G O L N J K [f = Hb Mb nr 1 ^ L h= J H I uuu VRGEL JE OGENJ V SVET Ali ni luč vžliki božji dar? Svetloba je življenje. Brez sonca ni življenja na zemlji. Prosimo za tisto luč, ki je resnica in ljubezen in življenje. Koncil je pomen luči posebej osvetlil. Najvažnejši dokument cerkvenega zbora začenja z besedami: „Kristus je luč narodov.“ Na isto nas spominja evečnica. Kristus je luč s svojim naukom, z zgledom in z milostjo: z naukom razsvetljuje razum in načela, z zgledom obseva cesto življenja, z milostjo ohranja in bogati življenje duš. Kakšen odnos moramo imeti do Kristusa — Luči? ' do njegovega nauka: temeljito poznanje, prepričana ljubezen in iznajdljivo širjenje z govorjeno ter pisano besedo, ~~ do njegovega zgleda: „Glejte, zgled sem vam dal“ —> posnemanje življenja, do luči milosti: skrbimo da v nas nikdar ne ugasne, in če, jo obnovimo v zakramentu sprave- Na Kristusa — Luč v razsvetljenje narodov —, nas posebej spominja svečnica. Sveča je ravna, gori in sveti — to je simbol Kristusa, ki je raven: značajnost v vseh položajih brez stranpoti in dvojlnosti, f?ori: pri darovanju v templju je v trpljenju zagorel in začel izgorevati za duhovno svobodo vseh narodov, sveti: z «božje jasno in nepopustljivo resnico je prešijal zmedo in temo svojega časa in okolja. v Kristus je luč v razsvetljenje poganov in kristjanov in brezvercev, j^aša čast in dolžnost je, da smo otroci luči- Luč ni simbol, ampak živ-'enje: razsvetljeno po resnici in gnano po ljubezni Kristusovi. J. Re. CERKEV IN MEDNARODNI PROBLEMI Pred in po koncilu Sedež 052N v New Yorku (ZDA) Razmerje Cerkve do mednarodnih problemov se je v našem desetletju temeljito spremenilo. Jasno so, vidne razlike že v rednih diplomatskih odnosih med Cerkvijo in ostalimi narodi .pred in po koncilu- Prvi Vatikanski koncil se je v letu 1870 zaključil z izolacijo Cerkve od ostalega sveta — papež Pij IX. je postal jetnik za vatikanskimi zidovi in v navalu liberalnih idej in pravnih sistemovi slonečih na pozitivizmu, je bila Cerkev v drugi polovici 19. stoletja, ko je npr. industrijska civilizacija svet spreminjala v čuda, vsak dan znova obsojena na umik v katakombe in takrat modni filozofi — od liberalizma do marksizma — so Cerkvi napovedovali počasno smrt. Dialog z vsem svetom 'Če so si mnogi napovedovali, da bo Cerkev morala v ghetto — slepo ulico, pa se je kmalu začelo kazati, kako se je življenje v Cerkvi v najhujši dobi modernih preganjanj znalo uveljaviti. 'Če je bila v letu 1870 z odpravo cerkvene države vidna Cerkev izbrisana z evropskega zemljevida, pa se je Cerkev posebej z misijonsko akcijo takoj raztegnila na ves svet- Mogoče je besedica takoj preneznatna, ker bi ,se dalo misliti, kakor da Cerkev ni že stoletja izva- Jala misijonstva po drugih kontinen-t’h' Vendar je ravno po I. Vatikanskem koncilu viden silen porast misijonske aktivnosti- Francija je bila v Evropi vodilna država pri uvajanju metod liberalizma v javno in zasebno življenje, toda v svojih ko-onijalnih posestvih v Aziji in Afri-1 se je francoski misijonar mogel v veliki meri naslanjati na pomoč tudi laičnih, liberalnih oblasti. Zde-o se jei da bo takšna povezava mi-s'jonskemu delu Cerkve celo v ško-°, toda nadaljnji razvoj je pokazal, a t> siva misijonstva razmah evrop-’ lutra modernega kolonializma Cer- kvi ni mogel izropati. tedaj je torej Cerkev živela v 1 mlogu s svetom, kakor se ji je iz-v°u Evrope odpiral in je pri tem |n°r‘ila računati na okolja, ki niso 1 a krščanka. Mogoče so bile naj-'z-je krščanstvu duša in kultura 1 “Pokvarjenih azijskih in afriškin VJU‘ stev, dočim so metode vladanja raznih evropskih državah že bile °nekod daleč od načel in temeljev K,rscanstva. svT;(,an:ie razmerje med Cerkvijo in ^e oni je bilo torej polno pretre-(j°V’ trPljenja in tragike. Cerkev vsa Pol' °nCa ^ruge svetovne vojne na iz J“ nie'^narodne politike ni mogla tud'81 •etta ~~ slepe uIice> ker npr-stil; Se V Cerkvi niso pu- ten na rne^nai,°dne mirovne konfe-Veilat' 'H 'P?f!rovore. kjer bi mogla povsem ' vVoje mnenje in nuditi pomoč jaia '^uveštvu. če pa se je že da-ccn 6mU njenemu poslanstvu neka na,a’ pa se ie vedno poudarjalo, da Sam 0stane to njeno delo omejeno in 0° Za v "otranjosti cerkva vetišč — Cerkev je še vedno smela zreti na svet samo skozi okna zakristije... Ko je Roosevelt še leta 1945 Stalinu predlagal, da bi po želji Pija XII. tudi Cerkev bila povabljena na mirovno konferenco, je Moskva takšno misel surovo oidklonila. Obzorje dialoga Komaj petnajst let je poteklo in že se je položaj temeljito spremenil-Ko so ustanovili leta 1945 Organizacijo združenih narodov, sv. Sedeža niso povabili in še manj je bilo v ustanovne pogodbe in listine vneseno, da bi smel biti kdaj na kakšno sodelovanje povabljen tudi zastopnik Vatikana- Ob napovedi II. Vatikanskega koncila pa se je vse za-obrnilo; dasi še ni bilo jasno, kaj se bo z novim koncilom sprožilo, se je že v prvih posvetih izkazalo, da bo šlo za prodor Cerkve iz slepe ulice — šlo je za preureditev Cerkve — aggiornamento — v njenem razmerju do modernega sveta, še preden so se izluščile prve misli in ideje o modernem dialogu, je že bila povsod vidna navzočnost Cenkve z novimi silami za sodelovanje z vsem svetom. Okrožnica Janeza XXIII. Pacem in terris se danes celo po — ali Ule bil možen dialog po I. vatikanskem koncilu? — in leta 1946? — katem država je odklonila sodelovanje Vatikana leta 1945? — kdaj si je svet želel dialo-girati s Cerkvijo? levičarskih ideologih proglaša la osnovo pravega sožitja med vsemi narodi pri skupnih naporih za ohranitev miru. Sicer morejo biti levičarski komentarji polni skritih namenov, toda zahod in vzhod ne moreta mimo naukov in predlogov za moderni svet, kakor so bili izdelani v končni deklaraciji koncila o razmerju Cerkve do modernega sveta. Če se od spodaj gradijo sedaj tudi na polju mednarodne politike pogoji za resen in stvaren dialog, pa se je v življenju Cerkve — mogo,če celo proti njeni izrecni volji — še nekaj temeljito predrugačilo. Cerkev se v svojem dialogu s svetom dviga nad oblike sveta, kakor so bile dosedaj veljavne in so še. Sprememba se je najbolj vidno pokazala tedaj, ko je bil novembra 1965 Pavel VI. povabljen na obisk pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Po pravilih stare diplomacije ne bi bilo mogoče, da bi se takega zasedanja udeležil poglavar, ki ni bil član organizacije ali ustanove, če je bila navzočnost Vatikana na mirovnih konferencah v letu 1946 odklonjena, pa je dvajset let pozneje ravno navzočnost papeža Pavla VI. v New Yorku poudarila pomen obstoja tiste ustanove, ki je vzrasla prav iz tistih konferenc, na katere Cerkev ni smela priti. Ni ravno brez pomena, da je v New Yorku pozdravil papeža tudi sovjetski zunanji minister Gromyko, zastopnik tiste države, ki je v letu 1945 sodelovanje Cerkve odklonila, preprečila. I Še bolj viden pa je pomen Cerkve v sodobnem mednarodnem življenju v dejstvu, da Vatikan za spremembo v odnosu med Cerkvijo in Organizacijo združenih narodov ni terjal za Cerkev redno diplomatsko zastopstvo in priznanje. Zgodilo se je obratno: nekaj mesecev pozneje je Ci\rkev nc zahteva diplomatsko primarije ves svet priznava idejno moč Cerkve Cerkev oblikuje novo mednarodna moralo bll( Pn papežu Pavlu VI. na „dialo-sovjets>ki zunanji minister Gro-oiyko, ne malo zaradi tega, da bi ^vjetska zveza tudi v Rimu prejela 02nako neke sodobnosti. Nad vsemi v službi vsem Najnovejše poteze Pavla VI. r.i P° io,čju mednarodne politike so vi en ^°kaz, kako visoko se je cerkve oa diplomacija povzpela v dialogu : ^stm svetom. Sicer uradno Cerke' e vedno z mnogimi državami nim; ‘Plomatskih zvez ali pa je morab posameznih primerih pristati z ne a ei.mi državami celo na okrnjen, ogovore ali protokole, pa se v naj ,^* 2nejših in najtežjih primerih spe n„JPft razkriva, kako daleč je /. san * U b’ mogli navest mir ° ^a^e^evo Posredovanje za pre Vi^f0 V nesreonem vojskovanju i ,VnnamU. po*eK tega pa iz vsakegi sntvif*'11 govora Pavla VI. ves sve ureiJ .nabira nauke m napotke zt Janje najtežjih problemov medna rodnega sožitja. o so lansko leto v Lyonu na kon-resu Pax Romane govorili tudi o *a ogu, je poljska zastopnica Ana . ‘^ayska razlagala, kako velike so .e ovire 2a pravi dialog, ker še niso Jasne niti metode. Pri tem pa je še večja težava v tem, da bo delo za dialog v glavnem prepuščeno laikom in nato šele zastopnikom hierarhije, ki se še tudi love za prijemi in oblikami in ni prave jasnosti. Koliko težji bi torej morali biti pog'oji za delavnost Cerkve za pospeševanje in poglabljanje dialogov •med narodi, ko se ti javno sicer že krvavo očitujejo na bojišč.h v Aziji in v nemirih v Afriki; koliko je še sporov, ki se razvijajo in pojasnjujejo po salonih diplomatskih konferenc (konference za razorožitev v Ženevi, posvetovanja za omejitev atomskega orožja ipd). Cerkev nikjer ne zahteva javnega sodelovanja, kaj šele diplomatsko priznanje, dasi ves svet more spet in spet priznavati idejno mo,č in vodstvo Cerkve pri oblikovanju novega pravnega reda in mednarodne morale. Na polju mednarodnega sodelovanja je aanes Cerkev res že Mater nad vsemi narodi; po raznih tokovih in dotokih pa se kot Magistra ponuja, uveljavlja s sredstvi, kakor so j. bili pred t.sočletji izročeni z nauki evangelijev in božjih resnic. Sodobni mednarodni problemi se že v veliki meri urejajo z varstvom in načeli Cerkve. Ruda Jurčec MOLITVENI NAMEN: Splošni: da bi bili vsi učljivi pri poslušanju škofov, kadar oznanjajo nauk Cerkve. Misijonski: za Cerkev v Vietnamu. Za slovensko domovino: po beograjskem protokolu molimo za slovenske škofe in za pravi odnos izseljenskih Slovencev do njih. SLOVENSKI IZVEDENEC NA KONCILU VSI BODIMO SVETI Najbolj pomemben dekret drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora je dogmatična konstitucija o Ceikvi in v njej je eno najlepših poglavij tisto, ki govori o poklicanosti vseh v Cerkvi k svetosti. Izglasovali so ga koncilski očetje 17. nov. 1964 ne samo z ogromno večino, ampak naravnost z navdušenjem in enoglasno: 21411 glasov je bilo za in samo 4 proti, to ni nič pri takšni množici. To dokazuje, da so imeli to poglavje za silno važno in dobro in za naš čas pomembno. Jedro je v tem: Cerkev je po svojem bistvu sveta, posvečena s Kristusovo krvjo; zato so vsi v Cerkvi brez izjeme poklicani k svetosti, od prvega do zadnjega, od najvišjega do najnižjega, ne samo škofje, duhovniki in redovniki ter redovnice, ampak tudi vsi laiki, možje in žene, ne samo na splošno, ampak eden po eden, vsi skraja, individualno, katere koli starosti, stanu in poklica, naj se ukvarjajo s tem ali onim delom in poslom. In ta klic je po božji volji. To vsebino ima nauk o splošnem, občem klicu k svetost'. Vsi so gu pozdravili Z odobravanjem so ga sprejeli ne le katoličani, ampak tudi ločeni bratje, nekatoliški kristjani. Tudi oni tako razumejo in tako tolmačijo Kristusov nauk in evangelij. Ko so se v baziliki sv. Petra v Ri- Biu vršile te debate in so škofje v svojih govorih pojasnjevali zdaj to zdaj drugo točko tega lepega po-gravja o svetosti, nas je vse, ki emo bili zraven, zajel kakor val navdušenja in toplote ob tako visokih idejah in kar čutilo se je, da v Cerkvi me vlada samo človeški duh in človeško umovanje, ampak vse nekaj višjega. Zares ta duh zdaj bolj in bolj zajema vso Cerkev. A že takrat mi je v duhu vstajal nek pomislek. Vprašanje namreč: kako pa bomo potem, }to bo koncil skončan, vse te reči obrazložili našim ljudem. Ali nam ne porečejo P° svoji domači .pameti, po svoji trezni glavi: „No, kako maj bo pa vse to res in zares? Zdaj vas je Pa navdušenje malo predaleč zane-slo. Nikar ne' pretiravajmo; ne Plavajmo po zraku in po oblakih, Postavimo se na zemljo, na trdne nogč!“ Poznajo življenje Kako je torej s tem? Saj se nam kar čudno zdi, kako naj bi vse to bilo popolnoma zares. A po drugi strani ne smemo pozabiti, da so koncilski očetje vendar možje treznega im resnobnega premisleka, ne vdajajo se ustvaram, ne plavajo po zraku, ampak poznajo življenje na zemlji, in vodi jih Sveti Duh in so Pred Bogom odgovorni, daNvsej čredi dajejo navodila ravno za to tako prozaično zemeljsko življenje. Na ta način je zamišljeno tudi to Poglavje koncila. Iz tega je razvidno, kako nujno in važno je, da dobro obrazloži dekrete in pokažemo, kaj je pravzaprav koncil hotel. Ni ravno lahko to poglavje o klicu k svetosti: da bo stvar jasna, bom« obravnavali najprej o temeljih tega nauka, nato o cilju, ki je eden, in o potih, ki so mnoga, potem pa o sredstvih na potu, s posebnim poudarkom, da so te lepe smernice namenjene tudi vsem laikom. I. Temelji Kje so temelji tega nauka? V tistem členu apostolske vere, ki se glasi: verujem v eno, sveto katoliško Cerkev. Vsa 'krščanska stoletja so od prvih početkov izpovedovala to vero. In če naša vera tako pravi, potem ta člen mora imeti nek smisel, to se pravi: Cerkev je v resnici, je dejansko sveta, posvečena Bogu in vsi, ki so v Cerkvi, morajo imeti neko udeležbo pri tej svetosti, ki jo je Kristus svoji Cerkvi podelil in h kateri je Cerkev kot božja ustanova poklicana. Cerkev je božje ljudstvo: to se pravi, od Boga izbrano in Bogu posvečeno, njemu v službo namenjeno in s krvjo Kristusovo pridobljeno. Zato pomeni božje ljudstvo isto kakor sveto ljudstvo. Prvo pismo apostola Petra trdi tako izrazito: „Vi pa ste izvoljen rod, kraljevo duhovstvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas „Zato so v Cerkvi vsi, naj pripadajo k hierarh'ji ali jih hierarhija vodi, poklicani k svetosti.“ (Koncil v dokumentu o Cerkvi) je poklical iz teme v svojo čudovito luč, kateri nekdaj niste bid ljudstvo; zdaj pa ste božje ljudstvo, kateri niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli“ (1 Petr 2, 9-10). Pa nikar ne mislimo, da so bili takrat in v tistih začetnih razmerah povprečni kristjani, katerim je sveti Peter pisal te besede, popolnoma brez napak ali kaj posebno drugačni od nas. Takoi so torej učili apostoli. A ravno ta ideja, da so vsi verniki brez izjeme neko „kraljevsko duhovstvo“, to je, da imajo tudi laiki v moči zakramenta sv krsta neko posvečenje in neko splošno duhovstvo, je na žalost zadnje čase ostala preveč v ozadju in malone pozabljena med nami. To se je zgodilo zaradi ostre polemike s protestantizmom; toda pozaba je naša napaka. Koncil je to idejo znova postavil na častno mesto. Iz tega pa takoj sledi, da so vsi tudi poklicani k svetosti. Sarm to pričakuje od ms, Cerkev je nadalje ljudstvo otrok božjih in je nevesta Kristusova in je obenem njegovo skrivnostno Telo. Vse to je spet osnova poklicanosti k svetosti, ki velja vsem udom tega skrivnostnega Telesa. Morda najbolj izrazit temelj je pa to, da v Cerkvi Kristus sam vsem svojim udom; daje Svetega Duha in njegove darove: Duh pa je sam v sebi Svetost, je Posvečevalec, je vir in živi klic svetosti. Zdaj bomo lahko razumeli kar pravi koncil takoj na začetku poglavja: „O Cerkvi, katere skrivnost razlaga Zg-oraj: levo karrl. Agagianian, desno kardinal Lercaro; spodaj: levo kardinal Doepfner, desno kal’d. Suenens cerkveni zbor, verujemo, da je neuničljivo sveta. Kristus, božji Sin, ki ga z Očetom in Svetim Duhom slavimo kot ‘edino’ svetega, je namreč Cerkev vzljubil kot svojo nevesto in sam sebe dal zanjo, da bi jo posvetil; združil jo je s seboj kot svoje telo ter jo napolnil s podaritvijo Svetega Duha v božjo slavo. Zato so v Cerkvi vsi, naj pripadajo k hierarhiji ali pa jih hierarhija vodi, poklicani k svetosti po apostolovi besedi: ‘To je namreč božja volja, vaše posvečenje’ (1 Tes 4, 3). Ta svetost Cerkve se neprestano razodeva in se mora razodevati v sadovih milosti, ki jih Sveti Duh uresničuje v vernikih“ (Dogmatična konstitucija o Cerkvi, člen 39). Jasne, odločne so te besede, brez sence dvoma. Drugače ne more biti Malo pozneje dekret spet slovesno zatrdi: „Vsem je torej jasno, da so vsi kristjani, naj bodo katerega koli stanu ali reda, poklican j k polnosti ljubezni. S to svetostjo' pa tudi v zemeljski družbi prispevajo k temu; življenje postaja bolj človeško" (člen 41). Ni kristjan, kdor ni krščen; a kdor je krščen, je včlenjen v Kristusa in je s tem prejel opravičenje in v tem je vključen poklic k svetosti v dejanskem življenju, drugače ne more biti. ..Tisti, ki hodijo za Kristusom, so od Boga poklicani in opravičeni v Jezusu Gospodu ne po svojih de-tih, marveč po njegovem sklepu in niilosti; v krstu vere so postali božji otroci in deležni božje nara-Ve in tako v resnici sveti. Z božjo pomočjo morajo tisto posvečenje, katerega so prejeli, v življenju ohranjati in izpopolnjevati. Apostol jih opominja, naj živijo ‘kakor se spodobi svetim’ (Ef 5; 3)" (člen 40). Pa saj bi morali brati vse poglavje v celoti, kjer se te niisli tako lepo prepletajo in med sabo pojasnjujejo! A naj bo dovolj! Dolžnost sodobnega kristja-ns, ki naj bo tega imena vreden, ic, da tudi sam mirno koncilske odloke bere in se vanje poglobi. Obrazložimo rajši še druge plati tega vprašanja. »Vsi verniki so vabljeni in dolžni težiti po svetosti vrv svojemu sta/nu primerni popolnosti." Koncil v dokumentu o Cerkvi 2. Cilj je eden ter isti, pota pa mnoga Vir in vzor in cilj svetosti, h kateri smo vsi poklicani, je en sam, to je Kristus in v Kristusu naše združenje a Bogom. Pota, po katerih do cilja hodimo, so pa nujno različna in mnogotera. Krst je isti za vse ljudi, a vsakemu od nas je Bog odločil drugačno življenjsko pot in dal svobodo, da si drugačno izberemo. Zato je tudi drugačna pot, po kateri naj vsak uresničuje skupni ideal svetosti. Vsi težimo k istemu združenju z Bogom, katero se na zemlji ostvarja v ljubezni; vsem so na razpolago ista sredstva, a vendar jih mora vsak uresničiti na svoj poseben, individualni način. V tem oziru vlada pestra različnost v duhovnem svetu in Cerkvi sploh. Bog je hotel tako. In to je tudi v skladu z različnimi naravnimi darovi, s temperamentnostjo, ki jo s sabo nosimo, zavisi pa še bolj od različnih nadnaravnih darov, ki jih Sveti Duh deli vsakemu od nas, kakor on hoče, vse pa vodi v korist skupnosti. Čudovit je ta božji načrt; samo neskončna modrost ga je mogla zamisliti in ga more voditi. Ni dvoma tedaj, da so v Cerkvi potrebne različne duhovne smeri in šole, kakor so različna pota svetosti k istemu Bogu. Velika zmota je misliti, kot se včasih ču-je, da so k svetosti poklicani samo tisti, ki se zapro v samostan. Tudi dirugi, da, vsi v Cerkvi so poklicani. Kako je treba to umeti, bomo razložili drugikrat. Vsi so torej poklicani in dekret jih po vrsti omenja, od zgoraj navzdol: škofe, duhovnike, nižje služabnike (diakone), redovnike in redovnice, apostolske delavce, nato pa izrecno in posebej zakonce in starše, vdove in neporočene, delavce, zakaj tudi vsakdanje delo je po krščanskem pojmovanju vir posvečenja, nato še uboge, slabotna, bolnike, skratka vse, kajti, kakor omenja zadnji odstavek, vsi verniki naj se v svojih življenjskih razmerah, dolžnostih in okoliščinah vsak dan posvečujejo vprim. člen 41). 3. Sredstva na poti Mnoga so sredstva na poti k svetosti, a prvi in najpotrebnejši dar je ljubezen, s katero Boga ljubimo nad vse in bližnjega zaradi njega. V krščanski ljubezni se v prvi vrsti ostvarja svetost, o kateri govori koncil. „Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezn’, ostane v Bogu in Bog ostane v njem“ (1 Jan 4, 16). A svojo ljubezen je Bog v obilju razlil v naša srca po Svetsm Duhu, ki nam je bil dan (prim. Rimlj 5, 5)“ (čler 42). „Zato je znamenje resničnega Kristusovega učenca ljubezen tako do Boga kakor do bližnjega ‘ (člen 42). V ljubezni je višek. Najvišja oblika ljubezni, ki je vez popolnosti, pa je tista, ki se izraža v trpljenju in v žrtvi življenja, kakor je prvi Kristus dal življenje za nas, tako tudi med nami v Cerkvi nihče nima večje ljubezni, kakor kdor da svoje življe- nje zanj in za brate (prim. člen 42). Ni je dobe v zgodovini Cerkve, ki bi ne poznala tu ali tam preganjanja in stiske v tej ali oni obliki. Tedaj se pa vedno znova dogaja, da včasih čisto preprosti ljudje, čisto navadni kristjani, v katerih preje nihče ni opazil nič posebnega, naenkrat pokažejo izreden pogum in izredno ljubezen v pričevanju za Kristusa, pogosto s trpljenjem, včasih tudi za ceno življenja: to je znak prave, da, naj višje stopnje svetosti. In to store, kakor da tako mora biti, kot da vse to od sebe prihaja iz nj:-hove najgloblje notranjosti. In tudi je tako. Ali ni to res znak, da je v čisto navadnem življenju že prej klilo to seme svetosti, zase-juno po milosti v krstu od Svetega Duha, ne da bi oni sami ali kdo drugi to posebej opazil? To pomeni, da je v življenju svetost tudi tam, kjer je mi ne slutimo. Da je drugačna, kakor navadno mislimo. Ne smemo tudi pozabiti, da se na zemlji javlja v zelo krhki in nepopolni obliki, ker smo kakor romarji in popotniki. Takšno svetost brez posebnin znamenj, čudežev, prikazanj in prividov ima na misli koncil, ko uči, da so vsi v Cerkvi poklicani k svetosti. Poudarja to, kar je bilo pozabljeno: svetost tudi laiške-ga življenja. Zato se to poglavje zaključuje z besedami: „Vsi verniki so torej vabljeni in dolžni težiti po svetosti in svojemu stanu primerni popolnosti“ (člen 42). Msgr. dr. J. Vodkrpivec, Rim dolžnost 'N v važnost POKORE Letos je predpust kratek. Že 8. toruarja je pepelnica, s katero ^ erUa sveta Cerkev resni in spo-0mi ipostni čas. S pokoro, moli-in dobrimi deli se verni kri-8 Jani pripravljamo na Veliko noč, 8 Pogledom uprtim na Jezusa, Ki 8e Je sam postil štirideset dni in °či v puščavi in je za nas trpel 0 umrl. Brez pokore in samozata-e Je resnično krščansko življenja emogoče •— ne samo v postnem 88u, ampak vsak čas in vse dni. or resno hoče svoje posvečenje n zveličanje, mora hoditi za Je-Osom in nositi za njim svoj križ, 1 pomeni pokoro, odpoved, žrtev. Kdor tega noče razumeti, ni vreden, da bi bil Jezusov učenec: „Kdor ne vzame svojega križa ir, ne hodi za menoj, ni mene vreden“ (Mt 10, 38). O dolžnosti in važnosti pokore govori Cerkev ponovno v svojih koncilskih konstitucijah in dekretih. Obširno in jasno uči o tem sveti oče, papež Pavel VI. v svoji konstituciji: „Spokorite se“, ki jo je objavil 17. februarja leta 1960 in je v njej ma prošnjo koncilskih očetov tudi na novo določil za vso Cerkev veljavno postno postavo. Naj bodo tu podane glavne misli in določbe omenjene konstitucije —• kako se imenuje vaina okrožnica, o pokori po koncilu ? — kdo jo je riapisal? — kdaj jo je objavil? in nekatere, od merodajnih osebnosti dodane razlage. Dolžnost pokore Takole govori o tem važnem poglavju 'krščanskega življenja sveti oče: „Med važnimi in nujnimi vprašanji, s katerimi se ukvarjamo po naši pastirski službi, po našem mnenju ni na zadnjem mestu dolžnost, da vse naše sinove iu tudi vse ljudi z verskim čutom poučimo, kaj pomeni božja zapoved o pokori in kako važna je.“ Med koncilom si je Cerkev prizadevala spoznati lastno skrivnost in je v vsej širini pretehtala svojo naravo. Predvsem je premotrila tiste vezi, ki jo vežejo s Kristusom in njegovim odrešilnim delom. V jasnejšo luč je postavila dolžnost, ki veže vse njene člane, •da namreč sodelujejo pri Kristusovem delu tudi glede zatajevanja. Razen tega je prišla Cerkev vedno bolj do zavesti, čeprav naj bi bila po božji zamisli brez madeža in greha, da jo vendarle sestavljajo ljudje, ki se lahko omadežujejo in se morajo zato neprestano spreobračati nazaj k Bogu in se obnavljati, ne samo notranje in osebno, ampak tudi zunanje in obče-stveno. Poslanstvo Cerkve v svetu je v tem, da ljudi uči, kako naj pravilno uporabljajo zemeljske dobrine in sodelujejo pri posvečenju sveta; istočasno pa je njena naloga, spodbujati sinove k tisti zveličavni odpovedi, ki jih na njihovem potovanju proti nebeški domovini varuje, da se ne bodo navezovali na zemeljske reči. Sveti oče naslavlja na vse vernike besede, ki jih je spregovoril sv. Peter v svojem prvem pobinkošt-nem govoru: „Delajte pokoro v odpuščenje svojih grehov“ (Apd 2, 38). Obenem pa ponavlja vsem narodom na svetu povabilo sv. Pavla: „Spreobrnite se k živemu Bogu“ (Apd 14, 14). Z veseljem ugotavlja, kako je pokora v časti tudi pri ločenih bratih in celo v nekrščanskih verstvih, tesno povezana z notranjim verskim čutom. Pokora v stari zavezi Gledajoč na Staro zavezo navaja dejstva svetega pisma, iz katerih je razvidno, da je bila pokora že tedaj pobožno in vsakomur osebno dejanje, katerega cilj j % Boga ljubiti in se mu izročiti. Verni ljudje se ne postijo sebi na ljubo, ampak zaradi Boga. Že tedaj se pokora javlja kot sredstvo in znamenje popolnosti in svetosti. Primeri za to so nam Judita, Danijel, prerokinja Ana in toliko drugih izbranih duš, ki so služile Bogu noč in dan v postu in molitvi in to z veseljem in radostjo. Iz Stare zaveze je končno razvidno, kako so pravični ljudje z osebno pokoro zadoščevali za grehe vsega občestva. Izmed teh je omembe vreden Mojzes, ki se je štirideset dni postil, da bi potolažil Gospoda zaradi grehov nezvestega ljudstva. Pri preroku Izaiju J'e govor o bodočem Mesiju, božjem služabniku, ki bo nase vzel naše trpljenje in bo Bog nanj naložil nas vseh pregrehe (53 pogl.). In po Kristusu Pokora, ki je potreba notranjega življenja in je predmet posebne zapovedi božjega razodetja, dobi v Kristusu in Cerkvi povsem nov in pomenljiv pomen. Kristus, ki je v svojem življenju to, kar je učil, vedno tudi izvrševal, je pred nastopom svoje službe prebil štirideset dni in noči v postu in molitvi ter je začel svoje javno poslanstvo z veselim oznanilom: „Kraljestvo božje se je približalo.“ Te-mu pa je takoj dodal: „Spokorite se in verujte evangeliju“ (Mr 1, 15). Te besede so nekak povzetek in vsebina vsega krščanskega življenja. Po pokori postajamo kristjani deležni Kristusovega trpljenja in si z njo služimo slavo vstajenja. V zakramentu svete pokore Pfejemamo odpuščanje Bogu prizadete žalitve in se hkrati spravi-nro s Cerkvijo, ki smo jo z grobom ranili in katera se z ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za naše spreobrnjenje. Majhno spokorno delo, ki je po spovedi naloženo posameznim spokornikom, Postane na poseben način deležno neskončnega Kristusovega zadoščenja. Spokornik pa more po splošnih določbah Cerkve zakramentalnemu zadoščevanju dodati se druga svoja dela in trpljenje. Pokora slehernega vernika je v Cerkvi povezana z vsem občestvom, ker je Cerkev povezana s Kristusom z najtesnejšimi vezmi. Zunanja pokora Čeprav ima pokora predvsem notranji religiozni značaj, vendarle ne izključuje in nezožuje zunanjih spokornih del. Cerkev na koncilu prav za naše dni poudarja, da prava pokora v nobenem času ne more biti brez telesne askeze, ki vsebuje tudi mrtvenje telesa. Potreba telesnega zatajevanja je še bolj vidna, če se ozremo na slabotnost človeške narave, ker se po Adamovem grehu meso bori proti duhu in duh proti mesu. Taka vaja v mrtvenju telesa, ki je daleč proč od kakršnekoli oblike stoiciz-ma, ne obsoja človeškega telesa, ki si ga je privzel sam božji Sin. Še več. Cilj mrtvenja je osvoboditev človeka, ki se pogosto čuti zvezanega zaradi poželjivosti po čutnem delu svojega bitja. Po telesnem postu dobi človek nazaj moč, da se dostojanstvo človeške narave, ki ga je ranila nezmernost, obnovi po gorečnosti zdravilnega pritrgo-vanja. I V Novi zavezi in v zgodovini Cerkve se kljub temu, da se dolžnost pokore utemeljuje predvsem s prispodabljanjem trpečemu Kri- — pokora utrjuje voljo •— post nm spominja na tiste, ki vsak dan stradajo — Kristus je s. trpljenjem svet odrešil stusu, dokazuje s posebno vnemo nujnost tiste askeze, ki okroti telo in ga, devlje v sužnost, sklicujoč se pri tem na zgled Kristusa samega. Je pa Cerkev odkrito obsodila vsako zgolj zunanjo obliko po_ kore, iz katere odseva farizejski duh. Notranja vez, ki se v pokori spleta med zunanjim dejanjem, no tranjim spreobrnjenjem, molitvijo in delom ljubezni, je poudarjena in na široko razpredena v liturgičnih besedilih vseh časov. Prostovoljna vaja v zlivanji ppkori Cerkev sicer zelo poudarja pi--venstveno nadnaravne in religiozne vrednote pokore, ki tudi sodobnemu človeku zelo pomagajo J: spoznanju, kaj je Bog, kakšne pravice ima On do človeka, kakšno odrešenje 'nam je prinesel Kristus, vendar pa kljub temu vernike opominja, da naj notranje spreobrnjenje duše združujejo z zunanjimi deli telesnega zatajevanja. a) Najprej Cerkev zahteva, d.t vsi izvršujejo krepost pokore s tem, da stalno opravljajo svoje stanovske službe in potrpežljivo prenašajo nadloge zemeljskega življenja, ki so združene z vsakdanjim delom, kakor tudi negotovost položaja, ki vznemirja srce z zaskrbljenostjo. b) Tisti člani Cerkve, ki jih stiskajo nadloge, 'bolezni, revščina in — pokora je v spolnjeval in stanovskih dolžnosti, — v vdanosti v trpljenju, bolezni, nesreči. druge stiske, ali pa zaradi pravice tipe preganjanje, se opominjajo, naj se navadijo svoje bolečine potrpežljivo združevati s Kristusom. Tako 'ne bodo samo v polnejši meri izvrševali dolžnost pokore, ampak si bodo zaslužili tudi življenje v milosti, bratom in sebi pa v evangeliju obljubljeno blaženost. c) Dolžnost zatajevanja morajo bolj izpolnjevati duhovniki, ki so po neizbrisnem znamenju tesneje povezani s Kristusom, rn pa tisti, ki imajo zaobljubo evangeljskih svetov, da bi bolj od blizu hodiii za Gospodom, ki je sam sebe izničil, in si lažje in uspešneje prizadevali za popolno ljubezen. Vse vernike brez razlike pa Cerkev opozarja na eno: da namreč poleg težav in stisk, ki jih nudi vsakdanje življenje, svoje telo zatirajo še s kakimi prostovoljnimi dejanji zatajevanja in tako spolnijo božjo zapoved o pokori. Nova spokorna disciplina Da bi svoje sinove spomnil na zapoved pokore in jih vnemal k izpolnjevanju te zapovedi, je sklenil apostolski sedež preurediti spokorno disciplino tako, da bo prilagojena sodobnim razmeram. Prepušča pa skrbi in modrosti škofov, zbranih na zborih ali konferencah, da spričo poznanja svojih krajev in ljudi izdajo določbe, ki bodo učinkovito vodile k cilju. Nespremenjeno naj ostane naslednje: Predvsem hoče Cerkev povedati, da so trije, že prastari načini, na katere moremo zadostiti božji zapovedi o pokori, namreč molitev, post in miloščina, čeprav Je Cerkev v postni disciplini posebno poudarjala zdržek od mesa in post. Načini te pokore so skupni vsem starostnim dobam; v na-štni öasu pa navajajo različne vzroke, zaradi katerih je zaradi 'azličnih krajevnih okoliščin bol.i nujen en način pokore kakor pa drug. pri narodih, ki uživajo večjo mero ekonomskih dobrin, je tre-oa predvsem poudarjati zatajevanje, da se ne bodo ravnali po tem svetu, obenem pa je treba opominjati k pričevanju ljubezni do bia-i°v> ki prebivajo tudi v daljnih deželah, pa jih stiskata revščini ’.n lakota. Pri narodih pa, ki živi-v bolj skromnih življenjskih okoliščinah, bo Bogu bolj všeč in jubo ter članom Kristusovega te-°sa bolj koristno, če ljudje ne °Pustijo priložnosti za izboljšanje ružbenih razmer, svoje težave pa °>?u darujejo v molitvi, pobožno n tesno povezani s Kristusovimi bolečinami. ^am, kjer je to mogoče obdr-ati. ohranja Cerkev glede zuna-n^e pokore navado, ki je bila toli-■ o stoletij po cerkvenem pravu do-0Lena, tudi kar zadeva zdržek od nnsa in post. Obenem pa hoče s svojimi določbami poveljaviti tudi auge načine pokore tam, kjer se 0 škofovskim konferencam zdelo otrobno nadomestiti zdržek in )0st z molitvijo in deli usmiljenja, j ,a ^i pa bili vsi verniki zdru-ktlu Pri skupnem opravljanju po- 01 e, apostolski sedež določa neka- spokorne dneve in čase, ki v 61 venem letu bolj izražajo veli-ono^o Kristusovo skrivnost, ali ‘ Jih zahtevajo posebne potrebe Cerkve. Katar e so glavm spremembe o pokori? Kaj je novo? Zato se razglaša in odloča naslednje: I. Vsi verniki so po božjem zakonu dolžni delati pokoro. II. Štiridesetdanski post obdrži svoj spokorni značaj. Dnevi pokore, ki jih je obvezno treba držati v vsej Cerkvi, so vsi petki in pepelnična sreda ali pri različnih drugih obredih prvi dan velikega posta: to v bistvu veže pod smrtnim giehom. Vse petke bodi zdržek od mesa, če ni ta dan zapovedan praznik; zdržek in post pa na pepelnično srtdo, ali pri drugih obredih na prvi dan velikega posta, in veliki petek, na dan trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. III. ^akon zdržka prepoveduje uživanje mesa, ne pa jajc, mlečnih izdelkov in kakršne zabele, tudi ži-' valske; naknadno je dovoljeno tudi uživanje mesne juhe. Zakon posta določa, da se le enkiat na dan do sitega najemo; ne prepoveduje pa nekaj hrane zaužiti zjutraj in zvečer; glede kakovosti in količine jedi se je treba ravnati po odo-breni krajevni navadi. IV. Zakon zdržka veže vse tiste, ki so spolnili 14. leto starosti; post, to je pritrgovanje v jedi pa veže vse od izpolnjenega 21. leta do začetega GO. leta. Glede mladoletnih pa naj dušni pastirji in starši posebej skrbijo, da jim bodo privzgojili pravi čut za pokoro. V. odpravljeni so vsi privilegiji in indulti, bodisi splošni, bodisi posebni. Ne spreminjajo pa se s temi odredbami zaobljube katerekoli fizične ali pravne osebe, kakor tudi ne konstitucije ali pravila kateregakoli reda. VI. V skladu s koncilskim dekretom o pastirski službi škofov spada v pristojnost škofovskih konferenc naslednje: a) iz upravičenega razloga post lahko preložijo, upoštevati pa morajo vedno štiridesetdanski post; b) določijo lahko drugačno obliko pokore, zlasti še dela usmiljenja in pobožne vaje, ki zdržek in post nadomestijo v celoti ali delno; c) kar bodo škofovske konference o tem določile, naj zaradi vednosti sporočijo apostolsKemu sedežu. VII. Nespremenjena ostanejo pooblastila o podeljevanju spregledov, ki pripadajo posameznim škofom po določilih koncilskega dekreta „Kristus Gospod“ v št. 8, b. Župniki pa morejo iz upravičenega vzroka in upoštevaje ordinarij eva določila post in zdržek spregledati ali zamenjati v druga dobra dela posameznim vernikom ali posameznim družinam; isto more tudi predstojnik duhovniškega reda ali ustanove glede svojih podrejenih. VIII. V vzhodnih cerkvah ima pravico določiti dneve posta in zd'ižka po določbah koncilskega dekreta „O vzhodnih katoliških cerkvah“ št. 23 patriarh s sinodo ali pa najvišja oblast vsake Cerkve s koncilom hierarhov. IX. Zelo je želeti, da bi škofje in drugi dušni pastirji poleg pogostnejšega prejemanja zakramenta pokore pospeševali v zadoščevanje ali prošnje tudi izredna spokorna dela, zlasti 'še v postnem času. Vsem vernikom pa se zelo pripo- roča, da se iskreno prepojijo s cerkveno postna postavo spoštuje-krščanskim spokornim duhom, Zaključne opombe P. Bertram D.J. je objavil v Osservatore Romano glede gornje papeške konstitucije nekaj praktičnih pojasnil in navodil: Pred vsem drugim poudarja temeljno misel konstitucije, ki je ta, da ji vsak vernik osebno dolžan gojiti v sebi duha spokornosti, k čemur ■nas z besedo in zgledom spodbuja Gospod Jezus Kristus. Važen poudarek spokornega značaja postnega časa, ki naj ga vsa Cerkev skupno v duhu pokore obhaja. Število zapovedanih postnih dni je v resnici zelo majhno, zlasti še tam, kjer narodne škofovske konference dovoljujejo, da se zdržek v petkih med letom lahko nadomesti z drugimi spokornimi deli. Pri vsem tem tako božji zakon glede pokore, kakor Cerkev v svoji postni postavi upoštevata različne olajševalne okoliščine: telesne moči, značaj podnebja in dela, potovanja, hrana v javnih gostiščih itd. Če papeška konstitucija pravi, da nas postna postava obvezuje v bistvu pod smrtnim grehom, noče s tem reči, da bi že vsak posamezen tozadevni prestopek bil smrtni greh. Bistvo dolžnosti obstoji v tem, da verniki cerkveno postno postavo spoštujejo in jo po svojih močeh kolikor mogoče redno spolnjujejo. Le tisti verniki smrtno greše, ki brez zadostnega vzroka in z brezbrižnostjo postno zapoved prestopajo, ki niti volje nimajo, da bi dolžnosti pokore zadostili. Kolikor resnejša je volja za pokoro, toliko manj bo po- samezen prestopek iiostne postave smrtni greh. In kolikor važnejši ie razlog, ki opravičuje, toliko manjša bo krivda. Zaradi zares važnega razloga je često sploh ne kn (bolezen, revščina, gotove vrste dela, potovanja, skupna hrana itd.). Zavedati pa se morajo verniki, ki j*m je težko spolniti postno zapoved, da dolžnost pokore, po samem B°t?u ukazana, ostane in da j s mnogo načinov, s katerimi ji lahko zadostimo: prostovoljna in velikodušna odpoved stvarem, ki so nam všeč: sladkarije, tobak, pijača, kino, televizija itd. Posebno lep izraz krščanskega spokornega duha oo v tem, ako to, kar si s takimi odpovedmi prihranimo, naklonimo ustanovam krščanske usmiljene ljubezni. ß-la krščanskega usmiljenja do ubogih in potrebnih imajo pred bogom v vseh časih posebno za-dostilno in zaslužno vrednost. * Argentinski škofje so na svoji redni skupni Ikonferenci ki se je vrši-'a v Buenos Airesu od 14. do 25. novembra, določili postno postavo: obvozna dneva posta in zdržka ostaneta Pepelnična .sreda in veliki petek; zdr-Zek od mesa je ukazan za ostale pet-ke Postnega časa. Drugih obveznih Postnih dni ni. Priporočajo pa škofje v smislu papeške konstitucije vsem vernikov gojitev duha spokornosti, Prostovoljni zdržek od mesa ob petni med letom ki naj bodo vsem dnevi 8Pomina Jezusove smrti, posvečevani 3 sveto mašo in svetimi zalkramenti, s Pobožnim berilom, zlasti sv. evan-kelija, s pobožnostjo križevega pota m z dobrimi deli krščanske ljubezni-Alojzij Košmerlj Iz dnevnika Janeza XXIII. 19. marca (1899), pri mesečni duhovni obnovi Dan mojega sv. Jožefa je; in kako ne znova začeti z navado zapisovanja mojih misli, z navado, ki sem jo od januarja pa do sedaj pretrgal, ne vem, ali po svoji krivdi, ali pa po krivdi nikogar. Kako ne bi imenoval svetega Jožefa, ko v tem letu... (Tu je misel v besedilu pretrgana ) 16- aprila (189'9), pri melsečni duhovni obnovi Kolikorkrat prelistavam bo majhno število strani in pridem do kraja, me je sram samega sebe ob misli,-kako sem tri mesece precej slabo izvrševal tisti sklep, ki sem ga naredil pri duhovnih vajah v preteklem letu 1898, da bom zapisoval kako misel, ki zadeva stanje moje vesti. Kakor se zgoraj vidi, je že zvonilo za konec obnove, ko sem komaj začel pisati, pa se js vse pretrgalo in nisem več mislil na to. Brž ko sem se sedaj vrnil z velikonočnih počitnic, sem hotel na ta dan duhovne obnove znova začeti s to koristno navado, glede katere upam, da je z božjo pomočjo nikdar več ne bom pretrgal. Danes sem se nekoliko zbral; toda kaj pravim: „Zbral?“ Tu se za,če- n j a jo pregreški- Moral bi se zbrati, pa nikdar nisem zmožen, da bi to naredil, razen tako tako. Dober sem za to, da drugim svetujem, kako naj delajo dobro, nikdar pa ne, da bi jaz to izvrševal. Zato odslej zlasti glede zbranosti nikdar ne bom rekel nobene take stvari, glede katere ne bi mo-gel z izvrševanjem biti za zgled drugim, kakor je moja dolžnost. Prav posebno bom pazljiv pri opravljanju Malih dnevnic Device Marije in dalje prav posebno pri rožnem vencu, kar je bilo glede tega v ipreteklih dnea ne malo pričakovanja po izboljšanju. Druga stvar, ki jo potrebujem in ki bi me mogla dosti podpirati, pa je neprestana vaja v pogostih zdihljajih- Po njih bi bil moj duh vedno v Bogu in torej tudi v sebi zbran ter zato ne bi bil v nevarnosti, kakor se je morda že pripetilo, da bi brez koristi govoril o drugih, kadar ni mogoče govoriti tako, da ne bi pokazal na napake, in modroval brez neke vrste — ne vem kako bi se izrazil — dostojnosti- To so torej tri stvari, na katere gledam kot na posledico in sad sedanje duhovne obnove: rožni venec, zdihljaji, zadržanost, premagovanje v govorjenju, da ne bom govoril brez koristi slabo o drugih. Sicer se pa glede tega, kolikor se razodevam kot prevelik tepec, lahkoveren v popolnoma brezpomembnih stvareh in dajem tako priložnost, da se mi za hrbtom smejejo, morem le veseliti, ko vidim, da je tako neka da bom z-a trud poplačan. Vse je od tega odvisno, da se takoj skraja z vso silo trudim. Jezus, Marija, v'dva vesta, ali vama hočem biti všeč in vaju ljubiti. ihnko.ttni ponedeljek, 22. maja (1899), pri mesečni duhovni obnovi O Gospod, odpusti meni, največjemu grešniku! Kaj več morem reči? Hočeš ali nočeš, vendar moram to Priznati. Ta misel more ozdraviti vse ruoje slabosti. Če se v teh preteklih dneh, hvala Bogu, nisem prepustil sproščenemu ali zelo mlačnemu življenju, je pa vendar domišljija preveč delovala in sicer v škodo razu-res se razum ni popolnoma združi z domišljijo, marveč jo celo sku-šal brzdati, vendar je gotovo nekaj manj vplivala. Praznik za mojega novega župnika, tistih nekaj vrstic, ki jih za to priložnost napisal, da-‘Je^ prejemniki svetih redov, skrite težnje samoljubja, o, koliko olja za jnojo ošabnost! Gorje domišljiji! Hva-a Hogu, zdi »e mi, da se razum ni Pridružil domišljiji, toda tudi za ra-*um ne bi bilo slabo, če bi bil po- nižan- Sem ter tja me kdo poniža; misli, da tega ne vzamem za slabo, pa mi vendar povzroča krvavljenje. To so trenutki za molk in radost. Pravijo in menijo, da sem tepec- Saj tudi sem, toda samoljubje ne bi rado tega verjelo. Tu je vsa lepota igre. Tu kaj lepa priložnost, da se vadim v potrpežljivosti, v mrtvičenju, da skušam biti všeč Mariji, svoji lepi Brezmadežni. Sploh ne vem, kako bi se izrazil. O Sveti Duh, o moj evharistični Jezus, o Brezmadežna, vi poznate moja potrebe, moje napake, mojo željo po razkazovanju, potrebnost, da bi bil skrit, da bi se poniževal, da bi bil preziran, pa ob vseh teh napakah željo, da bi ljubil, da bi postal svetnik; vi me torej naredite ponižnega, vi glejte name, vi me napravite svetnika. Ponižnost in ljubezen! Opomba: Z izrazom „tistih nekaj vrstic“ Angel Jožef Roncalli na-migava na 11 kitic dolgo pesmico z naslovom: „Novemu župniku v Sotto il Monte — prečastitemu Alojziju Battaglia, ki na ta dan pod varstvom angelskega sv. Alojzija slovesno začenja svojo dušnopastirsko službo.“ Alojzij Battaglia (1852 do 1917) je bil župnik v Sotto il Monte od 1899 do 1917. Pesmica zanj je bila napravljena v semenišču 22. maja 1899. Nedelja, 28. maja (1899) K sreči, še gre; vendar mi je treba še večje zbranosti, zlasti te zadnje dni majnika. Sicer pa ogenj, ogenj! Saj je teden praznika presvetega Rešnjega telesa, mojega Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Dr. F- Žakelj NASTANEK BREZIJ Brezje so bile ob nastanku božje poti podružnica fare Mošnje. Mošnje imajo zelo staro cerkev, katere ostanki, tioladijska zgradba, segajo še v romansko dobo, dočim so imele stare Breaje enoladijsko cerkev, verjetno iz gotske dobe. V Mošnjah je bil župnik dr. Urban Ažbe, doma iz Poljanske doline kot poznejši slavni slikar Anton istega priimka. Enoladijski cerkvici sv. Vida na Brezjah so v šestdesetih letih 18. stoletja prizidali na levi strani kapelico sv. Antona Puščavnika, 1. 1800 pa na desni strani kapelico Matere Božje. Po raznih poročilih je dal to kapelico sezidati mošenj-ski župnik dr. Ažbe — poznejši stolni dekan in vodja bogoslovnice v Ljubljani — in ni menda nastala na iniciativo domačinov na Brezjah. Sicer pa moramo tovrstna poročila sprejemati z upoštevanjem že takratne vloge župnika tudi pri zidavah na podruž- nicah. A pri tako važni stvari kot je postavljanje kapele, ki se je razvila pozneje v cvetočo in slavno božjo pot, bi se najbrž ohranilo tudi ime kakšne neduhovske osebe, ki je povzročila zidavo, kot se je ohranilo ime Urške Ferligojeve za početke božje poti na Sveti gori nad Gorico ali legenda o pastirjih, ki so našli Marijin kip na Svetih Vi-šarjih. A na Brezjah se vedno imenuje le mošenjski župnik dr. Ažbe kot pobudnik in naročnik. Kako je kapela izgledala med 1. 1800 in 1814, ne vemo natančno. Dozidava stranskih kapel je bila pač utemeljena v baročnem hotenju po večji razgibanosti prostora. Po ena takšna kapela na vsaki strani ladje je pogost pojav pri enoladijskih cerkvah zlasti na Spodnjem Štajerskem; na Kranjskem je takšnih primerov nekoliko manj, a vendar so tudi dovolj pogosti. Upoštevati moramo, da je papež Pij VII. malo prej razglasil, naj se na dan 24. maja obhaja spomin Marije Pomočnice v zahvalo za rešitev iz mnogih nadlog, ki so takrat trle sv. Cerkev. Da je dr. Ažbe dozidil ravno Materi Božji posvečeno ka-Ptlo, bi govorilo za to, da ni bil eden izmed jožefincev, zlasti zato ne, ker je Marijo v kapeli imenoval on Pomoč kristjanov. Verjetno kapelo že ob nastanku bolj začasno opremil slikar Lebpold Layer (1752—1828) iz Kranja, ki je tudi sicer v cerkvi sv. Vida slikal. Vsekakor je vladalo prepričanje, da bo treba kapelo še bolj opremiti in je to deloi pač čakalo zaradi takratnih vojnih razmer med Avstrijo in Francijo boljših časov. Leta 1809 so Francozi zasedli Ljubljano in vso Kranjsko, pa tudi nekatere druge slovenske in obmorske hrvaške pokrajine ter ustanovili tako imenovane Ilirske province. Kranjci so iz avstrijskih P°danikov postali podaniki Francije in so bili tudi s strani novih oblastnikov precej obremenjeni. Vojske v Evropi so trajale še dalje in v tistem času so se i Avstrijci i Francozi zatekli k tiskanju bankovcev. Papirnati denar pri ljudeh nj imel dosti ugleda, pa vendar, nekaj sg je zanj že dobilo. Lodisi, da je hotel Layer nekoliko obogateti, bodisi da je vladalo sicer tolikšno pomanjkanje zaslužka, Leopold Layer in njegov mlajši, že etični brat Valentin (17G2—1810) sta se lotila ponarejati bankovce ]n sicer ne francoskih, ampak avstrijske. Moramo razumeti, da je m °b nastopu Francozov v naših vlajih krožil med ljudstvom tudi se avstrijski denar, zlasti 'ker je nla avstrijska meja prav blizu. Tn tako sta bila brata Layerja menda 1. 1810 aretirana in v Kranju zaprta. V zaporu se je Leopld zaobljubil, da bo poslikal Marijino kapelo na Brezjah brezplačno, če ga Marija reši ječe. Daši je ponarejal avstrijski denar, se je vendar bal, da ga ne bi nazadnje še na smrt obsodili. Jetični brat Valentin je v ječi že 5. julija 1810 umrl, Leopold pa je bil obsojen samo na pet let ječe. Francozi so morali leta 1813 Ilirske province zapustiti in Leopold je bil ječe predčasno prost. Leta 1814 se je takoj lotil izpolnitve svoje zaobljube in je s freskami poslikal brezjansko kape- lo. Freska, ki je bila na svodu kapele, se je imenovala Pomoč kristjanov. Ali je že v zaporu Layer obljubil naslikati tudi oltarno podobo, ali ga je za to delo že med slikanjem fresk pridobil dr. Ažbe, je nekoliko sporno, a slika je nastala tik po poslikanju sten. V glavnem je oltarna slika narejena po Mariji Pomagaj nemškega slikarja Luke Cranacha, ki se nahaja v Innsbrucku, kjer je dr. Ažbe študiral teologijo. Tukaj nimamo kakšne točne razprave o Layerjevi Mariji Pomagaj, a zadeva je bila že literarno obdelana, tako v knjižici dr. Jože Lovrenčiča Tri božje poti, Gorica 1944, in v Janeza Jalna Vozarji, : — kako so nastale Brezje? — odkod je slika Marije Pomagaj? — kako je podoba prišla na Brezje? II, Tri zaobljube, Celje 1959. Spominjam pa se, da je nekdo obdelal ■stvar tudi zgodovinsko. Janez Jalen je študiral svoj čas umetnostno zgodovino pri dr. Izidorju Cankarju in zato mu verjamem, ko piše, da je naslikal Layer sliko po podobici Cranachove in malo spremenjenem bakrorezu Schleicho-ve Marije. Luka Cranach st. (1472—1553) je bil osebni prijatelj in pristaš Martina Lutra. Marijo Pomagaj je naslikal po bizantinskem pravzoru leta 1517, istega leta, ko je Luter nabil na cerkvena vrata v Witten-bergu svojih 95 tez in je torej takrat moral biti Cranach še katoličan. Kako je slika prišla v Innsbruck, ne vem; Cranach je bival tam proti koncu svojega življenja kot spremljevalec Saškega volilnega kneza Friderika. O Schleichu nisem mogel dobiti podatkov. Znani nemški slikar Eduard Schleich st. je bil rojen šele dve leti pred Layerjevim slikanjem Brezij in je bil predvsem krajinar. Verjamemo, da je Marija Pomagaj na Brezjah kmalu po letu 1814 začela privabljati romarje tudi iz širše brezjanske okolice, a vendar so še ostale žive druge božje poti na Gorenjskem, zlasti blejski otok, Velesovo in Ljubno. Opisi Brezij pravijo, da se je po letu 1800, ko je bila kapela Marije Pomočnice dozidana, zlasti pa po letu 1814, ko je Leopold Layer poslikal kapelo in napravil oltarno podobo, takoj začela razvijati na Brezjan božja pot. To je verjetno, dasi se moramo zavedati, da takšna pobožnost navadno ne izbruhne kar čez noč, ampak je to bolj dolgotrajen proces. Za hiter izbruh pobožnosti je potrebno nekaj velikega, ne zgolj navadna uslišanja. A leta 1863 je morala biti brezjanska kapela Marije Pomagaj le že toliko znana in slavna, da se je osemnajstletno dekle Marija Tavčar iz bližnje okolice, iz župnije Begunje pri Lescah, podalo na Brezje, da izmoli rešitev od svoje bolezni. Marija Tavčar je bila božjastna. Desno nogo je imela v kolenu tako sključeno, da se ni več vdala. Dolgo je bila priklenjena na posteljo, potem pa je hodila ob berglah. Tržiški padar Tomaž Pirc, ki naj bi jo zdravil, ji je rekel: „Ljuba moja, to je mogoče le pri Bogu.“ In potem je šla 22. septembra 1863 na Brezje in med mašo vroče molila, da bi mogla apet hoditi. Naenkrat je začutila veliko olajšanje. Vstala je h Kaj so bili: : — dr. Ažbe — Leopold Layer — Marija Tavčar S — Matija Janc odložila bergle. Povsem zdrava m Mariji Pomagaj hvaležna je šla domov. O čudežnem dogodku Marije Tavčar je slišala 22-letna Marija Janc iz Zgoš pri Begunjah, ki je trpela hude bolečine zaradi trganja po kosteh. Dve leti je že ležala. Desno 'uogo je imela tako zasukano, da je bila peta spredaj, prsti pa zadaj. Noga ji ni več rastla in je bila krajša pa drobnejša kot leva. Kadar je klečala, se je mogla prav malo upirati na desno koleno. Opogum-ijena po ozdravitvi Marije Tavčar je tudi ona dobila močno vero v Pomoč Marije Pomagaj. Šla je na Brezje in nesla čevelj za desno no-8o kar s seboj, da ga bo lahko tam uhula, ko bo ozdravela. Šla je po berglah že prejšnji večer na božjo P°t in je prenočila pri svoji teti, ki je živela na Brezjah. Ob treh zjutraj je vstala in šla prosit mež-tlarja, naj ji odpre vrata v cerkev. B težavo je pokleknila pred oltar in prosila Marijo Pomagaj, naj tudi njene bergle odvzame. Drsala je na kolenih trikrat okrog oltarja in naenkrat ji je postala desna no-8a mehka. Stopila je na zdravo le-v° nogo in se ji je takoj iztegnila tudi desna. Bila je tako vesela in 0(1 groze omamljena, da je padla na tja in obležala, dokler niso začeli ijudje v cerkev prihajati. Takrat Je vstala in hodila kot vsi drugi zdravi ljudje. Ljudje so od presenečenja zavpili in začeli Marijo Klasno hvaliti. Marijan Marolt Zakramenti so sveta znamenja Ko liturgična konstitucija govori o zakramentih, pravi med drugim, da imajo, v kolikor so vidna znamenja, tudi svoj vzgojni pomen. Obredi vernike odlično pripravljajo, da zakramente s čim večjo koristjo prejemajo (št. 59). Zato je zelo važno, da verniki ta zakramentalna znamenja razumejo. Vsi priznavajo, da so zakramenti znamenja, ki jih je ustanovil Kristus, da nas posvečujejo. Vendar mnogi bolj malo pomislijo, kaj to pomeni. Zakramenti dejansko ostvarjajo to, kar značijo. Če odmislimo pri njih vidno znamenje, se spremenijo sicer v zelo mogočna božja dejanja, toda za nas nedoumljiva, nezaznatna. Nasprotno pa, če polno upoštevamo to osnovno označbo, da so znamenja, po katerih nam zakramenti govorijo in nas poučujejo, dajo trdno osnovo za liturgično vzgojo po zakramentih, ki sloni na vidnih dejstvih in ne na zgolj abstraktnih razpravah. Jezusova dejanja imajo simboličen pom\en Trditev, da so zakramenti Jezusova dejanja (prim. DŽ št. 1), ni v nobenem nasprotju s trditvijo, da so tudi znamenja. Ta Jezusova dejanja so simbolična in značilna, ■pa so tudi realna' in mogočna. Tudi dejstvo, da čeprav so zakramenti Jezusova dejanja, ni pa Jezus tisti, ki jih obhaja na viden način, ampak duhovnik potrjuje, da so zakramenti znamenja, ki na noben način ne zmanjšujejo njihovo resničnost. Krščanstvo ni samo vera zveličanja. Je tudi ključ, resnica. Kristus ni samo neke vrste rešenik, kakor kak zdravnik, ne da bi nam razložil, kako to dela. Pri zdravniku iščemo samo zdravja, ne pa razpravljanja o medicini. Jezus je pa tudi Učenik, govori in uči. Prav z oznanjevanjem evangelija je začel svoje javno delovanje. Tem so sledili njegovi številni čudeži, ki jih imenuje evangelist sv. Janez znamenja, ki zahtevajo vero. Prav tako tudi zakramenti niso samo zdravila, ampak so obenem tudi znamenja, ki nas učijo resnice večnega življenja, „da spoznajo tebe, edinega pavega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa" (Jan 17, 3). Zakramenti niso nekim zdravilom pridružena znamenja. So istočasno zdravilo in znamenje, učinkujejo istočasno, ko značijo. Zakramentalno življenje ni potrebno samo za dušno zdravje, za njeno rešenje. Je tudi vir najglobljega duhovnega spoznavanja (Prim.: A. M. Ro- guet: Los sacramentos signos de vida, 20). Zakramentalna znamenja so nam potre bna Zakaj je potrebno, da se nam daje božje življenje 'po teh materialnih znamenjih? Človek je sestavljen iz duše i i telesa. Duša spoznava s pomočjo telesa. Se opira na Čutne zaznave, brez katerih ne more delovati in napredovati. Poleg tega je še greh podredil dušo telesu. Končno se moramo telesno udejstvovati tudi v verskem življenju. Tudi temu vsako brezdelje škoduje. Ne moremo imeti samo notranjega verskega življenja. Če ne moremo svoje vere tudi telesno izražati, zapademo praznoverju. Zakramentalna znamenja niso potrebna Bogu, ki je nad vsemi znaki in nad vsemi sredstvi. Pač pa so potrebna človeku zaradi njegove narave, ki je istočasno telesna in duhovna in zaradi človekovega padca po grehu. To lepo izraža stavek: sacramenta propter homines — zakramenti so zaradi ljudi. To misel moremo najti tudi v veri, ko molimo: ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes (Roguet: o. c. 21). Jezus je vse to zelo upošteval pri svojem javnem delovanju. Vzemimo primer, ko hoče osvetliti Samari-janki, kaj je milost, naveže svoj nauk na njeno navado zajemati vodo iz globokega Jakobovega vodnjaka (Jan pogl. 4). Ali ko govori ljudem o evharističnem kruhuh potem, ko jih je čudežno nasitil z naravnim kruhom v puščavi: „Res- nično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker «te videli čudeže, ampak, ker ste jedli od hlebov in se nasitili“ (Jan 6, 26). Petra in Andreja pokliče v svojo apostolsko službo od njunega ribiškega poklica in jima na podlagi prav tega poklica pomaga razumeti novi poklic. „Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi“ (Mt 1, 17). Poleg tega moramo rešiti telo in dušo. Res, da človek ne živi samo °d kruha. Jezus tudi pi’avi: „da je boljše zate, da prideš z eno roko v življenje, kakor da bi imel dve roki, pa bi prišel v pekel“ (Mk 9, 43). Res se večkrat znajdemo v težkem položaju, ko moramo telo nekako žrtvovati zemski domovini, da moremo rešiti svojo dušo. Vendar je bolj naravno in navadno, da Posveti svojo dušo s telesom vred, ki je zvesto služilo duši. Častitljivo vstajenje bo vse to za vedno Potrdilo, saj v veri izpovedujemo, da verujemo v vstajenje mesa in v večno življenje. Zakrament, ki se podeli telesu, deluje v duši. Kakšna so ta znamenja? Bogoslovci navadno na to odgovarjajo, da so sestavljena iz materije in forme, iz snovi in oblike. Navidez je to zelo preprosto, v resnici pa vključuje nevarnost za zmotno razumevanje, predvsem ker sodobni pomen teh besed ni isti kot za časa Tomaža Akvinca, ki jih Je v bogoslovni znanosti uveljavil. Na noben način nista ti dve stvari sami v sebi dovršeni in neodvisni enoti, ampak sta navezani druga na drugo. Materija je neko nedoločeno, večznačno znamenje, ki mu forma — navadno beseda — določi jasen pomen. Lahko rečemo, da ima materija neki naraven pomen; forma pa mu doda nadnaraven pomen. Npr. krstna voda ali krstna kopel znači novo rojstvo, imenovanje sv. Trojice pa določa, da nas to rojstvo naredi deležne življenja treh božjih oseb. Oglejmo si nekatere primere teh znamenj. Zakramentalna znamenja so vzeta iz sv. pisma. Te spremlja zbirka obredov in molitev. Najprej so to stvari. Važno mesto zavzema voda, ki jo navadno lahko dobimo. „Glej, voda: kaj brani, da bi jaz ne bil krščen?“ (Apd 8, 36), je rekel dvornik etiopske kraljice diakonu Filipu. Vedno pa je potrebno človekovo delo pri pripravi snovi, ki tvorijo znamenja zakramentov kot so: olje, kruh, vino, mazila. Poleg snovi so znamenja tudi razni gibi, geste. Zakrament pokore ali zakona ne potrebujeta no- bene snovi. Tukaj so znamenja gibi, geste. Ti so potrebni tudi pri zakramentih, ki uporabljajo snovi. Vodo zlijemo na krščenca, oz. kršče-nec se potopi v njo. Duhovnik mazili bolnika z oljem. Pri birmi škof birmanca mazili s krizmo na čelu. Ti gibi so nekateri že sami po sebi verskega značaja kot npr. položitev roke na glavo ali znamenje križa na čelu. Še več gibov pa je vzetih iz vsakdanjega življenja (Pirm. A. G. Martimort: Los sig-nos de la Nueva Alianza 26-27). To lepo razlaga okrog leta 200 Tertulijan: „Umijem telo zato, da ostane duša brez madeža; mazilim telo zato, da duša doseže posvečenje; zaznamenujem telo z znamenjem križa 'zato, da utrdim dušo; telo obsenči nanj položena roka, da dušo razsvetli Sveti Duh; telo prejema Kristusovo Telo in Kri, da Bog nahrani dušo“ (De resurrec-tione earnis c. 8). Zakramenti imajo tudi socialen pomen. Najprej seveda združujejo vernika v ljubezni z Bogom,, potem ga pa povežejo tudi z božjim ljudstvom, ki je Cerkev. Ta povezava zahteva vidnih znamenj, drugače bi je ne mogli ugotoviti (Martimort o. c. 29). Sveta znamenja moramo prav razumeti Phi vsem, kar smo omenili o zakramentalnih znamenjih, si ne smemo prikrivati dejstva, da je večkrat težko ta znamenja prav razumeti in razlagati. Zato so tudi mnogi učbeniki iz časov, 'ki so komaj za nami, s svojimi izumetničenimi razlagami to težavo še po- — skušajmo razumeti znamenja zakramentov — obrede spremljamo z vezo v to, kar predstavljajo večavali. Povsod so videli neko prispodobo, simbol. Spomnimo samo, kako so razlagali oltarno opremo. Oltarni prti so jim pomenili potni prt Jezusov; tabernakelj jim je pomenil Jezusov grob itd. Kar vse je privlečeno za lase in znači napačno razumevanje zakramentov samih. Zato liturgična konstitucija poudarja, da je zelo važno, da verniki zakramentalna znamenja prav razumejo (št. 59). Ker pa so bile vnešene tekom časov v obrede zakramentov stvari, ki današnjemu človeku zakrivajo bistvo zakramentov in njih pomen, zato jih je treba prilagoditi potrebam današnjega časa (št. 62). Zakramentalna znamenja so naravna znamenja. Njihovega smisla ni določila šele človeška logika. So simboli, podobe, gibi, katerih smisel ni Ibil umetno določen. V njih je treba razbrati božjo govorico, ki je že od stvarjenja zapisana v stvareh in v naravi človeške duše. Po njej skuša človek preko materialnih vidnih stvari prodreti do globljih, skritih resničnosti. Ta božja govorica je pa zapisana posebno v sv. pismu. Zakramentalna znamenja so preproste stvari. Voda, s katero se u-mivamo; mazilo, ki ga je pripravil veščak za razna maziljenja. Kruh in vino sta hrana. Preproščina znamenj je potrebna zato, da se laže zavemo, da imamo opravka z ^ekim obredom, z znamenji božjega delovanja in ne z deli človeške sile. Njihova učinkovitost ni odvisna od človekovega razumeva-nja, ampak ker je simbol v Kristusovih rokah. Ta preproščina znamenj je že stare presenečala: „Kako je mogo-goče iznova se roditi iz vode?“ Na to so že stari cerkveni očetje odgovarjali: „Ni voda tista, ki pre-r°di, ampak Sveti Duh z vodo.“ Potriebne so tudi besede Stvari in geste, gibi, so zakramentalna znamenja same po sebi Vendar zakramenti potrebujejo tudi besede. Ni zakramenta brez izgovorjene besede. Poglejmo, kako to razlaga sv. Avguštin v razlagi Jan 15,4. Poslušaj aposto-la (Ef. 5,25 -27), ki pravi: „Kri-»tus je Cerkev ljubil in samega sebe zanjo dal, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil.“ Očistil, kako? v vodni kopeli z besedo, kmj je Kristusov krst? Vodna kopel z besedo. Odvzemi bese-^°> pa ni krsta; odvzemi vo-Pa spet ni krsta. „Vi ste čisti, zaradi besed, ki sem, vam govoril“ (Jan 15,4). Zakaj ne bravi Jezus, ste čisti po krstu, s 'aterirn ste bili umiti, ampak, za-radi besed, ki sem vam jih go-v°ril? Ker je beseda združena z vedo očiščevanja. Odvzemi besedo 111 voda ostane samo voda. Pride-aeš vodi besedo, pa se spreme-111 v zakrament, ki ga je mogoče zaznati po besedi. Kar velja za krst, velja tudi za oruge zakramente. Besede so po- trebne, da snov, gibe, geste, ki sestavljajo zakramentalna znamenja, posvete. Poleg tega besede tudi odkrijejo smisel teh znamenj. Besede kot zakramentalna znamenja niso izgovorjena nekam skrivnostno in na nerazumljiv način, kot nekaka čarovnija (razen po nemarnosti liturgla). Razkrivajo simbol, ki ga gibi ali snov nejasno vsebujejo. Pomagajo duši odkriti nekaj božjega tam kjer ga ni pričakovala (Martimort o.c.34). Če upoštevamo vse to, razumemo vso obsežnost in dinamiko zakramentov. Niso nekaj mirujočega in prehodnega, ampak so zelo polna dejanja, ki se v času razvijajo. Zato ne moremo priti do celotnega razumevanja npr. sv. maše, če .se omejimo le na kruh in vino' in na besede spremen j en j.a. Maša je veliko več: je duhovnik, njegova oblačila in gibi; je zbrano božje ljudstvo in njegovo dejavno sodelovanje; je oltar in njegovo posvečenje; so pesmi, molitve in odgovori itd. Samo tako je maša res praznik, slovesnost, o-snova krščanske ljubezni (Roguet o.c. 23). Tako vidimo, da so zakramentr nekaj tako velikega, da jih do kraja ne moremo doumeti. Zato jc tako na mestu, da Cerkev s svoje strani stori vse, da bi zakramentalna znamenja čim bolj približala čustvovanju in razumevanju človeka naših časov. Je pa prav tako potrebno, da vsak posamezni član božjega ljudstva stori čim več, da se more s temi zakladi obogateti. Boris Koman Kardinal Beb — mož božje previdnosti Pravijo, da je za voditelje odločilno, če si znajo izbirati prave sodelavce. Janez XXIII. je imel bistro oko in srečno roko, ko si je izbiral p. Avguština Bea DJ za sodelavca in desno roko pri delu za zedinjenje. Prej se nista oseb-fono poznala. P. Bea vse do svojega imenovanja za kardinala ni nikoli govoril s papežem Janezom. Užival pa je velik sloves kot strokovnjak v svetopisemski znanosti, kot človek, ki ve, kako je treba z ljudmi delati, kot odličen svetovalec, ki ga je papež Pij XII. imel zja svojega osebnega spovednika. Kljub temu bi morali še nekaj d> dati: gotovo je pri njegovi izbi'i imel glavno vlogo Sveti Duh. Saj je ugleden cerkveni dostojanstvenik izjavil: eden od velikih čudežev je p. Bea. Bog ga je vodil On sam zase pravi, da ga je Bog po svoji previdnosti vodil in vzgajal za nalogo, ki mu jo je pripravil. Značilno je že to, da je j^l rojen 1. 1881 m god prvega Konterberijskega 'škofa sv. Avgu-^tina (28. 5.). Kajti ravno kardi-Bea je pripravil pot kenter-aorijskemu nadškofu Johnu Fi-sherju, da se je po 440 letih nasprotij srečal s papežem. V življenju kardinala Bea vi-oimo nekaj izrazitih potez božje Previdnosti, s katerimi ga je pripravljala na njegovo življenjsko Palogo. Praktični gradbenik Najprej je po svojem očetu podedoval smisel za praktičnost in Za graditev. Njegov oče je bil iz-vrsten tesarski mojster v vasi Riedböhringen v zahodnonemški P°krajini Baden. Tudi Avguštin ie imel velik smisel za graditev. je pokazal, ko je po prvi svetovni vojni moral izgrajevati juž-P° nemško provinco Družbe Jezusove. Gradil je velik zavod za šo-'anje jezuitskih bogoslovcev v Pu-'lachu pri Münchenu. Pozneje je Preurejal in moderniziral razne učne zavode v Rimu. Naredil je Pačrte za novo jezuitsko univerzo ■Sofijo v Tokiju, ker je staro i. r923 potres podrl. Organizator in voditelj Od zgodnje mladosti je kazal tadi izrazite organizatorne in vo-iteljske sposobnosti. Zato ga je oblači župnik postavil za načel-P’ka ministrantov. Čeprav iz nje-jfove rojstne vasi ni bilo duhovni-a> odkar so ljudje pomnili, je 2anj župnik neprestano govoril: »Ta pa mora biti duhovnik!“ In je res postal. Tedaj župnik gotovo ni slutil, da bo postal tudi kardinal in eden najznamenitejših ljudi našega časa. Študent — 'prijatelji Posebni prst božje previdnosti vidi kardinal Bea v svojem šolanju. Srednjo šolo je začel na katoliški gimnaziji v Sasbachu. Toda čez štiri leta se je odločil, sam ne ve zakaj, da je šel nadaljevat gimnazijo v Konstanzo ob Bodenskem jezeru. Prišel je v razred, v katerem je bilo med sošolci mnogo protestantov. Tako je prišel v stik s tistimi, h katerim ga bo nekoč božja previdnost pošiljala, da bo delal za zbližan j e z njimi. Sam pravi, da je takrat v razredu spoznal, kako moramo ločene brate pridobivati z ljubeznijo, dobroto in skupnim delom. Ko je postal kardinal, mu je čestital tudi protestantski profesor bogoslovja Günter Denn. Kard. Bea je rekel o njem: „Čeprav sva bila v razredu tekmeca, sva se lepo razumela. Izkusil sem, da se z ljubeznijo premosti mnogo nasprotij.“ Profesorji Prst božje previdnosti se opazi tudi v njegovih višjih šolah. Po maturi je vstopil v jezuitski red. Imel je izvrstne profesorje za latinščino, zgodovino, arheologijo, etnologijo. Vse to mu je kasneje zelo prav prišlo. Sveto pismo sta mu predavala izvrstna profesorja p. Knabenbauer in p. Merk, dogmatiko pa p. Pesch. Nato so ga posebej poslali študirat klisične jezike. Toda kakor bi se bili predstojniki zmotili, so ga potem poslali na državno univerzo v Berlin’ študirat vzhodne jezike. Kako mu je to prav prišlo, ko mu je 1. 1941 Pij XII. poveril, naj pripravi nov prevod latinskih psalmov za brevir. P. Bea je gledaje naziaj priznal, da ga je po njegovih predstojnikih vodila božja previdnost. „Toda kdo bi mogel to naprej vedeti?... Od ljudi nihče.“ Na vseh teh mestih šolanja se je srečaval z najrazličnejšimi ljudmi in to mu je pomnožilo življenjsko modrost. Papeški sodelavec Pij XI. je sposobnega profesorja uporabil 'pri sestavljanju okrožnice o cerkvenih študijih (Deus scientiarur.. Oiminus 1929), Pij X'II. pa pri okrožnici o svetem pismu (Divino afflante Špiritu). V Vatikcmu L. 1949 je p. Bea postal svetovalec najvažnejše vatikanske a-stanove: Kongregacije svetega Oficija, ki skrbi za čistost vere. Tudi to je poteza božje previdnosti. To mu je odprlo nove poglede po katoliškem svetu, odprlo mu je mnoga ključna vprašanja Cerkve. Tu se je v podrobnosti seznanil z delom vatikanske uprave. Tu se je seznanil tudi z ekumenskim gibanjem, v katero je tako odločilno posegel. Sv. Oficij je izdal modro navodilo, da je ekumensko gibanje med drugimi kristjani delo Svetega Duha. Zato je treba pri tem delu sodelovati, kjer je to mogoče brez škode za cerkveni nauk. To načelo je tuii glavno vodilo kardinala Bea pri njegovem ekumenskem delu. Že kot strokovnjak za sv. pismo je navezal stike z raznimi vodilnimi protestantskimi bogoslovnimi učenjaki. Ti so ga vabili na svoja zborovanja, kjer je tudi predaval. Tudi liturgični učenjaki so cenili njegovo znanje in modrost. Pri Janezu XXIII. Tako izobraženega in izkušenega ga je papež Janez XXIII. dobra dva tedna po svojem nastopu imenoval za kardinala dne 16. 11. 1958. Nihče ga ni vpra- šal, ali je s tem zadovoljen. Štirinajst dni potem je še predaval, nato se je posvetil samo novemu delu. Za tajnika si je vzel Hrvata p. Stjepana Schmidta iz} Djakova, doktorja sv. pisma, ki je bil do tedaj njegov tajnik na Bibličnem zavodu. Kot kardinal je dva meseca P° nastopu predložil željo nemških in drugih kristjanov, da bi se v Vatikanu ustanovila posebna komisija za stike z ločenimi kristjani-Izdelal je osnutke in program-Že čez nekaj dni ga je papež poklical, odobril načrte, pač pa je dal ustanovi naslov: Tajništvo za zedinjenje kristjanov. Ko je kardinal Bea za binkošti istega leta z letalom potoval v ZDA, so ga časnikarji v New Yorku presenetili z novico, da je imenovan za predsednika Tajništva za zedinjenje kristjanov. leč, naglasa papež. Cilj je daleč, ponavlja kar d. Bea. Toda začeti je treba. Ne smemo prepustiti stvar času. Če se bomo izogibali drug drugemu, bo odtujenost še večja. Kard. Bea je imel tedaj že 73 let. Toda dokazal je, da je še poln življenja in moči. Kot človek, ki je po naravi praktičen, je hitro organiziral za novo delo prostore in delo. Izbral si je štiri stalne sodelavce, 16 članov in 20 svetovalcev iz raznih narodov, jezikov in strok. Tajnik Tajništva za zedinjenje je msgr. J. G. M. Willebrands, holandski profesor bogoslovja in znani delavec za zedinjenje. Vsaka dva meseca imajo posvetovanja, ki trajajo po več dni. Veliko delo in velik uspeh kard. Bea je organiziranje udeležbe ločenih kristjanov na II. vatikanskem cerkvenem zboru. Razume se, da je pri odloku o ekumenizmu imel kard. Bea prvo besedo. Njega je doletela tudi čast, da-je v imenu katoliške Cerkve nesel v Grčijo in vrnil glavo sv. Andreja apostola. Vlsser’t Hooft, kalvinistični pastor — eden tod nabelj vnetih delavcev za združenje a katoliško Cerkvijo Zadati je treba takoj Kardinal Bea je od papeža Janeza XXIII. dobil nalogo, kakršnih je malo v zgodovini Cerkve: premostiti med kristjani prepad, ki ao ga izkopala etoletja. Cilj je da- 85 let — letno 2000 pisem Pri svojih visokih letih — star je 85 let — napiše letno 1700 do 2000 pisem, opravi 400 važnih obiskov, se udeleži 100 sprejemov, pri katerih je treba kaj pametnega povedati in kaj važnega odločiti. Poleg tega so še posvetovanja v rimskih kongregacijah, nastopi v radiu im televiziji, potovanja v inozemstvo, cerkvene slovesnosti povprečno enkrat na teden... H Kakšen je? Ob vsem tem pa diha iz njegovega bitja izredna potrpežljivost in dobrota, modrost in umerjenost, pogum in pravičnost. Znana je njegova prisebnost, s katero odgovarja na stavljena vprašanja. Vprašali so ga, ali je glede zedinjenja kristjanov optimist ali pesimist. „Nič od tega, jaz sem realist.“ Kar d. Bea je realist v vsem. Prav zato, ker je realist, računa pri delu za zedinjenje predvsem na molitev. Njegov tajnik p. Schmict piše: „Pri vsem našem delu smo imeli občutek, da živimo od molitve in da se Gospod poslužuje našega Tajništva in mojega šefa zato, ker toliko duš po vsem svetu moli zanj in za njegovo delo.“ Molitev in Murija — to je skrivnost uspeha Kard. Bea je realist tudi v svojem zaupanju v Marijo. V svojem velikem govoru, ki ga je imel v Miinchenu 23. maja 1962 naglasa, da večina reformiranih krščanskih skupnosti prizna sklepe prvih šli rih cerkvenih zborov in s tem tudi nauk o Marijinem božjem Materinstvu. Navaja 'knjigo Valterja Topoleta: „češčenje Marije pri voditeljih reformacije,“ in ugotavlja, da so Luter, Kalvin, Zwingli in Bullinger nepričakovano močno častili Marijo. S tem hoče kard. Bea pokazati, kako se tudi protestanti polagoma vračajo k češče-nju Marije, ki je s svojo službo dekle Gospodove postala druga, nova Eva, Mati vseh živih. To je kratek oris življenja kardinala Bee, kot moža božje previdnosti, ki/ pomeni višek sodobnih delavcev za cerkveno edinost. Ob njem jasneje vidimo, kaj hoče ekumensko gibanje in odloiv o ekumenizmu. Kristjani se bližamo. Zbiramo se okoli Kristusa. Čas za to je dozorel. Obenem pa med nami in v naših srcih vedno bolj raste Marija, ki je Mati vseh nas, Mati Cerkve, Mati, okoli katere se zbirajo njeni otroci. Mi, ki smo že zbrani pri njej, molimo za tiste, ki so še daleč in za tiste, ki oddaljene zbirajo. Franc Svoljšak D J Moralni problemi...? Mož noče več otrok R. Z. iz Velikega Buenos Airesa. Imam dva otroka. Mož pravi; da je to dovolj za današnje čase... Nočem splava— V htidi stiski sem-., Kaj naj naredim? Rešitev je tudi za vas, samo nekaj ipoguma je treba. Vtis imam, da ne upate možu ničesar ugovarjati. Če e dela prav, imate pravico in dolžnost, da mu to poveste, čo dela greh, vas ljubezen do njega ob- vezuje, da ga odvračate od greha, kolikor morete. Kaj storiti? Moža morate najprej Prepričevati, da je njegovo gledanje na število otrok zgrešeno. Taka matematika nas bo pripeljala na rob narodne smrti in v razkroj družinskega življenja. Seveda ni nikjer rečeno^ da motnjo biti vse družine številne. Rečeno pa je, da o številu otrok ne sme odločati sebičnost in nezaupanje v Boga in v sebe, ampak velikodušnost v spolnjevanju božjega načrta. Ker ne omenjate kakšnih bolezni, hude stanovanjske stiske ali drugih upravičenih razlogov, sem .prepričan, da .bi vidva mogla imeti še kakšnega °troka. če pa res ne moreta imeti več otrok, kot kristjana ne smeta izbirati tistih načinov regulacije rojstev, ki jih je Cerkev obsodila. Zato je razumljivo, da vam spovednik ni niogel dati odveze. — Pojdite še enkrat k spovedniku, ki vam bo razlo-Silt katere načine Cerkev dopušč*. Po tem se ravnajte- Moža pa prosite obzirnosti- Ge vas ljubi, se bo vsaj trudil, da bi vam ustregel. Pripcsestvo vanje J. M. iz notranjosti... Želel sem z geometrom pravilno postaviti meje svojega posestva. Ta je k zakoličenju poklical tudi mojega soseda in tedaj je nastal spor. Po načrtu jo bilo razvidno, da sosed uživa del moje parcele, sosed pa je dejal, da uživa tako, kakor so mu izročili predniki in da ne odstopi od uživalnc meje. Kdo ima prav? Eden izmed načinov, kako si je mogoče pridobiti neko pravico oz. premoženje, je tudi priposestvovanje. Lastnik mora živeti v dobri veri, da je to kar ima oz. uživa, njegovo. Potem mora obstajati tudi neki naslov, zaradi katerega misli da je stvar njegova. To stvar mora lastnik določeno dobo nemoteno uživati. Cerkev se glede časa zastaranja ravna-po državnih zakonih. V vašem primeru je treba ugotoviti, ali je sosed del parcele že pri-posestvoval. Po pismu sodim, da ae je to zgodilo, če je to res, morate vzeti dejstvo na znanje. Če ste vi plačevali davek za parcelo, ki jo uživa sosed, se spodobi, da vam ta škodo na ta ali drug način povrne. Pred sodiščem pa glede zahtevka ne boste uspeli, ker je bil sosed prepričan, da vam ničesar ne dolguje. Če pa sosed uživalne pravice ni priposestvoval, potem je pravica na vaši strani. V vsakem primeru se s sosedom mirno poravnajte. Veronika, Kanada... V šoli ste odličnjakinja. Tudi glede vere izpolnjujete več, kot je vaša dolžnost, saj hodite dnevno k maši in k obhajilu. Vaše dosedanje moralno življenje je vzorno. Stalnega duhovnega voditelja nimate( ker z nobenim niste popolnoma zadovoljni. Po-lašča se vasi nemir. Želite vsaj kratek odgovor... Moj vtis je naslednji. Podobni ste neizkušenemu gorniku, ki stopa po nevarnih vzpetinah brez zanesljivega vodstva- Kakor on, tako tudi vi čutite negotovost- Nujno vam je potreben stalen duhovni voditelj, ki vam bo kazal ,pot v še večje duhovne višine. Ni važna oseba voditelja, temveč vaša poslušnost njegovim navodilom. Manjka vam tudi velikodušnosti v božji službi- Naša doba je doba gospodarskega računa. Toliko sem vložil, toliko moram dobiti. Tudi kristjani smo nehote prepojeni s tem mišljenjem. Odličen katoličan sem, Bog me mora obsipati z notranjo tolažbo in vsakovrstnimi drugimi dobrotami. Toda božja ekonomija je drugačna. Bodite velikodušni v božji službi. Darujte Bogu samo sobe, predvsem svoje želje in svoje hrepenenje. Ne bodite navezani na zemeljske stvari. V duhovnem vodstvu boste spoznali, kaj Bog od vas pričakuje. To naredite in boste našli notranji mir- Preberite morda tudi svetopisemsko zgodbo o bogatem mladeniču (Mt 19, 16-26). Dobro pazite, kaj mu pravi Jezus- Ali ne velja nekaj po-obnega morebiti tudi za vas. Stric in nečak (Dr. Albert Schweitzer in Jean Paul Sartre) „Če končno ne bomo povedali stvari, ki ne bodo vsem prijetne, ne bomo nikdar povedali resnice!" je bilo življenjsko vodilo velikega klicarja zmaterializiranega sveta in še večjega človekoljuba dr. Alberta Schiveitzerju. Bil je doktor filozofije, teologije, glasbe in medicine. Čeprav velik mislec, umetnik, bogoslovec in izd.-nv: ,k, je celo življenje posvetil malemu smrdljivemu naselju gobavcev v Lambarene, sredi a-friških pragozdov, 50 milj južno od ekvatorja. Kako bi ga mogli označiti po vsem tem njegovem delu? Patriarh XX. stoletja, veliki misijonar, čudodelnik in čarovnik, ubežnik iz modernega sveta, svetnik, čudak? Da, vse to je bil veliki evropski zdravnik med črnimi brati Afrike. „Danes se ne smemo imeti vet za star'ejM brate črncev, ampak jih moramo upoštevati kot polnoletne.“ Lik tega protestantskega teologa ponazarja človeka, kateri je znal zatreti sebičnost, katero vsak človek nosi v sebi, in jo je utopil v použivajoči ljubezni do bližnjega. Bil je izreden umetnik v odkrivanju samega sebe v sočloveku. Vsa njegova življenjska filozofija «Ioni na spoštovanju življenja in človekove svobode. Manj znano kot njegovo življenje je to, da je imel ta krščanski idealist sorodnika, danes v svetu verjetno bolj znanega kot je bil Schweitzer sam. Jcun Paul Sartre — odličen pisatelj, filozof z lastnim sistemom ateističnim eksistencializmom, je njegov nečak. Oba, stric in nečak, imata Boga in človeka v ospredju vsegi svojega življenja. Le daje to stricu vir in gibalo vsega njegovega življenfa; nečaku pa je vir pisanja in modrovanja zanikanje Boga. Oba sta velika ljubitelja človeka. Stricu je človek božja stvar, pot do Boga, predmet, na katerem se najbolj nazorno pokaže njegova ljubezen do Boga. človekova svoboda je bila dr. Schweitzerju najdragocenejši božji dar, človek Pa največja vrednost in bogastvo ustvarjenega sveta. Sartru je vsako bitje — tudi človek —- lasten nič. Človek je po njegovem naziranju svoboden, toda v tako polni meri, da je svoboda sama. Človek je osnovna želja biti Bog. Stvarnost nujno zahteva Boga — stvarnika. Zal pa Je pojem Boga — po njegovem — Protisloven. Človek more proizvesti samo boga — spačka. In njegov paradoksen stavek: „Boga kljub vsemu ni, čeprav bi moral biti!“ Sartre se izgublja v dokazovanju, da Boga ni. Navaja dokaze, iz katerih bi nujno sledilo, da Bog biva, — toda pri njem pa je sklep nasproten: Boga ni, čeprav bi moral biti. Skupna poteza strica in nečaka je dokazovanje človekove svobode in dostojanstva, toda vsak dokazuje na svoj način. Dr. Schweitzer ceni in vse življenje žrtvuje za človeka — božje bitje, Sartre filozofira o dostojanstvu človeka in o človeku samem, ki izhaja iz niča in se vrača v nič. Kar je stricu simbol junaštva, vere in poezije, to je nečaku zastarelo, nazadnjaško, nevredno svobode modernega človeka. Schweitzer je spoštoval, je veroval, je gradil, je ljubil v dejanju — Sartre je zanikoval, podiral, vračal v nič, tajil Boga. Kaj ,ie plemenitejše, bolj človekovo in bolj božje, prvo ali drugo? Kdo bolj spoštuje človeka in Boga, stric ali nečak?... — dogodki: Otrok v krščanski družini — odnos med možem in ženo: Iz očetovih zapiskov- — lastnosti naših otrok: Plemenitost in srčna kultura. — dopisujemo si Otrok v krščanski družini „Družina je od Boga prejela poslanstvo, da bodi prva ,in življenjska celica (družbe.“ (Iz koncilskega odloka o laičnem apostolatu) To poslanstvo Cerkve izpolnjujeta verna> knščanska zakonca, ko sta ob zakonski zvezi prejela velike dolžnosti in odgovornosti. 'Po božji milosti sta postala roditelja svojih otrok, ki naj bi bili blagoslov in. sreča vsake družine. •— Po Stvarnikovi volji sta postavljena za prva vzgojitelja svojih otrok. Od matere in očeta črpa otrok prve življenjske vtise, Iki so zanj značilni za vse življenje--------- Toda vzgoja otroka se začne že pri starših samih. Kjer v zakonu ni ljubezni in harmonije med' možem in ženo, tam se kaj rade pokažejo vzgojne pomanjkljivosti do otroka že v rani detinski dobi-------> — Starši si morajo staviti vprašanje: ,,za kaj vzgajamo svoje otroke?“ Odgovor se glasi: „ne samo za sedanjost —, ampak tudi za prihodnost!“ Ni dovolj, če se otrok) v sedanjem, okolju znajde, ko živi še ono srečno, brezskrbno življenje pod domačim krovom staršev. Otroku je treba pomagati, da se bo lažje uvrstil v življenje, kot odrasel človek in postal koristen član družbe. Mnogo staršev se ne zaveda, da je treba otroka podpirati, da se tudi duhovno in duševno krepi. Verna, krščanska mati se z ljubeznijo posveča vzgoji svojih otrok, čeravno z velikimi žrtvami. Napačno bi bilo, če bi matere svoje otroke razvajale, kajti takšni otroci se v poznejših letih kaj radi odtujijo staršem- Ko se prične otrokova šolslka doba, naj mu mati primerno razloži pomen življenja. Vendar se otroku ne more razlagati samo trdot življenja predvsem težkih udarcev iz preteklosti, kajti otrokova duša je nežna in vanjo naj ne posije mrak večera —----------. Zelo slabo vpliva na otroka, če se ga popelje samoi v svet otroštva, kjer postane središče zanimanja. Ne more se dovolj poudariti, kako velikega pomena je za otroka da se ga čimpreje navaja k delu- S tem se mu že zgodaj vzbuja čut oldgovor-nosti in samozavesti. V vsakem domu je dovolj opravil, kjer otroci lahko pomagajo, čeprav se zaradi tega delo zavleče. A tudi tu je treba potrpljenja. Otrok se bo prav kmalu! zavedal, da ima sam že dolžnosti in ne samo starši, ki jih pa mora upoštevati. Vse delo, ki ga opravljajo otroci, naj bo v veselem razpoloženju- Mladina pa ima tudi dobro razvit čut za pravičnost, katerega je treba upoštevati. Zaradi tega starši ne morejo zahtevati od otroka nekaj, česar tudi sami niso sposobni izpolniti. Ker spada vzgoja že v poklic, ki ga je staršem dodelil Stvarnik sam, po svoji veliki ljubezni — morajo iz nje zajemati svojo neusahljivo moč, da postane družina živ izraz — Ljubezni same- Tilda E- j#*: '*%*** Iz očetovih zapiskov Nekaj dni sva že v gmdalu'i>-skem samostanu. Krasna jesensko vreme nama lepša te dneve. Čutiva bližino naše Gospe, ob katere vznožju prejemava vsako jutro sv. obhajilo ter doživljarva ljubezen m molitev obenem. Zadovoljna sva, da sva si izbrala ta kraj; ta mir brez razburjenj, naglice, brez vrveža okrog naju. To ni samo počitek. Je tudi začetek najinega medsebojnega spoznavanja in pri-lagojevanja „di-ugemu", s čemer »e predporočno poznanje ne da primerjati. Najino življenje se je spremenilo. Res bom še naprej hodil v službo kot prej. A vse duhovno in duševno ozračje je zdaj drugačno. Nič več ne misliva, niti moliva, v ednini. „Jaz“ in „ti“ sta se zlila v „midva“. Temu je všeč visoko vzglavje, drugemu nizko. Pač, majhno nasprotje, ki ga je treba rešiti. Eden ima rad, da je jed hladna, drugi, da je vroča. Zediniti se je treba ali pa pripraviti za oba toplo ]od in oni, ki mu je všeč hladna, počaka, da se shladi. Enako je z načinom molitve, s pogledi na življenje in sploh z vsemi stvarmi. Mislim, da na to klasično poročno potovanje ne polagamo vedno zadostne važnosti in ga imamo bolj za brezskrbne počitnice kot pa za to, kar v resnici je: prva etapa medsebojnega razumevanja, v kateri se brusijo oglatosti značajev in človek stopi na pot resničnega poznanja in spoštovanja. Na dolgih sprehodih po dolini sva se pogovarjala o vsem. Uvidela sva, kaj naju druži in v čem sva različna. Zavzela sva se, da se bova prilagodila drug drugemu, kolikor najbolj bova mogla. Seveda. Ti dnevi veselega in brezskrbnega poročnega razpoloženja, ko se počutiva nekako kot razvajena otroka, še niso zakon. Manjka nama preizkušnja v vsakdanjem, vključitev v redno življenje in ohranjevanje, ali bolje, rast v najini ljubezni. A storila sva, kolikor sva mogla. Preživela sva te dni v milosti, proseč božjega in Marijinega varstva. Pod drevjem sva prebirala jagode rožnega venca, s pesmijo prepletala najine sprelvode po prašnih poteh, se svežila s čisto studenčnico, stikala po skrivnostma gozdovih in sledila samostanskemu zvonu v vesel dan in spokojno noč. Mnogo sva gledala zvezde, čiste in svetle, kot bi jih nebo prvič prižgalo. Vse to nama bo, upam, pomagalo. In zdaj, ko se vračava v mesta, bi si rada z vso' nežnostjo vtisnila to sliko. Tukaj, pri Mater., sva začela, Plemenitost in srčna hultura Smo sredi ipole.tja, v času izletov in letovanj- Tudi naša mladina se večkrat zberej da skupaj preživi lep dan. In ga tudi doživi. Zadnje čase pa v€dno pogosteje slišimo in beremo želje, naj bi bili naši fantje in dekleta k°lj plemeniti v svojih odnosih. So te želje upravičene ? Plemenitost je v večji ali manjši meri prirojena. Izraža se v vseh dejanjih mladega človeka — v občevanju s starši, z brati, tovariši in najbo'j v družbi z vrstniki drugega spola. Treba pa jo je gojiti in otroka navajati n*njo že od prve mladosti dalje. Prvi pogoj je, da so starši sami plemeniti med seboj in do svojih otrok-Kako naj imata dekle in fant srčno kulturo, če so starši do njih ozki in jim akorda nehote — ne nudijo tega, kar upravičeno pričakujejo in želijo od njih. Nestrpnost, nepremišljenost, sebične misli in dejanja, grobe kretnje, odurni ^razi — vse se odraža na otrocih- Dejstvo je, da so otroci tudi v tem 2rcalo svojih staršev. Ti pa so včasih preutrujeni od sedanjega nemirnega življenja ko iščejo Sredstev, da bi otrokom nudili več, kot so sami imeli. Po večini jim tudi hudijo; lov za materialnimi dobrinami ipa jih tako zaposli, da jim ne pre-°staja več časa, da bi opazovali notranji razvoj svojega otroka. Naglica jih sili, da se zapirajo vsak v svoj svet. Tako se v otroku Počasi poraja misel, da jih starši ne razumejo. .Starši pa zopet ne najdejo .asa In priložnosti, da bi jim pomagali premagati to nezaupanje, zadržanost zaprtost vase. Tako se nehote pretrga nit, ki je v prvih letih povezovala starše in ^lroke. Ljubezen med njimi je še ostala, saj vsi vemo, da tudi današnje druži ne diruži prav takšna ljubezen, kakor družine pred dvajset in več leti. Kakor se je spremenil način življenja, tako so tudi pravila lepege vedenja dobila drugo obliko- Današnjemu fantu ne „leži“ več, da bi .poljubil roko dami, in deklici je „tuj“ poklončdk- Pozdrav „klanjam se“ ni več v modi- Čeprav se starši trudimo, da bi otrokom doprinesli uglajeno vedenje, včasih ne dosežemo zaželjenih uspehov. Tako se zgodi, da fant z namigom glave povabi dekle na ples da ji v pozdrav pomaha s tistim, kar ravno drži v roki — -s časopisom -ali knjigo — V navadi je pozdrav „hola!“ itd. Kakoi se je mladina sprostila v svojih zunanjih navadah, tako se je sprostila —■ na žalost — tudi v gledanju na drugi spol. Fantje preko dvajsetih let pogosto mislijo: če hočejo dekleta z nami tekmovati v javnosti, če hočejo izvrševati iste posle kalkor mi, potem naj ne tožijo, čte jih imamo za sebi enake in se tudi obnašamo do njih kako'-do tovarišev. Najtežje je v dobi od dvanajstega do šestnajstega leta, Iko se pri mladih ljudeh še poznajo ostanki otroške dobe. Pri njih ni še ničesar zrelega i'1 dokončnega, čeprav že težijo po samovzgoji. So pa še prenerodni in okorni, kar se v družbi zelo opazi. Ljubki in dobri pa so otroci od sedmega do devetega leta- Kadar s ' jim zdi, da se jim je 'zgodila krivica, odkrito in spontano reagirajo. Prav tako tudi sami od sebe popuste, |če jim npr. mamica zna dokazati, da so v zmoti. Vendar tudi večjim otrokom mno-gokrat delamo krivico, ko jim očitamo, da ne poznajo plemenitosti. Poznam veliko fantov in deklet in presenečena sem nad njihovim vljudnim vedenjem, nad njihovim požrtvovalnim in nesebičnim delovanjem. Moderno tovarištvo jned fanti in dekleti bo imelo pravi smisel K-tedaj, če bo slonelo na obojestranskem spoštovanju. V območju Tronadorja spita že leto dni -dva naša fanta, ki sta se odlikovala pj lepoti svojega značaja. Nepozabna sta med našo mladino. Naj jim tudi v naprej ostaneta vzor plemenitega tovarištva, požrtvovalnosti in srčne kulture! P. D-ova Vsem naj velja kot sveta postava, da spadajo socialne dolžnosti med gla',1' dolžnosti današnjega človeka in da jih, jo treba tako jemati v\ poštev. — KonstitU*^' „Cerkev v sodobnem svetu“ Kadar človek dela, spreminja ne samo strani in družbo, temveč tudi ^ polnjuje sam 86(10. Mnogo se nauči, razvija svoje zmožnosti, stopa iz sebe in ’ dviga nad samega sebe. — Konstitucija „Cerkev v sodobnem svetu"1 Spoštovani! Vtis imam, do- se danes že pve-cei manj piše in govtiti o telem-2O'*, kot se jet v začetku ob njenem pojavu. Ali je morda njena nevarnost že mimo! Mislim, da ne. De navadili smo se je že. Pa tudi nekatero izkustvo je dozorelo človeku, ki ga je iskal. Posebno notranje zadovoljstvo čutim ob zavesti, da smo to veliko iznajdbo časa v naši družini nekako obvladali. Konkretno. Apa-rat imamo že več let in vsakdo ve, da ima pravico do uporabe — kadar jle pmgram zanj. Otroci se dostikrat zanj ne zmenijo, a če se, %e vodo, kdaj je njihova ‘oddaja. Iz-ven svojega ne računajo na gledanje. Redkokdaj s a zgodi, da ga gledamo skupno; takrat nam služi za snov pogovora, ki ga z možem iz-i'abhxb, da v njem poudariva določeno misel. Strni in tja izbereva kako (idrsko delo-, ki ga smeta gledati starejša otroka. Nadomesti nam obisk gledališča. Tako upava z možem izrabiti dobro, ki ga televizija prinaša In se izogniti slabim posledicam Predvsem z izbiro programa. Zelo me zanima, kakšna izkustva so st fr.inbmli da si pripravljen na zakon, in da bo vajina družina srečna, kolikor je nd tebe odvisno (oziroma od žene). Če je manj kot 10 pritrdilnih odgovorov (DA), potem je boljše da ^akaš.., — dokler ne dozoriš, medtem se še naprej .pripravljaj, . . in ostani »ani. MICHEL QUOIST Dnevnih Ane Marije Petek, 19. maja Govorila sem z Maijetico » katoliški organizaciji, katere članica je. Vprašala sem jo kakšen cilj in namen ima organizacija. „To kar ti delaš že nekaj časa." „In kaj delam jaz izrednega?" „Nič, manj misliš nase in več na sošolke." „Da, in kaj še delate?" „To kar nam je naročil Kristus v 'evangeliju: Ljubite drug drugega, kakor vas jaz ljubim. To se pravi, da imamo dela »a dolgo časa." Marjetica pravi, da mora povsod vladati Kiistus. Njegovo poslanstvo na zemlji se nadaljuje toliko časa dokler ne\ bodo vsi ljudje združeni v Očetovi ljubezni. Biti kristjan se pravi sodelovati pri tem velikem podvigu. Najprej, da sama tcldebn» ni \duira z grehom. Potem, da prinaša Kristusa v okolje kamor nas je postavil. Naše' delo je med mladenkami v šoli, v predmestju, na zabavi, na- točaju. KatolišlM organizacija dijaške dekliške mladine združuje dekleta, ki so razumela ta klic. Shajajo se na sestankih zato, da skupno preučujejo okolje, sie> navdušujejo, poiščejo kaj dobrega, zaznajo napake in lutko jih s skupnimi močmi odpraviti. V razPedu pomagajo dekletdm, ki se teže uče, so njihove prijateljice, jim svetujejo v težavah, jih sku- lle wjo zbližati med sabo, da bi si med se boj pomagale. Čb p)'osimo' Gospo-'ta, da nam pomaga pri tem delu, že pomagamo širiti božje kraljestvo. Marjetica, se je ustavila m me pogledala v oči z žarečim pogledam. Prav počasi mi jle rekla: „Poglej Ana Marija, Se bi vsi kristjani delali to, po vsgm, svetu, v vsakem ■okolju, nekaj bi se že spremenilo na vvetu.“ Hdčem se popolnoma predati temu poslaništvu. Molila bom in rekla Gospodu, da se mu dam na razpolago, ker sama sebi le malo zau-7>am. Kadar sem navdušena, sem pripravljena na me, pred težavami in zaprukami pa hitro odpovem. Petek, 26. maja Danes srno šle na razgovor z duhovnikom. Kakšen nepozaben doživljaj. Bilo nam je nerodno. Nismo vedele, kaj bi1 naredile. Nazadnje smo se dogovorile, da bom jaz potrkala in vstopila prva) pi.d pogojem, da bo Marija Dolores prva govorila in vprašala. Potrkala sem. tako na rahlo, da se je komaj slišalo, zalo sicim mora,M potrkati) še enkrat. Duhovnik nas je sprejel zelo prijazno. Ponudil nam j& stole in gotovo čakal, da bomo povedale po kaj smo prišle. Kimala nem Mariji, naj začne govoriti, d \ona je molčala in mi z očmi dopovedovala, naj grJvoršrn laz. Molčali srni, zato nas je pričel gospod kaplan izpraševati. „Študirate, v katerem zavodu? Nimate nobenega brata?“ Kar pogumno sva. mu odgovarjali. Nato je rekel: „Zdi se mi, da ste me hotele nekaj vprašati, drage prijateljice.“ „Drage prijateljice.“ sc mi je zdelo zelo smešno, začela sem se Smejati. Zdaj m,c je Manja Dolores z očrni opominjala naj neham. Sedaj sem se čutila, že bolj pogumno in sem vprašala: „Želim veduti, kaj mislite o f l ir' t u.“ „In ti, kaj misliš?“ Ujel me j\e>, mislile smo staviti vprašanja, pa Vas je izpraševal dn. „Zdi se mi, da je zelo grdo.“ „Da, zakaj?“ „Ne vem, zaradi...“ „Mislim,, da je najboljše, da še zedinimo l\tj je flirt. Po tvojem mnenju..“ „Mislim, da je flirt igranje z ljubeznijo. Ljubezensko razmerje vied fantom in dekletom samo zaradi zabave, ne d% bi pri tem mislila r‘a zakon.“ „Ras ja tako. Jaz bi pddčrtal, zetto da se zabavata. Flirt je igranje z ljubeznijo/kadar še ni prišel čas, da bi resna mislila na poroko. Igrajo se z ljubeznijo samo zarmM užitka srca, telesa ati obeh. Zakaj se vam ne zdi to naravno?" „Ne vodi nikamor.“ „Da, talco se zapravlja nežnost, izgublja se medsebojno spoštovanje. Dekleta mislijo: vsi fantje so pokvarjeni. Fantje pravijo: poštenih ''deklet ni več. Vsi, ki so prinesli v zakcn samo ostanke ljubezni, so zapravili dragocen čas, ki bi gen mdrali izrabiti za\ samovzgojo. V nevarnosti so, da to igro za katero so se tako dobro izvežbali na novo ponavljajo.“ Najbolj zanimivo je, da je rekel, da je naravrio, da savnam v naših letih fantje všeč, da naše srce v njihovi navzočnosti bij\e hitreje zn kat eile ga izmed njih, treba pa je imeti pogum, da se ne pustimo zapeljati od srca ker Se ni prišla njegova ura. S fantom, ki napi, je všeč se moramd vesti tako naravno kakor s katerim koli drugim, fantom, naše razmerje do njeefa naj ih tovariško in nič več. Samo takrat srno zmožne ljubiti, kadar zaradi dragih pozabimi nase. Šele potem, kadar imt ino srce in telo popolnoma v oblasti, kadar smo se že\ notranje dbogntile, smo zmožne dati drugimi. Gospodu kaplanu se je mudilo, zato sm\o se poslovile. Prav bi bilo, da bi šle še večkrat govoriti z duhovnikom. Še ve-l>ko stvari bi mVrrala vprašati. Zdi se mi, da se sedaj ret bojim več. Priredila M. M. NOVICE IZ Osemnajst bogoslovcev iz Jugoslavije v Gcrmaniku. Zadnji vestnik zavoda Germanik v Kirnu poroča, da so sedaj v zavodu gojenci in predstojniki iz enajstih držav. Iz Jugoslavije je sedaj v Germaniku kar 18 gojencev. Pred nekaj leti ni bilo nobenega. Nov stolni dekan v Mariboru Na g'od sv. Andreja, 30. novembra 1966, ki je zavetnik mariborske škofije po starem sedežu škofije v La-bodski dolini, je mariborski stolni 'kapitelj dobil novega dekana. Za to mesto je bil imenovan msgr. Franc Hrastelj. Zvonik — stolpnica v Ljubljani Ljubljanski nadškof je na zadnjo Pobinkoštno nedeljo lanskega leta blagoslovil nov zvonik bežigrajske cerkve sv. Cirila in Metoda. Zakaj so v zvoniku zgradili stolpnico ? P. Roman Tominc, ki je bežigrajski župnik in obenem profesor cerkvene umetnosti na teološki fakulteti v Ljubljani, je na to vprašanje tako odgovoril: „Odločala je ‘stanovanj- ska’ stiska. Nismo imeli ne učilnice za verouk ne shrambe za cerkvene Predmete ne zimskega cvetličnjaka 2a rože. Mislil sem si: čemu bi bil zvonik samo prazna lupina za stopnice in vrvi?“ Zvonik ima štiri nadstropja- V podzemlju je zimski vrt za rože in peč za centralno kurjavo. V pritličju je shramba za cerkvene Preproge in druge predmete. V prvem in drugem nadstropju so veroučne učilnice z vsemi potrebnimi Pripomočki. V tretjem nadstropju je dvorana namenjena za cerkveni arhiv župnijsike knjižnice. V četrtem nadstropju vise zvonovi, katere od vseh strani obdajajo terase, odkoder je lep razgled po Ljubljani. Zvonik-stolpnica je visok 25 metrov. — V župniji sv. Cirila in Metoda živi »koli 12-000 ljudi, letno je okoli 250 krstov, 80 porok in 100 mrličev. Apostolski delegat, nadškof Mario Cagna, je 13. dec. 1966 v ljubljanski stolnici opravil sv. mašo v navzočnosti številnih vernikov, ki jih je po evangeliju tudi nagovoril v slovenskem jeziku. Slovenski škofje za božič Vsi trije slovenski škofje so pisali svojim vernikom posebna božična voščila v obliki pastirskih pisem. Ljubljanski nadškof Jožef Pogačnitc je poslal vernikom voščilo z naslovom „Božja roka nas vodi“; mariborski škof Maksimilijan Držečnik pismo z naslovom „Božič tudi danes veselo oznanilo“ in škof slovenskega Primorja Janez Jenko z naslovom „Božič dan globokega doživetja“. Odšli so v misijone Iz Pariza je odšla v misijone na Madagasikar usmiljenka s. Daniela Šeme iz Žalne pri Grosupljem. Iz Slovenije je odšla v misijone v Južni Afriki uršulinka Marija Glorija Škerlj. Tu se bo pridružila misijonarkama ss. Ksaveriji Lesjak in Brigiti Bregar. — P. Jože Kokalj, jezuit, je odšel v Anglijo, kjer se pripravlja na odhod v misijone v Keniji (Afrika). Dr. Držečnik — 20 let škof. Dne 15. decembra 1966 je preteklo dvajset let, odkar je bil posvečen za škofa mariborski nadpastir dr- Maksimilijan Držečnik. Za škofa ga je obenem z rajnim ljubljanskim nadškofom dr. Antonom Vovkom imenoval papež Pij XII. 15. septembra 1946. Stolni kapitelj v Mariboru je določil 4- adventno nedeljo, 18. decembra 1966 kot dan zahvale za 20-letni jubilej. Po vseh cerkvah škofije so zapeli zahvalno pesem in molili za svojega šikofa, sam jubilant pa je isti dan ob 9. uri opravil v mariborski stolnici pontifikalno sv. mašo. \ Uta ££|2PO ^ aSürcA Juda Spisal: Hugo Wast |»; Takoj^ ko je Jud zagledal lu,č sveta, in ko so komaj umili njegovoi telo z vodoj v kateri so se kuhale suhe rože, ga zavili v taled ter zaprli v ,,hišo živih“, (beth kahain), živi kot skrivni podložnik kahala. Kahal je skrivnostno sodišče, skrivna zarotniška družba, ki deluje povsod, kjer žive Judje. Če jih je malo in je njihova soseska uboga, se imenuje kehillah. če jih je dosti, da imajo rabina in sinagogo, je to kahal, ki vlada nad vsemi kehillami v kraju- Kadar pa gre za veliko prestolnico kjer živi na tisoče Judov, ustanove veliki kahal, ki ima oblast nad vsemi kahali v mestu- Pred ipol stoletjem bi tistih tristo in toliko buenosaireških Judov nikjer v Evropi ali v Združenih državah ne bilo dobilo več kakor skromne kehillah. S tem pa, da so jim dovolili pravi kahal, so njihovi poglavarji pokazali, kaj si obetajo od bogastva argentinske zemlje, pokazali so pričakovanje, kaj vse bodo dosegli v neomenjenih možnostih, ki jih argen- Ilustriral: Hotimir Gorazd tinski modri zakoni in argentinsko gostoljubje nudijo sionskemu ljudstvu- Nade, ki niso spodletele- Danes ima Buenos Aires čast, da v njem deluje veliki kahal kot najvišja oblast nad neštetimi kahali in kehillami, ki so posejani po argentinskih mestih in mestecih, veliki kahal ki je odvisen samo od kahala v New Yorku, judovske svete stolice- Naj bodo udje kahala različni po stanu in ugledu, kahal ravna z vsemi enako strogo in odločno, pa naj gre za odličnega roša, poglavarja, za velikega rabina ali za preprostega ikur-ja, glasovalca in skromnega šemoša, tajnika. El kahal je neviden in vsemogočen gospodar. Trgovino, politiko, vero, zasebno življenje v najmanjših podrobnostih do razmerja med očetom in sinom, med ženo in možem, med gospodarjem in delavcem, vse ureja in vodi talmud, nadzoruje pa kahal, ki j« njegova stvarna podoba. Ni nobene ustanovej ki bi UveljaV. Uala Mojzesov zakon, in talmud se od tega zakona oddaljuje in mu celo nasprotuje. Sveto pismo je kakor voda. Talmud je kakor vino. El kahal pa je še boljši, je kakor dehteče vino. Talmud sam razglaša, da so ra-kini, njegovi razlagalci, nezmotljivi ’n vsemogočni. t>Moj sin, pazi bolj na besede rabinov kakor na besede Postave... Kajti beseda rabinov je večja od be-sede prerokov.. . In strah pred rabinom je strah božji... če ti rabin reee, da je tvoja desnica levica in da je levica desnica, mu moraš ver-Joti... Kdor zaničuje rabina, zasluži smrt.. Rabin, ki nauk razlaga in ga ^noji, ter kahal( ki ga uveljavlja, tesno sodelujeta, a ljudstvo za to ve. Judovsko ljudstvo ve samo, da nič ne koristi upirati se in da je pa-nietno poslušati. Kajti če je kahal i-’d in se ga je treba bati, je prav tako vsemogočen varuh. . Skupaj s kahalom, ki daje zakone 'n vlada, posluje beth din, pravo skrivno sodišče, ki razsoja v vsakem ®Poru med Judi. A ne sodi jih po ržavnih zakonih, marveč po talmu-u- In njegove razsodbe se izpolnijo, ba naj se obsojenec skrije v osrčje zemlje. Sodišči poslujeta v sinagogi. kel širok platnen trak s skrivnostnimi hebrejskimi izreki s šestkrakimi zvezdami in s ploščami PostaVe. Kadar so se odprla vrata je planil v dvorano veter s ceste in zamajal tri oljenice, ki so visele z golih ostrešnih tramov. Na zahodni strani je bila skrinja po imenu Aron, v spomin na skrinjo zaveze, kjer so hranili zvitke Postave ali šefer thori, čez vse sveto knji-go( zavito v dragocene tkanine. Thora vsebuje pet Mojzesovih knjig, v katerih je spisana zgodovina izraelskega ljudstva od stvarjenja sveta do Mojzesove smrti, ter njegove civilne in verske postave. Prepisovalec redke spretnosti je na široke pole skrbno pripravljenega in prepojenega pergamenta s črno tin-to, ki dajejo zanjo natančno navodilo rabini, na roko prepisal najstarejše besedilo brez vsake napake. Zadostovalo bi, da bi se bil zmotil za pičico ali da bi njegovo črnilo ne bilo narejeno po obrednem določilu ali da bi bil kdo odkril, da je katero kožo za pergament ustrojil kristjan, pa bi bili vse delo zavrgli, češ da je sinagoge nevredno. Približno na tretjini dvorane, ne daleč od Arona, je stal oltar, na katerem so gorele štiri sveče, da bi laže brali thoro, ker je bila luč iz utripajočih svetilk le slaba. Pred oltarjem so bile klopi za vernike. Dvorana, kjer so se Judje zbi-1887, je bila skromna in svetla vsa pobeljena- Stene so bile dc ‘sine moža prekrite s preprogam; " a(1 njihovim zgornjim robom je te- Blumen je sčdel na prvo mesto, ker si je bil od kabala kupil to pravico. Njemu ob strani je sedel Mavri-cij Kohen> po rodu iz Varšave, po- tomec Aronovega plemena, rodu starih levitov; o čemer je pričalo njegovo ime: Kohen, posvečevalec. Po drugih klopeh so sedeli različni ljudje, s klobuki na glavah, kakor je Judom v sinagogi zapovedano. Ko so bili vsi prostori polni, je vstal roš-hak-keneset, poglavar zbora, ki je bil hkrati tudi poglavar kahala. Bil je to Salomon Wofey, postaren bradač z naočniki v zlatih okvirih- Nadel si je tefilim, obredni jermen, s katerim si je ovil čelo in lakti. Na jermenu iz pergamenta, na katerem so napisani stavki iz Exo-da: „Poslušaj; Izrael...“ Povrh klobuka je imel taled, bel robec, ki so mu s štirih voglov viseli zizithi, vrvice spletene iz osmih volnenih niti, po petkrat zavozlane. Roš je kazal veličanstvo duhovnika in kneza- Razvil je pred verniki zvitek iz sefer thore in s predirnim glasom bral v hebrejščini starodavne besede iz svete knjige: „To je postava ki jo je Mojzes dal Izraelovim sinovom.“ In povabil je Kohena prej ko Blumena, naj bere začetek poglavja, ki je veljalo za ta dan Pet Mojzesovih knjig so rabini razdelili na dvainpetdeset beril, za vsak teden eno, tako da ob novem letu končajo branje teh knjig in začno spet od kraja. Kohen je znal hebrejsko in je sproti prevajal v jiddščino, kar je bral, da bi ga razumeli poslušalci, ki so bili po večini iz Rusije, iz Poljske in iz Nemčije. Potem je prišla vrsta na Zaharija Blumena, ki je poznal hebrejsko pi- savo, ni pa razumel besedila in j” potreboval pomoči turgmana, prevajalca v sinagogi. Ta ga je ustavljal na koncu vsake vrstice, če je bral Pismo, ter konec vsake tretje vrste, če so bili Preroki. £> tem so kazali manjše spoštovanje,iki so ga zaslužili ■preroki v primeri z Mojzesom- Zaharija Blumen, ki je bil bogatejši od Kohena, se je čutil ponižanega zaradi svoje nevednosti- Brati pred vso sinagogo je past, ki si jo človek od kahala kupi z denarjem kakor vse drugo. Po branju je imel vsakdo pravico govoriti, bodisi da je pridigal ali razlagal. Pogovarjati pa so se smeli v sinagogi tudi o poslih in trgovini. Kadar so govorili o tem, so pogasili sveče na oltarju v znamenje, da razpravljajo o posvetnih rečeh- Ta večer je prosil za besedo Zaharija Blumen- Njegov glas je bil zasopel in brez barve, toda njegove oči so metale predirne žarike. „Zahtevam, naj po naših zakonih in šegah kahal da na dražbo hišo dona Justina Adalida na calle Florida in njegovo posestvo, ki meri osemnajst kvadratnih milj s poslopji in naselji vred.“ Mavricij Kohen zaradi slabe luči na srečo ni mogel skriti svojega presenečenja dn srda. A ni spregovoril besede in ni pogledal Blumena, ki je sklonil glavo na prsi in čakal; kaj bo odgovoril kahal iz poglavarjevih ust. Sosed na desnici je dejal Kohena pritajeno: „Jaz bom dražil za vas. Do koliko?“ Kohen je s prstom napisal na klop Vsoto, ki jo je hotel ponuditi, da ne bi drugi zapazili, kaj namerava. Pa bo je bilo neipotrebno) zakaj Blumen je začel z dražbo s petkrat višjo Ponudbo, kar je kazalo namen, da se Pe bo pustil predražiti. „Saj je nor,“ je zamrmral med zobmi Kohen. Šest članov kabala z rošem je zaradi lepšega malo premišljevalo, nato so pa odgovorili Blumenu> da njegovo ponudbo sprejmejo. Blumen, je brez naglice odštel stotino bankovcev po sto pesov in jo položil na oltar. Roš je vstal, stegnil roke nad nevidne thore in s slovesnim glasom govoril: „Danes, v petek, na predvečer meseca aira, v letu 5648J naj vedo vsi, da je ta kahal prodal Zahariju Blumenu za vsoto deset tisoč pesov Pravico, da izkorišča očetno hišo in Posestva dona Justina Adalida od središča zemlje do najvišjih oblakov 'On in da jo izkoriščajo njegovi potomci. In naj vedo vsi Judje, da nihče izmed njih ne more teh posestev kupiti, tudi ,če bi jih sam Adalid hotel prodati, bodisi v celoti ali samo’ v de. Idi, za nobeno ceno, iz nobenega raz-ioga in pod nobeno pretvezo...“ Zaharija Blumen je spregovoril znova: „Kupil sem hazako, pravico za izkoriščanje imetja dona Justina Adalida. iPredlagam, da mi dovolite kupiti merpiie, pravico do izkoriščanja njegove osebe-“ Mavricij Kohen je takoj udaril 'Proti njemu: „Dajem za to pravico deset tisoč pesov.“ Nasprotnik se mu je mrzlo nasmehnil: „Deset tisoč pesov? Dajem sto tisoč.“ Zdelo se je, da se bo Kohen zgrudil pod to vsoto, ki je bila naravnost blazna spričo docela nestvarne kupčije. Zato je molčal. Roš je vstal znova, sprejel sto tisoč pesov in s hladno slovesnostjo oznani^ da je kupčija sklenjena m da razen Blum na noben Jud v Buenos Airesu, ne na vsem svetu, ne bo za naprej mogel po-sojati donu Justinu Adalidu denarja ali kako drugače trgovati z njim, ne z njegovimi potomci na vekov veke. In da bodo to vedeli vsi, bodo' prepis zapisnika o kupčiji poslali vsem kahalom na svetu. „Desettisočkrat norec!“ je mrmral Kohen. Blumen ga je moral slišati in je obtožujoče vzkliknil: „Plačal sem1 visoko ceno! Zdaj zahtevam, naj sveti kahal zagrozi 111 prekolne vsakogar, ki bi se mešal v mojo pravico!“ „Prav,“ je rekel roš, iztegnil roke v drugo in začel s slovesnim glasom izgovarjati zarotitev: „V imenu Tistega, ki je rekel: Ne imej več bogov razen mene. In jaz sem Bog vseh, ki isem te rešil iz egiptovske dežele in iz hiše sužnosti, in ki kaznujem grehe očetov, ki so me zavrgli, na sinovih sinov do četrtega rodu, in se usmilim tistih, ki me ljubijo in izpolnjujejo moja povelja — ter v imenu kabala in beth-dina v Buenos Airesu oznanjam vsem Judom na svetu pravico Zaharija Blumena. (Bo še) ^mmeđ znatni iv Argentini • Pet novih maš v letu 1966. Preteklo leto je dala slovenska skupnost v Argentini pet novomašnikov. Prvi je zapel novo mašo č. g. Roman žužek, S.J., o katerem smo že poročali. V duhovnika je bil posvečen 26. junija v Rimu. Novomaš-nik je četrti duhovnik dz znane žužkove družine, ki je darovala Cerkvi tudi štiri redovnice. 'Drugi novomašnik je bil č. g. Jurij Langus, S.D.B. Tudi o tem smo že poročali. Je tretji duhovnik iz znane Langusove družine. Duhovnik je postal 14. avgusta v Cordobi. Novo mašo pa je ponovil 4. decembra v San Martinu pri Buenos Airesu. Somaševali so trije bratje: novomai-nik, g. župnik Janez in g. prefekt škofovega zavoda Primož- Novomaš-ni govornik je bil č. g. Janko Mernik, S D-B. Pel pa je pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g- Vinka Klemenčiča. V soboto, 26. novembra je moron-ski škof msgr. Raspanti posvetil v duhovnika č. g. Alojzija Tekavca, S.D.B. Novo mašo je zapel 11. decembra v župni cerkvi v San Justa-Novomašni pridigar je bil č. g. dekan Ciril Milavec. Pri maši je pel pevski zbor iz San Justa, ki ga vodi g. Štefan Drenšek. Novomašnik je bil rojen 2. februarja 1938 v Kladi, župnija Ig. Osnovno šolo je pričel v Sloveniji, nadaljeval na Koroškem in dokončal v Argentini v Bernalu pri salezijancih. Tu je tudi dokončal srednjo šoio. Od leta 1960 do leta 1962 je poučeval v Don Boscovem zavodu v Ra-mos Mejiji. Bogoslovje pa je dovrš:l v Cordobi. 'Naslednjo soboto, 3. decembra pa je bil v mestu Lomas de Zamora pri Buenos Airesu posvečen v duhovnika č. g- Mirko Grbec. Drugi dan je s sobrati somaševal. Pridigal mu je č- g. dr. Filip Žakelj. Pel pa je pevski zbor iz Slovenske vasi pod vodstvom g. Ivana Meleta. NovomaJnik je doma iz Loškega Potoka, vasi Traven. Rojen je bil 10. julija 1938. Tudi on je ljudsko šolo pričel v domovini, nadaljeval v begunskih taboriščih in dokončal v Argentini. V srednji šoli je bil gojenec Rožmanovega zavoda v Adrogue Bogoslovje je študiral in tudi srečno dokončal v mestu La Plata. 'Peti novomašnik je č- g. Andrej Zarnik (de la Consolata), iz Mendo-doze, o katerem smo tudi že poročali. • • Božični prazniki so potekli v lepem prazničnem razpoloženju-Osrednja točka je bila polnočnica v Slovenski hiši v Buenos Airesu- Sv. Novomašnik Alojzij Tekavec SDB mašo je daroval g. msgr. Anton Ore-har- V govoru je vsem rojakom voščil blagoslovljen božič. Med mašo je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom g. dr. Julija Savellija. Bilo je veliko spovedovanja, tja od pol enajste ure zvečer pa do pol druge zjutraj. Skoraj vsi udeleženci so pristopili k sv. obhajilu. — Polnočnice so bile še v Slovenski vasi, v Carapa-chayu in v San Fernandu- Dopoldne so bile po vseh naših središčih svete maše( med katerimi so odmevale božične pesmi. Lepa prireditev „Slovenski božič“ pa je bila na praznik v večernih urah v Slomškovem domu v Ramos Mejija- Novomašnik Mirko Grbec O 250 slovenskih mož in žena na duhovnih vajah. V decembru se je v Buenos Airesu udeležilo duhovnih vaj 250 ljudi, 1152 žena in 118 mož. Duhovne vaje v dveh skupinah vodil č- g- Franc Sodja, C-M. O 800 otrok v slovenskih osnovnih šolah v Argentini. V šolskem letu je bilo v slovenskih osnovnih šolah v Argentini nad 750 otrok. Razdelitev je bila sledeča. Šola F. Erjavca v Adrugue je štela 16 otrok. V njej uče: ga- Marjeta Stariha (voditeljica), č. g. Marijan Bečan (katehet) in g- Rudi Drnovšek, šola I. Cankarja v Berazategui je štela 14 otrok. Vodi jo ga. Betka Vitrih. Verouk pa poučuje č. g. Jože Guštin. Šola nadškofa Antona B- Jegliča v Buenos Airesu je štela 30 otrok. V njej so poučevali: ga. Marjana Batagelj (voditeljica), č- g- Jurij Rode (katehet) in gdč. Terezika Marn. šola Josipa Jurčiča v Carapachayu je štela 44 otrok- V njej so poučevali: g. Aleksander Pirc (voditelj), č. g. Matija Borštnar (katehet), ga. M-Pleško in gdč. Mojca Pirc ter g- E. Škulj, šola Narte Velikonja v Hur-linghamu je štela 26 otrok. Poučevala sta gd,č. Katica Kovač in č. g. Jurij Rode. šola Franceta Prešerna v Moronu, v kateri so poučevali: gdč. Mija Markež (voditeljica), č. g. župnik Matija Lamovšek (katehet), ga. Marija Geržiničeva, ga. Vera Zurc in g. Pavel Rant, je štela 88 otrok. Šola Antona M. Slomška v Ramoe Mejiji je štela 115 otrok. V njej so poučevali: ga. Vera Holozan (voditeljica), č. g. dr. Alojzij Starc (katehet), gdč. Renata Sušnik in gdč. Cilka Cestnik in g- Štefan Dren-šek. šola Franceta Balantiča v San Justu je štela 109 otrok. V njej so poučevali: gdč. Angelca Klanšek (voditeljica), č- g- dr. Alojzij State (katehet), gdč. Marija Mehle in gdč. Majda Tomažin, šola škofa Rožmana v San Martinu, kjer so poučevali: gdč- Katica Kovač (voditeljica), č-g. župnik Gregor Mali (katehet), gdč. Saša Hartman in g. Boris Pav-šer, je štela 131 otrok. Šola S. Gregorčiča v San Miguelu, kjer poučujeta gdč. Mija Markež in g- p. dr. Alojzij Kukoviča, D.J., je štela 12 otrok, šola F. Barage v Slovenski vasi je štela 91 otrok. Poučevali so: ga. Zdenka Janova (voditeljica), čč-gg. Janez Petek, Franc Sodja in T-Vrečar (kateheti), gdč- Mimi Bokalič, gdč- Slavka Urbanija, gdč. Katica Lipovec in g. Lovro Jan. šola S. Jenka v Transradio, kjer sta poučevala g. Andrej Selan (voditelj) in č. g. Janez Kalan (katehet), je štela 7 otrok. Vse te šole so na področju Velikega Buenos Airesa. Obiskujejo jih otroci staršev, ki so prišli v Argentino po letu 1945- Med rojaki, ki so prišli v Argentino med obema vojnama, pa obstajata dve šoli v Villa Devoto v Buenos Airesu. Obiskuje jih okrog 30 otrok- Poučuje jih g-Gregorič. Poleg Velikega Buenos Airesa pa imamo še slovenske šole v Menidozi, v Miramaru in v Bariločah. V Men-dozi šteje 35 otrok. Poučujejo: gdč-Lenčka Božnar (voditeljica), č- S-Jože Horn (katehet), gdč. Marica Triller in g. prof. Božo Bajuk. V Miramaru poučujejo č- g- Boris Koman (katehet), Japelj Anton (voditelj) in ga. Marolt Marija (petje), otrok je bilo 12. V Bariločah pa ga. Milena Arko in Ka. Zora Grzetič. Poleg teh osnovnih šol ne smemo Pozabiti še obeh slovenskih zavodov v Argentini: Škofovega v Adrogue Baragovega v Slovenski vas;. Tako je okrog 800 otrok sloven-sk>h staršev v Argentini v slovenjih osnovnih šolah, kjer poučuje okrog 50 učnih moči. ® 85 slovenskih otrok pri prvem sv- obhajilu. V nedeljo, 27- novem-in-» je 85 slovenskih otrok prvič pristopilo k sv. obhajilu- 19 jih je bilo iz San Martina, 17 iz Ramos Mejije, 14 iz Slovenske vasi, 9 iz San Justa, 8 iz Morona, 5 iz Buenos Airesa, 1 iz Adrogueja, 3 iz Berazateguija, 3 iz Carapachaya in 3 iz Hurlingha-nia- Od teh je bilo 46 fantkov in 39 deklic. 70 jih je prejelo sv. obhajilo v Slovenski hiši, kjer je maševal e. msgr. Anton Orehar. peli so °h'oci iz Morona pod vodstvom ge. Darije Geržiničeve. 15 otrok pa je Prejelo Jezusa v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. • • Večer Marijinih pesmi. Slovenci pevski zbor „Gallus“ je za ko-nec jubilejnega leta pripravil večer Marijinih pesmi. Poleg lepih melodij, ki jih zadnje čase vedno bolj Pogrešamo, je bila prvič izvajana Mogočna Tomčeva kantata za soii-ste, zbor in orgle „Marija — Slo-Vencev Kraljica“. Dirigiral je g. dr. dalij Savelli. Pri orglah je bila ga. Anka Gaserjeva. Solo so peli: ga-Marija Marinček, gdč. Roza Golob, £dč. Anica Mehle, gg. Rode Ivan, Malovrh Jože in Vinko Klemenčič. Prvi večer je bil v soboto 10. decembra, drugi v nedeljo 11. decembra. Oba sta bila v Slovenski dvorani v Buenos Airesu- Ponovitev večera pa je bila na dan Novega leta v Slovenski vasi. • Nedeljsko žegnanje, „spominski dan na tisti trenutek, ko je pred 10 leti rajni škof dr. Rožman s svojim blagoslovom izročil v božje varstvo ta prostor in vse kar je zraslo na tem mestu in danes moremo veselo občudovati“, je poteklo v lepem prazničnem razpoloženju. Nastopi naše mlad.ne iz Adrogueja, Berazategui-ja, Buenos Airesa, Carapachaya, Hurlinghama, Morona, Ramos Mejije, San Justa, San Martina in Slovenske vasi, so znova razodeli, da Slovenci iz vsega Velikega Buenos Airesa in seveda iz vse Argentine tvorimo eno slovensko občestvo. „Nakup hiše z zemljiščem, prepis, vzdrževanje in upravljanje stare hiše $ 709.520; zasilni prostori, upravni stroški do zidanja $ 179.021-— Inventar: stoli, mize, klopi itd. $ 233.953. — Gradnja dvorane v surovem stanju in štirinadstropno upravno poslopje $ 10,279.120. Oprema dvorane: strop, stene, balkon S 1,670.163. — Skupno smo imeli izdatkov $ 14,021.776. Za kritje teh stroškov smo dobili: Vaših darov, upravnih dohodkov, prodaje starega materiala, izrednih podpor, prireditev in raznih manjših dohodkov: pesov 11,452.783,— Pri „čebelici“ obstaja posojilo, kar pomeni naš sedanji dolg: 2 milijona 568.993,— pesov. FEBRUAR (Febrero) 1967 ŠTEV. 2 — LETO XXXIV UVODNIK 65 Vrgel je ogenj v svet MISEL TEGA MESECA 75 Dolžnost in važnost pokore KONCIL 70 Vsi 'bodimo sveti BOGOSLUŽJE 87 Zakramenti so sveta znamenja MORALNI PROBLEMI 96 Mož noče več otrok 97 'Priposestvovanje VZORI IN DOGODKI 84 60-letnica kronanja 81 Iz dnevnika Janeza XXIII. 92 Kardinal Mea — mož božje previdnosti 98 Stric in nečak, Schweitzer—Sartre CERKEV V SVETU 66 Pred in pokoncilu 106 Življenje in vzgoja za železno zaveso (II.) V DRUŽINI 100 Otrok v krščanski družini 102 Iz očetovih zapiskov 10S Pleemnitost in srčna kultura 105 Dopisujmo si FANTJE IN DEKLETA 110 Anketa XIII. 112 Danijelove zgodbe 114 Trije za zakon 116 Dnevnik Ane Marije ROMAN 120 Zlato večnega Juda NOVICE 118 Iz Slovenije 124 Med nami v Argentini NAROČNINA: Celoletna naročnina v Argentini in obmejnih državah 1.600.— v ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800.-drugje protivrednost dolarja. pesov* - lir; DENARNA NAKAZILA NA NASLOV: Antonio Orehar, Itamön Palcön Bulenas Aires, Argentina. 415S, POVERJENIKI: Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ham6n Palcön 41 .IS, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij SlapSak, 6019 Glass Avo., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pLs., Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Canada. Trsi: Marijana družba, Via Uisorta 3, Triest e, Italia. Italija: Zora Pisčanc, Riva Piazzutta 18, Italia. Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. USA- ,,Duhovno življenje" je slovenski' verski mesečnik, ki ga izd i j i konzorcij (msg'i’* Anton Jrehar); urejujeta dr. Stare Alojzij in Rode Jurij. — Mditor vesp.: rnsg»*-Antonio Orehar, Ramön Palcön 4158, Bs Aires. Reg. de la Prop. Intel. No. M-3.966* Tiska Vilko SRD, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. i V različnih načinih življenja in ob različnih nalogah uresničujejo eno samo svetost vsi, kateri se dajo voditi božjemu Duhu in kateri v poslušnosti molijo Hoga Očeta, hodijo za Kristusom, ubogim, ponižnim in oblože. nim s križem, da bi si zaslužili deležnost pri njegovem poveličanju. Cerkveni zbor v dokumentu o Cerkvi, štev. 41 T j v;:. .Tirv--." r-*- V". ' ■ ■ - ; to-::“' ' - .. \ -to- totolš toto -mW. Bär ~ ;Ä tol I iito ■ ..sitoL: : < !• "te -.. % -1- ^.-.T^ . tori -. to—v - _-S toto tou , ■ .• " : L ::’ps? itSprj.ir; I i? toto --•rr*.* :-r- "*1' ^ T'^ , - - T “^= ■ ; ■ .to::_'to wm ....................... - .:.T ~m _ •■ —T-JS ;w- .C-';toi' ^ '■ £a^'-: