23. štev._V Kranju, dne 9, junija 1906._VIL leto' GORENJEC ====== Političen in gospodarslg list. ===== Jzli.ij.1 v siki. soboto »Ker. — si,inr u "'In leto 4 K, za pol leta 2 K, u •'•<•! rt Uredni Atv o in upravnlAlvo ha oahnja v hiti st. 105 naiproti župo« leta 1 K. Zn druge drinve stane K ft*60. Posamezne Meviike po 10 vin. — Na cerkve. — UpravnUtvu naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oaro^he brez Istodobne vpoilljatve naročnine se ne ozira. — Zn oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadevr, uredniUvu pa dopisi in novice. — Dopisi plaliije za prtit-mlo 10 vin., te ne linka enkrat, zu večkrat primeren popust. naj ae izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Varujmo svojo zemljo! Kakor poroča vrli branik koroški narodnih zahtev, celovški «Mir», se je pri zadnjem občnem zboru ziljskc podi uznice slovenskega planinskega društva, ki se preosnujc v (Koroško podružnico* s sedežem v Celovcu, dotaknil odbornik gosp. dr. Josip Oblak tudi nase gorenjske strani. Dr. Oblak je povdarjal pomen planinskega društva kot nositelja narodnostne ideje, katero naj pospešuje na novo preosnovann t Koroška podružnica* z napravo slovenskih napisov v planinah in jim ohrani slovenski značaj. Pri tem je opravičeno omenil, da se je doslej obračalo premalo pozornosti Karavankam od k ran j* ske strani, dii, po njih — zlasti okoli Golice — mrgoli nemških kažipotov, slovenskih ni skoro niči Večkrat smo že tudi mi omenjali, da smo Gorenjci preveč mlačni v narodnem oziru, da se ne brigamo dosti za svoj jozik in ne branimo dovolj svoje slovenske domovino. Koliko popustljivosti so n. pr. kazale občine Kranjska gora, Dovje ter Jesenice nasproti nemškim društvom I Saj je prav in vsi odobravamo, da se na vse načine pospošuje promet s tujci, a pri tom vendar ne smemo pripustiti, da bi tujec naši domači zemlji vtisnil pečat nemfitva. Saj nima nemško planinsko društvo drugega konečnega smotra, PODLISTEK. Deset let sokolskoga življenja. Ob desetletnici Sokolu v Kranju. Kon»'c. Odslej jo zgodovina društva zgodovinn vaditcljskcga zbora, kateri se je izpočelkn resno trudil za napredek društva, pozneje pa, ko je več vaditeljev odšlo iz Kranja, je vsled krivde načelnika skoro zaspal. h tega lela datira tudi prvo statistično poročilo za zadnjo tretjino: društvo je imolo 102 tukajšnja člana ter 20 vnanjih. V vrsti mlajših telovadcev je telovadilo v 42. urah 44!J telovadcev, povprečno 10 na uro; obrtni trgovski naraščaj v unih 300, povprečno 11 na uro ter vrste starejših (P) v H, urah 2H te- kakor da pripravlja pot Nemcem v slovenske kraje, pa ne zato, da bi se ti Nemci naslajali ob lepoti naših planin, uživali krasoto naših voda, temveč njihov smoter je, po-nem č i t i te ki a j" in narod, ki je bival tisočletja ob bregovih Save, spraviti pod nemški jarem. /al i h og, tla so nafte občine, zlasti imenovane občine, s svojo narodno popustljivostjo zakrivile marsikaj, kar se ne da več popraviti. Dovoljevale so samonomske napise po občinskem svetu, prodajalo za malenkostne svote ali darovale občinski ali skupni svet, misleč, da s tem privabijo tujce, ne da bi si pii tem zavarovale narodni značaj svojega kraja. Tako mislijo sedaj tujci, da potujejo po nemškem «rajhu>, ko vidijo po teh občinah večinoma le nemška znamenja. In posestva prihajajo polagoma v tuje nemške roke. naš nezavedni kmet pa sili v tovarno ali v Ameriko... Se je čas, ustaviti se nemški povodnji ob gornji Savi! Tujec naj Vam bo vedno dobro došel goBt, ali nikdar ne smete pri tem pozabiti, da je le gost na slovenski zemlji. Nudilo mu vse, s čemur mu morete postreči, ali pri tem naj Vam bo vedno pri srcu ljubezen do svojega slovenskega kraja, katerega ne smeto za nobeno silo izpustiti iz svojih rok. bodite gostoljubni Slovencil vadcev, 21'/, na uro, Važno za društvo je tudi ustanovitev lastne knjižnice; od septembra do konca leta se je izposodilo 279 knjig. 1002. — Dne 1H. januarja je občni zbor izvolil: starosta Ciril Pire. podstarosta Vinko Majdič in ves stari odbor izvzemši brata Janka Potaka, namesto katerega je bil izvoljen Gašper Eržen. Med letom so je naročilo precej novega orodja: lestvo (vodoravno, navpično ter poševno), široka naskočna doska, stojala za skok v višino, 10 parov ženskih kijev, 2 žogi ter nihalni drog. Društvo je priredilo in se udeležilo: VI, peš i z let na sv. J oš t dne H. maja, razvitje prapora idrijskega Sokola (drog, bradlja) dno 110, julija ter V. člnnBki večer 30 septembra. Važen za društvo je v tem letu posebno sklep, da Člani, ki se no udeležujejo redovnih ter koračnih vaj, ne smejo nastopati v kroju. Žalosten pojav pa smo doživeli v vaditeljskcin zboru, Zlasti se še danes posebej obračamo na dovsko županstvo, da izvede svoječasne •klepe občinskega odbora glede slovenskih napisov in da pokaže s tem, da tudi ono čuti slovensko. Sicer se utegne zgoditi, da narafičajoča nevolja volilcev pri predstojećih občinskih volitvah privre z elementarno močjo na dan, da vstane vse, kar čuti pošteno slovensko, kar noče prodati svojega doma in svojega prepričanja tujcu, kakor en mož in vrže mul staro šaro može, ki niso znali varovati posesti, ki so jo pridobili od svojih slovenskih očetov, temveč v svoji omahljivostjo ped za pedjo prepuščajo tujcem, ki izrablja do mozga naše duševne in telesne moči. —> Bodimo tvrdi in neizprosni, kadar nam je braniti čast svojega nnrodn in varovati podedovano po-sest! O družbi z omejeno zavezo. V državnem zboru je bil sprejet 21. februarja 1.1. zakon «o družbah — jo ločiti od zadrug — z omejeno zavezo*. Zdi se, da bi bila v tem slučaju združitev na podlagi lega zakona zelo priklndna. Družba z omejeno zavezo je v bistvu najbolj podobna akcijski družbi, ker sla obe kapitalistični združitvi, lo ta razloček je, da pri družbi z omejeno zavezo jamči družbin zaklad (vložena temeljna glavnica) in ne dru?. kjer so bili načelnik ter Se dva druga vaditelja vsled neizpolnjevanja svojih, prostovoljno prevzetih dolinosti izključena iz vadi-teljskega zbora. Statistika nam poroča, da je imelo društvo 89 rednih, 20 vnanjih, 24 ženskih članov ter .'II članov naraščaja. Te* lovadilo se je vsega vkup 101 uro, izsrednji obisk 7. Od meseca julija naprej se jo vpeljala telovadba šolskega naraščaja; telovadilo bo je v 74. urah, izsredni obisk 23, Tudi ženska telovadba so je takoj lepo razvila, telovadilo se je od julija naprej v 45. urah, izsrednji obisk 17, Vidimo torej, da je edino telovadba članov pešala, toda tudi to krizo jo društvo srečno prebilo, kakor nam bodo izpričalo prihodnje leto. 1003. — 24. januarja so bili v odbor izvoljeni: starosta Ciril Pire, podstarosta Vinko Majdič, načelnik Kvgen Sajovic, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, Gašper Krzen, Konrad Geiger, Rudolf Hooss in Ivan Va- heniki. V tem se razločuje tudi od zadrug, kjer jamčijo zadružniki osebno (omejeno ali neomejeno). Od zadnjih se razločuje tudi v tem, da je pri družbi z omejeno zavezo število članov najprej določeno, to je omejeno, pri zadrugah pa število članov (zadružnikov) neomejeno. Družba z omejeno zavezo ima namen nuditi združitvam manjših kapitalov vse one prednosti, ki jih nudi akcijska družba velikim kapitalističnim združitvam, hkratu pa odstraniti celo vrsto težkoč, ki so pri bistvu akcijske družbe neizogibno. Pred vsem n. pr. ni treba notarsko ali sodno napravljene pogodbe (pravil) in ne državnega dovoljenja, ampak se kar prosto vpiše v zadružni register. Družbe z omejeno zavezo niso omejene samo na gospod, podjetja, temveč imajo lahko družabne, znanstvene in dobrodelne namene, izključeno je samo zavarovalništvo in politika. Družbe z omejeno zavezo naj bodo v smislu zakona strogo osebnega značaja. Valed tega so deležni tisti, ki reprezentujejo glavnico družbenikov, glase nn ime posestnika in ne kakor akcije na imetnika. Prenašati se dajo na ime druge osebe le potom notarskega akta, poleg se lahko še določi v pravilih, da je prenos odvisen tudi od pritrditve družbe. Za ustanovitev je treba najmanj 20.000 kron temeljno (jamstvene) glavnice, pri kateri mora biti udeležen vsak družbenik enako in v razmerju z njeno velikostjo, najmanj pa za 500 kron. Vsak družbenik mora vplačali pri ustanovitvi vsaj 1 /4deleža, najmanj pa 250 kron. Podjetje vodi lahko eden ali več družbenikov, le kadar presega temeljna glavnica milijon kron in nad 50 članov, je troba tudi nadzorstva. Za gotovo, v zakona posebej navedene zadeve je potrebno sklepanje družbenikov, n. pr. za odobritev rač. zaključka, razdelitev čistega dobička in podobno. Sklepa se na občnem zboru, ki ga skliče vsaj enkrat na teto vodstvo. Za časa drtižbinega obstoja imajo družbeniki pravico le do po bilanci izkazanega čistega dobička. Najvažnejše pa so določbe o davku. K javnemu polaganju računov obvezana podjetja plučnjo navadno 10% davka od čistega doneska, k čemur pride še toliko ali celo do 1:>°0 neeraričnih doklad (deželne, občinske). Pri diužbah z omejeno zavezo, katerih jamstvena glavnica znaša manj kakor milijon kron, znaša davek do 100.000 kron čistega lenčič. Med letom so jo nabavila miza, maln naskočna deska in naročilo več strokovnih časopisov. Društvo je priredilo in se udeležilo: 21). marca VII. pešizlet v Pod-brezje (11) km), B. maja VIII. pešizlet v Medvode (12*7 km) s telovadbo (proste vaje, drog, bradlja, konj, koza), 21. maja IX. pešizlet v Kamnik-Domžale (34 km), 7. junija X. pešizlet v Vel c so v o (8 k m) s telovadbo (proste vaje, drog, bradlja), 14. junija slavnoati razvitja praporov Sokola in - Namilili' čitalnice* v Postojni (proste vaje, drog, bradlja), 21.j*unija XI. pešizlet v Trboje (11 km), 10.julija skupen izlet z ljubljanskim Sokolom v Cerklje (drog, bradlja), 9. avgusta izlet v Tržič s telovadbo (drog, bradlja, koza, konj), 15, a v gust al. redno javno telovadbo v Kranju (prositi vaje, drog, bradlja, konj vzdolž in nn šir, skok s prožno desko v višino, koza, skok v daljino, skupine na orodju), \}(), n v-gusta XII. pes i z let v Preddvor (10 km), s. soptembra izlet v Selca s telovadbo (proste vaje, drog, bradlja, koza, skupino na orodju), 27, soptembra 40 letnice ljubljanskega Sokola. Društveni odbor jo imel 14 sej, med doneska VI, in za vsakih daljnih 100.000 kron !•/,. Z ozirom na navedene ugodnosti, posebno z ozirom na davčno, je novi zakon velike gospodarske važnosti in ga je priporočiti tudi našim trgovcem v navedenem slučaju v vsestranski pretres. S. Mestna hranilnica v Radovljici. Poročilo k letnemu sklepu za upravno leto 190F> je dovršila mestna hranilnica deseto upravno leto s prometom, katerega pojasnimo sledeče: Blagajniškega prometa je bilo v prejemkih 2055.934-47 K, v izdatkih 2,034.866*96 K, skupaj 4,090.801-43 K. Hranilne vloge s ka-pitalizovanimi obrestmi iznašajo koncem leta 1906 2,915.712*84 K, povišalo se je stanje istih v tem letu za 124.015-91 K. Za hranilne vloge izdalo se je do konca preteklega leta 7518 vložnih knjižic. Hipotečnih posojil izplačalo se je 63 strankam 185.597'-- K, zvišalo se je torej stanje hipotečnih posojil za 39.536-03 K ter iznaša koncem leta 1905 1,961.475*66 K. Posojil proti zastavi vrednostnih papirjev se tudi v preteklem letu ni izplačalo. Menic se je eskomptovalo za 281.734*— K, realizovalo se jih je za 257.83970 K, zvišalo se je stanje istih za 23.89430 K ter iznaša koncem leta 190.") 144.009*30 K. Vrednostnih papirjev nakupilo se je za 57.386*70 K, prodalo se jih je vsled izžrebanja za 34.016*—, zvišalo se je slanje istih za 22.770*70 K, po odbitku razlike pri prodaji efektov in po kurzu 30. decembra 1905 3.998*10 K, torej za 18.792 60 K ter iznaša stanje istih koncem preteklega leta 368.019 40 K. Pri javnih bankah in drugih zavodih naložilo se je v preteklem letu 434.634*19 K, dvignilo pa 437.591*72 K, torej več dvignilo za 2.957*53 K. To razliko odračunamo od kapitalizovanih obresti, katero iznašajo 17.23993 K, zvišalo so je stanje tekočega računa za 14.282 40 K, katero iznaša koncem preteklega leta 410 15944 K. Prvo desetletje dovriilo se je torej, kakor nam dokazujejo računski sklepi, prav ugodno in pričakovati je, da se bode tudi v prihodnji enaki dobi doseglo še veliko večji uspeli. najvažnejše sklepe spada: Oni člani, kateri so ne pokore v telovadnici ukazom načelnika, vadilelja ali od načelnika nastavljenega vodnika vrste in ga kdo izmod omenjenih zapodi radi upornosti iz vrsto, se smatra izključenim. Delo v telovadnici so je vršilo prvikrat colo leto vslrajno in marljivo, o čemur so pričali vsi javni nastopi, posobno pa I. redna telovadba. Društvo je štelo 140 članov, izmed teh 41 telovadcev. V celem letu so je telovadilo v 131. urah, povprečni obisk Ki, šolski ini .i r ij v 111. urah, povprečni obisk 10. ženski oddelek v 84. urah, povprečni obisk 14. Knjižnica je štela 671 knjig, izposodilo se jih je 593. V tem letu je društvo v vsakem oziru mogočno napredovalo. 1904. — 9. januarja jo bil izvoljen ves stari odbor, samo mesto brata Ivana Valen-čiču Makso Kock. Društvo je priredilo in so udeležilo: dne 20. marca XIII. pešizlet v Škofjo Loko (20 km), 10. aprila XIV. pešizlet v Pristavo (30 km), 1. mnj-nika XV, pešizlet v Olševok (16 km) (proste vajo), 12. majnika XVI. pošizlet čez Tržič- Uegunjo-Blod (43 k m), 5. junija XVII. pešizlet v Zabnico (10 km) Dopisi. Il Št. Pavla, Minn. (Amerika.) Javno mnenje v Ameriki izkuša že delj časa glede kolonizacije voditi slepo in brezmiselno politiko. Da, izkušalo se je celo ustanoviti «kolonizacijski trust*, ki naj bi posloval po nemškem in kanadskem vzoru. Pogajanja glede ustanovitve zemskega trusta so se vlekla skozi celo leto 1905, a so izkazala neuspešnim. Posledica temu je bila, da so se združili največji posestniki sjedinjenih Držav Severoame-rikanskih v zadrugo: «American Colonisation Company», h kateri sta zadnji čas pristopila tudi T. Weyerhauser iz Št. Pavla in Jamos T. Barbcr, največja veleposestnika na celem svetu. Društvo razpolaga s sedom milijonov osemstotisoč jutri zemlje. Za kolonizacije se je namenilo uporabiti en miljo u stiristotisoC juter zemljo. 320.000 juter leži v državi Wisconsin. Družba namerava zgraditi ceste n pota, šole in cerkve iz lastnih sredstev. Zemlja v državi VVisconsin je za priseljence dokaj ugodna; leži, bogata živili, zdravih vod&, ob jezerih Superior in Michigan. ki tvorita z nevjorsko luko direktno zvezo. Celo ozemlje je prepreženo z železnicami, ki nudijo kaj ugodno priliko razpečati zemeljske pridelke v večja mesta, na primer Ghicago i. t. d. Družba namerava tudi v slučaju potrebe, za lažjo razprodajo pridobnin zemlje, uvesti zadružni sistem med produconti in kon-s i mi en ti. Doslej so se tu že priselili s vedi, Norvogi, Nomci iz Rusije in Poljaki. — Glavna družbina pisarna je v Ghicago, III. Družba ima razen že opisane zemlje Se velika polja v državah Illinois, Severni in Južni Dakoti in Washingtonu. Glasovi iz Cerkljan. KlNikilrn gospodarski nho>l. Modroal in uporahnoat uslutliencav 'Zadružne Zveze». Kaplan BeMer— »odre« 4enik» kmeikega itann. Jalov konec. • Protečeno nedeljo 7jutrnj je bilo razglašeno po občinskem slugi v Cerkljah, Sp. Urnikih in Zalogu, da bode popoldne po krščanskem nauku gospodarski shod, pouk o mlekarstvu, krst in upeljanje težko porojene .Kmečke mlekarne* pri Petrovcu. Povabljeni so bili vsi gospodarji, gospodinje i. t. d. Ljudje so sprejeli večinoma naznanilo mrzlo, brez vsacega navdušenja, drugi so uganjali šale, posebno s poliškem Belehnrjeui, Petri-čevim Francetom in Kaplanom Janezom. Po- s telovadbo, 16. in 17«julija II. vsesokolikl izlet T Ljubljani (2 tekmovalni vrsti, 5 vrst pri javni telovadbi na vsoh orodjih), 4. septembra skupni izlet s Sokolom v Tržiču na Sv. Ano, 11. septembra II. redna javna telovadba v Kranju (5 vrst na vseh orodjih, prosto vaje, skupine), 2. decembra I, interna tekmovalna telovadba (drog, bradlja, konj, skok v višino in daljino, na mizi in v prostih vajah). Odbor jo vedno rad podpiral tožnje vaditeljskoga zbora ter tako tudi potrdil .Poslovnik javnih nastopov in izletov* ter .Poslovnik naraščaja*. Vložila so ju tudi pm hja, da bi smeli srodnjošolci telovaditi v društveni telovadnici, a je bila po uplivu gotovih oseb odbita. Statistika nam kaže: društvo je imelo 153 članov in 20 Članic, telovadilo jo v celem lotu 3294 telovadcev v 138, urah, povprečni obisk 24, ženski oddelek je telovadil v 101. uri, po-vpročno 11 nn uro, šolski naraščnj pa v 89, urah, povprečno 10 na uro; knjižnica štejo 027 knjig, čitalo se jo celo leto 872 knjig. — To leto jo bilo za razvoj slovenskega so-kolstva zelo važno, in tako tudi za nnše društvo; čudili pa se moramo članstvu, ki jo poldansko cerkveno opravilo mine poprej kakor navadno. Nekaj minut pred 3. uro koraka kaplan Bešter z odposlacem .Zadružne Z*e-ze», g, Pelcem proti Petrcu. Za njima caplja zdaj ta, zdaj oni v tla gledajo, samo Pavov oče se obrnejo enkrat nazaj ter vprašajo: Kje je moj Mihec, kje je «naša>. Ko se prikaže blaženo obličje teh dveh, jo tudi on ubere dalje. Konećno se nabere pri Petrovcu natančno 55 oseb, vfltcta je vsa domača družina, okrog 10 žensk, nekaj pobov kat. izob. društva, nekaj negospodarjev in neposestnikov ter neka pristašev .neodvisnih* kmetov. Občina je bila zastopana po kapaciteti prve vrste, občinskem .Slibarju*. Začuje se tiho šepetanje: se ježe pričelo. Sliši se tih, slaboten, vednoenako-meren glasek naprošenega govornika; šlo je kakor bi kdo navil »lajerkosten«. Tudi učenci, ki se uče za sv. birmo, so zelo taki govorniki, ko se napilijo predpisane molitvice. Svoj govor je imel spisan, ker za vsak stavek je gledal v svojo biležnico (notes), katerega je držal v roki. In kam je hodil po dokaze? Za dokaz, zakaj je žito poceni, je šel v Ameriko, kakor bi ne vedel tudi za Banat in Rusijo. Naj nam pove učeni gospod, koliko ameriškega žita se porabi na Kranjskem P Se 11 več ogrskega ali ameriškega? Na Kranjsko se vpeljava vefinoma ogrska pšenica. Pravil je, da je prepotoval s kolesom vso Avstrijo in Nemčijo IP bil v raznih hlevih bogatinov, ne pa v hlevih malega kmetovalca! Pravil je o napredku danske dežele od I. 1882, a o Švici, ki je ena izmed najnaprednejših dežel, ni vedel povedati ničesar. Pa koliko je imel opraviti s slovenščino I Pomislite, kar imenujemo govedorejo, je on imenoval volo-rejo — nemško Ochsenzucht. .Zadružna zveza* ima slabe prepisovalce in prestavljalce. S takimi govorniki in učenjaki se bode le osmešila. Pa zunanjost tega učenega moža! • Hlače do kolen, nogovice, Čižme, belo čepico na glavi, na nosu pa še ščipalnik (cviker). Tak govornik naj kmetu imponira? Ne nikakor! Kako si more on misliti, da bi tak .gigerl« kaj vedel! Potem še dolge pavze, pogosti veznik «also>!P. ponavljanje besedi: «ne vem, kako se to Že pravi*. Za vraga, taki .šoštarji* naj ostanejo le v mestih, ne pa da bi hodili učit kmete naprednega in vzornega kmetovanja. V Tukaj naj vtakne .Domoljub* svoj nos, ne pa da bi se obregal v kmetijsko - strokovno izobražene potovalne učitelje, kar tako rad stori. Toda gospoda okrog .Domoljuba* ima samo hude jeziko in pa prsti jih vedno srbe. loko malo in še to zelo neredno podpiralo društveno delovanje, Nerodnost in malomarnost izvršujočih Članov je zakrivila neuspehe v Ljubljani, vendar gotovih članov to ni nič izmodrilo. 1005. — Na občnem zboru dne 5. januarja so bili izvoljeni: starosta Ciril Pire, pod-starosta Vinko Majdlč, načelnik Miroslav Amb-rožič, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, Fran Ažman, GaSpor Eržen, Konrad Geiger, Rudolf Itooss. Med letom se je nabavilo novo orodje: priprava za skok v globino, 9 m dolga vrv za plezanje in vrtiljača (krogotek). Društvo je priredilo in se udeležilo: 25. marca XVIII. poSizlet v Smlednik (25 km), 16. aprila XIX. pešizlet iz Radovljice na Bled (13 km), 14. maj-n i k u XX.pešlzlet čez Kokrico v Pod« brezje (12 km), 1. junija XXI. pešizlet čez Šenčur, Zgornje Brnike, Vodice na Šmarno goro, potem v Tacen in Vižmarjo (30 km), 21). junija XXII. pešizlet na Jezersko (42 km), z drugimi bo-kolskimi društvi dne 0. avgusta na Jesenice izlet s telovadbo (prosto vaje, bradlja, miza), dno 15. avgusta pa izlet Naj vendar poskrbe za kako pametno stvar, ne pa da bi samo njergali in podirali, kar drugi narede. «Der Moor bat seine Scbuld gotan---» si je mislil Pele in potem je molčal. Drugi govornik kaplan BeSter se zahvali prvemu imenom odbora I? (kako pride to, da kak neodbornik govori v imenu odbora, nam je neumljivo). Prečita pravila in našteva, koliko je dolga v Avstriji. Za kranjsko deželo ta mož ni nič vedel. Pribijemo pa eno: Povedal je vsaj resnico, kaj je s kmečko mlekarno, kajti od klerikalcev so bile razširjene take laži, da so nekateri kimovci in butoljni kar zijali, ker so slišali popolnoma drugo pesem, kakor so prej govorili. Tudi pove, da zato ni v odboru, ker ne bode nič neslo, on pa le dela, kjer je plačan. Dobro! Pozove, če ima kdo kaj za vpraSati, a v isti sapi tudi shod zaključi. O njegovih lažeh glede troškov mu že Se predložimo natančen račun. Ljudje se udero na cesto, malo jih ostane v hiši, vpisalo se jih je tako malo, da je bilo prvake sram povedali koliko. Govori se, da število ne presega 5. Videlo se je tudi, da so imeli klerikalci rešpekt pred .neodvisnimi*. Ljudem se odpirajo oči in zato več ne zaupajo samopasnežem, kakor so nekdaj. P o s h o d u. Na nepristranskega opazovalca je shod naredil utis, kakor bi bili klerikalci na svoji pogrebščini. Razšli so se in poskrili kakor mokri cucki. B. Novice iz selške doline. — Na binkoštni pondeljek je napravilo bralno društvo v Dražgošah veselico. Dasi je bilo vreme skrajno neugodno, je bil obisk Se vendar nepričakovano dober. Posebno obilno so se udeležili člani bralnega društva iz Železnikov. Pa tudi druge bližnje vasi so bile zastopane,in štirje ljubi gostje so prišli celo iz daljne Sore. Hvala vsem! —-Narobesvet. Včasih so snovali kmetje Stacune, takoimenovana konsumna društva, in Stacunarji so rekli, da to ne bo vzelo dobrega konca. Sedaj se je pa stvar obrnila. Trgovci in krčmarji najemajo planine, in kmetje pravijo: iz tega ne bo nič prida. Čevljar, ostani pri svojem kopitu 1 — Farovški hlapec v Selcih utegne priti ob službo, Nekdo namreč brezplačno opravlja njegove posle. Oj, oj, kam Človek pride! v Skofjo Loko s telovadbo (proste vaje, drog, bradlja, konj, koza, skok), po deputaciji se je udeležilo javne telovadbe So-, kola v Kamniku in 30 letnice Sokola v Zagrebu. Najvažnejši dogodek za društvo je pač ustanovitev .Slovenske sokolske zveze*, h kateri je društvo sklenilo svoj pristop dne 23. septembra 1905. Odbor je med letom znova vložil prošnjo na deželni Šolski svet, ki pa je bila seveda zopet odklonjena, Naš vaditeljski zbor je izdal statistične zapisnike in prvi slovenski .Sokolski koledar*, katerega je uredil načelnik Miroslav Ambrožič. — Društvo ima koncem leta 131 članov ter 31 članic, člani so telovadili v 136. urah 2519, povprečno 19; ženske v 72. urah 834, povprečno 12; trgovsko-obrtni naraščaj v 35. urah 491, povprečno 14; Šolski naraščaj v 90. urah, povprečno 14. Skozi celo leto so se vršilo vaditeljske uro, koncem eta tudi posebej za ženske. Društvena knjižnica je štela 008 knjig, izposodilo so je celo eto 870 knjig. — Društveno življenje je bilo celo leto, dasi normalno, vendar za lokalne razmere še veliko premalo. Da bi so besede nekaterih i/.premenile rajše v dejanja! — Fantje iz KaliSin Rudne g a so zelo razburjeni, ker jih je kaplan na kališki semenj s prlfnice zmerjal z barabami in pretiči. Peli so namreč neko soboto večer skozi Selca. Ti fantje so spadali doslej med najboljšo kaplanovo gardo In dobe se med njimi tudi laki, ki so s kaplanom vred vriskali. Ni odobravati, če se razgraja ponoči. Ali peli so fantje vedno, posebno ob sobotah, po vaseh, in bodo tudi Se, ko Rožnika in Bajca ne bo več v Selcih. In če so morebiti kdaj malo bolj glasni, naj bi se jih lepo posvarilo, no pa naganjalo z barabami in pre-Siči. Četudi so kališki In rudenski fantje bolj klerikalnega duha, vendar se mora reči, du so oni med vsemi klerikalnimi mladeniči selske doline Se najbolj dostojni, mirni in izobraženi. — D r a ž g o S k e fante pa naj pusti selski kaplan lepo pri miru, ker teh pri onem vasovanju niti zraven ni bilo in ga (udi nič ne brigajo, ker ne spadajo v njegovo faro. Ti imajo že svoje lastne vodnike, ki jih uče, kako naj se obnašajo. — Fantom pa naj bo to v izgled, kam bo prišlo, če bodo v vsem stregli duhovnikom. Cemu se vpisujete v Marijino družbo, saj ste lahko tudi zunaj nje pošteni in pametni. Če pa se vpišete, morale ubogati kaplana v vsem, in če ga ne, vas nažene z barabami in praSiči. . — Kako naj se brani ubogi k m e t, če ga duhovnik ozmerja s prižnice? Oklofutati ga ne sme, tožiti ga ne more. Lahko mu odgovori v naprednih Časopisih. Zato pa duhovniki lako preganjajo take časopise. Ko bi jih ugonobili, bi bili ljudje brez varstva proti duhovski mogočnosti, In potem, gorje ti, kmet! Tepli te bodo s Škorpijoni. Loške novice. — Četrti redni občni zbor vodovodnega društva v Skofjl Loki, registrovane zadrugo z neomejeno zavezo, se je vrSil minulo sredo, dne 0. t. m., ob 6. uri zvečer v tukajšnji mestni dvorani. Po pozdravnom govoru g. predsednika Lovni SuSnika, ki je zadovoljstvom naglaSal, da jo društvo v minolem poslovnem letu po dolgotrajni stagnaciji, lepo napredovalo po Številu Članov, ter da je pričakovati zanaprei, da se bodejo člani Se pomnožili, ker se jo srečno uredila ona zadeva glede vstopnine od slučaja do slučaja tako, da plačajo vsi zadružniki enako vstopnino vsak po 100 K 1906. — Na občnem zboru dne 5. januarja je bil izvoljen Bledeči odbor: starosta dr. Josip Kušar, podstarosla Vinko Majdič, načelnik Miroslav Ambrožič, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, Fran Ažman, Konrad Geiger, Ciril Pire in Rudolf Rooss. Nabavila se je nova bradljo. Dne 2. februar ja se je vršil XXIII, pešizlet v Skofjo Loko in 19, marca XIV. poSizlet čez Šenčur, Voglje v Kranj. Pnv po sokolsko pa jo polagalo drušlvo ob desetletnici svoj račun: dno 31. marca je nastopil pod vodstvom brala Frana Almana šolski naraščaj (prosto vaje, skok, bradlji, konj in skupine na tleh), dne 7. aprila ženski oddelek (proste vaje, vaje s kiji, konj, bradlja, skok, krogi in alegorična skupina), dne 20,maja pa, ko je slavilo društvo svojo desetletnico, pa je nastopil trgovsko-obrtni naraščaj (vaje b palicami, bradlja, drog in skupino na tleh), Člani pa so nastopili s prostimi viijami, na drogu, brodlji, konju, kozi, mizi, v skoku, s skupinami in francoskim rokovanjem. Nočemo izrekati nobene ocene o teh nastopih, snj so vsemu občinstvu Se v živem — poročal je društveni tajnik g. Avgust Nudilo o računskem zaključku za I. 1005, ki kaze, da je ludi v malorijelnem oziru vodovodno društvo na trdni, solidni podlagi in i'a se ni bati nikakib presenečenj. Občni zbor odobri rač. zaključek. V imenu računskih pregledovalcev jc poročal g. Leo Lavrič, da so se vsi računi pregledali dne 21, m. m. in našli v popolnem rodu ter izreče svojo zahvalo vrlemu načolstvu, ki je vseskozi vestno izpolnjevalo svojo-dolžnosti In ki zasluži noie popolno zaupanje. Nato se je po listkih izvolilo načolstvo in nadzorstvo, ki obstoji Iz vseh dosedanjih gospodov, namreč: g. Lovro Sušnik predsednik, g. Anton Homan, namestnik, gg. Janez Demšar star., Andrej Jamnik, Gospar Maher, Konrad Pecher in Franc Zicherl — člani načelstva, gg. Josip Guzelj, J. N. Koccli in Leo Lavrič, člani nadzorovalnoga odbora. Vsi izvoljeni sprejmejo izvolitev in se g. predsednik zahvali zadružnikom in zaupanju, proseč vse gospode v načelstvu in nadzorstvu, da ga izvolijo podpirati tudi nadalje, da mu bo mogoče vršiti svoje dolžnosti in pospe-sevati razvitok našega v gospodarskeni oziru tako koristnega društva. Končno se g. predsednik zahvali ludi društvenemu tajniku za njegovo delovanje in zaključi občni zbor ob 7. uri zvečer. Radovljiške novice. — Seja občinskega odbora z dno 5. junija t. I. Predseduje župan g. dr. Janko Vilfan, navzočih 14 odbornikov. Da se pridobi primeren svet za bolnišnico za nalezljivo bolezni, se privzame tudi zdravstveni zastop, ki bo z zastopniki občinskega odbora določil prostor. - Sklene se, da se proda občinski svet za sodnim poslopjem potom javne dražbo v dveh parcelah. Dražbeno pogojo naj sestavi županstvo. — Za pregledovalec občinih računov za 1. 1905 so volijo odborniki gg. ŠuSteršič, Vurnik in Žun. — Odseku treh odbornikov so naroči, da sestav i proračun o popravi občinske ubožnicu. — G. župnuu se naroča, da stopi z zastopniki duhovščino in uči-teljstva v dogovor, da se ustanovi sirolinski svet, kakor si ga žoli okrajno sodišče. — Obrtni zadrugi na Bledu se dovoli za razstavo vajenskih del 50 kron podpore. — Družbi sv. Cirila in Meloda so dovoli 30 K, obenom se pa sklene, da se odslej vsi spominu. Da se jo v telovadnici živelo in vzgajalo tekom vse preporodno dobe v pravem sokolskom duhu, naj samo navajamo, da je načelnik Sokola v Brežicah, bral Janko Vidmar izšel iz našega društva, istotako načelnik mozirskega Sokola brat Avgust Kraigher, Sokoloma v Novom mestu in Trstu smo poslali vaditelje in tudi ljubljanski Sokol jo pridobil v osobi našega dosedanjega načelnika izborno vadileljsko moč. Omenimo naj še, da so navedeni telovadci v našom trgovsko-obrtnem naraščaju, pozneje pri članih, ter dobili vuditeljsko naobrazbo od našega vadi-toljskega /.bora. Nuš Sokol je lahko ponosen na to. — Probil jo svoja dolinska leta, Sokol naš, krepak stopaš v svojo mludeniško dobo, krepak in poln zaupanju v krasno bodočnost korakaš po strmi poti k svetlemu našemu sokolskomu cilju, naj ti nikdar no omaga korak, naj to ne mino trajna volja, in tvoje četo naj so pomnože, da bodeS ponos našo lepe slovensko domovino. Vam pa, braljo, ki slo toliko Časa vztrajali pri loškem delu, kličemo; Slava in hvala vsem! Pa vsaj so vam najlepša slavu in hvala vaši dosedanji uspi'lii. Naprej toroj, niti ped ne nazaj! Nazdur! občinski uradni akti kolekujcjo s Ciril-Metodoviin kolekom, - Glede vzdrževanja ceste od graSčine do Zanove gostilne se naprosi graščinsko oskrbništvo za natančnejša pojasnila. - Neka prošnja za podporo iz ubožnega zaklada so za sedaj odkloni. - Gasilnemu društvu 8(1 dovoli redna podpora 100 K, glede izredne podporo so pa naroča gasilnemu društvu, da predloži bilanco za 1. 1905. - Sklene so, da so za shrambo knjig ljudske knjižnice, ki se ima ustanoviti, prepusti prostor v občinski pisarni, kjer se bodo tudi oddajalo knjigo. — Sklepa se o stavbenski zadovi rc-stavraterja g. Hudovcrnika, kakor tudi o plači občinskega sluga. V obeh zadevah se radi potrebnih poizvedb še no more konečno odločiti. — Voli se odsek treh članov, da vodi neobvezna podajanja s posestnikom žag g, Zupancem (Cajhnom) radi oldaje elektriko mestu radovljiškemu. — Poštno ravnateljstvo v Trstu se še enkrat naprosi, da so napravi šo en nabiralnik na poslopju mestne hranilnice in se olajša raznašanje pošlnih pošiljatev. — Na občinska vrata se nabijo nova tabla z napisom. — Premeščenja in imenovanja. Naddavkarjem je imenovan davkar g. Anton Grundner, ki je premeščen v Kamnik, v Radovljico pa pride za davkarja g. Fran Ravnikar iz Kamnika. Tukajšnji gozdni komisar g. Oton Paul je imenovan agrarnim nadzornikom in premeščen v Ljubljano, njegovo mesto je razpisano. — Sodnim kancelistom v Radovljici jn imenovan žan. slražmojstor g. km Bradaška, — Kot pravni praktikant je vstopil pri tukajšnji sodniji absolvirani pravnik g. Viktor Kokalj. Planinske vesti. Radovljiške podružnico redni občni zbor se je vršil letos v prostorih .Blojskoga doma* na Bledu ob mnogobrojni udeležbi podružničnih člangv, ki je pričala, da je podružnično delovanje v preteklem letu vzbudilo povsod novo simpatije za naše društvo. Načelnik g. dr. Janko Vilfan je začel ločno ob štirih popoldne zborovanje, po* zdravil vse navzočne, posebno pa drage gosto iz Bohinja, g. župnika Ivana Berlica, g. nsdučitelja Humeka in gospo soprogo, gospico učiteljico Zemljanovo in gospoda Markoža, ki se niso ustrašili daljne vožnje, da so udeleže zborovanja. Pozdravil je naj-prisrčnejo tudi vse nove člane, ki so po lanskem občnem zboru pristopili. Omenil je, da stopa podružnica letos v drugo desetletje svojega delovanja in da je ravno sedaj ob otvoritvi bohinjsko železnice čaka ogromno dola in nobroj tožavnih nalog, da omili izletnikom in turistom vseh narodnosti naše lepe kraje, da pa skrbno pazi na njih slovenski značaj. Naposled jo omenil, da izgubita podružnica in njen odbor lotos dva navdušena in jako dolavna člana: g. c. kr. fin. koncipista Alojzija Hutha, ki je prestavljen v Krško, in g. c. kr. živinozdravnika Hugonn Turka, ki jo dodeljen veterinarskemu oddelku deželne vlade v Ljubljani. Namesto tajnika je podal načelnikov namestnik, dr. pl. Androjka, poročilo o delovanju podružnico v minulem letu. Njegovo poročilo se je glasilo: .Podružnično dolovanjo v preteklem letu so da označiti s lem, da se je izkušulo zadobiti ono stališče, na katerem je stala ob odhodu svojoga pod-predalnika in vodnika g. Hugona Robloka ml. To ni bilo lahko delo, Da se pokaže žo na zunanje napredek, je trebalo pridobili novih članov, Tako so je vsaj deloma po-polnila ona vrzol, ki je nastala prvič vslod Ustanovitve Kranjskogorsko podružnico, s kotoro je odpadlo več nogo dvo pelini vseh članov, drugič pa vslod prostovoljnega izstopa mnogih članov, provzročenega po zmanjšani delavnosti ledanjoga odbora. Kar se tiče tega zunanjega uspeha, smo lahko zadovoljni, Priraslo, odroma vstopilo je nad lit) članov, tako da Stojo danes naša podruž- nica 150 članov. Morebiti .ima h veseli pojav tudi globlji vzrok v rastočem zanimanju za napredujoče delovanje odborovo. To delovanje je obstajalo najprvo v pobiranju društvenih doneskov in izdajanju izkaznic. Tudi v tem oziru jo bil uspeh našega truda jako povoljen. Izmed 150 članov ni zadostilo svoji dolžnosti samo 16 članov, ki so se v smislu društvenih pravil črtali in se jim jo ustavilo dopošiljanjc .Plan. Ve3t-nika>. Glavna naloga v tem lotu je bila, da prenovimo vse markacije izza zidnjih 6 let, ki so bile skoraj vse že obledel'!. Se laj, ko se oziramo na naše delo, mirno lahko rečemo, da smo prenovili vse stare markacije in napravili ravno toliko novih, tako da smo pričeli zidati, obranivši in utrdivši poprej naše staro posestno stanje. Ooenern smo skrbeli zn nove tablice. Glede koč Se ne moreni) poročati o tako trdno zadubljenih uspehih, toda tudi tukaj imamo poročati le vesele stvari. Prva in najboljši naših koč je Vodnikova koča na Velem polju. Bila je tudi letos aktivna, čeprav smo mnogo pri njej popravili in napravili, tako ognjišče, streho, stranišče i. t. d. Pričeli smo tudi snovati majhno knjižnico, ki se bode sčasoma gotovo povečala in nudila hribolazcem ob slabem vremenu potrebno razvedrilo. Izmed ostalih koč gie v poštev edino Se Tomčeva koča na Begunjščici. Pri. letošnji natančni preiskavi te kočo se je pokazalo, da je docela strohnela in da jo no kaže popravljati. Odbor je zato sklenil, postaviti to kočo drugam, in sicer za kakih 500 m višje, odkoder je na vrh lo še poldrugo uro in se uživa žo krasen razgled. Tako dobimo v kratkem času novo kočo na Begunjščici, ki bode poleg koče na Golici in koče na Stolu gostoljubno sprejemala turiste v naših Karavankah. Pridcjati hočemo le šo to, da nameravamo graditi še štiri stavbe, in sicer koči na I lubjem zobu in na Konjščici in-razgledišči na Rudnici in na Osojnici. Tako upamo, da se bode naše delovanjo v I. 1906 povzpelo do velikih uspehov ob bohinjski železnici. Tu smo žo lani delovali in dosegli tudi nekaj uspehov. Osigurali smo si dovoljenje za markacijo potov na Jelovici, ki spadajo pod gozdno oskrbništvo v Radovljici, nadalje smo izdali krasne krajekaze, ki pi idejo na vse kolodvoro nove proge. Nameravamo pa posebno Bled in Bohinjsko Bistrico napraviti v I. 1906. za središči našega delovanja z ozirom na veliki pomen, ki ga imata kraja, prvi za promet tujcev, drugi za hribolaitvo, in pa ker je tudi domače prebivalstvo že tako razvito in probujeno, da razume važnost naših naprav za prospe h prometa. Žalibog ne moremo tega roči o vseh krajih, kjer je podružnica delovala. Posebno hudo trpe naše naprave v okrožju Kamne gorice in Lancovega. V zadnji občini so nam ukradli eno docela novo tablo, ono pri Bodeškem mostu (tudi novo) pa so osmodili; novo tablico za .Kisli studenec* pri Kamni gorici so izdrli in vrgli v potok, vse table na .Milem pogledu* odnesli ali polomili. Tudi občini Predtrg in Mošnje se v lom oziru kosata z že imonovanima. V prvi so nam novo tablico za pot na Brezje polomili, v drugi tablico sa pot v Mošnje pomazali in poškodovali. Spričo takih surovosti ne preostaja podružnici drugo, nogo opustiti v imenovanih občinah vsako nadaljnjo delo. — Podružnica jo napravila letos več izletov, in sicor na razglediščo Gozdec v predgorju Bogunjščice, na Tomčovo kočo, na Orno prst in na Golico, kjer se je ves odbor uleložil .slavnostni' otvoritve Kadilnikovo kočo, Odbor jo tudi poslal brzojavon pozdrav starosti slovenskih planincev, g, Franc Kadilniku ob njegovi osemdesetletnici. Notranje društveno življenji' je bilo dokaj povoljno. Posrečilo so je odboru pridobiti posobno sobo in ustanovili majhno planinsko knjižnico. To jo v kratkem obris nušoga delovanja v proteklom letu. Vidi so, da podružnica zopot hitro in dobro napreduje, in žoleli jo, da bi v tem lotu ne bili ovirani v lom lepem nuprodku.» prlloja „Gorenjcu" It. 23 i* 1.1906. Ko se je tajnikovo poročilo vzelo z odobravanjem na znanje, je podružnični blagajnik g. Dragotin P oni in poročal o denarnem gospodarstvu I. 1905. Iz tega poročila posnemamo, da je imela podružnici 1449 K 77 h dohodkov in 1099 K 55 h izdatkov, prebitek za I. 1900. znaša torej 350 K 22 h. Denarno stanje je tem po* povoljnejše, ker je imela podružnica v preteklem letu mnogo stroškov za markacijske priprave in barve ter za nove tablice in razglednice. Cista imovina znaša za 1905. I. 0618 K 26 b. Blagajnikovo poročilo in računski sklep je občni zbor odobril. Kunce prib. Podružnica slovenskega planinskega društva v Kranju popravlja glede jutrišnjega izleta, t. j. v nedeljo, dne 10. junija t. I., zadnjič prijavljeni spored tako, da se vrši nedeljski izlet le ob zanesljivo lepem vremenu, in sicer ne na Kropo, nego od Jam-nika na Češnjico. Ovsiše, Podnart, Podbrezje, kjer bode pri • i > 4 i > , , I i v krmnih kartonih po 1 ali 2 K. 224 -24 VVju naročilu Ae cenej«. •>—» Najnov*|ta lanajdba 1 — 160 luimnmlmii prnAkov po 2 vlnurja in . 2 krone. VABILO k vrtnemu koncertu me&čanske godba kateri hode V (ttrttt. 1*. t. n. popoldne od *. are uprti pri kolodvorski restavraciji v Kranja. Vstopnina i« ciebo 40 v., s družino 60 v. 'U iiiiiueul.hijiMi nlihk *a priporočil Fran Rožic 108 l.'.r.llllli^l. Tedenski politični pregled. Državni zbor. Seja drž. zbora z dne 7. t. m. je bila izvenredno dobro obiskana, galerije natlačene, pred parlamentom polno ljudstva. Ministrski predsednik baron B e c k se je predstavil zbornici ter je podal precej kratko izjavo. Dejal je, da bode vlada energično varovala avstrijske interese proti Ogrski in da ne bode storila ničesar brez sporazuma s parlamentom. Potem je govoril o potrebi podržavljenja železnic, regulacijo rek in obrtne novele. Izjavil je, da bode nova vlada odločno delala za volilno reformo, ki je nujen pogoj, da se podmladi in modernizira parlament, s čemur pridobe vsi narodi. Nadalje je dejal, da smatra za nalogo vlade, vstvariti tak milje, ki bode v njem mogoča rešitev narodnega vprašanja, glede katerega vlada prevzame iniciativo in se ne bode ustrašila nobenih težav. Polotila se bode tudi najkočljivejših točk. Ko je še omenil o potrebi druge češke univerze na Moravskom, so začeli Vsenemci razgrajati. Češki agrarci in Vsenemci so predlagali otvoritev debate o vladni izjavi, Predlog je bil z veliko večino odklonjen, Vlada je predložila šestmesečni proračunski provizorij. Ko je končal svojo izjavo, so vrgli delavci s galerije veliko število listkov v dvorano, s katerim svare, naj se ne zavlačuje volilne reforme. Delegacijsko zasedanje se začne danes, v soboto, in sicer letos na Dunaju. Jutri sprejme delegate cesar. Sklicanje hrvaškega sabora. Kakor javljajo iz zanesljivega vira, bo hrvatski sabor sklican koncem tega meseca. Sabor bo najprvo uvel poroto in nato izvedel druge svo-bodoumne reforme in sicer po enem redu, kakor bo to hotela združena hrvatsko-srbska koalicija. Nadomestne volitve t Italiji. Na bin-koštno nedeljo so se vršile nadomestne volitve v onih 24 volilnih okrajih, v katerih so odstopili socialistični poslanci. Dozdaj je znan izid iz 23. volilnih okrajev, in sicer jo izvoljenih 19 socialistov in 3 pristaši ustavne stranke. Socialisti so toraj izgubili 3 poslance. Neaikl oeiar se je minuli teden mudil na Dunaju, Kronanje norveškega kralja se vrši zelo slovesno v Drontheinu dne 22). t. m. Novičar. Kako meri okrajno glavarstvo radovljiško, oziroma okrajni komisar Žitnik, i dvojno mero se razvidi popolnoma jasno iz naslednjih dvoh odlokov: I. Leta 1904 je bil izdan odlok št. 14.088 g. Franu Muleju v Radovljici z naslednjo vsebino: Vaši prošnji z dne 20. junija t. I., naj okrajno glavarstvo potrebno ukrene, da se bodo županstvo v Radovljici, katero se brani dostaviti občinskim odbornikom vabilo k na današnji dan sklicani seji v svrho volitve občinskega starešinstva, v to prisililo, okrajno glavarstvo ugoditi ne more, kor jo po § 34. obč. volitvenega reda stvar najstarejšega odbornika novega odbora, skrbeti, da se skličejo vsi odborniki k volitveni soji. V to svrho pu mu jo na razpolago več sredstev, zlasti I udi dostava polom c, kr. pošlo proti povratnimi prejcmnlml listi. Dostavu potom županstva se z ozirom na znano okolščino, ko se je nadejati, da bodo tega urada načelnik porabil vsako sredstvo, da poskuša onemogočili izvolitev novega starešinstva, ne da priporočati, in bi bilo tudi, če bi v zadevi posredovalo okrajno glavarstvo, nemogoče provzročiti pravočasno dostavo vabil k danes določeni seji. Zoper ta odlok prosto Vam je pritožiti se tekom 14 dni od dno, ki sl*di na dan izročitve tega spisa na c. kr. deželno vlado v Ljubljani in je morebitni priziv podati tuuradno. — Leta 1906., torej čez dve leti pa od ravnoistega glavarstva županstvu na Jesenicah pod At. 10.637 takole: Proti vrnitvi tega spisa v takojšnjo poročilo, iz katerih razlogov se odklanja dostava notri omonjenih spisov. Pripomni so, da so gre tu za občinsko zadevo, glede koje je po 49 občinskega reda občinsko starešinstvo izvršilni organ in bi se moralo slučajno, ko bi županstvo svojo hranitev vzdrževalo, postopati prisilnim potom v smislu § 92 občinskega reda. — Vse to se lahko upogleda pri občinskih uradih v Radovljici in na Jesenicah. Dva popolnoma enaka slučaja pa — dvojna mera, kaj takega je pač mogoče le na Kranjskem. Posnemanja vredno I Ta teden sta sklenila občinska odbora v Radovljici in v Ljubljani kolekovali vse svoje spise s Ciril-Metod-ovim kolekom. Pri tej priliki priporočamo, naj bi onak sklep napravil pri prihodnji seji tudi občinski odbor našega mesta, da ne bo narodni Kranj zaostal za drugimi slovenskimi mesti. Pa tudi druge občine po Gorenjskem, narod, društva in zavodi naj bi na ta način vršili svojo narodno dolžnost. Torej na delo! Moderneg a pedagoga imamo — kakor piše zadnja številka .) Wlassak: Ne pozabi me! mazurka; 6.) \Vagner: Bošnjaki pridejo, koračnica. Pešizlet v Podbrezje priredi Narodna čitalnica v Kranju v notleljo, dno 24. t. in. Ondi ho vrsi na vrtu g. Pavlina prosta zabava s petjem in šaloigro, Odhod iz Kranja ob pol 2. uri popoldne izpred čitalnice. — Za povratek je priinuen vlak, ki odhaja iz Podnarta ob 9 34. — K obilni udeležbi vabi p. n. cenj člane in go*to odbor. Zabavno in tamburaško društvo „Lipa" v Stražišču priredi v nedeljo dno 17. t, m. na vrtu g. Luka Šmidn, gostilničarja na Gaštcju pri Kranju vrtno veselico. Spored objavimo prihodnjič, Porodil so je g. Niko Lonček, notar in župan škofjeloški, z gospico Ano Kocelijevo iz Loke< Čestitamo! Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Mošnjah v nedeljo, dne 17. junija ISKJii v Globokem pri Cloborniku, Začetek ob polu •). uri populudne. Y..pmed: 1, Sne-kanje. 2. Prosta zabava in godba. Odbor. P. n. članom narodae čitalnice v Kranja, oziroma čitateljem knjig narodne čitalnice, se naznanja naslednje: Pri urejevanju čitalniške knjižnico se je konstatiralo, da primanjkujejo sledeče knjige: Ljubljanski Zvon od leta 1881, 1888, 1896 in 1901 j Slovan od leta 1886; Kres leto 1881 in 1883; Slov. narodne pesmi 1. snopič 1895; Zgodovina slovenskega slovstva I. del 1894: Knezova knjižica 1. in 2. zvezek; Zabavna knjižica Slov. Matice: :"»., 7. in 8. zvezek; Spominek 600letnice Habsbjr-žanov, izdala Slov. Matica 1883; Slovanska knjižnica: 1, 13, 22, 23, 26. 27, 28, 30, 31, 35, 76, 77, 121-127, 132. in 133. zvezek; Narodna biblioteka (Krajčova): 4., 8., 9., 12, 13., 17., 16. in 21. zvezek; dalje 14 letnikov Munchener Fliedende Blfttter; 7 letnikov Ueber Land und Meer in 16 letnikov Neuc lllustrirte Zeitung ter precejšnje število drugih knjig in brošur. Ker so nekatere navedenih knjig izposojeno že čez deset let in ker so bo uredila knjižnica nanovo, blagovole naj p. n. izposojevalri in izposojevalke nemudoma vrniti izposojene knjige. Knjige naj so izroča čitalniškemu slugi, oziroma knjižničarju in sicer vsak torek in soboto zvečer; ali pa naj so polože v miznico Čitalniške bralne sobe. Daljo se prosi, da dotični, ki si jo izposodil dva lolnika Ljubljanskega Zvona od rajnega Janka Majdiča, naj iste blagovoli izročili čitalniškemu knjižničarju. Ker so izposojevalri iz zapiskov razvidni, naj blagovole v svojem lastnem interesu naše želje upoštevali. Odbor. Županstvo Bohinjska Bistrica je dovolilo podporo za razstavo vajenskih del na Bledu v znesku 20 K. — Tako tudi hranilnica in posojilnica v Gorjah znesek 20 K in obrtna in trgovinska zbornica v Ljubljani 50 K. Iz Dražgoš nam pišo neki posestnik in član bralnega društva sledeče: (Zadnji čas so je nekdo drznil v «Domoljubu> opravljati in obrekovati našoga g. Štupica, predsednika bralnega društva. Povemo mu, da gotovo nima možgan drugod kakor na tistem mestu telesa, ki so navadno ne imenuje, zakaj ker takih mož kot je oh nima mnogo selška dolina. Čast in spoštovanje mu moramo vedeti vsi stari in mladi, čast in spoštovanje mu vedo vsi starši, ki pošiljajo svoje otroke v Solo, kor vidijo, koliko dobrega jih nauči, čast in spoštovanje mu vedo vsi gospodarji in gospodinje, ki imajo posle, ker vidijo, kako njih, posli hitijo ob nedeljah v bralno sobo k veselemu kratkočasnemu petju in koristnemu branju. Čast in spoštovanje mu vedo vsi domači in tuji, ki prihajajo v cerkev, ker slišijo tako lepo In milo potjo, odkar ga vodi g. Stupica. Zares on je po pravici tak kakor je pel Gregorčič: Ne samo kar volova mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. On se ne ustraši nobenega truda, ne grdega vremena, ne pozne noči, on se popolnoma posveti ves za izobrazbo dražgoške mladine. Čast in hvalo mu vedo vsi tisti, ki potrebujejo kakšnega navodila ali sveta bodisi v gospodarskih ali drugih težkih zadevah. Toliko onemu smrdljivemu dopisniku »Domoljuba«, da bodo vedel, da se ločita med seboj on in g. Stupica kakor svetli dan in temna noč. On bi najrajši imel takega učitelja kot je Gregorčev Miha. Vsa ta zaničevanja pa so le zalo, ker se on no strinja s klerikalno kliko in nosi zinoraj v nenasilno bisago. Onemu lažniku pa za-kličem: fej le bodi, lažnik!* To pismo priprostoga posestnika kažo dovolj, kako »Domoljub* napada ljudi, kateri mnogo delajo v prid ljudski izobrazbi in napredku. Poto-lažoni naj bodo vsi tisti, ki jih napada »Domoljub', da se pošteni ljudje ne strinjajo s tO obrekljivo klerikalno cunjo, ampak jo obsojajo. Gospodu Stupici jo le čestitali, dn gu imajo Dražgošani radi, čeprav ga »Domoljub* obrekuje, Nesreča pri deln. 19 letni Anton Lotrlfi iz Dražgoš je sekal 1. junija smreke v Jelovici. Omajana smreka ho sproži, mu pritisne roko k porobku in mu jo zlomi, da so je držalo le za kozo. 1'eljuli so ga v ljubljansko bolnišnico in tam so mu odrezali roko nad komolcem. To je v Dražgošah od jeseni sem Že šesti slučaj nesrečo pri delu v gozdu. Naj bi gosposka kaj ukrenila, da bi imeli tudi gozdni delavci kako bolniško blagajno, ali pa, da bi se morali zavarovati zoper nezgode. Ii Železnikov se čujejo čudne govorice o postopanju g. kaplana z vole zaslužni m or-ganUtom g. nadučiteljem Lovičnikom. Morebiti, da njegovo petje res ni več moderno, ali upoštevati bi se moralo, da on orgija v Železnikih že kakih 60 let za malo plačo, h priprosto ljudstvo ljubi in ceni njegovo orgijanje in petje bolj kot vsako drugo. Šolska oblast mu je vzela šolo in ga poslala v pen-zijon, sedaj mu pa hočejo vzeti še edino veselje, orgijanje, in mu ogreniti zadnje dni življenja. Levičnik ni naš somišljenik in ima tudi svoje napake, ali vseeno spoštujemo v njem moža, delavnega kot čebela, ki je vzgojil dva zavoda in mnogo ljudi spravil k dobremu kruhu. Neumljivo nam je, da g. kaplan, ki jo sicer tako izobražen in pameten gospod, tako neusmiljeno preganja mirljivoga moža. Družba it. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim koroškim podružnicam. V vaših listih beremo, kako nasprotna nemška društva znajo tudi s tem vabiti šolske otroke v svoje kroge, da jim pozimi n. pr. preskrb-Ijujejo čez poldan gorske hrane ali dele ob gotovih časih obleko in obuvala. Ni nam pa iz teh listov znano, kako stališče zavzemate ob podobnostih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino. V smislu »Mirovega* (V Celovcu, 24. maja 1906. XXV, št. 21.) članka Vas vabimo tudi mi, da bodi živahneje narodno življenje v Vaših podružnicah in opominjamo Vas, da se vživite v važnost tega slovenskega poklica, ki naj je vsem našim podružnicam vodno pred očmi. Podružnice morajo pobirati denarne donoske od svojih udov tor je nam dopošiljati; podružnice naj s prirejeva-nimi besedami, igrami, berili in predavanji skrbe za nndaljno izobrazbo svojih udov in po njih našega naroda. Smetao vzdihovanje —. kako da umiralo koroški Slovenci — Vas tira v narodno apatijo; ubija Vas ter učinja, da si zasmehujoč Vas roke manojo naši nasprotniki, ko čujejo tako njim toliko ljube kolikor Vas, mož in žena, nevredne glase. Tisti narod, ki tarna dandanes, da umira, sam polaga svojo glavo pod klado. Nikedo danes ne umrje, nego oni, ki po vsej sili hoče umreti. Ki ste precej zaspali, dvignite se v naših podružnicah; iznajdljivi bodite v tem, kako bi je stvarili krepkeje, kako bi jim priborili več in več vpliva na naš narodni razvoj. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Vas po svojih močeh želi podpirati v vsem, tudi v tem, kar smo Vam navedli v začetku tega odloka. A to pa moramo zahtevati, da nam gmotno in duševno bodite v stanoviten prid. Ponudite nam vsaj ono roko; mi Vam vrnemo zanjo obe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Interesantno pravdo sta imola Janez lloman, posestnik na Loki pri Scofji Loki, in podjotništvo kamenoloma, lloman ima prav tik kamenoloma svojo hišo, katera pa je vsled vednegn streljanja v kamnolomu zadobila zelo mnogo razpok. Pravi, da ima vsled tega škode okrog 700 K. Izvedenec je potrdil, da so razpoke nastale le vsled pog03tega streljanja. Tvrdka je morala potem res plačati 100 K odškodnine. Občni zbor kmetijske dražbe kranjske se je vršil minuli četrtek ob zelo številni u leležbi. Iz poročil posnemamo, da jo imela družba 6865 članov, za 367 voč kakor prejšnjo leto. Člani so razdeljoni v 125 podružnic. Nanovo sta ustanovljeni na Gorenjskem podružnici na Bohinjski Beli in v Sori, Dohodkov je bilo v preteklem lotu 6D1.18P95 K, troškov pu 598.34957 K. Denarni promet jo znašal 1,808.808*70 K. Pii volilvi jo bil izvoljen sluri odbor, le namesto odišlega odbornika Golla jo bil izvoljen pri ožji volilvi g. Ivan Juvunčič. Častnim članom se izvoli dosedanji 26 letni odbornik Vaclav Goli, Podpredsednik Povfio predlaga, naj — vlada in državni poslanci z vso skrbnostjo in odločnostjo branijo naše gospodarsko interese pri sklepanju in dogovorom z Ogrsko ter posebno na to pazijo, da ne bi Ogrska sklenila trgovinske pogodbo z balkanskimi državami glede uvoza balkanske živine, ki bi bila v veliko kvar že iz sanitarnih vzrokov 7,a našo kmetijstvo. Će pa mora obveljati samostalni carinski tarif za Ogrsko, naj so tudi za Avstrijo sklene carinski tarif, ki bo odgovarjal našim gospodarskim potrebam in koristim. Umrli je dne 3. junija v Kranju gospodična Albertina Koch, sestra gospe Matiaši-čeve iz Kranja. N. v m. p. I Narodna čitalnica ▼ Kamnika priredi v zvezi z drugimi narodnimi društvi v nedeljo dne 10. t. m. izlet k izvirku kamniške Bistrice. Čitalnica bo preskrbela na željo tudi vozove ali pa nosače, zato naj blagovolijo izletniki, ki bi se radi udeležili tega izleta, poročali svoje želje na čitalnični odbor v Kamniku. Po obojestranskem Bporazumljenjn se razreši zveza med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in med tovarnarjem g. Jebačinom s 30. junijem t. 1. in s 1. julijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigalicami bila do danes v tako ogromno korist. Dvajset tisoč štiristo (20.400) kron imamo namreč v vsem to trenotjo od nje. — Slovenci! Po pravici so se Vam priljubile naše vžigalice in prepričani smo, da Vam prav tako ugodno dojde kava, ki Vam jo preskrbi Vaš stari zaupnik — ta naš novi podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti-z našimi vžigalicami, postavi obenem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to našo novo kavo. Vaša omizja naj bodo naša omizja; narodna iskra iz Vaše hiše bodi našemu rodoljubju v plamen. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Mlekarska zadruga v Predosljih pri Kranja se jo ustanovila in je vlada tozadevna pravila Že potrdila. Slovensko lokolltvo. Lani se je ustanovila zveza sokolskih društev, ki ima nalogo po enotnem načrtu okrepili slovensko sokolsko organizacijo. Vkljub sporom, ki so malo ovirali ustanovitev, je stoječa društva so so okrepila, v Kranjski gori in Domžalah sta se ustanovila nova srebrna od gl. 14M naprej, .Ornega, srebrna od gl. 14 — naprej. Sistem «Rosskopf» ure od gl. 2'40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gl. 975 do gld. 18*-. Jednaka s 3 pokrovi od gld. 15 - do gld. 29—. Srebrna pnncer veriilca 100 gr. gld. 490; 60 gr. gld. 2'60. — Ceneje kot povsod. Potrebščine za kolesa ln gromofone. = Kmetovalci7 iz za prasiće, pujske, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni prašek za praiide. Natboljfti zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetlcno redllno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-39 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po posti 6 zavojev na n«slov: Lekarna Trnkdczv, Ljubljana. Razptf evalci dobe popust. JKestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge — po 4 odstotke — brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. 1—ff Stanje vlog K 3,996.842 18. Stanje hipotečnih posojil K 2,287.121-97. Ijakljatia (Kolizej) R. IvAIVO m Marije Terezij« cesti Bogata isloga po-hlitva viaka vrite v vseh cenah, Ogle dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprtta za vila. specijaliteta: Gostilniški atoli. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. 184-4 i) Za »palno tobo od 180 gld. naprej. Divan i okratki. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju, Oprave ta Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Pohlitvo li leleia, otroške postelja In voilikl po vsaki ceni, čudovito r^cenl ta hotele, vile In ta letovišča 52 gld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna mlia, obešalnik, mlia, stensko ogledalo. 2 " S s* •s *■ ** a- o "C 5? § 6095 Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju? (Priobeuje 'Deželna zrem za poridigo tujskega prometa*.) Dalje. V prejšnjih člankih smo so bavili o načinu, kako privabili tujce v kak kraj vobče; v nastopnem hočemo to storiti Špecijelno glede našo dežele. Naša prekrasna dežela razpolaga s tako krasnimi naravnimi lopotami, kakor malo-katera druga kronovina naše države, a kljub temu jo bit obisk tujcev tako minimalen, da se je temu čuditi. V prvi vrsti je krivo temu, da nismo delali nobene reklame za naše kraje, a kaj, ko smo takorekoč sami slepi za te čudežne krasote. V drugi vrsti je vzrok temu, da pri nas manjka udobnosti, katero zahtevajo razvajeni tujci. Švica, ta gorata dežela, nudi kmetovalcu manj kakor naša dežela, vendar je v Švici •doma blagostanje, kar je posledica edino le jako razvitega tujskega prometa. A Švicar tudi skrbi, da tujec dobi vsega, kar poželi. Seveda tudi v Švici ni bilo vedno tako, kakor jo danes, bilo je tako, kakor jo sedaj pri nas. A podjetni ljudje so pravočasno spoznali krasote, katere jim je mnli narava položila v naročje. Niso se bali troškov, ker so vedeli, da jim bode za to izdani dnnar do-našal stoteren sad. Si veda tudi tujci in turisti niso vedeli o krasotah Švice, treba jih je bilo razkriti svetu, kar so je zgodilo potom listov svetovnega glasu, potom brošur, skratka potom reklame. V naši deželi so vsi prepogoji za pose-čanje od strani tujcev dani Zalibog, da nam manjka podjetnosti. A če pride podjeten tujec, ki takoj spozna položaj ter se loti dela, pa jadikujemo, da domačini nimamo sreče. Pri nas se še vedno m ■ni, da je najboljše nalagati denar v hranilnici namesto, da bi ga plodonosnejše naložili v podjetjih, od katerih ne bi imeli koristi samo posamezni kapitalisti, ampak cela okolica. ' V to svrho bi priporočali naslednjo: I. V vsakem večjem kraju, osobito lam, kjer je najti izrednih naravnih krasot, naj bi se vplivni činitelji, kakor občinski odbor, uči-teljstvo, duhovščina i. t. d. združili ter delovali na to, da se čimproje osnuje društvo za pospeševanje tujskega prometa. Seveda brez denarja ni mogoče storili ničesar. Zato bi pa društvo pobiralo članarino, prirejalo veselice in na drug način skrbelo za pridobitev denarnih sredstev. Seveda so v prvi vrsti poklicani gostilničarji in trgovci, da posebno krepko podpro taka društva, ker imajo v prvi vrsti oni največ koristi od tujskega.prometa. Društvena edina skrb pa naj ne bi bila skrbeti za senčnata pota in šetališca, morala bi imeli natančen zapisnik v delke v vseh barvah, trpežne ln one priporoča m-** Avgust Drelse prva in največja to varao peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. - MIHSHCDI JUHV HORI C0MCOUM- ZobO- trt»K»i ittljf Oton 5eydt pri g. dr. E.CHobočnikm v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi alata, dalje vravnalnioe i* obturatorji se izvršujejo po naJnovaJMk 100-2 metodah. Plombe v alatu, poroelanu, amalgam in cementu kakor tudi vse loboadrav-nliks operaofjo izvršuje tu speoijalift Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. um strojev in koJes tudi Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih veliko izdolailih. Oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega blaga v veliki Izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa ie od 45 gld. naprej. Velike važnosti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu naplete 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk pre-skrbim vsakemu cenj. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenje in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor ,Adler", „Bobbin", .Ringšif" i. t. d., katere prodajam jaz, lavno tako dobri in še celo boljši od drugih tvrdk, kojih cene so za 20 7» nižje, to pričajo mnoga zahvalna pisma od boljših krojačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam'se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najeeneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična. Eovrenc Rebolj v Kranju, iigjg «. m. Najboljša vseh znamk ganjaj „CERES"- le 228- 12 (iz Moj-orchoV) jedilna mast. Najboljša uporaba pri peki, praženju in kuhi, ===== Izdelovalslca redilnih sredstev „Ccres", Aussig. Izdelovanje se vrti s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. ministrstva ya notranje si vati odobrenega preiskovalnega zavoda za rtdilna in jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitalgasse 81. Kupovalci te «Ceres>-masti so naprošeni, da pošiljajo y preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih, Udaja kooMJfJj «(jerenjra». Odgovorni urednik Ao