[ft!
Phil Tippett in Jon Berg f^.
Lani je minilo četrt stoletja, odkar je Phil Tippett v svoji garaži ustanovil podjetje Tippett Studio, ki danes zaposluje sto ključnih ljudi in kljub korenitim spremembam ostaja v ospredju področja vizualnih učinkov. Ob tej priložnosti mu je Združenje za vizualne učinke (VES) podelilo nagrado Georgesa Mélièsa za pionirske prispevke k umetnosti in znanosti vizualnih učinkov.
Tippetta je že v rani mladosti prevzel proces stop-motion animacije, ko je pri sedmih letih v kinu videl film The 7th Voyage ofSinbad (1958, Nathan Juran) z učinki legendarnega Raya Harryhausena. Kot obrtnik in umetnik je želel biti vpleten v direndaj, kjer lahko združiš fotografiranje, kiparstvo, slikarstvo
In igro. Ob prihodu računalnikov pa seje kreativni proces tako spremenil, da se mu je Tippett le stežka prilagodil, saj je trdil, da mu primanjkuje pristne energije in obrtniške predanosti, značilne za klasične analogne učinke. Obenem je digitalizacija korporacijam omogočila večjo mero vplivanja na končni izdelek, kije postal vse manj rezultat majhne skupine predanih umetnikov/obrtnikov in vse bolj uredniški dosežek množice ljudi.
Vojna zvezd (Star Wars, 1977, George Lucas) je bil prvi večji film, za katerega je skupaj z Jonom Bergom zgradil in animiral holografski šah s pošastmi. Zatem sta za grozljivko Piranha
(1978, Joe Dante) naredila in animirala požrešne ribe. Duet je nato animiral dvonoge tauntaune in znamenite mehanske imperijske gonjače v prizorih na planetu Hoth za Imperij vrača udarec (The Empire Strikes Back, 1980, Irvin Kershner). Pri filmu Lovec na zmaje (Dragonslayer, 1981, Matthew Robbins) je bil Tippett povišan v nadzornika. Tukaj sta se s Kenom Ralstonom poslužila nove tehnike go-motion (računalniško vodeni delni gibi lutk, ki se znebijo stakato videza ročne stop-motion animacije), s katero je ekipa na kratko eksperimentirala pri Imperiju. Se pred pričetkom produkcije sta z Ralstonom, kljub dolgim dnevom snemanja Imperija, na lastno pest delala pozno v noč na novem dizajnu zmajevke in njenega mladiča, ker jima obstoječi ni bil všeč. Tako je njun dizajn končal v filmu. Za film Jedijeva vrnitev (Return of the Jedi, 1983, Richard Marquand) je skupaj s Kenom Ralstonom, z Dennisom Murenom in Richar-dom Edlundom prejel oskarja za posebne dosežke. George Lucas se spominja: »Eden izmed mnogih razlogov za njegovo uspešno ustvarjanje realističnih fantazijskih učinkov je v tem, da resnično razume filmski jezik. Phil je inovator in razmišlja kreativno, ob tem pa razume, kako poudariti samo pripovedništvo. Njegovo delo je vselej podrejeno zgodbi in ne obratno, kar je poglavitna razlika.« O RoboCopu (1987, Paul Verhoeven), ki je bil posnet za razmeroma majhen denar, je Tippett izjavil, da raje snema nizkoproračunske projekte, ker se moraš zanašati na svoj nagon in delati s pripomočki, ki so ti na voljo. Znajdeš se v položaju, v katerem moraš delati trdo in hitro, brez pomislekov. Sledila je nominacija za oskarja za Willow (1988, Ron Howard).
o
DC 3
< z
o
DC
3
Jurski park (Jurassic Park, 1993, Steven Spielberg) je bil film, na katerega se je pripravljal celo življenje. Spielberg se je sprva obrnil na Tippetta, ki je s svojo ekipo nemudoma pričel z izdelavo animirane snemalne knjige, lutk dinozavrov in struktur za go-motion. Sočasno je Dennis Muren s svojo ekipo pri Industrial Light & Magic pričel s testiranjem animacije z računalniško ustvarjenimi dinozavri. Režiserjeva odločitev upodobiti dinozavre s pomočjo računalniške grafike namesto
stop- in go-motion tehnike je bil poTippettovih besedah najbolj travmatični trenutek njegove kariere, ki gaje skoraj spravil v bolnico. Kmalu seje izkazalo, da soTippettove izkušnje, poznavanje gibanja in vedenja ter predvsem nagonski občutek za to, kaj je videti in se čuti naravno, nepogrešljivi. V ta namen so za Tippettove animatorje razvili posebno lutko dinozavra, povezano z računalnikom, kije gibe prenesel na računalniški model (DID). S tem analitičnim orodjem so tradicionalni ani-matorji računalniškim animatorjem ustvarili podlago za delo, kar je spremenilo smer filmskega ustvarjanja. Za Jurski park je Tippett prejel oskarja skupaj z Dennisom Murenom, Stanom Winstonom in Michaelom Lantierijem, ki so danes prav tako legende med mojstri posebnih učinkov.
Potem ko so morali Tippetta sodelavci in prijatelji (kot sta Dennis Muren in Craig Hayes) dobesedno zvleči v digitalno dobo, seje povsem posvetil nadzorovanju, saj si ni predstavljal prešolanja na delo z računalniki. Svojo vrednost je videl v izkušnjah in razumevanju filmskega procesa, ki gaje lahko prenesel na digitalne vizualne učinke preko ljudi, veščih računalniške grafike, a brez praktičnega znanja o snemanju filmov. Še eno nominacijo za oskarja mu je prinesel film Zmajevo srce (DragonHeart, 1996, Rob Cohen), za katerega je oblikoval in skiparil osrednji lik zmaja, ki gaje ILM nato skeniral in animiral, kot najkompleksnejši računalniški model do tedaj. 2 zadnjim nominirancem za oskarja, Vesoljskimi bojevniki (Starship Troopers, 1997, Paul Verhoeven), se je Tippett Studio znatno razširil in postavil na lastne noge kot popolno podjetje za računalniško animacijo. Vesoljski bojevniki 2 (Starship Troopers 2: Hero of the Federation, 2004), ambiciozni nizkoproračunski projekt, je bil prvi in zadnji celovečerec, ki ga je Tippett tudi režiral. Zdaj se raje posveča urjenju nadzorniškega kadra, v prostem času pa razvija celovečerne projekte. S slednjimi po lastnih besedah nima sreče, ker je preveč ikonoklastičen. Če gre za gradivo, ki je vsaj malo »nenavadno«, studiev ne zanima. Kljub temu vztraja in si med vikendi vzame 3-4 ure za pisanje treatmentov
Zmajevo srce
in scenarijev, ki jih nato predstavlja studiem. V začetku leta je Tippett v svojem arhivu odkril kratki stop-motion film Mad God iz začetka 90., ki ga je iztiril vzpon računalniške grafike. Nekaj mlajših sodelavcev, ki so zamudili obdobje stop-motion animacije, je videlo 5-minutni posnetek, ki jih je tako navdušil, da so mu ponudili prostovoljno pomoč. Zato je poiskal lutke in najel prostor za delo, na katerega gleda kot terapijo, ki bo končana ob njegovi smrti.
Dan Taylor (direktor animacije pri Digital Domain in bivši animator prt ILM) pravi: »Še danes me preseneča Philov čudovit dosežek z Vesoljskimi bojevniki. Vse to je naredil v prehodnem obdobju, pri čemer ni izgubil ničesar. V njegovi računalniški animaciji lahko opaziš enako energijo in smelost kot v njegovi stop-motion animaciji. Eno je imeti sposobnost vtisniti animaciji svoj pečat, ko delaš z majhno ekipo v stop-motion tehniki. Nekaj povsem drugega je storiti enako z veliko ekipo računalniških ani-matorjev. Phil je moj navdih ter del mojega strokovnega jezika, kadar režiram animacijo.« Če bi Cratg Hayes (glavni nadzornik posebnih učinkov v Tippett Studiu) moral našteti tri največje stvari, ki se jih je naučil od Tippetta, bi to bile zgodba, zgodba in zgodba: »Vsak prizor ima zgodbo. Spektakel te lahko hitro zanese, medtem ko te on pripelje nazaj, rekoč 'Kaj je zgodba za tem? Napeta vsebina?' Vztraja tudi na življenjskosti animacije, tako da ni videti kot simulacija. To je pomembno. Simulacija je lahko tehnično korektna, vendar dolgočasna.«
V zadnjih letih smo lahko občudovali Tippettov osebni vpliv v vlogi nadzornika vizualnih učinkov in animacije v filmih Kronike Spiderwick (The Spiderwick Chronicles, 2008, Mark Waters), Mlada luna (New Moon, 2009, Chris Weitz) in Mrk (Eclipse, 2010, David Slade). Medtem pa je njegovo podjetje prispevalo posebne učinke za filme, kot so Zlati kompas (The Golden Compass, 2007, Chris Weitz), Pošastno (Cloverfield, 2008, Matt Reeves), V žrelu pekla (Drag Me to Hell, 2009, Sam Raimi), Mačke in psi: Maščevanje gospe Muce (Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore, 2010, Brad Peyton) in Piranha (2010, Alexandre Aja). Pripravljajo pa še fantazijsko pustolovščino Season of the Witch {2010, Dominic Sena) z Nicolasom Cageom in Ronom Perlmanom, priredbo korejskega znanstvenofantastičnega vampirskega stripa Priest (2011, Scott Charles Stewart) s Paulom Bettanyjem in Karlom Urbanom, fantazijsko akcijo Immortals (201 l,Tarsem Singh) z Mickeyjem Rourkom in Johnom Hurtom ter igrano-animirane Smrkce (The Smurfs, 2011, Raja Gosnell).
Phi! Tippett ima na YouTube svoj kanal (PhilsAttic), kjer si lahko ogledate vrsto zakulisnih posnetkov, intervjujev in kratkih filmov. Prihodnje leto bo dopolnil 60 let.
o
pno
umetnost
kultura
družba
KAJ JE KULTURNA JAVNOST? slovenska?
Prav imate, tudi mi ne vemo. In prav za to gre, da odgovor iščemo vsakič znova. Ne le v vsaki novi številki Pogledov» tudi vsak pri sebi. Vsakič znova, ko kaj preberemo, pogledamo, poslušamo, premislimo, se nad čim hudo razjezimo ali skoraj obupamo nad to solzno dolino.
Ali smo si na vsaka dva tedna pripravljeni vzeti dobro uro ali dve in ju nameniti nekoliko zahtevnejšemu branju o družbi, kulturi in umetnosti? Smo si pripravljeni vzeti še kakšno uro in napisati oster odziv, če v Pogledih preberemo kaj, s čimer se izrazito ne strinjamo? Ali opozoriti, da so Pogledi spregledali kaj, kar sodi v središče pozornosti slovenske kulturne javnosti? Kar koli ta žeje - če ste to besedilo prebrali do sem, ste zelo verjetno njen del.
pogledi
'AKA| '/Ji?
Seveda je denar pomemben, tudi Pogledov brez denarja ne bi bilo. Najpomembneje pa je. da sami sebe jemljemo resno, jemljite se resno s Pogledi!
naročila: www.pogledi.si ali 080 11 99
Cena Pogledov za naročnike štirinajstdnevnika Pogledi
39 €
naročnina
prihranek 41%
cene v prosti prodaji
Polletna nn s? naročnina
prihranek 33%
cene v prosti prodaji
Četrtletna it naročnina I «3 v.
prihranek 24%
cene v prosti prodaji
Cena Pogledov za naročnike časopisa Delo in Nedelo, dijake, študente in upokojence
Enoletna naročnina
27 €
prihranek 59%
cene v prosti prodaji
16 €
Polletna naročnina
prihranek 53%
cene v prosti prodaji
10 €
Četrtletna naročnina
prihranek 42%
cene v prosti prodaji
o z
X
LU (-