KTL, industrija papirje in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št 78 Ljubljana, november 1985 /z skicirke slikarja Božidarja Jakca — Jajce, november 1943 Vsem delavcem in upokojencem DO KTL čestitamo ob 29. novembru - dnevu republike Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodstvo DO in tozdov KTL ter uredništvo glasila Razgovor z Jakobom Kondričem, direktorjem tozda Kartonažna Ljubljana o izgradnji nove tovarne Na referendumu 9. decembra se bomo odločali za nadaljnji korak v razvoju DO KTL Kmalu se bodo delavci naših dveh temeljnih organizacij Kartonažne in Papirne konfekcije iz Ljubljane na referendumu odločili, kakšna bo njihova nadaljna eksistenčna pot. Zato smo zaprosili direktorja tozda Kartonažna Ljubljana Jakoba Kondriča, da za vse delavce DO KTL poda odgovore na nekaj naših vprašanj. Prva javna predstavitev morebitne odločitve za izgradnjo nove tovarne je bila izvedena z objavo prispevka o tem v zadnji številki Glasila KTL. Kot prejšnji tehnični vodja in sedaj direktor tozda Kartonaž ne Ljubljana v kateri se odvija proizvodnja potiskane embalaže ste si sigurno pridobili toliko delovnih izkušenj, da lahko vsem delavcem KTL podate tudi svoj osebni pogled na predvideno investicijo. Nova tovarna bo dejansko naložba za boljše poslovanje DO KTL kot celote "Mislim, da je že sam članek, ki je izšel v zadnjem Glasilu, praktično v skrajšani obliki, toda vseeno vsebinsko dovolj prikazno pokazal, kaj pravzaprav želimo doseči s to predlagano investicijo, ki je v tem momentu aktualna za celotno delovno organizacijo in seveda tudi za naš tozd. Ne glede na to, ali bi gledal z vidika kot bivši tehnični vodja, ali kot sedanji direktor temeljne organizacije lahko rečem, da je to dejansko naložba delovne organizacije, kajti naš prispevek v celotnem prihodku DO KTL znaša 35%. Če gledamo iz tega vidika, potem moramo ugotoviti, da je dejansko zelo pomembno dejstvo, kakšno naj bo nadaljnje poslovanje te temeljne organizacije, saj je s tem istočasno pogojeno tudi poslovanje KTL kot celote. Mislim, da sem s temi besedami za začetek dal delavcem dovolj jasen prikaz, kaj želimo z investicijo doseči." Izgradnja nove tovarne bo vsekakor draga investicija zaradi česar je potrebno, da o njeni izvedbi izrečejo svoje stališče tudi družbenopolitične organizacije tozda Kartonaž ne in Papirne konfekcije, kakor tudi na ravni DO KTL. Ali so le-te o tem že zavzele kakšno stališče? Investicija ima podporo tudi od družbeno — političnih organizacij tozda "Resnično predstavlja ta investicija če jo gledamo iz finančnega vidika in za današnje gospodarske razmere visok znesek in to predvsem, če bi potrebno višino sredstev ocenjevali le z vidika temeljne organizacije. (nadaljevanje na nasl. str.) (nadaljevanje s 1. strani) Ta je praktično sama z lastnimi sredstvi ne more izvesti. Toda pri tem le mislim tudi, da je v bodoče nemogoče si zamišljati kakršnega koli večjega recimo individualnega samostojnega investicijskega vlaganja, predvsem če o njem razmišljamo čisto teritorialno. Sredstva, ki so po investicijskem programu namenjena za razširitev te naše dejavnosti so takšna, da predstavljajo za ves kolektiv KTL velik napor, predvsem pa seveda tudi za kolektiv naše temeljne organizacije. V tozdu se moramo namreč zavedati, da bomo morali v tem času ustvarjati večji dohodek, ker bomo le tako lahko izplačevali potrebna sredstva za dokončanje te investicije. Zato je resnično to vprašanje zelo pomembno tudi za družbeno-politične organizacije kot sta sindikat in ZK. V ta namen smo tudi organizirali na nivoju tozda razprave po posameznih osnovnih organizacijah sindikata in ZK, katerih vsakih imamo po pet. Tudi skozi razpravo na njih in ob odprtih vprašanjih, ki so bila postavljena predvsem z vidika socialne varnosti delavcev kolektiva za naprej, je bilo vseeno pri njih zavzeto pozitivno stališče. Celo se postavlja vprašanje, zakaj že ni bila izpeljana pred leti načrtovana investicija, seveda v drugačni obliki? O morebitni izvedbi investicije ste se že tudi pogovarjali z delavci na njihovih zborih. Kakšno stališče so pri tem zavzeli delavci in ali so bile tudi kake nejasnosti? Če smo si medsebojno iskreni potem enotno stališče delavcev na zborih kaže, da bo rezultat referenduma izredno pozitiven "Dosedaj smo opravili že razpravo na treh delnih zborih, ki jih organiziramo po posameznih tehnoloških enotah kar je naša stalna praksa takrat, kadar je odgovornim odločitvam potrebno posvetiti posebno pozornost. V vseh teh enotah je bilo spričo vse problematike in razprav, vseeno zavzeto enoglasno pozitivno stališče. V kolikor smo si iskreni eden do drugega, potem se mora to tudi odraziti na samem referendumu, ko se bomo 9.12. odločali o investiciji oziroma predvsem o ustanovitvi delovne organizacije v ustanavljanju za čas poteka izgradnje." Kakšno je vaše gledanje na referendum? "Mislim, da bo referendum spričo zainteresiranosti kolektiva moral biti pozitiven in verjetno, v kar tudi upam, procentualno po rezultatu dosedaj najbolje izpeljan." Nekatere delavce v drugih temeljnih organizacijah KTL bega odločitev, da se bo v drugi fazi izgradnje tovarne, le-ta usposobila tudi za proizvodnjo kaširane embalaže. Ali bo to dejansko predstavljalo prevzem določenega proizvodnega programa predvsem tozda Kartonaže iz Rakeka? Kvalitetna izdelava kaširane embalaže je mogoča le, če se vse faze njene izdelave odvijajo na isti lokaciji "Resnično, v sami pripravi osnutkov investicijskih programov, je bilo od samega začetka postavljeno večkrat vprašanje in tudi dilema upravičenosti programa kaširane embalaže v tej temeljni organizaciji in sicer zaradi tega, ker sta dve temeljni organizaciji že pred leti tudi v svojih planskih dokumentih nekako zasnovale izdelavo mikrovala. Toda mi danes ne govorimo o izdelavi mikrovala, temveč se v glavnem osredotočimo v izdelavo kaširane embalaže za katero pa je seveda kot osnovna surovina — polizdelek potreben mikroval. Pri vsem tem razčiščevanju s tehnološkega vidika in kar smo videli tudi pri sorodnih firmah kjer to že teče — v Jugoslaviji edina Istragrafika Rovinj — predvsem pa pri firmah izven naših meja, je proizvodnja tehnološko pogojena tako, da se osnovna surovina proizvaja v istem prostoru v katerem so nato v nadaljevanju izpeljane vse nadaljne faze, kot je kaširanje, izsek in seveda tudi dokončna finalizacija. V kolikor pri tem mi sami nismo bili prepričani, da je najboljša taka osnovna tehnološka pot smo zato tudi poskušali pridobiti mnenje firm v svetu, kjer so nam vsi potrdili, da je taka odločitev za tovrstno proizvodnjo locirano na eni lokaciji edino utemeljena. Zato smo seveda šli z velikim elanom in tudi v upanju, da bomo druge temeljne organizacije predvsem po strokovni in tehnološki plati prepričali, da je izgradnja take tovarne v Ljubljani utemeljena. Nikakor ne morem reči, da bi sto investicijo zmanjševali programe drugih temeljnih organizacij, to je predvsem Kartonaže Rakek in Valkartona. Smatram, da bo Kartonaža obdržala nivo svoje proizvodnje, kot načrtuje. Naj za zaključek tega navedem tehnološko utemeljitev po kateri si tudi drugi proizvajalci ne znajo zamišljati proizvodnjo kvalitetne kaširane embalaže iz mikrovala pri kateri bi le tega seveda vozili 20 do 30 km daleč v predelavo ker je pri njeni izvedbi potrebna dovolj zahtevna tehnologija ofset tiska. Transportna gneča pred vhodom v tovarno na Čufarjevi 16 v Ljubljani Vaša temeljna organizacija je v vseh preteklih letih že preje kot delovna organizacija in kasneje kot ena od temeljnih organizacij DO KTL, veliko pomagala drugim pri njihovih investicijskih posegih. Ker vemo, da se tako velikega investicijskega ddla finančno sami ne morete lotiti, sigurno pričakujete pri tem pomoč drugih. Naj glede tega navedem besede direktorja tozda Lepenka Tržič Jožeta Štucina ob mojem letošnjem razgovoru z njim (Glasilo KTL št. 6).: — Vsi v delovni organizaciji se pripravljamo verjetno na največjo investicijsko izgradnjo nove tovarne v Ljubljani in tej investiciji bo potrebno posvetiti vse sile. Tako kot so sodelovale skoraj vse temeljne organizacije, da smo izgradili to lepo tovarno v Tržiču, tako moramo sedaj, kolikor pač kdo zmore in to zavestno,da zgradimo skupno to tovarno. Imam občutek, da večkrat na različnih nivojih pozabljamo, da smo od tega matičnega kolektiva, tisti, ki smo se kasneje vključevali v DO, dobivali velikokrat vsestransko pomoč. — Z odločitvijo za izgradnjo nove tovarne bomo rešili tudi pereč problem nadaljnjega dela tozda Papirna konfekcija "Mislim, da ni potrebno, da bi moral ponavljati besede Jožeta Štucina po tem ko je bila izvedena investicija v Tržiču, prav tako pa ni moj namen, da bi kakorkoli obujali zgodovino za nazaj. Vendar pa smatram, da ta 2.300 članski kolektiv celotne Kartonažne tovarne le ne more mimo tega, da je sedanja temeljna organizacija Kartonažna kot nekakšna bivša matična firma "Kartonažna tovarna", bila s svojim prispevkom soudeležena pri raznih drugih temeljnih organizacijah — pač pri eni manj in drugih več. Osebno mislim, da si ne moremo v bodoče zamišljati teritorialnega razmišljanja in sicer zato ker vemo, da samostojne izvedbe večje investicije v teh težkih gospodarskih razmerah ne more izpeljati nobena izmed temeljnih organizacij. Lahko se odloča, da s svojim investicijskim potencialom pride do nabave nekih manjših osnovnih sredstev, toda v večje posege pa prav gotovo sama ne more iti. Zato pa je v tem momentu še kako pomembno, da se vsi delavci naše DO KTL zavedamo, da je kot rečeno po domače: enkrat eden na vrsti in drugič drugi ! Mi v tozdu Kartonažna pričakujemo v tem momentu, ki je dejansko odločilnega pomena za razvoj naše temeljne organizacije, veliko pomoč od vseh tozdov, predvsem pa od tistih, ki so investicijsko sposobni in ki so že tudi v samem elaboratu in predlogu o sovlaganjih predvideni za določen njihov delež. Upam, da bo kolektiv tozda Kartonažne naletel na razumevanje vseh delavcev predvsem tistih petih tozdov, ki sovlagajo v našo investicijo prav tako pa tudi delavcev tozda Papirne konfekcije, ki združujejo sredstva kot "nepovratna sredstva", ker s to izgradnjo rešujemo tudi njihovo problematiko, ki je dejansko še bolj pereča od naše". Tovariš direktor, najlepše se zahvaljujem za vaše odgovore. Prepričan sem, da bo odziv delavcev na referendumih oziroma na tistih organih, ki so v določenih tozdih pristojni o odločanju za soudeležbo tako pozitiven, da bo s tem pokazana enotnost delovne organizacije KTL kljub njeni tozdovsko lokacijski razdeljenosti z namenom izboljšanja in uveljavljanja DO KTL predvsem na mednarodnem tržišču. "Hvala lepa." Razgovor vodil in pripravil za objavo v Glasilu: Milan Seme Tržni vidik naložbe v izgradnjo in selitev obrata potiskane in kaširane embalaže 0 širši družbeni in ekonomski upravičenosti investicije, ki jo tozd Kartonažna in tozd Papirna konfekcija pripravljata v industrijski coni MP-3, Ljubljana—Moste, je bralce Glasila KTL že informiral članek v prejšnji številki. Namen pričujočega prispevka je nadaljevati to informacijo, i.s. v pogledu tržnih vidikov I. etape predvidene investicije. Iz objavljenih statističnih podatkov za leto 1983 povzemamo, da je znašala poraba embalaže v SFRJ (brez lesene in tekstilne) kakor sledi: steklena - 401.000 ton ali 31,4% kovinska - 113.000 ton ali 8,9% plastična - 70.000 ton ali 5,5% papirna -690.000 ton ali 54,2% SKUPAJ: 1.274.000 ton ali 100% Glede omenjenih vrst (lesene, tekstilne) za leto 1983 ne razpolagamo s podatki pač pa za 1981. leto, kar v nadaljnjem navajamo: lesena embalaža 240.200 ton tekstilna embalaža 2.529 ton Čeprav slednji podatki niso docela primerljivi, jih vendar navajamo, ker so do določene stopnje informativni. Iz podatkov moremo zaključiti, da je med vsemi vrstami embalaže najbolj v rabi papirna, le-tej sledi steklena. Vendar odnos v tonah ne pokaže prave uporabe obeh vrst, saj z 1 kg Papirja embaliramo neprimerno več izdelkov kot z 1 kg stekla. Zato lahko trdimo, da je vloga papirne embalaže še pomembnejša, kot je zgoraj videti. Kot vemo, smo v pretežnem delu proizvodnega programa izdelovalci papirne embalaže: tako je naš tržni delež v SFRJ znašal leta 1983 — 12,34%, leta 1984 - 13,13%. Ker štejemo v državi med največje proizvajalce v svoji stroki — je razumljivo, da na nas odpade tudi sorazmerni del odgovornosti, ki jo ima proizvodnja embalaže v našem gospodarstvu in družbenem razvoju. Splošno znano je, da sodi med poglavitne cilje gospodarstva krepitev konkurenčne sposobnosti OZD še posebej na mednarodnih tržiščih. Embalaža hkrati s sodobno tehnologijo pakiranja izdelkov nam pri tem lahko odločilno pomaga. V naši industriji ugotavljamo najsodobnejšo tehnologijo, ki smo jo uvozili iz razvitega sveta — vendar izvoz industrijskih izdelkov ni uspešen. Čeprav na neuspeh vpliva več dejavnikov (izdelek, roki, dizajn, ekonomska propaganda) je med glavnimi vzroki gotovo neustrezna embalaža. V proizvodnji kmetijskih pridelkov je SFRJ zelo napredovala in dosegla svetovni nivo kvalitete — vendar odločno zaostaja na poti s polj in sadovnjakov na mednarodna tržišča. Tudi tukaj igra embalaža zaviralno vlogo. Zgoraj je bilo govora o papirni embalaži nasploh, torej o potiskani in nepotiskani kartonski embalaži ter embalaži iz valovite lepenke. Pri tem DO KTL proizvede pet krat več embalaže iz valovite lepenke kot potis- kane kartonske embalaže (razmerje izraženo po teži). Ker se obravnavana investicija v svoji I. etapi nanaša zgolj na potiskano kartonsko embalažo, želim v nadaljnjem navesti nekaj tržnih podatkov samo za to področje embalaže. TOZD Kartonažna oziroma njena DE-10 proizvaja sedaj 8.070 ton te embalaže letno, po investiciji (1988) se bo proizvodnja povečala na 9.700 ton, t. j. za 20%. Povečana proizvodnja bo šla v prodajo pretežno na domači trg (81%, od tega 16% v posredni izvoz), ostalih 19% v neposredni izvoz. S tem bo delež neposrednega izvoza v letu 1988 ostal na nivoju leta 1985, medtem ko pričakujemo, da se bo delež posrednega izvoza povečeval. Posredni izvoz nastane tako, da domači kupci našo embalažo porabijo za izvoz svojih izdelkov. Z anketo smo ugotovili, da so naši kupci doslej posredno izvozili vsaj 20% pri nas kupljenih količin izdelkov. Zaradi učinkov investicije je pričakovati po investiciji, da se bo delež indirektnega izvoza povečal na 35% vseh doma prodanih količin. V tukajšnji službi za raziskavo tržišča hranimo dopise 12 večjih kupcev potiskane embalaže, za katere je znano, da svoje izdelke tudi izvažajo — torej gre za naš posredni izvoz. Iz teh dopisov je razviden negativni vpliv sedanje kakovosti in sedanjih dobanih rokov domače embalaže na izvozno realizacijo ter s tem zvezano nekonkurenčnost na svetovnem tržišču. Na osnovi takih ugotovitev kupci izjavljajo,da podpirajo obravnavano investicijo. Ker investicija ne pomeni uvajanja nove, marveč nadaljevanje že utečene proizvodnje, je razumljivo, da je bil tudi marketinški pristop investitorja že izdelan v teku dosedanje prodaje teh izdelkov. Zato se bo po investiciji nadaljevala dosedanja politika prodaje v pogledu asor-timana, kupcev, prodajnih poti, načina prodaje in uporabe dosedanje prodajne organizacije. Kljub omenjeni kontinuiteti v proizvodnji in prodaji pa bo potrebno opraviti določene popravke in boljšo prilagoditev proizvodnje zahtevam tržišču. Opravljene tržne raziskave kažejo nezadovoljstvo kupcev zlasti v treh ozirih: — roki dobave embalaže — kvaliteta embalaže — cena embalaže. Dejansko niso bili redki primeri, da so kupci čakali na naše blago po več mesecev, med tem čakanjem pa so propadli njihovi posli — tudi izvozni. To čakanje je bilo posledica dveh okolnosti poslovanja v DE-10: — dolgih dobavnih rokov zaradi zasedenosti kapacitet — zamujanja (že itak dolgih) dobavnih rokov. Prav tako negativno vplivajo slabosti v kvaliteti: znane so reklamacije naših velikih kupcev (lek, Krka, Zlatorog itd.), ki so za nas resno opozorilo. Glede cen naših izdelkov so zlasti komericalistom znane pripombe mnogih kupcev. Čeprav živimo v času, ko so cene podivjale, se vendar dogaja, da se zaradi visokih cen kupci odvračajo od nas in iščejo nove dobavitelje. V omenjenem predhodnem članku so prikazani učinki investicije i.s. tehnološke izboljšave, ki bodo omogočile boljši izkoristek in večjo fleksibilnost kapacitet. To bo osnova za boljšo kvaliteto in boljše servisiranje kupcev v pogledu dobavnih rokov. Kot posledico tehnoloških izboljšav pričakujemo tudi večjo produktivnost dela, kar bo vplivalo na našo lastno ceno ter izboljšalo maneverske možnosti komercialistov pri prodaji izdelkov. Ko govorimo o ugodnih posledicah, ki jih prinaša investicija obema investitorjema, je umestno zastaviti vprašanje, kakšne bi bile posledice, če ne bi šli v načrtovano investicijo. V takem primeru bi prišlo do ukinitve možnosti poslovanja ene TOZD (PAKO) in do vse večjih motenj v poslovanju druge TOZD (Kartonažne), ki bi pri sedanji preobremenjeni opremi v neustreznih proizvodnih prostorih začela izgubljati že dosežene tržne pozicije. Mgr. Vladimir PEKLE Osnovni podatki o poslovnih rezultatih DO KTL v obdobju januar-september 1985 Najpomembnejše planirane poslovne cilje uspešno uresničujemo Konec oktobra in v začetku novembra so zbori delavcev in ostali organi samoupravljanja obravnavali dosežene rezultate DO KTL Ljubljana v obdobju l—IX/85 in ocenjevali uspešnost uresničevanja zastavljenih poslovnih ciljev. Sklepna ocena je bila, da so rezultati zadovoljivi in, da najpomembnejše planirane poslovne cilje uspešno uresničujemo. Nobena temeljna organizacija "KTL" v tem obdobju ni poslovala z izgubo. Doseženi primerljivi dohodek je glede na enako obdobje lani porastel za 121%. Čeprav smo povprečne čiste osebne dohodke zaposlenih v DO KTL Ljubljana v tem obdobju povišali za 100% in so znašali povprečno v tem obdobju 52.198,—din na zaposlenega, smo povečali delitveno razmerje čistega dohodka v korist akumulacije, saj smo kar 45,4 % čistega dohodka razporedili za rezerve in poslovni sklad, lani pa v takem času le 38,5%. Sredstva za reprodukcijo ustvarjena v tem obdobju znašajo skoraj 1,9 milijarde din, to je že 84% letno planirane količine. Poleg uspešne realizacije dohodka je tudi izvoz na konvertibilno področje dobro napredoval. Izvozili smo za več kot 2,9 milijona ameriških dolarjev, kar je za 16% nad dinamičnim pla- nom in 20% več kot lani v enakem obdobju. Pri obravnavi rezultatov poslovanja v tem obdobju pa morajo omeniti tudi manj svetle momente. Fizični obseg proizvodnje zadnje mesece stagnira oziroma že celo upada. Čeprav smo uspeli nekoliko izboljšati strukturo naše proizvodnje v korist lažjih, a dohodkovno zanimivejših ter z delom oplemenitejših proizvodov, je treba le resno opozoriti, da naročila dobivamo vse težje in vse bolj delamo pod pritiskom pomanjkanja naročil. Taki situaciji je v glavnem kriva splošna stagnacija proizvodnje v Jugoslaviji, zlasti na področju proizvodnje potrošnih in ostalih dobrin, deloma pa je verjetno kriva tudi naša nedokončno urejena organiziranost. Naš sistem nagrajevanja kot osnovni motiv dela in prizadevanj še ni enoten, zlasti pa v delovni skupnosti na področju prodajno — nabavne operative ne stimulira delavcev k bolj učinkovitem delu, zato bo treba tu kar najhitreje sprejeti ustrezne aktivnosti. Na področju investicijskih vlaganj sicer nismo porabili veliko finančnih sredstev za nakup in nadomeščanje osnovnih sreds- PRIKAZ NEKATERIH KAZALCEV 0 USPEŠNOSTI p0SL0VANJA DO KTL LJUBLJANA V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1985: Poprečno število Obseg proizvodnje Indeks % izkoristaka Celotni prihodek Dohodek Indels Učinek reval. TOZD zaposlenih Indeks Doseženo produkt .materiala Indeks 1000 din Dosež.rasti zalog mater. po I-IX/85 ton I-IX/85 dinam.pl. dela % indeks 1000 din I-IX/85 d.plan primr.prenesen v mes. I-IX/84 I-IX/84 I-IX/85 I-IX/85 I-IX/84 doh. poslov.sklad stapjLh I-IX/84 I-IX/84 I-IX/85 v 1000 din Kartonaža 238 loo 8558 lol lol 99 85,4 lol 1,683.931 2oo 392.922 128 23o 31.661 Lepenka 13o lo4 7671 llo lo4 lo4 loo,o - 647.275 2o8 174.369 93 152 24.5o3 Valkarton 4o2 I06 3o428 96 9o 97 91,6 lol 4,938.332 185 858.282 93 179 21o.l43 Kartonažna 724 96 11877 92 91 96 78,1 loo 4 ,o22.9o5 186 1,143.573 122 262 223.029 Papirna konf. 185 96 3855 lol lo2 I06 92,o lol 917.878 184 341.637 126 245 lo9.92o Jelplast 41 98 196 99 87 lol loo,o - 132.351 159 33.594 88 166 18.754 Kuverta 73 lo3 1162 132 132 123 81,0 lo2 722.921 24o 299.5ol 17o 273 2o.394 Embalažni serv. 38 loo 974 95 87 lol 9o, 9 99 233.363 2o8 7o.346 llo 191 3.592 Tika 171 lol 3595 94 93 94 85,1 99 9oo.399 2ol 312.o62 143 2o2 2.029 Karton.Sigma 51 lo4 12oo 96 lol 94 92,3 loo 282.200 215 78.725 15o 227 DSSS 186 99 - - - - - 245.171 195 188.865 115 192 DO KTL 2239 99 69516 98 94 99 87,2 lol 14.726.726 192 3,893.876 117 221 644.025 Proizvodnja plošč valovit kartona - - 34730 97 88 - - - - - - - - TOZD dohodek na delavca din dohodek na poprečno upor.posl. ustvarjena sredstva za reproduk. delež čistega doh. indeks za akumulacijo I-IV85 I-IX/85 I-IX/84 0 ČMOD ZAP din Indeks I-IX 85 I-IX 84 izvoz na konvertibilno tržišče sred.(din) v 1000 din 1-1)084 v % % v USA $ Kartonaža 1,672.olo 61,80 2o8.555 23o 47,8 41,1 47.613 2o8 587.177 Lepenka 1,341.297 19,19 5o.261 198 v 9,8 51.893 2o4 252.283 Valkarton 2,178.381 45,15 496.488 194 58,3 61,8 48.639 199 663.295 Kartonažna 1,629.022 51,42 494.87o 614 37,6 lo, 2 53.359 198 649-353 Papinna konf. 1,952.214 5o,94 147.811 289 48,8 36,9 49.7o4 2o2 6.685 Jelplast 819-366 33,26 6.277 117 5,8 7,2 41.526 192 - Kuverta 3.889.624 51,62 237.329 323 65,8 57,7 81.o46 213 7o4.241 Embalažni servis l,9ol.25o 59,5o 36.265 172 53,9 6o,3 44.668 211 - Tika 1,868.634 60,00 l6o.622 2o8 54,5 54,5 47.219 193 57.673 Kartonaža Sigma 1,485.376 44,44 42.133 259 52,9 45,8 4o.662 199 - DSSS 1,o43.451 276,61 4.5o3 176 - - 63.676 189 - DO KTL 1,776.4o4 48,80 l .885V114 269 45,4 38,5 52.198 2oo 2,92o.7o7 te v (vsega skupaj nekaj več kot 190 milijonov din), zato pa so bili napravljeni vsi ukrepi, ki naj bi pripomogli k realizaciji najpomembnejših investicij v KTU t. j. nakupu kuvertnih avtomatov, linije za registrator-je, slotra in casmakerja. Podatki iz priložene preglednice nam kažejo, da so bile posamezne temeljne organizacije različno uspešne. Glede na lansko—letno enako obdobje so najbolj uspešni v TOZD Kuverta, Kartonažna in Papirna konfekcija, kjer so povečali primerljivi dohodek daleč nad povprečno rastjo delovne organizacije. Po ustvarjenem dohodku na delavca pa so v ospredju TOZD Kuverta in Valkarton. Dohodek na poprečno uporabljena poslovna sredstva pa je bil najvišji v TOZD Kartonaža in Tika. Na koncu naj ponovimo oceno poslovnega odbora delovne organizacije, da so doseženi rezultati v tem obdobju sicer ugodni, da pa še vedno niso izkoriščene vse materialne, finančne in delovne rezerve ter, da prihodnje obdobje ne dopušča nikakršnega uspavanja ali pretiranega optimizma. Na organizacijskem, razvojnem in tehnološkem področju bo treba čim prej storiti določene ukrepe in izboljšati notranje pogoje poslovanja. Ljubljana, 18.11.1985 D. Korošec Doseženi proizvodni rezultati v obdobju januar-oktober 1985 Proizvodnja zaostaja za planom Glede na to, da smo tudi v oktobru precej zaostali za dinamičnim planom, znaša zdaj skupni zaostanek že 5.351 t oziroma 6% od planirane proizvodnje v obdobju januar — oktober. Glavni razlog za velika odstopanja je v pomanjkanju naročil predvsem na področju valovitokartonske proizvodnje in predelave, na področju potiskane in navite embalaže ter izdelkov iz plastičnih mas. Odstopanja po tozdih so naslednja: Kartonaža — 551 Lepenka + 2061 Valkarton 04 — 34401 05 - 6001 Kartonažna 10 20 30 Papirna konf.30 Jelplast Kuverta Tika Emb. servis Sigma DO KTL - 8541 - 3301 75 t + 151 39 t + 2901 - 3141 - 1791 + 241 - 5351 t Medtem ko smo v septembru že upali na preobrat v količini naročil in v izpolnitev letnega Plana lahko zdaj z gotovostjo trdimo, da ga ne bomo dosegli in težko če bomo ujeli fizični obseg iz lanskega leta (v desetih mesecih zaostajamo za letom 1984 za 2%). V obdobju januar — oktober znaša fizični obseg proizvodnje za DO KTL 77.118 t izdelkov, od tega smo proizvedli 7.234 t za izvoz, ostalo pa za jugoslovanski trg. Za preteklo obdobje lahko ugotovimo, da so naročila bolj razdrobljena, serije manjše, vendar pa se veča stopnja dodelave, kar ima povraten vpliv na fakturirano realizacijo. Izmed TOZD presegajo dinamični plan le Lepenka, Papirna konfekcija, Kuverta in Sigma, vse ostale TOZD so pod planom. Čeprav fizični obseg zaostaja za planom za 6%, pa zaostaja fakturirana realizacija le za 2%, zradi že omenjenih strukturnih sprememb in seveda prodajnih cen. Na področju cen lahko ugotovimo, da planskih cen he dosegajo predelovalci valovitega kartona in v Jelplastu. Za obdobje januar — oktober znaša fakturirana realizacija 15.810.789.000 din, od tega 1.350.662.000 din na tujem trgu. Dosežena fakturirana realizacija je za 85% višja od lanskoletne v enakem obdobju, z najvišjim indeksom pa jo presega Kuverta (indeks 228). Na področju proizvodnje in predelave plošč ni nič novega — tako proizvodnja kot predelava vedno bolj zaostajata za planom. V devetmesečnem obdobju znaša proizvodnja 54.541.140 m2, kar je 4% manj od dinamičnega plana in 12% manj od proizvodnje v enakem obdobju lani. Vse TOZD, ki kupujejo plošče v Valkartonu, so jih vzele manj kot smo planirali, kajti naročil za predelavo ni dovolj. Povečale so se le dobave izven DO KTL in v izvoz. Izkoristek materiala spremljamo sicer mesečno, vendar bistvenih premikov k izboljšanju ni. V desetih mesecih je v proizvodnem procesu nastalo 10.030 t odpadkov, ki smo jih v pretežni meri predelali v Lepenki. Izkoristek za poročano obdobje znaša 87,2% in je za 1% boljši od lanskoletnega in za malenkost boljši od planskega izkoristka. Produktivnost merjena v kg/h znaša za poročano obdobje 23,3 kg/h in je za 1% slabša od lanske v enakem obdobju in je kar za 6% slabša od planirane produktivnosti. Planirano produktivnost presegata le Kuverta in Sigma. V desetih mesecih smo na konvertibilni trg izvozili blago v vrednosti 3.164.662 USA $,to pa je za 12% nad planom in 15 % nad lanskim izvozom v enakem obdobju. Slabši rezultati so na področju klirinškega izvoza, saj smo izvozili za 1.557.159 01$, kar je 19 % pod dinamičnim planom in 18% pod lanskim klirinškim izvozom. b.J. Glavne značilnosti I. osnutka plana DO KTL za leto 1986 Ob močni investicijski aktivnosti v prihodnjem letu le umirjena rast obsega proizvodnje Vstopamo v novo srednjeročno plansko obdobje. Skupni temelji nadaljnega razvoja DO KTL Ljubljana 1986—1990 so še v fazi usklajevanja in dogovarjanja vendar se kljub temu že določa čvrstina prvega koraka. Plan za leto 1986 bo rezultanta dosedanjega razvoja, konkretnih možnosti gospodarskega okolja v katerem se nahajamo in nujnih ukrepov, ki jih pred nas postavlja tekoče življenje. Prva značilnost poslovanja DO KTL Ljubljana v letu 1986 bo močna investicijska aktivnost. V letu 1986 naj bi se zaključile tekoče investicije v: sloter (Tika), montažo kuvertnih avtomatov (Kuverta), linije za re-gistratorje (Papirna konfekcija), casemakerja 2400 (Valkarton). To bi tehnološko omogočilo kvalitetnejšo in večjo proizvodnjo v naši delovni organizaciji. Poseben napor pa bo predstavljala investicija v okviru predlagane delovne organizacije v ustanavljanju za realizacijo izgradnje nove tovarne potiskane embalaže na MP 3/9 v Ljubljani. Omenjeni investicijski projekt je tako močen zalogaj za delovno organizacijo, da bo pomenil osnovno preokupacijo vseh strokovnih delavcev in organov samoupravljanja v letu 1986. Druga značilnost plana DO KTL Ljubljana za leto 1986 je umirjena rast obsega proizvodnje, ki naj bi se glede na letošnje leto povečala le za dobre 2,6%. Vse kaže, da bo pomanjkanje naročil še vedno največja ovira racionalni proizvodnji in, da, zaradi tega ni možnosti dodatnega zaposlovanja delavcev. Pričakujemo lahko nadaljni osip števila zaposlenih za cca 1%. Izvoz na klirinško področje bo po vsej verjetnosti manjši kot letos, a tudi rast izvoza na konvertibilno tržišče se bo umirila. Pričakujemo, da bi drugo leto na to področje izvozili le za 8—10% več kot letos. Zaradi nedorečenosti kreditno—monetarne politike in drugih protiinflacijskih ukrepov v SFRJ, ne moremo napovedati rasti celotnega prihodka in dohodka, vendar pa bomo skušali obdržati doseženo delitveno razmerje čistega dohodka med akumulacijo in osebno porabo. Osebni dohodki naj bi se realno povečali za 1%, to pa naj bi bil rezultat večje storilnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. V preglednici podajamo nekatere kvantifikacije iz I. osnutka plana DO KTL Ljubljana za leto 1986: TOZD 0 število zaposlenih Proizvodnja ton Ocena rasti 86/85 Izvoz na konv. področje v USA $ Kartonaža 243 11.750 104 600.000 Lepenka 135 10.000 100 400.000 Valkarton 395 41.550 102 750.000 Kartonažna 700 16.700 107 850.000 Papirna konfekcija 173 4.800 94 200.000 Jelplast 40 270 100 — Kuverta 79 1.700 113 800.000 Embalažni servis 36 1.300 100 — Tika 171 4.550 102,5 71.500 Kartonaža Sigma 54 1.700 106 — SKUPAJ TOZD 2.026 94.320 102,6 3.671.500 DSSS 183 - - - DO KTL 2.209 94.320 102,6 3.671.500 D. Korošec Tudi KTL gradi bodoči informacijski sistem na močni in razvejani terminalski mreži Razvoj računalništva v KTL je vseskozi od leta 1967 do 1985 vezan na koriščenje računalniških zmogljivosti v storitvenem računalniškem centru "Meha-nografski center". V letu 1985 pa smo pričeli dodatno koristiti še računalnik v računalniškem centru "Iskra—Delta". V celotnem obdobju je računalništvo v KTL doživljalo različne uspehe, s tem pa tudi priznanja in kritike. Obdobje od 1967 do 1979 šteje za izjemno napredno, saj je predstavljala KTL glede racionaliziranja poslovanja z uporabo računalnika vrh v slovenskih razmerah. Temu pa sledi v obdobju 1980—1984 zastoj. Zaradi razpolaganja z zastarelim računalnikom v računalniškem centru "Mehanografski center" ni bilo možno narediti kvalitetnih premikov, ampak je šlo le za izvajanje obstoječih računalniških obdelav z manjšimi dopolnitvami in spremembami. Izgubljali smo prednost pred tistimi, ki so se šele začeli ukvarjati z avtomatsko obdelavo podatkov, pa so zato imeli sodobnejšo računalniško opremo. Leto 1985 in nadalje je pa znova vzpodbudno za razvoj računalništva in informatike v KTL. S sklenitvijo pogodbe o koriščenju nove generacije računalnikov v računalniškem centru "Iskra—Delta" in z instalacijo sodobnega računalnika v storitvenem centru "Mehanografski center" nam je omogočeno, da zgradimo informacijski sistem na močni in razvejani terminalski mreži in s tem v temeljih spremenimo njegovo zasnovo. Prikaz stanja v obdobju 1980 do 1984 Računalniška obdelava v rednem izvajanju Center AOP v delovni skupnosti skupnih služb je izvajal v storitvenem centru "Mehanografski center" za temeljne organizacije KTL računalniške obdelave, ki so razvidne iz slike 1. Tehnologija izvajanja rednih računalniških obdelav — V začetku naslednjega meseca Center AOP skompletira diskete z zajetimi podatki preteklega meseca in jih dostavi v računalniški center "Mehanografski center", kjer so izvrši ažuriranje datotek. Rezultat ažuriranja so kontrolne tabele z izpisanimi napačnimi vhodnimi dokumenti. Ustrezne službe v TOZD-u in delovni skupnosti skupnih služb kontrolne tabele pregledajo, odpravijo napake, izdajo pravilne vhodne dokumente in doslej opisani postopek se ponovi. Celotni postopek se ponavlja toliko časa, dokler niso napake odpravljene. — Ažurirani podatki na datotekah so osnova za dokončno obdelovanje podatkov in tiskanje dogovorjenih tabel, ki so izvršeni v računalniškem centru "Mehanografski center". Nekje v sredini tekočega meseca razpolagamo s tabelami, v katerih so podatki preteklega meseca. Kvaliteta AOP informatike Z obdelavami smo dobivali ob koncu tekočega meseca podatke o poslovanju v preteklem mesecu. Za tovrstne obdelave lahko torej konstatiramo, da nam dajejo informacije, ki se nanašajo na pretekla obdobja in gotova dejstva in kot take zadovoljujejo k večjemu potrebam knjigovodskega nadzora in analiz. Na osnovi teh informacij smo lahko spreminjali le načelne zadeve v poslovni politiki, ni pa bilo možno preventivno ukrepati in s tem sproti preprečevati že nastajajočo škodo. Informacija, da so naprimer stroški za preteklo obdobje narasli, je sicer zanimiva in je lahko osnova za sklep določenega organa, da je stroške določene vrste ali določene enote potrebno analizirati in poskusiti zmanjševati, vendar to ne more vplivati na že nastale stroške v preteklem obdobju. . Če pa bi dobili pravočasno informacijo, da je na določeni skupini strojev v nekem terminu kapaciteta preobremenjena in bi bila ta informacija dopolnjena s podatkov o delovnih nalogih, ki jih je v tem obdobju na določeni skupini strojev treba realizirati potem bi lahko s pravo poslovno odločitvijo preventivno ukrepali. Lahko bi zadržali ali predisponirali tisti nalog, ki je najmanj pomemben za uspeh, pravočasno odredili rezervni agregat, naročili nadurno delo ali pa eventuelno angažirali kooperante in s tem preprečili stroške oziroma širjenje glasu o KTL kot nesolidnem dobavitelju. Karakteristike obdelav iz obdobja 1980—1984 so torej veliki zaostanki med registracijo vzrokov, ugotavljanjem posledic ter reagiranjem za njih odpravo in so zato uporabne le za področje knjigovodskega nadzora in analiz, ne pa za preventivno odločanje, ukrepanje in vsakdanje operativno delo. Ob dani oceni stanja pa velja poudariti dejstvo, da je karakteristika koriščenja tovrstnih obdelav posledica njihove paketne zasnove. Raketna tehnologija obdelovanja podatkov pa je bila objektivno pogojena z zastarelim računalnikom, s katerim smo razpolagali do leta 1985 v storitvenem računalniškem centru "Mehanografski center", ki s svojimi zmožnostmi ni dopuščal sodobnejšega obdelovanja podatkov. DOSEŽKI AOP V LETU 1985 Bistvo dosežene nove kvalitete AOP Že uvodoma je bilo omenjeno, da predstavlja leto 1985 zaradi sklenitve pogodbe o koriščenju sodobnih računalniških zmogljivosti v računalniškem centru "Iskra—Delta" in zaradi instalacije sodobnega računalnika v storitvenem centru "Mehanografski center" prelomnico za nadaljni razvoj računalništva in informatike v KTL. In kaj je pravzaprav tisto, kar nam novega prinaša koriščenje teh računalnikov? Omenjene obdelave so se izvajale izključno na osnovi paketne tehnologije obdelovanja podatkov, ki poteka po naslednjem programu: — Posamezne službe v temeljni organizaciji tekom tekočega meseca izpolnjujejo vhodne dokumente in jih sproti dostavljajo na zajemal na mesta (disketne enote IBM 3741, ki so locirane v TOZD-u in centru AOP), kjer se sproti zajemajo na diskete. Zap. Računalniška Embalaž- Jel- Karto-št. obdelava ni servis plast naža 1. obračun osebnih doh. 2. materialno poslovnaje 3. blagovno poslovanje 4. obračun proizvodnje 5. osnovna sredstva 6. fakturiranje 7. prodajna statisktika 8. finančno poslovanje 9. glavna knjiga 10. zbirna bilanca X 11. kadrovska evidenca X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X SLIKA 1: Pregled rednih računalniških obdelav Karto- Kuver- Lepen-nažna ta ka X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXX XXX Dana nam je možnost, da se preko zakupljenih telefonskih linij s terminali, razmeščenimi v posameznih službah na različnih lokacijah, povežemo s centralnim računalnikom v "Meha-nografskem centru" oziroma "Iskra—Delti". Instalacija terminalske mreže po TOZD-ih in delovni skupnosti skupnih služb pa omogoča prehod na sodobno interaktivno tehnologijo obdelovanja podatkov, ki teče po naslednjem principu: — Zajemanje podatkov se vrši preko terminala v trenutku in na mestu nastanka podatka (n. pr. ob dvigu materiala v skladišču, ...) kar pomeni, da se rezultati poslovnih transakcij takoj odrazijo na stanjih podatkov v računalniku. — Ob vnosu podatkov preko terminala se izvrši popolna verifikacija podatkov. Eventuelne napake se takoj označijo, na ekranu pa se pojavi komentar, ki pojasnjuje vzrok napake (n. pr. negativna zaloga ...). Tako je uporabniku omogočeno, da takoj v dialogu z računalnikom razčisti in popravi napake, kar zagotavlja veliko verjetnost za pravilnost vneše-nih podatkov in pospešitev obdelav. — Vpogledi v stanja podatkov so takojšnji, dostopni na mestu, kjer je taka informacija potrebna (n. pr. pregled na stanjem zalog v nabavi, ...). Uporabnik v dialogu z računalnikom zahteva informacijo, ki jo potrebuje. Rezultat poizvedbe niso nepregledne tabele, pač pa specifična, željena informacija (seveda ostanejo računalniške tabele vir informacij, kjer je to prava oblika (n. pr. v knjigovodstvu). Informacija se pojavi v nekaj sekundah po podani zahtevi v obliki zapisa na zaslonu terminala. Navedeni principi interaktivne tehnologije obdelovanja podatkov nedvomno pomenijo prehod v novo kvaliteto informa- (nadaljevanje na 7. strani) Papir- Sigma Tika Valkar-na konf. ton X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X tike, s katero 'se da uresničiti zahteve po ustrezni, ažurni in selektivni informaciji, pravočasno dostopni na vseh ravneh poslovnega odločanja. Pod ustrezno pa razumemo tako informacijo, ki je v danem trenutku potrebna na določenem mestu (n. pr. informacije o zasedenosti proizvodnih kapacitet v pripravi proizvodnje, informacije o stanju naročil v prodaji,...). Informacija je ažurna, če podatki zadoščajo ustreznemu časovnemu kriteriju (n. pr. dan za stanje zalog, mesec za stanje v glavni knjigi, ...). Informacija je selektivna, če nam govori o tem kar rabimo in samo o tem (n. pr. stanje zaloge določenega materiala zvemo tudi iz tabele, kjer je prikazanih vseh 5.000 stanj zalog v TOZD-u, vendar je tak način informiranja neustrezen). Končno razumemo pod pravočasno tako informacijo, ki nam je na voljo v roku, ki ga od nje zahtevamo (n. pr. pregled nad zalogami vsak hip, pa čeprav je prikazano stanje, stanje včerajšnjega dne). Predstavitev dosežkov V letu 1985 pa nismo obstali samo na tem, da smo si zagotovili možnost koriščenja nove generacije računalnikov, ki omogoča prehod s paketne na sodobno interaktivno tehnologijo obdelovanja podatkov, ampak smo tudi še naredili začetne korake v novo kvaliteto AOP. V sorazmerno kratkem času smo nabavili in instalirali še kar močno in razvejano izhodiščno terminalsko mrežo, katere konfiguracija je prikazana na sliki 2. S postavitvijo izhodiščne terminalske mreže smo si, v prispodobi povedano, postavili "bazni tabor", od koder smo tudi že pričeli osvajati prva dva "vrhova": — posodobitev obstoječih računalniških obdelav na področju financ in računovodstva, — razširitev računalniške podpore s področja financ in računovodstva na področju krmiljenja proizvodnje. Na področju financ in računovodstva je na instaliranih terminalih že možen vpogled v datoteko kupcev, vpogled v datoteko odprtih postavk in zapiranje odprtih postavk in se dane možnosti tudi koristijo pri vsakodnevnem operativnem delu za potrebe TOZD-ov v delovni skupnosti skupnih služb v področju "Načrtovanje in spremljanje tekočega gospodarjenja". Navedene obdelave so prava pot k prvemu vrhu. Osvojili smo tehnike dela z novo generacijo računalnikov, kar pomeni, da znamo snovati in uresničevati moderne baze podatkov in programe za manipulacijo s podatki in da obvladujemo delo s terminali, kar je dobra podlaga za posodobitev celotnega finančnega paketa obdelav. Na področju krmiljenja proizvodnje pa imamo na razpolago modul planiranja proizvodnje, ki obsega: — planiranje potrebnih količin materialnih postavk (izdelkov, polizdelkov in materialov): Če želimo, da nam bo proizvodnja tekla nemoteno, moramo vedeti, koliko posameznih materialnih postavk potrebujemo in kdaj. Pri tem je običajno, da materiale dobivamo izven podjetja s pomočjo nabavne službe; polizdelke in izdelke pa izdelujemo sami v podjetju. Z imenom materiali torej razumemo vse postavke, ki jih nabavimo izven podjetja. Na splošno želimo, da je v podjetju materialnih postavk čim manj, da nam ne vežejo preveč obratnih sredstev, denarja v zalogah. Vendar ne smemo preiti v drugo skrajnost: če bi jih namreč imeli tako malo, da bi nam zaradi tega zastajala proizvodnja, bi se nam povečale zaloge, nedokončane proizvodnje. Zato moramo čim točneje ugotoviti potrebne količine materialnih postavk po obdobjih. Modul planiranja proizvodnje izračunana na osnovi naročil kupcev potrebe po materialnih postavkah v posameznih časovnih obdobjih in jih poda v obliki naslednjih računalniških tabel: . operativni plan — pregled nalogov (kjer so prikazana vsa naročila kupcev s podatki: naročena količina, teža naročene količine, lastna cena, prodajna cena, vrednost naročene količine, skupni čas izdelave naročene količine in predvideni termini izdelave), . materialna bilanca (kjer so za posamezne materiale in polizdelke prikazane skupne količine in vrednosti, ki so potrebne za realizacijo vseh naročil), . potrebne materialne postavke po nalogih (kjer je za vsak material oziroma polizdelek prikazano v katere izdelke ter s kakšno vrednostjo in količino se ugrajuje), . ABC klasifikacija potreb po materialih (kjer so prikazane potrebe po materialih oziroma polizdelkih po padajočih vrednostih) — planiranje zasedenosti proizvodnih kapacitet (strojnih kapacitet, ki so zmogljivosti delovnih sredstev in ročnih kapacitet, ki so zmogljivosti delovne sile): Planiranje zasedenosti proizvodnih kapacitet in odrejanje začetka delovnih operacij je posebno težka naloga v pripravi proizvodnje, ker moramo stalno usklajevati dve nasprotujoči si zahtevi. Prva so obveznosti do kupcev, druga pa težnja po popolni in enakomerni obremenitvi proizvodnih kapacitet, ki jo ovira dejstvo, da je treba operacije izvajati po naravnem zaporedju in da se zaradi slučajnosti nastopanja naročil kupcev nabere na nekem stroju (nadaljevanje na 8. strani) TOZD KARTONAŽNA Ljubljana Mehanograf-ski center ISKRA-DELTA JS5KSOT-J' 1 ■ 1 ‘ S DELOVNA SKUPNOST SLIKA 2: Konfiguracija obstoječe terminalske mreže KTL TOZD VALKARTON Logatec čakamo na dodelitev PTT prenosne linije LEGENDA: O zaslonski terminal ____ matrični printer □ statistični multiplekser >modem Od leve proti desni: Ivan Nemec, Dragan Kovačevič in Marjan Dimnik ob razgovoru (nadaljevanje s 7. strani) v nekem časovnem obdobju preveč dela v drugem pa premalo. Zato moramo narediti mnogo izračunov časov ter še v fazi planiranja uskladiti zasedenost strojnih in ročnih kapacitet in zaporedje operacij na posameznih strojih z zaporedjem operacij po posameznih izdelkih in polizdelkih. To ne uspe takoj, zato moramo postopek razporejanja operacij na stroje ponavljati toliko časa, dokler ne dobimo predvidenega gladkega poteka proizvodnje in čimbolj enakomerne zasedenosti strojev. Modul planiranja proizvodnje znatno razbremenjuje delavce v operativni pripravi proizvodnje od rutinsko administrativnih izračunov v fazah planiranja proizvodnje z naslednjimi računalniškimi tabelami: . rezultati kapacitetne matrike (kjer so za vsak stroj izpisane razpoložljive in potrebne strojne in ročne kapacitete, ki jih potrebujemo za realizacijo vseh naročil kupcev), . obremenitve kapacitet po nalogih (kjer je za vsak stroj prikazano, katere izdelke bomo na njem proizvajali in kolikšne strojne in ročne kapacitete bomo za to potrebovali), . izdelavni osebni dohodki (kjer je prikazana rekapitulacija potrebnih ur delavcev po grupah dela, ki jih potrebujemo za realizacijo vseh naročil in njihova vrednost). — izračun osnov za presojanje ekonomskih učinkov: V primeru, ko pride do preobremenitve razpoložljivih proiz- Če se nekaj novega dogaja med nami, sem prepričan, da vsakega izmed nas zanima, kaj je to? Ko sem meseca septembra videl izdelavo novih elektronsko vodenih žag sem se odločil, da o tem čimpreje nekaj napišem — zato mi je bila dana pobuda direktorja tozda Karto-nažne Jakoba Kondriča za razgovor z Ivanom Nemcem dipl. ing. strojništva, Marjanom Dimnikom in Draganom Kovačevičem stroj. inž. kar dobrodošla, da kaj več izvemo o njihovem delu ter delovanju inovacijske dejavnosti v tem tozdu. SEME: V zadnji oktobrski številki Glasila KTL so se bralci seznanili z zaostajanjem vodnih kapacitet oziroma na skladišču ni zadostnih količin materialov oziroma izdelek ne prenaša zadovoljivega finančnega pokritja je potrebno določeno naročilo kupcev izločiti iz operativnega plana proizvodnje, za kar nam služijo naslednji računalniški pregledi, ki jih tudi izdela modul planiranja proizvodnje: . finančno pokritje (kjer je za vsako naročilo kupca prikazana vrednost pokritja I, izdelavni čas in vrednost pokritja I na iz-delavno uro) . finančno pokritje — rast po masi pokritja I (tabela je vsebinsko identična gornji tabeli, le da so naročila kupcev izpisana po padajoči vrednosti pokritja I) . finančno pokritje — rast po masi pokritja I na uro (tabela je vsebinsko identična gornji tabeli, le da so naročila kupcev izpisana po padajoči vrednosti pokritja I na izdelavno uro). Trenutno je modul planiranja proizvodnje uveden v TOZD-u Kartonažna in Papirna konfekcija, v TOZD-ih Valkarton in Kartonaža pa bomo pričeli z uvajanjem takoj, ko bomo dobili od PTT na razpolago telefonske prenosne linije, preko katerih bo možno vzpostaviti povezavo med računalniškim centrom "ISKRA-DELTA" in terminalsko opremo, s katero omenjena TOZD-a že razpolagata. Nadaljevanje članka o nadaij-nem razvoju A OP v KTL bomo objavili v naslednji številki (Uredništvo) KTL na področju avtomatizacije pri predelavi. Vsekakor pa vaša delovna skupina v tozdu Kartonažna Ljubljana želi na tem področju dodati svoj čim-večji delež. Kako osebno gledate na to dejavnost? Ivan NEMEC: V tozdu Kartonažna Ljubljana je ogromno tehnološkega znanja, ki se je nabiralo tekom več let proizvodnje, vendar se je le-to do sedaj zelo malo izkoriščalo za izdelavo lastnih strojev. Predvsem, pri tem mislim za tiste bolj enostavne avtomatizirane stroje, za katere ne bi bilo nobenega problema, da bi jih sami izdelovali. Smatram, da je pri tem mišljen spiralno—navi- jalni program kot so kombi doze in tekstilne cevke, da pa se na področje programa tiska in izseka ne bi spuščali ker je preveč zahteven, da o drugih pogojih pri tem ne govorimo. Če zaključim to misel, torej avtomatizacija v delovnih enotah 20 in 30 ne bi bila noben problem in bi to področje lahko obvladali, seveda pa smo za kaj takega sedaj kadrovsko le malo prešibki — premalo nas je! Mislim pa, da izdelavo teh strojev ne bi bilo problem rešiti v okviru našega razvoja v kolikor bi bile za to dovolj velike naše kapacitete. Jasno pa je, da bi pri tej izdelavi strojev v maksimalno možni meri tudi vključili elektronsko regulacijo strojev, ker je danes to najbolj optimalna regulacija. To pa pomeni, da imamo sorazmerno dobre izkušnje z zunanjimi sodelavci, ki so nam še sedaj pomagali tudi pri strojih, ki jih že razvijamo. Kar se tiče področja strojništva pa smo tudi sami dovolj močni, da lahko rešujemo praktično vse probleme in sicer v kombinaciji z obdelavo v mehaničnih obratih in z zunanjimi kooperanti. SEME: Ali pravilno nagrajevanje inovacijske dejavnosti daje ustrezne rezultate in kako je to urejeno v vašem tozdu? Marjan DIMNIK: Glede inovacijske dejavnosti v tozdu je zadeva taka, da se je nekoč pred parim i leti že nekaj nagrajevalo delavce, nato pa je vse zastalo. V letošnjem letu na tem področju praktično ni bilo kaj dosti delano. Pred kratkim pa je bila formirana nova komisija, ki bo pristopila k reševanju vlog delavcev. Kdaj bomo vse to uspeli rešiti predvsem pa kdaj bo prišlo do morebitnih izplačil pa ne bi mogel reči. Ivan NEMEC: Oba z Marjanom Dimnikom sva tudi člana te komisije in zato bomo skušali v najkrajšem času vse te vloge delavcev rešiti in tako priti na tekoče s predložitvijo pred- loga komisije poslovnemu odboru. Ali se bo nato naš predlog realiziral tudi z izplačilom, pa seveda ni več odvisno od nas! Prepričan pa sem, da ko bo enkrat prišlo do tovrstnih izplačil, da bo interes med delavci za inovacijsko dejavnost v tozdu sigurno narasel! SEME: Vaš odgovor me spodbuja k vprašanju: Zunanji or- gani vseh investicij, ki obravnavajo to problematiko, dajejo stalni poudarek, da je ravno pravilno nagrajevanje inovacijske dejavnosti tisto, kar nas mora pripeljati iz zaostalosti in da to velja tudi za DO KTL. Ali zato smatrate, da je pri nas v KTL potrebno le nekoliko bolj smelo tako s strani vodstvenih, kakor tudi samoupravnih organov, reševati to problematiko? Dragan KOVAČEVIČ: Naj odgovorim na to vprašanje takole: V tozdu imamo rešeno nagrajevanje inovacijske dejavnosti preko našega dosedanjega pravilnika. V novem pravilniku, ki pa se še pripravlja, pa bodo zajeta še nova zakonska določila predvidena za boljše nagrajevanje in vzpodbujanje delavcev. Toda pri tem smatram, da ni toliko bistveno, kako je to nagrajevanje urejeno, temveč predvsem koliko so vodilni delavci in ljudje pripravljeni reševati inovacijsko dejavnost oziroma naj tukaj rečem kar po domače in to celo poudarjam "ljudske zlobe". Kolikor se namreč na eni strani poudarja potreba po inovacijski dejavnosti — se je toliko tudi zanemarja! Ivan NEMEC: Smo optimisti in računamo, da bo v prihodnjih mesecih tudi zadeva glede izplačil urejena. Marjan DIMNIK: Mislim, da moram poudariti, da je za zatišje v zadnjem obdobju vzrok ravno menjava našega direktorja in tehničnega vodje tozda, brez katerega smo bili nekaj časa. Ravno ta pa je koordinator za delo komisije, ker jo sam sklicuje in vodi. Tudi Inovacijska dejavnost v tozdu Kartonažne Ljubljana Ob primerni nagraditvi delavca za predloženo inovacijo bi se interes zanje sigurno povečal ko je prišel, se še ni mogel takoj vključiti, toda pred mesecem smo se že sestali prvič in pričeli z obravnavo predlogov. Zato sem osebno prepričan, da bo komisija kmalu predložila svoj predlog na vložene vloge v nadaljno rešitev poslovnemu odboru. SEME: Ali dejansko izdelava novih treh elektronsko krmiljenih žag ne pomeni neke vrste prvi zametek lastne proizvodnje strojev v KTL? Ivan NEMEC: Lahko rečem, da bi lahko pomenila! To "ali bo pomenila" še ne morem reči, ker je potrebno za to imeti tudi določene pogoje. Marjan DIMNIK: Te tri elektronsko vodene žage nikakor ne pomenijo nobenega zametka v tem tozdu, ker se je na tem področju že tudi preje dosti delalo. Ivan NEMEC: To so prvi stroji za katere je bila izdelana lahko rečem kompletna konstrukcijska dokumentacija, pri kateri smo skušali sorazmerno optimi-rati njihovo izdelavo tako, da se lahko na podlagi nje lotimo tudi neke male serijske proizvodnje. Praktično so na njej vse napake, ki smo jih na prototipu odkrili odpravljene, zato mislim, da na podlagi dosedanjih izkušenj že lahko pričnemo s tovrstno proizvodnjo strojev. Druga stran pa je seveda, kakšni so pogoji za to v okviru sedanjih razmer, pri čemer mislim na stanje mehanične delavnice in njeno opremljenost. Proizvodne kapacitete, velikost sedanjih prostorov itd. Vse to Pa seveda ne ustreza, da bi sami prišli na kako proizvodnjo. Nasprotno pa so izkušnje tehnična dokumentacija ter znanje takšno, da bi brez problemov lahko pričeli. SEME: Ali lahko odgovorite, kako se v vso to dejavnost vključujejo naše tehnične strokovne službe DSSS? Marjan DIMNIK: Moram poudariti, da je naša skupina samostojna ter nismo odvisni od nobene tehnične službe na nivoju DO. To se pravi, da ta skupina razpolaga s svojim znanjem, ki ga ima in da ga tudi sama pretvarja v dejanske pro- izvode, ki so tudi vidni v tozdu. Sami se le poslužujemo deloma nabavne službe, največkrat pa tudi sami nabavljamo. SEME: Menim, da ima DSSS v svojih nekaterih strokovnih službah nekaj kadra, ki bi se lahko vključil v to dejavnost? Ivan NEMEC: Zaenkrat nič! Marjan DIMNIK: Vključili bi se lahko, toda niso! SEME: In kakšni so razlogi za to? Ivan NEMEC: Če odkrito povem, moram poudariti, da je ravno v tem času ko smo to delali kar je približno leto dni, tehnična razvojna služba doživljala določene organizacijske spremembe. Zato se je v tem času zaradi njih, tudi sama učinkovitost teh služb precej spremenila, ker dejansko določen čas, sploh ni bilo nobenih efektov od njih. To je eno — sedaj pa imajo itak drugo funkcijo, saj so v bistvu v marketing dejavnosti, ki pa ni življensko namenjena takemu sodelovanju. Marjan DIMNIK: Ne morem reči, da smo sodelovali z DO na tehničnem področju, ker pač sami delamo. Dragan KOVAČEVIČ: Za zaključek naj povem še naslednje: V srednjeročnih planih razvoja naše delovne organizacije ni nikjer zaslediti sodelovanja tehničnih služb delovne organizacije s takimi razvojnimi skupinami kot smo mi! Zato bi bilo dobro, da tisti, ki pripravljajo te plane v njem tudi predvidijo take povezave! SEME: Vsem se zahvaljujem za podane vsebinske odgovore in upam, da bodo le-ti pomenili morda le neko prekretnico, če že ne v takojšni realizaciji pa vsaj v miselnosti in sicer tako, da pomena inovacijske dejavnosti, kakor tudi, do možnosti vključevanja strokovnih služb DSSS v te akcije, ki dejansko kažejo že sedaj, na vašem primeru, prve dobre rezultate. Hvala lepa! HVALA! Razgovor vodil in pripravil za objavo v Glasilu Milan SEME S seje konference osnovnih organizacij sindikata DO KTL Pestra seja Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata je tokrat sklical po sklepu konference sejo v TOZD Kartonaža Pakek, dne 11.11.1985. Seja ie bila polnoštevilno obiskovana, s tem da so se je udeležili poleg vseh vabljenih in članov konference, tudi člani IO 00 ZS TOZD Kartonaža Rakek. Tudi sama tema konference je bila zelo zanimiva, predvsem pa aktualna, saj so prisotni obravnavali aktivnosti za izvedbo 11.11.1985 občnih zborov, poročilo o ure-nicevanju planskih ciljev in doseženih poslovnih rezultatih DO KTL ter sprejeli informacijo o poteku aktivnosti v pripravah na sprejemanje srednjeročnih planskih aktov za obdobje 1986 — 1990 ter izvedbo investicije za novogradnjo na MP-3 za proizvodnjo potiskane in ka-širane embalaže. Ob koncu pa so še imenovali člane v komisijo za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delovne organizacije. V zvezi s poročilom o doseženih poslovnih rezultatih DO KTL je treba poudariti, da so le-ti nastajali v zaostrenih tržnih poogjih, ki so bili težki in tudi za naprej ni obetavnejših izgledov. Vendar je dosežen obseg proizvodnje, ki je sicer 2% pod lansko ravnijo in za 6% pod pričakovanji, še zadovoljiv. Kljub težavam pri plasmaju proizvodnje, pa so finančni rezultati ugodni in celo presegajo pričakovanja. K uspešnim rezultatom poslovanja pa je prispeval tudi naš izvoz, ki jev zadnjih mesecih dosegel lepe rezultate. Vendar nas relativno dobri rezultati ne smejo "uspavati", kajti v naslednjem obdobju lahko pričakujemo samo še ostrejši boj za vsakega kupca, tako da moramo iti na tržišče z boljšo produktivnostjo, boljši kvaliteti in tudi z večjo izvirnostjo. Konferenca je tako sprejela ugotovitev, da so bili v tem obdobju uresničeni planirani cilji pridobivanja dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije, prav tako so bili zadovoljivi rezultati izvoza. Okrepiti pa je treba naš nastop na prodajnem področju, razviti moramo pogoje za razvoj novih proizvodov in programov proizvodnje, kar še posebej velja za TOZD Jel-plast. Ustvarjeno akumulacijo lanskega in letošnjega leta pa bomo uporabljali pri tekočem poslovanju. Kvalitetna investicijska sredstva moramo ob ustrezni višini angažiranja obratnih sredstev racionalno izkoristiti, tako da jih bomo tudi s pomočjo združevanja za skupne naložbe nalagali tako, da nam bodo dajala čim večje in hitrejše učinke. Glede priprav aktivnosti sprejemanja srednjeročnih planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje, pa tudi v zvezi z izvedbo novogradnje na MP-3 so predvsem delegati TOZD Kartonaža Rakek in TOZD Valkarton Logatec ugotavljali, da gre pri tej investiciji za podvajanje strojnih kapacitet, ker programi dela posameznih temeljnih organizacij v DO KTL niso usklajeni. Delegati so ugotovili, da bomo te akte sprejemali na referendumu,zato bi se mogli najprej vsi zediniti na "vrhu", da bomo lahko prepričani glede pozitivnega sprejemanja aktov po posameznih temeljnih organizacijah. TOZD Kartonaža Rakek se ne bo strinjala in sprejela, niti sovlagala v take kapacitete, ki ji bodo v lastni DO odvzele delo in ogrožale njen življenski obstoj, če ne bo v temeljih plana za srednjeročno obdobje točno preciziran in usklajen program za vsako TOZD posebej. Glede prve faze izgradnje na lokaciji MP-3 bi se TOZD Kartonaža Rakek strinjala, v kolikor bo točno razčiščena tudi druga faza izgradnje in tudi kakšne bodo potrebe po sovlaganju. Prav pri drugi fazi izgradnje pa gre za nejasne stvari. Konferenca se je sicer strinjala s temi ugotovitvami, ki so popolnoma upravičene za posamezne TOZD, je pa tudi res, da se bomo morali vsi v okviru DO KTL zediniti in domeniti ter enotno nastopati na tržišču, s tem, da bo eksistenca vsake temeljne organizacije zagotovljena. Ob koncu pa je konferenca sprejela sklep o imenovanju komisije za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za imenovanje vodje finančnega računovodstva in vodje zunanje trgovinske dejavnosti ter pobudo TOZD Valkartona Logatec, da se pospešeno pripravijo akti s področja svobodne menjave dela. Konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije bo izvedena do 15.12. 1985. Milena Brecelj Kleva ZK tozda Kartonaža Rakek o kulturi Iz osnovne organizacije Brez kulturnega napredka delavcev ne bi zmogli upravljanja Osnovna organizacija Z K TOZD Kartonaža Rakek je na osnovi sklepov 15. seje CK ZKS obravnavala problematiko v zvezi z uresničevanjem kulturne politike v TOZD Kartonaža Rakek. Iz bogate razprave se je izluščila ugotovitev, da smo člani ZK v naši osnovni organizaciji čakali z obravnavo kulture in kulturnega življenja delavcev TOZD Kartonaža Rakek do tega trenutka in- da so k obravnavi te teme vzpodbudili šele sklepi 15. seje CK ZKS, kar nikakor ni ohrabrujoče v sferi prizadevanj za zagotavljanje in poživitev kulturnega življenja delavcev. Res da je bilo v temeljni organizaciji pred leti marsikaj storjenega za kulturo; tako sta bila usposobljena dva kulturna animatorja (preko posebnega seminarja) za delo na področju kulture, res da so bile določene oblike kulturnega ustvarjanja organizirana v temeljni organizaciji (proslave, razstave šolskih risb), kaj več pa žal ni bilo storjenega. Z leti pa je tudi to zamrlo in osiromašilo že tako siromašno kulturno življenje našega delavca. Kot rdeča nit se v prizadevanjih za oživitev kulturnega snovanja vleče občutek, da zapostavljamo kulturo in da je ta občutek prisoten tudi v sami osnovni organizaciji ZK. Komunisti bi se morali primarno zavedati, da brez kulturnega napredka delavci ne bi zmogli upravljanja — kot je dejal tovariš Tito. Zavedati se moramo, da se kulturna politika ne more omejevati zgolj na kulturno— umetniško dejavnost v ožjem pomenu besede, temveč mora imeti pred očmi vse razsežnosti kulture, vse tiste vrednote, ki vsa področja našega družbenega življenja in naše življenje v celoti dvigajo na višjo kulturno raven, ki pomenijo korak naprej v humanizaciji človeških odnosov, v osvobajanju delavskega razreda, dela in človeka, v razvijanju vseh ustvarjalnih sil naše družbe, v nadaljnji graditvi samoupravne socialistične de: mokracije (15. seja CK ZKS). Komunisti TOZD Kartonaža Rakek smo plodno razpravo o problematiki izvajanja kulturne politike v temeljni organizaciji strnili v naslednje zaključke: 1. V smislu zagotavljanja uresničevanja kulturne politike v temeljni organizaciji, si bomo komunisti prizadevali, da bomo le-to uresničevali skozi planske dokumente temeljne organizacije tako, da bomo v dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planih načrtovali tako finančna sredstva kot metode in oblike dela na področju kulturnega delovanja. 2. Komunisti si bomo prizadevali, da bo osnovni koncept kulturne politike, katerega neposredni nosilec izvajanja je 00 ZS TOZD Kartonaža Rakek preko samoupravnih organov in drugih družbeno - političnih organizacij TOZD zajemal: 1. Kulturo in humanizacijo dela in življenja. Praksa je združila pod pojmom kultura dela številne dejavnosti, povezane z delom in delovnimi odnosi, s splošno kulturno razgledanostjo človeka, s pogoji, ki vplivajo na razvoj estetskih meril, z razvojem proizvajalnih sil, produktivnostjo in humanizacijo dela. Da bo dejavnost na tem področju napredovala, si moramo prizadevati za: — ureditev delovnega in življenjskega okolja ter lepo in funkcionalno urejanje prostorov za delo in bivanje kultivira in hu-manizira človekovo okolje. — za higiensko—zdravstveno kulturo, ker urejena higiensko zdravstvena zaščita v delovni organizaciji lahko odločilno vpliva na oblikovanje navad in načina življenja delavca na delovnem mestu. — za rekreacijo, ki mora postati sestavni del vsakodnevnega delavčevega življenja. Da bi to zares uspelo, moramo storiti več kot doslej. Pojem rekreacije je del delavcev sprejel zgolj kot element športne dejavnosti. Takšno mnenje je zmotno, saj je rekreacija tudi sproščena kulturna zabava in duhovna sprostitev; — za kolektivno, družabno življenje delavcev v TOZD - organizacija kulturnega življenja delavcev vključuje tudi družabno, kulturno zabavo. Medčloveški odnosi niso in ne morejo biti le abstraktna kategorija, ločena od proizvodnih odnosov; — za izvajanje kulturno - estetske vzgoje in izobraževanja delavcev in prizadevanja za izvedbo akcije, da bodo vsi delavci," ki še nimajo končane osnovne šole le-to dokončali; — za širjenje in razvijanje potrebe po knjigi, ki naj bo ena temeljnih usmeritev kulturnega razvoja delavcev v TOZD; — za organizacijo organiziranih obiskov kulturno—umetniških prireditev; — za humanizacijo delovnega časa delavcev TOZD; — za razvoj kulturno — umetniške in znanstveno — tehnične dejavnosti in ustvarjalnosti delavcev preko oblik amaterske — ljubiteljske dejavnosti, saj je ta oblika v TOZD najbolj razširjena. V okviru tega si moramo prizadevati združevati delavce po nagnjenjih in interesih v posamezne kulturno—umetniške skupine, ki žele svoje dosežke predstaviti tudi svojemu kolektivu. Tem delavcem bi morali nuditi vsestransko organizacijsko, materialno in strokovno pomoč. — za razvoj tesnejšega sodelovanja s KUD Heroj Iztok Rakek ter le-temu nuditi večjo materialno, moralno in organizacijsko pomoč. 2. I0 00 ZS TOZD Kartonaža Rakek naj bo nosilec izvajanja dogovorjenih zaključkov in naj le-te vgradi v svoje planske dokumente za delo v naslednjem obdobju. 3. Naloga nas, komunistov naj bo, da si vsestransko prizadevamo in s svojim vzgledom zagotavljamo pogoje za realizacijo dogovorjenih usmeritev na področju uresničevanja kulturne politike v TOZD Kartonaža Rakek. Ob zaključku še tole: Če napravimo prerez čez povedano, potem lahko ugotovimo, Vaja NNNP — Z namenom, da se preveri realnost načrtovanih rešitev za zaščito in reševanje, lastna organiziranost, usposobljenost in opremljenost za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje, učinkovitost vodenja ter sposobnost vključevanja vseh subjektov varstva in zaščite, preprečevanja in odpravljanja posledic v primeru požara in razlitja oziroma razsutja nevarnih snovi, se je sredi oktobra odvijala vaja NNP - ZAŠČITA 85. V to vajo se je vključila tudi občina Ljubljana—Center s tem pa tudi akcija v KTL, industrija papirja in embalaže, TOZD Kartonažna Ljubljana. V skupno akcijo KS LEDINA so bile še vključene ekipe OŠ Ledina, DOM TSŠ KS Ledina ter tozd Kartonažna Ljubljana, ki je sodelovala z gasilsko ekipo ter člani NZ. Tako je koncem meseca oktobra izbruhnil požar (namišljeni) da zahteva izvajanje kulturne politike mnogo naporov in da morajo biti ustvarjeni tako materialni kot organizacijski pogoji za uspešno razvijanje le-te. Ob vsem povedanem pa tudi ne moremo mimo ugotovitev, da smo mnogo premalo storili za razvoj kulturne politike ter da je morda sedaj pravi trenutek, da se dogovorimo za strategijo in cilje izvajanja kulturne politike. Vodilo pri tem naj nam bo — četudi uresničimo manjši del nalog — naj bodo le-te izpeljane z odgovornim pristopom vseh notranjih dejavnikov — družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in nenazadnje vodstva tozda, kajti če ne bomo postavili pogojev za izvajanje kulturne politike, bo tudi uspeh pičel in bo morda čez določeno obdobje nekdo zopet postavljen pred nalogo, da obrazloži osnovni organizaciji ZK kaj sploh kultura je. Kajti nehote se včasih poraja vprašanje ali to sploh še vemo in ali sploh hočemo vedeti. Še vedno je za mnoge kultura pojem, ki združuje v svoji dejavnosti klovne in norce ter sem pa tja tudi morda priznane kulturnike. Če nam bo uspelo presekati takšno mišljenje, bo s tem dosežen velik uspeh in dana iztočnica za delo tistim, ki si želijo tudi duhovno kulturne osvoboditve. Zaščita 85 v kleti tozda Kartonažne, ki pa ga je ekipa gasilske enote takoj lokalizirala in čakala v pripravljenosti, daf ne bi prišlo do novega vžiga. To se ni zgodilo v kleti, pač pa je prišel poziv iz OŠ Ledina, da je tam izbruhnil požar in da nujno potrebujejo pomoč. V najkrajšem času je gasilska ekipa TOZD Kartonažna Ljubljana odhitela na kraj požara (dvorišče OŠ Ledina) ter ga tudi tam s pomočjo pripadnikov CZ Doma ZSŠ, KS Ledina in OŠ Ledina skupno lokalizirala. Celotno vajo sta si ogledala predstavnika občine Ljubljana Center ter drugi pozvani gostje, ki so pravkar končano vajo ocenili zelo uspešno, predvsem pa so pohvalili gasilsko ekipo tozda Kartonažne Ljubljana, kot primer pravilnega dostopa in usposobljenosti članov gasilske enote v tej vaji. M.P. Anita A. ŽELELI STE REČI / na zboru delavcev/ PA JE TO REKEL NAMESTO VAS JANEZ MENART: LJUBI KRUHEK Ko še pleničke sem zlatil, lepo pri mamici sem pil in nisem se prav nič boril za ljubi kruhek. Ko drsal šolske sem klopi, spoznal sem: mnogo je ljudi in vsak peha se in poti za ljubi kruhek. KO TREZNO SEM V ŽIVLJENJE ZRL, SEM VSE BOLJ REDKO Z NJIM SE SPRL IN MARSIKAJ MOLČE POŽRL ZA LJUBI KRUHEK. KO SEM POLAGOMA STA-REL, ZA DOM IN ŽENO SEM SKRBEL IN MNOGO LUMPARIJ POČEL ZA LJUBI KRUHEK. Ko se mi je že zgrbil stas, mi trebuh visel je čez pas kot jasen in vabljiv oglas za ljubi kruhek. Na grob je vklesal kamnosek: TA, KI TU GNIJE, NI BIL PEK A, GLEJ, PREŽIVEL JE SVOJ VEK ZA LJUBI KRUHEK. Športno srečanje delavcev DSSS v kegljanju in streljanju Sredi meseca novembra je potekalo športno srečanje delavcev DSSS v kegljanju in streljanju. Tekmovanje je potekalo v posamezni konkurenci (moški, ženske) ter za ekipno tekmovanje. Celotno tekmovanje je bilo organizirano v Domu borcev in invalidov v Ljubljani, potekalo pa je nemoteno, saj so bile na razpolago štiri steze za kegljanje ter šest strelskih mest. Po dokaj zanimivem tekmovanju je v ekipni konkurenci zmagala ekipa PDE Marketing, ki je tudi dobila pokal za osvojeno 1. m esto. Skupno pa se je tekmovanja udeležilo 24 delavcev, ki so v glavnem nastopali v obeh disciplinah . REZULTATI: kegljanje ženske: kegljev 1. PETERNEL Danica 119 2. GLADEK Vlasta 117 3. GORNJEC Zorica 96 KEGLJANJE MOŠKI: kegljev 1. SEME Milan 176 2. KOROŠEC Drago 176 3. ŠKERL Marko 172 STRELJANJE ŽENSKE: krogov 1. KODELA Mira 50 2. KLINC Zalka 49 3. GORNJEC Zorica 33 STRELJANJE MOŠKI: krogov 1. ŠTRUS Andrej 143 2. NIKOLIČ Milovan 128 3. PLAZNIK Mirko 113 EKIPNO: 1. MARKETING 2. NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE TEKOČEGA GOSPODARJENJA 3. KADROVSKE SPLOŠNE ZADEVE 4. ZDRUŽENE RAZISKAVE RAZVOJA M.P. ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta se vsem sodelavcem zahvaljujem za pomoč in izrečeno sožalje. Zalka Badovinac ♦---------------------♦ Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. ♦---------------------♦ PRIDOBITEV NOVIH PROIZVODNIH PROSTOROV Pred tremi leti smo brez zvokov fanfar in slavnostnih govornikov pričeli z gradnjo. Zbrali smo se delavci TOZD Kartona-žna, DSSS in TOZD Papirna konfekcija (vrstni red upošteva število delovnih ur prisotnosti). Delali smo vse delovne dneve, največ elana je bilo čutiti ob delovnih sobotah ter dnevih pred bližajočimi se prazniki. Delovna vnema je za spoznanje padla le v času letnih dopustov. Kljub temu, da prve mesece še niso bili vidni rezultati vloženih sredstev, smo se pridno zbirali. Prihajali smo v dvojicah, trojicah, nemalokdaj pa tudi v skupinicah. Sčasoma smo se že dodobra medsebojno spoznali in če koga dan ali dva ni bilo na spregled, smo že razmišljali kakšna bolezen neki ga je napadla. V tej združeni akciji so minevali meseci in vedno bolj smo čutili, da se bližajo finale. In prišle so. Po triletnem prostovolj- nem odrekanju delu dela osebnih dohodkov (beri: črni fond) smo sončnega oktobrskega jutra ogledali nove proizvodne prostore. Oči so imele kaj videti. Čudovito delovno okolje. Delovna mesta so oblikovana tako za tiste, ki delo opravljajo sede, kot za tiste, ki ga raje opravljajo stoje. Razporeditev delovnih mest je skrbno izdelana, saj je omogočen hiter in neoviren notranji transport. Le-ta zagotavlja "hitro dostavo surovin" do delovnega mesta pa tudi gibanje je bolj sproščeno. Skratka, novo delovno okolje je oblikovano po najnovejših ergonomskih zahtevah. Rahla zatemnjenost daje občutek svobode in intimnosti hkrati. Ni kaj, končno je poskrbljeno za prijetno počutje delovnega človeka med delovnim časom. P. S. Prosim za čimprejšnje izplačilo honorarja, kajti pri preurejenem "JEŽKU" lahko kaj hitro dvignejo cene. Nagradna križanka 2a izžrebane pravilne rešitve Praznične nagradne križanke v Glasilu KTL št. 11/85 bodo reševalci prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 3. nagrada Rešitev križanke oddajte oseb-ho ali pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 11. decembra 1985. Uredništvo REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V GLASILU KTL št. 10/85 VODORAVNO: rivaliteta, idila, amor, mak, metoda, kas, on. Rila, erar, regis-trator, hermes, rover, last, Lili-put, Darko, maline, karat, č, decigram, ena, akti, Unec, atom, Ob, lopa, cekar, teokrat, Sasi, Orsk, Iran, Malta, arak, D, nauk, jantar, jojo, netilo, eks, kana, namen, Pag, SZ, KR, Lojze, Jules, DE, repriza, kanta, osončje, egip-čanka, Irtiš, as, otok, Co, Aasen, Corot, krača, eternit, brana, narod, AP, sin, JP, Rl, oko, alabamka, IZ, je, slon, MCD, skloni, jeka, klan, Ir, AON, krgs, amen, RAM, krajan, miranje, embalaža za, oka, Aar, sadje, ril, RA, paraziti, I, kapetan. Z, ciprese, Eve, ars, lak, Kirn. Javno žrebanje križanke smo izvedli 19. novembra 1985. Iz 76 prejetih rešitev so za pravilne rešitve bili izžrebani: 1. nagrada Andrič Zorica 800 - din DSSS 2. nagrada Plaznik Mojca 500,— din Karton&žna, D E-10 3. nagrada Grbec Justina 400,-din Kartonažna, DE-60 4. nagrada Sl obe c Stane 300,— din DSSS 5. nagrada Reš Mija 200 -din DSSS Zaradi izpuščene črke "k" na koncu 8. vrstice križanke pa je bila ob 1. nagrado kljub žrebu Dani Kukenberg iz Tike. Naše iskrene čestitke! UGANKARSKI SLOVARČEK: ADLATUS — latinski naziv za pomočnika, namestnika ALCAZAR — grad, trdnjava v Španiji ANATOLIJA — turško Anado-lu; polotok med Črnim in Sre-dozem. morjem ARPAD — veliki knez Madžarov, začetnik dinastije Arpadov ESTRIH — zaglajen tlak iz betona, ilovice, malte ipd. ETAT - letni posek gozda GIRLANDA — kita iz cvetja ali trakov LUALABA — izvir Konga v katanškem višavju v Afriki PAKLENICA — kanjonska dolina v Velebitu, od 1949 narodni park PTAH - staroegipč. božanstvo Memfisa, varuh rokodelcev in umetnikov UNDSET - Sigrid, 1892-1949 norveška pisateljica, Nobelova nagrajenka (Kristina Lavranso-va hči; Jenny) din 1.600 -1.000,-800,-600 -400- nivv MlMl- OA. toMU- NI1A Util- M e. STA bOUA MOLU. tISAT- /S16U[/ IV A JO IANTAmI^UČAR. 6eT#i' ViVA MATI Ub4.Uk ISio- MLTU 1L.ŠT4V. rtrt.6. CtNTA VkONfcC. ŠAHoU. I6t£. Utl- TiNOST MAI.A AAHA AtU VOLA UltoA I M.KA v ALI~3 I TOV bvo »USNIK. BESE LLb UUjLfcOV. 1* • IHfc. TlUMl' 2-HA. vatih OC (ML KJAlhOc LARVA bKlAVA V ZbA M KJA v tOKOC btlAV MOST •JUR-IST" UA52AR k.M22. £RUA MAU- SLL KS svci idmic foKL^b KISZC.1 MttobU» CL0\)£K Tam ca R.1KAV ITALHI LAZLl- kOVA- M1L Z.IKfc. s\h\t>oL LA tUM EVtoTH tLtLl- N\K_ mt Z - IM£ ALAV ZLittC KISIK ^IbAR. LUCA KAV. V3 6 KIL AbA.-Mic Muaa « H.IML. JkŽlci Lcc- ztuc o L »A NEKOJj- NtA fAhtT kAMUS Htotl ffcikink K. CtKJI 2..IML LikA v KOS NI uitsr Ttor. BVOAk. tAKO- OPfcA VA K. IML S PAN KA.VKL :VČTNA HdANlNL MUllA SAKO -GUSM. KRAČ) IVtOL ikJ iTAA £. LA LINA Goft.A V sLLni CbtNOb ^IOV Ut«£- Nosr ■JAPofO. MESTo fAtuUtJ uči rta ec-iTč.. loc Kt LNAkl ci DSTAbL IbLlALN LUSkl manist UNIČE- VALEC. ibRAV- Nlk.fcl tt>LAVJ LAK.A Av^OM. OLN. dANAbL Lfck A \J SZ. ORAkl- itt>A 66UNA V IV B. V AT. bu*ov- ČČIKJA NAsICL H Al ^ NA lc£.V £GIP6 LObNik. V tOSNl TRANC. ž.iKt H ČLkA ULICCbL ko Ne c POLOT. kfcAi m lAČki PA LAN id bLZLLA V ARAk. roLOT. POC1SKA ptica KlsTO V UbL, "3AKLL HOURT tOHUb. CVETIC* Lir wi GolbNl Posek. LISA, Z . IME evA ~3ANT bSK;. I^MNO | if'; §3g S6 ■VtLM0b| Wb4R IML VUKONU k.T L ATLANT, 'A RT <: ■■ 'vrinili : p.>i* ve ■ .'V pVKf.sF«* :v I v A^5l'jr8j| xx;X piH > B ' ’ T , PANSLA [UfMM IlKLiB NA m ko koUAH DRANlL LlbMA D MO CA liob, IroCAN bAN V retNvj IIHOK3 ■HNko IL1TLR, I/LSTA PLAkA kisrtD vii* iUŽUE nuso- VUJL. KtSTD X) P-0 — kvwn| VRSTA >okLl- VALA CLAVkO MCSTt) p lan c. k-tLA1) ISTRI O lo bi L I ZVIŠANI] 1 NorA «9V CiLVlK) CLAvV! čTzu N’tk. bRAMA kALLA c"A>LA rkOAk.' riNi7 kA-JC. m .ki i < s 15, a.. - llVONL h LtLNUc.l KjeKcM ČLAN cbNUJ •lb,AUlA Lav o VOLMIk . k' |>R£Lt- |vAL£C ROVT Tok. L.. v vicr- NAKU VLSTA INSTLU- KČNTA 6LLI3 Mu IS. TA-Nltetv IUULLU n. toc-c ko- -c/ ,LN »o OS-IT K.IU1 f-6.1 VIV-M-Utul SoTw- NICU t>lV£- ILUKIT. ktkclu. MotoklA MHii AR.VLC. »Ucot MIKIC kU- MATIK roCBBS IVAHLMI GkikA ck-KA er v Sf A MIHI GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽ IGA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT.208