranjenega objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom za novi in odstranjeni objekt. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
(2)	Če se enostavni ali nezahtevni objekt gradi na parceli, za katero je že bil plačan komunalni prispevek, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka pri izračunu novega komunalnega prispevka upoštevajo.
13.	člen
(obstoječa komunalna oprema)
Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na podlagi vsakokrat veljavnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Škofja Loka.
14.	člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek odmeri občinska uprava z odločbo:
•	na zahtevo zavezanca,
•	po uradni dolžnosti.
(2)	Vlogi za odmero komunalnega prispevka mora zavezanec priložiti izvod vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
15.	člen
(zavezanec za komunalni prispevek)
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
16.	člen
(plačilo komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku.
(2)	Skladno z vsakokrat veljavnim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Škofja Loka se lahko dovoli tudi obročno odplačevanje, če so izpolnjeni pogoji iz odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Škofja Loka.
17.	člen
(odmera komunalnega prispevka po dejanskih stroških)
(1)	Po izgradnji komunalne opreme, ki je predmet tega programa opremljanja na obravnavanem območju, se lahko izdela preračun komunalnega prispevka, v katerem se upoštevajo dejansko izplačani stroški gradnje komunalne opreme ter površine parcel in neto tlorisnih površin objektov na obravnavanem območju.
(2)	Na podlagi preračuna iz prejšnjega odstavka se zavezancem za plačilo komunalnega prispevka odmeri končni komunalni prispevek.
18.	člen
(pogodbena razmerja med investitorjem in občino)
(1) Če se Občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se tak dogovor sklene, na podlagi tega programa opremljanja, s pogodbo o
opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
(2)	V primeru sklenitve pogodbe o opremljanju, mora investitor poravnati še preostali del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, na katero se bo priključeval.
(3)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec iz 15. člena tega odloka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
(4)	S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
19.	člen (obveznost priključevanja)
(1)	Stroški izgradnje zasebnega priključka so dodatni stroški zavezanca in ne vplivajo na višino odmerjenega komunalnega prispevka.
(2)	Investitor se mora priključiti na komunalno opremo, katero koristi in mu je nanjo omogočena priključitev.
20.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3510-0013/2017 Datum: 10.5.2018
Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan
OBČINA VIDEM
374. Sklep o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje -med starim in novim naseljem
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10
-	ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12
-	ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO, 61/17 - ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/16 - UPB-2, 45/17) je župan Občine Videm sprejel
SKLEP
O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PB13 POBREŽJE -MED STARIM IN NOVIM NASELJEM
1.
(splošno)
S tem sklepom se začne postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje - med starim in novim naseljem (v nadaljevanju OPPN).
2.
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN)
Območje OPPN zajema nepozidano zemljišče med starim in novim delom naselja Pobrežje, katero je z občinskim prostorskim načrtom namenjeno pozidavi na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1077
Novi lastnik zemljišča je izrazil interes za pričetek postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3.
(območje prostorskega načrta)
Enota urejanja prostora (EUP) z oznako PB13 zajema območje med cesto skozi stari del naselja Pobrežja (cesta poteka ob severovzhodni strani EUP), obstoječo stanovanjsko pozidavo (na jugovzhodni strani EUP, pri hišni št. Pobrežje 115 a), cesto Ptuj - Videm (na jugozahodni strani) in med območjem kmetijskih zemljišč (na severozahodni strani).
EUP PB13 obsega parceli št. 316/1, 316/2, obe k.o. Pobrežje. Po podatkih zemljiškega katastra je skupna površina navedenih parcel 98 a 66 m2.
Z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15) je območje OPPN zajeto v EUP PB13, za katero je določena podrobnejša namenska raba prostora z oznako SK (območje stanovanj z rabo SK - površine podeželskega naselja).
4.
(predmet načrtovanja)
Občinski podrobni prostorski načrt, katerega priprava se prične s tem sklepom o začetku postopka, se pripravi v skladu z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm. Z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm so splošni prostorski izvedbeni pogoji za območja, za katera je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, določeni v 94. členu odloka, dodatni pogoji in merila za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP PB 13 pa so določeni v tretjem odstavku 95. člena odloka.
Skladno z določili četrtega odstavka 94. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm je na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo potrebno zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča in podobno v obsegu najmanj 15% celotne površine občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Na območju EUP PB13 je predmet načrtovanja stanovanjska pozidava s pripadajočo prometno in drugo infrastrukturo, na območju pa je potrebno zagotoviti 15% javnih oziroma poljavnih površin za zelene površine. Na delu območja OPPN je predlagana gradnja samostoječih stanovanjskih stavb, na delu pa strnjena stanovanjska pozidava, vse v etažnosti P + 1 (pritličje in nadstropje). OPPN bo podrobno definiral pozidavo oziroma rabo posameznih mikrolokacij območja obdelave, pa tudi velikost in medsebojna razmerja parcel.
Gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) se načrtuje in izvede v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora. Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele. Padavinske vode s streh stavb je priporočljivo speljati v zbiralnike meteorne vode, locirane na posameznih parcelah - zbrano vodo se uporabi za zalivanje in kot sanitarno vodo.
Skladno z dodatnimi pogoji in merili za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP PB 13 je potrebno vzpostaviti javno cestno omrežje, ki bo zagotavljalo dvostransko priključevanje ceste iz območja OPPN na osrednjo cesto skozi naselje. Zasnova ureditve območja predvideva znotraj območja OPPN dve novi cesti, s prečnima potekoma na obstoječo cesto na zahodni strani in na obstoječo cesto na vzhodni strani,
kar skupno omogoča krožni promet. Podrobno bo prometno infrastrukturo definiral OPPN.
Območje načrtovanja se nahaja v vaškem območju. Pri načrtovanju soseske je potrebno zagotoviti take prostorske možnosti, da bo v največji možni meri omogočeno povezovanje soseske - v ta namen se med predvidenima cestama v območju OPPN predvidi tudi prečno komunikacijo za pešce in kolesarje, za katero je smiselno izkoristiti koridor obstoječega 20 kV daljnovoda, ki poteka preko območja načrtovanja. Smiselno bi bilo izvesti kabliranje obstoječega elektrovoda v zemljo, površino na in ob trasi kabliranega elektrovoda pa izkoristiti za javne zelene površine, na katerih bi bila prečna komunikacija v soseski za pešce in kolesarje, ob tej komunikaciji pa površina za igro otrok.
OPPN lahko izgradnjo potrebne GJI predvidi tudi izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij GJI sme obsegati tiste površine izven območja OPPN, ki so minimalno zahtevane za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega OPPN in se v celoti rešujejo samostojno.
5.
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve se pripravi v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pri pripravi strokovnih rešitev se upoštevajo prikaz stanja prostora, določila občinskega prostorskega načrta, splošne smernice državnih nosilcev urejanja prostora, izražene investicijske namere. Investitor pridobi geodetski načrt območja urejanja. V času izdelave OPPN ali takoj po njegovem sprejemu je potrebno pristopiti k izdelavi programa opremljanja zemljišč. V kolikor bo v postopku priprave OPPN ugotovljeno, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, bodo le-te opredeljene v nadaljnjih fazah priprave OPPN. OPPN se izdela tudi v digitalni obliki.
6.
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki:
•	sklep župana o začetku postopka: april 2018,
•	objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.videm.si): maj 2018,
•	priprava osnutka OPPN: 30 dni po prejemu geodetskega načrta območja urejanja,
•	pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora k osnutku in odločitve ministrstva, če je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): rok za izdajo je 30 dni po prejemu vloge,
•	izdelava dopolnjenega osnutka OPPN: 20 dni po prejemu smernic,
•	izdelava okoljskega poročila za dopolnjen osnutek OPPN, če je potrebno izvesti postopek CPVO: 30 dni po izdelavi dopolnjenega osnutka,
•	posredovanje okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka OPPN ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, da preveri ustreznost okoljskega poročila (če je zahtevan postopek CPVO): rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve),
•	javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve,
Št. 23/11.5.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1078
•	javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni,
•	priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 10 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	sprejem na občinskem svetu dopolnjenega osnutka OPPN in stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 10 dni po sprejemu stališč,
•	priprava predloga OPPN na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 15 dni po sprejemu stališč,
•	pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora k predlogu in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje (odločbo je potrebno pridobiti, če je potrebno izvesti postopek CPVO): rok za izdajo je 30 dni po prejemu vloge,
•	priprava usklajenega predloga OPPN: 15 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe v postopku CPVO (če je potrebno izvesti postopek CPVO),
•	sprejem usklajenega predloga OPPN na občinskem svetu: 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu,
•	objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin).
7.
(nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev)
V postopku priprave OPPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi OPPN izkaže, da se vsebine OPPN nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda),
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom),
•	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje varstva narave),
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine),
•	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (za področje varstva kulturne dediščine - v vednost zaradi predhodne seznanitve s predvidenim aktom),
•	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo),
•	Telekom Slovenije, Dostopovna omrežja, Operativa, TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje telekomunikacij),
•	za področje kabelskega komunikacijskega sistema: Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49 a, 1231 Ljubljana - Črnuče,
•	Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda),
•	Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju (za področje prometa za občinske ceste).
V kolikor se pri pripravi OPPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
8.
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN)
Investitor (JU & MI INVEST d.o.o.) financira pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, potrebne strokovne podlage in program opremljanja zemljišč.
9.
(objava in začetek veljavnosti)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnem naslovu občine Videm (http://www.videm.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-4/2018-1 Datum: 7. 5. 2018
Občina Videm Friderik Bračič, župan
Št. 23/11.5.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1079
OBČINA BLOKE
Stran
364.	Odlok o proračunu Občine Bloke za 1058 leto 2018
OBČINA MAKOLE
Stran
365.	Sklep o začetku priprav Tretjih 1060 sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Makole
- 3. SD OPN
OBČINA POLJČANE
Stran
366.	Sklep o določitvi cene socialno 1062 varstvene storitve pomoč družini na
dom
367.	Sklep o ugotovitvi javne koristi	1063
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Stran
368.	Sklep o imenovanju Občinske volilne 1063 komisije Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
369.	Sklep o podelitvi občinskih priznanj 1064 za leto 2018
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Stran
370.	Odlok o pogrebni in pokopališki 1064 dejavnosti v Občini Škofja Loka
371.	Odlok o določitvi volilnih enot za 1072 volitve v svete krajevnih skupnosti
na območju Občine Škofja Loka
372.	Odlok o delnem povračilu stroškov 1074 organizatorjem volilne kampanje
373.	Odlok o programu opremljanja in 1074 merilih odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta Reteče - EUP RE 01/03 - Z del
OBČINA VIDEM
Stran
374.	Sklep o začetku postopka priprave 1076 Občinskega	podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PB13 Pobrežje -
med starim in novim naseljem