274. številka.
Ljubljana, v četrtek 29. novembra.
XVI. leto, 1883
Ifthaja vsak »lan iv^vr, isimli nedelje iu praznike, ter velja po polti prejeman za av str ij s k o-ogerske dežele sa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., ta jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za o j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto It gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. S Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  Če se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. --- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi »Gledališka stolba". D p ravni M v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Od delnic „Narodne Tiskarne" in sicer št: 11, 54, 65, 84, 85, 86, 87, 88, 96, 103, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 130, 136, 143, 170, 184, 195, 197, 213, 218, 219, 220, 236, 239, 293, 325, 326, 327, 328, 329, 366, 372, 373, 376, 377, 384, 385, 386, 415, 416, 446, 447 leta 1880, se dotekla dividenda do danes, to je v teku treh let, ni zahtevala in zapade v smislu §.28 društvenih pravil na korist reservnega fonda.
„Narodne Tiskarne" upravni odbor.
\ LJubljani 29. novembra. Pri ra/nih prilikah, osobito pa pri tej ali drugej slavnosti, ko se je nagromadilo veliko naroda in so bili vsi govori, vse napil niče soglasno in navdušeno vzprejete, čuli smo kacega razumnika, ob jednem pa optimista vskikniti, da je naš narod jednako zaveden, jednako odločen, kakor mnogoštevilneji narod češki.
Ta sodba je morebiti opravičena, kar se tiče veselic in slavnostij, a če premotrimo resno delovanje vsakdanjega življenja, uvidimo takoj, da ni v.se tako, kakor bi moralo biti, da v resnobnem, vztrajnem delovanji daleč zaostajamo za našimi severnimi brati, da bi bilo za nas skoro koristno, ko bi zamenjali svojo vročekrvnost, svoj južni temperament z zmerno in mirno doslednostjo naših bratov ob Labi in Veltavi.
Da je temu tako, ni nam treba segati daleč nazaj, kajti zadostujejo nam dogodki zadnjih dnij. Jedva se je otvorilo narodno češko gledališče, sezidano s prostovoljnimi doneski vseh stanov od bogataša do težaka, na katero zre vsak domoljub z opravičenim ponosom, in že douašajo vsi češki listi poročila  o drugem velikanskem narodnem zuvodu,
kateri je narod tudi z lastnimi silami osnoval in na kateri sme biti jednako ponosen, kaknr na prekrasno gledališče. In ta zavod je „Ustfednf Matice školska**.
V tretjem letu Bvojega obstanka vzdržuje ta zavod že sedaj na 29 krajih 24 dol in 20 otroških vrtov s 120 razredi in oddelki in 7409 otroci. Mej temi šolami imajo nekatere jako veliko število učencev; na pr.: v Nvfanech 589, v Liberci 412, v Mostč 404, v Trutnovu 242, v Jihlavu 499, v ISrnu 707. Vrhu tega otvoril se je letos v Opavi otroški vrt z 111 deteti, nižja gimnazija s 95 dijaki, ter se v kratkem osnuje večrazredna šola.
V 3. letu imela je šolska matica 187.744 gl. GG kr. dohodkov, v vseh treh letih pa 345 573 gl. 84 kr. Članov broji to društvo že 15.10G, odborov pa ima 101; vrhu tega pa je že novih odborov ali krajnih skupin 80 naznanjenih in uraduo dovoljenih.
It teh kratkih glavnih podatkov razviden je delokrog „Ustfedni Matice školske" in žilavost in požrtovaluost naroda češkega, ki se nikdar ni tako zagiobil v optimizem, da bi BBUrfll in upal, ku bode naposled „pravična atvaru sama po sebi zmagala. Samo jadikovanje nad nemškim „Sehulvereinorn" tudi Čehom ne bi bilo pomagalo; pomagalo je resnobno, dosledno, neumorno delovanje. In dasi imajo Čehi pred seboj tako uzoren uspeh, vender nikakor ne mislijo: zdaj bodemo počivali na pridobljenem!, temveč stavili so si nalogo, da ker šolska matica k uspešnemu delovanju na leto potrebuje najmanj 150 000 gld. in to tako dolgo, dokler ae po njej osnovane šole ne prevzamo v javuo upravo, da se bode leto za letom tudi ta, gotovo visoka vsota po doneskih in darovih nabrala v društveno blagajno.
Da bodo i to nalogo vestno in častno reSili, o tem ni dvojiti,  kajti dosedanji uspeh ni jih orna mil ali storil mlačne, temveč le še bolj pogumne, in
„Narodni Listy", pišoč o tem uspehu in delovanji, navdušujoč roiake k nadaljnemu delu in k organizaciji onih krujev in mest, kjer do sedaj še ni češke šole, dali so dotičnemu Članku naslov: „Pracujmo dale!"
»Delajmo dalje!" tako se smejo severni bratje spodbujati drug druzega; kako in kaj pa naj bi rekli mi Slovenci v očigled Len.« sijajnemu vzgledu, mi Slovenci, ki še delati uesmo pričeli, ali če smo pričeli, navadno in kmalu opešali, — na to naj si blagovoljno odgovarja vsak čitatelj sam.
Politični razgled*
Notranje tležele.
V Ljubljani 29. novembra.
V  osebah državnih  puMlaiacev  se je
zadnje počitnice marsikaj spremenilo Pričnimo pri češkem klubu, ki nam kaže največ sprememb; iz njega so namreč poslanci V ore I, dr. Tonner, dr. K rejci, Griinvvald in dr. Kvičala odložili svoje mandate, iu na njihovo mesto so bili voljeni poslanci Šulc, dr. Ed. Grogr, upokojeni general Samec, dr. Heller in arhitekt llluvka. Umrl pa je dr. Neubauer; za njegovo mi-sto kandiduje česky klub dr. Tonner j a. — „Poljski klub" le imel tri osobne prememhe. Namesto umršega barona liaum-a seje volil kanonik Z a p a I o w i cb, na mesto bolehnega dr. Ki 11 ne r ja, ki je odložil svoj mandat, pa pisatelj in časnikar pl. L oz i ns ki. Za umršim ranijem S c h r e i b e r j e m , ki je bil tudi član poljskega kluba, bil ie izvoljen znani Florids-dorfski rabi dr. 111 och, koteri pa najbrž ne bode viprejet v poljski klub. — [smej Liechtenstein-ovega kluba je poslanec dr. Graf odložil svoj mandat, kateri se pa doslej Ae ni namestil. Poslinca baron Gudena l in grof Laudon i/, moravskegu velepoaestva, ki -*ta glasovala z desnico, sta zame-nila baron Badenfeld iu grof Ltltzovv. katera sta pa ravno predvčen«] odložila svoje mandate. — Levica ima mnogo manj prememb; v vsem vkup bo   bili  voljeni  štirje   novi   poslanci:   dr. Kraus
LISTEK.
Kaša.
„Al prav se piše kama ali kaša,
Se šola novočrkarjov srdita
Z ljudmi prepira starega kopita,
Kdo njih pa pravo trdi, to so vpraša!"
Dr. Preširen.
Kaša ! Za božjo voljo, kaj bo iz te kaše! Tak prozaičen naslov! Tako si mislite, gOHpod urednik. Pa le počasi! Ali nesem postavil temu spisu na čelo Preširnove stihe? In tam je — kaša! Klasična beseda torej, če že ni klasično tisto, kar beseda pomeni.
In zdaj pač menite, da bom začel razlagati in razkladati tu pod crto kulinarične in gaBtronomične skrivnosti,
„—--— — kako se kuha,
PekO se piščeta, soli se juha, KakO se razne mešajo salatew . . .?
Ne bojte se! Veste, ta naslov je samo takisto „zarad lepšega"; — idejo te kaše Vam hočem takoj nacrtati. Ali čitate „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška" V  Škoda, da vprašam.  To je prepobožno za
Vas. Vender, čitate barem tiste žoltoiujave liste, pod katerimi se skriva stoprav „Cvetje" samo? Vidite, na tiste liste bi Vas rad opozoril — pa tudi ne na vse, ampak samo na one, na kojih razvijam svoje ideje o novem slovenskem pravopisu. Aha, — zdaj Vam se bo stoprav zasvitalo v glavi ter po mostu „asocijacij idej" boste prišli do spoznanja, da je vender-le nekako opravičen naslov moji studiji .... „Se šola novočrkarjev srdita, z ljudmi prepira starega kopita", — poje pesnik, iu takšen novočrkar sem na tistih žoltih listih tudi jaz, gospod urednik.
Nove orthogralije nam treba, — to ve vsak omikani Slovenec; treba nam orthograrije, ki izrazuj, takorekoč fotograf u j svojimi pisnimi znamenji živo bestdo kolikor mogoče. Zdaj pa trdijo nekateri, da bi moral pravopis biti ob jeduem natančen in — priročen, praktičen, ne pa kompliciran: devet črk za jeden glas ! In pa Se jeden moment da bi se ne smel nikdar prezreti pri ustanovljenji novega pravopisa: „slovenski novočrkar' moral bi stopiti v zvezo z drugimi slovanskimi novočrkarji — najmenj ozirati se saj na ostale Jugoslovane, ne pa po svoji trmi
kovati i n variti hieroglife, ki bi nas, kakor kitajski zid mahoma odločile od naših bratov !M
Glejte, takih mislij so moji rojaki, — ljudje „starega kopita" ! Pravopis slovenski bodi praktičen, ne pa kompliciran in, da bodi kolikor možno v zvezi z drugimi slovanskimi pravopisi! — „Prazne besede" — pravim jaz, novočrkar Goriškega „Cvetja". Moj pravopis je natančen, ker označuje še take je-zikove glasove, ki jih — nihče drug ne sliši, kakor jaz sam! Kompliciran da bi bil moj pravopis! To gotovo ni preveč, če ima skoro vsaka črka še spredaj in zadaj kak spiritus lenis ali asper, ali kak apostrof ali kak drug rep: to je baš učenost!
Našo literaturo, če se bo z mojim pravopisom pisala, bodo že zarad samih črk (v katerih je vender tudi neki višji duh !) občudovali vsi narodi. — In da bi se morali m i ?opet in zopet in toliko ozirati na druga slovanska plemena! Kaj ne moremo bivati sami za-ae ? Kaj ni naše pleme — najštevilnejše ?!--Drugi Slovani bodo  že zavoljo nau
kar ob noč zavrgli svoje orthograrije pa pisali kakor mi! — Kako krasno je vender, če se pifie n. pr. tako-le:
•f v/U nuu to, ott voaa tudi nu
Brenner, Blaschke in Bohatv, namesto izpraznjenih mandatov: F a 1 k e - j a, bar. Gudenus-a, dr. Gross-a in Siegmund-a. V vsem nedostaje šestnajst prejšnjih poslancev, novoizvoljenih je dvanajst, voliti so de štirje. —
V gosposki zbornici je umrlo trinajst poslancev. Na njihovo mesto ni bil doslej še nihče poklican; torej je zelo verjetno, da se bodo v kratkem imenovali novi pairi.
Včeraj se ie v oggerakej državni zbornici končala specijalna debata o načrtu zakona glede ženitve kristijanov z židi. Vzprejeli so se vsi paragrafi razen štitili z dostavkom poročevalca, da se dotični zakon uveljavi v 1. dan marcija ^L 1 8 84, da bode vlada imela čas odrediti potrebne , £ifezvodilne naredbe. — V klubu liberalne stranke i^'T^'je predsinočujim odločno trdilo, da se vlada po-•*-/'gaja z Raabskun nadžupanom grofom Khuen-He-JB^S^Ifder va ry-jem zaradi hrvatskega banstva, ter K****^ <ja b0lie on imenovan. Grof Khuen ima posestva v Slavoniji, je zmožen hrvaščine in je služil kot av-skultaut dve leti v Zagrebu. Novemu banu bode dano na voljo izbrati si sekcijske načelnike. Takoj po imenovanji bana se bode sklical hrvatski sabor. Merodajne kroge v Zagrebu je ta vest močno osolpnila. Članovi narodne stranke zbral: so se včeraj, da se pogovore o položaji. Pričakovati je pasiv nega upora. — Kar se je Peštanskih listov bavilo z Pražko konferenco nemških poslancev, se nobeden ne ujema s storienimi ukrepi. „Pester Lloydu ne vidi v sklenjenej resoluciji nobene opozicije, nego resigaacijo in celo — „prisiljeno sprijaz-njenje s Tanffe-jevo sistemo". Drugi listi svarijo o razdelitvi Češke, katera bi bila škodljiva za deželo in v kvar celej državi.
Viićailfe tfržate.
Povodom   rojstveuega  dne   ruske   carice je bolgarski knez v ponedeljek se udeležil slovesne zahvalnice v Sofijskej prestolni cerkvi. Po končanej službi božji pristopil je ruski  poslovodja J on in, obdan z osobiem ruskega poslaništva  in častništva, h knezu ter se mu zahvalil za ta  čin udvorljivosti. Knez Aleksander prosil je Jonina,  da izroči carici njegovo čestitko.   Pozneje prosil je .lunin pismeno avdijence pri knezu, ter   je  bil takoj  vzprejet. — Minister vnanjiu stvari) Balabanov, mudeč se na Duuaji, je izjavil, da namerava Bolgarska s sosednjimi državami,  v   prvi  vrsti  z  Avstrijo, sklepati trgovinske pogodbe. A turska vladi je kmalu na to poudarjala svoie suc-renstvo ter reklamovala za se pravico potrditve.
Iz turške prestolnice se poroča, da postaja spor mej pravoslavnim patrijarhatom in Porto vedno silnejši Rusko in angleško poslaništvo se dokaj odločno zavzemata za patrijarha. Jeden del 8ynode sili k radikalnim sredstvom: odstopu vseh patrijarhov, škofov in cerkvenih dostojanstvenikov, zaključenju vseh šol itd., ako bi se Porta ne hotela ozirati na izročeno jej spomenico patrijarhata. Zt sedaj je synoda sklenila odposlati jednako spomenico Assim- paši, kateri naj jo izroči ministru za bogočastje. — Poveljnik v albanskem Skadru Ha f i z-pača, vrnil se je 15. t. m. s kazenske ekspedicije v deželi rodov Hotti in Gruda. Pripeljal je seboj mnogo ujetnikov, kateri se bodo prognali v Tripolis. Ilaliz- paša je baje jako strogo postopal proti gorskim stanovnikom ter je dal požgati niše in cele va3i,   katere so dajale zavetišča upornikom.
Dopisi.
Mz Ptuja 28. novembra. [Izv. dop.] K volitvam v okrajni zastop mi je še dostaviti, ka je glasoval s fakcijozno stranko tudi c. kr. okraini glavar Celjski gosp. Haas, kakor tudi nemški križevci iz Meretinc. Mi mislimo, da bi bilo primerno času, da se c. kr. politični uradniki barem glasovanja zdrže; križevci pa bi smeli glasovati s konservativno stranko. —
Znani tukajšnji širokoustnež alias dr. Klein-sasser, c. kr. okrajni zdravnik, ki ima po božjej milosti dokaz (?) znanja slovenščine (Macunovo spričevalo!), silno ruje proti tistim duhovnom, ki so glasovali z našo stranko. Po mnenji tega moža bi moral vsak v Ptuji nameščeui duhovnik glasovati z nemško-liberalno stranko, t. j. stranko, ki vedno duhovnike psuje in katerej je naša vera deveta briga. Dalje misli ta mož, da ravnajo taki možje proti mestnim interesom. G. doktor pa menda ne ve, da je bila ta volitev v okrajni« in ne mestni zastop? In ako vi mislite, da bi mestni duhovniki ne smeti glasovati z narodno-konservativno stranko, ali kakor jo vi zovete „national- klerikale partei," tako nas zovete sami, zakaj rujete vi proti 80.000 prebivalcem s.ovenske narodnosti? Ali vam dalje ni znano, da ste vi c. kr. okrajni zdravnik in ne mestni, in da ti uradniki spadajo pod kategorijo političnih uradnikov? Prav zelo žeb'mo, da bi bili jednake baze možje nekaj bolj mirne krvi.
S Hlovenikega Štajarja 26. novembra. [Izv. dop.] (O nameščevanji slovenščine nezmožnih uradnikov.) Dopisovalo se je iz raznih krajev naše domovine toliko, da bi bilo odveč upu-ščati se v brezuspešno dokazovanje o tej že davno pripoznani našej potrebi. Tudi ni moj namen spominjati se hvaležno onih neustrašijivih boriteljev za narodno stvar, kateri so v tem oziru posebno v teku letošnjega leta na vse kriplje delovali, da bi se ta opravičena želja izpolnila, kajti njih spominjali se bodo še naši potomci, ko bodo naša imena že davno pozabljena; nego naj se mi dovoli vprašati: kako pa mi ta prizadevanja dejansko podpiramo? Odgovor na to je čisto kratek in — sit venia verbo — tužen ; priznati namreč moramo, da se je menda dosti rodoljubov našlo, ki so se v svojem času pri kupici vina navduševali za ta načela, ali pri tem je navadno tudi ostalo. Ali ni britka ironija, ako zahtevamo od vlade uameščevanje slovenščine zmožnih uradnikov ter v to svrho sklicujemo shode, kujemo resolucije in odpošiljamo prošnje ua razna mesta, med tem ko Be v korporacijah, kjer imamo sami odločilno besedo, šopirijo trdi Nemci, ki niti v govoru, kamoli v pisavi neso našega jezika zmožni ? Morda pa kdo poreče, da je to pretirano. Evo dokaza!
Okraini zastop nekega čisto slovenskega okraja je od zadnjih volitev v rokah mož, katere bi raz-žalil,  ko bi  dvomil o njihovem  slovenskem rodo-
ljubji. Kot tajnik pa je od zadnje volilne petijode nameščen — ali bolje rečeno po svojem svaku usiljen — nek trd Nemec, kateri lomi pri občevanji s strankami neko slovenščino, ki bi — in to je menda dosti rečeno — še Celjskemu lisjaku presedala. Da ni v stanu napisati najkrajšega slovenskega stavka (nekateri trdijo celo, da mu tudi nemščina včasih preglavice dela), je samo ob sebi umevno. To člo-veče se torej šopiri v pisarni slovenskega okrajnega zastopa in ob jednem v občinskej pisarni, na čelu katerej stoji narodni občinski odbor, in zaman iščeš moža, ki bi imel pogum to zadevo sprožiti, pač pa se je našel gospod, ki je hotel s tem svoje junaštvo pokazati, da je postal protektorjem omenjenega nemškega privandranca samo, da se s tem prikupi njegovemu svaku, okrajnemu mogotcu. Ako pa dotični gospod nekako samosvestno že zanaprej zagotovlja, da ga bo varoval, da se mu kaj hudega ne pripeti, znalo bi biti vender malo prerano, ker nas skušnje učijo, da so se ukrepi tudi mogočnejših gospodov ovrgli, nego je tisti, kateremu služiti si on v čast šteje. Prepričani smo namreč, da se bodo morda do prihodnje seje vender našli ljudje, kateri se ne bodo dali rabiti kot slepo orodje, ter ne bodo dopustili, da bi postale tajniške službe pri okrajnih zastopih siuekure za Haasove kreature. Kako si je znal zadnje imenovani pridobiti veljavno gospodo z uplivom, katerega mu daje uradno dostojanstvo, na svojo stran, ter tako osigurati službo svojem svaku — tajniku, o tem poročal vam bom prihodnjič, in prepričali se boste, da tu ii pri nas igrajo — akoravno samo „en miniature" — kulise veliko ulogo.
Domače stvari.
— (Trgovinska in obrtna zbornica kranjska) ima jutri 30. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zaduje seje. 2. Poročilo I. odseka: a) o proračunu za leto 1884; b) o dopisu poddružnice avstro-oger-ske banke zarad nasveta o nameščenji 6 cenzorjev.
3. Poročilo II. odseka: a) o preuaredbi tarife za služabnike c. kr. glavnega carinskega urada; b) o prošnji lesne obrtne šole v Kočevji za podporo; c) o prošnji občinskega zastopa v Gori za dva aomuja.
4. Posamični nasveti.
— (Gosp. J. Matjan) poslal je te dni vso prelepo opravo, katero je bil za slavnostnih dnij postavil v cesarjevo spalnico v deželnem dvorci, v razstavo državne obrtne šole v Gradci. Iz Kranjske povabila sta se k udeležbi v to razstavo samo gg. J. Matjan in A. Samasa.
— (Uvažanje strojev za polovico ca-r i n c. ) Vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva z dne 2. oktobra 1882 št. 29.844 morajo prosilci za uvažanje strojev proti pol.)vici carine ulagati prošnje pri dotičnom finančnem uradu I. instance. Akoravno obstoji ta določba že več kot leto, se vender ulagajo take prošnje neposredno pri
ali:
„VVlada'vHi' no'vim iVi'dežeui Otrok prišiVhv z nelić's je k na'm, NebtVsa sUVpiui lnudofcein, Morju' odpar'hv ai'ihk'm nogam."
„Napra'vim tri šoto'ro tu'!" „0'n de', kftkiir jo PiVtnr dya l\v, Po nve'ga zghVdii kriVniičui ki Je v>'8e' zapu'stihv, wse' razda'hv."
(„(Vetje", IV. 10.) In tako dalje, in tako dalje! — Kako natančen in pa — praktičen pravopis, da nikoli ta-cega! Kaj ne?! Kako naglo Človek lahko piše s tem pravopisom; — slovenske stenografije Se z«rad tega ni treba ! — Že za same oči je to kaj prijetnega ! Meni se zde vse tiste veje iu vejice in pike in pod- iu nadpicja nad, pred, za in pod pi-smeukami kakor rožic ki si jih dekleta vtaknejo v lase, za uho, na prsi; ali pa kakor delikatni — ocvirki na ajdovih žgancih. Ali se ne zdi tudi Vam tako, gospod urednik? —
Ker *»e nihče drugi neče poprijeti moje iznajdbe, zato.ej sem se obrnil do Vas in do Vašega razširjenega dnevnika. Prepričan sem, da boste takoj uvedli v Svoj list „Slovenski Narod" ali prav za prav „Slovvensbl Na'ro'd" ta moj pravopis. V tej sladki
nadeji se Vam priporoča, ako se Vam bo zdelo, še za daljne razprave (ki pa bodo pisane že po novem!) z vsem spoštovanjem
Vam
udani sluga N o w 6l č i. r k a' r.
Dubrovski.
(Povest A. S. P u Skinu, poslovenil J. P.) Sedemnajsto poglavje. (Dalje.)
Predsednik ga je pazljivo poslušal, vsako tre-nutje pogledujoč malega zanikrneža, ki se je delal neumnega, in se na videz ni nič zmenil za vse, kar se je godilo okrog njega.
— Dovolite, vaša prevzvišenost, da se pogovorim z vami ua samem, rekel je predsednik.
Kirila Petrovič peljal ga je v drugo sobo in zaprl je za seboj duri.
Čez pol ure prišla Bta zopet v sobano, kjer je ujetnik čakal,  kako se bo rešila njegova osoda.
— Gospod je hotel, rekel je predsednik, posaditi te v mestno ječo, pretepati  te s Šibami in
poslati v pregnanstvo; pa jaz sem se potegnil zate in sprosil ti odpuščenja. Razvežite ga! Dečka so razvezal i.
— Zahvali se gospodu, rekel je predsednik. Deček je stopil k Kirili Petroviču in poljubil
mu roko.
„Pojdi domov," rekel je Kirila Petrovič: „pa za naprej ne kradi malin po duplih."
Deček je odšel, veselo je skočil s stopnic in spustil se v beg, ne ozirajoč se, čez polje v Kisten-jovko. Pnšedši do vasi, ustavil se je pri polpodrtej koči, prvej od kraja, in potrkal je na okno. Okno se je odprlo in neka starka se je prikazala.
„Babica, dajte mi kruha!" rekel je deček: „od jutra še uesem nič jedel, kar od glada umiram."
— Oh! ali si ti Mitja? Kje s» se bil pa zgubil, hudiček? odgovorila je starka.
„Bodem že pozneje povedal, babica; za Boga, dajte mi kruha !u
— Le pojdi v kočo.
„Nemam časa, babica: teči moram Še nekam. Kruha mi daj. Zaradi Jezusa Kristusa križanoga, daj mi kruha."
c. kr. finančnem ministerstvu. Ker se vsled tega konečna rešitev zapozni, opozorilo je c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani vsled ukaza c kr. finančnega ministerstva s 17. novembra t. 1. trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani, da naj s to določbo seznani industrijalne kroge.
—  (Izdajatelj   Duuajskega tiskarskega lista „Vorwarts", Kari Hbger,) velik  prijatelj g. Rutin ga in nemških stavcev vBambergovi tiskarni, kije pred par meseci prišel v Ljubljano urejat (!) tiskarsko društvo iu je pri tej priliki zavedne slovenske stavce, ker se mu neso dali pod „njegovo peto", pri „Ferlincu" surovo Žalil, tako, da je moral s svojimi pristaši iz Bam-bergove tiskarne  kopita  pobrati, — isti gospod Hoger, ki je v svojem listu „Vorwartsu Ljubljanske slovenske stavce surovo in neopravičeno napadal in žalil ter agitiral pri nemških ti karakih društvih, da so odpovedali Ljubljanskemu tiskatvkemu društvu podporno zvezo, bil je obsojeu dne 27. novembra od Dunajskih porotnikov,  ker je podlo in neopravičeno  razžalil   Dunajskega   tiskarja Julija Wi.lfischa, na Jva meseca zapora, poostrenega vsak mesec s postom.   In t«ke baze ljudje hočejo naše poštene slovenske stavce poučevati,   kako naj se vladajo, in se vozijo zato z Dunaja v Ljubljano? Gospoda Hogerja, ki niti z Dunajskimi Nemci i'.ba jati  ne more,  pač privoščimo g. Kiit ngu in nem škim stavcem Bambergove tiskarne, makar si ga izvol'jo  protektorjem   novemu nemškemu tiskarskemu društvu, katero suujejo v Ljubljani. Prosit!
— (Blutua Ljubila na.) Zadnje dni bilo je po ulicah Ljubljanskih, posebno pa ua Duuajskej cesti grozno blato, tako, da bi gospode, ki imajo v tej zadevi besedo, prav nujno prosili, da obračajo svojo pozornost tudi v to stran. Potrebno bi bilo da se vsaj veliki in nepretrgani kupi blata hitreje odstranijo, da prehod s strani v stran ne bode skoro nemožen.
— (Z Vrhnike) dobili smo danes pritožbo da je cesta, ki drži od „Stare šrange"   proti Za klancu, Horjulu in Vrzdencu, v jako slabem stanji da je v nekaterih krajih toliko blata,  di bi človek kmalu čevlje pustil v blatu, da so nekateri navozili tako uebelega kamenja, da se je v temu i noči bati nesreče. Zopet drugi navozili so prsti iu produ, da je sedaj še več blata, nego prej.   Za tega delj se prosi, da se boli strogo iu s silo priganjajo tisti posestniki, ki zanemarjajo svojo dolžuost.
— (Iz Zaticiue) se nam poroča, da je bil zadnji — sv. Katarine — somenj tolik, da se Ljubljanski /. njim uiti meriti ne more. Prigualo se je mnogo in lepe živine, ki se je jako drago spečavala. Tuji kujici so pokupili mnogo in dobro plačevali. Temu uzrok bili so deloma Ljubljanski mesarji, ki so,  da bi se v bodoče  znebili  tujih konkurentov,
posestnikom svetovali, naj cene povišajo. A ko je jeden kmet, ki je poprej svoja vola na 450 gold. cenil, na vprašanje nekega Bavarca: Koliko? odgovoril: 500 gold., in je Bavarec vola takoj zarezal, videlo se je, da konkurenca ostane in da živina postaje draga. Barantije bilo je veliko, nekdo je pri dveh parih volov na lici mesta napravil 100 gold. dobička.
— (Aksakovljeva „Rustt) prestane z novim letom zaradi prepičlega števila naročnikov.
— (Občni zbor odseka za konjerejo) kr. kmetijske družbe kranjske bil je dne 22. t. m.
Predsedoval je načelnik g. J. L uc k man n. Odbornik g. dr. Th. Rudesch poročal je obširno in temeljito o delovanji odborovem.  Poročilu povzamemo, da je odsek za konjerejo vsled  pogodbe s poljedelskim ministerstvom  udeleževal se vseh konjereje dotika-jočih se obravnav.   Najbolj gledalo se je na to, da so se žrebci po štacijah pomnoževali  in da so se izročevali v privatno oskrb dobri žrebci, ki bi ustrezali našim razmeram,  kar je bil povod,  da se je odsek ponovljaje obrnil do c. kr. poljedelskega ministerstva s prošnjo, naj pošlje v deželo močnih angleških polukrvnih konj (Halbblutpferde). Minister-stvo je sicer odseku  obljubilo zaželjene žrebce, a v tej meri, kakor se je želelo, ni bilo možno, in lansko leto prišlo je nekaj  žlahtnih Žrebcev za lahno vožnjo. Vender mora izražati odsek za konjerejo poljedelskemu ministerstvu za vsekdaršnjo pripravijo nost in podporo za povzdigo konjereje najtoplejšo zahvalo. Prošnjo občin Kostanjevica, Cerklje in Ve lika Dolina, naj bi se napravila za žrebce postaja v Cerkljah, je ministerstvo uslišalo, in postaja v Cerk Ijah prične 1. 1884,  nasproti  pa se ona v Metliki opusti. Po zapisniku manjkali so 1. 1883. na Kranj skem trije državni žrebci in odsek se je zaradi tega obrnil do ministerstva s prošnjo, naj vsaj za postaj na Selcih in v Velikem Gabru, kjer je treba močnejših žrebcev, odkaže angleške polukrvne Žrebce A žal, da se ni moglo ustreči tej želji. O isek, pre verjen o škodljivosti tega nedostatka,  prosil je zopet, naj se pošljejo vsaj dobri ardenski žrebci, katerej prošnji se je deloma ustreglo. Leta 1883 bilo je v lii  postajah 36 državnih žrebcev,  kateri so v 2(>1G skokih  obrejili 1487 kobil  Razen teh je bilo pri zasobnikih 27 državnih žrebcev  noriškega plemena, ki so obrejili- 1521 kobil. Ako se primerjata pretečeni dve leti letošnjemu, se  razvidi,  da se je število obrejenih kobil jako pomnožilo; kajti obreje-nlh je bilo 1. 1881: 2316; 1882: 2872 iu I. 1883:
Kranjskej Gori.   Gospodu Vovku v Črnivci na Gorenjskem, ki ima že več let licencirane žrebce, izpo-sloval je odsek pri poljedelskem ministerstvu 100 gl. podpore. Odsekovo poročilo omenja potem letošnjega premiranja konj in konstatuje povsod vesel napredek, da je upati, da se konjereja na Kranjskem še bolj povzdigne.   Odsek za konjerejo pridružil se e letos prošnji  konjerejskega društva štajerskega, naj bi se ustanovil državni zavod za izrejo žrebcev na Štajerskem, ker bi tak zavod konjereji v Kranjskej mnogo koristil.   Dosedaj se ta prošnja še ni redila, 'oljedelsko ministerstvo naznanilo je odseku, naj bi se kolikor mogoče pomnožili žrebci v privatuej oskrbi in izjavlja, da bode za  pleme sposobne privatne icenciraue žrebce tudi po pogodbi podpiralo. Poljedelsko ministerstvo misli, da ako zajamči večletno, od leta  do  leta povišano podporo, se bode število privatnih osob,  ki  bodo imeli take plemene žrebce, zdatno pomnožilo  in s časom ne  bode več treba državuih žrebcev v privatuej oskrbi. Odsek je o tem mnenji poljedelskega ministerstva razpravljal, in se odločil za to, da se plemeni žrebci v privat-nej oskrbi, kolikor mogoče podpirajo,  a vender je bil  primoran  prositi  ministerstvo,   da  se državni žrebci,  ako že ne pomnože,  vsaj puste v sedanjem številu.   V obče izjavlja odsek, da se je trudil ko-ikor možno  za povzdigo  konjereje na Kranjskem iu gledal ua to, da se je število v treh letih za 29 žrebcev pomnožilo. Poročilo odseka vzame  zbor pri-trjevalno na znanje.   Gospod Emerich Mayr i/.i aža odboru, posebno pa načelniku g. J. Luckmauuu zahvalo zbora za uspešuo  delovanje in izraža upanje, da g. Luckmanu volitev v novic sprejme. Cesarski svetnik g. Murnik naznanja, da zaradi premnogih družin  poslov   ne  more  prevzeti  volitve   v odbor. Potem se je vršila volitev v odbor, iu zborovauje se sklenilo, ko se je še zahvalil načelnik g. Luckmann poljedelskemu ministerstvu iu poveljniku žebčarske stacije na Selili za podporo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zagreb 29. novembra. Gradsko zastupstvo zaključilo jednoglasno, kupiti 200 sreček „Narodnoga doma". Živeli Hrvati!
Akad. društvu „Slovenija" na Dunaji
poslali so za Miklošič-ev album in v obče z.t Miklošičevo svečanost darove sledeči gg. Vesela družba narodnih učiteljev v Loki gl. 1.20 Dr. Cebstin, prof'šor v Zigrebu .     „     3.—
h 5.—
., .        !J Zelenik, odgojitelj na Dunaji 3008  Prošnja občin: Grosuplje, Slivnica, IUčua in pr B»irDftB  not, koncipijent na Dunaji
Št. Jurij, da bi se napravila postaja za žrebce, se ni uslišala, prvič, ker je manjkalo žrebcev, drugič pa, ker iz teh krajev k bližnjej postaji ni daleč. Občine Črešnjice, Št. Jurij pri Krauji, Predoslje in Kranjska Gora so prosile, da bi se v njih krajih postavili državui žrebci   v  privatno oskrb, a ustreglo  se je samo
— Tak potepuh, godrnjala je starka:  ua, tu — Koj! odgovorila je dama. Marija Kirilovna,
imaš kos kruha, iu pomolila mu je kos skozi okno. : ustanite in poglejte se, Če je dobro? M trija Kiri-Deček je z veseljem ugriznil, in zvečeč šel je lovna je ustala, pa ui ničesar odgovorila.   Duri so
počasi dalje.
Začelo se je mračiti. Mitja jo je zavil mej vrti in kozolci v Kistenjovški gozdič. Prišedši do dveh smrek, stoječih kakor dva prednja gozdna stražnika, se je ustavil ter pogledal na vse strani; potem je zažvižgal, da je vse skozi ušesa letelo in začel je poslušali; lahko in dolgo žvižganje zaslišalo seje za odgovor; nekdo je prišel iz gozdiča iu se mu približal.
Osemnajsto poglavje.
Kirila Petrovič hodil je gori iu doli po sobani in glasno žvižgal, kakor po navadi, svojo pesen. Vsa hiša bila je po konci; sluge in dekleta so begali semtertja. Na dvorišči se je gnjetil narod. V ebla-čilnici mlade gospodarice je pred zrkalom neka gospa, okrožena z deklami, opravljala bledo negibljivo Marijo Kirilovno; njena glava se je uklanjala in medlo omahovala pod težo brilantov; lahko se je zganila, ko jo je zbodla neprevidna roka, pa molčala je, ravnodušno gledajoč v strop.
„Ali boste že skoraj gotoviVu razlegel se je v durih glas Kirile Petroviča.
se odprle. Nevesta je nupravljeua, rekla je dama Kiiili Petroviču: ukažite zapreci voz.
„Z Bogom!" odgovoril je Kirila Petrovič, in — vzel je razpelo — »pojdi k meni, MariČka", rekel je z ganljivim glasom, „blagoslavljam te . .
Uboga deklica pala je ua koleno iu zjokala se je. „Ljubi oče . . . ljubi oče . . ,u jecljala je, in polile so jo soUe, njen glas je zamiral. Kirila Petrovič hitel je blagosloviti jo; in vzdignili so jo ter odnesli ua voz. K njej ste se useli namestnica matere in jedna dekla. Peljali so se v cerkev. Tam jih je čakal ženin. Šel je uevesti nasproti, in osupnila ga je njena bledost iu njen čuden obraz. Šli so v hladno, prazno cerkev; za njimi zaprli so duri. Duhovnik stopil je od oltarja, iu precej je začel. Manja Kirilovna ui ničesar videla, ničesar slišala; mislila je samo na jedno stvar telo jutro pričakovala je Dubrovskega. Ko se je duhovnik obrnil k njej z navadnim vprašanjem, se je zganila in otrpnela; vedno se je opotavljala, le vedno je čakala. Duhovnik spregovoril je nepreklicljive besede, ne da bi čakal odgovora. (Kuuoc prih.)
)r. Jože Pajek, profesor v Mariboru Dr. Sernee, advokat v Cel|i .... Anton Artel. profesor v Beljaku. . . Vrni Breznik, profesor v Rud »Ifovem . Matija Valjavec, profesor v Zigrebu . Cucak, profesor v Zagrebu .... iUka Svetec, deželni poslanec iu notar
v Litiji..........
ilaž Mohar, deželni poslanec in župan
v Loki...........
Dr. G. Ipavic, zdravnik v Št Jurji u. j. ž.
Olovska Čitalnica.......
J. Jesenko, profesor v Trstu .... Dr. Vidrič, odvetnik v Zagrebu . . . Dr Papež, deželui poslanec in odvetnik
v Ljubljani.........
Viktor Rohrinann v Ljubljtni    .   . .
Ivan Sesek v Ljubljani......
Dr. Hraševec v Ljubljani.....
Josip Ribar v Ljubljani.....
Nik Lonček v Ljubljani.....
Neimenovani v Ljubljani.....
J. Jan v Ljubljani.......
Dr. Val. Zarni«, odvetnik v Ljubljani . Dr. Sket, profesor v Ctflovci .   .   . .
Dr. J. Purgaj v Gradci......
Mariborski bogoslovci......
Scheinigg, profesor v Celovci     .   . .
Žolgnr, profesor v Celi i.....
D..JGršak, notar v Ormoži . . Dr. Žižek, zdravnik v Ormoži     . .
Sporn, župnik v Ormoži.....
Dr. Omulec, odvetnik v Ormoži . . Dr. P. Turner v Budapešti . Janko Pajk, profesor v Brnu.   . . P. A. Einšpieler, dež poslanec v Celovci J. Mam, profesor v Ljubljuui     .   . . Žakelj, profesor v Ljubljani  .   . .
2,_
5.—
2 .—
3 — B — 1 .—
3.— 5.— 2.— 5.—
5.-2._
1.— 1.— 1.—
1. — 1 — - .50 5.—
2. — 3— 8.40
1. —
2. — 3 —
2.— 2,— 5.—
2. — 5.—
3. — 1.—
r» ,„«,*.,., wu »ua uj, trn voua tuai na
M. Vodušek, profesor v Ljubljani   .   . gl. Dr. Valenta, profesor in vladni svetnik
v Ljubljani......... ■
T. Zupan, profesor v Ljubljani  ... „
A. Kragelj, suplent v Ljubljani ... „
Fran Leveč, profesor v Ljubljani   .   . „
Fran Erjavec, profesor v Gorici ... „
Anton Žuža, kanonik v LaSkem Trgu . „
Luka Robič, dež. poslanec v Ljubljani „
Lavrencij Herg, kanonik v Mariboru  . „
Fr. Kosar, kanonik v Mariboru ... „
J. Matjašič, kanonik v Mariboru    .   . „
F. Ogradi, kanonik v Mariboru  .   .   . n
J. Globočnik, profesor v Ljubljani  .   . „ Jakob Meško, župnik pri Sv. Lovrenci
v Slovenskih Goricah..... „
Sinko  kaplan pri Sv. Lovrenci  v Slovenskih Goricah....... „
J. CeleRtiaa, profesor v Ljubljani   .   . „
Dr. J. Drč, zdravnik v Ljubljani... „
Anton Klein, tiskar v Ljubliani ... n
Jak. Praedika, profesor v Ljubljani.   . „
Dr. L. Požar, gimn. učitelj v Ljubljani. „ Dr. Anton Roje, advokatski koncipijent
v Ljubljani......... „
J. Trtuik, gimn. učitelj v Ljubljani.   . „ J. Tomec, mestni komisar v Ljubljani. „ Ivan Vrbovec, učitelj na realki v Ljubljani ........... „
Fran Oresec, tajnik Matice Slovenske
v Ljubljani......... „
Fran Levstik, skriptor v Ljubljani .   . „ Dr. J. Vošnjak, drž. in dež. poslanec v
Ljubljani.......... „
Ivan Murnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v Ljubljani....... „
Makso Pleteršnik, profesor v Ljubljani „
Dr. J. Zupanec, notar v Ljubljani   .   . „
Anton Raič, profesor v Ljubljani        . „
Orožen, profesor v Kopru..... n
Koprivsek, profesor v Novem Mestu   . „
Jakob Hafner, p.jfesor v Ljubljani.   . „ Fr. Šuklje, dež. poslanec in profesor v
Ljubljani......... „
Dr. FerjaneiC, drž. pravdnika namestnik
v Novem Mestu....... „
Drd. E. Volčič v Novem Mestu  .   .   . „
Dr. Jurtela, adv. koncipijent v Ptuji   . „
Božidar Rajč in drugovi, Ptuj in okolica „
Lesar na Dunaji........ „
Hribar,   glavni  zastopnik  banke ,.Sla-
vijew v Ljubljani....... „     5.—
Karol Rudež,  dež. poslanec v Gracar-
jevem Turnu........ „     5. —
Profesor Hubad na Dunaji    .   .   . „     2. -
Skupaj    .    .    . gl. 239.10 Vsem gospodom  darovalcem  izreka odbor v imenu društva in v imenu ostale slovanske mladeži za veliko podporo uajprisičnejSo zahvalo.
Za odbor akad. društva „Slovenija":
M a t i j a M u r k o, F r a n P a v 1 i n ,
stud. phil., stud. teehn.,
t. č. predsednik. t. Č. blagajnik.
1.—.
5 .— 5.—
1. —
2. —
2. — 10.—
3. — L— 1.—
1. -
2. — L—
1 —
L— 1.— 1.— 1.— L— L—
1,— 1.— 1.—
1. —
2. — 5—
2 —
5.— 5.— 10.— 10.— 1.— L— 1. -
3. —
1.—
1. —
2. — 18 —
1.—
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim po teče  koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za četrt leta .......3 gld. 30 kr.
„  jeden mesec......I   „ 10
Za pošiljanje na dom se računa  10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta .......4 gld. — kr.
p  jeden mesec.......I   „   40 „
Upravtrtštvo „S?ov. Narodti"1\
Tujci:
dne 28. novembra.
Pri Nlouu: Uieber iz  Gradca. — Baučarič iz Dalmacije. — Klinger iz Lokve.
Pri lllallel: Baumgartncr z Dunaja. — Ilolašek iz Maribora. — Buchreiner z Dunaja. — Deisck is Trsta. Boheim z Dunaja.
I mrli so v Ljubljani:
27. novembra: Jožef Leveč,  kupčevaleov sin, 5 let, Reseljev trg št. 1, za difterido.
28. novembra: Ana Gantar,  postreščekova hči. 16 mesecev, Rolizejskc ulice st. 4, za v notico v grlu.
Metearologično poročilo.
<	s Q	Čas opazovanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
	28. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-10 mm. 744*96 mm. 746'65 mm.	+ 54 C + 8-4-C + 6 2° 0	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. obl. obl.	0-30 mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 6*7°, za 47° nad normalom
Tr/iir cene \ I Jul>l j asa i
dne 28. novembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, b ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „       . .
n povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš...... .
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   , „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . g    mehka, „   „      . .
gld.	kr.
7	96
5	4
4	23
2	92
5	4
5	20
5	40
8	50
8	50
9	50
2	68
—	96
—	88
—	60
—	74
—	85
—	37,
—	8
—	60
—	56
—	52
—	34
—	45
—	18
2	5
1	87
6	80
4	40
H>u.:n.s,jsls:a, "borza dnč* 29. novembra t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.;
Papirna renta ....		79 gld.		-	kr
Srebrna renta ....		79		35	
Zlata renta ... ...	• •	98		40	n
5°/0 marčna renta.....		93		40	
Akcije narodne bank".		837		_	
Kreditne akcije   . ...		281	■	20	
London . ......		120		55	
Srebro                . ...		_		_	
Napol.        .                   . .		9	n	58	1
C. kr. cekini .       .   .       . .				70	
Nemške marke             .   . .		59		15	
4°/0 državne srečko iz I. 1854	250 gld.	119		50	
Državne srečke iz 1. 1864.	100 gld.	170	n	_	
4° 0 avstr. zlata renta davka	prosta.	97		90	
		120	n	10	n
A n i n            n         n        — . v	...	87	n	05	r
„     papirna renta f>n/u	....	85	n	—	r
5°/0 štajerske zemljišč, od.ez.	oblig. .	104	it	—	n
Dunava reg. srečke 5°/0    . .	100 gld.	115		75	it
Zemlj. obi, avstt. 4*/t*/c »lati zast. listi .		119		50	n
Prior, oblig, Elizabetine zapad, železuice		102		80	
Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice		104	n	50	
	100 gld.	172		50	
Hudoltbve srečke ....	10 „	19		_	
Aki ije anglo avstr. banko . .	120 „	107	n	50	
Tramuiway-driišt. volj.  170 gld. a. v.		216		40	
Krajčeva izdaja, nevezan, se ceno proda. — Natančneje se »zve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda1'. (759—1)
Št. 7308.
Razpis.
(752—3)
V deželnej bolnici v Ljubljani je služba se kundarija 1 adjutom letnih 400 gld. in z začasno letno nagrado 150 gld. za službena opravila na bla/-ničnem oddelku, s prostim stanovanjem v bolnici, z letno odškodnino 35 gld. za kurjavo iu 7 gld. 20 kr za svečavo, na dobo 2 let za oddati, ki se pa po zadovolilnem službovanji lehko še dvakrat in sicer vselej za 1 leto podaljša.
Pi oSnje za to službo z dokazili o zdravniškem doktoratu ali vsaj o dovršeni medicinični fakulteti in slučajno o dosedanjem službovanji in o zmožnosti slovenskegu ali kacega druzega slovanskega jezika naj se
do 15. decembra 1H%:*.
pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 17. novembra 1883.
Deželni glavar: Tburn.
Ravnokar pričenja izhajati
Friderika Fr6bel-a
„MENSCHEN-ERZIEHUNG",
Erzlehungs-, UnterrichtG- & Lehrkunst.
I. "VOKOlC.
Naročila vzprejema
(760) Iv. Giontini v Ljubljani.
Stanovanje,
obstoječe iz *ol»e. sobice, kuhinje in zraven pripadajočega vrla, posebno pripravno za vrtnarja, se daje takoj v najem.
Natančneje v upravništvu tega list«. (754—3)
V „NARODNI TISKARNI*1
v I_^jiil>lj«.iii
je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: UO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8«, 32 pol. Cena 70 kr.
2£a znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Letistik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
IX. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah,izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal J. Skalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalee. Velja.................15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Jlostnik. Velja................25 kr.
VT. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. lievtere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaj/e, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vseh 5 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne Kvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
Marijinceljske kapljice za želodec,
Depresežuo levrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper nealaat do Jedi, alabi želodeo, smrdofto sapo, naplhne-nje. kislo podiranje, Ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja peaek in pieno ln alez, »oper zlatenioo, ffnjna ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz tolodca), zoper kr6 v ielodol, preobloženje ie-lodoa z Jedjo ali pijačo, trve, aoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo.
<*ljivmi /.nl<»ga: Lekar V. Krsulj. Krernsier, Moravsko. Jedna sklenica b navodilom, kako 8e rabi, stane ijmtJ- 83 tnr.
^»ret-v-e ima £amo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Ptoooli, ua dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveiu trgu. V Novem mestu: lekftinA Dom. Hizzoli; lekarna Joni p Bergrnann. V 1'ostojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de (i i r on col i. V Ajdovščini:
lekarna Miohael Guglielmo. V Celji: lekar J.
K nr»fo r s c 11 ni led, V K r a n j s lekar D r ajf. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. K oble k. V Sež?ni: lekar Pli. Bita oh el, VCrnotnlJii lekar Ivan Plaže k. V Škof jej Loki: lekar Karol Fubiani.
Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo V zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-Ijiee za želodec morajo imoti v aklenieo vtisneue besede: Echte Msiri.»aoller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z Tirfšim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utiBneno sod-nijsko spravljeno varniveno r.uHmenJe in zavoj mork biti zapečaten I našim v«r»*tveuiui /.namenjeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki urin. ii.. teh inakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—116)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnimi in tiak -Narodne Tiskarne".