Leto TIH. V Celju, dne 20. marca 1918. St. 12. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov. »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, z.a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Vesele Velikonočne praznike želimo viem cenjenim naročnikom in prijateljem. Uredništvo in uprav-ništvo »Narod. Lista". Celjski okrajni zastop. Politično društvo „Naprej" v Celju je sklicalo za nedeljo 16. tm. v celjski Narodni Dom zborovanje, na katerem se je razpravljalo o razmerah v celjskem okrajnem zastopu. Shoda se je udeležilo večje število članov prejšnjega okrajnega zastopa, več veleposestnikov in zastopnikov kmečkih in trških občin. Predsedoval je shodu društveni predsednik, dež. posl. g. dr. V. K u k o v e c, ki je povdarjal nevzdržljivost in škodljivost sedanjih razmer v celjskem okrajnem zastopu. Narodne in gospodarske koristi Slovencev zahtevajo, da ta zastop pride do dela. Po dr. Kukovčevih uvodnih besedah je podal g. dr. Juro Hrašovec obširno in poučno sliko bojev za celjski okrajni zastop. Za večino je odločilno veleposestvo. Kmečke občine volijo 10 slovenskih zastopnikov, mesta in trgi pa 8 Nemcev in 2 Slovenca (samo mesto Celje 7 Nemcev). Celjski okrajni zastop pa sedaj že dve poslovni dobi ne deluje. Najprej so zabranili njega sestavo Nemci s tem, da mesto Celje ni izvolilo 7 zastopnikov. Ko so pa 1.1908. dobili Nemci po žrebn volilno komisijo v roke in so z neopravičenim razveljavljanjem slovenskih glasov dosegli večino v veleposestvu, sta se slovenska trga St. Jurij ob j. ž. in Žalec poslužila iste pravice kot prej Nemci in nista izvolila zastopnikov. Vladni komisar je gospodaril naprej, in sicer vedno kak Nemec, vkljub temn da je ogromna večina prebivalstva slovenska in tudi davčna sila ne odločuje v prilog Nemcem. Upravno sodišče je prej vedno stalo na stališču, da se okrajni zastopi, v katerih kaka skupina ni izvolila zastopnikov, ne smejo sestaviti in je osobito glede Češke mnogo tozadevnih razsodb. Zadnji čas pa se je upravno so dišče z vlado vred postavilo na nasprotno sta lišče, in tako vidimo, da je vlada potrdila volitve v ptujski in laški okrajni zastop, vkljub temu da se volitve niso pravilno izvršile. A vlada pravi sedaj: če hočete Slovenci, da bo celjski okrajni zastop redno posloval, naj izvolita še trga St. Jur in Žalec svoje zastopnike in okrajni zastop se lahko sestavi. Temu nasproti treba povdariti, da volitve iz 1.1908 nikdar niso bile potrjene in je tudi že doba potekla ter torej takrat izvoljeni možje nimajo pravice sedeti v okrajnem zastopu. Nekateri so tudi že umrli. Zato pa Slovenci zahtevamo razpis novih volitev v okrajni zastop celjski čim najhitreje. Postava o volitvah v okrajne zastope je silno zastarela, iz 1. 1866, ko so bile narodne in gospodarske razmere v deželi še popolnoma drugačna. Občinski, deželnozborski in državnozborski volilni red se je precej spremenil, le glede okraj- nih zastopov je ostalo vse pri starem. To pa zato, ter je sedajnl zakon skrajno ugoden za Nemee. Neznatna nemška mesteca in trgi imajo neprimerno veliko število zastopnikov, da pomagajo vzdrževati nemške večine v okrajnih zastopih, slovenski trgi pa imajo po 1 ali po 2. Odkod ta večja veljava nemških mest? V ozadje pa so potisnjene glede zastopstva kmečke občine, za katere so okrajni zastopi v prvi vrsti ustvarjeni. Sprememba tega okostenelega volilnega reda je nujno potrebna, zakonskim potom pa se mora tudi preprečiti upliv obštrukcije posameznih skupin pri volitvah. Poslovanje komisarjev v celjskem okrajnem zastopu ni bilo vedno enotno, in na ljubo celjskim Nemcem so prav radi zapuščali pota, ki so predpisana celo po razsodbah upravnega sodišča. Dočim je n. pr. komisar brez tozadevnega sklepa okrajnega zastopa dal napraviti nov most pri Teharjih in s tem — rekel bi — prekoračil svoj delokrog, dočim se baje ravnokar delajo priprave za razširjenje okrajne ceste mimo celjske bolnišnice, je pa na drugi strani komisar odklonil prošnjo glede poizvedb za cestno zvezo Šmartno— Vojnik ali —Novacerkev. Proti taki dvojni meri moramo odločno protestirati, če se že vlada iz strahu pred peščico celjskih Nemcev ne upa razpisati novih volitev, mora pa vsekakor Imeno vati komisarja, bi se ne bo ravnal po željah celjskega magistrata. Rezolucije, kakor jih bo sprejel današnji shod, pa se naj pošljejo vsem slovenskim občinam, in tudi one te naj izrazijo v enakem smislu. Za tem temeljitim poročilom so posegli v razgovor gg. dr. Knkovec, dr. Hrašovec, Fr. Piki ml. iz Žalca In Lešničar, nakar se je soglasno sprejela sledeča rezolueija: Na javnem društvenem zborovanju Političnega društva »Naprej" v Celju 16. sušca zbrani zastopniki občin Celjska okolica, Petrovče, Teharje, St. Iur okolica, Škotjavas, Svetina, Griže, Žalec in Gutovlje soglasno izrekajo, da smatrajo obstoječi zakon o okrajnih zastopih na Štajerskem kot skrajno pomanjkljiv in nasprotujoč tudi s stališča interesnega zastopstva dejanjskim razmeram. Pozivajo zato c. kr. vlado, deželni odbor in deželne poslance, da se sklene zahtevam časa primeren nov zakon o okrajnih zastopih. Z ozirom na veliko gospodarsko škodo, ki trpi celjski okraj, ker že skozi dve postavni do poslovanja celjski okr. zastop ni sestavljen, delokrog vladnega komisarja omejen in po obsegu prepiren, smatramo razpis novih volitev za okrajni zastop kot nujno potrebo, zahtevamo torej razpis istih in sestavitev okrajnega zastopa na podlagi izida teh novih volitev. Zborovalci izrekajo svoje začudenje nad tem, da je vlada imenovala za komisarja v celjskem okrajnem zastopu brez sporazuma z davkoplačevalci in večino v okraju tujega nemškega uradnika, ki mu Slovenci ne morejo zaupati. Balkanska vojska. Drinopolje in Skader pred padcem. — Nova velika bitka med Bolgari in Turki? Grki prodirajo v Albanijo. — Zastopniki bolgarskega naroda odklanjajo pretirane rumunske zahteve. — Odnošaji med Avstrijo in Srbijo se boljšajo. Pred Drlnopoljem ln Skadrom se je začel odločilni krvavi ples. Topovi grmijo in pripravljajo pot splošnemu naskoku oblegovalnih armad na obe trdnjavi. Turška vlada že računa s padcem obeh, zakaj položaj braniteljev v trdnjavah je brezupen. Pred Skader je prišel v srbsko-črnogorsko taborišče sam črnogorski kralj Nikola, ker se pričenjajo odločilni dogodki. Pozvati še hoče enkrat poveljnika Esad pašo, naj se uda brez prelivanja krvi. Morda je že danes 20. tm. padla odločitev glede Skadra. Tudi na bojiščih r TracJjl so se pričeli novi boji. Pred Čataldžo je prišlo že do krvavih spopadov, in iz Carigrada je prišlo 16. tm. poročilo, da se je tisti dan pri Derkosu pričela velika bitka med Bolgari in Turki. Doli do Bospora se je slišalo grmenje topov. Turki so Bolgare obstreljavali tudi z bojnih ladij. Bitka še traja. Med tem pa Grki prodirajo v Albanijo. Osvojili so že Premeti in Delvinaki, Argiro-kastron (Ergeri) in Delvinon ter mnogo drugih manjših krajev. Zasedli so pa tudi v egejskem morju otok Samos. V Sofiji je zboroval te dni bolgarski državni zbor (sobranje) ter pretresoval tekoča politična vprašanja. Najbolj zanimiva je bila razprava o sporu med Bolgarsko in Romunsko. Vsi poslanci so se z vso odločnostjo izrekli zoper to, da bi Bolgarska odstopila le košček bolgarske, z bolgarsko krvjo napojene zemlje Rumuniji. — Zanimiva je pa tudi izjava bolgarskega ministerskega predsednika Gešova, ki je povdaril, da med balkanskimi zavezniki ni nobenih takih prepornih točk, ki bi obstoj zveze spravile v nevarnost. Glede mirovnih pogajanj s Turčijo je izjavil Gešov, da Bolgarska želi mir, a ta mir mora odgovarjati ogromnim žrtvam in izgubam, ki so jih imeli zavezniki v vojski. Najnavadnejši čut pravičnosti zahteva, da nam mora Turčija sedaj dati več nego kar je ponujala ob premirju. Zavezniki zaupajo na pravičnost in nepristranost Evrope. O odnošajlh med Avstrijo in Srbijo se zadnji čas vedno več v javnosti razpravlja, posebno o tem, kako se bodo uredile medsebojne trgovske in prometne zadeve. Veliko zaslugo, da tozadevna pogajanja uspešno napredujejo, ima srbski poslanik na Dunajn, Jovanovič, ki z obsežnim znanjem vseh podrohhosti vodi pogajanja. Srbski ministerski predsednik Pašič je te dni izjavil : »Srbske vojaške operacije v Albaniji nikakor ni smatrati za akcijo, naperjeno proti koristim avstro-ogrske monarhije. Srbija marveč odkrito želi živeti z mogočno sosedo v dobrih odnošajih. V to svrho se baš sedaj vrši izmenjava Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, ceue Graška cesta (v hiši g. Kolenca) obrestuje na hranilne knjižice po £ 3| 0 14 0 na tekoči račun brez E0I odpovedi po v |0 _ na tekoči račun z od- ft II 01 povedjo po U |2 |0 od dneva vloge do dneva dviga. NARODNI ::::::; DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5°! 0 56 51-10 misli o raznih trgovskih, ekonomskih in prometnih vprašanjih, ki se tičejo našega medsebojnega razmerja. Pri tem se je pokazalo, da v presojanja za bodoče medsebojno razmerje toli važnih vprašanj ne obstojajo nikake načelne razlike." Ta izjava pove mnogo — upamo, da pride kmalu do urejenih razmer. BdtiKt. Najlepše piruhe bodo pripravili našemu lista vsi tisti naši naročniki, ki še kaj dolgujejo na naročnini in nam bodo zdaj o Veliki noči to nakazali. Štajerski deželni odbor je v seji 17. t. m. sklenil, porabiti dohodke, ki bi jib dobila dežela od države iz novih davkov, za zvišanje plač uči-teljstvu in deželnim uradnikom. Od južne železnice. Iz Ptuja je premeščen adjunkt Franc Ulčnik, iz Št. Jurja na Pragersko pa prov. asistent Rad. Pliberšek. Krasno pismo. Neki »Nemec", ki se je naj-brže izšolal v kaki šulferajnski šoli, je poslal nekam sledeče pismo: folgeborene Hern. Ich habe ine rechnnng bekomen und šike ihne antwort. Sie hams mir bajm handlung selbst ksakt van ich for 4 monat cal nahten habih kasa škonta 2 per hundert und am rechnung šted auch so. Mir mehtn brauhn noch leder cum anfremen. Si varne forige mal in X., hams kenen cum unc auh komen maj name N. meldenc van verne komen. Cesar pojde najkasneje koncem aprila na svoj erad GOdOllO na Ogrskem. Zaročil se je včeraj na Jožefovo g. Miloš Stibler, tajnik Zadružne Zveze v Celju, z gdčno Marico Havličkovo iz Maribora. Naše čestitke,! Poziv slovenskemu učiteljstvu in napredni javnosti. Kot žrtev neznosnih razmer je padel učitelj Cvetko Trafenik. Ni padel kot slabotinec, ki si ne upa živeti, temveč kot junak, ki ne trpi madeža na svoji časti. Naše rane se zacelijo, pozabili bomo gorje, ne smemo pa pustiti, da vtone Trafenikov spomin. Pokopali so ga v naši odsotnosti in brez uašega vedenja kot — zločinca, in ravno to nas je napotilo, da pokažemo svetu, da ni bil Trafenik zločinec, ampak človek mnogo boljši od onih, ki ga obsojajo. Postaviti mu hočemo v Kostrivniči na pokopališču spomenik, ki naj leta in leta priča, kako so živeli in umirali učitelji XX. stoletja, pa tudi priča o posmrtni zvestobi njegovih tovarišev in napredne javnosti. Zato se tem potom obračamo na vse, katere je pretresla smrt mladostnega učitelja-trpina, da nam priskočijo s prispevki na pomoč. Izkaz darov priobčimo v naprednih listih. Prispevke je pošiljati na: Simona Sekirnik nadučitelj v Gaberju pri Rogatcu; pojasnila pa daje Miloš Verk, učitelj v Sv. Križu, tik Rogaške Slatine. Brežifti o*r«j.. Iz Rrežic. V vladni predlogi o lokalnih železnicah, ki jo namerava vlada predložiti dne 8. aprila poslanski zbornici, ni sotelske železnice. 260 miljonov kron se bo porabilo za nove železnice, izmed katerih so mnoge manj važne nego bi bila sotelska. Mi pa le vpijmo: slava dr. Benko-viču in dr. Jankoviču, ki tako skrbita za nas! Sv. Miklavž na Polju. Naš župnik je pri deljenju spovednih listkov pobiral za misijon, ki ga bomo baje letos imeli. Sedaj si bomo torej poleg župnika morali še misijonarje plačevati. Mislim pa, da je naš žapnik misijonarjev bolj potreben ko mi, da bi ga poučili, da so vodno tožarenje, škodoželjnost in obrekovanje — grehi. — Že pred dvemi leti so fantje in dekleta zlagali za novi mašni plašč, a še do danes ni duha ne sluha o njem. — Zadnjo nedeljo je župniku obtičal v želodcu neki liberalec, ki ni hotel klerikalcev voliti v okrajni zastop, češ da ni bil prave vere. Svetujemo župniku in kuharici, naj vzameta metlo v roke in očistita farovž, dela bo dosti in 'nesnage dovolj. — Poljan. Ktnjifti okraj. V Konjicah je umrl odvetniški uradnik in hišni posestnik Jožef Rest, star 63 let. CJntotncrsKi otsraj. Mala Nedelja. Kmetijska podružnica vljudno vabi kmetovalce k živinozdravskemu predavanja, ki se vrši dne 30. t. m. (na Belo nedeljo) po rani službi božji v Šoli. Govoril bode c. kr. okr. živinozdravnik g. Pirnat iz Slov. Gradca. Mariborski oHraj. Veliki požar v Selcih pri Sv. Lenartu. V četrtek predpoldnevom je izbruhnil iz dozdaj neznanega vzroka v gospodarskem poslopju gospoda Jakoba Baumana, trgovca in krčmarja v Selcih, veliki ogenj. Vkljub temu, da so mnogoštevilno prisotni sosedje res junaško skušali gasiti, se jim to vsled hudega vetra ni posrečilo, tako da je še skoraj popolnoma novo gospodarsko poslopje zgoielo do tal. Tudi hišni hram je začel na dvanajstih mestih goreti, a vedno se je posrečilo ogenj ugasiti in to večkat kar s prosto roko. Hudi veter je sukal plamen tako, da je več oseb dobilo prav občutne opekline. Med tem ko so gasilci pazili na ognja bližnja poslopja, so letele iskre tudi na precej oddaljeno slamnato streho gospe Marije Žvajger, tašče gosp. Karla Lingelja iz Ruš. Na strehi se nahajajoča moška nista bila v stanu naglo naraščajoči ogenj pogasiti in tako je stala cela hiša v trenutka v plamenih. Gospa Marija Žvajger je še letela po nekaj v hram, in že so padali žareči tramovi v sobe. Tu se je ojunačil neki Marko Ploj ter skočil v goreči hram po gospo Žvajger, katero je našel tam že v omedlevici. Sam ves opečen in otekel je prinesel iz hrama prej navedeno ženo, ki se je na zraku kmaltf zavedla. Radi pridobljenih opeklin je njeno" kakor stanje Ploja precej opasno. Zraven hišnega hrama je pogorelo gospe Žvajgerjevi tudi popolnoma gospodarsko poslopje. Težko bolno gospo, katera je po hudi bolezni komaj okrevala, vse pomiluje. Iz Pragerskega hočejo napraviti Nemci sčasoma baje celo nemško mesto. Zato Sudmarka tam s polnim parom naseljuje nemške trgovce in obrtnike. Slovenci bomo morali tej točki našega ozemlja posvetiti izredno pozornost. Dobiti moramo najprej dobro slovensko gostilno za shode in družabne prireditve. T občini Pohorje so bili pri obč. volitvah izvoljeni po večini nemškutarji. Občina je bila tudi dozdaj v nemškutarskih rokah. Iz Ruš. Naš občinski odbor se je v seji 12. t. m. odločno izrekel za zvišanje plač učiteljem, ki vočigled vedno naraščajoči draginji splošno trpe pomanjkanje. Bistroumna občina Karčovlna pri Mariboru. Dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, se je obrnil v neki zadevi do občine Karčovina pri Mariboru, in to radi tega, ker je mislil, da je stvar gotovo v interesu soob-čana te občine. Še več. Iz cele zadeve je razvidno, da bi imel interes na tem edinole kak Nemec ali nemčurček te občine. Ker pa še do danes ne obstoji nobeno pravno določilo, po katerem bi se moralo občevati z občinami, katere še niti nemškega imena nimajo, v nemškem jeziku, posebno pa še, če se stori kaka dobrota, pisal je prej navedeni gospod slovensko pismo. Svojim očem ni hotel verjeti, ko dobi svoje pismo vrnjeno z opazko v res klasični nemščini: „Nachdem die slovenische Schrift und Sprache unbekannt nicht angenommen". Pod to lepo opazko pa je pritisnil dotičnik pečat občine Karčevina — o je — „iu slovenischer Schrift". Pečat je lepo sestavljen v slovenskih črkah — in ubogi tajnik ga niti citati ne zna. Nemščine pa mož itak ne ovlada, kakor kaže njega opazka — potemtakem pa je gotovo jako sposoben za svoj posel. Če bi se šlo za interes slovenske stranke, bi potem c. kr. okrajnega glavarstva že učili občiao, če mora razumeti sovra-ženi „Schrift & Sprache", v tem slučaju pa samo gratuliramo nemškim Mihelnom v Karčevina k škodi, ki jo trpijo vsled tako smešnega postopanja njihovega urada. Dobiček ima namreč v tem slučaju Slovenec. Na zdar! Umrl je v graščini Hausainpacher na Pohorju njen lastnik Fric Ludvik Pacher pl. Tein-burg, star 39 let. Kumen. Dne 11. t. m. je umrl vrli narodnjak g. Peter Korman v najboljših letih. Laporje. Umrl je 16. t. m. g. Fr. Ašič, posestnik, vrlo naroden mož. Njegov sin je notarski kandidat v Mariboru, eden pa kaplan na Ponikvi. Slofcnjegrafti otsraj. Iz Šoštanja je premeščen v Maribor okrajni sodnik dr. Gustav Rostok. Iz Slovenjgradca. Okrajna hranilnica je dala 100 K podpore zagrizenemu nemškemu planinskemu društvu „Karavanken", okrajni zastop pa ima nemškega odvetnika za pravnega zastopnika. To so razmere, ki smrde do neba — in začeli bomo se kmalu resno javno baviti z njimi. Ptuirti oHraj. V Samušaulh pri Vel. Nedelji je neki kočar svojo mater, beračico, zaprl v prazni svinjski hlev. Toda orožnik Prelog jo je rešil iz neprijetnega položaja. Dr. Ploj — klerikalni kandidat! „Slov. Narod" od zadnje sobote poroča, da nameravajo klerikalci pri prihodnjih volitvah v deželni zbor kandidirati tudi dr. Ploja. V Ormožu je hišo rajnega dr. Kristana kupil slovenski, konzorcij za 23.805 K. Iz Ptuja. V tukajšnji okolici še vedno razsaja škrlatica. Tudi mesto je obiskala in je pomrlo več otrok, tako eno dekle gosp. učitelju Seroni. fant gosp. dr. Gregoreca itd. — Iz tukajšnjih sodnijskih zaporov sta te dni po noči skozi dimnik nšla dva ptička, ki sta bila zaprta zaradi tatvine. Iz rogaškega okraja se nam piše: Zanima nas vedeti, če je pravilno, da je naš g. notar istočasno ravnatelj in pravni konzulent naše okrajne hranilnice, da torej legalizira svoje lastne podpise. Prosimo pojasnila. Interesent. — (Op. ur.: To bo menda najboljše znala pojasniti si. notarska zbornica, katero prosimo odgovora). »Odličen narodnjak" je vsekakor brat poslanca in predsednika Slov. kmečke zveze g. Rofi-karja, župan v Rajnkovcu pri Rogaški Slatini g. Roškar. Nedavno se je pri neki razpravi pri rogaški sodniji zagovarjal izključno nemško (kako, ne vprašajte!), vkljub temu, da ga je nemški sodnik pozval, naj govori slovenski. „Straža" mu naj da diplomo! peVci, župniji, učitelji o sirolin« Jfoche" iifff W pri obolenju dihal s K. S. dvorni operni pevec H., D. Močno sem ka£ljal in po naročilu g. dr. S. sem rabil sirolin „Roche". — Uspeh je bil sijajen. Župnik R/Sp. v W. (Alzaško). Trpel sem na močnem in trdovratnem katarju v krhljuj sirolin „Roohe" je vplival takoj z uspehom. Ta izdelek dviga tudi tek. Učitelj A. Sch. v Kolinu-L. IHoj bronhijalni katar je bil s sirolinom „Roche" jako hitro odstranjeni ozdravil sem, čim sem pričel to zdravilo jemati. Pevec H. B. v Curihu. _ Sirolin „Roche" mi služi prav dobro že delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu „Nova pot". Pri influemci, astmi, pljučnih boleznih je sirolin „Roche"_ nenadomestljivo domače sredstvo z okrepijujočim učinkom na pljuča in celi organizem. Sirolin „Roche" tekne izvrstno in je posebno pripraven za obrambna zdravljenja. Vse lekarne imajo sirolin „Roche" v zalogi po 4 K izvirni zavoj. jgjjlllll^ lli.iilllHHii.illlllllii.illllllliiiil Nesreča. Dne 12. t. m. se je peljal posestnik Franc Mnrko od Sv. Urbana pri Ptuju z dvemi konji skozi Anastazij Griinovo cesto v Ptuju domu. Za njim so prišli nekateri naborniki, med njimi Franc Ciglar od Sv. Urbana. Ta je hotel skočiti na voz, a je prišel preblizu enemu konju, ki ga je s kopitom udaril po glavi tako hudo, da se je nezavesten zgrudil in drugi dan v bolnišnici umrl. Celjski okraj. Celje. Minolo soboto popoldne se je ob ogromni udeležbi občinstva vršil pogreb nenadoma umrle gospe Tereze Sernečeve, soproge znanega »očeta štajerskih Slovencev", g. dr. Josipa Ser-neca. Ob grobu so zapeli žalostinke pevci „Slov. delavskega {odp. društva" in „Celjskega pevskega društva" pod vodstvom gosp. Hinka Zagoričnika. Pokojnica, stara šele 58 let, je bila hčerka znanega Ilirca, enega izmed slovenskih prvobori-teljev na Štajerskem, zdravnika dr. Štefana Ko-čevarja. L. 1878 se je poročila z odvetnikom dr. Jos. Sernecem. Blagi, tihi slovenski ženi, skrbni materi 7 otrok, od katerih jih 6 živi, bodi blag spomin, vrli narodni rodbini pa iskreno sožalje. Brivnlce so na velikočni pondeljek zaprte. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek 20. sušca 1913 v gostilni pri „Zvezdi" v Celju. T čast - spomin nepozabljive soproge je daroval g. dr. Josip Sernec celjski čitalnici 200 K, celjski dijaški kuhinji 200 K, celjskim mestnim ubogim 200 K in Ciril-Metodovi drnžbi 200 K. Javni ljudski shod v Žalcu se vrši dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne. — Govori tudi deželni poslanec g. dr. V. Kukovec. Podrobnosti še priobčimo. Za Veliko noč so se preskrbeli doslej neznani tatovi v noči na 15. t. m. pri posestnici Frančiški Lipovšek v Dobrišjivasi v Savinjski dolini. Odnesli so ji s podstrešja 4"enjati, 4 plečeta, 17 parov klobas in 7 velikih kosov špeha, vsega skupaj za 110 K. Konjerejci pozor! V c. kr. žrebčarski postaji v Gaberjih sta bila lani samo 2 cesarska žrebca. To ni zadostovalo za veliko število kobil v tem konjerejskem okolišu, zato je žrebčarska državna postaja v Gradcu na pritisk stražmeštra Weilerja in okoliškega predstojništva poslala letos 4 izvrstne plemenjake za obrejitev naših kobil. Konjerejci, poslužujte se pridno prilike, saj so vam znane visoke cene sesalnih žrebet (lansko leto se je plačevalo po 5—600 K za po pet let stara žrebeta!). Če bi se letos zopet le malo kobil prignalo, bi drago leto zopet dobili samo dva plemenjaka, kar je le naša škoda. V Petrovčah se bodo vršile občinske volitve letos v jeseD. Iz Škofjevasi. Naš obč. odbor je v zadnji obe. seji sklenil, ne napraviti brvi na pešpoti^od Fichtenhofa v Škofjovas. Župan je po tej seji takoj dal napraviti svarilne table, da se pešpot zaradi pomanjkanja brvi prepove. A še tisto noč so neznani zlikovci table odstranili. Velika Plrešlca. Približuje se nam vesela in topla spomlad, ž njo pribrenče tudi (ne bodi jih treba) tiste nadležne živalice, tako imenovane podrepne muhe ali podrepniki, katere nadlegujejo vso okolico. Bližajo se nam pa tudi občinske volitve. Vsacega občana dolžnost je, da voli odbornike poštene in odločne može, in ne kake potuhnjene kimavce. — Pridejo resni časi. Torej pozor! Dijaški kuhinji v Celju so darovali mesto venca na krsto gospe Terezije dr. Sernečeve: Posojilnica v Celju 50 K, rodbina umrlega dr. Janka Serneca v Mariboru 30 K, dr. Janko Sernec, adravnik v Celju 20 K, Čitalnica v Celja 20 K, dr. Pavel Turner, profesor v Framu 10 K, Emi-lijan Lilek, vodja c. kr. sam. n.-sl. gimn. razredov t Celju 10 K, Jože Smertnik, ravnatelj Celjske Posojilnice 10 K. Prisrčna hvala! Dramatične društvo v Celju uprizori preloženo burko „Luce in Lipe" dne 6. aprila 1.1. Smrtno se je opekla posestnica Gajšek v Libojah, ko je zažigala suho travo, resje in suh-ljad. Ko je veter pognal proti nji plamen, hotela je bežati, a se je spodtaknila na koreninah, padla v plamen, kjer ji je vsa obleka pogorela. Ker je bila sama, ni bilo rešitve — umrla je v strašnih bolečinah. Gomllsko. Obč. odbor je imenoval naduči-telja g. J. Zotterja častnim občanom. Dramlje. Vsem Gospodarjevim dopisnikom in urednikom vošči veselo Alelujo — Jarnovič. JtaJe prireditve. Občni zbor Političnega društva »Naprej" ▼ Celju se je vršil v nedeljo, 16. t. m. po zborovanju v zadevi celjskega okrajnega zastopa. Tajnik g. Založnik je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da je društvo pridno delalo, ob raznih volitvah v Celju in okolici, s shodi in predavanji. Blagajnik g. dr. Janko Sernec je poročal, da je imelo društvo lani 123 K dohodkov in 70 K stroškov. Društveni predsednik dr. Kukovec sam je bodisi sam ali skupaj z narodnim svetom opravil mnogo podrobnega dela. V odbor so izvoljeni zopet dr. Vek. Kukovec (predsednik), dr. A. Božič, dr. K. Laznik, dr. Janko Sernec, Založnik, Lešničar, Omladič, Pušnik in Voglar. Šmarje pri Jelšah. Nedeljska predstava »Desetega brata" se je krasno obnesla. Udeležba je bila velika in vse se je vračalo zadovoljno. K uspehu večera sta brezdvomno pripomogla v odlični meri gostovalca gg. Stibler in Lukan, prvi kot izboren Martinek Spak, drugi kotKrjavelj, kakor smo ga še malokje videli igrati. Tudi gg. Rupnik (Dolfe) in Rabič (Kvas) sta bila jako dobra, kakor tudi vse ženske vloge. V podrobnosti se zaradi pičlega prostora z vlogami ne moremo baviti, rečemo pa lahko: vsakteri je po svojih močeh pripomogel k dobremu uspehu prireditve. Pri prihodnji predstavi treba doseči nekoliko boljšo razsvetljavo na odru. Prirediteljem hvala — in kmalu zopet kaj! — Obiskovalec. Otroška predstava v Žalcu. Žalsko učitelj-stvo je uprizorilo v nedeljo, dne 9. t. m.* s šolsko mladino krasno otroško predstavo. Skrbno izbrane in srčkano prednašane deklamacije manjših in večjih otrok, krasni otroški pevski zbori, solo-spev, solo na gosli s spremljevanjem na klavirju in igra „LažnjivaDanica"; vrhu tega uzorni red, sigurni nastop brez vsake najmanjše nervoznosti, krasno opremljen oder v lepi, električno razsvetljeni risalni dvorani: vse to skupaj je napravilo prekrasen in globok vtis na občinstvo, ki se ga je dvorana popolnoma napolnila. — Tn velikanski trud, ki ga je imelo učiteljstvo? Deloma je poplačan z zavestjo, da je predstava tako lepo vspela, upamo pa, da ga poplača tudi hvaležnost otrok ter priznanje in zahvala roditeljev. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo 6. t. m. krasno obiskano in krasno vspelo zborovanje v celjskem »Sokolskem domu". Celjskemu „Sokolu" bodi tudi na tem mestu izražena zahvala, da nam je za to zborovanje prepustil svojo krasno telovadnico. Na dnevnem redu zborovanja, ki je traialo poltretjo uro, je bilo mnogo društvenih in stanovskih zadev, kakor: posmrtnica za pokojnim tov. Fischerjem, prijava novih članov, čestitka tovarišem in tovarišicam, ki so bili imenovani v stalno nameščenje, prisrčen odziv društvenega člana, prof. Schmoranzerja na čestitko k imenovanju, poročilo glede „Popotnikovih" in »Tovariševih* naročnikov, okrožnica glede prijave k sodelovanju pri „Zavezinem" koncertu, razgovor radi izleta v Šoštanj, o izvršbi § 5 dež. zak. 1. 1870, o našem gmotnem položaju in tozadevna rezolucija itd. Sijajni točki dnevnega reda sta bili podavanji tovarišev Petrička in Sevnika. Tov. Petriček, ki je društvu zvest član nepretrgoma celih 35 let in je preživel vse faze njega razvoja, je govoril tako krasne, tako tehtne besede glede dolžnosti, ki jih imamo do tovarištva in do to-variške organizacije, da so vsem segale globoko v dušo. Potem nas je pa v duhu vodil k zvezdnatemu nebu ter je v lepi učni sliki razkazoval zvezde in ozvezdja. — Tov. Sevnik je nadalje razlagal Sokolski telovadni sestav in sicer tokrat osnovne vaje na orodju s posebnim ozirom na terminologijo. Vse vaje je elegantno izvajal na orodju. — Prihodnje zborovanje bo 1. majnika V Celju. h raznih sloVcnsHib l(rajeV. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko si je v seji dne 14. t. m. zopet izvolila za predsednika gospoda J. Kneza. Tržaški deželni zbor je sklican za 27. marca. Kranjski deželni zbor bo sklican šele na jesen. Vsesokolski zlet v Ljubljani je, kakor se čita v nemških listih, vlada prepovedala. O tej zanimivi prepovedi bomo — če se bo vest potrdila — še govorili. V Ljubljani je umrla gospa Ana Presker, soproga oficijala c. kr. drž. žel. in hišna posestnica, stara 40 let. Književnost in umetnost. Slovenska Šolska Matica. Slovenci imamo sedaj tri Matice: Matico Slovensko (književnost in veda), Socijalno Matico (moderna popularna znanost) in Slovensko Šolsko Matico (knjige za šole in vzgojitelje). Vsi trije zavodi se drug drugega izpopolnjujejo. Slovenska Šolska Matica je pravkar izdala 4 lepe knjige: 1. Pedagoški letopis, 2. Domoznanstveni pouk v ljudski šoli (Eliza Kukovec), 3. Didaktika (prof. Fr. Hauptmann), 4. Flora slovenskih dežel (Jul. Glowacki — dr. L. Poljanec). Slovenska Šolska Matica marljivo dela in pomno-žuje slovensko pedagoško slovstvo — naj bi slovensko raznmništvo cenilo to delo in knjige na-ročevalo. Književni poziv. Znani skladatelj Fr. S. Vilhar izda vse svoje samospeve pod naslovom „Djulabije" v 2 večjih zvezkih. Vsakemu bo cena 4 K. Ker so stroški veliki, prosi skladatelj čim največ naročil in sicer do 15. aprila. Zadostuje dopisnica z obvezo, da bo naročnik plačal, na naslov: Fr. S. Vilhar, Zagreb. PružtVene in druge prireditve. Celjsko pevsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Ker se zadnji čas spet kaže večje zanimanje za petje, pričakujemo velike udeležbe. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek zabavni večer v gostilni gosp. Seršena s koncertom, šaljivima prizoroma: „Kmet in automat" in „V posredovalnici" ter s srečolovom. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Šoštanj. V nedeljo dne 6. aprila se priredi v hotelu »Avstrija" narodna igra s petjem „Legi-jonarji". Opozarjamo že danes na to prireditev in vabimo na obilno udeležbo. Gornjegrajsko učiteljsko društvo ne zboruje, kakor je bilo nameravano, dne 6. apr. 1.1. na Gorici. Zborovanje se vrši dne 1. majnika ti. ob 10. uri v Gornjemgradu. Št. Jurij ob juž. žel. Naš občni zbor vrši se na Belo nedeljo 30. tm. v restavraciji gospe Marije Kincl z zelo zanimivim vsporedom. Pridite vsi naši prijatelji. Klub »Šentjurski Pipček". Središče. Bralno društvo »Edinost" se tem potom prav iskreno zahvaljuje vsem igralcem in igralkam, ozir. onim gg., ki so so žrtvovali in pripomogli, da se je igra »Revček Andrejček" izvršila v občno zadovoljnost občinstva, kakor tudi v moralen in gmoten uspeh društva. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala! Odbor. Društvo »Vrtnarska šola" ima svoj redni • občni zbor dne 6. malega travna v Kamniku v kavarni Vanossi ob tretji uri popoldne. JfaJa narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal podružnični načelnik v Limbušu g. Anton Godec 7 K 92 v, zbirko na izletu učiteljev vino- in sad-jerejskega tečaja in kvarteta poštnih uradnikov v Mariboru v vinograd g. Fr. Robiča v Limbuš dne 12. marca 1913. Vsoto je nabral g. Ferdo Hofer. Ormož. Tukajšnja ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo 16. t. m. svoj letni občni zbor. Izvolilo se je naslednje načelstvo : Enoglasno je bila zopet izvoljena za predsednico ga. Pavla dr. Omulčeva. Za podpredsednico ga. Ana Rosinova. Ker je tajnica ga. Helena Zemljičeva na lastno željo odložila tajništvo, se je izvolila za tajnico gdč. Micika Preskerjeva; za nje namestnico gdč. Iva Gomzijeva. Za blagajničarko ga. Franja Pernatova, nje namestnico ga. Helena Zemljičeva. Kot delegatinji za glavno skupščino sta izvoljeni gospodični Pavla Pernatova in Iva Gomzijeva. Delovanje lanskega odbora je bilo povsem priznanja vredno. Prepričani smo, da novi odbor ne bo zaostajal za lanskim. Namesto venca na grob umrlega tovariša g. Janka Karba, učitelja v Ljutomeru, podarilo je si. učiteljsko drušvo za politični okraj Ljutomer 20 K. Kupone »Tolstovrške slatine" odjemlje, kakor znano, lastništvo (g. Andr. Oset, Tolsti vrb, p. Guštanj, Koroško) od kupcev s prispevkom 20 vin. za vsak kupon družbi sv. Cirila in Metoda v korist. Mi smo tolstovrško slatino na tem mestu že večkrat priporočili in tudi nasvetovali, naj prijatelji C. M. družbe pri trgovcih in gostilničarjih, kjer je ta slatina naprodaj, redno pridobe za C. M. družbo tisti 20 vinarski kupon, ki je in mora biti priložen vsakemu zaboju. Te kupone naj se pošilja C. M. drnžbi v Ljubljano. Nujno prosimo! Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani je izročila teh kuponov zopet 20, kar ima za društvo vrednost 4 K. Hvala! LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Ii skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) »In koliko strelov?" »Tri." »Tesno drugega za drugim?" »Tako blizo, kakor sedaj govorim: ena — dve — tri." »Ali je bilo to dolgo po vašem srečanju z biciklisti?" Nekaj časa je premišljal. »Pojdite no, gospod Jeks, menda vendar ne boste potrebovali razmišljevanja, da odgovorite na tako priprosto vprašanje?" »To je bilo nekaj časa pred tem, ko sem jih srečal." »Kako daleč približno ste bili od »Leva", ko ste slišali one tri strele?" »Tako pol milje." »Torej je bilo to po vašem srečanju z biciklisti." »Ne, bilo je to pred tem." »To je bilo potem, zakaj ravnokar ste mi rekli, da ste jih srečali, par sto korakov oddaljeni od »Leva" in da ste slišali strele, ko ste napravili približno pol milje pota. Pol milje ni par sto korakov, pol milje je 880 korakov." Zdelo se je, da je gospod Jeks osupnil. »Vi ste bistroumen dečko!" mi je rekel. »Moram biti, gospod Jeks", sem odgovoril. »Sedaj, gospod Jeks", sem rekel, »je tu še ena stvar, o kateri vas moram vprašati, čeravno nerad." »Slutim, katera bo najbrže", je rekel. „Le čvrsto naprej! Vi menite, kaj ne, moje razmerje napram Miss Judsonovi?" »Tako je. Vi ste bili z Miss Judsonovo zaročeni ?" »Bil." »Kako dolgo je trajala vaša zaroka?" „Eden mesec." „In ona je bila gost vaše matere v dvorcu dva meseca?" „Tretji mesec že." ..Ali ni stala vajinim željam nobena stvar na poti?" » ,.Ne razumem, kaj mislite s tem?" „1, no, kako nesporazumljeuje med vama, prepiri, no, saj me že razumete, ne?" ,.0, prepiri med zaljubljenci! Ti vendar nimajo nobene cene. Bilo jih je med nama, mislim, kakor med drugimi." (To je poseben, malomaren ljubimec, sem pomislil.) »Pobro, toda tudi prepiri med zaljubljenci imajo — po moji sodbi — svoj vzrok in večinoma je to ljubosumnost; morda je bil tu kak sosed, katerega niste radi videli?'1 „1, Bog obvaruj, ne, ona sosedov skoro niti — poznala ni." ,.Ali pa kak star prijatelj iz Londona, katerega je deklica nekoč rada videla?" »Ni mogoče", je odgovoril Jeks z gotovostjo. ,.Mary je imela namreč samo enega prijatelja. Bila mu je obljubljena, toda zavrnila ga je. Jaz sem ji bil bolj všeč, vidite. Zaupala mi je vse o njem. Da, vse mi je povedala." »Ah, ženske vedno vse povedo!'1 ,.Da, če imajo človeka rade," je rekel Jeks vneto. »Dobro, mogoče je, da je to tako, toda glejte, tu gre za tajen zločin in jaz bi rad našel nagib k njemu." »Kdo naj bi ga imel?" »Morda prevarani tekmec — iz Londona." »I, kaj vam ne pride na misel!" je vzkliknil Jeks. »Pravim vam, da to ne more biti; mož, katerega ste omenili, prebiva v Novi Zelandiji — tisoč milj odtod. Povem vam: nagib je bila tu tatvina. Kaj ni bila njena zlata ura ukradena?" »To je lahko prevara, gospod .Jeks", sem dejal nato in sem mu gledal naravnost v oči, »to je navadna zvijača." »Nesmisel; pri preiskovanju smo vsi soglašali. da je umor izvršen vsled tatinskega namena in pripisovali smo ga onim trem biciklistom, katere sem videl pri »Levu" in katere sem srečal podeče se na cesti, ravno ob onem času, ko je bilo najbrže ono ničvredno dejanje izvršeno. Ne tratite, gospod Battle, dragocenega časa z zasledovanjem tekmeca in s podobnimi neumnostmi!" Pustil sem ga izgovoriti, toda sklenil sem, da spustim majhen »tuš" na njegovo domišljavo gotovost. »Gospod Jeks", sem rekel, »ali se še spominjate, da je pri lokalnem raziskovanju napravila krajna policija odtiske vseh stopinj, katere je našla zjutraj okrog mesta, kjer je ležalo truplo?" »No, in kaj je na tem?" »Jaz sem ravnokar primerjal one odtiske s podplati čevljev domačih ljudij in marsikako znamenje v onih odgovarja znamenjem na čevljih, katere nosijo vaši ljudje in — vi sami". To ga je malo osupnilo. »Razume se", je rekel, »da smo napravili mi one stopinje, ko smo odnašali truplo." „To vem", sem rekel na to. . »In kmetiški čevlji", je nadaljeval Jeks svojo, »so podobni drug drugim kakor eno zrno graha drugemu." »I, ne tako popolnoma, kakor pravite vi. Vendar, gospod Jeks, ali ste videli kedaj voziti kakega biciklista na kolesu v čevljih, z debelimi žeblji obitih? Torej vidite, morilec ni mogel biti nihče izmed vaših biciklistov!" Jeks je za hip obmolknil in je sumljivo pobledel. Dalje sledi. Izpisi. Iz Brega pri Celju. Kaj je z bralnim društvom? Pred nekaj leti se je ustanovilo na Bregu pri Celju bralno društvo, katero je nekaj časa raav živahno delovalo. Nabavilo si je s pomočjo različnih podpor lepo število knjig, katere so se pridno izposojevale. Tudi lastni oder si je društvo nabavilo in priredilo na njem nekaj prav uspešnih gledaliških predstav. Že nekaj časa pa to društvo Ispi in niti občni zbor se ne priredi, na katerem bi izvedeli o stanju društva. — Pred kratkim se je ustanovila na Bregu Ciril in Metodova podružnica. Bil bi to hvalevreden korak, katerega bi vsak narodno čuteči Brežan gotovo z veseljem pozdravil. Vprašan je pa je, če bode imela ta podružnica življensko moč, če društvo, katero je imelo /e vse pogoje za obstoj, ne more živeti. Dalje se vpraša, zakaj činitelji niso raje oživeli spečega drnštva, katero ima že svojo podlago, nego da so ustanovili novo podružnico. Ce pa so razmere take, da se omenjeno društvo ne more več oživeti, pač pa je upanje, da bode uspevala podružnica, bi bila vsaj dolžnost čini-teljev, da se skliče občni zbor in s premoženjem ukrene to, kar pravila določajo. Na Bregu ni veliko faktorjev, kateri bi delovali na narodnem polju, tem prej je torej gotovo, da so ustanovitelji Ciril in Metodove podružnice bili tudi v zvezi z bralnim društvom. Dajte nam torej pojasnilo o bralnem društvu in njega premoženju, potem bodemo še le imeli zaupanje do ustanovljene podružnice. Brežan. Središče. Bralno društvo »Edinost" nam je priskrbelo v nedeljo, dne 2. marca prav lep večer. Uprizorila se je priljubljena igra »Revček Andrejček". Šolski prostori, v katerih se je vršila predstava, so bili do zadnjega kotička natlačeno polni, kar je gotovo najboljši dokaz, da še najstarejše društvo »Edinost" ima med središkim, ozir. okoliškim občinstvom vedno isti ugled, kakor ga je imelo v dobi narodne enotnosti. Vsa čast na takih prireditvah društvu, posebna hvala pa igralcem in igralkam in vsem onim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli k tako dobjemu uspehn, Ni potreba naštevati vlog, ker bile so prav srečno razdeljene, kakor tudi vse brez izjeme dobro izvršene. Da se da na malem odru uprizoriti tako težka in velika igra, nam je bilo dosedaj nejasno. Da pa je to mogoče, priča vse navzoče zadovoljno občinstvo, kaj nar bo plačilo društvu ter igralcem. Naša želja je le, da se zopet vidimo. Ali Vaš otrok že hodi? Ali ste detetu, ki še vedno ne more hoditi, že dali kdaj Scottovo emulzijo? Ta bo malega okrepila in dala osobito njegovim kostem manjkajočo moč, tako da se bo kmalo postavilo na noge in čez nekaj časa že bežalo. emulzija zaradi tega tako uspešna v enakih slučajih, ker ie nenavadno bogata na redilnih snoveh, posebno vsebuje tudi za tvoritev kosti neobhodno potrebne mineralne soli. Ribjega olja ni mogoče dati v boljši obliki kakor je Scottova emulzija, ki je lahko prebavna in okusna, da jo tudi najmanjši jemljejo prav radi in dobro prenašajo. Biti pa mora prava Scottova emulzija. Cena, originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se t vseh lekarnah. Če pošljete 50 v znamkah na Scott & Bowne, D. Z. 0. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list, dobite enkratno poskušno pošiljatev od ene lekarne. 144 4 Zadnji dopisi. Na Muti bode na velikonočni ponedeljek lnštno, kakor še nikoli. Slovenci priredijo kakor po navadi vsako leto ob treh popoldne v slovenski šoli zanimivo veselico z gledališko igro in gospo darskim predavanjem g. kmetijskega potovalnega učitelja. Ob istem času in ob isti uri pa priredijo tudi naši ljubi Nemci v neposredni bližini slovenske šole svojo veselico, da bi promotili naše ljudi. Kličemo naše bližnje in pa tudi daljne okoličane, da se udeležijo slovenske veselice polno-številno ter s tem pokažejo, da se ne dado premotiti od tujcev. Na Pernicah še zdaj ni rešen ugovor zaradi občinskih volitev, četudi teče že drugo leto. Župan je še vedno znani prevračevalec ženskih postelj »Siidmarkovec" Kristefel, četudi se je že odpovedal tej časti kmalu po božiču. Kakor ču-jemo, je stopila preiskava v nov štadij, ki zna imeti za Kristefla še druge slabe posledice. V Vuzenlcl so te dni zaprli osemnajstletno morilko svojega otroka neko Voh v spodnjem trgu. Izobraževalno društvo v Št. Petru v Sav. dol, ima v pondeljek ob 3. uri pop. v društveni pisarni občni zbor, enako tudi prost, gasilno dru štvo. Če bi ob 3. uri ne bilo dovolj članov, se vrši oboje ob 5. uri ob vsaki udeležbi pri Sed-mineku. Vojnik. Dne 25. t. m. ima C. M. podružnica za Škofjovas in okolico v prostorih .čitalnice v Vojniku svoj letni občni zbor. Govori potovalni učitelj CMD. gospod Ante Beg. MenpferMjno-inliično milo Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-3 Grški kralj Juri umorjen v Solunu. Atene, 19. sušca: Včeraj ob pol šestih zvečer je šel kralj Juri, ki se je mudil v Solunu, na sprehod s svojim adjutantom. Na sprehoda ga je ustrelil v srce neki soeijalist Shinas rodom Grb, propadel človek. Po celi grški državi je zavladala velika žalost. Atene, 19. sušca. Novi grški kralj bo princ Konstantin, ki je tako slavno vodil grško armado v še nekončani balkanski vojski. Odgovor velesil Balkanski zvezi. London, 19 sušca. Velesile bodo odgovorile balkanski zvezi, da prevzamejo posredovanje. Glede meje bodo stavile drug predlog. Ne priznavajo tudi zahteve Balkanska zveze glede vojne odškodnine. Mir bo v desetih dneh sklenjeui London, 19. sušca. Poroča se iz Sofije, da je bolgarska vlada prepričana, da bo v desetih dneh inir sklenjen. Druga izdaja Prochaskove afere I Dunaj, 19. sušca. Nemško časopisje je zopet začelo gonjo proti Srbom, ker baje srbski vojaki v pristanišču v Medni niso pustili, da bi bili avstrijski pomorščaki izkrcali blago z avstrijske ladje. Kaj je na stvari, se še ne ve; skoro gotovo pa bo nekaj tako nedolžnega kot je bila svoj čas Prochaskova afera. Nova vojska na obzorju? Petrograd, 18. sušca. Poročil se, da je predsednik kitajske ljudnviade naznanil v Mon golijo, da je smatrati diplomatične zveze med obema državama za pretrgane, ker ni mogoče doseči sporazuma in izenačenja nasprotstev. 25.000 vojakov že maršira na mejo. I Cilj prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežejo Dedno ie one gospodinje ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s »kavinira mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s »kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi Franck". Tovarna v Zagrebu. liztff atesti. Grozna nevesta. Iz Maka na Ogrskem poročajo: 25 letnega instalaterja Janeza Nemetha je pregovorila njegova ljubica, sesti a mlinarja Jožefa Szendi - Horvatha, naj se zavaruje za 8000 kron in naj da izstaviti polico na njeno ime. Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svojim bratom umorila svojega ženina ter vrgla truplo na železniški tir. Vlak je truplo raztrgal na kosce. Dekle je pri zaslišanju priznala zločin. Obenem pa je izpovedala, da je že osem mož pregovorila, da so se zavarovali na skupno vsoto 52.000 kron. Vseh osem mož je umorila. 25-letnlca smrti Viljema Raiffeisena. Dne 11. t. m. je minilo 25 let, kar je umrl v Neročiii Viljem Raiffeisen, oče kmečkih posojilnic (imenovanih rajfajznovke) in gospodarskih kmečkih zadrug. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Br. dr., Lembah: 2 izvoda plačate, 1 izvod brezplačno. Loterijske številke. Dunaj, dne 15. marca 1913: 24, 17, 76, 39, 29. Gradec, dne 18. marca 1913: 76, 14, 86, 54, 55. Golša in debeli vrat. Kdor se tega garantirano hoče rešiti, brez smrti, brez medicine, v nekaj dneh, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem priložiti 2 znamki. 199 l LISTNICA UREDNIŠTVA. Svetinje: Vaš dopis je jako nerazumljiv, pa zdi se nam tudi brez političnega pomena. — Pišece, Št. Andraž: Bo prišlo na vrsto. — Št. Peter p. Sv. Gor.: Dobil šele danes, pride druerič. Hvala! Zdravo! — Gomilsko, Sv. Marjeta; Tudi za danes prepozno! Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči, ===== il Aparat za valenje K 45 — vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. Miicke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gTatis in franko. 78 10 5 Mlin in žaga, nova. v dobrem stanu, se proda za 500 K Matevž Keržina, Čermožiše-Stoperce pri Rogatcu. 166 -2 Inteligenten mladenič, solidnega obnašanja, zmožen več jezikov ter nekaj brzo-pisa, želi vstopiti v kako pisarno. Ponudi>e na uprav-ništvo tega lista. 193 1 Sprejmem v trgovino učenca, zvestega, močnega pridnega ter poštenih starišev. — Mihael Zmavc, Rajhenburg. 188 2-1 Učenec iti učeuKa iz boljše hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Jos. Elsner, Litija. 176 2-1 Lično opremljeno stanov anj e v II. nadstr. 3 sobe, kuhinja in pritikl. se odda s 1. apr. v najem, (iraška ulica 11. 202 1 f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša preljuba mama. oz. sestra, teta, gospa Ana Prestop roj. Kos soproga c. kr. drž. žel. oficijala in posest., danes, dne 18. t. m. ob 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sveto tajstvi v 40. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki drage nam pokoj-nice se bodo v sredo, dne 19. t. m. ob 5. uri pop. slovesno blagoslovili v hiši žalosti Sodna nI. 4 in nato prepeljali na pokopališče k sv. Križu k zadnjemu počitku. V LJUBLJANI, dne 18. marca 1913. Ivan Presker, oficijal c. kr. drž. žel. soprog. Tinka, Edi in Hermina, otroci. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice u Smarji pri Jelšah registrovaue zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v četrtek, dne 10. aprila 1913 ob I. uri popoludne v pisarniških prostorih posojilnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega zaključka za leto 1912. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev nadzorstva. 5. Nasveti in slučajnosti. 203 i Načelstvo. G ostilna na račun dobro idoča, tik farne cerkve, trg Šmarje pri Jelšah, se odda do 15. « aja. Ponudbe se pošljejo na lastnika: Florijan Gajšek v Loki pri Žusmu. 201 i Oglas. Začetkom meseca sušca prigoal je neki neznani mož podpisanemu lovskega psa, naznanil, da je pes pribežal k njemu ter da mu vkljub oglasom ni mogoče najti lastnika. Pes je velik fermač, lovsko precej izurjen. — Dobi se ga proti izkazu lastniue in odškodnini pri podpisanem. Dr. Milan Gorišek odvetnik 2001 Sv. Lenart v Slov. gor. 25000 ur! Ena ura K 2'50. najnovejša pariška fazona, teče 36 ur. prima kakovost, pozlačena z 18 karatnim zlatom, se ne razloči od zlate, s 3 letnim jamstvom, samo za 2 K 50 v, dve uri K 4"80, 5 ur K 11-30. Ena „Gloria" žepna ura, švicarski sestav, najnovejša fazona s 3 letnim jamstvom za K 3 25. 2 kosa K 6 20, 5 kosov K 15'— ; 1 pariška pozlačena verižica, najnovejša fazona 50 v, 3 kosi K 1'25. Brez rizika, za neugajajoče se denar vrne Pošilja se po povzetju s. Lustig, Novi Sandez 20. 196 1 eno hišo z vrtom, sado-nosnikom in vinogradom za 3200 kron; dalje eno posestvo s hišo, hlevom kozolcem, travniki, njivami in hosto, za 5400 kron. Oboje je pol ure od Celja. Juri Hrastnik, Zagradom štev. 13 pri Celju. 192 2-1 Prodam Slovensko-hrvaški korespondent mlajša moč, vešč nemščine v občevanju, se takoj sprejme. Franc Schmidt, razpošiljalna sukna, Jagerndorf, (Avstr. Šlezija). 195 l 175 9 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlšnc «* Šmapji p i Jelšah. Stara pisma, znamke ter zlairke znamk kapi po dobrih cenah EMIL FI3CHER, Trst. poštni i-redal 481. 186 3-2 159 20-1 %wizdov fluid fluid za turiste (znamka s kačo) Staro priznano aromatično mazilo za okrepljenje kit in mišic, zoper protin, revma, ishias, trganje v križu. Planinci, lovci, kolesarji in jahači ga rabijo z uspehom za okrepitev pred in po večjih turah. Cena I steklenica K 2—, '/2 steklenice K I 20. ristno v vseh lekarnah. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga: Fpanc lan. Kwizda c. I. kr. avstr.. kr. rumunski In kralj, bolgarski dvorni založnik, okro!. lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko. Št. 12046. Ponudbeni razpis. 204 V svrho oddaje preuredbe mostu čez potok Hudinjo v klm 122/8/10 Tržaaške državne ceste (most v Škofjivasi) vrši se pri stavbenem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Celju dne 12. aprila 1913 ob 10. uri dopoldne javna konkurenčna obravnava. Podrobnosti so razvidne iz razglasa nabitega na uradni deski okr. glavarstva v Celju ter priobčenem v „Osterr. Zentralanzeiger fiir das čffentliche Liefeiungswesen" in v ,,Osterr. Wocheuschrift fiir den Offentlichen Baudienst". Razven tega se dobe natančnejša pojasnila pri omenjenemu stavbenemu oddelku. C. kr. okrajno glavarstvo Celje, dne 15. sušca 1913. C. kr. namestniški svetnik: Iflialler. 0 I (6 H ft N 0 u pO (S ? x> X n 0 A V znani vinski kleti fpi*i Jelenu1 v Celju se priredi skoz vse 3 dni . praznikov reKlamna ViasKa posKušnja Vse prijatelje poštene vinske kapljice in proste zabave udano opozarja na to ter se za mnogobrojen obisk najvljudneje priporoča Al. BezenšeH, gostilnior „pri Jelenu". Na Velikonočni pondeljek in torek svira godba. < m «* 0 u s M« o 9 X * 0 S Štefan Sirašek, Celje, Kovaška ulica Stev. 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo in izdelovanje čevljev. Največja izbira v novostih za spomladansko sezono. Najfinejši čevlji za gospode, ženske in moške, in najcenejši! 160 2-2 POZOR! 50.000 parov čevljev! 4 pari samo K 9 1981 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Solnjev, rujavo ali črno usnje, galoširane. dobro okovane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 pari stanejo K 9'—. Pošlje po povzetju S. Urbach, razpošiljalna šolnjev, Krakov, št. 8. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj. Vsled prenredb pri Vrelcu bodo prenehale Vse Kritike! ff| le Tolstovrško > Slatino, ki je po zdravniških strokovnjakih priznana med ** £ o > M O S 2 M H _ jo " ofCHMid najboljimi planinskimi ~ kislimi vodami. Pri vrelCU se £ % Je pravkar spopolnilo in zboljšalo, da je sedaj ° o mogoče z vsemi drugimi » g kislimi vodami konku- 9 3 9 3 o aa a tSK S S" ■ 2 "* Dobiva se v vseh boljših trgovi- _ sS — t- m" 5' CK s < o o. ® ® ^ nah in gostilnah kakor tudi lekarnah £ M ter pri podjetju „Tolstovrške slatine", pošta Guštanj (Koroško). Prazne ste--g klenice se sprejemajo po nizkih cenah '3 v polnitev. — Pri podjetju je gostilna, 15 o trgovina z mešanim blagom, sadjem in H 4f deželnimi pridelki. — Železniška po-Sd E staja: Spodnji Dravograd. Zaboj s 25 steklenicami po 3/s 1 stane 5 K za poskušnjo. Razpošiljal se tudi 1/a in 1V2 1 steklenice. — Poskusite! Boste hvalili! 92 -2 3 ■a Cl. o Revmatizem, protin, nevralgija in ozebline povzročajo mnogokrat neznosne bolečine. Da se jih utiši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občutek, vpliva presenetljivo KONTREVMAN a besedna znamka za (mentolosa-liollizlranl kostanjev ekstrakt). B pri ribanju, masiranju in obkladkih. I tuba I krono, Če se pošlje naprej K 1'50, se 1 tuba „ r * * 6'-. » 6 tub o-_ 10 nn * r n " l n n Izdelovatelj in glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik, Praga III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. V Celju v lekarnah 0. Schwarzl in M. Rauscher. 44 2 SirolinUdche olajša in ozdravi prsne bolezni,rj kašelj, nahod, influenco, astma.:. Originalni zavoj po 4 E se dobi v vseh lekarnah. V^Celju se proda enonadstropna hiša t Gosposki ulici štev. 28, z 11 stanovanji in 1 trgovskim prostorom, vse v najboljšem stanju. Hiša se dobro obrestuje; treba je le kakih 12.000 K, drugo lahko ostane. Pojasnila daje J. Kolšek, posestnik v Ločici, pošta Polzela. 189 4-9 Pozor! Pozor! Dne 27. marca 1913 se bo pri okrajni sodniji v Oelju vršila dražba posestva v Spodnjih Grnšovljah Št. 20 pri Št Petru v Sav. dolini, obstoječe iz poslopij, lepega vrta in travnikov, njiv in pašnikov. — Nevarnost je, da pride to krasno zemljišče v nemške roke. Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni V Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 1*70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-3 Se dobi skoro v vseh večjih lekarnah. - Po poŠti se pošilja vsak dan. i MiMm če- i ! lieHego orodja ! Kranjsko tržno čebelarstvo Peter Majdič preje baron Rothschiitz Smrek, p. Tlšojagora, Dolenjsko priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebne panje vseh sistemov, vse priprave za izdelovanje Alb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge, v to svrho spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih cenah, na debelo in drobno. Prodajalna v trgovini „MERKUR", P. Majdič, Celje, Graika cesta 12, kjer se dobi tudi vsakovrstno železninarsko blago posebno za sezono: traverze, cement, strešna lepenka, žične mreže za ograje, poljedelski stroji, umetna gnojila i. t. d. Od leta 1878! Pri večjih naroČilih znatni priznana domača sredstva! popusti v cenah! Lekarnarja A. THIERRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-4 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5°60. Lekarnarja A. Thierry a edino pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 3-60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. Zenitna ponudba. Mladenič, 34 let star, treznega značaja, 3000 kron denarja inJnaT mesec 75 kron penzije, ee želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 20 — 35 let, katera bi bila dobro vzgojena in bi imela ne preveč zadolženo in srednje posestvo v lepšem kraju. — Naslov pod „Miroljubnost št. 13" na upravništvo ^Narodnega Lista". 184 2-2 Jabolk in krompirja več vagonov, vsako množino, kupi tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Cena po dogovoru. 72 13-10 Največja iznajdba nove dobe 91 12-7 je žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom K 3"90, 3 komadi samo 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in c»rj r- franko ilustrovani katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov. F. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3—7. Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poeeni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -2 Geestemnnde (Breraerhaven). Bolečino olajšati Ze 40 ^ mazilo ■k mazilo I« To ob ■ bolečir OS 00 vnetje In onesnaženje rane za-braniti mogoče je le z antiseptično učinkujočim sredstvom. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. iHpušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušio poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime Izdelka, lzdt*lo> atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. In kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" ■ Prana, Hala strana, vooal Nerudeve ulice Jt. 230. V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Schwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. vlačno iomače ^ ibvezo. mk tja in mm iljenje. I j [zdbloi atella. oeno proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z NIAYFARTH-ovo samotvorno škropilnico „SYPHONIA" 197 11-1 '. dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic n si Herkules sa i ifSH hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi P h. Mayfarth & Co., BBTJ:°J?.e: Dunaj II. Taborstr. 71. M0.S&4&&' > Frankfurt o. M. Berolin Pariš Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. Iščejo se zastopniki. Tomasova moka (vpisana varstvena znamka) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba^ni vezana na noben letni čas. Tomasova moka „zvezdna znamka" je kot izvrstno biag0 neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko „zvezdi]a znamka" > kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! Tomasova moka „zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: -»MERKUR", v? i^r v* j^Vv/vK-/' y> y/*5S Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Solidna, postrežba ! Trgovina z moko in deželnimi pridelki IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam MF"* zaneslliva kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Mauthner. 51-10 Glavna naloga vrvarsksga blaga Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Glavna zaloga snhih in oljnatih barv Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, kon-ceptnega barvanega in ovituega papirja. — Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, kreppapir, umetne cvejlice itd. Delikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarje naprej. — Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. nagrobni uenci in traki. Na debelo ! 39 52-12 Na drobno ■ ajs a ■ ■■ ■ El ■ ■■■ ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Kft® __B ■ i Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to npošteva in deluje v tem smisla, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevani na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica -c o O (D 2? pr =5 ® < M CT — as -> = g. P1 fcO to to 3TB! x>egisti>ovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v GABERJTJ pri CELJU z _ ■prejema hranilne vloge od vsakega, Je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto S 86 49- 10 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxx>ooooo