Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš?.Ietno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
II. LETO
Murska Sobota, 17. marca 1940.
ŠTEV. 11.
Zunanji pregled
Razgovori med Finsko in Sovjetsko Rusijo, da bi se sklenil mir, so se že pričeli. Za enkrat gre samo za poizkus, če bi se dal doseči mir med obema državama. V tem oziru posreduje predvsem Švedska a mnogo se za to trudi tudi Amerika.
Rusija stavlja zelo težke pogoje Finski, zato v Londonu in Parizu sodijo, da jih Finci ne bodo sprejeli. Finski odpor še nikakor ni zlomljen in se finski narod in finska vojska še vedno odločno upirata, kar je zelo važno za presojo sedanjega položaja.
V Nemčiji so s tem preobratom na severu zelo zadovoljni, ker upajo, da bodo Rusi lahko sedaj posvetili vso pozornost na jug, kjer pripravljata Francija in Angliia novo fronto ob Dardane-lah, črnem morju in na Kavkazu.
Proti miru v takšni obliki, ko ga predlaga Rusija Finski, sta Francije in Anglija, češ da bi sprejetje teh pogojev značilo za Fince velik politični poraz. Obe državi sta obljubile, da prideta z velikimi silami na pomoč, če Finska odkloni ponujeni mir. Vprašanje je seveda, kod naj pošljejo zavezniki svojo pomoč, ker Švedska noče, na pritisk Nemčije, dopustiti prehoda zavezniških čet preko svojega ozemlja.
Po vsej severni Rusiji je odrejena splošna mobilizacija, ki se nanaša ,na vse moške pod 35 let starosti. Ta ukaz bi naj bil, po pisanju švedskih listov, v zvezi z namero Francije in Anglije, ki bi se bili odločili za vojno proti Sovjetski Rusiji.
Borba balkanskih držav, da v sedanjem težkem položaju o-hranijo svojo nevtralnost, je Še vedno v ospredju. Povdariti je treba, da se sedaj tudi Bolgarija in Madžarska trdno odločili, da v sporazumu z drugimi balkanskimi državami, odložita vsa sporna vprašanja in se sprijaznita z Romunijo.
Med Italijo in Anglijo je prišlo do nevarnega spora. Angleške ladje so namreč ustavile vse italijanske ladje, ki so prevažala premog iz Nemčije domov. Radi tega so bile v Italiji celo protiangleške demonstracije. Zdi
se pa, da se bo nevaren spor rešil mirnim potem.
Nemški zunanji minister je nenadoma odpotoval v Italijo na važne razgovore. Značilno za njegovo pot je, da se je namenil v Italijo v trenutku, ko je izbruhnil spor med Anglijo in Italijo in ko so se začeli mirovni razgovori med Finsko in Rusijo.
Madžarski zunanji minister je v nekem govoru izjavil, da je v interesu vse Evrope, da se Češkoslovaška država ne obnovi več.
Angleški vojni minister je
rekel, da ima Anglija danes že 100.000 letalcev, onstran morja pa bo izurila 50.000 letalcev. Vsak mesec se zgradi več novih letalskih tovarn. Po njegovem prepričanju, že prekaša proizvodnja zaveznikov nemško letalsko proizvodnjo.
Na sezonsko delo v Nemčijo odide tudi letos okrog 30.000 italijanskih kmetijskih delavcev.
Na nemško-francoski fronti je tudi v preteklem tednu vladal običajni mir. Tudi v zraku in na morju ni bilo važnejših dogodkov.
Nemška letala so napadla 9 holandskih trgovskih in ribiških ladij v Severnem morju. Obmetavali so jih z bombami in jih obstreljevali s strojnicami.
Angleška letala so se prvič v sedanji vojni pojavila nad poljskim ozemljem. Vsi stroji so se nepoškodovano vrnili na svoja izhodišča.
Domači pregled
Trgovinski minister dr. An-dres se je pretekli teden mudil v Nemčiji, kjer so ga povsod sprejeli z velikimi častmi. Sestal se je tudi z nemškim propagandnim ministrom dr. Gobbelsom.
Nemški zunanji minister je izjavil našim časopisnim poročevalcem, da se gospodarski odno-šaji med Nemčijo in Jugoslavijo, kljub vojni razvijajo ugodno. Kar se tiče splošnih političnih vprašanj, je naglasi!, da je nevtralno stališče Jugoslavije v največjo korist miru. Vprašanje razširitve Nemčije proti jugovzhodu je končno rešeno. Jugoslavija je lahko mirna.
Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug je poslala svojim
članom poziv, naj povečajo svojo kmečko proizvodnjo do skrajnih meja možnosti in da naj obdelajo vso obdelano zemljo in vsako parcelo, ki lahko rodi. Skrbno naj varujejo in negujejo mlado živino, ker bi številčno znižanje te, imelo hude posledice za celotno gospodarstvo.
Jugoslovansko-nemški stalni gospodarski odbor se sestane v začetku prihodnjega meseca.
Na zadnji seji vlade je bilo med drugim sklenjeno, de se vrne državnim uradnikom denar za plinske maske, ker bo te nabavila država. Izpopolnjena je bila tudi uredba o odkupu živine v primeru mobilizacije. Sprejeta je bila uredba o naglih vojaških sodiščih.
Madžarski poslanik na našem dvoru se je sestal z podpredsednikom vlade dr. Mačkom.
Nov volilni red, ki ga je bila vlada sklenila pred nekaj dnevi, je zdaj podpisan in uveljavljen.
Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije bo spremenjen ter je vlada že imenovala odbor, ki naj ga spremeni. V tem odboru sta poleg vojnega ministra tudi minister za telesno vzgojo in gradbeni minister dr. Krek.
Bivša madžarska stranka se je na zaupnem sestanku v Senti, izjavila, da je proti vsaki delitvi Vojvodine, ker je brezpogojno potrebno, da žive vsi Madžari v eni upravni pokrajini.
Deset novih bolnišnic bodo v kratkem odprli v vrbaski banovini kar je zasluga ministra dr. Budisavljeviča.
Sezonci iz Nemčije pazite!
Sezonci, ki ste bili leta 1939 na sezonskem delu v Nemčiji in ste prinesli nemške marke, se naprošate, da se do 29. marca t. 1. oglasite pri Zvezi poljedelskih delavcev v Murski Soboti, kjer naznanite koliko RM imate v papirju in koliko v srebru. Finančno ministrstvo nam namreč na našo prošnjo, da bi te RM zamenjali, sporoča s svojim dopisom z dne 3. marca 1940. broj 10915, da naj podpisana Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti vse RM in njih lastnike popiše. Po kakem tečaju se bodo RM zamenjavale še ne vemo, ker nam Finančno ministrstvo tega ni sporočilo. Vsekakor pa upamo, da pod ceno ne bo zamenjano. Opozarjamo pa, da to velja le za sezonce, ki so bili v Nemčiji, za valutne prekupčevalce in špekulante pa ne!
Termin prijave je določen do 29. marca tega leta. Vsak sezo-nec naj prinese s seboj potni list radi kontrole.
Iz pisarne Zveze poljedelskih delavcev
♦v Murski Soboti.
Lep uspeh soboških šahistov
Agiina šahovska sekcija SK Mure se je v nedeljo srečala v drugem kolu moštvenega prvenstva Slovenije z odličnim moštvom SK Železničarja, ki je v zadnjem času zabeležilo vidne uspehe. Malokdo je računal s tem, da bo lahko soboško moštvo ogrožalo zmago odličnih mariborskih šahistov, ki igrajo neprestano na močnih turnirjih in ki so že na marsikaterem turnirju dosegli zavidljive uspehe. Kljub temu, da je Mura nastopila samo s 7 igralci in je bilo zato že ob začetku tekme stanje 1:0 v korist mariborskih šahistov, so se Sobočani, zlasti mlajši, borili z veliko voljo in so premagali rutinirane Mariborčane 4»/2—3i/a.
Na prvi deski je igral Nemec J. z Regorikom, s katerim je po izenačeni pozicijski igri končal remis. Na drugi deski Muraši niso postavili igralca, zato so prišli domačini brez borbe do točke. Na tretji deski prof. Liika ni mogel zdržati napada odličnega Ba-
biča in je Mariborčan po dolgi borbi zmagal. Na četrti deski je stal Sobo-čan Tručl proti Farrayu na zmsgo, vendar pa ni naše! najboljšega nadaljevanja in se je moral zadovoljiti z remijem. Kranjec je na peti deski kmalu nadigral VidoviČa, ki je proti koncu partije napravil ie grobo napako in je moral kapitulirati. Na šesti in sedmi deski sta triumfiraia brata čisarja. Štefan je v zelo zanimivi partiji, polni kombinacij, postavil Daska I. pred neubranljiv mat, Ludvik pa je po 6 urni borbi v precizno odigrani pozicijski partiji prisilil h kapitulaciji zelo dobrega Kneehtla. Prof. Šegula je stal sicer proti Oasku S. nekoliko boljše, vendar se je moral zadovoljiti z remijem.
Revanžna tekma bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 12 uri v posebni sobi pri Vučaku. Že sedaj opozarjamo prijatelje kraljeve igre na to zanimivo Šahovsko tekmo.
Tekmujte! Kdo hupi za Veliko noč lepše in cenejše čevlje. BATA,
M. Sobota, 12. marca 1940.
V naši prestolnici je bila pretekle dni skupna seja vseh kmetijskih zbornic v naši državi, kateri je poleg številnih ministrov prisostvoval tudi odposlanec Nj. Vel. kralja. S tem je že dovolj označena važnost tega sestanka, ki je poleg pregleda preteklega dela, podal smernice tudi za bodočnost v korist in napredek našega kmečkega stanu. Navzočnost naših najvišjih predstavnikov države s kraljevim zastopnikom na čelu nam je jamstvo, da sklepi, ki so bili sprejeti na seji, ne bodo ostale le lepe besede na papirju. Ker pa posega sprejeta resolucija prav v notranjost našega celotnega gospodarskega u-stroja, hočemo omeniti nekatere važnejše točke:
Sedanje izredne razmere v svetovnem, kakor tudi v domačem gospodarstvu najhuje občuti naš siromašni kmečki sloj in sicer predvsem v krajih, kjer zemlja ne more hraniti človeka. Za te siromašne kraje, je bila dosedanja preskrba nezadostna. Potrebne količine živeža za prehrano ljudi, do prihodnje žetve, je treba takoj odposlati v take pokrajine. Onim kmečkim gospodarstvom, ki si ne morejo kupiti živeža, je treba dati možnost zadostnega zaslužka z izvedbo javnih del, ki naj zlasti služijo kmetijstvu Ravno tako je treba tem krajem podeliti podporo za nakup živinske krme. — Z vsemi sredstvi je treba zboljšati kmetijsko proizvodnjo. Vsa kmetijsko gospodarska politika se mora prilagoditi potrebam poljedeljstva. — Državni in samoupravni proračuni za poljedelstvo se morajo v svrho napredka in povečanja kmetijske proizvodnje, povečati. Državnim, banovinskim in občinskim kmetijskim skladom naj se omogočijo čim večji dohodki od dobička razredne loterije in od izvoza. — Potrebno je znižati ali popolnoma ukloniti uvozno carino za poljedelske naprave in orodje, predvsem za tisto orodje, ki je kmetu najnujnejše potrebno. — Bano-vinsko in občinsko trošarino na kmetijske pridelke, ki jih kmet pridelovalec prinaša na trg, je treba ukiniti. Ukiniti je treba državno trošarino na vino in žganje v sedanji obliki prav tako tudi trošarino in prometni davek na cement, ki se porablja za zidanje kmečkih poslopij in za druge kmečko gospodarske svrhe. — Država naj omogoči zgraditev zadružne tovarne za modro galico. — Za zagotovitev zadostne proizvodnje pridelkov, ki so potrebni za potrošnjo v državi in za izvoz, je treba način njihove proizvodnje in odkup, kot tudi odkupno ceno urediti tako, da bo v prid kmetovalcem. Preurediti je treba vse ustanove, ki služijo potrebam poljedelstva, kakor so Privilegirana
Izpred sodišča
Orožnika je oklevetal. Včrčš Štefan iz Prosenjakovcev je raz-našal po svoji vasi, da so ga orožniki pretepli, po nedolžnem zaprli v klet in celo oropali. Zaradi teh neresničnih besed se je moral Včroš zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 2 meseca strogega zapora in 240 Din denarne kazni.
Telesna poškodba. Cor Vili-jem iz Otovcev je bil dobre volje in je v gostilni iskal prepir. Ker se gosti niso zmenili za njega, je zapustil gostilno in je s svojim maloletnim tovarišem počakal v zasedi Šantavec Štefana, ki mu ni storil ničesar žalega. Cor in njegov tovariš sta napadla s koli nesrečnega Šantavca ter sta mu zlomila kost na levi nadlehti. Zaradi svojega nepremišljenega dejanja je bil C6r obsojen na 4 mesece strogega zapora.
Fantovski pretep. Filipič Franc iz Sv. Tomaža se je vrnil od vojakov. Ta dogodek je morala mladina primerno proslaviti. Pri Filipiču se je razvila prijetna zabava. Fantje so bili kmalu dobre vol|e in ni čudno, da je prišlo med njimi do nesoglasja. V začetku so ostali samo pri besedah, kasneje so pa poskusili tudi dejansko svoje moči. Nastal je splošen pretep, kozarci so leteli, klofute so podale in padel je tudi marsikateri borec, tako da je izgledalo pri Filipoviču, kakor na bojišču: razbita vrata, razbito okno, ta z zlomljeno roko, drugi s popraskanim obrazom ali z raztrgano obleko. Končni efekt: Horvat Martin 14 dni, Horvat Anton in Jožef po 10 dni, Cotec Mihael, Tišlarič Leopold, Zoreč Ivan in Filipič Franc po 14 dni in Filipič Alojz 25 dni zapora, Mašič Stanko 1 mesec in 15 dni, Mašič Feliks pa 2 meseca in 15
agrarna banka, Prizad itd. Pri teh je treba omogočiti čim večje sodelovanje kmetov. — Za dosego normalnih kreditnih odnošajev je treba izvršiti končno razdolžitev kmeta ter organizirati kmečki kredit. Posestva ne smejo prehajati v nekmečke roke. — Pri določevanju smernic davčne politike je treba stalno upoštevati zaščito malih kmetov. — Kmetje naj se oprostijo vseh dednih taks do čiste vrednosti premoženja 150.000 din. Nad to vrednostjo pa naj se dedna taksa zmanjša in dovoli plačilo teh taks v več letnih obrokih. — Za zaščito poljedelstva, predvsem pa sadjarstva in vinogradništva je treba čimprej spremeniti in dopolniti lovski zakon.
—	Nujno je treba spremeniti katastrski čisti dohodek, ker ta ne odgovarja več sedanjim razmeram.
—	Narodno prosveto in zdravstveno varstvo podeželja je treba čimbolj dvigniti.
dni strogega zapora. Mogoče bo ta kazen obdolžence izučila.
Tuj avto je prodal. Meštro-•vič Josip, šofer v Zagrebu je kupil za 20.000 Din osebni avtomobil, na račun pa je plačal le 9000 Din. Prodajalec si je pridržal do popolnega izplačila avtomobila lastninsko pravico. Na to pa se Meštrovič ni mnogo oziral, temveč, ker je rabil denar, je prodal v Gornji Radgoni avto za 6000 Din; denar pa je pobasal v svoj žep in prodajalec sedaj lahko gleda, kje bo dob.l ostanek kupnine. Okrožno sodišče je obdolženca radi tega dejanja obsodilo na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta.
TUJSKOPROMETNA ZVEZA
—	Krasno, užitka polno društveno potovanje TPZ „PUTNIK" Maribor z brzovlakom: na velesejem v MIlanu, z obiskom Trsta, Benetk tn Pa-dove od 14. do 18. aprila 1940. Kolektivni potni list! Cena popolnega aranžmana le Din 1250. Zahtevajte prospekte 1 Prijavite se takoj!
—	Pomanjkanje petroleja v turističnih krajih. Zveza je prejela pritožbe, da so nekateri turistični kraji, kjer še ni električne razsvetljave, že v letošnji zimski sezoni težko občutili pomanjkanje petroleja. Posebno so bile prizadete tudi nekatere planinske turistične in zimskosportne postojanke. Ker bi pomanjkanje petroleja v turističnih krajih in obratih, ki so navezani na razsvetljavo s petrolejem, uteg nilo občutno škodovati razvoju tuj skega prometa v glavni turistični se zoni, se je naša Zveza obrnila na upravo državnih monopolov in na merodajna oblastva s prošnjo, da se za turistično sezono vsem prizadetim krajem in obratom pravočasno zagotovi možnost zadostne preskrbe s petrolejem. Članstvo prosimo, da nam sporoči kateri turistični kraji, obrati in planinske postojanke so na tem vprašanju interesirani.
—	Turistični vizum za turiste iz Nemčije. Na intervencijo naše Zveze je ministrstvo zv zunanje zadeve vsem konzularnim zastopstvom v Nemčiji poslalo okrožnico z navodilom, da imajo vsi turisti iz Nemčije, ki name ravajo obiskati naša zdravilišča in le tovišča v svrho zdravljenja ali odmora, pravico do turističnega vizuma, ki stane le din 10 — in ima veljavnost 3 mesecev. Pod istimi pogoji se izdaja turistični vizum tudi vsem državljanom češko- moravskega protekto-rata. S tem je torej vprašanje turističnega vizuma za turiste iz Nemčije v celoti pojasnjeno in ne bo več moglo priti do pritožb, da stane vizum za Jugoslavijo RMK 11.—
—	Kolektivna časopisna reklama. Naša Zveza vrši vse potrebne priprave za kolektivno turistično reklamo v domačih in deloma tudi v inozemskih časopisih za letošnjo turistično sezono. Še tekom meseca marca bo Zveza članstvu razposlala tozadevna podrobna navodila, na kar
i članstvo že sedaj opozarjamo.
6MDSRI RIMI I1ISM SOBOTO
PREDSTAVE:
r četrtek, dne H III. ob 20*30 uri v petek, dn« 15. IU. ob 17*30 uri
i» ob 20-30 uri v soboto, dne 1«. III. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
Reprezentativen velelllm
»Simfonija življenja"
(ČAJKOVSKI) Helija: C. PROLICM Hans StUwe Žarah Leander Leo Slesak	MARIKA ROKK
V nedeljo, dne 17. III. 1940
ljudska predstava ob H uri 13 min.
»Simfonija življenja"
.Znižane cene: 2, 3, 5 din. Dodatek Najnovejii ..Metrojoornol"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 17. IH. ob 1515 uri ob 17 30 url in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 18. III. ob 20 30 url
OPERETA
»HALLO JANINE"
Muzika: Peter Kreuder Marlka Rttkk Režija: Carl Boase J. Meesters
V torek, dne 19. III. 1940
(ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„HALLO JANINE"
Znižane cene: 2 —, 3 —, 5— din Oodatek: Najnovejii „Foxov tednik"
CENE PROSTOROM: 10. 8, 5 in 2 DIN.
Vsem Jožicam in Jožefom
iskrene čestitke in še na mnoga leta! — Uredništvo in uprava Murske Krajine.
Starka je zmrznila v gozdu
V Rogaševcih blizu nemške meje je v nedeljo zvečer postala žrtev mraza 79 letna občinska reva Terezija Krenos, ki je bila slaboumna in ni nikoli hotela obuti čevljev. V februarju so jo vzdrževali posestniki v Nuskovi, odkoder je šla v nedeljo zjutraj kar v nogavicah proti Gornji Siaveči, od tam pa proti obmejni Sotini. V gozdu je sedla pod drevo, da se odpočije, pa je v spanju zmrznila. Pokopali so jO na evangel-skem pokopališču v Sotini. To je bila dozdaj v Prekmurju že tretja žrtev hude zime. Prva žrtev je bii sezonski delavec Anton Bokan, ki je zmrznil pred domačo vasjo, ko se je vračal iz Francije domov, druga žrtev pa je bila hči nekega posestnika iz Beltincev.
Proda se hiSa
z vsemi pritiklinami v M. Soboti, Soteska ul. 10. Natančnejši podatki se izvejo v M. Soboti, Koroška c. 13.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo 'redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
DOMAČE VESfT|
—	Osebne vesti. Gimnazijski katehet g. Alojz Šoštarec je bil postavljen za profesorja VIII. skupine na naši gimnaziji. — Za nadzornika kmečko nadaljevalnih šol v našem srezu sta imenovana Belo-giavec Vilibald šol. upravitelj v Gornji Lendavi in Titan Josip šol. upravitelj v Puconcih. — Naše iskrene čestitke!
—	Zahvala. Uprava občine M. Sobote se najtopleje zahvaljuje Prekmurski banki d. d. v Murski Soboti in njenemu uradništvu za poklonjenih Din 1000 in Din 300 namesto venca v korist občinskih revežev na grob pok. Hartner Ge-ze, irid. v M. Soboti.
—	Obrtna nadaljevalna šola v M. Soboti se najtopleje zahvaljuje Kreditni banki d d. v M. Soboti za dano podporo v znesku 300 Din.
—	Veliko socialno delo na naii gimnaziji, ki iteje že blizu 700 dijakov, vrši Dijaško podporno društvo, ki ima namen izposojevati dijakom -šolske učne knjige in jim tako orno-gočati študij. Vsakoletni občni zbor društva bo letos v soboto, 16. t. m. ob 20 zvečer v restavracijskih prosto rih g. Benka Vljudno vabimo podpornike društva in starše, ki imajo otroke v gimnaziji, da se udeležijo občnega zbora 1 .
—	Roditeljski sestanek bo
v nedeljo 17. t. m. ob 11 dopoldne v gimnaziji ob sklepu prve konference, ki bo v soboto. Ce bi se velikonočne počitnice začele že v ponedeljek, bo roditeljski sestanek po praznikih.
—	Pregledovanje in žigosanje sodov se bo pri postajah za kontrolo sodov vršilo po naslednjem razporedu: v Gor. Radgoni: dne 8 , 9. in 10. aprila, 6., 7. in 8 maja, 4, 5. in 6. junija 1940. — V Murski Soboti: dne 11. in 12. aprila, 9. in 10. maja, 7. in 8.-junija 1940. — V Ljutomeru: dne 13, 15. in 18. aprila, 11., 14. in 15. maja, 10 in 11. junija.
— Občni zbor Nabavljalne in Kreditne zadruge državnih uslužbencev v M. Soboti se bo vršil v ponedeljek, dne 18. marca 1940. ob pol 19 uri v prostorih Sokolskega do ma v mali dvorani v Murski Soboti z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega člana je, da se občnih zborov zanesljivo udeleži in da iznese eventuelne želje in upravičene prltož be na občnem zboru v nadaljno debatiranje in razpravljanje. Računski zaključek za poslovno leto 1939. je javno razgrnjen v zadrugi na vpogled do 18. marca 1940 in si ga lahko vsak član ogleda.
•.STAROSLOVENSKE MOLITVENE KMIGE" -
se ponovno dobijo za 39 dinarjev
V kljillMl ZVER IVANA g ffl. Sllnti.
Maturantski plesni ven-ček. Po kratkem predpustu se zdaj poslavlja tudi že post. Zima se je zavlekla in pomlad le s težavo prodira debelo ledeno skorjo. Marsikdo si želi, da bi še enkrat lahko zarajal v plesni dvorani, predno dahne Vesna nad našo pokrajino in privede v deželo zelenega Jurija. To priliko bodo dali naši maturanti in sedmo-šolci prijateljem in podpornikom naše gimnazije in jih povabili na svoj zaključni plesni veček, ki bo 7. aprite v dvorani Sokolskega doma. Že z lanskega venčka so gostje odhajali zadovoljni nad uspelo prireditvijo, zato upamo, da se bodo na letošnji še prijetnejše zabavali.
— Sneg se poslavlja s so-boških ulic. Nekaj časa nam bo še nagajala nadležna brozga, ki pa bo kmalu izginila. Kupi snega ob ulicah so vsak dan manjši ;n če bo lepo vreme stalno, bomo o veliki noči že preganjali prah. Pomlad že glasno trka na vrata in zima se ji ne bo mogla dolgo upirati. Kljub'temu pa bo letošnja zima ostala v kroniki našega kraja zapisana po svojem dolgo-
Simfoniia življenja
Moskovska aristokracija se zabava. V vrvežu razposajene družbe vidi plesalka Nastasja ie enega človeka : molčečega in otožnega, še neznanega skladatelja P. 1, Cajkovskega. Njegovi pogledi pa iščejo lepo Katarino, ki jo tako globoko ljubi, da noče, da bi se vezala z neznanim In siromašnim skladateljem. Pa se oba spet sestane-ta. Katarina je postala med tem žena bogatega Murakina. Skrivoma pomaga Cajkovskemu na ta način, da finanslra njegova dela. Čajkovski postane slaven. Da odvrne vsak sum od Katarine, predstavi njenemu ljubosumnemu možu plesalko Nastasjo, za svojo zaročenko. Sedaj živi samo še za svojo umetnost. Ko je na vrhuncu slave in časti zve, da se ima vsemu temu zahvaliti Katarini. Med tem se je Katarina ločila od Murakina in hoče k Cajkovskemu. A bilo je pre pozno. Smrtne sence kolere, so zagri-njale velikega Rusa . . .
Halo Janine!
Janine je bleščeča zvezda v\,Mou-lin bleu\ Njena pesem irf ples navdušuje množice. Velik ovira do popolnega uspeha je direktorjeva prijateljica Y»etta. Janina ima prijateljico Charlotto, -ki mora po razočaranju z grofom Renejem, nenadoma na turnejo. V njegovem imenu se hoče maščevati. Kot .markiza" se vtihotapi na zabavo pri založniku Pamionu, kjer spozna skladatelja Pier Tarina, — ki ni nihče drugi ko Ren<5. Pamion se odloči, da plasira njegovo muzikalno revijo. Radi medsebojnih izmenjav imen pride do čudnih zapletov, v katerih se nihče več ne spozna. Janina doseže, da se ji poveri glavna vloga v muzikaloem detu. Ovire, ki jih mora premagati pred vprizoritvijo so velike. Najbolj ji nasprotuje Yvetta, ki na vse strani intrigira. Pri krstni predstavi pa doseže Renejevo delo in Janinin nastop ogromen uspeh. Skladatelj dobi veliko nagrado, ki je bila razpisana in poleg tega sedaj že slavno subreto Janino.
trajnem strupenem mrazu in velikem snegu kot ena najhujših zim, kar smo jih doživeli v zadnjih desetletjih.
—	Nesrečen padec. 17 letna služkinja pri g. Gustavu Dittrichu Etelka Doki, doma iz Petanjec, je spravljala led s strehe, pri tem pa je padla na tla tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico in roko.
—	Vabilo na 46. redno skupščino Združenja obrtnikov za srez Murska Sobota v Murski Soboti, katera se bo vršila v ponedeljek, dne 25. marca 1940 ob pol 10. uri dopoldne v sejni dvorani Združenja obrtnikov. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2	Čitanje zapisnika zadnje skupščine.
3	Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzorstvenega odbora. 6. Odobritev računa zs leto 1939. 7. Proračun za leto 1940. 8. Slu čajnosti. — Sklepni račun, kakor tudi letni proračun je na vpogled vsem članom v prostorih združenja. — Če skupščina v napovedani uri ne bo sklepčna, se bo vršila eno uro pozneje druga, ki bo sklepčna brez ozira na število navzočih. Predlogi morajo biti 3 dni pred skupščino pri upravi združenja prijavljeni. Murska Sobota, dne 10. marca 1940. — Predsednik: Szukitš Štefan ; Tajnik: Nemec Alojz.
—	11 slučajev meningitide,
nevarne bolezni, o kateri smo poročali v zadnji številki, je bilo ugotovljenih v zadnjem času v Pomurju. V našem srezu je bilo par slučajev v Pertoči in Sebe-borcih, v lendavskem predvsem v Žižkih, v ljutomerskem pa v Razkrižju in Gornji Radgoni. Zboleli so predvsem otroci, ki pa so v skrbni negi v naši bolnici že na poti okrevanja.
—	S koloni po glavi. Viktor Var-gazon, 29 letni dninar iz Stanetincev je šel 7. t. m. v Zasade po denar, ki ga je imel dobiti za poslane kože. V gozdu pri Murščaku so ga napadli s koli trije fantje in ga pošteno zdelali. Dobil je zelo nevarne poškodbe po glavi in po celem telesu, tako da so spočetka mislili, da bo poškodbam podlegel. Naslednji dan pa je postal žrtev napada s koli 31 letni dninar Franc Šumak, takisto doma iz Stanetincev. Zvečer so ga napadli trije fantje in mu prizadejali nevarne rane po glavi. Napadalci pa niso bili isti kot pri napadu na Vargazona. Upajo, da bosta žrtvi napada, ki so ju prepeljali v bolnišnico, okrevali. V bolnišnico se je zatekel tudi 33 letni Ludvik Seč-ko iz Murske Sobote, ki je dobil s palico nevaren udarec po glavi.
-	Obesil se je 34 let star Sečko Geza pos. na Gorici, obč. Puconci, dne 11. marca opoldne v svoji žitnici. Vzrok: družinske razmere, ki so ponovno bile na sodišču radi ureditve. Pokojnik zapušča enega sina, ženo in mater.
CENTRAL KINO
PITTRUH, M. SOBOTA
--— — —--— P —
.......................................................................
V	soboto 16. marca zvečer ob 6. in >/29. uri
V	nadeli« 17. marca ob >/24., 6. in >/29. uri
V	pondeljek, 18. merce zvečer ob i/29; uri
V	torek, 19. marca ob >/24., 6. in 1/29. uri
REZIKA PETEK
po istoimenskem veselem romanu odToroV Rezso-a. - V gl. vlogi: Turay Ida In Rajnay Odbor.
Pri vsakem programe nov „Hetro-»urnal" In kulturni iilm.
Vstopnina 10, S, s in 2 Din
Railka Petek:
Lahko je napraviti dolgove, a težko jih je plačati. To je izkusil mlsdl doktor Geza, ki je bil končno prisiljen ali da proda svojo vilo aH pa, da se bogato oženi. Odloči se zs zadnje, toda ovire so velike. Prva in najtežja je ljubosumna Pirika, o kateri pa izve, da ga vara z drugim. Ko to premaga, se mu postavi na pot zaljubljena Rer zika, ki je gojenka v institutu, kjer je Geza zdravstveni inšpektor. Nekega dne pride Rezika kar s prtljago k njemu. Ker so pa takrat ravno pričakovali doktorjevo sestro Iluš, nastane zamenjava, ki privede do čudovitih zapletljajev, ki končajo s tem, da prekine bogata nevesta vae odnošaje z doktorjem. Ko pa izve, da so poplačani vsi njegovi dolgovi, postane doktor bolj pozoren na Rezlko, saj je ona to uredila na duhovit način. Slednjič pride do prepričanja, da je najbolj pametno, da se z Rez ko poroči* kar tudi napravi.
Table-tenis tekma
V nedeljo, dne 17. t. m. bomo imeli po dolgem času spettable-tenis tekmo v M. Soboti. Murini ping-pongaši bodo pomerili svoje moči s S. K. Celje. V Murinem moštvu bodo nastopili poleg „biv-ših zvezd" tudi mlade moči, ki so na najboljši poti, da priborijo našemu mestu zopet hegemonijo v tej lepi športni panogi. Zanimiva borba se bo začela ob 9 uri zjutraj v stari kavarni pri g. Vu-čaku in bo trajala ves dan. Pose-tite to zanimivo športno prireditev.
Moderne okvirje za sline Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
SOKOL
20 letnica ustanovitve Sokolskega društva v M. Soboti.
V soboto, dne 16. marca 1940 ob 20. uri 30 min. in v nedeljo, dne 17. marca 1940 ob 15. uri dramska slika ORKAN. Spisal: Hinko Nučič. Režira: Nišelvicer.
Hiša
z gospodarskim poslopjem, vrtom in 3. njivami v RAČAH pri Maribor« na prodaj. Hiša sestoji Iz 4. stanovanjskih sob. Proda se z pripadajočo zemljo ali brez nje. Prilika je za vsakovrsten zaslužek. — Iz prijaznosti daje pojasnila g.
ANTON M A C U N,
trg. MARIBOR, Gosposka ul. 10.
KMETIJSKA PODRUŽNICA f/oET S0B0T0
POSTA: G. F. v B. Za spomladansko sejanje so potrebna umetna gnojila, ki se — z ozirom na kratko dobo razvijanja jarih rastlin — v zemlji hitro raztopijo ter samo tako koristijo namenjeni rastlini. To so: Su-perfosfat, Nitrofos, Nitrofoskal, Kalijeva sol, Apnenl dušik. Se razume, da vsaka rastlina in zemlja želi svoje gnojivo, kar morate vedeti sami. Kalijeva sol za krompir in repo (pese, burgundi) je neprecenljive vrednosti. — G. I. v V. Govejo iivinče potrebuje na vsakih 100 kg. žive teže dnevno 5—6 gramov soli. Č^ je sladko krmo, manj, če kislo, več Računajte pa s tem, da krma vsebuje tudi nekaj iz zemlje dobljene soli, zato ste dajali Vi preveč. Če bi opazili pri živali vsled tega drisko, sol za dobo 2—3 dni ne dajajte. — K. E. v k. Po novi uredbi znaša prenosna taksa (deseti penez) od zemljišč 6®/o državne in 2% banovlnske, to je skupaj 8%. — V. F. v B. Poklajno apno je pri naših razmerah splošno, pri zimski krmi pa posebej potrebno za govejo živino. Če žival lovi za obleko ali jč cunje, je znak, da ji je potrebno pokiajnega apna, če pa ji v gležnju poka, pa se že morate obrniti k živino-zdravniku. Poklajno apno se daje zaporedoma en teden, potem 2-3 dni ne in zopet. Daje se pa za veliko govedo dnevno 1—2 zvrhani žlici, teletom pa samo na dva tedna toliko- — K. J. v S. Doklade za Kmetijsko zbornico znašajo 5»/o od zemljiškega davka in ste jih 2e plačali z ostalimi davki
Kmetske misli o draginji
Glavne panoge našega kmetijstva, odnosno pridelovalne stroške živinoreje in žitaric v Prekmurju sem torej predočil ter s številkami dokazal. To pa tembolj in raje, ker ravno ti ie kmetski pridelki so glavni del tist h .življenjskih potrebščin" o katerih se po časopisju, konferencah in žboro vanjik toliko govori v zvezi z narašča jočo draginjo ne da bi se temeljito preiskalo, kje je vzrok draginje, kateri so tisti predmeti o katerih se res opravičeno more trditi, da so glede cene pretirane ter brez tega, da bi se izvzelo kmeta, ki je tej domnevni draginji, vsaj v kolikor se tiče kmetskih pridelkov, sploh ni krivec. Nasprotno.
Iz že izkazane statistike, to je računov, katerih verodostojnost in točnost se izpodbijati ne da, je torej jas no razvidno, da kmet ni v položaju okoristiti se, kot vaški (kmetski) de lavec, z »Uredbo o minimalni mezdi", ki pa velja za vse delavce ter bi tako morala veljati tudi za kmeta, ker zgu-ba gre na rovaš mezde.
Kmet se ne more poslužiti, kot drugi delavci, ugodnosti »kolektivne pogodbe", isto ne „osemurnega de lovnega časa". Kmet je sam svoj de-
y i • modelov naših ■ prvovrstnih
"BHflJ RaOlOaPflBUTOV
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno.
RADIO NEMEC, H. Sobota
K5rting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo.
STROKOVNA DELAVNICA.
Strokovno poinenje auto in radioakumuiatorjev.
lavec, pogodba velja za njega taka, kakršno zahteva to polje, delovni čas pa tak, kakršnega zahteva od njega živina, ki ji je »človek Bog *, ter vre menske razmere.
(Konec prihodnjič )
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Opozorilo. Združenje opozarja članstvo, da za Velikonočno nedeljo in pondeljek ostanejo trgovine ves dan zaprte.
Knjige za trgovsko šolo. Prosimo člane, da za šolsko knjižnico darujejo knjige, kakor smo to prosili s svoječasno okrožnico.
Proda se po ceni
2 kompl mlinske garniture z 38 kamni vred, 5 ležajev 70 m/m, 2 Ganz valek 550 m/m, 1 komplt. Koperija. - Poizve se pri IVAN SEGA, Murska Sobota.
Vajenca
sprejmemo takoj. Pogoj 4 razr. srednjih šol. — NEMEC J., M. Sobota.
HALO 1 fšo-1 HALO
manufakturno In drago blago Vam
nudi po izredno nizkih današnjih cenah
FERDO HORVATH
trgovec	M	BOGOJINA
Na prodal Imam
lep oves za semen. Zglasiti se je v mlinu v G. Radgoni.	1
Krajevna obilna STARI BEZNOVCI
bo dne 25. marca t. 1. ob 14. uri popoldne prodala na dražbi dvokolno brizgafno,
ki se nahaja v dobrem stanju. Kdor rabi tako brizgalno naj se udeleži dražbe dne 25. t. m.

KOMPAS - MEDIATOR PAPIOAPAP&T
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NIZKE CENE!
Mali mes:etni obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
i§0S!
GtfS 6XD
Posl. štev. 1 1536/39 — 6.
Dražbeni oklic
Dne 6. maja 1940 ob »/210 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev.; 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Hodoš >/2 vi- št. 18, 219, cele vi. št. 80, 132 in 225 s hišo in gosp. poslopjem, njiv travnikov ia gozdov.
Cenilna vrednost: 49.150 Din.
Vredaost pritiklin: 550 Din.
Najmanši ponnudek: 32 767 Din 50 p
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opooarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišči ■ Morski Soboti,
odd. IV., dne 6. III. 1940.
Posl. štev. I 381/38 — 16.
Dražbeni oklic
Dne 19. aprila 1940 ob 11-3» uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Murska Sobota 1/3 vi. Št. 507.
Cenilna vrednost: 4740 Din.
Najmanjši ponudek: 3160 Din 40 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja,. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodiščelv Murski Soboti,
odd. IV., dne 9. II. 1940.
Posl. štev. I 602/39 - 19.
Dražbeni oklic
Dne 6. maja 1940 ob >/2 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Zenkovci »/2 vi. št. 6, '/1 vi. št. 65, 66 in 67 s hišo in gospodarskimi poslopji.
Cenilna vrednost. 10 577 Din.
Vrednost pritiklin : 2530 Din.
Najmanjši ponndek: 7051 Din 32 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 6. III. 1940.
Posl štev. I. 244/39 - 12
Dražbeni oklic
Dne 3. maja 1940 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Križevci % vi. št. 40, 160, 376, 398, 509 hiše z gosp poslopji, njiv travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: 35.121 Din 14 p
Vrednost pritiklin : 2240 Din.
Najmanjši ponudek: 23.418 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 9. II. 1940.
Posl. št. I 1093/39 — 7
Dražbeni oklic
Dne 30. aprila 1940 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Mačkovci V132 vi. št. 54 s hišo in gosp poslopjem.
Cenilna vrednost: 27.474 Din.
Vrednost pritiklin : 1584 Din s prip.
Najmanjši ponudek: 18316 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ]e ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 8. II 1939.
Posl. št. I 46/39 — 12
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1940 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. G. Lendava 29/35 vi. št. 80, is/as vi. št. 81, »/as vi. št. 143 in 10/,75 vi št. 230
Cenilna vrednost: 4205 Din.
Najmanjši ponudek: 2295 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
oddel. IV., dne 30. XII. 1939.
Posl. št. I 1020/39 — T
Dražbeni oklic
Dne 23. aprila 1940 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: k. o. Kruplivnik vi. št. 272 in 283 s hišo in gospodarskim poslopjem, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost 38352 Din.
Vrednost pritiklin 5535 Din.
Najmanjši ponudek 25 568 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Morski Soboti,
oddel. IV, dne 30. XII. 1939.
Posl. št. I. 810/39 - 8.
Dražbeni oklic
Dne 23. aprila 1940 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Križevci 2/a» vi. št. 11, '/» vi. št. 112, 138, 619, Vis vi. st. 558, 648, 653,658, 661, 664, 666,669,672,700,701, 703, 837, 838, 847, 915, 916, 935, 651 ia 1/. vi. št. 708.
Cenilna vrednost : 14.041 Din 46 p.
Najmanjši ponudek: 8694 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Morski Soboti«
oddel. IV., dne 4. XI. 1939.
Posl. štev. I 1121/39 — 9
Dražbeni oklic
Dne 27. aprila 1940 ob 10 uri bo na licu mesta v Šalovcih dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Salovci Vi« vi. št. 70, 1/49 vi. št. 86, 1/2 vi. št. 149, "/n vi. št. 274, 1/2 vi. št 133 in «/3 vi št. 62. .
Cenilna vrednost: 39.457 Din.
Najmanjši ponudek: 26 307 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Morski Soboti.
odd. IV., dne 16. II. 1940.
Posl. štev. 965/39 — 7.
Dražbeni oklic
Dne 25. aprila 1940. ob 10. uri bo pri. podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. M. Sobota 3/i« vL št. 258.
Cenilna vrednost: 12 291 Din 51 p.
Najmanjši ponudek: 8194 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe* je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Morski Soboti,
odd. IV., dne 9. II 1940.
Posl. štev. I. 519/39 — 9.
Dražbeni oklic
Dne 25. aprila 1940 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Otovci «/1920 vi. št. 2, 33/102o vi št. 120, «/1920 vi. št. 254 in 255 s hiši in gosp. poslopjem, njiv, travnikov ia gozdov.
Cenilna vrednost: 6593 Din 68 p.
Vrednost pritiklin: 90 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 4395 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnat v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno soldšči v Murski Soboti,
odd. IV, dne 15. I. 1940.