Tudi nas zanima, zakaj čakamo ?
Prijetne zimske počitnice na smu-čeh so se zame prehilro končale. Malo nespretnosii, močan udarec v koleno in veselja je bilo konec. 7. oteklo nogo sem postala ena tistih nesrečnežev, ki so morali k zdrav-niku po pomoč.
So stvari, o katerih sploh ne ra-zmišljamo, dokler jih sami ne doži-vimo. Tudi meni so se začela po glavi poditi nešteta vprašanja, ko sem na zdravnikovo pomoč čakala cele tri ure, bolečina pa je bila iz minute v minuto hujša.  Zakaj moram  tako
dolgo čakali'.' Zato vendar, ker je to-liko bolnih ljudi pred mano, delata pasamo dvazdravnika? Zakaj v tako velikem zdravstvenem domu delata samo dva zdravnika? Na to vprašanje si nisem znala več odgovoriti.
Nehote sem prisluhnila pogovo-rom bolnikov v eliki čakalnici. Vsi so se pritoževali nad dolgim čakanjem in nezadovoljstvu ni bilo ne konca ne kraja. »Je to mogoče?« sem e spraše-vala. Iz premišljanja me je zmotil se-strin klic. Prišla sem na vrsto. Dobila
sem mavec in poslali m> nie domov. Pozabila sem že na to, saj je od pretekle zime minilo že precej časa. k zdravniku mi po tistem ni bilo treba več iti Zadnjič pa sem listala po ča-sopisu in pogled se mi je ustavil na članku o zdravstvu. Prebrala sem. da so bile vrste v prvem polletju lan-skega leta v zdravstvenih domovih še daljše. Vedno večje število občanov obiskuje ambulante. dispanzerje, več se jih zdravi v bolnišnicah. večje je število zdravstvenih storitev. Vseh razsežnosti tega problema niti ne slu-tim, mislim pa, da je resno vprašanje za nas vse. Ali pomenijo naraščajoče šlevilke \ ambulantah \n liispanzev-jih, da je med nami vedno več bolni-kov? Cudno se mi zdi, saj se že oii malega počasi učimo skrbeti za svoje
zdravje. Zanimiv se mi je zdel tudi prispevek z naslovom: Manj čakajo-čih — več zdravih, ki sem ga prav tako prcbrala v časopisu. Tam piše, da naši zdravstveni delavci načrtuje-jo. da bodo v naslednjih petih letih poiskali odgovor na to vprašanje. Kako? Skušali bodo ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje naših Ijudi. Kaže, da je vzrok za naraščanje števila čakajočih prav v tem, ker se vedno več Ijudi zaveda, da je zdravje našc največje bogastvo. Vedno več jih išče v ambulantah odgovor na vprašanje. Ali sem zdrav? Obiski zdravstvenih delavcev v krajevnih skupnostih. šolah. vncih, tovarnah — med Ijudmi, ugotavljanje zdrav-stvenega stanja in pozivanje zares bolnih v ambulante pa naj bi zmanj-šalo vrste v čakalnicah.
Zanimivo! Ceprav mislim, da je vzvokov za dolgo čakanje pri zdvav-nikih še veliko več.
ANDREJA RITONJA 8.c. OS Vide Pregarc