r™ Ntjve2ji ilovenalu dnevnik v Združenih državah Velja za Tse lete ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozematro celo leto $7.< GLAS rz .00 Iisf ;slovenskihidelavcevY Ameriki. largest Slovenian Daily in the United States. Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea S—8878 Entered u Second Glase Blatter September 21, 1903, it the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Oongrese of March 3, 1870 TELEFON: GHelsea S—8871 NO. 189. — STEV. 189. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 14, 1933. — PONEDELJEK, 14. AVGUSTA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL PREDSEDNIK JE POSLAL PROTI KUBI 3 BOJNE LADJE KO JE PREDSEDNIK MACHADO POBEGNIL, JE PREVZEL OBLAST DR. CARLOS MANUEL DE CESPEDES Farmerji so se naveličali stavke Razjarjena množica je oropala predsedniško palačo. — V političnih bojih je bilo ubitih osemnajst oseb. — Načelnik tajne policije je bil ustreljen. Predsednik Roosevelt je imel dolg telefonski razgovor s poslanikom Wellesom. — Združene države ne bodo intervenirale. WASHINGTON, D. C., I 3. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je danes dolgo časa po telefonu posvetoval z ameriškim poslanikom na Kubi, Sumnerjem Wellesom, proti večeru je pa odredil, naj nemudoma odplujejo proti Kubi tri ameriške bojne ladje, čijih naloga bo zaščititi življenje in imetje tamkajšnjih ameriških državljanov. Rušilca "Taylor" in "Claxton" sta odplula proti Havani, neki drugi rušilec, ki se nahaja v južnem vodovju, je pa dobil naročilo, naj odpluje proti Ma-nanillo. Pveljujoči častnik George T. Howard se bo ob svojem prihodu zglasil pri poslaniku S. Wellesu v Havani. V Beli hiši odločno izjavljajo, da to ne pomeni nikake intervencije, ampak da so bile bojne ladje poslane izključno le v svrho zaščite. HAVANA, Kuba, 1 3. avgusta. — Dr. Carlos Manuel de Cespedes je bil z značilnimi, toda preprostimi cerimonijami inavguriran za kubanskega predsednika, nakar je imenoval člane svojega kabineta. Sinoči je razburjena ljudska množica plenila hiše Machadovih pristašev, davi je pa zavladal po mestu skoro popoln mir. HAVANA, Kuba, 1 3. avgusta. — Predsednik Machado je z aeroplanom pobegnil z otoka in se odpeljal v Nassau na Bahamskih otokih. Njegov aeroplan je odletel ob 3:30 popoldne. Poprej ga je razjarjena množica iskala po Havani, kričeč: — "Ujemite Machado!" HAVANA, Kuba, 1 3. avgusta. — Predsednik Gerardo Machado, središče kubanskega političnega viharja, je bil vsled upora armade pahnjen s predsedniškega mesta, nakar je množica med kričanjem in petjem oplenila predsedniško palačo in pobila sest tajnih policistov. Nad 200 oseb je bilo ranjenih. Dr. Carlos Manuel de Cespedes, vešč diplomat, čigar oče je bil prvi revolucijonarni predsednik na Kubi, je bil izvoljen za Machadovega naslednika. Trdovratni Machado, ki je bil konečno premagan, ko se je uprla njegova armada, je ob I 0 dopoldne poslal kogresu prošnjo za dopust. S tem je bil izpolnjen posredovalni načrt ameriškega poslanika Sumnerja Wellesa, ki je deloval v soglasju s predsednikom Rooseveltom, da se Machado odstrani. Machado je sprejel odstop vseh članov svojega kabineta, razun vojnega ministra generala Alberto Herrera, ki je kot edini član prejšnje vlade prevzel nalogo, da imenuje dr. de Cespedesa za državnega tajnika, ki nato po ustavi postane predsednik kubanske republike. Od zgodnjega jutra so množice kričaje demonstrirale po ulicah. Navalili so na predsedniško palačo in na poslopja, ki so bila Machadova last. Vojaški voditelji, ki so se v petek brez vsakega strela polastili trdnjav v pristanišču, so bili zadovoljni z dr. de Cespedesom kot predsednikom. Cespedes je dovolil generalu Herreri, da še ostane na svojem mestu. Ko je načelnik tajne policije polkovnik Jiminez ranil nekega demonstranta, je množica navalila nanj in ga ustrelila. DRHAL LINCALAGEN. BALBO TRI ZAMORCE! SE JE VRNIL Množica je vdrla v jet-nišnico ter linčala tri zamorce, ki so bili obdol-ženi umora mladega dekleta. Tuscaloosa, Ala., 13. avgusta. Kakih dvajset neznancev je vdrlo v okraj no jetnišnico v Birming-iiamu ter odvedlo tri mlade zamorce, ki so obtoženi, da .so posilili in umorili mlado Vaudine Maddox. Odvedli .so jih triindvajset r.:;lj proti za padu In jih obe.sill. Serif R. L. Shanvblin je izjavil, da tj« naročil svojim stražnikom zamorce .skrbno stražiti. toda stražniki niso bili kos odvajal-cem. Prebivalstvo je bilo ogorčeno, ker j« dal "Mednarodni Delavski Obrambni Odbor" obtoženim zamorcem tri najboljše zagovornike. Ko s<> dospeli zagovorniki sem, je policija komaj preprečila, da jih ni prebivalstvo dejansko na< padlo. Sprejet je bil V triumfu kot nekdaj rimski cesarji. — Sprevod se je pomikal po zgodovinskih ulicah. Fiumcino, Italija, 13. avgusta. General Italo Balbo in njegovi tovariši v zračni armadi so končali svoj polet nad 12,(XK) milj v Chicago in zopet nazaj. Ko so njegovi aeroplani pristali, jih je pozdravila velikanska množica. Zadnji aeroplan se je spustil na vodo ob iriHvu Tibere ob 6.47 popoldne, ko je bojna ladja Oiaz k streli pozdravljala Iet-alce. Bilo je mnogo ganljivih prizorov. ko so itetalei hiteli objemati svoje žene in otroke. Zadnji del poleta so prileteli iz Lizbone na Portugalskem. Benito Mussolini je generalu Balbo in njegovim tovarišem izkazal svoje največje spoštovanje s tem. da je vsakega posebej objel in poljubil. Pozdravil jih je tudi slavni iznajditelj brezžičnega brzojava Guglielino Marconi. Amer. poslanik Breckinridge Long je segel generalu Balbo v roke in ga pozdravil v italjanskem jeziku. Celo popoldne je velikanska množica >jutli stala ob .bregu Tibere in ko So se zaslišali motorji, je zagrmelo navdušeno kričanje. Governor države Kentucky Ru-j Mussolini je z generalom Batfbo by Laffoon jc sklical legislature I sede, v prv- avtomobil in za nji. za lo. avgusta, da gilasnje za od- 7na >so pneied|j drugi letalci in čla-pravo prohibicije. ni Kprejemne?a odbora. Sprevod Skoro ob istem času je tudi na- se je vozil po .starodavni cesti znanil governer države Louisiana . 0>stia nato pa ^ Yia flel lmpere O. K. Allen, da bo sklical legisla-|pod Konštantinovim slavolokom, turo. toda dneva Se ni določil. Go-j kof so ^ n^kdaj vozUi rim>ski ce_ verner države Utah Henry H.!sarji ko so sc vrniH zmagoviti iz Blood je sklical lleglslaturo za 7.' vojnp novembra. 39 DRŽAV BO LETOS ZA ODPRAVO PROHIBICIJE Washington, D. C., 12 avgusta. Sodeč po sedan join položaju, bo še tekom tega leta glasovalo za odpravo prohibicijske postave 30 držav. AVSTRIJA NE ZAUPA ITALIJANOM Avstrijci so razočarani, ker se Italija ni pridružila protestu. — Italija se je zbala spora z Nem- v« . cijo. Dunaj, Avstrija, 13. avgusta. — Nemški kljubovalni nastop proti Angliji in Franciji, ki sta skušali preprečiti Nemčiji, da >bi s svojo fašistovsko propagando razburjala Avstrijo, je Dollfussovo vlado zelo razočaral, navzlic zagotovilu angleškega 'zunanjega ministrstva. da je pred kratkim nemška vlada obljubila italijanski vladi, da se bo v bodoče boljše obnašala. (Dunajska vlada zelo dvomi, da bo Nemčija držala svojo obljubo Italiji, da bo storila vse v svoji moči. da nemški aeroplani ne bodo več metali oklicev na avstrijsko ozemlje in da se ne bodo po radio iz Monakova pošiljala hujskanja čez avstrijsko mejo. Toda ta propagandna sredstva, .katerih važnost nazijci ze-, lo .pretiravajo, niso mnogo pripomogle. k povečanju avstrijskih zmenšnjav. Avstrijo najbolj razburja, ker se Italija ni pridružila svojim to-varišicam v štiridržavni pogodbi, da bi skupno s Francijo in Anglijo protestirala pri nemški vladi. Vsled tega se Avstrija ne sme preveč zanašati na italijansko pomoč. kajti Ita/lija v svojem pro-I testu ni hotela iti predaleč, ker se •je zbala, da bi prišlo do kakega spora med Nemčijo in* Italijo. VKRATKEM SE BODO ZAČELI POGAJATI Z G0VERNERJEM ALBANY, N. Y., 13. avgusta. — Pet izmed šestih voditeljev mlekarskega štrajka v državi New York je prišlo v Albany in se zglasilo v uradu go-vernerja Lehmana pripravljenih za razgovor o kompromisu. V RUSIJI BO BOGATA ŽETEV Boljševiki upajo, da so prekoračili pot do soci-jalizma. — Pozdravljajo poljedelsko politike. Moskva, Rusija, 13. avgusta. — "To je leto perelonia", govore po sovjetski Rusiji in to so besede prepričanja, ne pa samo glasovi upanja, kot pred tremi meseci. "PereIoni" pomeni krizo v bolezni. ko se obrne na boljše ali na slabše. Toda sedanji pomen "perelonia" je obrnitev na boljše. Ako pravijo boljševiki, da je to leto pereloma, mislijo s tem, da bodo prišli do vrhunca dolgotrajnega boja za uvedbo socijalizma in da bodo sedaij šli zlahko pot v obljubi jeno deželo. Odločilni či-nitelj perelonia je dobra letina, ki je največja v zadnjih tridesetih letih. Znana cesarica Katarina Velika je rekla: "Ena sama dobra letina popravi politične pogreske desetih let". In danes, ali so bile napravljene kake napake ali ne. je bolj resnično kot kdaj. da ve likanska žetev ne bo pomenila sa- | Felix Piseck. farmer iz Herkimer okraja in voditelj mlekar-' skega štrajka v severovzhodnem ' delu države je izjavil, da ni prinesel oljčne veje niti governerju. niti državnemu mlekarskemu r>d-i boru. da pa je pripravljen poslušati vse kompromisne predlog katere .bo mogoče stavil governer Lehman. Albert Woodliead, ki je- voditelj v osrednjem delu države in katerega smatrajo za glavnega (voditelja celega mlekarskega I štrajka. ni bil v skupini voditeljev. kirso prišli v Albany. | — Skušali smo dobiti tudi "VVoodheada. — je rekel Piseck. — toda ni mogel iti. Piseck je rekel, da so vsi sosednji farmerji mišljenja, da s* štrajk nadaljuje, da pa je sani mnenja, da je konferenca za kompromis na mestu, četudi sam nima nikakega predloga za kompromis. Rochester, N. Y.f 13. avgusta. Petsto članov Western New York Independent Milk Producers Association je sklenilo, da bwlo še nadalje ovirali dovoz mleka v mesta. dokiler farmerji ne dobe boljše cene za svoje mleko. Predsednik organizacije lAlbert Wood-head je svaril svoje tovariše {»red nasiljem. Navzlic temu, da avstrijsko mo velik preobrat v velikanski Ako državi Kentucky in Louisiana glasujeta še pred zaključkom letošnjega leta. tedaj bo v tem letu glasovalo 30 držav. Da bo odpravljena prohibicija, mora za to glasovati 36 držav. AVSTRIJSKI SODČKI ZA AMERIKO Dunaj, Avstrija, 13. avgusta. Ko je bito v Združenih državah dovoljeno prodajati pivo, je napočila >za avstrijsko sodarsko industrijo nova doba, ki je" mnogo trpela v času depresije. Odkar se v Združenih državah zopet prodaja pivo, je Avstrija »izvozila vsak teden 200.000 sodčkov po 60 litrov. Rim, Italija, 13. avgusta. — General Balbo je bil povišan za svoje zasluge kot voditelj zračne armade v Ameriko v zrakoplov-nega maršala. ZID PROTI KOBILICAM Buenos Aires, Argentina, 11. avgusta. — Argentinska vlada, bo postavila nad 12.000 milj dolg zid preko argentinskih pampas, da bo kobilicam preprečeno dvigniti se s tal in leteti v druge kraje. Vlada bo tudi organizirala več sto delavcev, da bodo pokonča-vali kobilice. nesli vse stvari in jih razmetali po parku pred palačo. Tekom demonstracij je bilo ubitik najmanj 18 oseb, okoli 200 pa jih je bilo ranjenih. Dr. Carlos Manuel de Cespedes je sin Carlosa Manuela de Cespedes, ki je leta 1898 v revoluciji proti Špancem prvi postavil kubansko republiko. Študiral je visoko šolo v New Yorku, pozneje je šel v Nemčijo in Francijo ter je na vseučilišču v Havani dobil naslov dr. mednarodnega in civilnega prava. Govori angleško, nemško, francosko, italijansko in portugalsko. Spisal je že tudi več knjig. Star je 62 let. Leta 1914 je bil kubanski poslanik v Washing-tonu, pozneje pa v Parizu in Londonu, leta 1932 Iz prvega nadstropja predsedniške palače so od- pa je bil imenovan za poslanika v Mehiki. : časopisje zahteva, da predloži a v strij.ska vlada celo zadevo Ligi narodov, vlada tega ne bo storila. kajti Liga narodov ni vložila pri nemški vladi svojega protesta in tudi ni javno pozvala velesile, da skupno nastopijo, proti Nemčiji. kakor se tudi ni zmenila, ko je nemška vlada izgnala avstrijskega časnikaskega atašeja pri poslaništvu v Berlinu Wasser-baeka. Za sedaj bo najbrže manj govorjenja o spopadih ob avstrij-sko-nemški meji. kort o MussoJini-jevem načrtu za avstro-ogrsko gospodarsko izboljšan je. Dr. Doll-fass je dobil iz Rima povabilo, da pride na sestanek z Mussolinijem. Na Dunaj je .prišel ogrski poljedelski minister 'Nikolaj Kallav. da se pogaja za boljše trgovske razmere. Ogrski ministrski predsednik Ooemboes je bil ,pre>d tremi tedni v Rimu ter se sedaj zavzema za gospodarsko konferenco osrednjih evropskih držav ter upa. da bo ta konferenca imela boljši u-speh, kot pa svetovna gospodarska konferenca v Londonu. V bližnji bodočnosti bo najhr-že .prišlo do avstrijsgo-ogrske gospodarske zveze, kateri se bo pri* družila tudi Italija ter bo kupovala pridelke in izdelke, katerih i si Avstrija in Ogrska med seboj 'ne .bosta mogli izmenjati. Vse tri | države bodo najbrže razpravljale o načrtu, da bi Avstrija in Ogrska pošiljali svoje blago skozi Trst, ki je "kot pristanišče po vojni prišel skoro ob vso veljavo. poljedelski revoluciji — to je ko-lektivizaciji — temveč bo tudi rešila največji problem aobjetske industrije, namreč, pretiravano preobračali je dela. Ni mogoče- tajiti, da je imelo prebivalstvo navzlic velikemu napredku petletke vedno manj jesti. Vzroki za to so jasni. Prvič se je vsa narodna sila. delavska moč in kapital, zgrnila o-koli velikanskih temeijnih naprav. katerih izdelki ne morejo priti v porabo skozi več let. Drugič : vsled kolektivizacije se je kmet uprl proti vladmemu načrtu in klal živino ter obdeloval le malo zemlje. KAZEN ZA 0DVAJALCE DOSTI PREM1LA Ravnatelj Sing S i n g a pravi, da bi morala zna-lati za odvaja!ca najnižja kazen petdeset let. Ossining, N. Y., 13. avgusta. — Ijewis E. Larvves. ki je ravnatelj Sin}r-4Sin}jr jetnišnice. je pred odhodom v Washington ponovno zatrdil časniškim poročevalcem, da je odločen nasprotnik smrtne Tretjič: uprava kolektivnih kazni, ksmetij je bil* zelo slaba. Četr-| Ko Bw vprašali, kakšno ka-tič: vsled bojazni pred vojno z zt'n zasluži odvajalec. je odvrnil. Japonsko, je vlada pobraila žito za!dft bi bil° najbolje, če bi bil vsak armad-o in civilno prebivalstvo je; J*lee <>*Wn najmanj na 50 že tedaj imelo premalo žita za Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnih v i Združenih državah. sebe. Konečno je ebila sovjetska unija vsled depresije priisiljena izvoziti več živeža za manjšo ceno da je mogla zadovoljiti tujini obveznostim. Vse te vzroke odkrito priznajo sovjetski vladarji in med njimi sam Stalin, toda v Kremlju so prepričani, da je bila kolektivna politika pravilna in tla je bila navzlic napakam in pretiranju go. tovih krajevnih oblasti vredj^i vseh dosedanjih žrtev. Kremelj pozna "svoj narod in •boljševiki so trdovratno hqfteli izsiliti svojo politiko za vsako ceno, kot pa omahovati in popuščati. In letošnja letina bo dokaz, da 'je 'bila sovjetska politika pravilna in ibo pregnala vse dvo^jbe o iskrenosti komunistične stranke. let ječe. — Smrt v električnem stoJu ni nič v .primeri s 50 leti ječe — je dejal. Lawes je priporočal, naj bi vse večje zločince sodili zvezni sodniki in prisodili slehernemu najvišjo kazen. To bi sicer ne odpravilo zločinskega vala, pač pa bi ga znatno zmanjšalo. NEZAPOSLENOST V ITALUl SE MANJŠA Eim, Italija, 13. avgusta. — Iz vladne statistike je razvidno, da je bilo dne 1. avgusta v Italiji šestdeset tisoč' nezajjoelenih manj kot jih je ibilo dne 1. julija. Navzlic te»mu je pa v Italiji ee vedno akoro mIKjon Ijwdi br$z del&, « » ♦ > C S •'. W i BE r.* IffW YORK, MOWPAY, ATOP8T J«, 1933 TRE LABOMT ■LOVEITB DAILY tat V. I.X CIVILNA VOJSKA V NARODNIH GOZDOVIH Približno četrt milijona mladih to približno 15,000,000 akrov goz-) ot abot® officer«: Nnr Ymk CHy, N. "GLAS NABODA" (Vete* «f tke Pceple) • IMH M hv«ry Daj Except Sundays aix 1 Holldaya •> «*> 1 ■to t«U« m A—— ka New York u oato lato...... 07*00 • »vT« 08.00 Za pol leta .. $3.00 fcpoll* ..........$8.00 Ea lnosemetTo m celo leto $7.00 U itfrt lota •»•••••••••••••••• |UQ Za pol leta .. $3.50 BatMcrlpdoa Yearly 10.00 AdTTlit m—t aa Apwamt «OIm Naroda** l*»aJa vaakl dan IitkbN Md iatj la pruDlko*. podplat la oeetoaoetl m ne prioMuJeJo. Denar noj ae blagor oil l^mtil po Momj Order. Pri ■pranembl kraja naročnikov, pro«lmo, da m mmm Ml pnjinj« blvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAB NABODA", 11« W. lOtti Stmt, New Ymk. N. I , CHdM s—srn MONROE DOKTRINA Ko se je vrnil z gospodarske konference zvezni senator Key Pittman, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, je vladala v sosednji republiki Kubi velika napetost. Sedaj, ko to pišemo, se je ozračje precej izčistilo. — Osovraženi Macliado je namreč pobegnil, na njegovo mesto so pa stopili novi možje. ljudi v «tirrob*ti oci 18 let do 25 je utaborjenih sredi veličastnih narodnih »mm. Njih orožje je moti-ka in sekira. Kmalu jih bo 275 tisoč. Se komaj včeraj so pohajali brez dela po mestih, živečih mestih od javne dobrodelnosti ali od prosjačenja. Ideja je biia sijajna: Moralno in materijalno pomoči brezposelni mladini in njihovim družinam in nuditi jim zdravo delo pod milim nebom in obenem izvršiti pre-potrebno delo v korist ameriškemu grozda i*»t vu. Federalni department fo Labor potoni poverjenih organizacij je nabral nglade ljudi. ki so ameriški državljani, neporočeni in nezaposleni in ki želijo nakazati del .svoje mesečne plače od $30 v korist svojim družinam. Zaposlujejo se pa tudi nekateri starejši možje, ki živijo v bližini narodnih gozdov in ki imajo gozdarsko izkušnjo. 13. odsto najetih inla-deničev more dobiti tudi večjo plačo $36 do $4o na mesec na priporočilo tabornega nadzornika. Vlada pa ima v službi tudi nekoliko tisoč izurjenih gozdarjev, nadzornikov in delovodij, ki dobivajo od $120 do $187 na rae«ec. 'Mladeniči, ki so bili najeti za delo v 'gozdo-vih, ae pošiljajo v tabor vojnega depatmenla za dvotedenske vaje. Te obstojajo iz te-ovadbe. hoje in nekoliko ročnega dela. Mladeniči dobivajo poduk o i pravi osebni oskrbi, postavljanju dovja./ j Imamo 150,000.000 akrov narodnih gozdov večinoma zapadno od reke Mississippi. V zadnjem času se je veliko storilo v izboljšanje položaja. Ali odstraniti nevarnost ognja in insektov je o-gromna naloga nad močjo sredstev, ki so običajno na razpolago državnim in federalnim gozdarskim oblastim. Zato današnja prilika velike civilne vojske v na-' ših .šumah utegne prinesti velikansko korist našemu gozdarstvu. FLIS. FRANCOSKE ŽELEZNICE IN TURISTI Z ozirom na položaj na Kubi je rekel Key Pittmau,1 šotora in tabora in organizaciji j ii .v . ™ i i - • • dela. Delo traja šest mesecev In da morajo 'bodisi Združene države poseči vmes m sicer na podlagi Plattovega amendmenta, ali naj se pa dovoli tujim državam, da na svoj lasten način zaščitijo življenje in imetje svojih državljanov. Pri tej priliki je senator javno izjavil, da spada Monroe doktrina med staro šaro. Doktrino je postavil predsednik Monroe v poslanici, ki jo je naslovil na kongres dn^ 2. decembra 1823. V nji je rečeno, da borno "smatrali za ogrožanje našega iniru in naše varnosti, če bi hotela kaka druga država v kateremkoli delu Amerike (« tem so mišljene Severna, Centralna in Južna Amerika) uveljaviti svoj sistem. Vsako vmešavanje kake evropske države, bo za nas pomenjalo, da je zavzela dotična država napram nam sovražno stališče. i * Monroe doktrina je bila že večkrat: vzrok nevarnosti, tia se Združene države zapletejo v boj z drugimi državami, in je tudi vzrok, da latinsko-ameriške republike sovražijo svojega velikega soseda na seveni ter mu očitajo, da s svojo imperialistično politiko ogroža njihovo neodvisnost. | Dokler bo Monroe doktrina v veljavi, bodo morale Združene države ščititi tudi interese Virugih držav, nalia-ijajočih :se na ameriškem ozemlju, ter varovati življenje in lastnino njihovih državljanov. Ko je začelo na Kubi vreti, so začeli prihajati protesti od angleške, francoske, japonske, italijanske in fcpanske vlade, češ, da je v nevarnosti življenje Angležev, .Francozov, Japoncev itd., ki se nahajajo na Kubi. * Vse to je oviralo prizadevanje washingtonske administracije, da mirnim potom reši krizo ter prepreči intervencijo, ki bi nam latinsko-ameriške dežele še bolj odtujila. mladeniči ostanejo civilisti. Delajo osem ur na dan, (vštevši hojo na delo in od dela in čas za obed) in dela se 5 dni na teden. V glavnem je šlo za odpomoč, ali to gozdarsko delo odgovarja dolgo občutni potrebi za boljšo zaščito naših narodnih gozdov. Ceni se. da narodni gozdovi potrebujejo najmaj 700 stražnic in Francoske železnice so vpošte-vale krizo in naklonile turistom veliko popustov. T. zv. "družin-1 ske vozovnice" veljajo za skupi-J ne in daljavo nad 300 km. Prvi potnik plača normalno -vožnjo, drugi dobiva 25, tretji 50. četrti in naslednji celo 75 odstokov popusta. Ta popust zopet narašča, če znaša, vožnja na 400 km. Oče, ki obiskuje družino na letovišču, plača polovico. Za obiskovalce morskih kopališč so uvedene v času od 25. maja do 30. septembra za 30 odstotkov znižane vo-zovniee. ki veljajo 33 dni. Posamezna zdravilišča uživajo isto u-godnost v teku sezije od 1. maja do 25. julija oz. od 20. avgusta do 30. septem'bra. Izletniške vozovnice "za konec tedna" v času od 1. maja do 31. oktobra so združene s polovičnim popustom. Veljajo od poldneva petka, oziroma sobote do poldneva ponedeljka, oziroma torka. Železnice prodajajo tudi "kombinirane vozovnice s 40 odstotki popusta, pri katerih lahko nadaljuje izletnik vožnjo z avtobusom. Trgovski pot- Oče kranjske harmonike je umrl. V Celovcu je umrl 1. avgufffti v starosti 75 let Franc Lubas, ki je bil pravi oče kranjske harmonike. Prebival je v zadnjem času pri svojem sinu Robertu, ki si je po prevratu v Celovcu uredil stalno tovarno za izdelovanje harmonik. Pokojni Franc Lubas se je rodil .v Spodnjem Dravogradu, preživljal pa se že svojo mladost v Ljubljani in se stari Ljubljančani še danes spominjajo z veseljem "lepega Franceljna". ki je ob sobotah in časih tudi kar do ponedeljka v Čitalnici na Zgornjem Rožniku zabaval staro in mlado s svojim igranjem na harmonika. Leta 1881 je izumil poseben model diatonične harmonike, po katerem je začel izdelovati svoje sloveče instrumente najprej v rojstnem kraju, od leta 1913 pa v Slovenjgradcu. kjer si je zgra-Idil moderno tvornico. K.o si je sin ob prevratu uredil lastuo tvornico v Celovcu, je oče še najrajši prebival v Ljubljani. Luba-sova tvrdka je večkrat razstavila z velikim uspehom svoje harmonike v Ljubljani m tudi na tujih razstavah. stolpov za odkrivanje požara, j niki in slični poklici ima jo vedno Treba zgraditi kakih 10.000 milji t. zv. "abonentne vozovnice" s 30 telefonskih žic za primerno zašči-lrfo 50 odstotkov popusta na vseh POZDRAV Pred odhodom v «taro domovino, pozdravljam svojega sina J. Bizjaka, ženo:in otroke, ličer M: Ros m an in moža v Ell wood Ctyy, Hčer R. Gerzel in moža v Aliquip-pa, M. in Mn>. J. Ogrizek. Mr. in Mrs, T. Orožnik, iMr. in Mra. Šte-Jtlaaič, Mr. in Mrs. J. Marofd, Mr. in &T6. Yaklieh, iMr. in Mrs. T. Dioda in vse druge znanih .»v A It-4 quirtpa, Pa., Mrs. V. Oermek v 2ST«w CaStl-e, .Mr. in Mrs. J. Leban v Pittsburgh, Mr. in Mm. F. To-m-aŠiČ v Čievefandu; Mr. in Mrs. evar "V Eli wood City, svojega ret a M. Tolar v Rock Springs, "Wyo. in avojo vnukinjo Mrs. 0. FoUd in rftote v Scranton, Par. If ft dal jw pozcLmvljam rnur fee Tin vnukinje v Rock Springs, Wjro. in vse prijatelje in znance jSirqkn Amerike. Bakreno ae zahvaljujem potni-Skefeiu oddlekA Glas 0 " " ____il«^— >1 >« $20.00 " " _____$21-— •• •• $40.00 •• _______.$41.M " ,f isoiio •• _____451.40- Ptefšminlk doM v turam krajo UplsOlo v dolarjih. Nujna nakazila izvtžujemo po Cable Letter aa pristojbino 9L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"* MIŠ WEST tšik BTRMMT NRW IOBM, M V potoku je zadušil lastno ženo. Naglo se je 30. julija popoldne raznesla po Lendavi pretresljiva novica, da je neki neznan moški v potoku Orncu zadušil neko žhu-sko. 'Novica je močno razburila ljudi in kmalu so šle cele trume ljudi gor ob C'rneu. da se prepričajo o resničnosti grozne novice. Vest se je žal izkazala kot resnična in je predmet celodnevnih razprav med ljudstvom. O strašni tragediji med dvema zakoncemo so zaenkrat znane tele« podrobnosti: Zakonca Spilak iz Male Polane »ta zjutraj pripeljala v Lendavo z vozom zrnje v mlin. Že v neki trgovnii je bilo opaziti, da je med njima luid prepir, vendar pa nih-oe 'ni slutil, da še bo končtal tako žalostno. Z vozom sta zavila po začasnem potu proti domu ob potoku Črncu. Zakonca .sta se ves čas prepirala na vozu, dokler ni prišlo me*l njima do dejanskega spopada. Ker je bil mož bolj močan in je žena menda slutila nevarnost. je tfkočila z voza ia hotela uteči čez potok. Na sredi potika je prišlo med njima do ponovnega ruvanja in najprej je» , padel mož v vodo in obležal pod ženo. vendar «e mu je pa posrečilo prevladati njo in jo spraviti poti vodo. Nesrečnik je ženo tako dolgo tiščal v vodo. da se je zadušila. Krave so med tem odšle precej daleč z vozom proti domu in Spilak je stekel za njimi, pufitivši ženo kar v vodi. Doma je deloma povedal, kaj se je zgodilo spotoma. Odpravil se je nato z otroki nazaj k ženi. Ko so otroe.i videli, da je mati mrtva, so začeli liilno jokati, oče pa je stal kakor uko-pan hi nem ... Ves dogodek so opazovali pastirčki. ki so pasli v bližini živino. Tudi nekaj starejših ljudi je bilo zaposlenih z dedom tam blizu. vendar nihče ni slutil, da «e bo zgodilo kaj tako strašnega. Ko pa je &pilak stekel za vozom, so vendar »li gledat, kaj je z žen- sko. »Našli so mrtvo v vodi. Dogodek je bil takoj prijavljen lendavski žandarmeriji. ki je bila že tam, ko se je Spilak vrnil z otroki. Na vprašanje, nastavljeno hčeri pokojne, kje je oče, se je Spilak mirno oglasil: ".Jaz sem!" Spilak je nato bez ovinkov priznal. da je krivec, navajal je. da so bili med pokojno in med njim stalni prepiri, ki jih ni mo«reI več prenašati. Kje pa tiči pravi vzrok prepirov in kaj je dalo neposredni povod za tako usodno jdeja-nje. za sedaj še ni jasno. Spilak je bil skoraj 20 let v Ameriki, domov se je vrnil po vojni. Starejša hči je že omožena, nekaj je pa še drobiža, ki nr* more prav razumeti. kaj se je zgodilo z materjo. Nenadna smrt uglednega Raj-henburžana. Iz Rajhenburga pišejo: Dne 2."). julija je nenadno preminil od srčne kapi zadet zaslužni in ugledni tržan in posestnik, bivši kovaški mojster. Fr. Ivane, star 66 let. Zjutraj se je še čisto čil in zdrav odpravil v vinograd Sremič. kamor jja je vedla njegova vsakdanja pot. Komaj po preteku treh ur. je ve.s preplašpn prihitel njegov sluga v Raj-lienburg. prinašajoč žalostno novico, da je gospodar izdihnil. Popoldne so F. Ivanea pripeljali domov. 'Pokojni je bil dober mož. skr ben oče in vzoren gospodar. Dopisi. Lorain, Ohio. Pričakovanje in nestrpnost je minila, ko so končane primarne volitve. Mesto tega pa je razočaranje in veselje na mestu. V zadnjih primarnih volitvah je v naši naselbini kandidiralo !>0 kandidatov za 17 uradov. Videti pa je. da republikanci bolj silijo v posamezne urade, ker so imeli več kandidatov, na pr. za župana dva demokrata in pet repulikaneev. Med demokratičnimi kandidati za mostnega svetovalca a* šestem okraju je bil tudi poznani sin Mr. Johna Sveteta. Leo. C. Svete, ki je. bil .s sijajnim uspehom nomi-niran. Čestitamo! S tem ni rečeno. da je naše delo končano. Ker je Leo C. Svete sin slovanske matere, naš ameriški rojak, je dolžnost v.sakejra slovenskega volilca. da agitira za njegovo izvolitev v mestni urad že s Peka j ter ga priporoča med prijatelji druge narodnosti. da volijo zanj pri jesenskih volitvah. Torej, združite se. Slovenci, rojaki. pustite nevoščljivast na strani in delujete za svojo kri. za svojega rojaka. Že od meseca iriaTca vidite, da je demokratična administracija dobra. Tudi v naši nselbini imamo isto stranko na krmilu in se je v tej depresiji izkazala, da je kos svoji nalogi, pomagala je dosti našim ljudem. Seve. vsem ni bilo mogoče ustreči. saj še oče ali mati ne moreta vsem ustreči v svoji družini. Delujte. da ostane še nadalje ta strauka na delu in ne bo vam žal. Naročnik. V gorenjem delu newvorske države so zaštrajkali trrdi slovenski farmerji. Mleko raje raizdivajo kot da bi ga dajali za nič. Kdo bi jim zameril, ako pomislimo, da moramo plačevali v New Yorku mleko po petnajst centov levart, d očim dobi farmer za kvart komaj en penny. Farmerski štrajk ni naperjen proti mestnemu prebivalstvu. In tudi ni naperjen proti Roosevri« tu in njegovemu čudovitemu načrtu za obnovo ameriškega gospodarstva. Farmerski štrajk je v prvi vrsti naperjen proti onim. ki bivz powebnega truda in stroškov spravijo pri vsakem kvartu mleka v svoj nenasitni žep štirinajst centov. — Ce farmer zaštrajka — mi piše prijatelj iz Flv Creeka — je to povsem nekaj drugega kot Če zaštrajka fabriški delavec. Fa-briški štra jkar 1 a Irk o vse dni v .s ene i preleži. Plače seveda ne dobi nobene, ker ne dela. Mi farmerji pa moramo vsak dan živino vrdevati in krave dnevno dvakrat pomolsti. Č> mi štraj-kamo, moramo vseeno delati, dočitn fa- briškemu štrajkarju ni treba. * Prijatelj Hribar me vabi v Richfield Springs. N. Y. na mleko. (V mi bo količkaj mogoče, bom prišel — toda ne na mleko, pač pa na jabolčnik. Upam pa, da bo do takrat tudi farmerski štrajk končan farmerjem v korist. * Precej sem že pisal o pivu. s katerim je bila dežela "oblago-darjena' dne 15. aprila. V soboto me je pa tako napelo, da se je porodil v meni neomajni sklep: — Nobene besede več o pivu, dokler ne bo najmanj za tri procente močnejše, in dokler ne bo še enkrat večji kozarec za pet centov naprodaj. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G LAŠ U J T E "GLAS NARODA" m čita uma tU« članstvo, pmi pu vil 9ommI « mH okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Časopisje poroča, da Trst, nekdaj tako cvetoče mesto — polagoma izumira. Pristanišče jo 4koro prazno. Po nekaterih ulicah poganja trava. Obrt in trgovina. počivata. Edinole v starem mestu je nekaj življenja. Tja namreč zahajajo — svoji k svojim. * Nekateri naši ljudje sO pa res dobri in popustljivi. Srečna je tista. ki takega dobi. kot ie napri-mer neki moj znanec, ki mi je pred par dnevi pripovedoval. — Kaj pa vedno udrihaš po ženskah. Zgaga! Krivico jim delaš, že vsaj nekaterim. Skoro neprestano očitaš ženskam nezvestobo. Pa se motiš — ženske so zveste. Posebno moja žena mi je zvesta, da nobena tako. Molčal sem, toda v srcu sem se čudil, kajti njegovo ženo poznam, drugi jo pa še bolj poznajo, pa ne morem niti jaz niti drugi kaj prida povedati o njeni zakonski zvestobi. — No. kaj si utihnil? — je nadaljeval. — 'Počakaj, da ti povem. Že petkrat je pobegnila od mene, vsakokrat z drugim dedcem, pa se je Še vselej vsa pokoma k me« ni vrnila. No. če imaš korajžo, pa peci. da mi ni zvesta... Druge 'pobegnejo in jih ni več nazaj, moja pa ve. kaj je ljubezen in kaj je prava zvestoba, pa je še vedno po treh ali štirih dneh prišla, sicer precej zdelana in objokana, k meni nazaj. * Te dni sem čital sledeče značilno poročilo: V Sloatsburgh. N. Y.. prebira Nicholas Stetz. ki je- star petin-osemdeset let ter se je Dred dvajsetimi leti poročil z osemnajst-letno mladenko. V prejšnjih mu jp rodila enaj^rt otrok, zndnji teden pa dvojčka. — To pa ni nič, to pa ni nič — modvuje deda. ko stopa po farmi. — Trinajs* jo nesrečno število. Prihodnje leto bortip zopet zibali, kpjti mora jih biti štirinajst. Možaka zavidam za rrečo in. »adovoljfjtvo, dvomim pa, da mn j'e znan star latinski pregovor, da more le inati vedno izpričati svoje materinstvo, dorira oče ne more nikdar izpričati očetovstva. On petinosemde«et let. ona osem in trideset le«t, v zibelki pa drva krepka dvojoka. To je precej čudna kombinacija. C*o imajo na farmi hlapca iti koliko je hlapec «twr, pa poročile n« omenja. a, i timmnsm tmm LAyw mnrtam pult at tr i. ^ VOLKUAXLEASDER: Pred dolgimi leti je živel zelo mlad, spreten izdelovatelj orgel, ki je zgradil že mnogo orgel in vodni ko bile.zmlnje boljše kakor prej-n*e. Slednji«* je krdolal orgle, ki no bile tako umetne, da so same d plzenjske pivovarne letno 1360 1 piva. Zdaj je posestvo na temelju a-grarne reforme razdeljeno. Razdelitev so vpisali v zemljiško knjigo. Tu jf občina, ki ji je pripadla posest. ustavila prsMico menihom du plzenjskega piva. Zaradi tega so menihi vložili proti občini tožbo, češ da jih prikrajšuje v privilegijih. Zanimivo je tudi vedeti, da je bilo prej v teen samostanu več menihov zdaj pa sta samo dv«a, ki pa zahtevata rase isto količino piva kakor poprej za več ljudi. RJAVA KOZA NE POMENI ZDRAVJA Francoski učenjak Brodv je pred kratkim predaval na pariški Medicinski Akademiji o vpli\-u sončenja na telo. Priporočal je v«eni prijateljem sonca, naj se po možnosti (»gibajo rjave kože, ker prinaša rjava barva le malo zdravja. Nasprotno, rjava koža ovira pronicanje sončnih žarkov v telo. Brodv priporoča, naj se ljudje sončijo kvečjemu eno uro na dan. in sicer naj izpostavljajo soncu pol ure hrbet, pol ure pa prednji del života. ČE MEDVED SREČA ŽENSKE Iz Tuhinja pišejo: V neki vasi ki leži že precej visoko v hribih nad Tuhinjsko dolino ko v vročem popoldnevu ženske žele žito. V bližini je žuborel iz hladnega gozda gorski potok in poganjal kolesa malega vaškega mlina. dr. so se vrtela v veselem tempu in s svojim ropotanjem tkalile blaženi mir malega hribovskega naselja. Solnce je pripekalo in razširjalo v pasjih dneh res pravo pasjo vročino, žanjic* pa so hitele z delom, a se tudi živahno pomenkovale. da bi v svoji gorečnosti skoro prekosile ropot mlinskih koles. V sredi najživahnejšega pomenkovanja pa je počasi prihla-čal iz gozda ogromni medved. Radovedno se je oziral po prelepi o-kolici in občudoval krasni razgled. ki se mu je nudil z gorske rebri in na bližnji njivi zagledal žanjice. Ker jih oči vidno ni hotel motiti pri delu in pomenku se je počasi obrnil, da bi mirno in neopaženo odšel nazaj v gozd. Med tem pa so ga že zagledale ženske. Zagnale ko silen vrišč in se v največjem strahu zakadile proti mlinu ter zapahnile vrata. Kosmatincu pa niti od daleč ni pri*lo na misel, da bi se pogovarjal 7. bojazljivimi ženskami. S počasnim in dostojanstvenim korakom je mirno odšel proti jroz-dli in le park rat se je spotoma posmehljivo ozrl nazaj proti mlinu. SIROTI ,8piaal A. D. BNNEBY Knjigarna "Glas Naroda" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje) Sin medvedjega leve«. Potopisni fc^^JI V«'«*«............................... Patri*, poveet Is Irak« jantike dobe ................................. Ptti ljubezen ..,.„.., Pe r O rati In Mtaafc Pel Mira vlpaeca _____ Peetednji Mehikanec Pravljice H. ftUJar .. Prede riant, Pretero li M Jt M .M .m JI JI avet- Prlfedbe tebeliee Maja. Ptice eeUrke, trda vas _ Pred aevlbte Pepetalb! ___ Petnava trda ve* ...Jtt ....78 Pevedenj PraMrl ....................n glavarja —.JI Pravljice ln i. 2. aveaek __ Pni« BMd Indijanci (Kotutnifc) -M ..Ji Student naj be. V. sv.____ Sveta Nutbarg* :._________________ Spl«Jc, male povesti______________ StfZOSlCdfC ....»MM.................... fl^.—'- fln^B ^awl ■ ■ oOpfR nUDOtmtf ............. •«» Sveta m* ............................. Svetlobe In aeoc« ......-........... Slike (Metto) ................. Spake, bmnoreelra. trda ves. SHAKESPEARE?A DELA; Maehbef. trdo ves.___________ broSirano ----------------- OtM«______________ Sen Kresne noti_____ .—M ...JS5 _____55 ...J* ____M ___St ....JI ..Ltt ____M JI J* ..71 Splošna Knjižnica: St. 3. (Ivan ALbrecbt) gruda, izvirna povest, 104 str.. krlSlftno ............................ Diavela.vea. IM ftaljirec ______.'__________M trd. ves.____ —SI invalid__ knjiga, (Arabska) J ogesls vnnakagn taljen. 1914—1918 trd. vea fit. 3. (Iven Rozman) ..Ti ljudska dram« v 4 dej., broi. 105 strani -------.........SI fit 4. (Cvetko Golan ..Meto« klasje. Izbrane pešal, 198 mi., broSirano ..........................J| fit. d. (Novak) Ljnebatunnoat .M At 7. Andersenove priptT Za slovensko mladino priredila Utva. 111 strani, broi. ,_____________Ji 8L Akt fttev. 118.....................78 ŠL fttev. 9. (C nI v. pfof. tfr. Prane Weber.) Prableasl SBd»bne tU** so ti Je, 847 strani, broi._______.7« At. 10. (Ivan Albreht). ..AnAreJ Teraooe. relljefha karikatura in minulosti, 80 str, broi. _______28 At 11. (Pavel Goltat Petortkeve boiična povest At. 14. (Dr. Kari gngHtV narodno-gospodafskf spi«, poslovenil dr. Albin Ogrla, 2M str, broi. --------------------------------JS$ Al is. Winii ml in * tan. t Scan« HnmnilE 11 w* At 1«. (JiOka Baniee) lH#enJe, 112 at* At. 17. (Prosper Merimee) Verne ddfte v vicab. povest, prevel Mlr-Ko Pretnar, 80 stra. .._______________ ..SO St. ID. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon. dram, bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 strani. broS. -----------J8 Št 20. (Jul. Zeyer) G oropati In Komurasaki, japonski roman. Is pred swtimi nie«evi največja nevarnost za ptice selivke, k.'r so jih poklicni lovci t h m lovili v nm»£e in prodajali po vsej Italiji kot de-Iikateso. Da se zatre to kruto |>o-konvavanie ptic. je bila potrebna Mussolini jeva avtoriteta. Mussolini je pred šestimi meseci s posebnim odlokom stro«?«, prepovedal loviti ptice, obenem je pa izpremend otok slikarjev in pesnikov v pravi ptičji raj. Po vsem otfvkn imajo ?.daj ptice krmilnice in zavetišča. Ptice se ustavljajo na otoku Ta pri dvakrat na leto, da se "od poč i je jo. kajti tam nikoli ni zimf. Otok je 7H ptice idealen kraj počitka. Tja pri-lete tako izčrpane, da popadajo šibkejše v morje cesto samo nekaj metrov od obale, močnejše se pa spuste na drevje, na pesek in skale. kjer obsede, da jih človek laliko kar z rokami pobira. Tn so torej i-meli brezsrčnoži dober lov. V sto-tisočih so pobili vsako leto drobna ptičke in zaman so bili vsi protesti tujcev. Slavčkom so iztikali oči in jih razpošiljali slepe po svetu. Mnssoliniju je prišel pred šestimi meseci v roke roman, ki je o njem pozneje govoril ves svet. Axel Munthe je v romanu "Michele" o-pisal kruto pokonča vanje ptic selivk na otoku Capri s tako globokim sočutjem, da Mus*olini ni mogel preko te sramote za vso Italijo. Takoj je stopil k telefonu in zahteval župana mesta Capri. Potem je govoril z avtorjem romana, k: je takoj dal na razpolago za ptice ves vrt svoje vile na otokn. - — Mussolini je naročil šefu policije na Capri, naj strogo prepove loviti ptice. Tako je bilo rešeno življenje 12 milijonom ptic vsako leto. Da, 12 milijonov ptic je šlo vsako leto na krožnike sladkokuscev in v kletke v dosmrtno ječo. Naslednjega dne je Mussolini podpisal odlok o prepovedi loviti ptice. Poziv! lAdajanjA UBU Ja T itn! i TAlikimi stroški. Mno go ]!h Jo, U bo radi sla- bih tako priza- dati, da >o aaa naprosili« da jib počakamo, lalo naj pa oni, katerim Ja mogočo, poravnajo na* ročnino točno. Uprava "O. H. »9 X. V kreini, kamor je bil Lafleur izvabil Martina, je bilo že polno gostov, ko sta vstopila. — Tu sva torej! — je vzkliknil Lafluer in *eilel na prvi stol, ki ga je dosegel. Potem je pa pokazal z roko na stol pred seboj, rekoč: — Sedite, dragi gospod Martin, luč boste imeli v hr^bet. in karte boste dobro videli. .. Kar se mene tiče, vidim tudi v temi... prav kakor mačka. Oe je šlo za partijo piqueta ali čašico dobrega vinca, je Martin zelo nerad zamudil ugodno priliko. Sedel je torej in potrkal s tabatjerko po mizi. Dvakrat si je bil že natresel tobaka v nos in zahotelo se mu je še ene porcijc. Končno je prišel natakar in Lafleur je naročil: — Partijo j)iqueta... pa hitro! — In steklenico vouvravskega... starega! —je brž pripomnil Martin. Ta čas se je Lafleur vprašujoče oziral po krčmi, kajti bal se je, da bi ga kdo ne opazoval. Bil je kot rečeno tako oprezen, da je posadil svojega novega znanca na luč, sam je pa sedel v senco. Ta taktika mu bo omogočila opazovati Martinov obraz in videti dobro, kakšen bo mož po izdatnem napaidu na staro vouvray-sko kapljico. Prinesli so karte, kozarce in močno zaprašeno steklenico s tradicijoiialno pajčevi-uo na zamašku. — Pustite nama celo steklenico, — je dejal Lafleur; — če je to vino dobro, kakor upava, se gotovo ue bova zadovoljila samo s tem. da izpregovoriva z njim... dve besed). Martin si je obliznilnistuice, kakor bi storil najboljši poznavalec vina» In od tistega trenutka je bil Lafleur trdno prepričan, da se bo njegov novi znanec še mnogo bolj o-grel za staro vouvravsko kapljico net^o za piquet. — Predno začneva igrati, — je dejal prebrisani sluga, —-bi kazalo malo pokrepčati se, mar ne, prijatelj i Martin je vzel spoštljivo svoj kozarček med prste in trčil z Lafleurom. Potem je pa napravil z največjo slastjo majhen požirek. — Velja torej, — je dejal Lafleur. — Ob-drživa celo steklenico in igrala bova za njo. — Tristo roga tih vragov, ta ideja pa ni napačna! — je vzkliknil Martin. In v dušku je izpraznil svoj kozarec. Lafleur se je neopažeaio nasmehnil. — Za začetek gre zelo dobro, — je pomislil. Prepričan, da bo zadostovala ena steklenica tega težkega vina, da premoti Martina, je Lafleur zmešal karre in jih dal Martinu. Martin je poslinil palec, rekoč: — Dve vam, dve meni... In tako Vialje, dokler karte niso bile razdeljene; potem je pogledal po vrsti svoje karte in jih prijel v roko. Kot poklicni igrač je Lafleur hitro razporedil svoje karte in nalil Matrinu še en kozarec. — Založite! — je dejal Martin. To menda ne bo težko, a S Lafleur je molče založil pet kart in dvignil svoj tak>n. Kar je Martin radostno vzkliknil: — Dobro! To je res nekaj izrednega! V talonu sem dobil tri ase. —- No pa preste j va, — je pripomnil smeje, — jaz počakam. In z izrazom zadoščenja je tbv*gnil kozarec. Toda v hipu, ko ga je hotel nastaviti na usta, mu je šinila v glavo nova misel: — To je druga, — je dejal. — Dofloro, — je odgovoril Lafleur* hofteč veljati za slabega igrača, — eno ali dve, ka.j za to? Ker imate dobre karte, boste pač dobili igro. Debeluhasti meščan je bil dobre volje; u-daril je s pestjo po mizi, rekoč: — Hola, še eno takega! škodoželjno se je ozrl na nasprotnika in pripomnil: i — Če dobim igro, se vam revatižiram! Lafleur je videl, da leze Martinu vino v glavo, kar je bila njegova, edina želja. Saj mu je šlo za to, da ga napoji. — Ta uspeh plačam z dvema steklenicama, kar pač ne bo predrago, —je pomislil. Martin je natočil obema iz nove steklenice, ki jo je bil natakar prav kar prinesel. Lafleur je začel šteti svoje liste. — Sedemintrideset i — Kje pa ? — se je zasmejal Matrin. — Terc v kralju f — Se manj. — Trije fantje t — Bežite 110!. .. Seveda, vi bi radi imeii to. — No, — je zamrmral Lafleur, — takoj poštejem: ena. .. rdeča. — Jaz pa pravim: Petdeset očes, velika qninta in štiri ase, — je dejal Martin in razložil svoje liste po mizi. — In držite se dobro, dam vam samo en list. .i (ilejte, da obdržite prave karte. Lafleur je imel v rokah samo še dve karti, okleval je za hip, kakor bi vzel igro zelo resno. — To je pa res težko, — je zamrmral sam" pri sebi. Martinu je obraz kar žarel. Zdaj ni več prikrival svoje radosti in ruj-no vinc-e je vedno hitreje teklo po njegovem grlu. Kar je odložil kozarec, kajti Lafleur je bil položil karte. — Valat! — je vzkliknil veselo. — No, to se pravi imeti srečo!. .. To pa že nekaj šteje: petnajst in pet ...dvajset, in štirinajst . ..štiriindevetdeset, in dvanajst igranih kart . ..stošest... In valaf, štirideset... sto šestiuštiridesel!... To je sijajno, imenitno!. .. To je sreča, a, dragi gospod t — Zdaj sem pa jaz na vrsti, — je dejal Lafleur. V tistem hipu je namreč prebrisani lopov opazil, da njegov nasprotnik nekam čudno zardeva. , . In iz tega je sklepal, da ga ima že pošteno pod kapo. .. Pa je hotel zatlati še zadnji Udarec svojemu nasprotniku s tem, da ga je silili govoriti. — No, — je dejal, — to igro smatram za izgubljeno. — Da, samo čudež bi vas lahko še rešil, — je odgovoril Martin smeje. — Toda v i-gri j c vse mogoče. — Sicer pa, —je pripomnil, — če bi imela kdaj, bi se vam revanžiral. — Bodite brez skrbi, poštnega voza ne boste zamudili, — ga je potolažil Lafleur. Potegnil je iz žepa uro in jo pokazal svojemu znancu. — Poglejte, še dolgo bova čakala. — No dobro, — je pritrdil Martin, —- — sprejemam... pnld pogojem, da pojde tudi druga partija tfako liitro, kakor je šla prva.. . — To vam diši, ver jamam. In I^afleur je zopet natočil Martinu, potem pa še se'bi. — Videč, kako toči, je Martin za klical? — Natakar, še eno steklenico!... Pa da ne prinesete slabšega! Markizov sluga se je tako začudil, da je malo manjkalo, da mu niso padle karte iz rok. Od presenečenja je Jcar zazijaj. (Dalje prihodnjič) LAS lilOOi" mw YORK,; MONDAY, AUQU8T 14, 1933 THB LARGEST BLOTCHY DAILY in U. ft. JL ^siREGINA Roman iz : življenja: Iz Jugoslavije. ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I- H. t 4 Iz Schottovih oči je lesketalo kot zmagoslavje. In kakor bi bil rad zaničljivo Valterju zakričal v dbraz. da ima prav, mu previdnost tega 'vendar ni dovolil«. Četudi je bil na vodilnem mestu, se ni umeJ pokazati nizkega. Ni smel priznati, da je svojo moe izrabljal in povsem sposobnega inžinirja tlačil in zaničeval. Samo če ^i priznal, je imel ae vedno prosto roko ga še dalje poniževati. To je bil njegovemu nizkemu značaju velik užitek. Temu človeku ni mogel nikdar odpustiti, da si je priboril ženo. ki si jo je sam poželel a plamtečo strastjo — in katero je še danes poželel. ' Planntedo je v njegovih očeh in gnalo ga je. da bi zanaprej še bolj kot do sedaj izrabljal svojo moč in še bolj poniževal svojega nasprotnika. Vedel je, da se mu bo najbolj posrečilo, ako ga zadene z njegovo ženo. In tako pravi močno: — Zdi se mi, da ste zelo predrzni, goepod doktor. — Nič mi ni bolj tuje kot to, toda vem. da kaj veljam. — In, —» pravi Schott z 'zopernim nasmehom, — na prosto voljo vam je dano, da me prepričate o svoji vrednosti. — Ne vem, kaj bi moral storiti, da bi vas pripravil do tega, da bi priznali, da ste samo prepričani o moji vrednosti. Zopet se Schott zoperno zasmeie. — Sa mo vam se to ne bo nikdar posrečilo, — mu pravi z nepopisnim izrazom, — toda — saj imate lepo ženo — je še vedno lepa, da se človeku zmeša pamet, — pošljite jo vnedar enkrat v moje stanovanje — mogoče se ji bo posrečilo prepričati me o vaših zmožnostih, ako bo z menoj zelo ljubeznjiva. Tako lepih žensk ni mogoče zavrniti. Tedaj pa Valterja mine vse potrpljenje. Vedel je, čutil je, k:*-Ka podlost je tičala v teli besedah; čutil je, da bi pomenila vsaka beseda razžaljen je za njegoevo ženo, obnem pa je bilo žal jen je tudi zanj. Vsa jeza, ki se je leta nabirala, si odpre pot, ker se Schott ni ustrašil žaliti nekdaj tako ljubljene žene. Z enim skokom je stal tik pred Schottom; zgrabi ga in davi z obema rokama ter ga strehi z neugnano srditostjo kot psa. — Ti. lopov, nesramnež. ti podlež, ali misliš, da ti bom tudi to dovolil, kot vse drugo? Da si to ženo kdaj ljubil, ki jo hočeš sedaj oskrunit.? C'repinjo bi ti moral razbiti, nesramni lopov, in to bi tudi storil, ako ne bi mislil na to, kako gorje bi poklical nad svojo Seno in otroka. Toda kar tako te ne pustim, in če me velja mojo službo, ki si mi jo že tako zagrenil s svojo maščevalnostjo. Tak o \ alter obdelava Schotta in ga neprestano stresa. Nato p i ga z leve in desne oklofuta ter ga zopet stresa. Schottu pohaja ž-sapa pod močnimi Valterjevimi pestmi in ni mogel spraviti nobe-naga glasu iz sebe. S steklenimi očmi gleda v bledi, jezni Valterjev obraz. Bojazljivo, kot vsi nizkotni, značaji, se ni upal niti ganiti, da bi se rešil. In proti močnim Valterjevim ro-kam si tudi ni mogel pomagati. Se z zadnjo krepko zaušnico vrže Valter svojega sovražnika kot psa na stol. Nato pa se vzravna in oddahne ter si obriše roke, kot bi bile prijele kaj umazanega. — O, to je bilo dobro! Kako mi je sedaj odleglo! In to vam povem: še ena taka nesramna beseda o moji ženi — in ste mrlič, to .si zapomnite, prokleti pes! Schott je tekom zadnjih 'besed z največjim trudom lovil sapo. Sedaj pa poskoči, pograbi telefon, da bi klical na pomoč. Z močno roko ga Valter pahne vstran. — T-tite to; bolJŠe. da nikogar ne kličete na pomoč, kajti prav nič nisem pri volji, da bi vas branil, in — imena svoje žene ne bi imenoval skupno z vašim imenom. Že to bi "bila za njo žalitev. Sedaj vam ne storim ničesar več. Kaznovani ste bili in ste to tudi pošteno zaslužili. Samo tako je mogoče postopati s podlim človekom. In s tem je zame ta zadeva končana. Schottu se zopet vrne glas. — Toda ne za mene! Odpuščeni ste. doktor Kronek, brez odloga! Dejanski ste se me lotili. Skrbel bom pa tudi, da ne dobite tako hitro kake službe! — pravi jezno. Toda bil je prebojazljiv, da bi dvignil roko nad Valterjem, ali pa da "bi šel k telefonu. Valter Stoji zravnan pred njim. Depo ga je bilo videti v divji razburjeni moči. v zopet pridobljenem moškem ponosu, ki je popravil vsako ponižanje. Rezek nasmeh mu pride iz prsi. — To vera- gospod ravnatelj Schott. Nizkotneži, kot ste vi, ne napravijo podlosti samo napol. Vedno celo delo. In to ste sedaj dosegli. iDovoljj dolgo ste hrepeneli po tem, da bi odjedli kruh meni in moji družini in da bi nas pahnili v nesrečo, in samo zato, ker vas je plemenita žena zavrgla. Prenesel sem, kar sem sploh mogel prenesti, da ne izgubil svoje službe, "četudi sem imel z njo bore malo veselja vsled vaših spletkarij. Toda vsako potrpljenje ima svoj konec. in Bog ve. rajši grem beračit z ženo in otrokom, kakor pa da l>i še daJje prenašal vašo nee+ramnost. Slednjič pa je tudi veliko zadoščenje, ako je človek enkrat rešen takega podleža, kot ste vi in mu ni treba biti več od njega odvisen. Toda tudi vas bo še zadela pravična kazen in kadar pride do tega, tedaj mislite na mene. Z zaničevalnim pogledom na Shotta zapusti Valter kot zrna-palec sobo. Škripajoči)! zob gleda Schott nekaj časa za njim. Konečno pa *e ojunači in pokliče po telefonu drugega ravnatelja pri družbi. Namenoma pusti svojo obleko v neredu, kakor mu jo je zmešal Valter. Ovratnik mu je bil strgan iz gumba in ovratnica mu ie bila raztrga na. Gorenji gumb pri vestji je til odtrgan, drugi pa ko se ie komaj držali. Potrga še te, da je izgledal še bolj usmiljenja vreden. Tako sprejme drugega Tavnatelja, ki ga je začuden gledal. . — Za božjo voljo, kaj pa se vam je pripetilo? ^ Schott skomisme z rameni. — Tukaj vidite, gospod ravnatelj Wend, da »e nahajam v ža- ! lostnem položaju. j — Seveda! Kako si naj to raztolmačim? Pred četrt ure sem slučajno videl gospoda dr. Kroi^eka. ko je šel v vašo pisarno. : — Prav. in ravno dr. Kronek me je tako obdelal. Tz jeze nad tem. ker njegov načrt ni bil sprejet, temveč načrt dr. Schuteja in ed za na«e delavce, ki ae ie tako radi kažejo nepokome. ako jim kdaj kaj ni prav. Potem pa he kar zn, otan 1, '' , m .1 ^ . A SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU tU WEST 18th STREET NEW lOSK, N. X. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE Riimnmmmimn:iM""«""Hiimtm WAGNERJEV UČENEC je se m vodah. Tudi "Zagreb ležil te prireditve. se je ude- trok. Strašna smrt sedemmesečnega otroka. V okolici Velikega Bečkereka je žena Milivoja Rajina pustila [ svojega sedemmesečnega otroka v zibelki na dvorišču ter nesla kosilo svojemu možu na polje. V odsotnosti gospodinje so svinje odgrizle otroku roko pri komol cu in jo požrle OGROMNO LETALO "MAKSIM GORKI" V sovjetskih tovarnah gradijo v zadnjem času ogromno letalo, ki Po joku otroka l>) n,)sll° "Maksim Gorki". — opozorjena je prihitela na pomoč' Namenjeno je za propagandne po- v Berlinu in ugledal berača, ki je igral na lajno. Wagner je takoj do/.nal, da je to melodija iz Tann-hauserja. Opazil je tudi. da igra berač prepočasi. Stopil je k njemu in mu jezno d-jal: ''Tenupo je napačen. Igrati morate hitreje, moi prijatelj." "To je moja stvar," je odgovoril berač. Wagner je potegnil iz žepa svojo denarnico in vrgel beraču groš ter dejal: "Jaz sem namreč skladatelj«" "V čast mi je," je odvrnil berač, se odkril in pričel hitreje igrati. "Tako je prav, mu je dejal prijazno Wagner in odšel. Na lajno je čez nekaj dni postavil berač tablico z napisom: "Učenec Kiharda Wagner-ja". soseda in rešila otroku življenje Orožništvo je uvedlo preiskavo. TISKARSKI ŠKRAT lete. "Maksima Gorkija" bodo gnali motorji s skupno silo 4,000 konjskih sil, tako da bo lahko letel z brzino 225 do 240 km na uro. Letalo bo vodila posadka š stih mož. a na njeni bo prostora tza 70 potnikov. Preskrbljeno l>o z radijsko posta.'o na kratke valove, z maiij-Strokovnjaki smatrajo za vi- So s prenosnim kinemato- šek uspehov tiskarskega škrata ?rafskim aiparatom. s strojem za poročilo, ki je bilo objavljeno svetlobno reklamo na nebu, z re-skoro pred sto leti v uradnem pa- stavraeijo itd. Vsako krilo tega le-1. avgusta se je v Crikvenici riškem "€onsitutionnelu". Dve vr- ho dolgo po 30 m. skupno to- stici iz poročila o nesramnem od- reJ letalo široko okoli 60 m. — govoru netkega pravkar ujetega 'Maksim Gorki' mora biti priprav-razbojnika sta zašli v besedilo ljen do 1. maja 1934, da se bo lahko razgovora Thiersa s kraljem, udeležil sla v nos t i 1. maja. Letalska nesreča pri Crikvenici. TRGOVINA S POSUŠENIMI MUHAMI O-i zgodila letalska n;tfsreča. Propagandno leta1« "Zagreb", ki ga je vodil pilot Canič in v katerem je bil tudi blagajnik zagrebškega ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: f FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS'' preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga ''BERENGARIA'' pr. Cherbourga , N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 19. AVGUSTA____$101.23 $182.00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA . $102.34 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21". SEPTEMBRA $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 Ce pcslu"aš trgnee. l>i mislil, da je vsa trjrovina zaspala, tako tarnajo. Res prede večini trgoueev slaba, .so pa med njimi še srečneži, ki jim trgovina prav dobro cvete. — Med izjemne trgovske panoge, ki se jim gospodar-ka kriza prav nič ne pozna, .vpada tudi trgovina s posušenimi muhami. Evropa uvaža do 500 ton posušenih muh na leto. največ z Mehke. Samo Anglija rabi vsako leto 50 ton teli mehiških muh. ki z njimi Angleži krmijo ptice pe\ke ter rdate in druge ribice po svojih bogatih stanovanjih. Gre za tropične, dobro rej«'-ne muhe. k jih 1 »ve posebno navdušeno domačni v Mehiki. V Mehiki se peča z lovom in izvažanjem muh nad 16,000 ljudi. Muhe love poleti v močvirnatih krajih ter ob ribnikih in rekah, kjer napel:ejo ffoste mreže, da v njim obtiči na milijone muh. Potem jh |x»končajo in jnisuše na solneu. Posušene muhe spravijo v vreče po 50 kjr in jih nalože v skladišča. Posušene muhe gredo v London, od koder jih razvažajo groslstom na vse strani Evrope. ZADNJI KORZIŠKI BANDIT! $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 1'ALBERT BALLIN" pr. Hamburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 it BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Pred porotnim sodiščem v Lvo-nu so se te dni zagovarjali zadnji bandit i. ki so jih prijeli orožniki pri raeij«.h na Korziki. Glavna razprava je bila proti Aleksandru Bartoliju. stricu pravljičnega kralja bamlitov Josepha Bartoli.ja. eTga bandita. ki je bil strah in trei>et prebivalstva, so orožniki po dolgem" zasledovani ju izvohali v skrivališču, kjer sta bila z njim njegov stric in njegov pomaga«" Konstantin Santoni. Me