geografska proučevanja in regionalno geografska problematika SVET IN ENERGETSKI VIRI Dušan Plut I Fnergi ja, energetski v i r i , energetska kriza - besede; ki vsakodnevno pol - nijo časopisne stolpce in jih poslušamo po radiu in televiziji . Veliko je bilo presenečenje v začetku sedemdesetih let v razvitem svetu, ko se je nena- doma pojavil problem oskrbe s potrebno energijo. Arabsko - izraelski spor leta 1973 je temeljito pretresel svetovno gospodarstvo, saj je bila pretrga- na oskrba z nafto iz Bližnjega vzhoda. Zadovoljiva oskrba z energi jo , ki je pomemben faktor ekonomskega razvoja, je postala za večino držav poglavi- ten problem. Strmoglavljenje šaha v Iranu in iransko-iraška vojna so še poostrili zapleten energetski položaj. Svet se je prisiljen soočiti s proble- mom, ki se je zdel že rešen - oskrba z energi jo . Zlasti razvite deže le , ki so si ekonomski napredek zgradile tudi na uvozu poceni energije (nafta ) , so z zaskrbljenostjo ugotovile, da je konec obdobja s ceneno energi jo . Obe- nem so energetski viri postali izredno pomemben geostrateški dejavnik, obvladovanje virov energije in energetskih poti pa jabolka spora med bloki. Iskanje rešitev v novih vir ih, izkoriščanje že deloma opuščenih je zajelo ves svet. Velika pozornost pa se usmerja tudi na racionalno izkoriščanje energi je . V energetski politiki se pojavljata dve izhodišči , ki sta si v nasprotju. Naj- x M a g . , asistent, PZE za geografi jo , Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 35 višji smoter je vsekakor čim cenejša oskrba celotnega gospodarstva z ener - g i jo . Na drugi strani pa je potrebno podčrtati, da so posegi pri pridobiva- nju, prenosu, pretvorbi in porabi energije v vsakem primeru posegi v oko- l j e . Trenutno porabi prebivalstvo nad 50 000 milijard kilovatov energi je , do konca stoletja pa naj bi se poraba energije vsaj podvojila. V svetu vzpo- redno z naraščanjem potrošnje energije raste tudi zaskrbljenost zaradi večkrat nepredvidljivih posledic pridobivanja in izkoriščanja posameznih energetskih virov. Zlasti v Zahodni Evropi, ZDA in Japonski je močno t . i m . "zeleno gibanje" , ki je vse bolj prisotno tudi v političnem življenju (ZRN, Avstri ja, Švedska). Dejstvo j e , da j e ob predsedniških volitvah v Franciji aprila 1981 ekološko gibanje dobilo med 3 % vseh glasov, tudi na račun od- pora do uporabe po nekaterih mnenjih še vedno nezanesljive, nedodelane in predvsem neobvladljive jedrske energi je . Ekološko stran izrabe energije je potrebno vsekakor enakovredno upoštevati pri oceni bodočnosti oskrbe z energi jo , vendar ekološka tematika pri energetskih virih ni osnovni namen uvodnega prispevka. Na rob "zelenih" gibanj razvitega sveta samo nasled- nji podatek: vedeti je treba, da pride v 80 državah na prebivalca le 0 ,2 kW, v ZRN pa 5 kW in v ZDA celo 11 kW (svetovno poprečje je 1,9 kW - Bach, 1979). Zato lahko z gotovostjo trdimo, da se bo tudi v bodoče poraba ener - gije povečevala, in s icer zaradi: rasti svetovnega prebivalstva, potreb de - žel v razvoju in nadaljnjega povečanja porabe v razvitih deželah. Obdobja v razvoju energetskega gospodarstva nam odražajo spremembe v razvoju proizvajalnih s i l . V prvi etapi je v izkoriščanju energije človek upo- rabljal energijo Sonca, lastno energi jo , energijo živali in mehanične sile v naravi (veter , v o d o ) . V ospredju pa je bilo zlasti izkoriščanje lesa kot osnovnega vira energi je . Velike spremembe je prineslo izkoriščanje pare konec 18. stoletja ob uporabi premoga. Z uporabo nafte in proizvodnjo elek- trične energi je , možnostjo prenosa energije na večje razdalje pa se je proiz- vodnja energije skokovito povečala . Začelo se je večje izkoriščanje vodne energije in povezovanje termo in hidro-energets kih sistemov (V . Džurič , 36 lV«u ; . Zadnje obdobje pa označuje pojav atomskega reaktorja in pospeše- na gradnja atomskih central . II. Z vidika proizvodnje energije je najvažnejše dejstvo, ali je energetski vir obnovljiv ali neobnovljiv. V preteklosti in danes so se predvsem izkorišča- li n e o b n o v l j i v i energetski v i r i , med katerimi je potrebno omeniti p r e - m o g , nafto , zemeljski (naravni) plin in uran. Premog - vse do šestedesetih let tega stoletja je predstavljal premog osnov- ni energetski vi r . Do prve svetovne vojne je pokrival nad 90 % potreb po energi j i , leta 1937 še vedno 73,5 % (Tepina, 1974). Po drugi svetovni vojni ga je začela nadomeščati nafta, predvsem zaradi večje kalorične vredn osti in cenenosti, danes pa zopet pridobiva na pomenu. Nekateri napovedovalci proizvodne energije poudarjajo njegovo vlogo v bodočnosti zaradi možnosti utekočinjenja (Ltittig, 1980; Bach, 1980; Nolzen, 1979) in ogromnih zalog. Ocenjujejo, da je v svetu nad 8 000 mil i jard ton premoga. Vsega seveda ni možno izkoriščati , vendar so zaloge takšne, da bi kljub povečani potrošnji do leta 2000 izrabili le 2 % dosegljivih zalog. Poudariti pa je potrebno nega- tivne posledice povečane vloge premoga v okolju zaradi zgorevanja. V r a z - liko od nafte se pri premogu opaža večje pokrivanje proizvodnje in potroš- nje premoga. Najbolj pomembna so ležišča črnega premoga, ki ima kalorič - no vrednost 29,3 - 33,5 MJ. Tabela 1: Proizvodnja črnega premoga po svetu (v mili j . ton) - 1. 1978 SSSR - 724 (z lignitom) Avstralija - 80 ZDA - 593 - 490 (1977) ČSSR - 2 8 Kitajska Poljska Velika Britanija Indija Južna Afrika - 193 - 124 - 102 - 90 Dem.rep .Kore ja - 18 Španija - 12 V i r : The Geographical Digest, 1980 Ka nada - 26 Francija - 20 Japonska - 19 ZRN - 84 37 Od skupne izkopane količine premoga odpade na črni premog kar 73 % (2 ,4 mil i jarde ton ) , glavni uvozniki pa so Japonska in Francija. Največja na- hajališča črnega premoga so v SSSR ( c ca 5 000 milijard t o n ) . Pri načrto- vanju termocentral pa postaja ekološka kapaciteta okolja vse večja omejitev zaradi velikega onesnaženja z žveplom, žlindro, pepelom in ogljikovim d io - ksidom . Nafta - industrijsko pridobivanje nafte se je pričelo 1. 1859 v Pensilvaniji ( Z o r i č , 1973). Z iznajdbo motorja z notranjim izgorevanjem se je uporaba nafte postopoma povečevala in zaradi cenenosti , vsestranske uporabnosti številnih derivatov in visoke kalorične vrednosti ( 4 1 , 8 M J) nadomeščala premog. L. 1910 je premog kril 90,5 % energetskih potreb, nafta pa le 5 %, leta 1937 še vedno 73,5 %, (nafta 19,9 %) , 1. 1970 pa nafta 46,5 % in premog 33,5 % energetskih potreb. Kljub naftnim krizam se delež nafte pri kritju energetskih potreb ni bistveno znižal . Tudi leta 2000 naj bi nafta še vedno pokrivala okoli 40 % energetskih potreb, vendar bi bilo izrabljenih že 87 % dosegljivih zalog (Nolzen, 1 979) . Monopoli so v proizvodnji nafte bolj razviti kot pri proizvodnji premoga . Naftni monopoli "Sedem sester" (večnacionalne naftne družbe ZDA , Velike Britanije in Nizozemske) ustvarjajo posamično več deset milijard prometa letno, kar je več kot znaša izvoz večine držav na svetu. Kot odgovor na pre - močan vpliv naftnih monopolov je bila 1. 1973 ustanovljena Organizacija i z - voznic nafte (OPEC), ki združuje 13 držav, med katerimi je večina večjih izvoznic nafte na svetu (Saudova Arabija , Iran, Kuvajt, Nigerija, Libija, Irak, Venezuela i td) . Od skupne svetovne proizvodnje nafte ( c ca 3 mi l i jar - de ton letno) znaša delež držav, članic OPEC , okoli 50 %. Vendar je treba I>oudariti, da so članice OPEC veliki proizvajalci nafte, obenem pa skromni potrošniki. Svetovne zaloge nafte znašajo okoli 89 milijard ton (Steinbeck, I '>80), največje pa so na Bližnjem in Srednjem vzhodu (Džurič , 1980), kjer I i ednjačijo Saudova Arabija ( 2 5 , 7 % ) , Kuvajt ( 10 ,4%) in Iran (9 ,2 % sve - tovnih za log ) . V eč je zaloge nafte pa ima tudi Sovjetska zveza (11 ,1 %). Naj- 38 večj i uvozniki nafte so Japonska, ZDA in zahodnoevropske države, kjer so tudi največje rafinerije nafte v svetu. ZDA so sicer drugi proizvajalec nafte na svetu in obenem drugi največj i uvoznik, takoj za Japonsko (Japon- ska - 17 % in ZDA - 15 % celotnega svetovnega uvoza nafte) . Tabela 2 Proizvodnja nafte na svetu 1 . 1978 (države , ki črpajo nad 50 milijonov ton letno, podatki v mi l i j . ton) SSSR - 572 460 Libija - 95 760 ZDA - 429 192 Nigerija - 94 896 Saudova Arabija - 410 328 A bu Dhabi - 70 788 Iran - 261 768 Kanada - 64 272 Irak - 2 Alžir i ja - 57 396 Venezuela - 113 040 Velika Britanija - 53 376 Kuvajt - 105 180 Svet (1977) 2 985 879 Kitajska - 100 000 (1977) V i r : The Geographical Digest, 39 Po drugi svetovni vojni je nafta postala naj bolj cenen in zato naj pomembnej- ši energetski v i r . Visokorazvite države Zahodne Evrope, ZDA in Japonska so z na fto in zemeljskim plinom krile večino svojih energetskih potreb (Italija - 89 % celotne potrošnje energi je , ZDA - 78 %, Francija - 76 %, ZRN - 63 %, Velika Britanija - 58 %; .Jugoslavija - 51,5 %). Sele ob večkratnih podražitvah nafte so se začele visokorazvite države zavedati svoje odvisno- sti od proizvajalk nafte. Ob racionalizaciji potrošnje nafte so se pospešeno iskala nova nahajališča, tudi v morju. Povečal se je tudi interes za pr ido- bivanje nafte iz oljnih skrilavcev in peskov , katerih pomen bo zaradi vel i - kih zalog brez dvoma v bodočnosti več j i . V novejšem času so odkrili več je zaloge nafte v Severnem morju in Velika Britanija že načrpa preko 50 mil i - jonov ton nafte na leto, Norveška pa okoli 17 milijonov. Tudi naša država, ki načrpa letno le okoli 3 ,7 milijone ton (Slovenija, Banat, Bačka) in večino nafte uvaža, vlaga velike napore pri odkrivanju nafte v Jadranskem morju. Naravni plin - čeprav se v industrijske namene izkorišča že več kot sto let, je pomembnejšo vlogo dobil šele v zadnjih desetletjih. Leta 1937 je kril le 5 ,4 % svetovne potrošnje energi je , danes pa že okoli 17 - 18 % in je po po - menu tretji energetski v i r , takoj za nafto in premogom. Pripomniti pa je potrebno, da je pomemben ne le kot energetski v i r , temveč tudi kot suro- vina v kemični' industriji. V preteklosti je predstavljal velik problem tran- sport plina, z izgradnjo plinovodov in posebnih ladij in vagonov pa j e postal naravni (zemeljski plin) pomemben izvozni proizvod. Z utekočinjenjem je mogoče za 600 krat zmanjšati prostornino. Zaloge naravnega plina so s icer precejšnje (64 000 milijard m ) , vendar je za ekonomsko izkoriščanje ugod- na le tretjina za l og . V bodočnosti bi se delež naravnega plina pri kritju ener- getskih potreb le skromno povečal (na 20 %), kljub temu pa bi do 1. 2000 i z - crjvili že tri četrtine vseh poznanih zalog na svetu. Ob poznavanju današ- njih zalog se naravnemu plinu v daljnji bodočnosti ne pripisuje večjega po- nena, izredno pomemben pa bo njegov delež do 1. 2000. Svetovna potrošnja 3 v 1. 1978 je znašala 1 445 milijard m , največji proizvajalec pa so ZDA ' 12, I "o svetovne potrošnje) in SSSR (25 ,7 %) , v teh dveh državah pa so tudi največje zaloge naravnega plina. 40 V primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi je zemeljski plin še najmanj škod- ljiv za okolje, ker ne vsebuje žvepla, obenem pa ni potreben še poseben proizvodni postopek. Primerjava je pokazala, da so emisi je kurilnega olja približno desetkrat več je , malodimnih (trdih) goriv pa vsaj dvajsetkrat v e č - j e kot pri zemeljskem plinu. Uran in atomska energija - uporaba urana in ostalih težkih elementov za proizvodnjo energije v bodočnosti razburja duhove po svetu. Čeprav ni osnov- ni namen tega prispevka obravnava ekoloških problemov pri proizvodnji in potrošnji energi je , je potrebno podčrtati, da je zlasti javno mnenje Zahod- ne Evrope glede nadaljnje rasti uporabe atomske energije zaradi možnih eko- loških posledic deljeno. Nasprotje proti nadaljnjemu naraščanju vloge a t o m - ske energije se najbolj jasno odra ža v protestih proti gradnjam jedrskih elektrarn (Avstri ja , Švedska, ZRN, Japonska) in je ponekod preraslo eko- loške razsežnosti ter postalo politično gibanje. Poudarja se zlasti nevarnost radioaktivnega sevanja ob delovanju, težave pri odlaganju odpadkov, toplot- no onesnaževanje ter možnost uporabe v vojne namene. Sicer pa je trenut- no iskanje rešitev glede oskrbe z energijo usmerjeno ravno v atomsko ener - g i jo , čeprav se napovedi o deležu atomske energije v svetovni proizvodnji močno razlikujejo in se gibljejo od 20 pa vse do 63 % v 1. 2000. Uporaba nove tehnologije ( jedrske centrale) ima torej široke politične, geostrateš- ke razmere in bo brez dvoma povečala odvisnost dežel v razvoju od tehno- loško razvitih držav. Prva atomska ( jedrska) elektrarna je bila zgrajena 1. 1954 v Sovjetski zve - zi južno od Moskve z močjo 5 MW (S. Leszczycky, 1978). V Veliki Britaniji so že 1. 1956 zgradili prvo večjo jedrsko elektrarno, ki je delovala z močjo 50 MW. Izredno pospešena gradnja pa se je začela v zadnjih dvajsetih letih, saj so bile še 1. 1960 jedrske elektrarne le v štirih državah (SSSR, Velika Britanija, Francija, Z D A ) . Za pridobivanje atomske energije niso potrebne več je količine goriva. Zaloge urana so zelo neenakomerno razporejene po 41 svetu, trenutno poznane pa so največje v SSSR, Avstraliji , Južni Afr iki , Ka- nadi, Zairu, Nigeriji in ZDA. Ker se je začelo večje zanimanje šele v no- vejšem času, vse zaloge še niso znane, odkrili so okoli 2 milijona ton ura- na (U O ) . Tudi v Jugoslaviji so odkrili ležišča uranove rude na Žirovskem o o vrhu pri Škof ji Loki, ki bo oskrboval z uranom našo prvo jedrsko elektrarno pri Krškem (632 MW), ki je v zaključni fazi preizkušanja pred obratova- njem. Ta bela 3: Zgrajeni atomski reaktorji po svetu ( l . 1977) ZDA - 68 Francija - 13 Velika Britanija - 34 Kanada - 9 SSSR - 32 Švedska - 7 Japonska - 16 Španija, NDR - 5 ZRN - 15 Bolgarija, Nizozemska - 2 Belgija, Italija, Indija - 4 Južna Koreja, Finska, Argentina, ¿ v i c a . 3 Pakistan, ČSSR - i V i r : S. Leszczycky, 1978 V letu 1977 je bilo na svetu zgrajenih 228 atomskih reaktorjev, ki so obra- tovali v 141 atomskih centralah, po nekaterih podatkih pa naj bi bilo že 1. 1975 163 atomskih central . V letu 1976 so jedrske centrale imele moč 86 483 MW, več kot polovica moči pa je bilo zgrajenih v ZDA (49 882 MW), sledita Japonska (7 441 MW) in SSSR (7 000 MW). Nad 95 % vseh zgrajenih atomskih central je v razvitih državah, ki imajo dovolj visoko tehnološko raven in finančna sredstva za gradnjo jedrskih elektrarn. Za leto 1980 se sklepa, da deluje že nad 300 reaktorjev, v 1. 1984 pa naj bi jih bilo že nad 500. Kljub odporu delež jedrskih elektrarn pri proizvodnji energije skoko- vito narašča. V letu 1980 so JE dajale okoli 6 % vse energi je , v letu 2000 pa realno lahko pričakujemo, da bodo krile okoli petino, morda celo več vse potrebne energi je . V Belgiji (25 %), Švedski (22 ,4 %) , Bolgariji (19,8 %), Švici (17,5 %) , Veliki Britaniji (14 ,1 %) in ZDA ( l l , 5 %) že krijejo nad d e - setino proizvodnje električne energi je , čeprav je trenutno proizvodnja atom- ske energije še vedno dražja od proizvodnje energije s klasičnimi energet- skimi v ir i . 42 Med o b n o v l j i v i m i (regenerativnimi) energetskimi viri so trenutn o d e - ležni večjega zanimanja zlasti energija vode (hidroenergi ja) , energija Son- ca (helioenergija ) in toplotna energija Zemlje (geotermalna energi ja ) , po - zornost pa zbuja tudi večja možnost izkoriščanja energije plimovanja in vetra . Izkoriščanje potencialne in kinetične energije vode je bilo izredno pomem- bno pri razvoju številnih c ivi l izaci j . Energetsko izkoriščanje vodotokov je staro več kot 2000 let. Obrati na vodni pogon so pomenili tradicionalno i z - koriščanje energije vode in so delovali na vodotokih z velikim pretokom o z i - roma s trmcem, na istem principu pa delujejo tudi današnje pretočne in aku- mulacijske hidroelektrarne. V skupni energetski bilanci je hidroenergija z a - stopana s 5 %, veliko večji pa je pomen hidroenergije, če upoštevamo samo proizvodnjo električne energi je . Hidroelektrarne prispevajo skoraj tretjino električne energije po svetu. lJo svetu je hidroenergetski potencial razpore - jen zelo neenakomerno. -V-^jDlošnem ga določata višina padavin in reliefna energija. Obenem je spremenlj iv, in sicer od nekdaj tisoč MW ob velikih rekah do nekaj kilovatov (Rockwood, 1979). Z vidika varstva okolja prina- šajo hidroelektrarne, zlasti akumulacijske, precejšnje spremembe v podo- bo pokrajine, vendar so negativne, degradacij ske posledice manj opazne, čeprav nič manj boleče . Posledice večje akumulacije zaradi hidroelektrarn se lahko pokažejo šele po daljšem obdobju (npr. padec nivoja talne vode, z manjšanje ribjega zaroda) . Evropa izkorišča že več kot polovico celotnega hidroenergetskega potencia- la , sledi pa ji Severna Amerika, kjer se izkorišča 30,6 %. V vseh ostalih regijah sveta je delež izkoriščanega potenciala vodotokov še zelo nizek. Zlasti velja navedena ugotovitev za Afriko ( l , 5 %) in Južno Ameriko (5 ,4 °o), ki glede na površino razpolagata z ogromnim, vendar neizkoriščenim hidro- energetskim potencialom. Vzrok za skromno izkoriščanje je pomanjkanje osnovnega kapitala za gradnjo hidroelektrarn. Jugoslavija j e po hidroener- getskem potencialu v Evropi na tretjem mestu (SSSR, Norveška) , hidroelek- trarne pa nam proizvajajo okoli polovico električne energije. V Norveški pa proizvedejo hidroeleKtrarne nad 99 % celotne električne energi je . \ skupi- 43 Tabela 4: Hidroenergetski potencial sveta - v 1000 MW (1978) Regija Povpr.pot. % od svet. izrabljena % od pot. energija rezerv energija energije Afrika 230 21 3 ,4 1,5 Azija 300 27 22,0 7 ,3 Evropa (brez SSSR) 83 7 44 ,0 53,0 SSSR 125 11 1 4 , 0 11,2 Južna Amerika 186 17 10,0 5,4 Severna Amerika 170 15 52 ,0 30,6 Ostali svet 23 2 3 ,3 14,3 Svet - skupaj 1 117 100 148,7 13,3 Vir : Rockwood D . , 1979 no hidroelektrarn bi lahko uvrstili tudi t iste, ki izkoriščajo plimo in oseko. Znana je elektrarna v Franciji (Bretanija), ki izkorišča energijo pl imova- nja. V bodočnosti se s i cer pričakuje nadaljnja gradnja hidroelektrarn, vendar se delež v energetski bilanci sveta verjetno n e bo bistveno povečal . Energija sončnega sevanja - Sonce je največji izvor energije na Zeml j i . Na naš planet pade v 15 minutah toliko energi je , kot je človeštvo potroši v celem letu. Ce bi človeku uspelo izkoristiti le tisoči del sončnega sevanja, ki pade na Zeml j o , bi pokril vse svoje potrebe glede energije. Samo 0,02 % sončnih žarkov uporabijo rastline pri fotosintezi, vsa ostala prihajajoča energija Sonca pa neizkoriščena zapušča Zemljo (Nolzen, 1979), in s i cer kot kratkovalovno (svetloba) ali dolgovalovno (toplota) sevanje ter se vrača v vesol je . Tudi del kemične energi je , ki nastane pri fotosintezi, se vrača v vesol je (trohnenje, r a z k r o j ) . Izjema so zgolj tiste rastline in živali, ki so prišle pod površje pred svojim razkrojem in predstavljajo za človeka i z - jemno pomembna fosilna goriva (premog, nafta). 44 Po mnenju številnih futurologov je izkoriščanje sončnega sevanja osnovni energetski vir bodočnost i , vendar ne 20. stoletja. Z določenimi dopolnitva- mi ( zrca la , leče) se lahko sončni žarki "zbere jo" , vendar so trenutni stroš ki za gradnjo sončnih elektrarn še preveliki, kazen tega je potrebno rešiti še problem ustreznega shranjevanja sončne energi je , večja možnost upora- be sončnega sevanja pa je omejena na nižje geografske širine, kjer pa so države, ki ne razpolagajo s finančnimi sredstvi za gradnjo dragih sončnih elektrarn. Največje uspehe pri uporabi sončne energije so zabeležili v SSSR ZDA , Japonski in Franciji, pri nas pa je trenutno v ospredju izkoriščanje sončnega obsevanja za segrevanje vode in ogrevanje stanovanjskih hiš. Z a - radi krize v oskrbi z energijo s pomočjo neobnovljivih virov lahko konec sto- letja pričakujemo gradnjo orbitalnih sončnih elektrarn, ki bodo s pomočjo mikrovalov pošiljali energijo na Zeml jo , kjer se bo pretvarjala v e lektr ič - no energijo. Energija toplote Zemlje - lahko j o izkoriščamo predvsem v tistih predelih zemeljskega površja , kjer so vulkani, gejzir i in ostali topli vre l c i . Seveda je celotna energija Zeml je oziroma njenega jedra ogromna in je ni mogoče 21 primerjati z nobenim drugim energetskim virom - 3,5 x 20 MW, vendar si trenutno še ni mogoče predstavljati direktn e izrabe geotermalne energi - j e . Možna (trenutno) je izraba do globine 5000 m , zlasti pa so zanimive geotermalne anomalije (vulkanska področja i t d . ) . Geotermalna energija se izkorišča , vendar le v omejeni mer i , predvsem v Islandiji, Japonski, Sov- jetski zvezi , Italiji, Mehiki in Novi Zelandiji . Topla voda in para se koristi za segrevanje stanovanj, toplih gred in za pogon parnih turbin, ki pro i zva - j a j o električno energi jo . Prva "geotermalna elektrarna" je bila zgrajena v Italiji in ima moč 370 MW (Džurič , 1980). Energija iz biomase - bi bila zelo pozitivna rešitev tudi z vidika varstva okolja. Pri razpadu organskih odpadkov nastaja večja količina plinov ( z la - sti metana) , ki bi lahko postali viri energi je , čeprav bolj lokalnega znača- 45 j a . Nekateri znanstveniki vidijo veliko prihodnost v uporabi novega izvora energije - vodika, ki naj bi postal gorivo bodočnosti: kot motorno gorivo in kot gorivo v termonuklearnih elektrarnah. Poudarjajo, da j e njegova pro iz - vodnja enostavna in ne onesnažuje okolje. Izkoriščanje toplotnih razlik morja v globino še nima praktičnega pomena, energija vetra pa ima le l o - kalni značaj. III. Današnji energetski položaj na svetu lahko označimo kot zaskrbljujoč, ven- dar dolgoročno gledano položaj ni tako kritičen. Vsekakor je šele kriza za - radi nezanesljive oskrbe z nafto, skokovit porast njene cene "privil" zlasti največje potrošnike energi je , da so začeli pospešeno iskati nove vire ener- gije in se vračati k starim, zapostavljenim energetskim virom. V najtežjerr položaju pa so države v razvoju, ki niso izvozniki nafte, obenem pa nimajo kapitala, da bi izkoriščale lastne energetske v i re . Vrste pred bencinskimi črpalkami v ZDA , Zahodni Evropi vsekakor niso vzbudile prijetnih občutkov, vendar je veliko bolj zaskrbljujoče dejstvo neenakomerna , naravnost g r o - zljiva razporeditev porabe energije po svetu, ki odraža vso zapletenost nas- protja med razvitim svetom in ogromno množico dežel v razvoju. Najbolj ilustrativen je podatek o proizvodnji električne energi je , saj nam posredno odkriva tudi stopnjo izkoriščanja energetskih virov. Leta 1978 je bilo proizvedeno 75,95 milijard kWh električne energ i j e . Med prvimi devetimi državami po proizvodnji električne energije so razvite države , šele na desetem mestu je Indija. Kar 31,1 % svetovne električne energije so proizvedle ZDA , 15,8 % SSSR, sledi Japonska (7 ,4 %), ZRN (4 ,5 %) , Kanada, Velika Britanija, Francija , Italija in Poljska. V razvitih državah proizvajajo tudi nad 10 000 kWh električne energije na prebivalca, pod 20 kWh na prebivalca pa proizvajajo Etiopija, Laos, Mavretanija, Soma- lija . . . (Jugoslavija - 2 344 kWh). Samo Indija in Pakistan imata trenutno med deželami v razvoju atomske elektrarne, sončno energijo pa izkorišča- 46 jo razvite države zmernega pasu in ne, kot bi glede na količino sončnega obsevanja pričakovali, v nižjih geografskih širinah. Nafta se prideluje v razvitih državah, podobno je z naravnim plinom in še bi lahko naštevali. Svet je"zadremal" na ceneni nafti, sedaj pa mrzlično išče nove energetske v ire ali pa se postopoma vrača k starim. Kljub določenim zastojem glede preskrbe z energijo pa večina prognoz nikakor ni pesimistična. Kljub do lo - čenim tehnološkim in ekološkim težavam so napovedi glede oskrbe z ener - g i j do konca tega stoletja dokaj optimistične. Odstotki glede deleža posa- meznih energetskih virov 1. 2000 so s i cer razl ični , vendar ni večjih odsto- panj glede napovedi o poglavitnih energetskih virih prihodnosti. Tudi do kon- ca tega stoletja naj bi večino energije pridobili s pomočjo neobnovljivih ener getskih virov (cca 90 - 95 %). Leta 2000 naj bi z obnovljivimi energetskimi viri pridobili le 5 - 10 % (sončna energi ja, hidroenergija, geotermalna ener gija i td) , njihov pomen pa bi postal prevladujoč že v prvi polovici 21 .s to - letja, ko bodo poglavitne zaloge fosilnih goriv v glavnem izčrpane. Leto 2000 bi bilo torej še vedno v znamenju nafte (40 %) , zemeljskega plina (15 - 20 %) in premoga ( 1 5 - 2 0 %). Najbolj pa bi se povečal delež atomske ener - g i je , ki bi krila okoli 20 % en ergetskili potreb, medtem ko je uporaba vodi- ka in ostalih možnih energetskih virov še negotova. Ob vseh omejitvah in določenem nezaupanju do atomske energije si napovedovalci bodočnosti ne morejo predstavljati nadaljnjega ekonomskega razvoja brez povečanega de- leža atomske energije. Dejstvo j e , da predstavlja proizvodnja energije največji obremenitveni po - tencial za okolje ob vseh pozitivnih učinkih, ki jih prinaša. Harisbury (Pen- silvanija) z radioaktivnim oblakom ob okvari v JE 1. 1979 je bil po izjavi ameriškega ministra za energijo "najtežji dan v zgodovini jedrske energije" na srečo pa ni prišlo do večje katastrofe. Niso tudi osamljena mnenja, da do energetske krize n i prišlo zaradi iztrošenosti virov energije in naftne kr ize , temveč zaradi pretirane, nepotrebne, preko vseh razumnih okvirov 47 segajoče energetske potrošnje v razvitih državah. Energetska kriza naj bi bila le eden od kazalcev krize potrošniške družbe, ki brezskrbno, brezvest- no izkorišča energetske vire ter se ne zaveda, da sedi na sodu smodnika. Resnici na ljubo je potrebno zapisati, da si težko predstavljamo svetovno oskrbo z energi jo , če bi bila danes potrošnja električne energije na prebi - valca 10 000 kWh, kot znaša v ZDA . Energija je torej eden od ključnih pro - blemov človeštva, ki se lahko zadovoljivo reši le v svetovnem okviru ob enakopravnem dogovarjanju razvitih držav in držav v razvoju in ob upošte- van ju ter tehtanju ekonomskih in ekoloških vidikov. L i t e r a t u r a BachW. , 1979, Energiebedorf und Klimaänderung , Geographische Rundschau 1979/1, Braunschweig, s . 86-92 Desprairies P. ,1979 Les besoins mondiaux en energie et leur counerture, Annales de Geographie 486, Paris, s . 130-142 Džuric V. , 1980 Ilič J. , 1974 Lenihan J. , Fletcher W . , 1975 Ekonomska geografi ja, Beograd, s . 295 Osnovne ekonomsko-geografske karakteristike i ten- dencije razvoja energetike u svetu, Zbornik radova XXI, Beograd, s . 79-97 Energy Resources and the Environment, Glasgow - London, s . 194 Leszszycky S. ,1978 Rozmieszczenie i rozwoj energetyki atomovej w latach 1954 - 1984 na swiecie , Prace geograficzne 46, Warszawa - Krakow, s . 17-31 Lüttig G. , 1980 Sind Wachstum und Wohlstand durch Energiemandel de - färdet, Geographiche Rundschau 1980/2, Braunschweig, s . 46-51 48 Michel M. , 1978 L'extraction de l 'uranium, Annales de Geographie 482, Paris, s . 398-435 Nolzen H. , 1979 Alternative Energiequellen, Geographische Rundschau 1979/11, Braunschweig, (dodatek) Rajkovic D . , 1976 Atomska energija i energetska kriza, Globus VIII/8, Beograd, s . 165-176 Rockwood D . , 1979 Water and Energy, GeoJournal 1979/5, Wiesbaden, s . 461-471 Steinbeck E. , 1980 Das Ende des Olzeitaltes, Geographische Rundschau 1980/3, Braunschweig, s . 86-92 Tepina M . , 1974 Razsežnosti našega okolja, Ljubljana, s . 143 The Geographical Digest 1980, London, s . 143 Turk H. , 1976 Nafta u svijetu, Geografski horizont 1976/1-2, Z a g r e b , s . 3-15 i Weaver K. , 1977 The Power of Letting Off Steam, The National Geographic 152-4, Washington, s . 566-579 Zaric M. , 1973 Energetska kriza i njene posledice, Geografski horizont, 1973/3-4, Zagreb, s . 45-55 49