2IVL7EN7É IN fVET
SPREHOD У DECEMBRSKEM SONCU (Foto)
SONCE ČUVA SVOJE SKRIVNOSTI
- z kakšnega daljnega kota svetovnega prostora je videti sonce kakor katerakoli izmed miriad drugih zvezd in še kakor ena izmed neznatnih. A nam pomeni __neskončno več, za nas je stvarnik in ohranjevalec vsega življenja. Astronomu je zvezda, ki mu je 200.000-krat bližja od naslednje bližje, zato mu je tudi neprimerno bolj znana nego vse druge.
A vendar čuva tudi sonce svoje skrivnosti, ki jih le s težavo rešuje neutrudno raziskujoči človeški duh. Ena izmed teh skrivnosti se prikazuje običajno samo za nekoliko minut med tako zvanimi popolnimi sončnimi mrki. Čim prekrije temna plošča meseca svetlo sončno ploščo, se zablesti beli venec, ki obdaja v nepravilni obliki sonce vsenaokrog. Ta sončna »krona« bi sama na sebi ne bila težko vidna, saj se sveti z močjo polne lune, toda žareča bližina sončnega jedra jo prekrije tako, da je bila že prava mojstrovina opazovalne umetnosti, ko so jo pred nekoliko leti v prejasnem nebu francoskih Pirenejev prvič opazili ob belem dnevu. Za njeno proučitev pa to ni imelo velikega pomena, kajti kakor prej, smo navezani na sončne mrke.
Tistih nekoliko minut, ki so nam za to vsako leto na razpolago, pa prilično zadostuje, da morejo zvezdoslovci s čarov-nim pripomočkom svoje znanosti, s spektroskopom, razčleniti svetlobo sončnega venca v njene barvne sestavine in temne črte, tako zvane Frauenhoferjeve črte. Te črte pripovedujejo raziskovalcu mnogo zanimivega o oddaljenih svetovih. Pri sončnem vencu pa je s temi črtami nekaj nenavadnega. Prav tam, kjer bi jih največ pričakovali, v njegovem notranjem delu, jih namreč ni, pač pa jih je čedalje več proti robu, torej tam, kjer je njegova svetloba bolj medla. Svetloba venca postaja tedaj čedalje bolj podobna sončni svetlobi, čim bolj je oddaljena od sonca. Kje je vzrok?
Da izvira s loba notranjega venca od sonca, o tem ne moremo dvomiti. Težko pa je bilo dognati, zakaj ne kaže potem njegovih značilnih Frauenhofer-jevih črt. Danes si razlagamo to najbolje z znano primero : žvižg drveče lokomotive ima malo drugačno višino nego žvižg stoječe lokomotive. In sicer je žvižg višji, če vozi stroj proti nam, nižji ,če vozi od nas. To prihaja od tega, ker zadene v
prvem primeru naše uho več zvočnih valov, v drugem pa manj. S svetlobnimi valovi je nekaj podobnega, samo da se giblje svetloba prilično milijonkrat hitreje nego zvok in da morajo biti torej že zelo hitro gibajoči se žareči delci, ki naj v naliki z zvočno spremembo pri gibajoči se lokomotivi povzročajo spremembo svetlobe — spremembo njene barve.
Sicer je res, da Frauenhoferjeve črte niso barve, da so barve, ki jih ni, ali če hočete luknje v spektralnem barvnem traku. A učinek je isti. Če se barve spreminjajo pod vplivom nepravilno sem in tja letečih delcev, bodo očitno tudi luknje v barvnem traku, Frauenhoferjeve črte izginjale čedalje bolj pod vplivom čedalje večjih brzin. Kakšni so pa delci, ki to povzročajo? Takšne brzine, kakršne prihajajo tu v poštev, morejo razvijati samo elektroni, tisti pradelci atoma, ki tehtajo ob polnem električnem naboju vendarle komaj 1800. del vodikovega atoma. Elektroni so torej sestavni del notranjega sončnega venca. Domnevati moramo, da prodirajo z veliko, toda različno brzino iz sončnega telesa. Vnanji venec pa je navaden prašni oblak, ker se tu kažejo Frauenhoferjeve črte kakor pod vplivom vsakega prašnega oblaka, ki svetlobo raztresa. V neposredni bližini sončnega telesa takšen oblak zaradi presilne vročine ne more obstajati. Morda imamo tu rešitev še nekega drugega vprašanja, ki je učenjakom prizadevalo že toliko preglavice, namreč vprašanja tako zvanega zodiakalnega sija. Ta davno znani sij je tako slaboten, da ga ne moremo opaziti niti ob popolnih sončnih mrkih, a pri tem je tudi od sonca tako oddaljen, da ga vidimo v tropskem pasu vsaj ponoči. Ni težko predstavljati si, da utegne biti ta sij samo nadaljevanje sončnega venca.
A če je znanost tako prišla do verjetne razlage nekih starih ugank, nam venec proži še vedno dovolj drugih. Ena med njimi je n. pr. ta, da njegova oblika ni stalna, temveč da se spreminja. Včasi je skoraj okrogla, včasi precej sploščena. Ugotovili so, da je ta pojav v zvezi s sončnimi pegami. In sicer je venec v času številnih peg okrogel, v času majhnega števila peg pa sploščen. Toda te spremembe v vencu prihajajo vedno z neko zamudo, prilično tri mesece pozneje. Tudi protuberance, ti mogočni izbruhi iz sončne notranjosti, ki so isto

tako v zvezi s pegami, imajo svoj vpliv na obliko venca. Ni pa verjetno, da bi bili ti vplivi neposredni. Verjetneje da gre za neka posebna, nam še neznana
stanja sonca, ki vplivajo tudi na obliko venca.
Po razpravi prof. P. Kirchbergerja.
SMISEL IN DOSTOJANSTVO
DELO V ZGODOVINI NARODOV
O a je doživetje dela človeku že od vselej dajiato priliko za raz-■motri vanje, nam dokazujejo številni miti in pravljice o izgubljeni ali bodoči zlati dobi brez dela, o ustaljeni sreči na zemlji, o raju na njej. To seveda uipravičuje naziranje o splošnem človeškem hrepenenju po lenobi in nedelavnosti prav tako malo, kakor bi dejstvo, da še ni bilo kulture brez dela, dovoljevalo sklep, da je človeku nagon dela prirojen.
Človek je vedno nihal v svojem nazi-ranju o vrednosti dela. Sedaj je videl v njem pred vsem žrtev in trpljenje, smatral ga je za prekletstvo, ki mu je naloženo morda za nravstveno očiščenje-; potem pa je videl v njem veselje in zadoščenje ter ga dvignil do vloge svojega pravega življenjskega smotra.
Delo je bilo pač vedno boj človeka s samim seboj. Zato je bilo ved.no eden izmed glavnih virov za nravstveni napredek človeškega rodu. Gotovo je iz-
virajo iz njegovega gibalnega in aktiv-nostnega nagona, kakor so mu ga vsiljevale tudi slabe življenjske okoliščine. Lena ljudstva so v takšnih okoliščinah vedno odpravljali delavni narodi. To nam dokazuje usoda toliko starih zgodovinskih civilizacij, ki so idejo dela ponižale.
Zanimivo je n. pr., da je grški stari vek, ki je vendar ustvaril tako visoko kulturo, presojal delo. kolikor se ni nanašalo na športne, duše m« ali vojaške uspehe, po izreku filozofa Aristotela: »Kdor dela, je banavz.« Navadno delo je bilo stvar brezpravnih sužnjev in svobodnega moža nevredno. To grško idejo dela so imperialistični Rimljani za časa svojega dozorelega kapitalnega gospodarstva dokončno materializirali. Vladajoče .rimske plasti, ipred vsem la-tifund'sti. so zaničevale rokodelca in trgovca, norčevale so se iz kmečke ne-okretnosti.
G. Brockmann
RIBICI SE VRAČAJO (lesorez)
Zgodovina vsakega dela je zgodovina razdelitve ш razvrstitve dela. Cim večjo razlikost dala so zahtevale gmotne življenjske koristi narodov, tem boilj je poklicno delo stopalo v središče socialnega dogajanja. Cim trdneje pa so se skupljali poklici in stanovi v ljudski celoti, čim potrebnejše je postajalo njih delo za dosego izravnanih gospodarskih razmer, tem določneje so iskali smisel dela v poklicni delovni zvestobi, v stanovski povezanosti. Pomen poklicne razvrstitve v srednjem veku označuje prav dobro dejstvo, da izvira premnogo družinskih imen še danes iz označbe najstarejših poklicev. (Kmet, Mlinar, Kovač itd.). Poklic in stan, ki je zgrajen na njem, daje človeku novo delovno čast, ki mu dovoljuje občutiti svoje delo kot potrebno za celoto. Pravico do dela, ki ima v najnovejši zgodovini tolikšno vlogo, so priznavala srednjeveška mestna oblastva izrecno v svojih cehovskih odredbah. Te odredbe so izdajale »v splošno korist in dobio«, kar pač izvrstno označuje delovno idejo v srednjeveških mestnih enotah.
Vse socialno življenje srednjega veka ipa je bilo nmogostransko zvezano s iatoliško cerkvijo, tako da je bi'a cerkev tudi oznanjevalka novega delovnega etosa. Vsa verska gibanja vseh ča-
sov so se krepko udeleževala oblikovanja delovne etike. V velikih azijskih verah najdemo v tem pogledu pozitivna kakor negativna vrednotenja, dočim je židovsko staro pismo označilo delo za prokletstvo in ukazovalo: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!« Šele kalvinizem je delo postavil za merilo boga ugajajočega življenja. Delo je tu postalo najodličnejši nravni življenjski izraz.
Ta nauk je bil pripravna podlaga, da se je srednjeveška ideja poklicnega dela sprelevila v moderno kapitalistično idejo o delu. Ni slučaj, da se je ta sprememba izvršila najprvo na Angleškem. Gospodarstvo je postalo z napredkom tehnike in prometa središče človeških skrbi. Mirni delovni sistem cehov nadomesti uničujoči lov za denarjem, katerega posledice vidimo v strašnih krizah našega stoletja. Delovna ideja se osvobodi vidno vseh mitičnih in verskih vezi. Poklic in služba se umakneta kot delovno načelo naziranju, da služi delo le zaslužku, le pridobivanju. Danes smo še sredi boja za novo na-ziranje o delu, za njegovo novo socialno vrednotenje. Človeštvo se upira nesmislu sebičnega pridobitnega dela in mu išče za nadomestilo novo delovno etiko.	rp.
VERT-VERTOVA 200LETNICA
A. Massé je poleti priobčil v Revue du Centre zanimivo raziskovanje o komični pesnitvi Vert-Vert, ki jo je 1734 objavil jezuit prof. Gresset (1709—77) iz Amien-sa. S šegavo porednostjo prikazuje pesnik v ličnih verzih pustolovščine papagaja Ze-lenčka, ki ga je vzgojila redovnica, a ki je pozneje zabredel v slabo druščino in podivjal, n. pr. Kartuzijanka, humoreska živi pult, so Gresseta izbrisali iz reda. Jezuit pa je zvit: krenil je v Pariz, kjer si je osvojil meščansko družbo in se priboril na oder s svojimi veselimi igrami. Postal je član Akademije (1748). Na vabilo Friderika Velikega ni maral iti v Berlin. Vr-nivši se v Amiens, je 1750 tukaj osnoval akademijo in se oženil. V starosti je preklical mladostno svojo poezijo. Ludovik XVI. ga je poplemenitil.	(k)
ČLOVEŠTVO PO VERAH
Na vsej zemlji je 1800 milijonov prebivalstva. Kristjanov je 36.9 odstotka, ne-kristjanov 62.3 odstotka, a Židov 0.8. Izmed 682.4 milijona kristjanov jih je 331.5 milijona ali 17.9 odstotka celotneaa prebivalstva rimsko katoliške vere, 206.9 milijona (11.2%) je protestantov, 144 mili-
jonov (7.8%) ortodoksnih in drugih kristjanov. židovskega: prebivalstva je 15 mil. 630.000, budhistov 150 milijonov (8.1%), Hindov 230 milijonov (12.5%), Konfucij in kitajska verska sekta Tao maha 350.6 milijona (19%) privržencev, animistov je 135.6 milijona (7.3%.), ostalih nekristjanov 75.8 milijona (4.1%).
SONCE — SMRT GLODALCEV
V vestniku pariške medicinske akademije poročata dva zdravnika o poskusih sončenja glodalcev. Prav slučajno so v neki pariški bolnici prišli na to, da sonce umori miš. ^den preparatorjev je pustil past z ujeto mišjo slučajno pol ure na soncu. Ko se je vrnil, je bila miš mrtva. Nato so začeli ubijati čez noč ujete miši in podgane na ta način, da so postavili pasti na sonce. Nadaljevali so poskuse in dognali: ako izpostavimo nekatere glodalce soncu, poginejo že po zelo kratkem času: miši najhitreje čez pet minut, sive podgane čez devet minut, morski prašički čez dvanajst minut, kunci čez 39 minut. Ako piha veter, ali pa če se dela umeten veter z električnim ventilatorjem, se nastop smrti zakasni. Iz tega razvidimo, da je za nekatera bitja sonce življenje, za druga pa smrt.
SLUČAJ V ŽIVEM SVETU
^^ lučaj ima v našem življenju če-Г stokrat usoden pomen. Kakšno V novo poznanstvo, srečanje ne" predvidenih okoliščin lahko od-J loča o vsej naši bodočnosti. * Verni ljudje .menujejo te slučajnosti božjo previdnost in jim dajejo tako ves drugačen pomen. Za nezakonitostjo slučaja iščejo vendar nekega višjega zakona, ki naj vodi naše življenje.
Tudi naravoslovec, ki se vprašuje za vzroki vsakega pojava, se mora baviti z nedoločnim pojmom slučaja že zato, ker mora priznati veliko vlogo, ki jo ima slučaj v živem svetu.
Mnoge živali, ki obljudujejo morje in sladko vodo, izpraznijo vanjo ob času dozorelosti svoje spolne produkte. Samčeve klice morajo, če hočejo izpolniti svojo nalogo, poiskati jajčeca svoje vrste v neizmerni prostornini vodovja. Pri tem so jim v korist sicer kemične vabe, a končno odločuje vendarle slučaj, da-li morejo v svojem kratkem življenju doseči svoj namen. Na tem ne spreminja ničesar dejstvo, da je bivališče dotične vrste živali, rib, morskih ježkov, črvov itd. omejeno na primer na manjši zaliv.
Še bolj je življenje mnogih zajedal-cev odvisno od vsakovrstnih slučajnosti. Tako živi v žolčju ovac, poredkoma tudi v človeku, tako zvana jetrna pijavka, ki povzroča med ovcami jetrno gnilobo. Z blatom pridejo njena jajca iz ovce na pašo. Sedaj mora jajce, n. pr. z dežjem, dospeti do kakšne mlake ali jarka. Tam se razvije v majhno klico, ki plava naokrog s pomočjo drobnih dlačic. V določeni starosti mora dospeti v polža povsem določene vrste, kjer opravi nadaljnje stopnje svojega razvoja. Nato mora za kratek čas spet v vodo in se ustavi potem na kakšni bilki ob bregu, kjer se zabubi. In po vseh teh slučajih se mora zgoditi sedaj tudi največji slučaj, da pride ovca, ki ga požre z bilko vred. V ovčjem telesu prične svoj krogotok znova. Razumljivo je, da bi po tolikšni odvisnosti od slučaja ta vrsta pijavk kmalu izginila, če bi narava ne poskrbela za njeno ohranitev s tem, da nadomesti ogromno število uničenih jajc s še večjo njihovo proizvodnjo v ovčjem telesu. Z odvisnostjo od slučaja narava tako rekoč že v naprej računa.
To nam pa pove nekaj, kar nam je iz vsakdanjega življenja dovolj dobro znano: slučaj namreč lahko vpliva na uso-
do v poedinih primerih, celoti naravnih dogajanj pa ne more dati pravca. To je, kakor če izstrelimo naboj šiber v sredino tarče. Smer poedinih zrn določa slučaj, a smer celote (namreč proti sredini tarče) določamo mi s pomeritvijo. Tako določajo tudi celotno smer za lastnosti potomcev nagnjenja, ki so jih podedovali po starših, poedine primere pa spreminjajo potem še slučajne zunanje okoliščine, n. pr. dobra ali slaba prehrana, način vzgoje itd.
Ni čudno, da so skušali mnogi pripisovati slučaju celo vlogo prevladujočega naravnega zakona, čeprav zveni malo nesmiselno, da bi hoteli nezakonitost slučaja povzdigniti v zakon. Darwin je razlagal n .pr. raznoličnost v carstvu organizmov s slučajem. Dejal je, da daje slučaj možnost za boljše uspehe v življenjskem boju in s tem za naravni izbor med bitji, ki je nujno zvezan z majhnimi spremembami v primeri s predniki.
V zadnjem času so raziskali podrobneje vprašanje o vlogi slučaja. Eno izmed najbolj znanih zaščitnih prilagoditev nam proži »potujoči list«, vrsta kobilic, ki so v resnici varljivo podobne drevesnemu listu. Njih telo se je sploščilo in razširilo v obliko lista, dobilo je zeleno barvo in zmožnost, da se guga na način, ki spominja ves na rahlo zgiba-ne liste, poleg tega ima žival možnost, da ji posamezni telesni deli zapadejo v neko vrsto omrtvičnega krča, brez katerega bi se gibala prehitro, tako da bi se ne mogla tako lahko skriti med listi. Če preiščemo druge vrste kobilic, naletimo na vse te lastnosti posamez. Pripadajo torej vsej skupini, a samo pri potujočem listu jih dobimo skupaj. Nastanek posameznih lastnosti si razlagamo danes z mutacijami, nenadnimi spremembami kakršnekoli vrste, ki nastopajo v potomstvu in so podedliive. Njih nastop j« slučajen, na videz brez zveze s pogoji vna-njega sveta ali notranjostjo živali. Te mutacije so lahko živali koristne ali pa škodliive. Skoraj gotovo je, da so zgoraj navedene posamezne lastnosti kobilic takšne mutacije in vemo. da v določenih vrstah nrevladujejo tudi določene mutacije. Tako bi lahko domnevali, da so nekoč brez vsake zveze s oredloeo, s pravim listom, slučajno nastale te lastnosti kobiličnega rodu, slučaino stonile skupaj in ustvarile čudež notiiiočega lista. To domnevo nam potrjuje dejstvo, da so
kobilice v obliki listov živele že v pradavnem času, ko listnatega drevja sploh še ni bilo. Tu bi imeli torej tudi potrditev Darwinovega nauka o vlogi slučaja v živi naravi.
A vendar se nekaj v nas upira predstavi, da je vse smiselno in po načrtu urejeni svet, ki nas obdaja, konec konca proizvod slepega slučaja. Dr. egh
REŠEVALNI TANK ZA PODMORNICE
t ж\ meroin zraova vznemirjajo svet Ж vesti o strašni smrti, ki zade-Ж ne zdaj tu, zdaj ta>m moštvo ■potopljenih podmornic. Ce si zamisliš, kako se tak podmorski orjak s posadko vred počasi pogreza, kako pada vse niže in niže pod morsko gladino brez nade na rešitev, «ti mahoma
bilo mogoče rešiti niti enega ždvega moža. Zgodovina podmorske plovbe pozna še .celo vrsto takih žalostnih primerov.
Odkar se grade [podmornice, se grade tudi reševalne naprave za iprimer katastrofe. Tehnika je preskusila že nešteto izumov, med katerimi so se mnogi
vstane spoznanje, kako strašno orožje je podmornica ne samo za sovražnika v vojni, ampak tudi za lastne ljudi v mirnih časih. Vsem so še v svežem spominu katastrofe francoske podmornice »Prometej«, angleške podmornice »L 1«. ki je zadela ob morsko dno in ameriške podmornice »S 51«. V vseh treh primerih so obležale podmornice razmeroma plitvo v morju in vendar ni
v normalnih okoliščinah tako «sijajno obnesli, da bi sodil, da reševanje posadke potopljenih podmornic niti ni tako težak problem. Ako pa so iprav te priprave 'uporabljali v zares kritičnih primerih, so pa zmerom odpovedale in moramo priznati, da reševalne priprave s 100 odstotno zanesljivostjo danes še nimamo. Najradiikalneiše sredstvo, da bi se take nesreče v bodoče popoJ-
J_
no ma preprečile, bi bil mednaroden dogovor, po katerem bi se vse države odpovedale temu orožju. 2al pa so po-kazala^ pogajanja o pomorski razorožitvi v Ženevi, da je za to vrsto razorožitve na svetu danes manj razumevanja kakor kdaj poprej.
Po vsem tem se sliši kakor protislovje vest, da so ne Javno v Švici praktično .preskusili nov reševalni tank sistema »Keller«, ki se je tako izvrstno obnese!, da smatrajo učenjaki reševanje posadke potopljenih podmornic v bodoče za rešen problem. Za reševanje bo služil poseben tank, ki ga bo imela vsaka podmornica na krovu in ki popolnoma samodelno opravlja svoj
valnega tanka nasproti starejšim sistemom.
Brž ko se podmornica iz kakršnegakoli vzroka ne more več dvigniti na morsko gladino, zlezejo vsi mornarji v reševalni tank, ki je montiran sredi podmornice, tesno za poveljniškim mostom. Pritisk na vzvod zadošča, da se prekine mehanična zveza, ki spaja tank s podmornico in tank se zaradi lastnega vzgona dvigne iz podmornice ter se prične naglo vzpenjati na površje.
Konstrukcija reševalnega tanka je tako stabilna, da se lahko dvigne iz vsake globine, ki jo podmornice vobče še vzdrže. Poskusi ma pritisk so pokazali, da reševalni tank prenese praktično
Reševalni tank plove z lastno silo proti najbližji kopnini ali rešilni ladji. Sprednja cev je periskop (daljnogled), zadnja pa filter za vsrkavanje zraka. Med obema je razprta radio antena
posel, tako da za reševanje ni potrebna nikakršna tuja pomoč.
Izumitelj novega reševalnega tanka je švicarski inženjer Keller. Nekaj let se je teoretično bavil s svojim izumom, dokler ga ni tolikanj izpopolnil, da je lahko pustil letos v .zvezi z nekim inže-njerskim uradom izdelati v Curihu prvi model v naravni velikosti, s katerim je dosegel pri poskusih popoln uspeh.
Iz lahko razumljivih razlogov se na slikama, ki ju prinašamo, ne vidijo vsi bistveni detajli, vzlic temu pa dovolj jasno kažeta, na kako genialen način je izumitelj rešil težavni problem.
Naslednja kratka pojasnila nam bodo pokazala velike prednosti novega reše-
vsako globočino, v kateri se podmornice običajno kretajo. Tank je tako konstruiran, da služi v podmornici hkrati kot delovni prosto.r, tako da zaradi njega tonaže podmornice ni treba prav nič zvečati, ker posebna vodotes-110 zaprta zatočišča za moštvo, kakršne imajo sedanje podmornice, v bodoče ne bodo več potrebna.
V primeru katastrofe se bo moštvo lahko rešilo .popolnoma brez tuje pomoči, ki je sicer na širokem morju in ob viharnem vremenu tudi popolnoma iluzorna. Vsi reševalni manevri od trenutka. ko se moštvo zateče v tank pa dotlej, ko se z njim vred dvigne na morsko gladino, trajajo največ štiri minute. ne glede na to kako globoko je
podmornica nasedla. Tako kratka ped časa zadostuje, da se vsa posadka reši neizbežne smrti. Kakor so pokazali poskusi, je rešitev mogoča celo, ako se podmornica postrani vleže na dno.
Cim se dvigne reševalni tank na vodno gladino, se lahko potisne iz njega v vseh smereh vrtljiv periskop in posebna cev s filtrom za vsrkavanje zraka. Med periskopom in to cevjo se razpne antena, da lahko brodolomci že čez nekaj minut poiščejo brezžično zvezo z bližnjimi ladjami. Tank, ki je izoblikovan kakor čoln, je opremljen z motorjem 100 iks in ima s seboj toliko goriva, da lahko plove z lastno silo do 1200 km daleč. Brzina znaša 30 km na uro. V shrambah je zmerom pripravljeno za tri dni živeža, kar bo pač v ogromni večini primerov zadostovalo, da bodo brodolomci vzdržali do naj-
bližje kopnine ali rešilne ladje. Oblika tanka je tako izbrana, da moštvo tudi na zelo nemirnem morju ne bo preveč trpelo zaradi premetavanja.
Z opisano reševalno napravo je torej v vsakem pogledu ustreženo reševanju moštva potopljenih podmornic, kolikor je le mogoče z današnjimi tehničnimi pripomočki. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se pomorske velesile že zdaj močno zanimajo za novi reševalni tank in bi si vsaka rada pridobila patente za svojo izključno uporabo. Upajmo, da izumitelj iz vidikov obče humanosti, ne bo dajal prednosti ne eni ne drugi, ampak bo podaril svoj izum vsem mornaricam, da st bodo lahko z Ljirn vse v enaki meri oborožile pred strahotami globoke,ga morja, ko se že ne morejo sporazumno odreči usodnemu'orožju, ki jim je vzrok.	jm
NAŠ JEZIK
BOGOJANSKI — BOGOJANCAN PROF. VILKO ÎOV A K
V 22. štev. Žisa je dr. Fr. Tomšič opozoril na smernice, katerih naj se drži knjižna raba krajevnih imen. Raznolikost slovenskih krajevnih imen, v katerih se odraža zgodovina in narečje zemlje, zahteva prav posebne pažnje tako glede rabe oblike in poudarka imen. Pokazati hočem primer iz skupine prekmurskih krajevnih imen. Vas Bogojina je postala po Plečnikovi cerkvi dokaj znana in neštetokrat slišimo ter čitamo v časnikih in revijah pridevniško obliko bogojinski. Na videz je ta oblika docela samoposebi umevno izvedena, toda na domačina vpliva prav tako odbijajoče, kakor bi n. pr. občutili obliko ljubljenski. Vsak pripadnik prekmurskega narečja namreč rabi obliko bogojanski in Bogojančar (ne: Bogojinec ali Bogojinčan, kar so tudi pisali!). Saj nam je znano iz mnogih slovenskih imen, da za-znamenuje pripona —jan prebivalca kakega kraja ali osebe po njih rodu, n. pr. meščan (iz mest-jan), gorjan — Gorjanec, Celjan, Ljubljančan iz Ljubljanec-jan (že ime sâmo je tvorjeno s to pripono: Lub-jan-e) itd. Taka tvorba se vrši tedaj popolnoma v duhu slovenskega jezika. Pripomniti je še, da v kraju samem in v najbližjih vaseh izgovarjajo obliko skrčeno: bogâjnski, Bogajnčar — končni —an namreč prehaja v vseh podobnih imenih v tem narečju v —ar: n. pr Filovčar (Filovci). Primer podobne tvorbe izkazuje n. pr. še oblika: »jurjanski« (k Sv. Jurij), Jurjančar.
Ta primer nam priča, kako previdni moramo biti pri rabi krajevnih imen, ako nočemo priti v nasprotje z duhom jezika, pa bodisi da ga hrani le še kako narečje.
LAC IN LASSO
V »Mladem Jutru« se 1. dec. v križanki išče soznačnica za ptičjo past. Zbral sem nekaj izrazov: cipnica, kamba, klo-nek, klonja labora, limanice, lindra, ločen, lov(n)ica, lovka, mreža, (na)stava, podpesica, progla, sklop(ec), tenet(va), tenetvo, zadrga, zanka, zapadka, zrušni-ca, žerjal, žimavica, žimnica. Od 28 besed pa ni nobena za nič. Poglejmo še šulekov hrvatsko-nemški slovar iz 1. 1860. Pod Vogelfalle. Vogelnetz in podobno najdeš: klisa, kljusa, klonja, klopka, labura. lep-kovača, sklopica, omče, osila, vigovi... Odprimo še M. C. Vlahovića »Lov u Kola-šinu« iz 1. 1933.: bata, karlica, konac, košar, pračka, sklopao, tičara, tonota... so še nekateri nadaljnji nazivi iz črne Gore. A tudi po tej poti ne morem do rešitve. Naposled se po najdbi drugih besed sama po sebi izlušči enozložnica: lac. Pleteršni-kov slovar jo ima tudi v obliki 1 a č in jo prav izvaja iz ital. laccio, ki še v španščini glasi lazo. Argentinci pa z govorijo kot s in tako se je iz Amerike ta naziv vrnil kot Lasso. Koren je v latinskem »laqueus«, ki je dal v francoščini lacs (izrečeno: la), v angleščini lace, v nemščini pa Latz, Brustlatz, Speichellatz. Ako pogledaš Pretnarjev Francosko-slovenski slovar iz 1. 1932. pod bavette, najdeš prevod: 1 a-c e k , prtič, ki se priveže otrokom okrog vratu . .. Nemški lacek ima pri nas dobre domače soznačnice: braduc, podbradnica, slinček.	D.
SKOZI BEOGRAD Y PEĆ
DR. ANTON DEBELJAK
N A D A L J
- oč se je storila, ko smo stopili
v Kosovski Mitrovici iz vlaka. Da bova prej večerjala, sva najela kočijo do mesta. Po nasvetu rojaka orožnika sva se po-
_ gajala za ceno, in sicer uspešno.
Tod se čuti arnavtska bližina, vedno moraš mešetariti in se za vse podrobno dogovoriti. Tako mi je bil nasvetoval že v Ljubljani slikar Zupan, ki je lani tod prebil mesec dni. Pravil mi je primer, kako je šofer 3km pred nekim mestom izkrcal vse potnike in težke njih kovče-ge, češ, da nima dovoljenja za vožnjo. Takemu vozaču se pač prilega pomen, ki ga »šoferju« daje francoska latovščina: rokovnjač! Uspešno sva se pogajala tudi, ko sva si kupila vozovnico pri avtobusu za Peč. Nekaj sva s »cenkanjem« zbila v hotelu »Parizu«, kjer so nama računali »spavanje« po 10 Din, t. j. soba z 2 posteljama. Preprosto, vendar snažno. Na vsej poti v treh tednih nisem naletel ne na skokico, ne na lazico, ne na stenico. Ker pa tedaj še nisem vedel, kako bo v tem pogledu, sem se hotel izgovoriti:
»Pa ako ne spavam?« »Vam bomo odračunali,« se je nasmehnil natakarček, »kadar se vrnete.«
Z vso resnobo naročajo gosti vino na kile, t. j. litre, n. pr. pola kile i taze (sveže) vode. Precej zgodaj se spraviva »pod kožo gledat.«
Ob poli treh sem že buden. Skoraj začno pospravljati gostilno pod nama. Muezin hripavo naznanja dan. Ob štirih se jame razvijati vrvež po mestu: ljudje s kosami, z vilami, z okukami (kaviji), srpi odhajajo na delo peš ali na oslih; ciganska družina se pelje na vozu; tam coklari zakrita bula; razcapanec nese otroka cucoramo: baba hlača po mostu preko Ljušte. Gosje jate gagajo mimo; pripodi se čreda bivolov in bivolic (da ne poreče kdo: bikrav), za njimi bleje tolpa ovac. Pravi kino po ulicah, kakršen se včasi vidi v dvorani »Olympe«, tik katere je najina soba.
Pod mojim oknom sedé gostje ob pijači. ki jo je rajni Bulic imenoval: potio ex faba arabica decocta. Sladkor pomočijo v vodo, s'a vtaknejo v usta, nato srebajo kavo. Dva junaka pa se zalivata
E V A N J E
Ulica v PECI z Bajrak džamijo
z rujnim vinom. Prisluškujem. Eden pripoveduje :
Pred nekoliko meseci se mi je pripetila nesreča. Vrana mi je spletla gnezdo v podstrešni lini in znesla jajce. Vrana se spotakne ob gnezdo in zavali jajce. Jajce pade na gredo in jo pol odbije. Odlomek štrbunkne v tamburico in ji potrga strune. Začnem vlačiti desko iz tambure, pri tem pa se mi vrana podela na tilnik. To me prevagne in udarim s čelom ob poln meh olja tako hudo, da sem si vse zobe polomil . . .
Ob šestih me je žt. obril eden izmed najbližjih brivcev. Kadar sem vprašal po ceni, se mi vse do Ulcinja odgovarjali: »Koliko oceš!« Potlej sva s soli-lebnikom pohajkovala po mestu, nazva-nem v 14. stol. cerkvi sv. Dimitrija (Dmitrovica ali M.), zobala grozdje, nato pa ob 7ih stopila v nabito škatlo, samo-drč, ki nas je mikastil po mestni kaldrmi, potem pa tekel kakor po maslu preko krasnep-a in klasneera polja. Ženjci se povsod potijo, na gumnu se vrši kar na prostem, nato se svet dviga, zavijamo jo
po prevagilih, Arnauti ponujajo prav po ceni lepe hruške.
Kakor je bila spočetka vožnja prijetna, tako sem se je po dveh urah naveličal. Na srečo smo obstali pri samotni krčmi, kjer sva si privoščila čokanjčič rakije, t. j. pol frakija — ali po gorenjsko: tur-niček žganja. Na vsakega je prišlo šilce ali pehota, kakor se ponekod sliši za štamperl. Po vrhu pa še čašo čiste »ha-dveo«. Za gospodarskim poslopjem je stalo nekaj mož in otroče, ki so čakali, kdaj se bo poljubilo težkemu biku zme-
nika, tovarnarja in bankirja g. Raje-viča, enega izmed redkih tam rojenih Srbov.
Gostitelj je bil malce presenečen, saj naju je pričakoval šele okoli 10. avgusta misleč, da državni uradniki ne dobivajo tako redno plače. V naglici naju je spravil v lepo opremljeno »kulo« in prinesel dobrodošlico, žganico, potem pa šel pripravljat obed. Bil je namreč sam doma. Žena z otrokoma je bila pri starših. Čitala sva med tem dnevnike, vmes dva nemška. V mislih sem si obnavljal vre-
niti se za mršavo kravico. Ta pa je imela drisko, kar se je plemenitemu juncu vse-kako za malo zdelo.
Poslej je naš samokret drdral večinoma po ravnem. Srečavali smo pogosto ljudi, ki se niso sramovali držati razpet senčnik nad seboj, tako pešci kakor jahači ali pa »voženci«. Prav zares, okoli Peči se ljudje ne marajo peči. Pred mestom sva ob 3/i na enajsto izstopila, pokazala oboroženi sili svoje potne »ispra-ve« in krenila na levo v skupino poslopij : parni velemlin, ki z moko zalaga vso Črno goro. Upravlja ga inženjer*I. To-mec, ki je bil ob koncu svetovnega požara najboljši dijak mojega sopotnika v Kranju. Prebivši nekaj mesecev v Mar-seilleu — o kraj nesrečnega imena! — in poldrugo leto v Parizu, je zvedel za to službo, jo dobil in se oženil s hčerjo last-
nje po nemški državi, spomnil sem se, kake strasti jo pretresajo. Še celo med vojno, ko je bila nemška fronta strnjena, je pisal rajhovski Arbeiterwille 17. V. 1917:
»Avstrijci so malopridneži, mrcine, potepuhi, bedaki, idioti, izdajalci, lopovi, vlačugarji, mevže, mile jere in zakleti sovražniki nemške države. To smo žal precej pozno spoznali — žalostna posledica naše priznane nemške dobrodušnosti.
Pozno, toda ne prepozno.
Korakali bomo na Dunaj, Budimpešto, v Trst, Segedin in Novi Jičin, anektirali Češko, Moravsko in Bukovino ter se potem s čilimi močmi obrnili proti Zedinje-n;m državam ameriškim.
Tako, zdaj pa lahko udarimo.«
PEć: PATRIARŠIJA
Iz dremavice naju je splašil prijatelj Tomec, češ, kosilo je pripravljeno. Izbor je bil posrečen, večidel zelenjava, kakor se spodobi ob vročini. Zalili smo jo s kapljico, pridelano v Tomčevem vinogradu. Pili smo »na zdravje vseh, ki imajo noge po tleh«. Na dvorišču pa sta luckala svoj litrček dva vojaka iz ptujske okolice, ki sta s. kar sama povabila k radodarnemu rojaku. Ker je bil domači vozač — Go-rupič iz Črnomlja — po opravkih, naju je gostitelj povabil v izvožčikovo kočijo, ki nas je odpeljala v bližnji samostan. Skozi mesto gredoč, opaziš 14 džamij, štrlečih v zrak kakor ona stvar, ki jo slika distih neznanega prijapejskega pesnika :
CD si scribas temonemque insuper addas, qui médium te vult scindere pictus erit. Podobno predstavo take bridke sablje je na nič manj muhast način prikazal kasneje Diderot v romanu »Le neveu de Rameau«.
Ob Pećanski Bistrici smo prispeli v slavni manastir, sv. patrijaršijo, kjer so
nekdaj stolovali srbski nadškofi in patriarhi. Dolgolas ruski menih nas je spre-vajal po poslikanem hramu božjem in tolmačil kar se da nestrokovnjaško in nerazumljivo razne umotvore. Nekaj slik je obnovljenih, večina je precej pokvar-4iih. Tiste dni jih je fotografiral Gabriel Millet (reci: milè, ne pa mije, kakor trdi N. Ene. SHS), profesor Francoskega kolegija. Rad bi ga bil kaj vprašal, pa se je pravkar živahno prerekal z dolgovezno žensko, nemara svojo soprogo. Znameniti bizantolog je izdal mojstrsko knjigo o stari srbski umetnosti, kar omenja M. Ibrovac v uvodu svoje »Anthologie de la poésie yougoslave«, ki skoraj izide.
Tako skrbi naša država, da se ohranijo stare umetnine. Enako drugod: ker je v juniju 1934 pogorel samostan Méga-Spi-laion, zidajo sedaj na Grškem okoli velikih samostanov shrambe, ki jim ne bo mogel ne potres ne plamen do živega.
DALJE
J. J. RABEARIVELO: PRESQUE-SONGES
Pred malo meseci je v Tananarivi na Madagaskaru izšla pesniška zbirka »Ka kor v sanjah«, prevod iz malgaščine (bova) na francoščino. Pesnika sem že nekoliko predetavil našemu občinstvu v »žisu-< 1932, I. (20, 21) in »Jutru« 16 VE. 1932 V pričujočem snopiču poveličuje svojo rodno krajino, vsakdanji čudež morja in ' sinjine, gozd, to »rastlinsko goro«, suhe
griče, vola zebuja, čigar roga sta rastoči polmesec, ptice, obleko »lambo« in valihe (godalo), grobove, vdanost nasproti rajnim. Verzi so posvečeni vsem prijateljem, mrtvim in živim, sinovom Iztoka in Zapa-da. Med temi je A. Gauguin (o njem glej žis. 18. junija 1933), Keats (žis. 28. maja 1933), Chopin, i. dr. Med onimi proslavlja na primer pesnikinjo rojakinjo, z imenom Esther Razanadrasoa:
Ali spiš na rdeči zemlji, kamor si legla, na tej rdeči zemlji, koder še trava ne raste, a koder živijo slepe mravlje, ki jih opaja vino iz črnega grozdja tvojib oči?
Posebno so posrečene maloštevilne mladinske pesmice in »Les Twis Oiseaux«. Pogosto najde izvirno prispodobo. Vzemimo starca, ki je nekoč uosil bujne črno kodre:
Noč nekdanjih njegovih las je nadomestila polna luna njegove pleše, obdana z drobnim belim grmičjem.. .
(Le Bien Vieux)
Med dehtečim sadjem ti poklanja »dve tolsti mangi, iz katerih boš mogel sesati
sonce, ki so jo vlilo v njiju« (Fruits).
A. Debeljak.
FIZIOLOGIJA HLADNIH DNI
\J ako zvanili »prehodnih časov«, I jeseni in pomladi, se ljudje ze-■ Jo bojijo. Kaj lahko dobe tedaj
JL zaradi vremenskih preobratov katarje lažjega ali tudi težjega značaja.
Po najnovejših raziskavah pa bi morali jesenske bolezni vrednotiti drugače nego pomladna obolenja. Jeseni je namreč odpornost proti bolezni veliko večja nego pomladi. Znano je, da pomlad kaj rada pobere stare ljudi in ie-tičnike, dočim prenašajo jeseni bolje. Med drugim bo razlaga za ta pojav v tem, da zima slabi človekovo odpor-nost in da ima tudi vršita sončnega ža-renja veliko vlogo.
Šele v našem času so ugotovili, da vsebuje svetloba ultravioletne žarke samo pomladi in poleti, dočim jih med oktobrom in marcem v nižinah ni. To je v zvezi z različnim vpadnim kotom sončnih žarkov. Cim bolj poševno vpa-dajo ti žarki, item večja je pot, ki jo morajo opraviti skozi ozračje in tem večja je nevarnost, da se ultravioletni žaiiki na tej poti izgube za nas.
Tako je naravno, da je v jesenskem in zimskem času pri nas posebno pogosta bolezen rahitis. Ta bolezen je izrazito v zvezi s pomanjkanjem ultravi-
olet ni h žarkov in jo zato danes tudi uspešno zdravijo z ultravioletnimi preparati in umetnim obsevanjem z ultravioletnimi žarki.
Zakaj je nahod v tem času tako pogost?
V človeškem telesu je na milijone bolezenskih klic. V normalnem stanju tvori proti njim samo potrebne obrambne snovi, ki zadržujejo njih razmnožitev. Kadar padejo vnanje temperature, bi moralo telo povečati produkcijo obrambnih snovi, a tega ne stori tako hitro, da bi začasno ne prevladovali bacili in se razbesneli posebno nad dihalnimi organi, ki so mrazu najbolj podvrženi. Tako se pojavi nahod.
Zakaj nam mraz pordeči lica?
Veter nekako masira obrazne mišice, pospeši krvni obtok in posledica so rdeča lica.
Ce stopite po zimsko-sportnem udej-stvovanin v toplo sobo in vam lica postanejo žareče rdeča, pomeni to, da je del toplote, ki jo je telo proizvajalo zoper vnanji mraz, sedaj odveč. V mrazu se je žilje stisnilo, v topli sobi se spet razširi, količina krvi, ki se pretaka skozenj, se poveča in odvaža od-
POD MOSTOM (Foto)
višno toploto skozi rdeča lica na prosto.
Ce pa ste napol zmrznjeni in je koža že vsa rdeča in razpokana. tedaj se je tkivo začelo razkrajati, rdeče krvno barvilo se je že izločilo iz krvne snovi.
Ljudje, ki imajo vedno rdeča lica, so lahko prav zdravi, rdečica je znak, da jim telo proizvaja mnogo toplote. Anormalna rdečica pa kaže, da prevladujejo v krvi rdeča telesca.
Zakaj nam v mrazu šklepeta j o • z o b j e ?
Ce vas mrazi, vam mora telo bolj »zakuriti«. 75 odstotkov vse te toplotne produkcije se izvrši v mišicah. Zato zadostuje, da se gifoljete in že vam postane topleje. Ce pa ostanete negibni na mestu, da telo samo pobudo za gibanje, organizira vam namreč splošno drhtenje mišic. Najprvo reagirajo drobne podkožne mišice, ki stisnejo kožno površino skupaj, dlačice se postavijo pokonci — in že imate najlepšo »kurjo polt«. Ce to še ne zadostuje, pridejo velike mišične skupine na vrsto in ta proces se stopnjuje od navadnega šklepeitanja z zobmi do splošne tresliee. Tako si pomaga telo samo.
Zakaj nas hud mraz boli?
Enostavno zato, ker vpliva na nešteto živčnih končkov, ki so raztreseni po vsej kožni površini. Ob trebuhu je živčnih koncev, ki jih imenujemo mrzlotne točke, največ, na koncu jezika je pa spet razmeroma največ nasprotnih toplotnih točk. Ce vpliva mraz na nas, povzročijo te živčne točke hitro in močno stisnjenje mišične okolice, kar ima za posledico povišanje toplote. Po prehitrem stisnjenju pa trpijo fcudi živci, ■ki posredujejo občutek bolečine, tako da nastane skoraj istočasno dvojni občutek: bolečina in mraz. Ker vodijo živci bolečine dražljaja hitreje v možgane nego temperaturni živci, se dogaja, da občutimo v ostrem mrazu najprvo bolečino in šele potem mraz sam.
Zakaj morajo živali zimo p r e s p a t i ?
čim se v naravi temperature znižajo, se pri živalih, ki imajo navado zimo prespali, zgodijo čudne spremembe. Po spremembah v gradnji in delu krvnih žlez se iim telesna temperatura zniža prilično na stopnjo vnanje temperature. Istočasno .postanejo živali bolj lene in počasi zapadejo v spanje, ki traja običajno šest mesecev. Včasi jih pa zbu-
di velik mraz, včasi jim ne zadostuje tudi zaloga hranilnih snovi, ki so si jih nabrale v telesu. Tedaj se jim telesna temperatura večinoma takoj zviša in in ostanejo budne za ure, dneve ali tedne.
Med zimskim spanjem živali ne mre-jo od lafkote, ker se je njih telesna presnova tako znižala, da vztrajajo z zelo majhnimi zalogami hrane cele mesece. Nizka telesna temperatura jim vztrajanje še slajša, ker je poraba »kuriva« za to nizko temperaturo minimalna.
Dr. —tn
Ш
.411 JE VREDNO ŽIVETI?
S tem vsakdanjim vprašanjem se je ba-vil visoko učen kongres na vseučilišču v Clevelandu. Profesor kemije Bancroft je na tem kongresu poročal, da mu je uspelo odkriti spojino sode, ki podaljša življenje najmanj za dve leti. A če je učenjak pričakoval, da ga bodo njegovi tovariši zaradi tega slavili kot dobrotnika človeštva, se je zelo zmotil. V živahni debati se je namreč izkazalo, da je večina smatrala Ban-croftovo odkritje za brezpomembno, češ, da je življenje povprečnega človeka danes nevredno življenja sploh. Neki govornik je citiral glede tega znan izrek dr. Mureya Butlerja, ki je dejal ob priliki neke smrti: »Povprečen človek! Živel je trideset let in umrl s šestdesetim ...«
K. Rang: BREZE
SPANEC m USPAVILA
) otovo je nekoliko čudno, da o spancu, vsakdanjem pojavu v človeškem življenju, tako ma»
___jlo vemo, da je ta pojav malo
proučen in da je marsikako dognanje zelo dvomljive vrednosti. Znanstvena definicija pravi: »Spanje je periodično se ponavljajoč življenjski pojav s prav svojevrstnim opešanjem zavesti za pri» dobitve rastočih in v svrho nadome»
stitve porabljenih življenjskih energij.« Blagodejni spanec je dar sreče, zato se pri normalnem poteku življenja niti ne spomnimo na njegovo dolžnost. Ka» dar pa izgubimo možnost zdravega spanca, vstane pred nami eden izmed najtežjih problemov. Izmučena duša in izmučeno telo si tako želita okrepču» jočega spanca, da bolniki neredko po» sežejo po sredstvih, ki povzročajo več»
»
ni spanec, samo da se rešijo strahot nespečnosti.
Odkar se človek zaveda svojega člo» večanstva, so mu znane duševne in te» lesne muke, preganjajoče krepilni spa» nec. Zato je tudi vedno iskal sredstev zoper nespečnost. Sedanja strast za mamila je bilo prvotno morda le hre» penenjc po spancu, vsekako pa človek že vekove pozna razna zelišča, ki pri» našajo blagi nočni počitek. Z izredno spretnostjo si je sestavljal pijače, Ie da danes nc vemo več, iz česa so bile se»
stavljene. Najčešče mu je služil opij. V mitologiji naletimo povsod na mak kot simbol spanja in Somnus, zimski bog spanja, drži v roki snopič mako» vih stebelc.
Velika vloga je bila pri starih dolo» čena mandragori, ki je prišla najbrž iz Perzije in koje korenine včasi poka» žejo razrastke podobne pritlikavim člo* veškim oblikam. Že ta okoliščina sama vzbuja razne mistične domneve, tem bolj pa, če uporabljamo v tej zvezi šc mandragorove plodove, lepo dišeča in
-o
o
W
C o
a
T3
°	M
Ф	01 f*
s
>	s
^ ci	^
° б	u,
м r->	M)
^ rt	p
<H SH	^
M bti	P,
S N	-
šz	t
>N	P.
<1 3	«i
3	a
t^	r4 ^
H	§ .2
N «J
Û	£ O *>
СЦ	O
B
o
rt
< «Л
нр
•o -r-» O C C. 13 o
>
O
£ 1-1
«1
£
S 'S iS
rt P £
rt
rt
uspavajoča rumenordeča jabolka. Sedaj vemo, da je ta zel strupena zaradi dveh strupov, hiosciamina in skopola* mina, ki jih vsebuje, toda že nekoliko tisočletij človeštvo pozna njene uCin* ke. Že v pradavnih časih so znali ce* niti pravilno doziranje: Par kapljic po* vzroča mirno spanje, nekoliko več tega soka ima za posledico globoko in teža ko spanje, ki omogoča marsikak zločin, še več kapljic pa pomeni neizogibno smrt. Marsikak velikaš je ukazal svo* jemu telesnemu zdravniku naj mu pri» pravi smrtni napoj, bodisi zase ali za koga drugega. Zdravnik jc točno ustre* gel.volji svojega gospoda, saj vemo, da je bil njegov položaj pogosto enak su* ženjstvu.
O sličnem zločinskem nalogu, ki je prvi ugotovljen primer te vrste, nam poroča Kornelij Nepos. Sin znanega sirakuškega tirana Dionizija je ukazal zdravniku, da je dal bolnemu očetu smrtni napoj, da bi Dionizij nc mogel napraviti sinu neugodne oporoke. Tira* nov sin jc na ta način izpodrinil svo* jega strica, ki bi v nasprotnem prime* ru najbrž prišel na bratov prestol. Na* poj je obstojal najbrž iz večje doze opija, dogodek sam pa se je odigral v 4. stoletju pred našim štetjem. Kasne* je, v dobi propada rimskega cesarstva, sta bila spalni napoj in čaša strupa čc* sto istovetna. Nič manj ni bil ta način priljubljen v srednjem veku.
Uporaba spalnih sredstev se začne v moderni medicini šele okoli 1. 1832, ko je veliki nemški kemik Just Liebig od* kril kloralhidrat. Mnogo današnjih far» makologov zavrača ta preparat in ne« kateri ga označujejo celo kot najne* varnejše spalno sredstvo, ki bi bilo moralo biti že davno popolnoma izlo* čeno iz uporabe. Liebig sam seveda ni niti slutil, kako zelo bodo na nespečno* sti trpeči ljudje segali po kloralu, ki res ni nedolžno spalno sredstvo. Ko pa je bil uveden v zdravstvo, je močno omejil uporabo morfija, katerega vzpo* redni učinki so že daleko neugodnejši.
Koralhidrat sestoji iz brezbarvnih kristalov, ki se v vodi_ in v alko* holu zelo lahko raztopc. Če tc kristale denemo na kožo, izzovejo huda vnetja, za pomirjenje živcev ne zadostujejo prav majhne doze, vendar pa sta 2, največ pa 3 trije grami že dovolj za po* mirjenje hudega razburjenja in za do* sego mirnega spanja. Večje doze se na noben način nc smejo zavžiti, sicer na*
stane iz spanca nezavest in otrpnenje srca ter dihal. Že zato je treba pri upo* rabi največje previdnosti, posebno pri bolnikih, ki imajo težave s srcem ali s pljuči. Relativno zelo nevarno zdravilo je seveda napravilo že mnogo nesreč in mu zdravniki ne zaupajo preveč. So tudi namreč posebno občutljivi ljudje, ki jim že majhne količine lahko zelo škodujejo. Znaki zastrupljenja niso vedno enaki. Pred vsem popusti delo* vanje srca, dihanje postane slabše in včasi popolnoma preneha; tudi krči se javljajo, smrt pa nastopi zaradi otrp* nenja srca v popolni nezavesti.
Nesreč se je pripetilo precej tudi za* radi zamenjave, dasi ima kloralhidrat oster duh in žgoč okus. Profesor Strass* mann pripoveduje naslednje: Neki bol* nik je na mestu karlovarskc soli zavžil zjutraj dve kavini žlički kloralhidrata. Četrt ure kasneje so ga našli svojci spečega s pomodrelimi ustnicami in so takoj poklicali zdravnika, ki je odredil prenos v bolnico. Tam so mu dvakrat izprali želodec, pa je kljub temu umrl. Po prvem izpiranju se je nekoliko za* vedel, da je lahko povedal svoje ime, kmalu pa se je spet onesvestil in umrl. Prvo izpiranje so zdravniki izvršili s 16 litri vode, drugo, pri katerem so uporabili 20 litrov, je ostalo brez uspe* ha. Pri raztelesenju se zastrupljenje ni dalo niti kemično dokazati. V prejšnjih časih so bili tudi kloralisti, ki so se na ta strup tako navadili, kakor morfini* sti na morfij. Trpeli so seveda na hudih telesnih in duševnih motnjah. Tc raz* vade danes več ni.
Zdravniki so postali kmalu nezado* voljni s kloralhidratom in pokazala se jc potreba po boljših spalnih sredstvih. Kemiki so iznašli mnogo drugih sred* stev, ki jih je pa preveč, da bi jih lah* ko vse našteli. Manj strupen je bil že 1. 1883. odkriti paxaldehiil, brezbarvna tekočina z duhom po etru. Tega sred* stva jc treba daleko več, da učinkuje kot strup in je zato res manj nevarno. Zato pa njegov uspeh nikakor ni gotov in često povzroča občuten glavobol. I-otili pa so se ga tudi ljubitelji mamil, ki so ga zavživali v količinah po 30 do 40 gramov dnevno. Zaradi tega jc pa* xaldehid kmalu postal nepriliublien. Tudi amilenhidrat se ni moiiel obdrža* ti; kemično jc homolo^en z alkoholom, ki je takisto v nekaterih primerih uspa* valno sredstvo, često pa nc učinkuje.
Nato so se pojavila nova sredstva: sulfonal, trional. dial, adalin, dolga, šc
vedno se razvijajoča vrsta, v kateri je najbolj znan veronal. Barbiturova ki» slina, ki je materinska snov veronala, je proizvod iz sečne snovi in iz malono» ve kisline. To hipnotično snov sta od» krila 1. 1903 Fischer in Mering. Odslej je važno sredstvo v farmakologiji in dobro uspavilo, podajano v majhnih dozah, ker nima neprijetnih strani prej omenjenih sredstev. Seveda nekateri ljudje niti najmanjše količine ne pre» nesejo in že po eni tableti dobijo ko» privast izpuščaj. Relativno majhne ko» ličine so tudi povzročile že smrt.
Tudi iz okoliščine, da je veronal pri» ljubljeno samomorilno sredstvo, mu ne moremo delati očitkov. Odkar obstoja človeški rod, so znani tudi samomorilci in ako si kdo izbere sredstvo, ki ga ne» opaženo iz spanja prevede v smrt, je skoraj razumljivo. Poskusi umora z veronalom pa so zelo redki. Tudi pri zavžitju velikih količin veronala nasto» pi smrt šele po dveh ali treh dneh. V lažjih primerih pa so običajni zelo škropeči izpuščaji. Zdravniška pomoč se poslužuje umetnega dihanja, želod» čne cevi in srce okrepčujočih sredstev. ,V novejšem času tudi raztopine grozd» nega sladkorja, ki se daje bolniku po kapljicah ali pa se mu vbrizgava pod kožo; izkustvo je namreč pokazalo, da se tako iz organizma hitreje odstrani strup.
Še veliko drugih uspavil je. Sečna snov, tudi karbamid imenovana, eden
H. Schott: KMET (linorez)
izmed končnih produktov izmenjave snovi, je za mnoga uspavila izhodna točka. Wohler je 1. 1828. dosegel ta znameniti uspeh, da je na kemični na» čin izdelal to snov. Razumljivo je, da obstoja med sečno snovjo in uspavi» lom neka sorodnost. Predstavljajmo si hudo bolnega človeka, čigar ledvice ne delujejo več v redu in ne vrše več na» loge, da bi te odpadke telesa pravilno odvajale. Zastajanje seča povzroča uremijo, zastrupijenje s sečno snovjo, ki ima za posledico globoko nezavest. Sama priroda in razumevanje njenih patoloških pojavov nam je pokazala tu sredstvo, ki mora izzivati spanec. Tako je znanost prišla do tega, da iz sečne snovi pridobiva barbiturovo kislino in potem tudi mnoga druga uspavila: ure» tan, hedonal, nirvanol in kakor se že imenujejo. Zdravniki in bolniki pač potrebujejo teh sredstev in čeprav se da mnogo navesti v neprilog uspavi» lom, da se jemljejo često, kadar niso nujno potrebna, da se jemljejo v pre» velikih količinah, da se često zlorablja» jo in da pogosto napravijo le škodo, imajo vendar tudi svojo veliko dobro stran, ki je ne smemo pozabiti. Saj so pravi blagoslov in tolažba premnogim bolnikom, ki so takega olajšanja pri svojem trpljenju zelo zelo potrebni. Onim tisočem trpečih ljudi, ki si želi» jo le spanca, da tako vsaj za nekaj ča* se pozabijo bridko resničnost. Dr. kg
SMRTNI ŽARKI
Ultravijoličasti žarki učinkujejo pod neko določno valovno dolžino smrtno, ker zaduše življenjske procese v protoplasmi. Kateri žarki so smrtni, se da najlaglje dognati na mikroskopično majhnih algah. Ako pustimo učinkovati žarke raznih valovnih dolžin na ploskev, pokrito z algami, potem se že čez nekaj časa lahko spozna po belih progah, ki naznačujejo odmrle alge, katere valovne dolžine učinkujejo smrtno. Nekatere ubijajo trenutno, druge pa delujejo počasneje, toda temeljiteje. Učinkovitost teh in onih se lahko primerja s kačjim strupom odnosno s prusko kislino. Kačji strup je v najmanjših količinah bolj smrtonosen nego pruska kislina, potrebuje pa delj časa, dokler doseže skrajni učinek, dočim pruska kislina v minimalni množini trenutno učinkuje. Smrtni ultravijoličasti žarki leže k sreči na skrajni meji sončnega spektra, tako da le deloma in zelo razpršeni prodro skozi ozračje na zemljo.
трш
jfS^T'JMAkGSTA • 'MATCHESa?
NADALJEVANJE
•• •
o več prilično dolgočasnih tednih lenega življenja v Loren-gau se mi je zdelo življenje na
__»Marsini« naravnost sijajno.
Bila je polna potnikov, kajti vsak, ki je le mogel, je potoval za Božič v Ra-baul ali pa na sosedne plantaže. Plan-tažarji, nabiralci kanakov in iskalci zlata so spali po krovu na klopeh, v salonu in jedilnici. Na ladji ni bilo turistov. Iskalci zlata so bili središče družbe v baru.
»Marsina« je samo za otočane. Trese in vrti se kakor igrača. Smrdi po vseh mogočih in nemogočih dišavah od spodaj do vrha. Zato pa vlada na njej pristno življenje južnega Tihega morja.
Dva dni sem opazovala med potniki visokega slokega moža v običajni obleki. Imel je imenitno namazane brke. Na levem mezincu je nosil lep prstan iz kovanega srebra z velikim ametistom. Tedaj mi je nekdo povedal: »Na ladji je tudi Američan. Je antropolog in potuje v Aitape.« Ni pa vedel za njegovo ime.
Sama sem bila prav malo podobna mladi ženski, ki se je podala pred letom iz New Yorka na pot za doživljaji. Postala sem medtem rjava kakor Poline-zijka, obleka je bila že precej zanemarjena in lasje so tudi že nujno potrebovali nege.
Toda kdo je skrivnostni tujec? Seveda sva se kmalu srečala. Bil je moj sosed pri nekem kosilu v New Jerseju, še preden sem se podala na potovanje. Morala bi ga poznati. Nihče razen C. J—a ne bi vzel mazila za brke s seboj v notranjost Nove Gvineje ter se ne bi tako imenitno držal v preprosti obleki južno-morskega kolonista.
Povedala sem mu, da sem slišala, češ, da se sedaj bavi z antropologijo. Zatrjeval mi je, da ga je gnala na pot le neutolažljiva radovednost in ne učenja-ška strast. Pridevek »antropologa« so mu dali v Rabaulu, kjer so se začeli čuditi dotoku mladih Američanov, ki se klatijo po svetu brez vsakega pravega smotra.
C. J. mi je tudi obljubil nekaj, kar mi je bilo doslej na mojo največjo ža-
Odhod iz Lorengaua
lost zaradi mojega spola nedostopno: uradni pohod v notranjost otoka v spremstvu kolonialnega upravnika v Ai-tapeju. Smoter take poti je pobiranje davkov, delitev pravice na licu mesta, poleg tega pa je treba tu pa tam pokazati divjakom, da še vedno obstoja neka nejasna ustanova, ki jo imenujejo vlado.
»Marsina« se je ustavila na otoku Maty v Admiralski skupini. Tod in na sosednem otoku Aua živi pleme, ki je popolnoma drugačno kakor so okoliški domačini Melanezije ir. Mikronezije. Predstavljajo izredno lep človeški tip in so sloki in ravni. Ženske imajo mehke kodraste lase, ki jim vise kakor griva okrog ramen. Običajno nosijo samo eno pero z drevesa pritrjeno na vrvici okoli pasu, le kadar se pričakuje ladja, oblečejo še predpasnike modre barve s širokimi rdečimi in zlatimi progami. Pripadajo čisti malajsko polinezijski rasi in se ne ženijo s sorodnimi plemeni. Navzlic tej medsebojni ženitvi ni opažati med njimi duhovne ali telesne de-generacije.
Na Aui živi tudi beli človek Charlie Mathies po imenu, ki prebiva tam že
nad trideset let. Pred dolgimi leti si je osnoval z nekim družabnikom trgovsko postajo. Prišlo je pa do upora in družabnika so umorili. Naš možakar pa je zatrl upor, počasi postal diktator otoka, in se poročil s poglavarjevo hčerjo. V zadnjih letih se je toliko sprijaznil s svetom, da si je naročil kakih 12 obzornikov.
Tri dni kasneje sem se poslovila s C. J. v Aitapeju, kjer se je prekrcal na državno ladjo »Aloho« skupaj s predstavnikom kolonialne oblasti. Bil je ze-
sicer pa prijazna ženska iz Sydneja, oziroma kdo ve odkod. Importirala jo je v Rabaul neka tvrdka za službo, ki sem jo pred njo opravljala jaz.
Sari je zelo slabo začela v Rabaulu, če si je hotela pridobiti tamošnjo visoko damsko družbo. Bila je »pomaranči-ca«, kar pomeni Angležinjo. Nikdar ni prikrivala, kako vzvišena se čuti zaradi tega dejstva. Sari je bila res strašna mlada ženska, tip pravega duhovnega anarhista. In kako strupen jezik je imela! Na obleko ni polagala važnosti. Ho-
Domačini z Admiralskih otokov
lo zanemarjen ter je imel komaj 65 dolarjev v žepu in konzerviranih živil za več mesecev. Toda njegovi brki so bili sijajno namazani in poleg tega je imel pred seboj velike doživljaje.
Dva dni pred Rabaulom sem zbolela. Mrzlica. Nemci so mi dajali barvan ki-nin, Avstralci pa so mi nudili belega. Slaba in utrujena sem se vrnila v Rabaul ter se pedala v bolnico s hudo mrzlico. Bolnica v Rabaulu je prav prijeten kraj za onega, ki lahko sedi. Nastanjena je v poslopju iz bambusovine sredi vrta visoko na griču Namanula, odkoder se širi pogled preko daljnega morja.
Prav v teh dneh je bila med bolniki tudi Sari, rumenolasa, strupeno jezična,
dila je okrog v nezavezanih čevljih, nogavice so ji vedno visele in izpod krila je gledal po možnosti kos srajce.
Nekega jutra je stala v svoji nemogoči pižami vseh mogočih barv in z vtkanim zmajem na prsih ob moji postelji. Tudi njo je preganjala mrzlica. Bilo je v njej nekaj mladostnega in skoraj privlačnega, čeprav je priznavala, da ima že dva in trideset let.
Sari je imela mlajšega brata, ki je padel v vojni. Njeno življenje je bilo za tem zelo pestro. Delala je v neki tvor-nici municije na Angleškem kot prostovoljka. Nakopala si je tam dolgo bolezen, v kateri je popolnoma izgubila spomin. Neka bogata Angležinja se je zavzela za njo in jo je vzela v svojo oskr-
L
bo. Polagoma se ji je povrnil spomin, toda še vedno je bolehala za neko telesno in duševno letargijo.
Slednjič je gospa N. vzela Sari s seboj na svoje posestvo in tam ji je nenadno izginila otožnost. Postala je srečna. Opisala mi je ta čuden pojav. Bila je angleška pomlad, čas teloha in vse livade so bile pokrite z njegovim belim cvetjem. Teloh je moral imeti velik vpliv na njeno ozdravljenje, kajti ob pogledu na bele livade je prenehala njena otožnost.
Po vojni se je omožila z nekim Avstralcem, s katerim je živela komaj tri
tedne. Dobila je sina. Pokazala mi je njegovo sliko v medaljonu. Njen sin je sedaj v oskrbi nekega poročenega para v Sydneju, ki ga obožuje in ga misli adoptirati. Toda ima ga sama rada in ga ne bi hotela dati za nič na svetu. Sedaj je star pet let. Ko bo star sedem let, bo šel na Angleško, kjer ga bo vzgajala gospa N. Ko je govorila o svojem otroku, sem videla za njeno izžito malomarno vnanjostjo pravo žensko.
»Tako silno sem si želela svojega otroka,« je rekla, »čeprav sem sovražila njegovega očeta.«
dalje
M g
O- 3
tu &q
O S
M. 3 3 C
cx Q< m P
? a
v
p
J^ p
3
s
M
V >
<
H
N >
o z
G PJ M m
RUDOLF FRIDERIK KNAPIČ
PROFESOR UNIVERZE V LIZBONI — PORTUGALSKO-SLOVENSKI STIKI
A DEBELJAK
Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi.
Fr. Levstik.
_ ani mi je pravil Božo Borštnik,
Lsourednik »Jutra«, kako je v rani mladosti čital Parapatovega »Robinzona« in ni vedel, kaj so Por-
____J tugizi, omenjeni v slavnem Defoe-
jevem delu. Za otroka ni to nič čudno, saj se kaj takega še starejšemu primeri. To nam potrdi odlomek pesemce, ki jo je g. France Starin, bivši šef davčne uprave za ljubljansko mesto, pred malo leti čul v Kočevju iz ust nekega Štajerca:
Sveti Anton Padovanski,1) mogočni ti naš patron, rojen si v deželi španski, v prelepem mestu Lizabon ...
Kdo bi zameril preprostemu slovenskemu pesniku, ko pa še bližnji sosedje Francozi tako slabo ločijo Portugal od Španske kakor Švedsko od Norveške, izpoveduje Albert Thibaudet v »Lettre du Portugal« (Nouvelles Littéraires 6—5—1933). In tako se je celo našim učenim glavam pripetilo, da so zamenjale »Siamska dvojčka«, Ka-stiljo in Portugal. Luka Pintar je n. pr. Camôesa imenoval španskega pesnika (Zbornik Matice slov. 1902, 4 zv., 157). Enako I. Prijatelj v Ljublj. Zvonu 1921 (464).
Tako brez vseh stikov z Iberskim polotokom pa naši kraji vendarle niso bili. V zgodovini »Sloven. štajerske in Prekmurja« 1926 omenja dr. Fr. Kovačič, da je že v starini Ptujčan Marcus Aurelius Lucilius umrl na Španskem v mestu T a r a c a (str. 31). Panonija je dala tujerodnim Svevom-) v Luzitaniji spretnega voditelja Martina de Braga (44). Neki J. Weiss je bil okoli 1650 vzgojitelj v hiši avstrijskega poslanika v Lisaboni (311).
V Ljublj. Zvonu 1901 te Peter pl. Radies pouči o koroškem Slovencu Frideriku Vel-biču, ki je bil v portugalski službi. Iz Me-yerjevega Konvers. Lex. 1877 posnemam še, da je Welwitsch napisal »Synopse explica-tiva das amostras de madeiras e drogas medicinaes de collegidas na provincia de Angola., etc« (Lisboa 1862). V Brockhau-sovem Konv. Lex. 1903 pa lahko vidiš, da je po njem v botaniki nazvano čudežno drevo Welwitschia mirabilis.
Misijonski koledar za 1. 1925 (str. 45— 53) poroča, da je oče Ivan Mesar (1673—
Betlehemski stolp v Lisaboni
1723) odplul iz Kadisa oziroma iz Lizbone na Vzhod. L. 1929 pa o p. Cirilu Seiger-šmidu, ki je deloval po Braziliji in Mozambiku, odkoder so ga 1. 1916 poslali v Lisa-bono; naslednje leto se je preselil v Madrid, kjer je umrl kot »santito« 5. XII. 1917.
Hoteč ugotoviti ime onega portugalskega meniha v Škofji Loki, h kateremu se je okoli 1. 1810 hodil učit iz Ljubljane Matija čop, »velikan učenosti«, sicer nisem uspel, a mimogrede me je neutrudni arhivar in lektor, p. Oton Kocjan, lani obvestil, da je P. Camillus Goritiensis, rojen 1. nov. 1749 in posvečen 1767, na Portugalskem do svoje smrti misijonaril.
S Portugalcem g. Andradon — stanovskim tovarišem — ima stalne stike naš rojak Vladimir Miselj, uradnik v Društvu narodov. Znamenita plesačica Rut Vavpoti-čeva je bila 1. 1929 dobila angažman za Lizbono; ker pa je njena tovarišica, Rusinja Sonja Gaskelova obolela v Madridu, ni bilo nič iz tega podjetja.
Moj vrli prijatelj Josip Karabaič se je v februarju 1918 z našimi dobrovoljci vozil iz Odese skozi Sibirijo, da bi po velikanskem ovinku prišel na solunsko fronto, in je v Singapuru med drugim govoril tudi s portugalskim konzulom.
*) O tem možu imamo izvirno legendo, glej: Anton Kosi »Sto legend«.
2) Kako je z ono teorijo, da so Suevi (Suavi, Slavi) z Germani in Kelti pomešano slovansko pleme? Gl. Maciejowski, Bi-bliotheka Warszawska 1. I. 1865.
Naj še nanizam imena onih Portugalcev, ki so se potrudili v naše pokrajine. Kolikor vem, spada med najstarejše zavetnik novinarjev, kakor je 1. 1931 pariški » Figaro« krstil Antona Padovanca. O njem sem poročal v DS 1934 pod zaglavjem Portugal-stvo v Domu in Svetu v 1. 1888-1932. Kako se je priljubil ta svetnik našemu ljudstvu, se vidi iz tega, da se mu celo šegavi tatje priporočajo s popevko:
Oj svet' Anton de Padova, pomagaj, da kaj ukradeva ...
Bleiweisove Novice 1859 (131) navajajo iz Stoletne pratike staro pravilo glede Velike noči:
Quando Marcus pascha dabit, Antonius pentccostabit, etc. Kadar veliko noč bo Marka dal, Padovansk A n t o n pa binkuštval...
V istih Novicah srečaš 1. 1873 (322) pri-pomnjo, da je bila 1. 1529 v Druguči »popisana ta crikav po meštru Antoni s Pa-dove ...«
V uvodu v svoj roman »Veliki grof« (Lj. Z. 1885, str. 4) pripoveduje pokojni dr. Fr. Detela, da se je cesar Friderik 1. 1451 napotil na Laško, kamor mu je prišla naproti njegova nevesta, Lenora Portugalska. Prof. S. Kranjec ve, da ji je njen visoki soprog zastavil kapetanijo Pazinsko; njen sprem-
ljevalec Peter Tinez je dobil grad Završje (lat. Piemonte), kjer je pokopan. Nemara je bilo še kaj Portugalcev v spremstvu?
Novice 1881 (135) prinašajo iz Gorice dopis, kjer izveš, da je 13. IV. 1881 umrl znani legitimist vitez Ant. de Silveira. Zapustil je Lizbono 1. 1833 in bival z drugimi emigranti v Modeni, od 1. 1866 pa v sončni Gorici. Dvor grofa Chamborda ga je jako čislal.
L. 1859 (39) je isti časnik pribil iz Postojne, da so krasno jamo prejšnje leto obiskali 2084 tujci, vmes iz Brazilije in s Portugalskega. — Toda kdo so bili ti ljudje in čigav je bil tisti portugalski »samo-drč«, ki se je 24. IX. 1932 pokazal v beli Ljubljani ?
Podrobnejše brskanje po slovstvu utegne spraviti na svetlo še kako ime.
DALJE
SKROMNOST IMENITNE UČENJAKINJE
p
njih
o izrečni svoji želji, izraženi na smrtni postelji, je dobila gospa Curie kar se da preprost pogreb. Da ni tako ukrenila, bi bila vlada preskrbela velik sijaj ob posled-trenutkih sotrudnici in nadaljevalki
Petra Curieja, ki ga je 1. 1906 banalna nezgoda ob cestnem prometu spravila s sveta.
Kdor je poznal Marijo Sklodowsko, bo vedel, da v njenem zavračanju časti ni nič teatralnega. Ni pa stvar takšna pri vseh velmožih. Viktor Hugo, ki je dolgo užival dobrine imetja in slave, je pokazal velikansko licemerstvo, če se je dal odvesti na svoje poslednje bivališče v ubožnem mrtvaškem vozu — seveda ob spremstvu nepre-štete množice.
Je li bilo generalu Fochu do tega, da bi mu država omislila pokop? Skoro gotovo ne. Vendar tega ni preprečil; pazil se je, da ne bi nasprotoval utrjenim šegam. Ako dobro premislimo, tiči v njegovem vedenju morda celo več skromnosti kakor če bi se bil upiral nekemu pravilu, češ, da pomeni zanj preveč čaščenja.
Abbé Vianney, ki so ga nedavno kano-nizirali, nikoli ni oblekel kanoniškega ka-malja (kratkega plašča z oglavnico), ki mu ga je prisodil njegov škof. življenjepisec tega arskega župnika se navdušuje ob tej ponižnosti. Pa zakaj? Prelat, ki mu je to prednost naklonil, bi bil lahko užaljen ob Vianneyevi vzdržnosti. Razen tega je bilo njegovo ravnanje skoraj očitek ostalim kanonikom dotične škofije, ki so oblačili te častne odznake.
Pascal je prav opazil v Mislih: »Ničemur-nost je tako zasidrana v človeškem srcu, da se neotesanec baha in hoče občudovalcev; in celo filozofi si jih želč; kdor piše
MARIJA CURIE
nasproti, si želi slave, da je dobro pisal; kdor to čita, hoče imeti sloves, da je čital; jaz pa, ki to pišem, imam nemara isto željo ...«
že Montaigne je bi! pribil: »Kakor pravi Cicerm, še tisti, ki pobijajo slavo, zahtevajo, da njih knjige o tem vprašanju nosijo na čelu njih ime in se hočejo ovekove-
г
čiti s tem, da so prezirali slavo.« Salamon je ugotovil, da je vse ničevo, vendar je napisal Ekleziasta. To me spominja nekega Tulužana, ki pri ne vem katerem novelistu govori: »Kar se tiče pohlevnosti, duhovni oče, ga ni takega ko jaz!« Pokojni ravnatelj Amat škerlj nam je včasi citiral nemškega veljaka, ki je nahrulil vsiljivo skrom-
nega človeka, češ: »Ali imate pravico do skromnosti?«
To nas je privedlo daleč od poljske uče-njakinje. Ako so jo položili v črno zemljo brez hrušča in trušča, ne bo njeno ime nič manj blestelo v bodočnosti, medtem ko bodo pozabljeni razni tekači, glumači, pavlihe, pestilci, ki jim javnost prireja tolikšen hrup.	a.
PETER CURIE s svojo ŽENO v laboratoriju (1905 j
NIPONSKI DUMPING
Rastoča industrijska ekspanzivnost Ni-ponske, ki po neverjetno nizkih cenah centrifugalno razmetava svoje polnovredne industrijske izdelke, je v zgodovini industrije brez primere. V tem oziru ne moremo z mikadovo deželo primerjati niti predvojne Nemčije niti povojne Rusije. Evropa in Amerika se tej privlačni sili s svojimi carinami še lahko s pridom zoper-stavljata; ubožne in tuji eksploataciji podvržene dežele Azije, Afrike in Tihoocean-skega otočja pa z zadovoljstvom vsesava-jo niponske izdelke.
Nedavno je v Evropo prispela vest, da so poplavili niponski peterocevni super-het radijski aparati z bagatelno ceno 300 dinarjev novozelandsko tržišče. Bajno nizka cena aparatov je napotila oblasti k uradni preiskavi, ki je izpadla v vseh ozi-rih v prid pripravam. Ko izdelkom niso mogli na zakonit način priti do živega, so z motivacijo, da škodijo domači trgo-
vini, enostavno prepovedali njih prodajo.
še večje presenečenje je vzbudilo poročilo, da so se v letošnjem poletju v Vzhodni Aziji, Kitajski, Mandžuriji, Holandski, Indiji in na Malajskem otočju (angl.) pojavili niponski avtomobili s štirimi cilindri, ki stanejo samo 9000 dinarjev. To ceneno vozilo bodo v prihodnjem letu skušali uvesti še v Indiji in Vzhodni Afriki. Tako hoče Niponska s kolesom (cena okoli 250 dinarjev) in avtomobilom hkrati uničiti ameriško in angleško industrijo vozil.
M Ш M
življenjepis »grofa zeppelina«
Največji evropski zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki so ga lani umaknili iz prometa v svrho modernizacije, je absolviral do takrat 300 zračnih voženj. Čez Ocean je letel 48 krat in je v celoti preplul 685.000 kilometrov s 17.500 potniki in ca. 40.000 kg tovora.
ENO STOLETJE ZAŠČITE ŽIVALI
a svetovni dan zaščite živali je bil izbran 4. oktober, ker je na ta dan umrl v letu 1226 Frančišek Asiški, največji prijatelj živali vseh časov. Dandanes je misel o zaščiti živali že dejanska svetovna sila. To se je posebno pokazalo znova, ko je veliki angleški list »Times« objavil poročilo o prevozu starih dosluženih konj iz Argentine v Francijo, kjer naj bi jih v konjederstvu Vaugirard pri Parizu poklali. Pretresljivi opis o mukah teh živali med dolgo vožnjo, o njih bednem stanju, v katerem so prispele, in o krutosti ravnanja z njimi je vzbudilo v Angliji splošno ogorčenje.
Angleži so postavili svoji ljubezni do starih konj lep spomenik v organizaciji, ki je bila ustanovljena v zaščito konj iz svetovne vojne. Pokupili so te nekdanje junake z bojišč, ki so šli nasproti žalostni usodi prevoza v klavnice v Vaugirardu in Anversi, pa so jim napravili lahek in hiter konec kar v domovini.
Za ojačenje in razširjenje takih nazorov, ki vidijo v živali brata človeku, so pripomogla največ društva za zaščito živali, čijih delo popisuje Julija Schloesser
v svoji knjigi »Die unbekannten Briider« (Nepoznani bratje ).
Prvo društvo za zaščito živali je bilo ustanovljeno 1824 v Angliji; z delovanjem je pričelo v nekem londonskem uradu, danes pa ima štab več kakor 200 nadzornikov in obsega 1600 podružnic, dva časopisa, na stotine posvetovalnic za pouk otrok ter je v stalni zvezi z angleško vlado.
Švicarsko društvo za zaščito živali n. pr. je s svojim glasilom »Der Tierfreund« (Prijatelj živali) staro že čez 60 let.
Poleg družb in društev, ki se bavijo z zaščito živali, v splošnem oziroma v celoti, imamo še mnogo društev v varstvo posameznih živali, kakor konj, mačk, ptic, psov itd. Zaščito živali je mogoče uspešno organizirati, izvesti in rešiti samo na mednarodni osnovi. To so spoznali prijatelji živali šele pri poskusu, da zaščitijo ptice selilke proti nevarnostim, ki jim jih prinaša moderni promet, kakor tudi proti množinskemu lovu in pobijanju v južnih deželah.
Smoter gibanja je, da se pridobi za svoje namene Društvo narodov ln zaradi tega v ženevi urejeni »Mednarodni urad za
zaščito živali«, ki ga je ustanovila velika angleška prijateljica živali, vojvodinja Ha-miltonska, in kateremu je pridružen nad vse zanimiv in vsebinsko bogat muzej v Cour St. Pierre 4 v ženevi.
Delovanje prijateljev živali obstoji v obvarovanju pred mučenjem živali s pomočjo pouka in objasnjevanja vseli mogočih vrst, v preganjanju in zasledovanju takih grozovitosti z zasebnimi razpravami ali kazenskimi prijavami (ovadbami), v urejanju posvetovalnic, v ponudbi najrazličnejših stvari, ki lahko služijo za dobro nego in skrb za živali, ali ki napravljajo pobijanje marsikaterih živali za nepotrebno. kakor n pr. hranilnih obročev za ptice ali človekoljubnih pasti za divjačino. Društva za zaščito živali urejajo zavetišča, v katerih najdejo mesta brezdomne in bolne živali, kakor tudi mesta za ubijanje nadštevilnih ali na smrt bolnih živali.
Dalje razpravljajo taka društva z oblastmi, da bi dosegle potrebne naredbe ali odredbe, kakor n. pr. o prepovedi trgovine z živalmi na cestah ali prepoved prodaje živih rib. Društva izdelujejo spomenice na parlamente in točne predloge za zakonodajo, kakor n. pr. zaradi toliko obravnavanega vprašanja vivisekcije. Ta društva težijo za ustanavljanjem uradov
TEHNIČNI
PRVA ELEKTRIČNA GORSKA ŽELEZNICA V EVROPI
Pred tridesetimi leti je med Inomostom in 18 km oddaljenim Stubaijom stekla električna železnica. Ta navidezno brezpomemben dogodek je v zgodovini tehnike važen zaradi tega, ker je bila omenjena železnica prva električna gorska železnica v Evropi sploh. Gorskih železnic na paro je bilo tedaj- v Evropi že precej. Tudi v Tirolih je že nekaj let pred našo železnico obratovala železnica, ki je preko Bren-nerja vezala Srednjo Evropo z Italijo. Toda vprav izkustva s to železnico so skoraj kategorično zahtevala električen tok kot gonilno sredstvo. Parni stroj je namreč napajal lepa alpska pobočja s smrdljivim dimom, ki se je nenehoma valil iz mnogoštevilnih predorov.
Izkustev z električnimi železnicami v onem času še niso imeli. Zato se moramo tembolj čuditi dejstvu, da more takrat zgrajena železnica še danes zadostiti vsem na njo stavljenim zahtevam. Popeljati more turista iz mrtvega mesteca v slabi uri tisoč metrov navzgor v divni alpski dorado s tritisočmeterskimi zasneženimi vrhovi.
O tehniških podrobnostih prve električne vzpenjače nam danes ni treba podrobneje govoriti. Zadostovalo nam bo, če omenimo, da gonijo vozilo štirje motorji po štirideset ks. Električen tok je izme-
za zaščito živali in nadzorstvo nad vsemi domačimi živalmi; njihovi nadzorniki opazujejo ravnanje z živalmi tako na cestah kakor tudi na trgih.
Misel o živalskem pravu, ki so ga zagovarjali že v 18. stoletju in se je pojavila znova spet v najnovejšem času, hoče zagotoviti živalim zakonito določene pravice do življenja, nekako tako kakor je to z nedoletnimi. To stališče zagovarja m. dr. tudi »Družba za živalsko pravo«, ki formulira svoje zahteve takole:
»Nazori o razmerju človeka do živali morajo dobiti novo smer in ta nova smer mora dobiti svoj izraz v zakonodaji...«
Družba pa zastopa tudi stališče, da je treba postopoma dvigniti človeško etiko k brezpogojnemu priznanju človeškega dostojanstva živali.
Konec koncev pa ne gre za to, da bi se ljudje prisilili k ljubezni do živali, marveč je treba doseči pri njih nekak svetovni nazor, ki bo težil po izvedbi tega smotra.
Toda v današnjih časih vstaja OD povzdigovanju ljubezni do živali v človeku dvom, če je v ljudeh še kaj ljubezni do človeka, in če današnji svet še priznava človeško dostojanstvo v človeku? Vsaj to?! Saj nimamo niti še zakona, ki bi zagotavljal človeku pravico do obstoja ...
—st
OBZORNIK
ničen ter ima napetost 2500 voltov. Kljub malenkostni energiji, ki jo potrebuje, doseže vozilo na najhujših strminah hitrost 15 km na uro.
Da si bomo ustvarili sliko o prvencu med gorskimi električnimi železnicami, prinašamo sliko, ki prikazuje gonilni voz v trenutku, ko zapušča predor. (trna),
Č L © ¥ E K
ročna de: „a ш г.амл
Po izložbah trgovi.i i.	dela ima-
mo priliko videti prav 1 ni praktične predmete, ki jih i»«.:..-;-.. - in pridne ženske roke izdelujejo iz I j . Z juga dobimo prožno in trp'.'îiuo i" ■'J 1 • ga v poljubnih barvah lahko j«	mo sami z Braunsovimi barvami, s kal . rami pobarvamo pirhe o veliki noCi. - arvilo pripravimo prav tako, kakor veli ro vodilo na ovoju.
V predpisano kol ■'.■)» v. v vole stre-semo barvni prašek, dodan: o •'••.•.;'::> soli in kisa, ko se barvni pra:V.-k popolnoma raztopi, kar se zgodi v mr-kaj minutah, vtaknemo v barvilo navla-Seno ii1 j" samo za trenutek, nato ga raap: 1 u > primeren prostor, da se posuSi. Lk'jo, ici ga hočemo za ročna dela uporab:viti v naravni barvi, zavijemo nekaj ur pr.-. uporabo v mokro krpo, da postane bolj voljno in mehko. Barvano ličje pa postane z barvanjem itak dovolj mehko in prožno.
Uporaba ličja je mnogostranska. V slikah podajamo nekaj primerov različnih tehnik.
Prva slika nam predstavlja dva pod-ložka v najpreprostejši izdelavi. Fodložki iz ličja so pripravni za cvetlično lončke, vaze, za vročo posodo, v kateri postavljamo na mizo vroča jedila itd. Da dobimo potrebno dolžino ličnih niti, jih sproti
sešijemo s kolikor mogoče nevidnim vbodom. Prav učinkovite vzorce dosežemo z ličjem, če ga uporabljamo v različnih barvah. Iz prav debelega ličja, ki ga splete-mo v kite, izdelamo lične in obenem trpežne preproge za kopalnico.
Kakršnekoli košarice, bodisi za pecivo, ročno delo ali šivanje, naredimo najprej poljubno obliko iz prevlečene žice, kakrš-
IN DOM
no rabijo modistke, ali pa iz papirnate vrvice. Da naredimo lažje lepo in enakomerno obliko, se poslužimo kake primerne posode, n. pr. sklede, preko katere spletemo žico ali vrvico. Nato skledo odstranimo in obliko previjemo v poljubnih barvnih motivih z ličjem.
Ogrodje koša za papir, kakor ga vidimo na sliki, damo napraviti iz debelejše žice, kakor je za senčnik ali pa kupimo že pripravljeno iz navadne močne lepenke v trgovini za papir in jo prepletemo in izdelamo z raznobarvnim ličjem.
Knjižne omote, torbice, preproge izve-zemo z ličjem na debel rjav štramin.
Posebno so uspele igrače iz ličja, ki jih po lastni domišljiji oblikujemo najprej iz žice, povijemo nato z vato ali svilenim papirjem, nato pa ovijemo z ličjem. Groteskne živali, kakor slončki, kamele, žl-rafe, zebre, tigri, mačke, konji itd. so v veliko veselje deci. V dolgih zimskih večerih je v veliko zabavo izdelovanje takih predmetov velikim in malim. Barvano ličje dobimo po trgovinah za ročna dela.
L. P.—N. a.
Popravi! V članku »Preveč in premalo dežja« na str. 460 spodaj v zadnji številki »žisa« si je tiskarski škrat privoščil krepko pustolovščino. Volga zajema svoje vode iz porečja 1,459.000 km2 in ne m3.

RADIO
Jadralno letenje s pomočjo
brezžične telefonije šolanje jadralca in motornega letalca se bistveno razlikujeta. Motorni letalec se uči letanja na dvosedežnem šolskem letalu, kjer ga spremlja izvežban pilot-učitelj. Krmila obeh sta medsebojno zvezana, tako da se učenec v način letanja tako rekoč vživi. Zato mora opraviti učenec mnogo vzletov v dvoje, preden postane zrel za samostojen start. Drugače brezmotorni letalec! Po teoretskem šolanju na trdnih tleh, se mora takoj vsesti sam v letalo ter tvegati skoke in lete. čeprav so — zaradi naprednega šolanja — postale nesreče, ki bi ogražale jadralčevo življenje, redke, so vendar razbili začetniki že marsikatero letalo.
Da bi v bodoče preprečili tudi take nesreče, so vgradili v jadralno letalo brezžično postajo, ki omogočava učitelju poučevati ali opozarjati učenca na napačno kr-marjenje med poletom. Učitelj uporablja pri tem majhno oddajno postajo na kratke valove Uspeh te zamisli je bil nad vse pričakovanje dober. Množica praktičnih poskusov in tehničnih meritev, ki sta jih napravili dve jadralni šoli je dokazala, da se na ta način ne preprečujejo le nesreče, ampak se znatno skrajša tudi učna doba. Obenem so na ta preprost način rešili marsikaterega letalca iz nevarnega položaja.
Tudi po končanem šolanju more elektromagnetni val posredovati jadralcu dokaj važnih poročil o vremenskih izpremembah, o stanju vetrov itd.; poleg tega mu more z glasbo osvežiti monotono in utrudljivo letenje.
Upajmo, da bodo kmalu tudi naši jadralci sklenili prijateljstvo z eterskimi valovi, ki že več let kraljujejo v zračnem morju — cilju njihovih smelih poletov.
Radio v rovih Radio je stopil tudi v rudarsko službo, ko so nedavno v večjem angleškem premogovniku namestili na vseh nevarnih mestih mikrofone in zvočnike, s pomočjo katerih bo iz vsakega mesta možno pozvati rudarje, ki bi jim pretila kakršnakoli nevarnost, da zapuste ogražena mesta. Upajmo, da bodo temu vzgledu sledili vsi rudokopi v borbi z zahrbtno uničevalko v rovih.
Razmah radia Trgovinsko ministrstvo Zedinjenih držav je sestavilo statistiko, ki kaže, da je bilo konec lanskega leta na vsem svetu 42 milijonov 540.239 radio sprejemnih aparatov. Na Evropo odpade 18,594.605 aparatov ali 43.7%, na same Zedinjene države 43.5%, ostalo pa na druge dežele. Relativno najmanj sprejemnih aparatov je v Afriki.
Ш Ш
IZ MODERNE MEDICINE
V Kelmorajnu uporabljajo v novejšem času novo, mikroskopsko metodo za ugotovitev sifilide. Ta preiskava se izvrši v pičli uri, a je najmanj tako zanesljiva, kakor dosedanje laboratorijske preiskave. V močno pozitivnih primerih se da rezultat razbrati že po nekoliko minutah. Zadostuje kaplja krvi, dočim je zahtevala Wasser-mannova preizkušnja neprimerno več. Vrhu tega veljajo vse potrebne reagencije nekoliko dinarjev.
Neki praški zdravnik priporoča zoper opekline in neke vrste ekcemov milno peno, ki jo pustimo na bolnem mestu.
Prof. Neumann priporoča jetičnikom zadosti hrane, ki pa vendar ne sme vsebovati preveč redilnih vrednot. Zamaščenje škoduje namreč srcu, ki deluje že itak pod težavnimi okoliščinami. Obedi naj bodo bolj skopi, zato pa številnejši in posebno zadnji obed naj bo lahko prebavljiv. Hrana bodi mešana, vsebuje naj manj ogljikovih hidratov, namestu mesa naj dobe bolniki češče jeter, možganov, vranice. Sveže ribe, sadje, solate, zelenjave, posebno v obliki iztisnjenih sokov so v obilni množini zelo priporočljive, prav tako dodatki masla in ribjega olja. Glede soli si strokovnjaki še niso edini, a vsekako je treba biti ž njo skrajno štedljiv.
Zwiener: »PERICA«
» \ л ч л
P.OBLEM 100
G. šahodjakin (šahmat 1934)
abcdefgh
a b c d e f s h
Beli na potezi dobi
PROBLEM 101
F. Hladi k Prva in druga nagrada ex aequo na turnirju Praškega šahovskega kluba.
abcdefgh
a b c d e f g h
Mat v treh potezah
Rešitev problema 98
1. Tg'5—b5, Ld3:'c5fa) 2. Dgl:g6 1. ... Tx2:f0 (b) 2. Dgl:d4 + 1. . . Td~4■ —b4(c) 2. Dgl—al-p.
Rešitev problema 99 1. Dc3—b2, Ka4—a5 (a) 2. Db2—a3-F, Ka5—b6 3. Sc7—a8 mat 1. ... c6—c5 (b) 2. Db2—a2+, Ka4—b4 3. Sc7—d5 mat 1. ... b7—b6 (c) 2. Sc7—a6!
ZA MISLECE C LAVE
190
Evropska velemesta Zanimivo je dejstvo, da obsegajo evropska velemesta v svojih zapadnih predelih običajno luksuzna stanovanja in vile, dočim so tovarniški predeli večinoma na vzhodu. Kako to?
191
Račun s kockami V skrinjici je bilo 125 enakih, belih kock, ki so se dale sestaviti v kocko s petkratno dolžino, širino, višino. Nekoč je nekdo to kocko rdeče pobarval. Ko so jo razložili, so bile nekatere sestavne kocke čisto bele, druge so imele po eno, dve ali tri rdeče strani. Koliko je bilo vsakih?
192
Diofantov problem Slavni starogrški matematik Diofantes јз nekoč zastavil nalogo: Sta dve števili, katerih prodi; kt, če ga seštejemo k vsakemu izmed obeh števil, nam da neko kubično število. Kateri števili sta to ?
Rešitev k št. 188
(Račun dveh rejcev) Eden je prodal 50, drugi 60 kokoši.
Rešitev k št. 189 (Kmetova uganka) Na posestvu dela vsega skupaj oseb.
ZANIMIVOSTI
Pri Memphisu v Egiptu so našli kame-nito ploščo, ki predstavlja eno prvih reklam v zgodovini. Plošča izvira iz 3. stoletja pred našim štetjem in vabi ljudi k razlagalcu sanj, ki poudarja, da je njegova »umetnost« pod zaščito bogov.
Neka banka v Chicagu je pred kratkim ustavila obrat in vrnila vlagateljem denar s pripombo, da se dandanašnji bančno poslovanje ne rentira več.
Zdravniške preiskave so ugotovile, da ljudje z večjo težino lažje kljubujejo boleznim kakor osebe z nizko težo. Debelejši ljudje so tudi mirnejši ter niso tako nagnjeni k nervoznosti kakor mršavi.
Aristoteles je menil, da je zadnji del človeške lobanje prazen ter dS so možgani brez krvi. Bil je prepričan, da je mozeg najhladnejši del človeškega organizma in da ima nalogo uravnavati temperaturo v telesu.