IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI La tua protezione è assicurata ASSICURAZIONI Groupama novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine A vent’anni dalla caduta del Muro L’abbattimento che stiamo aspettando Secondo un sondaggio svolto dall’istituto Forsa realizzato all’inizio di quest’anno per conto del quotidiano “Ber-liner Zeitung”, il 51 per cento dei cittadini tedesco-orientali sostiene di essere stati meglio quando il Muro di Berlino era ancora in piedi e la Germania socialista era ancora uno stato sovrano diviso dal fratello occidentale. Sentimenti analoghi valgono anche per i tedeschi occidentali, che sposano al 60 per cento questa tesi. La questione del Muro, dei Muri, è stata, continua e continuerà ad essere una sorta di pulsione che non viene dal cuore delle persone, o dalla testa, ma dalla pancia. Il Mittelfest di Cividale ricorda la caduta del Muro di Berlino ma non pare una celebrazione, almeno non nel senso che quella caduta sia stata il preludio della nascita di una nuova Europa, capace di trovare al suo interno risposte ai tanti problemi economici e sociali che l’attanagliano, capace di trovare una lingua culturale comune, ca- pace di dialogare senza remore, ma anche senza presunzione, con il resto del mondo. Fin qui su quel Muro. Sembra quasi inutile ricordare che un Muro l’abbiamo avuto anche noi, e sembra quasi impossibile dover accettare il fatto che non è stato ancora del tutto abbattuto. L’altra sera a Topolò una giornalista chiedeva del confine, cosa aveva significato l’apertura di Schen-gen, se le tensioni del passato, non del tutto superate, siano qualcosa che ha a che fare con l’appartenenza politica (destra e sinistra) o meno. Certe risposte le potevano dare meglio, purtroppo, alcuni politici locali, o sedicenti tali, o rappresentanti di fantomatiche associazioni per la tutela di dialetti, che usano i mattoni dell’identità e della parlata “locale” per ricostruire ima barriera che oggi non ha motivo di esistere. Ha scritto Jean Paul Sartre, autore de ‘Il muro’: “Niente è cambiato, e tuttavia tutto esiste in un’altra maniera.” (m.o.) TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 29 (1359) Čedad, četrtek, 23. julija 2009 RITAGLIA QUESTO COUPON SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 I I I I E POTRAI USUFRUIRE DI UNO j SCONTO FINO AL 30% i i i FINO AD ESAURIMENTO I BUDGET SCONTI I I I I I Čim bolj učinkovito sodelovanje med Slovenijo in Italijo ter izkoriščanje sredstev za čezmejne projekte Inter-reg, energetika in prispevki slovenski manjšini v Italiji so bili glavne teme, ki jih je vodja deželne vlade Renzo Tondo obravnaval s svojimi sogovorniki v torek, 21. julija, med svojim obiskom v Ljubljani. Predsednik Furlanije Julijske krajine se je v spremstvu odbornice za mednarodne odnose Federice Seganti sestal s premierom Borutom Pahorjem, ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlato Ploštajner ter ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Zekšem, ki ga je spremljal sekretar Boris Jesih. Problemi slovenske manjšine, predvsem pa financiranje njenih ustanov, so bili še zlasti v ospredju srečanja med Tondom in Zekšem. Predsednik FJKje dejal, da sicer huda gospodarska kriza deželni vladi ne dopušča, da bi slovenski manjšini, pa tudi furlanski in nemški, namenila toliko sredstev, kot bi jih želela, kljub temu pa bo napela vse sile, da bo lahko slovenska narodna skupnost še naprej prejemala nespremenjene prispevke. Posebej je omenil skrb za Slovensko stalno gledališče in Primorski dnevnik. beri na strani 5 Deželni predsednik Renzo Tondo 21. julija na uradnem obisku v Ljubljani V ospredju slovenska manjšina in čezmejno sodelovanje Postaja, finale con il ritmo dei Tambours de Topolò Inaugurata l’Officina globale della salute, performance di Paolini II ritmo e l’energia dei Tambours de Topolò hanno incantato il pubblico della Postaja Lo straordinario concerto dei Tambours de Topolò ha concluso, domenica 19 luglio, la XVI edizione della ‘Postaja’, un’edizione ricca di suoni, di immagini e di parole. Molti i momenti da ricordare, tra questi un’inaspettata performance dell’attore Marco Paolini, giovedì 16. Il giorno successivo è stata inaugurata l’Officina globale della salute, con la presenza del direttore, Mario Ra-viglione, del rettore dell’università di Topolò Furio Honsell e del matematico Ugo Boscain. vedi a pagina 6 Častni gost letošnje otvoritve Mittelfesta je bil Lech Walesa, eden od protagonistov poraza komunističnega sistema Walesi priznanje Mittelfest Festival letos v znamenju 20-letnice padca berlinskega zidu S podelitvijo prve nagrade Mittelfest liderju sindikata Solidar-nošč, bivšemu poljskemu predsedniku republike in Nobelovemu nagrajencu za mir Lechu Walesi, se je v soboto, 19. julija, slovesno odprl v Čedadu 18. Mittelfest. Priznanje enemu od protagoni- stov padca berlinskega zidu in rojstva nove Evrope je bil pravi uvod v letošnji festival z naslovom “Poskusi Evrope”. Rdeča nit te izvedbe je tema “zidu”, ki ni le simbol ločevanja sveta v dva bloka in trpljenja, ki ga je delitev Evrope prinesla, temveč tudi prispodoba vseh omejitev, ovir in ločevanj med državami, med ljudmi in znotraj samega človeka. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni diplomatski predstavniki držav Srednjeevropske pobude, koroški glavar Gerhard Dorfler, krajevni politični predstavniki in številno občinstvo, so se teme zidu dotaknili čedajski župan Vuga, predsednik Pokrajine Fontanini, Dežele Renzo Tondo in seveda Lech Walesa. beri na strani 6 Predsednik Dežele Tondo s slovenskim premjerom Pahorjem IX agosto 1509 - IX agosto 2009 CMDALE_CMDAT_ČEDAD_CMDALE Palazzo Craiglier-Gabrici ora Costantini - via IX Agosto, 17 29.7.2009 ore20.30 gocce di storiaceli cultura_gptisdi storie e culture kapljice zgodovine inkulture_tropfendergeschichteimdder kultur gocce distoria: excursus del fatto storico dott. Adolfo Londero - Università della Terza Età gocce di cultura: musica e poesia in diverse lingue con moški pevski zbor_coro maschile Matajur - Clenia poetessa Silvana Paletti - Resia allievi della Scuola di Musica_Glasbena Malica - S. Pietro al Natisone Kulturno društvo Circolo di cultura Ivan Trinko • Università della Terza Età • fam. Giovanni Costantini con il Patrocinio del Comune di Cividale del Friuli Jesti na Matajurju: 153 receptov sovodenjske občine Kuharski recepti so veliko bogastvo, ki ga je treba ohranjati in valorizirati, saj je tudi domača kuhinja eden izmed elementov naše identitete, to, kar nas loči od dru- gih, oziroma povezuje z ostalimi pripadniki naše skupnosti. Zaradi tega je pravilno, da se stari recepti še vedno prenašajo iz roda v rod in širijo med ljudmi, k čemur bo gotovo pripomogla knjiga Dina Del Medica “Jesti na Matajurju”, ki so jo novinarjem in upraviteljem okoliških gostinskih obratov predstavili v ponedeljek, 20. julij a, v domu Pelizzo na Matajurju, kjer so pripravili tudi manjšo degustacijo nekaterih tipičnih jedi. beri na strani 9 Četrtek, 23. julija 2009 2 Na sprejemu v ponedeljek, 20. julija, v Gorici Zahvala SKGZ županom za opravljeno delo Delo župana je eno od najtežjih, saj ima veliko odgovornosti in skrbi, se srečuje s težkimi problematikami in posebno v majhnih občinah nima potrebnih človeških in finančnih resurzov. To velja še posebej za majhne obmejne občine naše dežele, kjer je vse bolj kompleksno zaradi prisotnosti slovenske manjšine, ki po drugi strani nedvomno predstavlja tudi bogastvo, saj odpira našemu prostoru nove, tudi ekonomske perspektive. Kot pripadniki slovenske manjšine, ki dobro poznajo teritorij in obe kulturi, so torej slovenski upravitelji protagonisti razvoja celotnega teritorija in čezmejnega povezovanja. Te so bile misli, ki jih je izrekel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, v ponedeljek, 20. julija, v Gorici na sprejemu za slovenske upravitelje. Iz želje po večji povezanosti med krajevnimi upravami in organizacijami civilne druž- Pavšič in Canalaz (zgoraj) ter drugi župani na sprejemu v Gorici be in še najprej iz želje, da bi pokazala slovenskim županom hvaležnost za opravljeno delo, je Slovenska kulturno - gospodarska zveza podelila priznanje županom, ki so zaključili svoj mandat. Iz rok predsednika Rudija Pavšiča so ga prejeli župani Paolo Canalaz iz Grmeka, Igor Petejan iz Sovodenj ob Soči in Aleksij Križman iz Repentabra. Priznanje so podelili tudi Claudiu Garba-zu iz Srednjega in Lorenzu Cernoji iz Sovodnje, ki se pa prireditve nista mogla udeležiti. Predsednik SKGZ Pavšič se jim je zahvalil za trud, ki so ga vložili za razvoj svojih občin, povedal pa je tudi, da tesnejši stiki in sodelovanje med krajevnimi upravitelji in kulturnimi ter družbenimi delavci pripomorejo k rešitvi marsikaterega problema. Zato je SKGZ predlagala ustanovitev Zveze Slovencev in po tej poti misli nadaljevati. Županom je čestitala tudi senatorka Tamara Blažina, ki je podprla predlog Zveze Slovencev ter dejala, da mora manjšina sesti okrog ene mize, da rešuje probleme civilne družbe in politike, ki se prepletajo. Sprejema so se udeležili tudi nekateri sedanji in bivši župani in upravitelji ter župana iz Mirna - Kostanjevice in Šempetra - Vrtojbe. “V štiridesetih letih dela v občinski upravi v Grmeku, se mi je prvič zgodilo, da se mi je kdo zahvalil,” je dejal grmiški župan Paolo Canalaz. '1 ima 1 Stojan Spetič Študijsko središče CENSIS je pred kratkim objavilo podatke o tem, kako občila vplivajo na oblikovanje javnega mnenja in političnih izbir državljanov. Podatki so mestoma presenetljivi. Ne zato, ker bi ob gledanju televizijskih dnevnikov nastale volilne izbire skoraj 70% državljanov. Podatek je zanimiv, ker je odstotek izredno visok in je čedalje višji, čim manjša je izobrazba gledalca. Pri gospodinjah in neizobraženih volivcih dosega celo 80%. Znatno manjši je vpliv tiskanih občil - časopisov, revij - saj pogojujejo volilne izbire slabe četrtine državlja- nov, komaj 24%. Začuda pa je skoraj nepomemben internet. Računalniške povezave vplivajo namreč le na 2,3% državljanov. Kaj lahko izluščimo iz teh skopih podatkov? Najprej to, da Berlusconi že ve, kako se stvari streže, in je nadzor nad televizijami, njihova lastnina ter izbira voditeljev informativnih oddaj politično najpomembnejše dejanje vladajoče garniture. Kdor ima v rokah televizije, ta odloča tudi o tem, kako bodo ljudje volili, saj postaja ekran v naši dnevni sobi glavni posrednik informacij in kulture, oblikuje naš pogled na svet in mu odvzema vsakršno kritično ost. Časopise v Italiji bere malo ljudi. Proda se jih kakih 5 milijonov (na 60 milijonov prebivalcev!) in med njimi prednjačijo dnevniki s športno vsebino. Kljub trditvam, daje v Italiji tisk levičarski, bo raje držalo, da opozici- jo podpira le rimska “la Repubblica” ob mreži manjših in nepomembnih levičarskih časopisov, medtem ko vladajoča koalicija lahko računa na nekaj svojih dnevnikov, kot sta il Giornale in Libero, ostali pa so več ali manj komercialni in nevtralni. Kar čudi, je nepomembnost interneta. Vendar bi morali pomisliti, da se ga suvereno poslužujejo le mladi in bolj izobraženi državljani. In ni rečeno, da internet vsem služi kot politična arena ali debatni klub. Statistike nam povedo, da tretjina uporabnikov na internetnih spletnih straneh išče zabavo in pornografijo, druga tretjina išče prijatelje in sogovornike, le zadnja tretjina, morda pa samo četrtina, na spletnih straneh in programih kot je Facebook, išče ali spodbuja politično razpravo. Seveda so tu tudi izjeme, ko so spretni svetovalci kandidatom svetovali mladi target internetnih strani in jim je uspelo. A ostajajo izjeme, ne pravilo. Minister Gaspari o recesiji doma in v Evropi Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, nekoč trikratni minister za finance in guverner Banke Slovenije, je za ljubljansko Delo ocenil zdajšnjo recesijo v Sloveniji in v Evropi. S tem so povezane stiske ljudi in socialne napetosti. Tega, kaj bo v prihodnje s plačami, službami in delovnimi mesti, poslovnimi bilancami, naročili, plačili itd., se bojijo delavci, direktorji, podjetniki, bankirji in ne nazadnje tudi politiki, ki ugotavljajo, da sodi Slovenija med države, ki so zaradi krize najbolj prizadete. Glede bojazni, da bi bila jeseni recesija še hujša, minister Gaspari trdi, da tega ne ve nihče, niti v Sloveniji niti v Evropi. Pesimistična ocena temelji na podatku o močnem 8,5-odstotnem padcu bruto državnega prihodka v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z lanskim letom. Pri tem sicer nespornem podatku je približno polovica tega padca pripisana močnemu padcu zalog. Po ministrovem mnenju bo Slovenija konec tega leta v podobnem položaju kot večina držav evroobmočja in da bo podatek, ki izhaja iz prvega četrtletja, v naslednjih četrtletjih nekoliko boljši. Tisto, kar vlado ta trenutek najbolj skrbi, je izrazito neaktivno delovanje bank. Vse, še posebno tiste, ki so v večinski državni lasti, delujejo izrazito pasivno. Država je bankam zagotovila državne vire, najmanj triletne depozite države v višini treh milijard evrov. Omogočila jim je jamstva za zadolževanje v tujini. Banke se spreminjajo v vzajemne sklade. Gospodarstvo ne more delovati, ker banke ne opravljajo svoje temeljne funkcije. Če se julija in avgusta položaj ne bo močno spremenil, bo država morala glede bank ukrepati še kako drugače. Banke, pravi Gaspari, imajo osnovno funkcijo, ki ni v krizi nič drugačna kot v časih, ko ni krize. Če so bili bankirji prej premalo previdni, so zdaj preveč. Po hudi zaostritvi krize je na račune bank - da bi jim olajšala položaj - vlada že pred meseci za tri leta naložila skupno za milijardo evrov lastnih depozitov. Ta denar si je morala sposoditi, saj je prejšnja vlada v državni blagajni pustila krepko luknjo. Sedanja je bila tako operacijo prisiljena izvesti, ker so tukajšnje banke po letu 2003 povsem zanemarile eno od dveh svojih ključnih nalog, pridobivanje prihrankov - imajo jih četrtino manj od povprečja v Uniji. Namesto da bi pridobivale varčevalce, so rajši v tujini najemale posojila in jih potem - seveda po precej višji obrestni meri - posojale najprej. Obojega, tako lastnega zadolževanja kot posojanja bančnega denarja podjetjem in prebivalstvu, so se banke lotevale brezglavo. Torej brez premisleka, ali bodo same tujim bankam lahko vrnile izposojeni denar in, ali bodo lahko izterjale, kar so posojale drugim. Poleg omenjene finančne injekcije je vlada, podobno kot večina vlad drugih evropskih držav, tukajšnjim bankam zagotovila še državna poroštva. Podjetja, ki že mesece tarnajo, da ne morejo do posojil, naj bi s pomočjo poroštev države nazadnje le prišla do njih in jih porabila za naložbe. Te bi oživile proizvodnjo in storitve v različnih dejavnostih ter postopno obrnile navzgor tudi gospodarsko rast, ki je v Sloveniji strmoglavila bistveno bolj kot v drugih državah Unije. A pričakovanja glede drugega koraka, torej tega, da bi banke podjetja čim hitreje založile s posojili z državnim poroštvom, se do zdaj niso izpolnila. Tukajšnje banke še kar živijo lagodno staro življenje: izposojajo si denar, posebej tam, kjer je to najudobneje, torej pri Evropski centralni banki (ECB), in ga vlagajo v kratkoročne papirje, da malo zaslužijo, podjetjem pa kvečjemu za kratek čas obnovijo že dana posojila. (r.p.) kratke.si Milioni di danni provocati dalla grandine I danni provocati dal maltempo in Slovenia e dall’incredibile forza distruttrice della grandine si misura in milioni di euro e in migliaia di casi. Dal 2004 le assicurazioni slovene hanno rimborsato i danni della grandine per un ammontare di 350 milioni di euro. II fenomeno cresce in maniera preoccupante. Quasi i due terzi del rimborso effettuato si riferisce infatti ai danni provocati dalla grandine nel 2008. La maggioranza ritiene che la Slovenia sia sicura La ricerca sulla sicurezza, realizzata per conto del quotidiano Deio dopo la scoperta del tentato attentato ai danni del capo del governo, evidenzia che gli sloveni considerano il proprio paese molto sicuro. I rapporti con la Croazia in seguito a quell’episodio non subiranno alcuna modifica. Il poliziotto che, intervenendo, ha impedito l’attivazione della bomba, secondo il sondaggio, meritava invece un premio in denaro più alto. Ben tre eurodeputati nella Commissione esteri Insediato il parlamento europeo, sono state costituite anche le commissioni. Ben tre eurodeputati sloveni sono entrati nella prestigiosa commissione esteri: Lojze Peterle, Jelko Kacin e Zoran Thaler. Tanja Fajon si occuperà di diritti civili e giustizia, Romana Jordan Cizelj è nella commissione industria, ricerca, energia, mentre Ivo Vajgel è entrato a far parte della commissione che si occupa dello sviluppo. Il Parlamento contiene le spese Il costo dei servizi (legali, di ricerca, ecc.) del Parlamento sloveno, che ha attualmente 361 addetti, nel corso di quest’anno è stato ridotto. Il bilancio è stato decurtato di 1.617.687 euro, pari al 15% della posta in bilancio per l’anno 2009. Lo ha dichiarato la segretaria generale del parlamento di Lubiana, Mojca Prelesnik. Tra l’altro sono state tagliate le spese per i viaggi all’estero e di rappresentanza. È aumentato invece il lavoro prodotto. Il pericolo AIDS è ancora attuale In Slovenia ha il virus dell’Aids meno di un cittadino su mille, ma il loro numero è in aumento. Nel 2008 sono stati scoperti 48 nuovi casi di sieroposi-tività, undici in più rispetto al 2007 (e ben 35 in più rispetto a 35 anni fa). Nella maggioranza dei casi, 45 su 48, si tratta di pazienti maschi. Sempre nell’anno 2008 sono stati registrati 11 casi di Aids conclamato, negli ultimi dieci anni in Slovenia sono stati in tutto 74. Kultura ‘Majda’je vstala, tudi letos lep praznik v Sužidu Ivo Volarič-Feo (avtor slike: Matic Volarič) “Vsak 22. julij smo praznovali dan vstaje. Ko so pred tremi leti prišli na oblast fašisti, so pozabili na ta praznik in gor (na koledar) napisali ime Majda”, mi je na balkonu “Willyeve” hiše “pojasnil” Ivan Volarič-Feo. Da bi se dneva vstaje v Sužidu še vedno spominjali, je tudi letos sam s pomočjo prijateljev že tretje leto zapored poskrbel za to. Okrog 80 ljudi vseh starosti se je v veselem vzdušju ob zvokih partizanskih pesmi 18. julija zvečer zbralo na košarkarskem igrišču, pod šotorom in ob šanku, kjer je stregla sužiška mladina. Tudi vstajniški transparenti niso manjkali: Za odpravo davka na izdelke, ki širijo temelj države (Rozinteater) in pred “krajem zločina” (kjer so pekli odojka): Hitler-jungend schwein “am roštilj” s podpisom Animai. Feo je na prikolici tovornjaka s triglavko na glavi otvoril “banditn miting” s pretresljivo Kajuhovo “Slutnja”, sledil je Marjan Uršič s Kocbekovo “Jesen 1940” in Matic Volarič s Kosovelovo “Evropa umira”. Tmin-ski madrigalisti so uporabili dobro akustiko igrišča in na »drugem odru« po tminsko rokovnjaško zabavali obiskovalce s svojimi avtorskimi skladbami iz svojega 15 letnega obdobja, ki jih nameravajo v kratkem izdati tudi na CD-ju. Po Vstali Primorski in Feotovi recitaciji Konec srbskega cesarstva (Rade Mihajlčič), je na oder stopil izvrstni Aleš Hadalin, ki se zadnje čase poglablja predvsem v glasbeno vokalno interpretacijo malo poznanih slovenskih ljudskih pesmi, ki bodo konec avgusta ugledale dan na njegovem CD-ju Jaz mam pridno gospodinjo pri ljubljanski založbi Celinka. Ganil nas je z Bilečanko, osupnil s “šamanskim” grlenim petjem in navdušil s polno in čisto ter doživeto interpretacijo sužiške ljudske pesmi Stoji, stoji na stezica (Tehtanje duš), ki je v recitacijsko pevski interpretaciji pokojnega Franca Kende - Lourenšča pred leti izšla tudi na CD-ju Slovenske ljudske pesmi (1998) in ki bo rahlo glasbeno spremenjena tudi na Aleševem. Vzdušje je dobro ogrela poznana skupina Čompe, glasbeni konglomerat različnosti, s svojo otroško radoživo lumpen-proletarsko muziko (Založba Sanje). Pesmi Zajca, Jesiha, Kocbeka itd so nas nemalokrat pretresle, v njihovi sicer lahkotni in genialni glasbeni interpretaciji. Kar težko smo se poslovili. Do drugega leta, ko bo “Majda” spet vstala. Marjeta Manfreda Vakar no. Sono ammesse a partecipare le minoranze linguistiche storiche dell'arco alpino e del terri- Bella esperienza per le Banelli, Giovanni supera l’esame complementare di pianoforte ,tof0 ltaliano’tra le qua" r r 7 r r tr j li lo sloveno. I testi e le Orsola e Anna tra le protagoniste a Povoletto musiche presentati devono essere di nuova composizione e quindi non appartenenti al repertorio tradizionale delle rispettive minoranze etni-co-linguistiche. Per partecipare è necessario inviare una sola canzone su supporto CD audio e il relativo testo tradotto in inglese unitamente al bando debitamente compilato scaricabile sul sito www.ondefurlane.eu entro e non oltre il primo agosto 2009. L'indirizzo al quale spedire i CD è: Radio Onde furlane, Via Volturno 29, 33100 Udine. Per ulteriori informazioni: pre-mifriul@ondefurlane.eu, Tel 0432/530614 Ivan Gujon, strie monsi-njorja Paskvala Gujona, je biu od lieta 1904 do konca parve svetovne uojske ga-spuod pri Svetem Štuoblan-ku. On je tudi poskarbeu za podkopat parvega italijanskega sudata, ki je biu ubit gor na Sliemneh, Riccarda Di Giusto. Po Riccardu Di Giustu je bila poimenovana an suola go par Stuoblanke. Zatuo je lepuo, pametno an logično, de je Studijski center Nediža odparu tudi gor fotografsko razstavo “Slovenj” s fotografijami ga-spuoda Ivana Gujona, ki so stare malomanj stuo liet. Inauguracjon je bila v ne-diejo, 19. julija, zjutra an se je zbralo še kar dobro ljudi. Pozdravu je dreški podžupan Ugo Tomasetig, kije zahva-lu Nedižo za lepo iniciativo. O tem, kduo je biu Ivan Gujon, o njega ljubezni an interesu za vse tehnološke novosti njega cajta, med njimi tudi za fotografijo, je spre-guorila pa Michela Predan od špietarskega študijskega centra Nediža. Osemdeset fotografij -vseh kupe jih je Ivan Gujon zapustu tristuo - kažejo beneške ljudi tistega cajta. Nekateri ljudje - an se zapo-znajo - so iz kraja Piediluco v Umbriji, kamor so utekli Anche quest’anno due allieve, Orsola e Anna Banelli, della Glasbena Matica di San Pietro, hanno partecipato con onore al concorso per giovani strumentisti di Povoletto, giunto alla 13A edizione. Orsola, che studia flauto con il prof. Fabio Devetak, ha partecipato alla sezione 1 (per soli fiati) cat. B otte- nendo un punteggio di 85,30 equivalente al terzo posto non assoluto. Anna, violinista della classe della prof. Laura Duranti, ha partecipato alla sezione 2 (per tutti gli altri strumenti) cat. A ottenendo un punteggio di 85,90 (terzo posto non assoluto). Ottimi risultati anche per il fratello Giovanni che a giugno ha brillantemente superato l’esame complementare di pianoforte (seguito dalla prof. Paola Chiabudini) al Conservatorio di Castelfranco Veneto, con la votazione di 8,65. “Slovenj”, stuo liet stare slike pri Sv. Štuoblanku Razstavo Gujonovih fotografij pripravu center “Nediža” Na razstava v šuoli pred uojsko dreški ljudje. Med profughi je biu tudi njih gaspuod nune. Fotografije, ki se jih zaries splacja pogledat an med njimi se more še zapoznat kajš-nega od dreških družin, bojo na ogled do nedieje, 23. avgusta. Razstava bo odparta vsako siboto an nedieljo, od 10. do 12. an od 15. do 19. ure. Za druge informacjone se lahko obarneta v oštarijo Pri Komardinu (0432 - 721134). Un concorso per canzoni in lingue minori L'ARLeF (Agenzia Regionale per la Lingua Friulana) in collaborazione col progetto SUNS promuove la prima edizione di SUNS, concorso per canzoni nelle lingue minoritarie dello stato italiano e dell'arco alpi- Michela Predan od Študijskega centra Nadiža an podžupan Ugo Tomasetig sta odparta razstavo “Marionette, abbandonati dalla Provincia” Il curatore della rassegna Piaggio sui tagli che mettono a rischio la manifestazione Lunedì sera a S. Pietro al Natisone è avvenuta la consegna del premio ‘Marionetta d’oro’ per il 2008. Un riconoscimento che almeno per quest’anno, causa il taglio finanziario alla rassegna curata da Roberto Piaggio per il CTA di Gorizia, non è stato previsto. Piaggio, come sta andando sino a ora questa parte di festival dedicata al teatro di figura? “Bene nonostante le difficoltà oggettive, visto che abbiamo saputo di un contributo dell’assessorato regionale alla cultura solo il 10 luglio. Un finanziamento che, unito a quello della Comuni- Roberto Piaggio tà montana Torre-Natisone-Collio e dell’Ente regionale teatrale ci ha permesso di realizzare la manifestazione. Ma sono saltati vari appuntamenti, tra i quali la ‘Marionetta d’oro’, un’inizia- tiva del Comune di S. Pietro al Natisone.” Risalta la mancanza di appoggio da parte della Provincia di Udine. “La rassegna è nata 16 anni fa proprio con un contributo delTallora presidenza della Provincia, poi è andato scemando. Negli ultimi due anni avevamo goduto di un contributo scaturito dal patto Stato-Regioni, cancellato dal taglio operato da Tre-monti. C’è stato poi l’effetto domino, la Regione e la Provincia si sono tolte, per fortuna l’assessorato regionale è intervenuto all’ultimo momento. Evidentemente la Provincia, invece, non ritie- ne questa manifestazione interessante per la sua politica culturale...” Quali prospettive ha questa rassegna, allora? “Qualcosa si è mosso quando tutti i sindaci delle Valli del Natisone hanno scritto una lettera a Regione e Provincia, chiedendo che venga mantenuta. Cosa succederà ora? Considerato che la Comunità montana sta per essere commissariata, credo che Tunica nostra possibilità rimane la Regione, che spero mantenga il suo contributo, altrimenti dovremo fare tutta la trafila di richieste... Non sarà facile.” (m.o.) IL PROGRAMMA DELLA RASSEGNA DA VENERDÌ 24 A DOMENICA 26 LUGLIO venerdì 24 BIARZO/BJARČ (SAN PIETRO/ŠPIETAR) ore 17.00 CTA _ Lungo il fiume e tra gli alberi - Dove nascono le storie (su prenotazione) TORREANO/TAUARJANA ore 20.30 Vladimiro Strinati _ Aspetta mo’ (dai 4 anni in su) CICIGOLIS/ŠČIGLA(PULFERO/PODBUNIESAC) ore 21.00 CTA/Gigjo Brunello _ Come gli Etruschi uscirono dalla crisi (anteprima su invito) SABATO 25 BIARZO/BJARČ (SAN PIETRO/ŠPIETAR) ore 17.00 CTA _ Lungo il fiume e tra gli alberi - Dove nascono le storie (su prenotazione) PACIU CH/PACUH (DRENCHIA/DREKA) ore 18.30 Burattini al Chiaro di Luna _ Pulcinella dalla brace alla padella (dai 5 anni in sii) DOMENICA 26 BIARZO/BJARČ (SAN PIETRO/ŠPIETAR) ore 17.00 CTA Lungo il fiume e tra gli alberi - Dove nascono le storie (su prenotazione) MERSO DI SOPRA/GORENJA MIERSA (S. LEONARDO/SV. LIENART) ore 20.30 CTA/Gigio Brunello _ Come gli Etruschi uscirono dalla crisi (dai 6 anni in su) Volitve Comunità montana: presunto danno erariale di trecento mila euro ZELENI LISTI ^ce Mermolja Potovanje in resnica Circa 300.000 euro. È questo il presunto danno erariale che secondo il Pubblico ministero della Procura regionale della Corte dei conti avrebbero arrecato alla Comunità Montana Torre, Natisone, Col-lio stessa il suo ex direttore Ivo De Gregorio con una condotta dolosa per aver percepito uno stipendio annuo superiore a quanto ritenuto congruo per il suo ruolo, e, con una condotta gravemente colposa, il presidente del comprensorio montano Adriano Corsi, i suoi ex assessori Giuseppe Blasetig, Renato Picogna, Loris Agosto e Giuseppe Sibau e il dirigente Duilio Cosatto. La cifra contestata sarà esaminata dalla Sezione giurisdizionale della Corte. Se i giudici accetteranno le richieste del Pubblico ministero, De Gregorio dovrà corrispondere all'ente danneggiato una cifra pari a circa 90.000 euro. Corsi, Blasetig, Sibau, Picogna e Agosto dovrebbero in caso di condanna rispondere È fin troppo facile fare l'elenco dei problemi che interessano le Valli, e sulle cause storiche e politiche che stanno alla loro base si è parlato, scritto e discusso moltissimo. Ai grandi problemi di difficile soluzione si aggiungono poi problemi più piccoli che potrebbero essere evitati solo se ci fosse un po' meno di incuria e indifferenza verso le esigenze degli altri. Vi segnaliamo una piccola situazione che crediamo sia indicativa di quanto appena scritto. Tutti sappiamo che la grotta di San Giovanni d'Antro è un importanto riferimento storico e turistico del nostro territorio e anche in occasione del Mittelfest sarà sede di un appuntamento culturale legato a questa manifestazione. È ragionevole pensare a un afflusso di pubblico superiore a quello che normalmente, specie nei giorni fe- di circa 36.000 euro a testa. A loro è stato contestato di aver attribuito l'incarico a De Gregorio immotivatamente e senza stipulare alcun contratto, ma soprattutto di aver permesso che al direttore generale venisse corrisposto un compenso superiore al dovuto, lasciando addirittura che le delibere riguardanti il suo trattamento economico venissero predisposte dallo stesso interessato. A ciò si aggiungerebbero altri 6.000 euro per Adriano Corsi visto il suo ruolo di presidente dell'ente, 12.000 euro per Renato Picogna in quanto autore della delibera con la quale è stato successivamente rideterminato il compenso del direttore generale del comprensorio montano, mentre il funzionario Cosatto, che aveva dato un parere tecnico favorevole alla rideterminazione del corrispettivo dovuto a De Gregorio pur non essendo ciò nelle sue competenze e senza peraltro esigere prima un stivi, interessa questo sito ed è facile immaginare la presenza di un notevole numero di automobili che parcheggeranno sulla strada o sul piccolo spazio dietro la chiesa di Antro. Non potranno invece utilizzare l'ampio piazzale posto un centinaio di metri più a monte perché da mesi questo è parzialmente occupato da alcune montagne di detriti vegetali provenienti dall'attività boschiva che si sta prolungando da tempo in loco. Queste montagne tolgono spazio al parcheggio, alla manovra e, occupando parte della carreggiata, rappresentano un ostacolo alla circolazione stradale. Le richieste di risolvere contratto, dovrebbe in caso di condanna rispondere per circa 12.000 euro. Restano comunque parzialmente ottimisti alcuni dei protagonisti della vicenda. “Il caso è diverso per ognuno di noi ed appunto per questo siamo seguiti da avvocati diversi. Io ad esempio, quando ero assessore al personale - dice il sindaco di San Leonardo Giuseppe Sibau - avevo fatto anche le opportune verifiche presso altri enti e ho denunciato con una lettera al presidente il fatto che il direttore generale percepiva uno stipendio superiore al massimo consentito per il suo ruolo. Il mio errore è stato forse quello di non aver mandato la stessa lettera per conoscenza anche alla Corte dei conti. In ogni caso dovremo aspettare ottobre, quando inizierà il processo, per i risvolti della faccenda. Dopo la prima udienza sul caso pareva che saremmo stati tutti assolti. Perciò mi sembra che non avrebbe nessun senso una condanna completa per tutte le persone coinvolte.” Dello stesso parere è anche Giuseppe Blasetig che, come Sibau, si aspetta l'assoluzione dalle accuse lasciando al suo avvocato il compito di intraprendere tutte le misure necessarie. questo disagio sono rimaste inascoltate e tutto lascia pensare che rimarranno lì ancora per molto tempo non aiutando a presentare bene i nostri luoghi e le nostre ricchezze. Faranno il paio con i rottami abbandonati in alcuni potok, con le buche nelle strade, con... Speriamo siano rimossi presto, ma soprattutto speriamo che oltre alla rassegnazione che troppo spesso vediamo fra noi, sia rimossa anche quella tendenza a non interessarsi delle esigenze collettive che troppe volte emerge nei nostri comportamenti più usuli. Grazie. F.C. - A.G. Če ne želimo bloditi v nevarnih meglicah niča, potrebujemo neko smer, kažipot, orodje, da ločujemo dobro od slabega, pravično od krivičnega, človeško od nečloveškega, skratka, potrebujemo neko resnico, ki nam pomaga na življenski poti. Kje lahko danes najdemo to resnico? Papež Benedikt XVI. v svojih posegih in enciklikah stalno obtožuje sodobni relativizem, enako vrednotenje vseh kulturnih in drugačnih izrazov, stilov življenja, mentalitete. Mimo konservativnosti in tudi mimo osnovne naloge papeža, da potrjuje božjo resnico, je Ratzingerjeva trditev na svoj način utemeljena. Nešteto je primerov, ki nam dnevno dokazujejo odsotnost etičnih im moralnih norm, pomanjkanje spoštovanja do drugega, sebičnost in skrajni individualizem, ki je pred mnogimi problemi "slep". Največjo težo medčloveške in družbene razveza-nosti občutijo prav mladi, ki pogostokrat zabredejo v patološka stanja, ki jih njihovi dedi niso poznali. Mislim na neobstojen občutek do drugega, na brez-vezno življenje, na odsotnost kakršnihkoli ciljev, na mamila in na nesmiselne oblike nasilja (celo, če ukradeš, imaš cilj, če skupina brez razlogov pretepe sošolca, ga nima). Pred temi pojavi postane očitno, da sta zrela-tiviziranje vsega in razvrednotenje vseh vrednot pojava, ki nam ne pomagata k dostojnemu življenju. Lahko se vprašamo, kje naj najdemo te smeri, kažipote, resnico ali vsaj nekaj trdnejših resnic. Menim, da imamo še vedno na razpolago družino, šolo, kulturo v širšem pomenu besede in celo politiko. Cerkve nisem omenil, ker je njena naloga, da ponuja resnico, predpogoj je seveda vera v onostranstvo in v boga. Pa tudi verniki radi zabredejo v mnoge dvome in protislovja, ker same cerkve niso vedno v soglasju s stvarnostjo, ki obdaja človeka. Kako naj bo npr. sodoben kri-stijan povsem dosleden s cerkveno družinsko in spolno doktrino? Menim, da se večkrat stvari uredijo s spovedjo brez kesanja. Kljub vsemu menim, da imamo še načine in sredstva, da s pomočjo razuma izoblikujemo vrednote in vodiče na življenjski poti, svoji in skupni. Omenil sem politiko. Načeloma odrekam politiki pravico, da sega v najintimnejše človeške kotičke. Prav tako odrekam cerkvi in sami človekovi intimi, tudi če je laična, da pogojuje politiko in vsiljuje osebno prepričanje drugim. Naloga politike je, da v vseh svojih oblikah in vlogah, kijih ima v okviru družbe in države, ščiti človekovo svobodo pred nasiljem drugih, da uveljavlja široko sprejete norme in da ne prevzame nase vloge zveličavnega etičnega vodnika. Stavek ne odvezuje politike pred vsakršno etiko, ne jemlje ji odgovornosti in ji ne preprečuje, da se ukvarja z vprašanjem resnice. Nasprotno, osnovni nosilci politike, kot so npr. stran- Danes v Kobaridu film Notranja meja Danes, četrtek, 23. julija, ob 20. uri, bo v prostorih Fundacije “Poti miru v Posočju” v Kobaridu projekcija in pogovor z avtorjema filma Notranja meja (Border speaking). Dokumentarni film, dolg približno 70 minut, govori o življenju sedmih prebivalcev iz sedmih držav ob nekdanji schengenski meji, njihovi usodi, spominom ter želji in potrebi po spominjanju na mejo. ke, imajo svoj smisel, če se ne omejujejo na pragmatične programe, na nekaj stvari, ki jih je potrebno najprej soriti, ampak morajo sloneti tudi na nekaterih kulturnih, etičnih, moralnih in svetovnonazorskih osnovah. Politika je izraz ljudi in zato je prav, da stranka s čim večjo jasnostjo posreduje svoje osnovne poglede, vrednote in resnice ljudi, ki jih zastopa. Ni pa lastnica, človeških resnic: jih predstavlja in uveljavlja, je sredstvo in ne cilj. Vsekakor, ljudje potrebujemo smerokaze, neke osnove in, zakaj ne, resnice. Politika ne more ignorirati teh aspektov življenja, ampak jih mora interpretirati, ne pa vsiljevati ali se jih polaščati. Gre za pomembno stvar. Če se namreč neka stranka ne "poveže"z mislimi, čustvi, pogledi in vrednotami pripadnikov in volilcev, ustvari zarezo med sabo, človekom in družbo. Do politike se ne obračamo na enak način kot do npr. cerkve. To je bilo nekoč. Želimo pa si neko relacijo, ki naša iskanja, vedno težka in labilna, prevede v politični jezik in naredi iz naših iskanj poti določeno vidno cesto, kjer je veliko ljudi. V tem smislu ne razumem kot škandal, če se v Demokratski stranki poteguje za mesto tajnika več ljudi, ali če se levica deli na toliko majhnih struj. Preveč površen pa se mi zdi tisti humus, ki lahko deluje združevalno, ki mene, moje misli, čustva, vrednote in resnice poveže z drugim in z njegovim duhovitim zakladom. Preveč površen se mi zdi poskus, da bi politika prebila led, ki jo večkrat ločuje od sodobnega individualizma in dala svoj doprinos k zakoličenju nekaterih gotovosti, ki so pomembne. Programi odmevajo v tisku najprej kot polemika z nasprotnikom, za vsebino, če je, izvedo le tisti, ki so prisotni na predstavitvi programa. Pa tudi program ni dovolj. Potrebna je skupnost, ki se prepoznava v nekem načrtu. Cerkev bi rekla božjem, jaz pravim človeškem in laičnem. Ta načrt pa mora biti, če naj ima opredeljevanje za to ali ono stranko nek smisel, ki ni le kontingenten impulz, da nekoga pač volimo na valu umetno obujenih emocij. Lettera al giornale “Montagne di detriti nel piazzale di Antro” Pospešiti vlogo slovenske manjšine pri obmejnem gospodarskem sodelovanju Prejšnji teden sta se odvijala dva pomembna sestanka na relaciji Dežela FJK in Slovenija ter slovensko gospodarstvo v Italiji in predstavniki slovenske vlade. Prvo je bilo srečanje v Ljubljani med ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Milanom Pogačnikom ter odbornikom za kmetijstvo Dežele Furlanije Julijske krajine Claudiom Violinom. Zaznamovala so ga vprašanja čezmejnega sodelovanja, zaščitenih območij, razvoja podeželja in goratih območij in predvsem ustanovitve mešanih kontaktnih skupin. Srečanje je bilo zelo pozitivno, tudi zato ker je do tega prišlo po daljšem obdobju, ko so se odnosi med Deželo FJK in Slovenijo ohladili. K zbliževanju je bistveno prispevala Kmečka zveza, ki se je tudi udeležila sestanka. Zastopala stajo predsednik Franc Fabec in tajnik Edi Bukavec. Minister Pogačnik in deželni odbornik Violino sta se pogovarjala o možnostih čezmejnega sodelovanja na področju kmetijstva, med drugim pri vinarstvu in skrbi za gorske kmetije. Ocenila sta, daje kmetijstvo pomembno področje obmejnega sodelovanja, ki na projektih Interreg in drugih obstaja že dalj časa. Minister je izpostavil področje vinarstva, tema pogovora je bila tudi zaščita okolja. Pogačnik je pri tem omenil zaščito gorskih kmetij in pašnikov ter, tudi zaradi podpore EU, ki je je bila deležna Slovenija, zaščite čebele kot ogrožene vrste. Violino je poudaril pomen sodelovanja med Slovenijo in FJK že v času, ko je bila meja med državama del ločnice v Evropi, “ki ni bila najbolj pretočna”, in sicer pri kmetijstvu, agriturizmu, vinarstvu in pro- jektih Natura 2000. Nove priložnosti za sodelovanje, je dodal, so tudi pri zaščiti gorskega sveta. Tako Pogačnik kot Violino sta v zvezi s procesom čezmejnega sodelovanja poudarila pomembno vlogo Kmečke zveze, ki si kot povezovalni člen in dejavnik na ozemlju vselej prizadeva za sodelovanje. Prišlo je tudi do dogovora, da bosta ustanovili mešane sektorske kontaktne skupine za vsako panogo, od razvojnih projektov za Kras, Brda in Benečijo do gorskih in zaščitenih območij ter podeželskega načrta. Le dva dni po uradni predstavitvi v Trstu so bili člani Gospodarskega foruma Slovencev v Italiji v Ljubljani na prvem spoznavnem srečanju s predstavniki slovenske vlade. Orisali so jim predloge v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, ki so jih zbrali v posebnem dokumentu, glavni rezultat srečanja pa je bil predlog o koordinacijskem telesu oz. omizju med slovenskimi ministrstvi, ki bi postalo partner Gospodarskega foruma. Srečanja v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so se udeležili minister Boštjan Žekš z državnim sekretarjem Borisom Jesihom ter zastopniki ministrstva za gospodarstvo, finance in zunanje zadeve ter Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Prisotni so prisluhnili zamejskim predstavnikom (predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki, predsedniku finančne družbe KB 1909 Borisu Periču, predsedniku in direktorju Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niku Ten- zeju in Andreju Šiku, predsedniku Kmečke zveze Francu Fabcu ter predsednikoma Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Sergiju Stancichu in Da-riu Periču), ki so v Ljubljani predstavili dokument s predlogi manjšine za čezmejno sodelovanje. V njem se zavzemajo za usklajevanje delovanja in mnenj struktur za čezmejno sodelovanje v okviru evropskih projektov in za priznavanje in uveljavljanje vloge manjšinskih organizacij. Slovenija naj podpre “strateške projekte” manjšine na področju jezika (Jezik), medijev (Media), čezmejne konkurenčnosti (Icon), trajnostnega upravljanja naravnih virov (Kras) in sonaravnega upravljanja okolja (Sigma 2). Člani Gospodarskega foruma poudarjajo tudi, daje potrebno pospešiti delovanje omizij v okviru Mešane komisije o skupnem razvoju med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. — Aktualno--------------- Slovenščino so močno “ugriznili” Tečaji so bili od 29. junija do 10. julija Četrtek, 23. julija 2009 An lietos smo šli v Ljubljano za se naučit kiek vič slovenščine... Te mali - takuo, ki se le-puo vide, nieso takuo “mali” - so hodil v Mladinsko poletno šolo. Jih je bluo pru veliko: 21. So se zbral pred Dijaškim domam Poljane za narest ‘no lepo sliko. So imiel veliko popoldanskih dejavnosti (so šli si ogledat Ljubljano, so imiel torneo od odbojke, so si ogledal an liep film an adnò lepo gledališko predstavo...) in so šli tudi na izlet na Bled in v Olimje. So spoznal veliko parja-teljev z vseh koncu sveta (saj na tečaj slovenskega jezika pridejo iz Amerike, Argentine, Anglije, Nemčije, Slova-kije, Češke, Makedonije, Madžarske...) Te velikih jih je bluo malo manj... V Poletno šolo so hodil: Francesco, Massimo, Manfredi, Miloš, Gaila, Ele-na, Ilaria an Cecilia. Kajšan je biu pa na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Teli so bli: Ilaria, Sara an Igor. Na kor ree, da tisti nomalo buj “star”, so pru “uživali” Ljubljano... Za pru ree, so ble dve pridne dekleta, ki so paršle v Ljubljano po “maturi”, an gor so pa imiele tar-kaj izpitu, zaki se čejo vpisat gor na Univerzo... se trošta-mo, da nieso tarkaj študij a-le za nič. Vsi kupe so bli v Ljubljani od 28. junija do 11. luja... Kajšan, za pru ree, ni teu se uarnit damu! (c.b.) Teli so “te mali’’, ki so bili na mladinski poletni šoli v Ljubljani, dol zdol so pa nekateri tistih “velikih”, ki so bili na Polenti šoli in na seminarju SKJKL Zanimanje za slovenski jezik raste med mladimi Lepa skupina naših mladih na poletni šoli Zanimanje za slovenski jezik med beneškimi družinami raste. In še posebej zadnja leta se vse več otrok prijavlja na poletne tečaje, ki jih prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Največ je med njimi tistih, ki so hodili v dvojezično šolo in imajo torej dobro osnovo. Zanimivo je, da se zanima za slovenščino tudi nekaj italijanskih dijakov, ki med letom hodijo na tečaj slovenščine za srednje šole v Čedadu, nekateri so se prijavili tudi na poletno šolo. Letos je iz Benečije šla v Ljubljano na poletne tečaje slovenščine (od 29. junija do 10. julija) zelo številna skupina. Največ - enaindvajset - jih je obiskalo Mladinsko poletno šolo (od 13. do 17. leta starosti), ki so jo letos organizirali četrtič. Udeležencev je bilo skupno 130 iz 17 držav. Poletne šole, ki je namenjena nekoliko starejšim študentom in je bila letos že 28. po vrsti, se je udeležilo osem naših študentov, skupno pa jih je bilo 140 in so v Ljubljano prispeli iz 23 držav. Programje bil podoben. V dopoldanskih urah je bil tečaj slovenskega jezika, na katerem so razvijali vse jezikovne spretnosti: govorjenje, pisanje, branje in poslušanje. S potrdilom so zaključili 40-urni tečaj jezika in so torej prav dobro “ugriznili slovenščino”. Zelo pester in živahen je bil popoldanski program, ki je bil namenjen spoznavanju slovenskega glavnega mesta, slovenske kulture in zgodovine ter današnje realnosti. Imeli so tudi športne dejavnosti, bili so na izletu v Olimjah in na Bledu. Skratka, imeli so se lepo, bili so vsi navdušeni nad lepo in zanimivo izkušnjo in so se že prijavili za prihodnje leto. Naj povemo, daje mladim Benečanom obiskovanje tečajev slovenskega jezika v Ljubljani omogočil Inštitut za slovensko kulturo, ki je pomemben projekt izpeljal s finančno podporo Slorija, Sklada Trinko in Združenja Blan-kini. Naj povemo še, da je istočasno potekal tudi Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki je bil letos posvečen Telesu v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Iz Benečije so se ga udeležili Ilaria Banchig, Igor Cerno in Sara Simoncig. Predsednika FJK Tonda sprejeli premier Pahor in ministra Žekš ter Ploštajnerjeva V obdobju gospodarske krize nujno čim bolj plodno čezmejno sodelovanje s prve strani Predsednik Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo bo o sestanku z Žekšem in financiranju slovenske manjšine poročal tudi deželnemu odborniku Robertu Molina-ru, poudaril pa je, da so v kriznem obdobju prioritete Dežele predvsem gospodarstvo in zaposlovanje. Prav zaradi tega so proračunske spremembe zadevale zlasti socialne blažilce. Tondo je vsekakor prepričan, da je v zadnjih letih opazno večje spoštovanje narodnih manjšin, ki predstavljajo za vso skupnost veliko bogastvo. Minister Žekš pa je Tondu in Segantijevi omenil tudi negativne posledice, ki bi jih lahko za Slovence na Tržaškem imel novi urbanistični načrt Občine Trst. Federica Seganti je glede tega podčrtala, da regulacijski načrt še ni bil odobren, kar pomeni, da so še vedno možne spremembe, poleg tega pa na primer na Padričah načrtujejo športne in turistične objekte, ne pa stanovanjskih gra- stolnici pa je bil tudi dosežen dogovor o oživitvi dvostranske komisije in z njo povezanih delovnih omizij, kijih bo za FJK vodila Federica Seganti. Slednja upa, da bodo do konca leta sprostili prvih 25 milijonov evrov za evropske projekte, ki zanimajo Slovenijo in našo deželo. S premierom Borutom Pahorjem pa je deželni predsednik Tondo poleg vprašanja slovenske manjšine konkretno obravnaval predvsem gradnjo drugega reaktorja krške nuklearke in načrtovanega uplinjevalnika pri O problemih slovenske manjšine se je Tondo pogovarjal z ministrom Žekšem Žavljah na Tržaškem. Tondo je poudaril, da je Italija še vedno pripravljena sodelovati pri razvoju jedrske elektrarne v Krškem, glede ža-veljskega uplinjevalnika pa je izrazil prepričanje, da se bosta državi na koncu glede tega le dogovorili. Predsednik deželne vlade je Pahorju zagotovil, daje Italija doslej upoštevala pomisleke in predloge Slovenije, ki trenutno gradnji kopenskega terminala še vedno nasprotuje. Problem bo vsekakor treba reševati na osi Rim-Ljubljana, je prepričan Renzo Tondo. denj. Med obiskom deželnega predsednika v Ljubljani pa je bilo seveda v ospredju tudi vprašanje odnosov med Italijo in Slovenijo in možnosti, ki jih nudi čezmejno sodelovanje. Tondo in ministrica Ploštajnerjeva sta se strinjala, da se morata sosednji državi še posebno v obdobju gospodarske krize potegovati zato, da čim boljše izkoristita sredstva, kijih Evropska Unija namenja projektom Interreg. Slovenska ministrica je poudarila, da je z dvema novima razpisoma Interreg 3 2007-2013 že na voljo dobrih 90 milijonov evrov. Glede na to, da konkretne uresničitve evroregije trenutno še ni na vidiku, pa sta Z leve ministrica Zlata Ploštajner, predsednik FJK Renzo Tondo in odbornica Federica Seganti se Tondo in Ploštajnerjeva zavzela predvsem za večjo vlogo delovne skupnosti Al-pe-Jadran-Panonija, kiji trenutno predseduje prav Furlanija Julijska krajina. Dogovorila sta se tudi, da bo jeseni na Brionih na Hrvaškem vrh delovne skupnosti. Udeležiti bi se ga morali tudi predsedniki držav. Na srečanju v slovenski pre- Četrtek, 23. julija 2009 Il palco era completamente spoglio ed avvolto nel buio, un riflettore puntato su di lui, il grande Giorgio Gaber, cantante intelligente e profondo che, abbandonata la televisione, negli anni '70 aveva inventato il teatro -canzone. A quattro mani con Sandro Luporin, con lucidità, garbo ed ironia, sempre insinuando il dubbio, ha raccontato nelle sue canzoni, alternate a monologhi, la vita, l'amore, la fatica delle persone, l'evoluzione/involuzio-ne italiana degli ultimi qua-rant'anni, le contraddizioni sociali e umane, lo slancio e le speranze di cambiamento degli anni '70, l'amarezza per Un grande omaggio di Gioele Dix all’arte di Gaber Alprefestivai l’applauditissimo recital “Sepotessi mangiare un’idea” la sconfitta di una generazione che ne è seguita. La sua poesia, la passione sociale, il disincanto hanno ripreso vita al teatro Ristori martedì 14. luglio, nel prefestival del Mittelfest, grazie ad uno straordinario Gioele Dix che, fedele al Gaber che abbiamo amato, ha ripercorso le tappe più significative della sua opera, da “Gogan-ga” a “Il corpo stupido”.«Mz parlava di un certo discorso che lei porta avanti/era colta e piuttosto impegnata su certi argomenti/era sempre precisa e diretta/ ho passato una notte a ascoltarla/ era perfetta ma non ho avuto voglia di toccarla./Com’è corretta l’ideologia, com’è ignorante la simpatia... ». E inoltre “I borghesi”, “L'amico”, “È sabato”, “Qualcuno era comunista”, “Il potere dei più buoni” e poi la più amara “La razza in estinzione” scritta nel 2001, due anni prima di morire. «...La mia generazione ha visto/le strade, le piazze gremite/di gente appassionata/sicura di ridare un senso alla propria vita/ ma ormai son tutte cose del secolo scorso/la mia generazione ha perso...» E più avanti. «...Non mi piace il mercato globale/che è il paradiso di ogni multinazionale/e un domani state pur tranquilli/ci saranno sempre più poveri e più ricchi/ma tutti più imbecilli./E immagino un futuro/senza alcun rimedio/una specie di massa/senza più un individuo/e vedo il nostro stato/che è pavido e impotente/è sempre più allo sfascio/e non gliene frega niente...» “Se potessi mangiare un'idea”: questo il titolo del bel recital di Gioele Dix, che era accompagnato da due ottimi musicisti, Silvano Belfiore al pianoforte e Savino Cesario alla chitarra. Mittelfest letos razmišlja o Evropi Na otvoritvi podelili priznanje Lechu Walesi Berlinski zid je tekel tudi po našem teritoriju, sedem kilometrov od Čedada, ločeval je Nadiške in Soško dolino ter povzročil dosti gorja prebivalcem, katerim je bil vsiljen, je dejal na otvoritvi čedajski župan Attilio Vuga, medtem ko je predsednik Pokrajine Viden Fontanini izpostavil dolgoletno ekonomsko zaostalost Furlanije zaradi meje. Predsednik Dežele Tondo je sicer izhaj al iz preteklosti in iz izkušnje delovne skupnosti Alpe Adria, ustanovljene leta 1978, v kateri so se povezovale dežele in države, ki sta jih ločevali ideologija in drugačna družbeno-politična ureditev. Tudi danes dežela FJK želi biti protagonistka in imeti aktivno vlogo v spremenjeni Evropi in v novih političnih procesih, je dejal Tondo. V globaliziranem svetu lahko zmagamo, ali pa smo poraženi, le vsi skupaj, je zaključil predsednik Dežele. Komunistični sistem je bil Gledališče, ples in glasba so se na trgu čedajske stolnice prepletali na otvoritveni predstavi Prove d’Europa, ki je bila skupen projekt treh umetniških vodij Furia Bordona, Claudia Mansuttija in Walterja Mramorja poražen, zid je padel, a načrta za novo Evropo ni bilo. To je naloga današnjega časa in zato je potrebno dosti dialoga, je dejal častni gost Lech Walesa. Na katerih vrednotah jo bomo zgradili, seje spraševal, ko je 90 procentov svetovnega premoženja v rokah peščice (10%) ljudi, kakšen demokratični sistem bomo izbrali, ko ni soglasja glede evropske ustave in marsikje zamujamo. Na otvoritvi je seveda spregovoril tudi Antonio Devetag, predsednik Mittelfesta, ki mu je Dežela poverila nalogo, da obnovi preditev, kot je dejal. Izhodišče je v izvoru manifestacije, kije nastala v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo in torej na podlagi po- novnega ovrednotenja politično - inštitucionalnega vidika, povezav čedajskega festivala s sorodnimi prireditvami v Spoletu in Beneventu, a tudi na podlagi projekta Inter-reg, Id se snuje med Čedadom, V letošnjem programu festivala ima ples prvič zelo vidno in pomembno vlogo. Med zanimivimi prireditvami ples budističnih menihov v predstavi Sutra Zelo pozitivno je publika sprejela tudi predstavo Bakhantke, v koreografiji Micha Van Hoeckeja, v kateri sta nastopali tudi Chiara Muti n Pamela Villoresi Ravenno in Ljubljano ter prizadevanj za večjo vsidranost prireditve v Čedad in okolico ter njihovo ovrednotenje. V ospredju je seveda kulturno -umetniški program, je dejal Devetag, ki je letos izredno bogat. S poklonom žrtvam berlinskega zidu v izvedbi Maria Brunella in Gianmarie Teste, ki sta zaigrala skladbe Bacha in Schulthorpeja, se je končno dvignil zastor nad letošnjo 18. izvedbo Mittelfesta. Italo Moscati: “Quei bei film d’Oltrecortina...” Moscati (a sinistra) a colloquio con il critico cinematografico Gian Paolo Polesini Italo Moscati, scrittore, regista e sceneggiatore, autore anche di trasmissioni televisive (l’ultima in ordine di tempo è ‘Viziati 3’ in onda il martedì notte su Rai3), visitò per la prima volta Berlino negli anni Sessanta. Era “una città in cui si toccava con mano una tensione fortissima, da una parte e dall’altra”. Chiamato a parlare del rapporto tra il cinema ed il Muro in uno degli incontri collaterali del Mittelfest, Moscati si è soffermato anche sul ruolo della musica, ricordando ad esempio come circa un anno prima della caduta del Muro a Berlino, ovviamente nella parte occidentale, tenne un concerto Michael Jackson: “Il popolo di Berlino si ammassò lungo il Muro per ascoltarlo, solo che erano in tanti ed intervenne la polizia, picchiando. Quella musica è stata comunque una delle onde che hanno contribuito ad abbattere il Muro.” Il cinema, invece. Secondo Moscati onore a pellicole come “Goodbye Lenin”, film tedesco del 2003 che racconta di una donna della DDR, comunista convinta, che poco prima della caduta del Muro finisce in coma. Una volta ripresasi, e con il Muro già abbattuto, il figlio, per evitarle un contraccolpo psicologico, “preserva” la normalità della DDR all’in- terno del proprio appartamento, facendole credere che nulla sia cambiato. Un film che “racconta il sogno di un’utopia”, così come in altra maniera fecero molti autori dell’Europa orientale. “Noi ci divertivamo - ha spiegato Moscati - a decifrare i messaggi, a volte impliciti, contenuti in film fatti con grande bravura, film che mettevano in luce, in chiave critica, la situazione politica e sociale dei Paesi comunisti, analizzando i miti dell’operaio e del militare. Un grande cinema completamente scomparso.” (m.o.) Nell’ambito del Mittelfest anche due visite guidate alle valli del Natisone Nell'ambito di Mittelfest sono state programmate anche due visite guidate nelle valli del Natisone. Sabato 25 luglio, alle 10, partenza da Ci-vidale (di fronte alla posta) con pullman fino a Topolò. Escursione guidata lungo il Sentiero dell'Arte dove si possono ammirare alcune installazioni artistiche. Alle 13 circa presso la trattoria alla Posta di Clodig degustazione menù Mittelfest. Il rientro a Ci-vidale è previsto verso le 15.30. Domenica 26 partenza da Cividale (sempre dalla posta) alle 10, quindi escursione nella Valle del Pradolino con visita al villaggio di Predrobac. Pranzo con degustazione menù Mittelfest presso il ristorante al Vescovo di Pulfero. Seguirà lo spettacolo Medeaculus a cura dell'ass. Furclap. Tutto è gratuito eccetto le degustazioni menù Mittelfest. Info prò loco Nediške doline: segre-teria@nediskedohne.it; tel. 0432/727975 -oppure 338 1260311. Postaja T A sinistra la video-audio installazione di Katherine Liberovskaya, artista che lavora tra Montreal e New York. Sotto i musicisti della Topolovska Minimalna Orkestra che hanno eseguito la ‘Suite in C’ di Terry Riley ed un momento dell’applaudita esibizione dei Why NOT, il gruppo giovane dei Tambours de Topolò che quest’anno ha seguito un corso con Zlatko Kaučič Il poeta sloveno Iztok Geister ha presentato il suo libro ‘Zverinice iz Nadiških dolin - Piccoli animali selvatici delle Valli del Natisone’ scrìtto durante una sua permanenza a Topolò nell’ambito del progetto Koderjana prevede Vanna Marchi dimostra che l’astrologia ha una sua base...”. Una categoria distrutta da un altro signore che 400 anni fa alzava per la prima volta un cannocchiale al cielo. Gustosi sipari, come il parallelismo tra Galileo e Shakespeare, nati a due mesi uno dall’altro, fanno da contrappunto alla non facile ricerca e proposizione (“Si trattava di negare quanto da 500 anni era contenuto nei testi scolastici”), da parte della scienza moderna, di una verità - la rivoluzione astronomica che propone il sole al centro del sistema di orbite dei pianeti componenti il sistema solare - che la Chiesa, che condannò Galileo come eretico, ha accettato, continuando però a porsi la domanda circa i limiti della scienza e i criteri cui essa deve attenersi. Illuminismo contro conservatorismo, ragione contro fede, scienza contro magia sono pagine aperte di una storia di cui Galileo è stato protagonista assoluto, ed il racconto di Marco Paolini, che tra poco verrà proposto nei teatri italiani, giustamente ne perpetua la memoria, (m.o.) “Zdravje ni le absenca bolezni”, na Postaji odprli Globalno delavnico Zdravje, ki je v mednarodnem prostoru sprejeta in osnovna človeška pravica, je bilo v petek, 17. julija, osrednja tema dvanajstega dne priljubljene Postaje Topolove, ki se letos že šestnajstič odvija v mah beneški vasici. V Topolovem je bil namreč v okviru znamenite kulturne prireditve petek proglašen za “dan znanosti in zdravja”, proslavili pa so ga z odprtjem posebne Globalne delavnice zdravja. Pobudo zanjo je dal Mario Raviglione, ki je pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) direktor partnerstva Stop TB (Ustavimo TBC). Naj večji strokovnjak na mednarodni ravni za boj proti tuberkulozi seje seveda udeležil otvoritve svoje delavnice in se o zdravju, dobrem počutju, znanosti in njeni povezavi z umetnostjo pogovarjal z rektorjem takoimenovane Univerze v Topolovem Fu-riom Honsellom ter matematikom Ugom Boscainom. Globalna delavnica zdravja, katere glavni sedež bo na Postaji Topolove, si zastavlja kot osnovni in neodpovedljivi cilj splošno dosego najvišjega možnega standarda zdravja in dobrega počutja. Topolonavti so z Mariom Ravigbonejem na čelu prepričani, da zdravje ni le absenca bolezni, marveč stanje popolnega dobrega počutja, tako fizičnega kot umskega, duhovnega, ustvarjalnega in družbenega. Za dosego je bistvenega pomena tudi pravica do občudovanja najvišjih umetniških izrazov, zdravje pa je seveda odvisno tudi od okolja, v katerem živimo, in zato je pomembno, da se vsi potegujemo za ohranjevanje narave. Temeljni sredstvi za dosego polnega dobrega počutja pa sta tudi igra in ironija. Otvoritvi delavnice je sle- dilo sproščeno kramljanje med direktorjem delavnice Ravi-gbonejem, Ugom Boscainom, ter Honsellom. Govora je bilo tudi o poklicu matematika in varljivosti statistike, predvsem pa o zdravju: o raznih nalezljivih boleznih, od prašičje gripe do bolezni sars in seveda tuberkuloze, o tem, kako se bolezni v globaliziranem svetu širijo vse bolj hitro, tako da je npr. letalo boeing 747 eden največjih prenašateljev bolezni, in še bi lahko naštevab. Med glavnimi temami naj omenimo tudi primer Eluane Englaro, ki se je je spomnil Videnški župan Furio Honsell, ki je tudi poudaril, kako italijanska ustava ščiti pravico do zdravja vsakega človeka, obenem pa vsakomur omogoča, da terapijo tudi zavrne. Večer se je zaključil z dvema koncertoma. Najprej je bil na sporedu poseben »koncert netopirjev«, ki ga je sicer prekinila kratka ploha, nato pa še koncert Zlatka Kaučiča, ki je zaigral na razbčna tolkala. Slednji je nato v soboto vodil posebno delavnico kovinskih tolkal, na sporedu pa so bih še predstavitev mednarodnega glasbenega festivala na Soči Sajeta, predstavitev knjige Zverinice iz Nadiških dobn, ki jo je napisal pisatelj Iztok Geister v okviru projekta Koderjana ter koncert Topolovske Minimalne Orkestre. Šestnajsta izvedba Postaje Topolove pa se je zaključila v nedeljo, 19. jubja, z jutranjim sprehodom proti meji po stezi Nei-willer, popoldanskim improviziranim koncertom štirih glasbenikov, Morsovim brzoja-vom iz topolovškega poštnega urada, koncertom vokalnega kvarteta Vocinconsuete 4et, vrhunec pa je seveda predstavljal večerni koncert tambu-raške skupine Les Tambours de Topolo. Z leve Ugo Boscain, Moreno Miorelli, Mario Raviglione in Furio Honsell Il Galileo di Paolini, quell’eterno duello tra fede e ragione Con una di quelle performance clandestine, non annunciate però sempre possibili, che caratterizzano la ‘Postaja’, giovedì 16 Marco Paolini, l’attore di ‘Vajont’, di ‘I-Tigi canto per Ustica’ e di tanti altri spettacoli-monologhi ha catturato per quasi due ore il pubblico di Topolò. Al centro del suo rac- conto, come spesso accade ricco di spunti letterari e con qualche divagazione ironica sul presente, la figura di Galileo Galilei. Aiutato dalle note trascritte su due quaderni - uno per le notizie di carattere storico, l’altro per le citazioni -Paolini ha ‘srotolato’ la vita del grande scienziato e pensatore italiano. A fare da contorno alla storia altri ‘personaggi’: la Chiesa e la scienza, ma anche la magia e l’astrologia, tornate protagoniste del contemporaneo, che appaiono sin dalle prime parole dell’attore, appena dopo il saluto in sloveno: “Tolomeo, quel signore che difendeva la categoria degli astrologi, aveva una sua forza, d’altra parte uno che ti 8 novi matajur Četrtek, 23. julija 2009 Naši Sprejel jih je predsednik Edouard Ballaman Mladi slovenski izseljenci na obisku v deželnem svetu FJK “Smo ponosni na naše ljudi po svetu, ki so s svojim umom, delom in znanjem dosegli veliko uspehov. Vi ste naši najboljši ambasadorji po svetu”. Predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Edouard Ballaman je prejšnji teden s temi besedami pozdra- vil skupino 16 mladih slovenskih izseljencev, ki na pobudo zveze Slovenci po svetu sledijo tritedenskemu seminarju v naši deželi. Povedal jim je tudi, da Dežela želi ohraniti in gojiti stike s svojimi ljudmi po svetu in želi seveda, da bodo tudi oni ponosni nanjo, saj je kulturno in ekonomsko zanimiva in bogata. Deželni svetnik Igor Gabrovec pa jim je predstavil večkulturno in večjezično sliko dežele FJK ter pravice manjšin, med njimi tudi pravico, da v deželnem svetu spregovorijo slovensko, furlansko ali nemško. ljudje po guorit po sloviensk?” Alessandro Bergnach an Andrea Postregna sta par-šla tele dni iz Melbourna v Avstraliji v naše doline. Oba dva imata koranine v dolini Arbeča, Alessandro je Čižguju iz Pičiča, Andrea je po očetu Agostinu pa Baštjanu iz Podsriednega. V Avstraliji sta rasla kupe an sta velika parjatelja. Alessandra smo že poznal, saj je biu lieta nazaj tle v Furlaniji, na seminarju Zveze slovenskih izseljencev an je biu tudi na Novem Matajurju. Parvi krat je paršu lieta 1986, potle se je varnu še lieta 1995. Sada sta paršla v naše doline samuo za no malo caj-ta, saj imata puno odgovornosti an puno diela doma. Oba dva sta barka an srečna imprenditorja: Alessandro je gospodar nieke firme, ki skarbi za električni sistem velikih targovin an zanj diela 10 ljudi, Andrea ima pa kmetijo, farmo specializano za produc-jon jajc. Pruzapru je paršu v Italijo za njega biznis. V Forliju je kupu atrecature za njega veliko produc-jon, ki jo želi še buj arzšerit. Potlè sta pošpegala še tle “damu”. Je lepuo jih poslušat an čut, kako je življenje v Avstraliji, o njih dielu, o ekonomski krizi, ki hvala Bogu, dol se nie še parkazala. O ljudeh, ki le napri par-hajajo v tisto daželo, narvic jih je iz Azije, an kuo se je zastran tega vzdigniu kup zemlje. Zatuo tisti, ki jo ima, puno služi. Zaradi telega buma puno služijo tudi zidarji. An še o bogastvu v energiji, ki jo imajo v Avstraliji: sončni, geotermični ali od vietra... Človek bi jih le napri sprašval. Lepuo je pa tudi poslušat, kuo lepuo guorijo “po sloviensk”, takuo ki dijejo ona dva (an ne po našem, kuk je ratalo moderno pravit an v Nediških dolinah). Škoda, de tle doma se malo čuje guorit po slo-viensko, sta nam jala. “Adni nečejo čut tuolega”, se čudijo naši avstralski parjatelji, ki jim jezik buj teče po sloviensko ku po italijansko, čeglih v resnici dobro guorta oba jezika. “Muorta učit otroke guorit po sloviensk...” sta jala grede, ki sta šla čez vrata “... kar zrasejo, se jim bo zdielo škoda, če na bojo znal”. Domenica a Lusevera Festa dell’emigrante A Lusevera, nell’alta Val programma culturale della Torre, questo fine settimana domenica viene organizzato si terrà la tradizionale Festa dalTUnione emigranti slove- dell’emigrante, promossa ed ni - Slovenci po svetu. Que- organizzata da oltre trent’an- st’anno ospiti speciali della ni ormai dalla locale sezione manifestazione sono natural- ex emigranti. mente i giovani “argentini”, Com’è consuetudine, il “australiani” e “canadesi” che in queste settimane partecipano allo stage in regione. Il programma, domenica 26 luglio, avrà inizio con la messa alle ore 11.30. Seguiranno, alle ore 13, i saluti delle autorità. Quest’anno interverranno il Ministro della repubblica di Slovenia per gli Sloveni all’estero Boštjan Zekš e l’Assessore regionale per la cultura ed i corregionali all’estero Roberto Moli-naro. Seguiranno nel pomeriggio il programma culturale con il concerto del trio Iti-nerando e la festa. Uno spazio verrà dedicato anche alla solidarietà, che è sempre stata caratteristica degli emigranti. Saranno presenti i donatori di sangue della Val Torre ed i volontari della Croce rossa di Tolmino. V zemlji svojih prednikov, ki so se rodili v Terskih in Na-diških dolinah, spoznavajo svoje korenine. Tisti, ki imajo sorodnike, jih hodijo obiskat. Vsi, ki so prišli prvič v Italijo, in tudi tisti, ki so že bili tu, pa z veliko radovednostjo odkrivajo naš ambient: naravni, kulturni, politični in ištitucionalni, kije tako drugačen od njihovega v Avstraliji, Argentini in Kanadi. Zveza jim je pripravila bogat program, v katerem se prepletajo zjutraj pogovori in predavanja, popoldne spoznavanje beneške kulturne tradicije. Učijo se tudi slovenske pesmi. V treh tednih bivanja v FJK imajo v programu tudi številne obiske. Tako so bili na Deželi, v Trst so se vrnili tudi ta teden, tokrat pa zato, da bi od blizu spoznali slovensko manjšino v FJK in njene najpomembnejše inštitucije. Srečali se bodo tudi z nemško manjšino v Saurisu in seveda s furlansko kulturo. V nedeljo, 26. julija, pa bodo protagonisti praznika emigranta v Bardu, kjer jih bo obiskal tudi minister za Slovence po svetu Boštjan Zekš. Na deželi v Trstu s predsednikom deželnega sveta Edouardom Ballamanom “Mi piace far parte di questa piccola minoranza linguistica” È nato nel 1978, l’anno in cui è diventato papa Giovanni Paolo II e da lui ha preso il nome. Juan Pablo Bobbera, ingegnere meccanico di Marcos Paz, è uno dei 16 partecipanti al seminario organizzato dalTUnione emigranti sloveni - Slovenci po svetu che si sta tenendo in questi giorni a Ci-vidale e nella nostra regione. Come traspare dal cognome, le sue origini vanno ricercate a Lusevera nella valle del Torre. Negli anni difficili del secondo dopoguerra il nonno Giacobbe, esperto falegname, partì con la famiglia per l’Argentina, dove continuò a svolgere la sua professione. Il papà di Juan Pablo allora aveva appena tre anni. Entrambi oggi parlano spagnolo ed italiano. Che cosa significa per te essere sloveno? “Mi piace molto essere parte di questa piccola minoranza linguistica. Mi ricordo molto bene le storie che mi raccontava il nonno Giacobbe, con parole anche in sloveno, e mi interessa riscoprire la mia storia”. Come ti sei avvicinato all’Unione emigranti sloveni? “A Marcos Paz, nella mia città, c’è una sezione del-l’UES. Noi giovani abbiamo fatto in questi anni un bel lavoro di ricerca. Abbiamo iniziato in cinque, sei, poi il gruppo si è molto allargato. Attraverso lettere, fotografie e altri documenti delle nostre famiglie, grazie anche alle loro testimonianze, abbiamo ricostruito la nostra storia. Abbiamo realizzato anche un albero genealogico delle nostre famiglie”. E ora sei qui in Friuli a questo seminario. “Sì, è interessante ascoltare la storia della comunità slovena e di queste valli dalla preistoria ai giorni nostri, capire qual’è stata l’evoluzione. Poi impariamo a conoscere la tradizione culturale locale, il ballo ed i canti, la gastronomia. Molto interessante è anche lo scambio ed il confronto tra di noi che proveniamo da tre paesi così diversi come l’Argen- tina, l’Australia ed il Canada ed abbiamo esperienze molto diverse. DallTtalia, dove sono arrivato per la prima volta, mi porterò anche un altro bel ricordo. Io ho studiato pianoforte, ma qui a Castelmonte ho avuto per la prima volta in vita mia l’opportunità di suonare l’organo. E stata una bella emozione”. Juan Pablo Bobbera è impiegato come ingegnere in una fabbrica di automazione meccanica vicino a Buenos Aires, dove tornerà a metà agosto. Concluso il seminario con l’Unione Slovenci po svetu, il 31 luglio prossimo, approfitterà dell’occasione per visitare Firenze, Roma e conoscere un po’ meglio l’Italia. Il suo desiderio, dice, è mantenere i contatti con il Friuli e gli sloveni. “Possiamo fare una comunità in internet”, propone, “scriverci, avviare un interscambio anche in campo musicale ed artistico”. Andrea an Alessandro “Zaki na učita otroke Multikulturna podoba dežele FJK Med predavatelji na seminarju za mlade izseljence v Čedadu tudi dr. Marco Štolfo Več predavateljev in kul- turnih delavcev se je zvrstilo na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu, kjer poteka seminar za mlade izseljence in jim je predstavilo posebnosti naše dežele in slovenske manjšine še posebej. Med predavatelji je bil v ponedeljek, 20. julija, tudi ravnatelj deželne službe za manjšine in rojake po svetu dr. Marco Štolfo (na sliki). Tema njegovega predavanja, kije vzbudila velik interes, je bila multikulturnost v Furlaniji Julijski krajini. Četrtek, 23. julija 2009 tudi naroda. Stari recepti pričajo tudi o tem, kako so v preteklosti znali živeti z naravo. Domača kuhinja je odraz tega načina življenja, obenem pa tudi stikov z drugimi skupinami ljudi, tudi bolj oddaljenimi, s katerimi so potekale trgovinske izmenjave. Gomišček je še dodal, da ima knjiga Dina Del Medica še večjo vrednost zaradi prevodov receptov v lokalno slovensko narečje, ki sicer počasi izginja. Balusova pa je podrobneje predstavila zelišča, žitarice, sadje in najrazličnejše pridelke, ki so bili v preteklosti značilni za Nadi-ške doline, in seveda nekatere jedi, ki so jih Benečani z njimi pripravljali. Nekaj domačih dobrot, s katerimi so v domu Pelizzo postregli vsem udeležencem predstavitve, spodaj pa Erika Balus, Ezio Gosgnach in Toni Gomišček — Kronaka------------------------- 20. julija so predstavili knjigo Jesti na Matajurju Domača kuhinja odraz življenja z naravo s prve strani Dino Del Medico je zbral 153 receptov iz sovodenjske občine. Gre za vse vrste jedi: od juhe in raznih zelenjavnih jedi, do testenin, polente, mesa in sladic. Knjigo, ki je opremljena s številnimi fotografijami iz arhiva samega avtorja in skicami slovenskega slikarja Zvesta Apollonia, je izdalo Združenje don Eugenio Bianchini v sodelovanju z Zadrugo Most in s finančno podporo Odborništva za kulturo Dežele FJK. Knjiga receptov iz sovodenjske občine pa bi morala biti le ena iz daljše serije kuharskih knjig, ki bodo posvečene celotni Benečiji. Javnosti bodo delo “Jesti na Matajurju” predstavili šele 15. avgusta, prodajna cena pa bo 15 evrov. Na ponedeljkovi predstavitvi so o knjigi in tipičnih beneških jedeh spregovorili Ezio Gosgnach, kije recepte prevedel v slovensko narečje, sociolog, novinar ter strokovnjak za enogastronomijo Toni Gomišček in Erika Balus, diplomiranka iz živilske tehnologije. Prisotne je pozdravila tudi nova sovodenj-ska županja Marisa Loszach. Gosgnach in Gomišček sta poudarila predvsem pomen, ki ga ima domača kuhinja za identiteto neke skupine, pa Pre Emil Cencig je biseromašnik Nicoletta e Romina, un doppio cento a Sorzento! È pura e semplice sintonia quella che unisce ovunque la loro intesa. Nicoletta e Romina di Sorzento, della famiglia Crucil - Fon, gemelle sul serio dalla nascita, sono rimaste unite anche nella scelta deH'indirizzo scolastico e adesso addirittura nei risultati ottenuti: hanno raggiunto alla pari con le stesse capacità il brillante traguardo dei 100/100 allTstituto tecnico commerciale di Cividale. Vivissime congratulazioni dalla famiglia e dagli amici. A Nicoletta e Romina, che ora proseguiranno gli studi presso la facoltà di Economia e commercio a Udine, congratulazioni anche dalla redazione del nostro giornale, sempre beta di poter scrivere notizie così belle per tutta la nostra comunità. A Prepotischis arrivano i re Magi Una chiesetta antica su di uno spiazzo erboso all'ombra di un secolare tiglio in mezzo ai boschi e ad una natura incontaminata; i cavalieri, militi esperti in tiro con l'arco, dame e ancelle in abiti medioevali si aggirano tra i sentieri e rozze tavolate imbandite; una pentola sostenuta dai tre pali conficcati nel terreno, bolle sul fuoco; il raglio di un asinelio, belati di pecore, starnazzare di polh e galline si levano da uno stazzo: è l'inconsueta, splendida scenografia per la festa dei Tre Re che ogni anno si festeggia a Prepotischis di Prepotto la prima domenica di luglio. Dalla chiesina fiocamente illuminata dalla fiammella tremolante di candele, si levano angeliche voci che sfoderano il meglio del loro repertorio adatto alla circostanza: è il coro del Cai di Cividale che tra poco accompagnerà la celebrazione della santa messa. I fedeli arrivano alla spicciolata ma nume- rosi nonostante il sentiero impervio e le pozzanghere lasciate dalla pioggia notturna ed inizia la messa solenne officiata da frate Paolo che, nell'omelia, illustra le peculiarità del luogo e la bella Pala d'altare del 1540 raffigurante l'adorazione dei Magi d'impostazione porde-nonesca. Alla fine tutti fuori a gustare all'ombra dei frondosi alberi secolari, le specialità dal sapore antico e preparati da cuochi esperti sul luogo, in improvvisate cucine ed annaffiati da elisir d'ogni genere distillati da erbe e frutta, alcolici e non tra cui il più gradito, ovviamente, è “l'elisir d'amore”. Nel pomeriggio, spettacolo di danzatrici di flamenco, brave, ma... improbabilmente medioevali; gare di tiro con l'arco e poi, di tanto in tanto, i rintocchi della campana e l'eco di una fisarmonica rimandati dal vento favorevole, avvertono anche i lontani che la festa continua. (Rosita) 17. julija 1949 je v Cenavarhu pieu njega parvo sveto mašo pre Emilio Cencig. Glih 60 liet buj pozno, v petak, 17. julija, so se okuo-le njega zbrali v domu za ostarele duhovnike v San Vitu di Fagagna, njega sobratje, duhovniki iz Nadiških dolin. Kupe so zmolil sveto mašo v zahvalo za njega dugo an bogato duhovniško pot. Okuole njega an sestre Franki-ce, ki živi le v tistem furlanskm miestecu, so se stisnili tudi nekateri farani iz Oblice an Gorenjega Tarbija, kjer je pre Emil živeu, dielu an skarbeu za njega ljudi malo-manj petdeset liet. Lepo pridigo mu je narediu monsinjor Marino Qual-izza. Zmislu je vse na dušno pastiersko dielo našega bi-seromašnika, ki se je tudi nimar postavu na stran našega človieka an branu njega pravice. Pravico molit an guorit po sloviensko, a tudi dielat an živiet na domačih tleh. Tele pravice je branu na Kamenici, a tudi vičkrat pred velikimi poglavarji tle v naši deželi an tudi dol v Rime. Puno je Cencig nare-du tudi za našo kulturo, pisu je za Dom an Trinkov koledar. An pru on je kupe s pre Mariam Lau-renčičam an Birtičam parvi oča časopisa Dom, ki seje rodiu lieta 1966 pri sv. Štuo-blanke. Hvala, pre Miljo, za vse kar ste nam dau! Četrtek, 23. julija 2009 Per Marco Zufferli oro e bronzo ai campionati di bocce Under 14 A Pinerolo da martedì 7 a venerdì 10 luglio si sono svolti i campionati italiani di bocce Under 14 - volo - specialità: “combinato”, “individuale” e “coppia”. Nei mesi di maggio e giugno si erano svolte le selezioni per partecipare alla massima competizione nazionale, Marco Zufferli, di Azzi-da di S. Pietro al Natisone, ha ottenuto questo diritto aggiudicandosi i tre titoli regionali. A Pinerolo hanno gareggiato, per ogni specialità, due formazioni provenienti dalla Calabria, una dalla Campania, tre dal Friuli Venezia Giulia, sei dalla Liguria, undici dal Piemonte, due dalla Sardegna, una dalla Toscana, una dal Trentino, una dalla Valle d’Aosta e quattro dal Veneto. Dopo una lunga serie di partite, molte volte decise all’ultimo minuto o all’ultima bocciata, Marco è salito sul podio due volte, conquistando la medaglia di bronzo nella specialità “combinato” e vincendo la medaglia d’oro, diventando campione italiano, nella specialità a “coppie”, assieme al suo compagno di squadra Mattia Crivellari che ha vinto l’oro anche nelle altre due specialità. Un grandissimo risultato quindi per la società Bocciofila di Moimacco dove Marco e Mattia giocano da anni. Marco sul gradino più alto del podio a Pinerolo Iniziamo con il riconoscimento assegnato alla formazione Juniores della Val-natisone che la scorsa stagione, con il tecnico Pietro Dorigo, oltre a vincere il proprio girone provinciale è risultata la formazione più corretta in campo nei quattro gironi provinciali della regione Friuli Venezia Giulia. C’è attesa ed un pizzico di preoccupazione in casa val-ligiana per la composizione dei gironi di Prima categoria e la futura destinazione della squadra Juniores nel campionato regionale. A giorni si dovrebbero avere idee più chiare con il comunicato della FIGC regionale che è stato posticipato di una settimana per consentire il controllo delle iscrizioni delle società ai vari campionati. Alla guida della squadra riconfermato il tecnico Dorigo Juniores, un riconoscimento come squadra più corretta Attesa per le composizioni dei gironi nei vari campionati Il mister Pietro Dorigo riconfermato alla guida degli Juniores deila Valnatisone Ci sarà anche la novità, nei campionati Juniores, della disputa delle partite il lune- dì o il martedì sera, mentre sino ad ora si giocavano il sabato pomeriggio. Nell’attesa di venire a capo delle nuove problematiche la società di Andrea Specogna ha riconfermato alla guida della squadra maggiore Lauro Vosca ed a quella Juniores Pietro Dorigo. Stasera, giovedì 23, a Vernasso verrà presentata ufficialmente la prima squadra della Valnatisone, con le ultime novità per quanto riguarda gli arrivi, le partenze e le conferme della rosa messa a disposizione del tecnico Vosca. Nei primi comunicati ufficiali del campionato Friuli Collinare ci sono le date per l’iscrizione delle società ai campionati di calcio a 11, Geretti over 40, Calcio a cin- que Friuli Collinare, Amatori e Femminile. Per tutti i campionati il termine delle iscrizioni e dei nuovi versamenti scade venerdì 31 luglio. Entro venerdì 18 settembre saranno resi noti i calendari, ad essere interessate sono le formazioni della Sos Putiferio di Savogna e della Pizzeria Le Valli di Drenchia/Gri-macco (entrambe si misureranno nel campionato di Prima categoria), mentre la Sa-vognese giocherà in Seconda categoria e la Polisportiva Valnatisone di Cividale si misurerà con le avversarie del campionato di Terza categoria per cercare di ottenere una promozione sfuggita la scorsa stagione per un soffio. Venerdì 2 ottobre avrà inizio il campionato di calcio Vernasso, festa sportiva per tre giorni l Tre giorni di sport assicurati nell’ambito dei festeggiamenti sul Natisone a Vernasso: venerdì 7, sabato 8 e domenica 9 agosto. Il programma sportivo avrà inizio venerdì 7 agosto alle 17 con il ritrovo presso i festeggiamenti della giuria e dei podisti della “Vernassi-na”. Per informazioni rivolgersi a Paola Penso cell. 333.6916811, Guido Costa-peraria cell. 331.270798, sul sito www.festadivernas-so.it o www.gsnatisone.it. Alle 18 prenderà il via il torneo di calcio maschile a sei su erba. Il torneo riprenderà sabato e domenica dalle 9. Per iscrizioni ed informazioni rivolgersi ad Alessandro Zoga-ni tel. 0432 727431, www.fe-stadivernasso.it. Alle 18.30 partirà la gara podistica giovanile di 800 metri; alle 19 sarà dato il via alla gara podistica riservata agli adulti di 4 km. Nella serata, alle 21, si terranno le premiazioni delle gare podistiche. Sabato 8 agosto, alle 9, cla-cio d’inizio per il torneo di calcio femminile su erba a cinque. La manifestazione riprenderà domenica mattina alle 9. Per informazioni rivolgersi a Luca Talotti (cell. 349.5159675) o a Claudio Ve-nica (cell. 328.1530675), o consultare il sito www.festa-divernasso.it. Sempre sabato alle 9 partirà il torneo misto di pallavolo che riprenderà alla stessa ora domenica. Per informazioni rivolgersi a Elisa Misco-ria (cell. 340.6286806) o a Denis (cell. 338.5370603), www.festadivernasso.it. Alle 15.30 si terrà la gara promozionale di mountain bike per ragazzi dai 7 ai 16 anni. I bambini fino ai 6 anni parteciperanno al raduno prima della manifestazione. Le iscrizioni via fax 0432.601640 si ricevono entro le 18 di venerdì 7 agosto e presso la partenza della gara dalle 13 alle 15. L’iscrizione è gratuita, per informazioni rivolgersi a Gianni del Team Granzon cell. 348.6105032, www.ci-cligranzon.it, www.radical-bikers.it. Infine domenica 9 agosto, dalle 9, continueranno i tornei di calcio e pallavolo. Alle 19 si giocheranno le finali di calcio maschile e femminile e di pallavolo. a undici che effettuerà una pausa da metà dicembre 2009 alla fine di gennaio 2010, terminando nel mese di giugno del prossimo anno. I campionati Friuli Collinare ed Amatori di calcio a cinque, che vedranno al via i campioni in carica dell’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone, inizieranno venerdì 16 ottobre con pausa da metà dicembre 2009 a metà gennaio 2010; il campionato terminerà in maggio. Per quanto riguarda i campionati di calcio a 11 e di calcio a 5 della Lega Calcio UISP, le iscrizioni si chiuderanno venerdì 31 luglio. Il campionato di calcio a 11 (con l’incognita della partecipazione della Filpa di Pulfero del presidente Alfredo Specogna) dovrebbe iniziare a fine settembre e, dopo una pausa da metà dicembre 2009 a fine gennaio 2010, concludersi a giugno. Nel calcio a cinque ci saranno al via le squadre di S. Pietro al Natisone del Paradiso dei golosi e dei Meren-deros, indiscusse protagoniste della scorsa stagione. L’inizio del campionato è previsto per l’inizio di ottobre 2009 e terminerà nel mese di giugno 2010. Per questo campionato sono previste due pause, in occasione delle festività natalizie e di quelle pasquali. Paolo Caffi Dora e Natalia a Pordenone e S. Giovanni Pinerolo Panettone Il podio della velocità pronunciata al Bottecchia Mercoledì 8 luglio presso il velodromo Bottecchia di Pordenone positive prestazioni per la squadra femminile del Team Isonzo nella corsa a punti. Nella prova di velocità prolungata Elena Altobelli e Natalia Ciccone hanno attaccato da lontano riuscendo a mantenere il vantaggio per ben due giri. Nella volata finale Elena è stata superata da Maila Andreotti ma, grazie al secondo posto, ha conquistato i punti decisivi per la vittoria. Quarta Natalia Ciccone, quinta Beatrice Bar-telloni e sesta Dora Ciccone. Nella corsa a punti quinto posto per Natalia e sesto per Dora. Archiviata l'esperienza di Pordenone, le ragazze del Team Isonzo hanno partecipato martedì 14 luglio alla serata organizzata nella pista di San Giovanni al Natisone. Ancora buone prove per le ragazze che si sono ben distinte nelle diverse prove, in particolare Beatrice Bartelloni ha conquistato il sesto posto nella velocità. Nella gara a punti ben quattro ragazze sono entrate in finale: Catherine Altobelli, Dora e Natalia Ciccone e Beatrice Bartelloni. Dora con una coraggiosa condotta di gara è risultata la prima delle ragazze. BRANILEC NAPADALEC ŠPORT PO SLOVENSKO košarka -ŠUT-MET ZA ENO TOČKO PROSTI M£T Kronaka V nedeljo 28. junija mednarodni pohod prijateljstva Hodili smo v dežju iz Čenebole do Podbele Ta “rajža” pa ni bila z lepo uro. Bilje dež, veter, grom in blisk v daljavi, kot da bi bila fronta na Kolovratu tja čez Krn. Vse prejšnje pohode smo imeli v lepem vremenu. Naš glavni planinski vodja pravi, da imamo dobre zveze nad oblaki. V dežju smo šli na Ivanac. Steza je bila lepuo posječena. Iz Tolmina smo se peljali mimo Kobarida ob reki Nadiži v Čedad in vožnjo nadaljevali skozi Fojdo naprej in navzgor po ozki dolinici, da bi se pripeljali v Čenebolo, pa ni šlo. Nekoliko večja koriera ni mogla čez mostiček v cestnem ovinku. Iz kraja Costapiana smo uzeli pot pod noge in že v dežju prišli v Čenebolo in na Joanez. Škoda, da je bila slaba ura. Skoraj stotnja ljudi je prvič šla tja gor in ničesar videla. Drugo rundo smo posamezni izkoristili v nedeljo 28. junija na pohodu iz Čenebole preko Robedišč v Podbelo. Pokojnega Ada Conta ni bilo več med nami. Pogrešali smo njegov avto z zastavami in zvočniki, ki je pohodnike spodbujal in obveščal. Med tekači pa še vedno vztraja njegov prijatelj Zdravko Li- kar iz Kobarida. Pohodniki pogrešamo, kjer iz Robedišč proti Podbeli ni nobene krajšnepoti pod asfaltno cesto. Po cesti se pot preveč in naporno vleče na trdi podlagi, tako da vse “ude” čutiš še nekaj dni po tem pohodu. Na Hlevniku pa so Vol-čanski “jagri” praznovali 60. obletnico lovske bratovščine in med se povabili tudi njihovo bratovščino in prijatelje iz Benečije in živeča partizana, ki jima je Kolovrat z okolico znan. Janko Mlakar Domenica 28 giugno, tra Canebola e Podbela, si è ripetuta la tradizionale marcialonga dell’amicizia che 15 anni fa aveva “inventato” Ado Cont, insieme al prefetto di Tolmino Likar, per riavvicinare due comunità separate dal confine, ma unite da secoli di storia, relazioni ed amicizia e comuni tradizioni culturali. Da due anni, da quando Ado non c’è più, la manifestazione è a lui intitolata, mentre la sua famiglia collabora con l’associazione alpini ed il circolo Lipa di Canebola, oltre che con il kamp Nadiža di Podbela e la fondazione Poti miru v Posočju, alla sua realizzazione. L’iniziativa ha avuto un bel successo e anche quest’anno hanno portato il loro saluto le autorità (sopra), il prefetto Likar ed i due sindaci Robert Kavčič di Kobarid e Cristiano Shaurli di Faedis, e come sempre è stata buona ance la partecipazione del gruppo di Canebola, premiato perchè il più numeroso ŠPETER Sarženta Dobrojutro Giulia! Nadia Laurencig iz Saržen-te, nam je tri lieta od tega parpejala v vas zeta, ki se kliče Cristian Garzitto an je iz kraja Percoto, blizu Vidma. Kar sta se oženila je biu v vasi velik senjam. Seda je za Nadio an za Cristiana spet senjam: parve dni luja seje rodila njih parva čičica. Diel soji ime Giulia. Senjam novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI je tudi za none, strice, tete, vso žlahto, za parjatelje an za vso vas. Sarženčan se morejo pohvalit, de njih vas je med tistimi v Nediških dolinah, kjer je narvič otruok. Giulia, vsi ti iz sarca žel-mo, de boš rasla zdrava an vesela v teli liepi vasi, za šigurno ti na bo manjkalo kompanije za se igrat, tolit an veselit! SVET LENART Sauodnja / Škrutove Se je rodila Sofia Adno lieto od tega Anna Laurencig iz Sauodnje an Roberto Canciani iz Čedada sta se oženila. Je bluo luja, an luja lietos seje rodila njih čičica, Sofia. Sofia je lepuo ime, an je ime od nje bižno-ne iz Podarja (Sauodnja). Čičico je z velikim vese-jam sparjela ona, noni Gabriella an Luciano v Sauod-nji, an Rosa an Longino v Čedade, strici Gianmarco, Michele an Maurizio, teta Cristina, kužina Giulia, Laureato in fisica impartisce ripetizioni di matematica e fisica a studenti delle scuole media inferiori e superiori. Cividalese e Valli del Natisone. Luca +393381587782 bižnoni v Ošnijem, žlahta, parjatelji... Zaries je liepa novica za vse tiste, ki poznajo Anno an Roberta. Sofii, ki bo živiela v Škratovem želmo puno, puno lie-pih reči v nje življenju. SOVODNJE Žalostna oblietinca Šele se nam pari ga videt “letat” po vasi, pa tuole na žalost se na gaja vič že štier lieta. Je bluo v nediejo 24. luja 2005, kar Marino Iussig nas je na hitro zapustu. “Na hitro” takuo, ki je on živeu. Je imeu samuo 50 liet, pa v njega življenju je biu naredu puno, puno reči an pru za-vojo tega spomin na anj je nimar živ. V petak 24. luja, ob 19. uri, zmolemo za anj par sveti maši, ki bo v cierkvi v Sauodnji. Ogni giorno vivi con noi e accompagni i nostri passi, non sei solo un ricordo ma memoria viva dentro di noi. Una santa messa in memoria del nostro Marino verrà celebrata venerdì 24 luglio, alle ore 19, nella chiesa di Savogna. Claudia, Gabriele, Giulia e tutti i tuoi cari Mašera Ciru v spomin Je bluo parve dni vošta lanskega lieta, kar smo za-viedel, de Ciro iz Mašere nas je zapustu. Ciro, poseban puob, ki so ga vsi poznal an dol po Čedade, je pustu veliko praznino v njega družini, v Mašeri an v cieli sauonjski dolini. Je šlo že no lieto napri, pa vsi guormo šele od anj. Adno lieto potle, njega družina je tuole napisala v njega spomin: Caro Ciro, è trascorso un anno da quando ci hai lasciati e ci hai fatto proprio uno scherzetto non bello. Che dire, la tua vita è stata molto difficile, ma tante volte hai superato le prove con tenacia e coraggio, aiutato da tante persone che ti hanno voluto bene, ma la tua malattia è stata troppo dura per te e per tutti noi. Ciro, hai lasciato mi vuoto immenso. Mi dicono: ci manca il suo sorriso, la sua musica, la sua Dva parjatelja sta se srečala gor na puno liet an za praznovat tist dogodek (evento), sta šla v gostilno. - Ki boš più? - je po-prašu te parvi. - An kuartin merlota! - je odguoriu te drugi. -An ti? - Ist bom più vodo za-tuo, ki je nagobarno pit vino! Al vieš, de muoj kužin je umani kajšan tiedan od tega, zavoj o ki je più previč vina! - Če je za tiste, - je po-tardiu te drugi - muoj svak, kunjad, je umaru tri dni od tega: seje uto- piu tu vodi! ★ ★ ★ - Al vieš - je jau Pauli - učera sem šu gledat Jožico, ampak za glih reč nie pru tajšna grozna ljubimka (amante), ki pravejo. Naspruotno. Ti poviem, de moja žena je dost buojš! - Imaš ražon - je po-tardiu Bepin - toja žena je buojš! ★ ★ ★ - Včera sem vprašu razvezo (divorcjo) od moje žene! - je poviedu an mlad mož parjatelju. - Zaries? Kuo je tiste? - Zavojo ki, kadar je ljubila, je uekala ku na sraka. - Oh tela je liepa. Bi muoru bit zadovoljen, kontent! - Zadovoljen pru an liep nič! Vsaki krat me je zbudila! ★ ★ ★ Karleto je poklicu na telefon parjatelja Gio-vanina: - Al bi teu pridit s to-jo ženo Milico h nam za vičerjo? -Ja, ja, še rad. Al imata kiek za praznovat? - Ne, ne, moja žena Pina je povabila niekšne poglavarje vse z veliko kulturo an bi na tiela bit ist an moja Pina edinstvena dva bedaka (gli unici due imbecilli)! ★ ★ ★ - Moja draga parja-teljca - je jala Katina -zmisnite se, de adna ženska za bit vesela muore imiet manjku štier žvine! - Štier žvine? An ke-re? - je radoviedno po-prašala parjateljca. - Adnega Jaguarja tu garaže, adnega leva tu pastiej, adnega vižona na ramenah an adnega muša tan doma, de plača vse! ★ ★ ★ Adna žena par lieteh se je hvalila: - Al vesta, de buj ki ratavam stara, buj muoj mož mi prave, de me ušafa zanimivo (interessante). - Beh, saj je ljubezniv (gentile)! - Ne, je arheolog! battuta sagace, la sua camminata dinoccolata, le fumate dicendo spesso “dammi una sigaretta” o “pagami un caffè”. Ai tuoi monti mancano i tuoi passi, ora sono più silenziosi, mancano le tue passeggiate per Cividale e dintorni quasi sempre con il tuo cagnolino. Alla comunità delle valli manchi come aiutante di don Zuanella. Mancano i tuoi abbracci perchè riuscivi a stritolare le persone con affetto.Manchi a tua sorella anche se la facevi arrabbiare tante volte, ma poi le dicevi: “sono il tuo bambino”, “ti voglio bene”. Ti pensiamo con tanto affetto, sarai sempre con tutti noi. Anna e Paolo con Costati-za, Maria Grazia, Mario con Carlo e Andrea. Ti ricorderemo nella santa messa a Masseris domenica 2 agosto, alle ore 9.00. Kronaka Noemi, zvezdica v mladi družini Je biu pru an liep dan tisti dan, ki seje rodila, na 31. ženarja lietos. Liep dan je biu tudi na 10. maja, kar so jo karstil. Za resnico povie-dat, odkar Noemi se je rodila, v nje družini je vsak dan liep an veseu! Tuole prave-jo nje mama Claudia Pastor iz Špietra an nje tata Lo- renzo Prez iz Gorice, kjer mlada družina živi. Telo lepo čičico pa jo na varjejo an figotajo samuo ona dva, pač pa tudi none Lidia an Odine, teta Renata, strica Damiano an Enrico. Noemi, ki je parnesla pu-no veseja cieli družini, želmo vse dobre na telim svietu. Ruomanje v Barbano Tudi lietos Planinska družina Benečije organiza zadnjo nediejo vošta ruomanje v kako svetišče. Lietos so se odločil za Barbano. Ruomanje bo v nediejo, 30. vošta. Adni puodejo par nogah iz koče na Matajurju v saboto 29. zjutra, drugi se jim parložejo v nediejo, 30., s ko-riero. Srečajo se v Gradežu, kjer puodejo na pregled starega miesta. Z barko se popejejo do Barbane, kjer bo sveta maša. Na pot pruot duomu se ustavejo še v Ogleju. Buj natančen program objavimo drugi krat. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. SEPTEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00,7.30*, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 17.30*, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.33,8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.33, 14.33, 15.33, 16.33, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.33, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ...7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Anna an Giovanni, vse dobre vam želmo! Senjam za brate Ferjanove družine Še champagne iz Pariza so imiel na mizi za praznovat njih lieta! An de jim je dobro nardilo, se vide od fotografije, kjer so vsi lepuo nasmejani! So bratje Trusgnach -Ferjanove družine iz Topoluovega. Tarje bratje, ki so praznoval njih lieta: Remigio 80, Poldo 75 an Ernesto pa 70. Remigio živi tle doma, v Topoluovem, Poldo an Ernesto pa v Franciji. Ernesto je šu gor lieta 1952, Poldo pa lieta 1956. Pogostu se uračata tle damu. Par-šla sta tudi za telo veselo parložnost. Za praznovat njih lieta so se zbral go par Muoste, senjam pa je biu tudi v Topoluovem, na njih duomu, kjer je bluo vse oflo-kano, an ku na vsakim sejmu, je bla tudi ra-monika. Buog vam di uživat še puno takih veselih dni, vam bratam Furjanove hiše, pa tudi vašim družinam! Na 23. maja je bla adna liepa sabota, saj don Rinaldo je požegnu novo družino. Oženila sta se Anna Tollon iz Case di Marnano an Giovanni Zorza, Janove hiše iz Gorenje Mierse. 1/se dobre jim želijo mame Luisa an Diana, tata Luciano an Marino, sestre Tiziana an Raffaella, kunjad Cristian, navuodi, parjatelji an vsi tisti, ki jih imajo radi. “Želmo vam, de se bota lepuo “prenašala”puno, puno liet an... vse narbuojše na telim svietu!” Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 24. DO 30. JULIJA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Špietar 727023 Prapotno713022 - Ukve 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA 26. JULIJA Agip Čedad (na pot pruoti Vidmu) - Čemur VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOŠNA SLIKA Četrtek, 23. julija Po vsej deželi bo jasno, topleje in bolj soparno kot v prejšnjih dneh. Ob obali bo pihal zmeren južni oz. jugovzhodni veter, ki bo močnejši na odprtem morju. Petek, 24. julija Povsej deželi bo jasno, toplo in soparno. Ob obali bo šibek do zmeren jugovzhodni veter. V popoldanskih urah in zvečer bo v Karniji večja spremenljivost z možnostjo tudi močnejšimi krajevnih neviht. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 18/21 21/24 Najnižja temperatura (°C) 20/23 23/26 Najvišja temperatura (°C) 31/34 29/33 Najvišja temperatura (°C) 30/33 29/32 Srednja temperatura na 1000 m: 21 °C Srednja temperatura na 1000 m: 21°C OBETI V soboto bo že zjutraj vreme nestabilno z možnostjo tudi močnejših neviht, v popoldanskih urah pa bo ob morju pihala zmerna burja, ohladilo se bo. V nedeljo bo lepo s prijetnimi temperaturami. Srednja temperatura na 2000 m: 16°C Srednja temperatura na 2000 m: 14°C Ure sonca Sonf ,, , zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) .. ... ~ „ megla Megla vidiiiiost 1 v M ’ Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne 0(5e>£^ig) = — o ^ / j * o aliu«X £ o * c o à o _i:_: o c -c n_c mm c m —m in ! ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Zaradi vpliva tropskega ciklona bodo do petka nad Italijo dotekali topli tokovi, v soboto pa bo deželo zajela hladna fronta z Danske, ki bo povzročila nestabilno vreme.