298
Slovstvene stvari.
Poziv.
Proti koncu svojega v letniku goriške gimnazije „o slovenskih narodnih pesmih" priobčenega sostavka priznavam sam, da se o tistem predmetu le po izdaji narodnih pesem kaj dovršenega spisati da. Taka izdaja pa mora obširna, pristna, izČiščena, t. j. ženo besedo kritična biti. Res je že obilo narodnih pesem slovenskih v različnih zbirkah in knjižicah zapisanih, al ravno liričnih pesem, kterih dandanes med ljudstvom največ živi, je do sedaj tudi najmenj natisnjenih. H kritični izdaji narodnih pesem je toraj še veliko truda treba, kterega pa posamezne moči obvladati ne morejo, ako jim združene sile rodoljubov ne priskočijo; vredne pa so narodne pesmi take občne podpore, ker nam one jezik, običaje, zgodovino in narodnost slovensko najjasneje razsvetljujejo. Podpisani toraj rodoljube vseh slovenskih krajin prav srčno prosi, naj mu v svojih krajih živeče ali že kje zapisane ali še obče neznane pesmi, slovničke, slovarske, metriške in druge narodnih pesem se tikajoče opombe blagovoljno pošiljajo. Zaželjeno bi mu bilo tudi, ako bi se tej ali uni pesmi pridal tudi napev, ali način, po kte-rem se pesem ali pripoveduje ali prepeva; ktere vrstice se ponavljajo; ali se pojejo v korihjili od enega; kaj se med petjem drugega dela itd. Želeti bi bilo tudi, ako bi se pravlice in pripovesti, ktere so z glavnimi osebami epičnih pesem v zvezi, kakor na primer „po-vesti o kralji Matjažu, Marku, Lambergarji, i. t. d/-pesmam pristavljale. Potrebno pa je k natačnemu poznavanju pesemskega jezika tudi zaznamnovanje tistega kraja, kjer se pesem nahaja. Imena tistih oseb, ktere se bodo pošilanja takih dopisov udeleževale, bode podpisani hvaležno naznanil. Pošila pa se naj na Pragarsko (Pragerhof in Steiermark) do vseh Svetnikov, pozneje pa v Gorico (Grorz im Kiistenlande). Nazadnje pa še prosim vse slovenske časnike, naj blagovoljno ta poziv prenatisnejo.                                           Janko P a j k,
učitelj na goriški gimnazii.