Celje - skladišče D-Per III 19/1971 ilM!11111 COBISS e J OLKKS. A LETO VII. ŠT. 1 ♦ CELJE, JANUAR 197)0 GLASILO KOLEKTIVA TURISTIČNO DRUŠTVO IN PODJETJE „MERX“ (Misli ob 50-letnici Olepševalnega in turističnega društva Celje) V naših časopisih pa tudi v tista gospodarskih organizacij zasledimo le porediko članke, v katerih hi bilo govora o delu večjih družbenih organizacij, ki so z gospodarstvom našega mesta močneje povezane. Jubilej ob Stoletnici Olepševalnega in turističnega društva Celje pa je priložnost, da o tem zapišemo nekaj besed. S podjetjem Merx je Olepševalno in turistično društvo še posebelj povezano, saj ima v najem gostišče na Starem gradu, ki ga je pred 10 leti zgradilo to društvo, ki tudi skrbi že vsa povojna leta za iizletišče Stari grad. Pa tudi sicer obstoja določano sodelovanje na področju trgovine, propagande in predvsem gostinstva. Bolj ko se širi gostinska dejavnost, tesnejši bodo isitilki med podjetjem Merx ter našim društvom. Zaradi tega, pa todii sicer je prav, če člani delovne skupnosti podjetja Merx spoznaijo naše društvo in njegovo dejavnost. Olepševalno in turistično društvo ije bilo ustanovljeno 26. 2. 1920, obstojalo pa je že prej, saj segajo začetki organizirane olepševalne in turistične dejavnosti v -našem mestu v 1. 1871, ko je bilo ustanovili eno na po-budo takratnega celjskega župana nemško olepševalno društvo. Med o-toema vojnama je naše društvo skrbelo predvsem za nasade in lep iz-gled našega mesta in je v tem obdobju vzdrževalo mestni park ter vse mestne nasade. Imelo je svojo vrtnarijo ter dva plačana vrtnarija, zdaj že oba pokojna mojstra, Jelovška in Zupanca. Prirejalo je številne zabavne prireditve, ple-se, koncerte, najbolj pa so slovele mašlkerade, za -katere so vedeli po vsej Sloveniji. Izdali so tudi več razglednic, 2 prospekta ter ustanovili turistični urad, -ki je delala v istih prostorih kakor celjska podružnica takratnega jugoslovanskega turističnega -podjetij a Putnik, v paviljonu pred postajo, ki -ga je zgradilo naše društvo in ki je danes prodaj alnica vozovnic av-totu-rističnega podjetja Izletnik. Uspešno je bilo predvojno sodelovanje s trgovci, hotelirji in gostinci ter občino. Številni društveni predlogi za razvoj turizma so us-pel-i na društveno pobudo. V obdobju med obema vojnama so se v društvu najbolj angažirali Jože Pelikan, Slavko Zorko, Alojz R-ihteršič, Ivo Šubic, Adolf Pfeifer, ing. Blaž P-rlstovšek, Anton Lečnik in še nekateri. Od -teh agilnih odbornikov sta da-nes živa samo še znani cellj-ski fotografski mojster Jože Pelikan ter Slavko Zorko. Po vojni je društvo pričelo z delom že 1. 1945. Prvi povojni društveni predsednik je bil Anton Lečnik, nato pa so bili predsedniki Zmago Likar, Adolf Sadar in Rita Presinger. Od 1 1952 pa predseduje društvu Rado Jedko. V povojnih letih je doseglo društvo izredne uspehe. Najprej se je angažiralo za ra-zna obnovitvena i-n olepševalna dela ter je poleg številnih cvetličnih nasadov obnovilo vodni stolp v Razlagovi ulici ter celotno okolje, vključeno z Razlagovim trgam. Pričelo je z obnovo Starega -gradu, kjer je saniralo poškodbe, ki Iji-h je povzročil čas ter bombe, ki so ipadle na grad med vojno. -Po najnujnejših obnovitvenih del-ih je bil saniran Friderikov stolp, nato pa je zgradilo društvo še restavracijo, ki ijo ima sedaj v najemu podjetje Merx. Društvo prireja vsako leto številne izlete za svoje člane. Izletov -je bilo doslej že 112 s skupno 5980 udeleženci. Posebno poglavje društvene dejavnosti so prireditve, ki jih pripravi društvo vsako leto -deset. Doslej so se zvrstili koncerti vseh večjih jugoslovanskih zabavnih orkestrov, nastopi pevcev zabavne glasbe številne maškarade, folklorne in o-perne predstave, valčkovi večeri, tombole, promenadni koncerti itd. Na teh prireditvah je bilo o-tali 100.000 obiskovalcev. Po vojni je izdalo društvo šest prospektov Celja v skupni nakladi 12.000 izvodov, pet raznih turističnih publikacij, 70.000 razgledni-c, že 10 let pa vsaj dvakrat letno izhaja društveno glasilo Lepo -mesto, ki ima naklado blizu 5.000 izvodov. Društvo ima tudi svoj lasten informaoijiski urad, kjer so na voljo vsakovrstne turistične informacije, spominki ter časopisi in revije. Najvažnejša društvena dejavnost pa je vsekakor iniciativa, da bi se v Celj.u t-urizem u-spešno razvijal ter da bi bilo Celje lepo mesto. Na tem področj-u ije društvo samo marsikaj storilo, še več pa je predlagalo in dalo pobud ter je danes v Celj-u či-nitelj, mimo katerega ni moč razvijati turizma in urejati našega mesita. Ko pišemo te vrstice, izražamo zadovoljstvo, da smo lahko prispevali ta članek za glasilo podjetja Merx. Žalimo si, da bi bilo sodelovanje med našim društvom in podjetjem Merx v bodoče še boji plodno, /koristno in uspešno, podjetju Merx pa, da bi uspešno nadaljeval svoj razvoj. Prav je tudi, če zapišemo, da smo lahko v Celj.u zadovoljni z izredno lepim razmahom trgovine, kar velja še po-sebej za Veletrgovsko, gostin-s-ko-turastiono in proizvodno podjetje »MERX«. Prof. Zoran Vudler Kako so se gibale cene V lanskem letu smo imeli vse mesece cene -za 11% nad v-ismo v letu 1969 in tako ie za leto 1970 ob-vdlialo povečamje cen za 11,4 /o- v vsej državi je bilo pa Povečanje manjše, namreč za 9,6%. Piri obeh ne ta stopnja povečanja nad ugotovitvami za leto 1969, ko so se v naši republiki cene povečale za S,y /o, v SFRJ za 7,3 %. Najbolj iso se povečale cene za živila, kar je navadno vsako lato. lo-da v letu 1970 je prišlo se do nagleda povečanja cen za industrijske iz-delike in zato je ^kok cen iv tem le-:tu višji. Ukrepi za zaustavitev cen v novembru niso pokazali nobenega uisipeha, pač pa se je v decembru vi-dela manij-ša podražitev, -medtem ko je bilo povečanje cen v decembru druga leta večje. Za december torej velja da so stabilizacijski -ukrepi preprečili hitro dviganje cen, čeprav dviganja niso mogli pov-sem zaustaviti. Bolj kot cene v trgovini so se lani povečale cene v gostinstvu, namreč za 16 %>. Ta velika podražitev ie bila v glavni sezoni, proti iko-n-cu leta je bilo sprememb v gostinskih cenah. Najbolj se ie v gostinstvu podražila hrana, najmanj pa alkoholne pijače.. Najbolj opazen je bil v lanskem letu dvig cen za industrijske izdelke v tovarnah. Te cene so se povečale približno tako kot cene v trgovini, toda lansko povečanje je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti izredno visoko; namesto povečanja za 3 %, kakor je bilo prejšnja leta, je bilo lansko povečanje štirikrat močnejše. Življenjski stroški so se v letu 1970 povečali za 11,3 % v vsqj državi za 10,6%. Tudi pri tem je bilo naj-večje povečanje pri hrani, ki se je v Sloveniji podražila za 14,2 %, naj-manjše pa je povečanje pr-i stanovanjskih naijem-ninah in komunalnih storitvah, kjer odpade to povečanje v višini 5,7 % na komunalne _ storitve, kaliti najemnine so z administrativnim ukrepom ostale na isti višini. Imamo že vse podatke o cenah za lato 1970 in leto se je končalo s povečanjem cen iza 11,4%, medtem ko je bilo povečanje v letu 1969 za 8,9%. Potek cen je bil v letu 1970 podoben kot leto preje, isamo da so bide cene nekako po 11% nad prejšnjim kitom. Sicer pa ni bilo razlik v nihanju, kar pokaže podatek, koliko smo bili konec vsakega meseca nad letom preje. Če vzamemo enako razdobje, v letu 1969 kot vrednost 100, so bili indeksi v letu 1970: Razdobje Indeksi cen na drobno v letu 1970 Januar 111,2 JaouarTebraar 110,3 Januar-marec 110,1 Januar-april 110,3 Januaranaj 110,8 Januar-junij 111,1 Januar-tjulij 111,2 Januar-avgust 111,4 J anuar-sebtamlber 111,6 J anjuar-oktobar 111,6 J anuar-november -111,5 Januar-decetmber 111,4 Ker je potek zelo enakomeren, ni bilo težko napovedati letošnjih cen in povečanje za 11,4 % ali 11,5 % smo pričakovali že vse zadnje mesece. Ukrep o zadržanju cen se je v decembru pokazal učinkovit v toliko, da ni dopuščal običajnega decembrskega Skoka cen in čeprav v$o bile v decembra cene naj višje v vsem letu, je bilo povečanje od novembra za 0,6 %, torej znatno manjše, kot med oktobrom in novembrom. V razdobju november na december 1969 je bilo povečanje za 1,5 %, letos oziroma v letu 1970 pa je bilo znatno manjše. Ker je vsako leto decembra zalo velik dvig, letos pa je bil v primerjavi z dragimi me. seči manjši, je v tem videti vpliv stabilizacijskih Ukrepov, ki so torej v neki meri zadržali večanje cen. Večanja sicer niso preprečili, toda zadržali so ga. Pri industrijskih izdelkih pri proizvajalcih, kjer so bile zadržane vse cene, je bilo od novembra na december povečanje za 0,3 % -torej povečanje kljub odloku o zadržanju cen, vendar je z navedeno višino povečanje v okviru tistih počasnih dviganj industrijskih cen, kakor smo j-ih opazovali prejšnja leta. V visei državi je, povečanje cen -manjše. Cene na drobno, ito so cene v trgovini, so se v letu 1970 povečale za 9,6 % to je za 2 točki mapi kot v Sloveniji. Razlika je v letu 1970 večja, kot je bila leto preje, kajti v iSloveniji je bilo povečanje cen v letu 1969 za 8,9%, v letu 1970 za 11,4 %, v SFRJ je bilo leta 1969 povečanje za 7,3 %, v letu 1970 za 9,6 %. Iz itega je videti, da se cene večajo v Sloveniji hitreje kot v vsaj državi. To večanje je bilo bolj opazno v prvih mesecih leta, od oiktobra dalje so se pa cene precej ujele. Mesečni indeksi cen, to je v primerjavi na povprečne cene za lato 1969, so bile v lanskem letu v SFRJ in naši republiki: Mesečni indeksi za cene na drobno v letu 1970 Mesec SFRJ Slovenija Leto 1969 Januar 1970 Februar Marec April Ma(j Junij Julij Avgust September Oktober November December Leto 1970 100 100 105,3 106,2 105,6 106,4 106,9 106,7 108,1 108,4 110,0 Ull ,5 110,3 1-12,3 112,2 112,2 110,7 112,6 111,3 113,0 114,4 114,6 115,9 116,2 116,5 116,9 109,6 111,4 Ker ima Slovenija že nekaj časa vsalko lato hitrejši dvig cen, je indeks na talko višjo bazo že pri enakem številu v-išii. Ker je pa tudi številčno večj-i je stvarna razlika med cenami v SFRJ in Sloveniji še višja, kolt to -kažejo indeksi. Pri skupnem letnem povečanju -cen za 11,4%, ki velja za našo republiko, so se povečale cene za živila za 14,7%, za industrijsko blago v trgovini za 10 %, za storitve za 14,3 %. To je srednje letno povečanje cen. Kalko je bilo po posameznih mesecih, -pokažemo z mesečnimi indeksi, ki so računani na bazo povečanja cen za leto 1969: Indeksi cen za živila, industrijsko blago in storitve v letu 1970 Mesec Cj S -H 2 P 3 b£ N ll 0 $ Poprečje 1969 100 100 100 Januar 1970 110,3 106,0 106,0 Februar Marec April Maj Junij Jullij Avgust September Oktober November December 108.7 109.4 110,2 116,6 1-17,2 116,0 115.4 115,0 117.7 119.3 120.3 106,0 106,1 107,6 109.2 109.8 110.2 11,1,0 111.8 113,0 114,4 114,8 107.3 -108,2 112,6 113.6 114.7 1-16,2 116,6 117.4 118,2 120,1 121,3 Ker za naprej ne moremo računati s kakšnim znižanjem cen, ampak z večanjem, čeprav ne bi smelo biti sprememb, moremo januar letošnjega lata navezati na december 1970. Za živila je letno poprečje povečanje 14,7 %, decembra je bil indeks 120,3 ali povečanje za 20.3 % i-n razlika približno 6 itočk ie podana že januarja; pri industrijskih izdelkih je razlika od poprečja 10,0 % decembra že 4,8 odstotnih točk, pri STRAN 3 v preteklem letu storitvah pa 7 točk, torej začnemo že lato 1971 s povečanjem nekako za 6 % v primerjavi s cenami, ki veljajo za leto 1970. Tak je bil začetek tudi leta 1970 in če ne bo res stabilizacije cen, ne moremo pričakovati drugačnega poteika kot letos. Mnogo je odvisno od tega kakšen bo razvoj po sprostitvi, ko bo prenehala veljavnost sedanjih ukrepov za zdržanlje cen na ravini konec oktobra. Pri živilih so bile zaustavljene cene samo za nekatere vrste; sploh niso bile pod kontrolo cene na trgu, to ije za vrtnine in sadje. Kako je bilo s cenami nekaterih vrst živili, tako za proste cene kot za predmete, za katere so bile cene zaustavljene, poglejmo za lansko leto: Kako so se v enem letu cene spremenile, naj bo pokazano na primeru Ljubljane in sicer cene na trgu konec decembra 1969 in konec decembra 1970: Cene na trgu v Ljubljani Cene živil v letu 1970 (mesečni indeksi) Mesec Vrsta živila Vrtnine Sadie Meso ““°dMaSčobe Poprečje 1969 100 100 100 100 100 100 Januar 1970 110,3 120,8 99,9 100,9 104,0 123,2 Februar 108,7 124,6 99,9 111,0 104,7 102,6 Marec 109,4 140,9 102,0 1-11,1 105,9 102,6 April 110,2 130,5 97,9 114,2 108,7 102,6 Maj 116,6 184,8 97,0 131,3 108,9 102,6 Junij 117,2 178,0 102,6 132,1 111,2 102,6 Julij 116,0 143,4 102,9 131,4 112,0 102,7 Avgust 115,4 117,5 97,2 131,4 113,8 105,2 September 115,0 107,6 107,8 131,0 113,5 102,1 Oktober 117,7 108,3 95,9 132,4 114,1 106,2 November 119,3 126,6 101,0 132,2 115,1 106,8 December 120,3 137,0 104,8 132,3 117,2 106,7 Vrsta živil December 1969 Decemibs 1970 Krompir 0,90 1,00 Fižol 9,60 8,00 Čebula 3,60 3,00 Zeilje 2,00 2,00 Jabolka 2,40 2,50 Hruške 1,50 5,00 Orehi 37,00 32,00 Limone 6,20 5,40 Pomaranče 5,40 4,90 Banane 6;10 5,30 Sir 6,00 8,30 Mleko 1,45 1,75 Jajca 0,90 0,95 Govedina 14,00 16,00 Teletina 15,00 20,00 Sv-inina 19,00 21,00 Prvi dve skupini, vrtnine in sadje, imata proste cene in pri vrtninah je videti veliko nihanje, zaito je pri tem sezonskem blagu težko napraviti karkoli glede cen. Ker pa tvorilo vrtnine precej močno postavkov prehrani nalšega prebivalstva, kajti prehrana v Sloveniji se od poprečne jugoslovanske prehrane razlikuje največ v tem, da porabi na leto za dobrih 100 kg manj molke, pa zato več vrtnin, isadja in sladkorja, so cene vrtnine zato zelo opazne v naših stroških za hrano. Cene sadja so bile v letu 1970 precej umerjene in so se šele decembra nekoliko bolj razlikovale od cen za -leto 1969. Meso, mleko in maščobe pa spadajo med živila, za katere so cene zaustavljene. Pri mesu je bila znana podražitev maja, nato pa je cena ustaljena, kar bi verjetno bila brez administrativnih u-krepov, ko je bila podražitev že preje opravljena. Pri mleku in mlečnih izdlekih pa cena raste kljub Ukrepom. Pri maščobi od oktobra ni sprememb, tu se je cena v resnici ustalila. Prejšnji mesec je bilo v našem časopisju več notic o različnih cenah na trgu po jugoslovanskih mestih. Posebno je bila poudarjena razlika med Slovenijo in mestih v južnem delu države, v Makedoniji. Za tretji teden decembra 1970 navajamo cene za blago na trgu, ki pokažejo sicer v nekaterih predmetih večje razlike, vendar je bila izenačenost v decembru precej večja kot novembra. V Sloveniji je precejšnja izenačenost med mesti, kar vidimo iz tega, kako visok je skupni indeks cen na drobno v mestih. V glavnem je Maribor najdražje mesto: v drugi Največja razlika je pri čebuli in -polovici leta 1970 je bilo Novo me-fi-žolu, pri krompirju kot najvažnejj- -ato najdražje v avgustu in septem-šem tržnem predmetu pa je cena v bru, v ostalih mesecih pa Maribor, vsej državi precej izenačena. Pri juž- y tretjem tednu decembra 1970 so nem sadju, ki je uvoženo, so razil- bile cene blaga na trgih po naših :ke, ki jih ustvarjajo dr-ugi pogoji, ne mestih: zakon ponudbe in povpraševanja. Nadaljevanje na 4. strani Cene za mleko, ki je večkrat pred-_______________________________________ met obravnave v trgovini, so tudi precej različne in v naši republiki je mleko še vedno cenejše kot po drugih mestih; naj cenejši je Maribor, najdražje pa je mleko v Titogradu. Meso je v Sloveniji najdražje, mnogo cenejše je -v Skopju. Od šestnajstih predmetov, za katere so pokazane tržne cene, je v Ljubljani v šestih primerih cena najrvišja, to pa pomeni, da v decembru ni bilo več take razlike med Ljubljano in dragimi jugoslovanskimi mesti, kot je b-ila nekatere mesece preje. --------------------------— Cene živil na trgih v glavnih republiških mestih v tretjem tednu decembra 1970 je vase glasilo, zato sodelujte tudi vi Vrsta živil Ljubljana Zagreb Beograd Skopje Sarajevo Titograd Krompir 1,00 -1,20 1,00 1,00 1,20 1,20 Fižol 8,00 6,00 5,00 4,50 5,00 6,00 Čebula 3,00 2,50 2,00 1,20 1,50 2,00 Zelje 2,00 1,50 1,20 1,00 1,30 2,00 Jabolka 2,50 3,00 3,00 2,00 3,00 2,00 Hruške 5,00 4,00 3,00 3,00 4,00 2,50 Grehi 32,00 25,00 24,00 32,00 24,00 32,00 Limone 5,40 4,50 5,00 4,60 5,20 6,00 Pomaranče 4,90 4,80 4,50 4,40 5,00 5,00 Banane 5,30 5,20 5,20 5,20 5,40 5,00 Sir 8,30 7,00 8,00 — 6,00 12,00 Mleko 1,75 1,95 1,80 -1,60 1,80 2,10 Jajca 0,95 1,00 0,85 0,75 0,90 0,80 Goveldina 16,00 — 15,60 12,00 16,00 15,50 Teletina 20,00 — 23,00 15,00 22,00 18,00 Svinina 21,00 22,00 18,80 17,50 20,50 20,00 Pojasnilo v zvezi z obračunavanjem in Do 1. aprila 1970 je veljala v podjetju štartna vrednost točke, ki je 'bila obenem tudi varstvena vrednost 1,50 N din. Zaradi povišanja naj nižjih osebnih dohodkov je delavski svet sprpjel sklep, da od 1. aprila 1970 dalije osebni dOhodelk delavca ne more bi-ti izplačan nižje, za redni delovni čas, kot znaša število točk posameznega delavca pomnoženo z 1,65 N din. Glede na stalni porast cen v letu 1970 je v mesecu septembru bila izvršena korektura količinskih normativov, predvsem za pekarne tako, da so se osebni dohodki za čas od 1. I. do 30. 6. 1970 povečali za 7 %, od 1. 7. do 31. 10. 1970 pa za 10 %• Vzporedno so /bile izvršene tudi druge najnujnejše korekture. Po Sklepu kolegijskega izvršilnega organa in delavskega sveta je bila s 1. 11. 1970 povišana štartna vrednost točke na 1,80 N din in so na to štartno vrednost bili preračunani tudi vsi normativi za nagrajevanje od enote proizvoda ali storitve. Normativi v dejavnostih trgovine in gostinstva niso bili spremenjeni, ker se je zaradi porasta cen sproti ust- varjala možnost večjega preseganja in so s korekturo normativov proizvodnega sektorja in stranskih dejavnosti, bili pogoji možnosti preseganja in doseganja nivoja osebnih dohodkov izenačeni. Za razliko od obravnavanja štartne vrednosti točke do 31. 10. 1970 ima štartna vrednost točke 1,80 N din sedaj nekoliko drugačno funkcijo, ki se odraža predvsem v tem; — vsi količinski normativi in vrednost tarif se za celo leto izračunajo na poidlagi štartne vrednosti točke 1,80 N din; — o gospodarskem letu je varstve-vena vrednost točke, ki predstavili a kriterij za najnižje izplačani osebni dohodek diferencirana. V prvem polletju, to je v času od 1. I. do 30. VI. ne morajo biti osebni dohodki posameznega delavca izplačani nižje, kot če se število točk posameznega delavca pomnoži z vrednostjo točke 1,80 N din. V drugem polletju oz. v času od 1. 7. do 31. 12. ne morejo biti osebni dohodki posameznega delavca izplačani nižje, kot če se število točk posameznega delavca pomnoži z vrednostjo točke 2,00 N idin. Cene na trgih po mestih Slovenije Krompir 1,00 1,00 Fižol 8,00 7,00 Čebula 3,00 3,00 Zelje 2,00 2,00 Jabolka 2,50 1,50 Hruške 5,00 3,00 Orehi 32,00 30,00 Limone 5,40 4,90 Pomaranče 4,90 4,60 Banane 5,30 5,45 Sir 8,30 6,00 Mleko 1,75 1,55 Jajca 0,95 1,00 Govedina 16,00 18,00 Teletina 20,00 20,00 Svinina 21,00 19,00 Mnogo večji dvig kakor v trgovi- ni so imele cene v gostinstvu. V letu 1970 so se povečale za 16 %, pri čemer pride največ j e povečanje pri hrani, kjer je s povišanjem za 25,1 % precej preseglo stroške za prehrambeno blago v -trgovini. Prenočitve so se podražile lani za 10,1 %, najmanjša pa je bi/la podražitev pri alkoholnih pijačah, namreč 7,1 %. V decembru so ostale gostinske cene na isti višini, kakor so bile novembra. Cene industrijskega blaga v tovarnah, ki naj se ne bi od oktobra višale, so se v decembru povečale od novembra za 0,3 % in to povečanje je bilo samo v nekovinski in tobačni industriji. V celoti so se te cene po- Nadaljevanje s 3. strani 1,10 1,50 1,00 8,00 8,00 6,00 2,70 3,00 3,00 2,00 2,00 2,00 2,40 2,50 3,00 4,00 — 5,00 3.1,00 36,00 36,00 4,60 5,00 5,00 4,60 5,00 5,00 5,00 5,30 5,30 6,00 5,00 8,40 1,75 1,80 1,75 0,80 1,00 0,95 18,75 16,25 17,00 22,50 26,00 28,00 19,30 21,00 20,00 večale za 11,6% in so bile torej vzporedne cenam v trgovini na drobno. Precej pomembna je višina življenjskih stroškov, ki postaja vedno bolj merilo tudi za upravičenost večanja osebnih dohodkov, za pokojnine je pa že po z alkanu urejeno, da se morajo vsako lato povečati v skladu z dvigom življenjskih stroškov. V Sl aveniji so se v vsem letu 1970 povečali življenjski stroški za 11,3%, v vsej državi pa%e to povečanje za 10,6 %. Zaokroženo je obakrat za 11 %, kakor je tudi določena z začasnim ukrepom mera dopustnega povečanja osebnih dohodkov. Povzetek iz uradnih podatkov. GENERALNI DIREKTOR izplačevanjem OD Diferenciacija varstvene vrednosti točke je bila uvedena predvsem zato, ker je vpliv sezone in možnost formiranja dohodka v prvem polletju manjša, v drugem polletju pa večja. Ne glede na diferencirano varstveno vrednost točke pa enote in delavci teh enot, ki presegajo varstveno vrednost točke, dobijo to vrednost izplačano, ne glede na diferencirano varstveno vrednost v prvem in drugem polletju. Novost je tudi, da je s prvim novembrom bila delno detemitiirana zgornja meja vrednosti točke in sicer tako, da je možno preseganje vrednosti točke do 2,20 N din izplačevati brez omejitve, od vrednosti nad 2,20 N din pa se izplača le 30 %. Pogoj, da je mogoče izplačevati v prvem pdMdtjju več kot 1,80 N din in v drugem polletju več kot 2,00 N din je, da je enota, ki dosega višjo vrednost točke, bila v predhodnem obračunskem Obdobju aktivna in da torej ni poslovala z izgubo. Za predhodno obračunsko obdobje se vzame preteklo gospodarsko leto, ali tromesečje oz. polletje. Konkretno se bo v letu 1971 štelo, da so poslovale z izgubo tiste enote, ki bodo po obračunu za leto 1970 izkazovale izgubo. Izjema od tega pravila bodo tiste enote, ki so poslovale z izgubo brez lastne krivde, oz. za katere .je izguba bila že predvidena. Kolegijski izvršilni organ bo na predlog gospodarsko računskega sektorja in direktorja posamezne dejavnosti odločil, katere enote bodo tratirane kot enote s planiško izgubo. Omejevanje izplačevanja nad 2,20 N din se bo v letu 1971 vršilo kumulativno to je, izračunano za celo leto skupaj. Kumulativni obračun je ugoden predvsem za tiste enote, ki imajo izrazito sezonske vplive, ker bi bile v slučaju, da se obračunavanje zaključuje definitivno mesečno oškodovane zaradi omejitve na 30 %. To praktično pomeni, da bo za vsako enoto posebej ob vsakem obračunskem obdobju sešteta masa osebnih dohodkov in število točk za to obdobje, izračunana nova vrednost točke in izvršen obračun razlike. Ta obračun bo prišel v poštev za tiste e-note, ki bodo dosegale vrednosti nad 2,20 N din. Za leto 1970 se določila delimiti-ranlja točke nanašajo samo na mesec november in december in se za nazaj ne morejo uporabljati. Zaradi jasnosti pojasnjujemo, da bo delavec, ki npr. v prvem polletju doseže vrednost točke izračunano po masi ali normativu ppr. 1,70 N din, dobil izplačano vrednost 1,80 N din, Nadaljevanje na 5. strani Vrsta živil Ljubljana Maribor Celje Koper Novo mesto STRAN 5 Odmevi za novoletno žrebanje Poidiet(je je decemlbra lani organiziralo nagradno žrebanje potrošnikov nove kavne mešanice »Zlate kave«. Pogoji žrebanja so bili objavljeni v časniku »Večer« in »Novi -tednik«. Izžrebanih je bilo 200 potrošnikov, ki so zadostili pogoljem objave. Odziv patrtišnikov je bil proti pričakovanju velik, saj je podjetje prejelo -8631 kuponov. To dokazuje, kalko ljudje cenijo Merxoivo kavo. Izžrebancem je bilo pred Novim letom razposlanih 200 paketov z bogato in pestro vsdbino, za Ikar so poleg našega pod)jetija poskrbela tudi podjetja, s katerimi poslovno sodelujemo, kat »Tališ« Maribor, »Kolinska« Ljubljana, »Vino« Šmartno ob Paki, »Adria« Zadar, »Sldboda« Osijek, IPK Osijek. Poleg poslanih kuponov je komisija našla v pisemskih ovitkih mnogo pohval o -tej novi kavni mešanici, kar ponovno dokazuje, da so potroš- Upokojenci podjetja >JVLERX« Celje se bomo letošnjega novega leta še zlasti prijetno spominjali, kajti resnica je, da is e z upokojitvijo človeku življenje precej spremeni. Del zunan j ega 'sveta se ti oddal j i, Iker ne hodiš več v službo; nevarno je, da o-staneš osamljen, pozabljen. Res prijeten, zelo prijeten je občutek, da se te spominjalo bivši sodelavci. Dav cilj je, da ti zaželijo zdravje v novem letu. Kolektiv Merxa pa ni ostal le pri tem. Za vsako slovo -od leta se spomni svojih prejšnjih sodelavcev. POJASNILO V ZVEZI Z OBRACU NA VANJEM IN IZPLAČEVANJEM OSEBNIH DOHODKOV Nadaljevanje s 4. strani v drugem polletju pa ob enakem doseganju 2,00 N din. Drug primer, ko ■je delavec dosegel vrednost točke izračunano po masi oz. normativu, v prvem polletju 2,15 N din, bo to vrednost doihi-1 tudi izplačano, enako kot jo bo dobil izplačano v drugem polletju. Norme so torej enake za celo 'leto, le najjinižji osebni dohodek, ki se izplača z uporabo varstvene vrednosti točke, bo različen v prvem in drugam polletju. Upamo, da smo s tem pojasnilom pojasnili dosedanje nejasnosti v zvezi z Obračunavanjem in izplačevanjem osebnih dohodkov. Gospodarsko računski sektor niiki osvojili to našo novo mešanico kave. V ilustracijo naj navedemo, da ije podjetje v poldrugem meseeu prodalo ogromno zavitkov »Zlate kave«. Naval po nakupu te »Zlate kave« je bil v urah pred žrebanjem tako velik, da je v nekaterih trgovinah v oddaljenejših Območjih te kave celo zmanjkalo. Tako je npr. neki udeleženec v nagradnem žrebanju iz Ptuja sporočil, da je našo »Zlato pavo« iskal v itreh trgovinah in je ni mogel kupiti, da pa m-u je poslovodja zagotovil, da jo bo nabavil. Kljub temu pa beležimo doka j -šen komercialni uspeh, poleg tega pa si štejemo v posebno zadovoljstvo, da je žreb pogodil številne državljane širom naše domovine in marsikateremu prinesel prijetno presenečenje ob novoletnem praznovanju, o čemer pričajo številne zahvale za prejete pakete. Aleksander Paunovič Tak občutek, dbčutek isreče, nas je ogrel spat 29. decembra 1970, ko nas je nadvse prisrčno sprejel in pozdravil igeneralrii direktor tovariš Franc Petauer. Z enominutnim molkom smo se spomnili v preteklem letu sotoivarišav, ki so ise za vedno poslovili od nas. Generalni direktor nas je seznanil z razvojno potjo in hitrim napredkom podjetja, ki je danes eno največjih te vrste na celjskem -Območju. Hkrati se je slovesno in toplo poslovil od tistih članov kolektiva, iki is o odšli v pokoj leta 1970. Visi smo dobili naročilnice za nakup novoletnih priboljškov v vrednosti 200,00 dinarjev, ikakor tudi bogato večerjo, is kakršno so nam na račun Merxa skrbno in vljudno postregli- prizadevni gostinci hotela »EVROPA« Celje. Za prijetno vzdušje in veselo razpoloženje našega srečanja pa je poskrbel direktor splošnega sektorja podjetja Merx — tovariš Jože 'Modec. Za vise to in za prijetne ure, ki so nas po enem letu spet združile v prisrčnem razgovoru, se vsem slku-pai najlepše zahvaljujemo in žalimo obilo uspehov v letu, ki ise (je pravkar začelo, in iše v prihodnosti. Prijetno j-e bilo tudi presenečenje ob dejstvu, da ismo upokojenci dobili novoletno številko našega glasila. Prosimo, da ibi list tudi v bodoče redno prejemali, iker nas še vedno zanima napredek podjetja in dogajanja v samem podjetju. Miloš Jagodič KAVA užitek HUMOR Jaz Jih imam tukaj Mirko... koliko pa tit Hvaležni upokojenci LX\\V>: Občni zbor sindikata Občni žbor konference osnovnih organizacij sindikata »Mera« Celje je bil dne 28. 12. 1970 v Celju. Udeležba na občnem zboruje ibila kljub slabemu vremenu zadovoljiva. Na občnem zboru so bili zastopani :ko,t delegati dotedanji /člani /konference sindikalne organizacije, vsi novo izvoljeni člani izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata in člani dotedanjega nadzornega odbora konference -sindikalne organizacije. -Kot gostje -pa so prisostvovali občnemu zboru predstavniki samoupravnih organov podjetja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja in vodilni tar vodstveni delavci podjetja. Poslovno poročilo sindikata kot ostati -material, katerega (je obravnaval in o njeni /sklepal občni zbor je bil posredovan -delegatom in gostom pred -občnim zborom. Poslovno pordči-lo o poslovanju podjetja je podal dir. /gospodarsko računskega sektorja Tov. Vito Dolinšek. Na podlagi /posredovanega materiala ,delegatom in podanih poročil na občnem zboruje občni zbor odločil: Organizacijo /sindikata podjetja se /j e v/sklad-ilo s statutom zveze sindikatov /Slovenije in se organiziralo osnovne /sindikalne organizacije po teritorialnem načelu. Tako bomo /sedaj imeli konferenco osnovnih organizacij sindikata kot najvišji organ sindikata podjetja med dvema občnima zboroma. Konferenca šteje 33 članov :in so po načelu paritete zastopane vse osnovne organizacije /sindikata podjetja, vsaka s tremi člani. Politično izvršilni organ konference osnovnih organizacij sindikata |je predsedstvo, ki ga /tvorijo v-si predsedniki osnovnih o-rgani/za-cij, predsednik, tajnik in blagajnik konference in nadzorni odbor konference s tremi člani. Dosedanje sindikalne podružnice, ki /smo jih -imeli v podjetju 12 in /so bile različno organizirane, nekatere po funkcionalnem, /druge pa po teritorialnem načelu. Sedaj bomo imeli namesto podružnic osnovne organizacije sindikata, organizirane po teritorialnem načelu. Te -so naslednje: 1. osnovno organizacijo sindikata /proizvodnih obratov, -katera vključuje vse zaposlene člane -proizvodnega /sčktoitja in /sektorja /transporta in pomožnih obratov iz območja občine Celje, Slovenskih Konjic in Žalca. 2. osnovno organizacijo sindikata pri »Agroprometu«, ki vključuje vse zaposlene /delavce Agropro-me/ta, skladišča št. 1 Celje, skladišče žitaric in -mlevskih izdelkov Celje in -delavce, ki delajo na u-pravi na Bežigrajski cesti. 3. osnovno organizacijo sindikata prodaje na drobno Celje I, II, III, Vojnika, gostincev področja Celje in uprave podjetja, /ki vključuje vse zaposlene v naštetih področjih /prodaje na drobno in gostinstva -ter uprave podjetja. Ko pa /bo pričel poslovati hotel v Celju, /se bo formirala samostojna organizacija /sindikata gostincev področja Celje. 4. osnovno organizacijo sindikata Laško, /katera vključuje vse zaposlene področja prodaje na drobno Laško. 5. osnovno organizacijo sindikata Ravne, katera /vključuje vse zaposlene čla/ne področja prodaje na -drdbno Slovenjgradec, področja prodaje na drobno -Ravne, obračunskega -centra in skladišče živil Slovenj-gradec. 6. osnovno organizacijo /sindikata gostincev Koroške, katera vključuje vse zaposlene gostince Koroške. nos-ti itd. Sočasno omogoča boljše medsebojno poslovno sodelovanje in razreševanje problematike, ki se pojavlja v vsakodnevnem /delu. Qprav-ljeni reorganizaciji se prilagodi /tudi finančno poslovanje sindikata. Sredstva od pobrane članarine, ki ostajajo osnovnim organizacijam se -bodo od -1. d. 197/1 zmanjšala za 8,33 % za kritje potreb /konference osnovnih organizacij sindikata, o-staneik pa se bo nakazoval na žiro račune osnovnih organizacij, -da -bodo z njo samostojno razpolagale. Vsi os/tali /izredni prejemki, /ki si jih osnovne organizacije -pridobijo so nedeljivi. Prav /tako so se zajemne pomoči organizirale po osnovnih organizacijah sindikata -in se tako približale članstvu. Osnovne organizacije pa imajo možnost, da se ;v pogledu vodenja vzajemnih /blagajn združujejo in -da /se za več os-novnih organizacij vodi ena blagajna. Ob-čn-i zbor je s/prejel akcijski program za uresničitev nepo-srednih nalog /konference osnovnih organizacij sindikata »Mera« Celje pri /realizaciji političnih ciljev in nalog /slovenskih sindikatov. V akcijskem programu se opredeljujejo naloge, ki jih hoče sindikat realizirati. Te se /nanašajo /na: 7. osnovno organizacijo /sindikata Šentjur, /katera vključuje vse zaposlene člane /področja prodaje na drobno Šentjur. 8. osnovno organizacijo Šoštanj, katera vključuje vse zaposlene člane področja prodaje na drdbno Šoštanj, skladišča Šmartno ob /Paki in pekarne Velenje. — samo-uprav-ni položaj delovnega človeka, — osebne -dohodke, — politiko nagrajevanja in združevanja, — socialno varnost -delavcev, — rekreacijo in oddih, 9. osnovno organizacijo /sindikata Ruše, katera vključuje vse zaposlene člane področja prodaje na -drobno -Ruše. 10. osnov,no organizacijo sindikata enot -Zasavja, katera bo vključevala vse zaposlene v pekarni Zagorje, skladišča -m-levski-h izdelkov Trbovlje, skladišča -Krško, mlina in pekarne /Sevnica ter skladišča mlevslki/h izdelkov in pekarne Brežice. Omenjana osnovna organizacija -sindikata -še ni organizirana in se njeni člani vodijo v osnovni organizaciji sindikata proizvodnih obratov. Opravljena reorganizacija osnovnih sindikalnih organizacij daje večje možnosti vključevanja članov v sindikalno delo,- organizacijo dnevne in tedenske -rekreacije, športne dej-av- — stanovanjsko /izgradnjo, — izobraževanje, /znanost in -kulturo. Sprejel je tudi sklep, da se pravilnik sindikata /izpopolni in vsfcla-di s -statutom Zveze sindikatov Slovenije -in pooblastil konferenco, da -ga potrdi. Ob/čni žbor je nadalje dbravnaval še vrsto -vprašanj, ki zadevajo življenje i/n delo članov. Izvoljena komisija za -sklepe je izdelala ustrezne zaključke, ki -jih mora še potrditi konferenca predno se posredujejo samoupravnim organom in strokovnim /službam podjetja v realizacijo. V /naslednjih številkah našega glasila vas /bomo podrobno informirali o -sprejetih sklepih, akcijskem programu in -pravilniku sindikata. Golavšak Stanko Iz pravilnika delovnih razmerjih Kako ugotoviš število dni letnega dopusta? Člen 77. iPravilnika o delovnih razmerjih — PDR. Po členu 77. našega pravilnika in skladno z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih se letni dopust določa: 1. glede na težo dela, zahtevnost dela, Atpliv dela in delovne okohce na delavca in duševno napetost pri delu, sto je v našem primeru po številu točk delovnega mesta; 2. glede na delovno dobo; 3. glede na neprekinjeno skupno dobo pri podjetju; ŠTEVILO DNI LETNEGA DOPUSTA 4. glede na posebne pogoje (mati samohranilka, mati z -več otroki, invalidi in podobno) tar 5. glede ina priznano posebno dobo. Število dni letnega dopusta se določi po osnovah in merilih pravilnika po sledeči tabeli. po osnovah in merilih pravilnika o delovnih razmerjih Po osnovah a — e DOBI DNI DOPUSTA 22 20 19 17 15 14 3 5 8 12 1223221 10 8642 a) Po ocenitvi DM 1. Točk 1100 in nad 2. Točk 950 in nad 3. Točk 700 in nad 4. Točk 600 in nad 5. Točk 500 in nad 6. Točk 400 in nad b) Po delovni dobi 7. Nad 5 do 10 let -8. Nad ilO do 15 let 9. Nad -IS do 25 let 10. Nad 25 let c) Po neprekinjeni dolbi pri podjetju 11. Nad tlO tlet 12. Nad ,15 let d) Po posebnih pogojih 13. Mati ,z otrokom do 15 let 14. Mati samohranilka z 2 ali več otrdki do il5 let 15. Bolehni delavci 16. Invalidi ;H 17. Invalidi III e) Po priznani posebni dobi 18. Iz leta 1941 19. Iz leta 1942 20. Iz leta 1943 21. Iz leta 11944 22. Iz leta 1945 23. Dobi dni dopusta skupaj = — Primer: Delavec, katerega delovno mesto je ocenjeno 700 točk, je nad 10 lat neprekinjeno pri podjetju, obkroži: 19 pod točko 3 tabele, 5 pod točko 8 in 1 ter število in seštevek dni vpiše pod točko 23 tabele. Tako -lahko vsak delavec sam u-gotovi, koliko dni bo imel v tem letu dopusta. — Za izredno uspešnost pri delu dobi delavec pri našem podjetju lahko še itri dni dodatnega dopusta, če mu ,ta dodatni dopust odobri kolegijski izvršilni odbor po predlogu enote, kjer dela. — Po čl. 69 Zakona o delovnih razmerjih in VII. točki 77. člena našega pravilnika pripada delavcem ki še niso stari ,18 let, letni dopust po gornjih osnovah in meri- 20 - 19 17 15 14 3 —5 8 12 lih povečan za 7 delovnih dni, vendar ne več kot 30 dni. —■ Pravica dolžine do letnega dopusta po gornjih osnovah in merilih se določa po pridobljenih pogojih pred začetkom koriščenja dopusta, odločilen ije torej dan začetka letnega dopusta. — Skupni letni dopust delavca po zgornjih osnovah in merilih sme trajati največ 30 delovnih dni. — Mati,(točka 13 in ,14 tabele) dobi dodatni dopust po gornjih osnovah, če otrok ali otroci žive pri njej. — Čas izrabe dopusta določi podjetje, delavec pa ima pravico izrabiti en dan svojega letnega dopusta za svcuje potrebe tistega dne, ki ga sam določi. 2 2 3 2 2 1 10 8 6 4 2 — Delavcu mora biti najmanj 30 dni naprej sporočeno, katerega dne se začne l-etoi dopust. — Personalni oddelek bo izdelal za vsako enoto po v tabeli navedenih osnovah poimenski plan dopustov in ga bo poslal enotam na vpogled. Vsak vodja enote in vsak delavec naj plan pregleda in da eventualne pripombe. Plane po pregledu takoj vrnite! Na podlagi plana ibodo izdana obvestila o letnem dopustu. Na obvestilih 'bo personalni oddelek vpisal le število dni pripadajočega dopusta. Vsak neposredno predpostavljeni bo med letom 30 dni pred začetkom izrabe dopusta vpisal na ,svoj in delavčev izvod Obvestila datum nastopa in Nadaljevanje na 8. strani Lxx\xy Iz personalne Meseca decembra 1970 so se zaposlili: 1. Breznik Franc, delavec v embalirale!, za nedoločen čas, 2. Cimiperc Elizabeta, aranžer v a-ranžerskem oddeJlku, za nedol. čas, 3. Janc Jožica, trgovska delavka v SP Gaber j e, za nedol. čas, 4. K ožel Božo, analitik II v gospod, rač. sektorju, za -nedol. čas, 5. Kra-gl Anton, šofer C kat. -vskla-dišču Krško za nedoločen čas, 6. Resnik Andrej, -mlinar-čistilec v M-linu 'Celje, za nedol. čas, 7. Štancer Franc, delavec v Mlinu Celje, za nedol, čas, 8. Vedenik Anton, v. d. poslovodja v Bspressu na Ljub. c., za nedol. čas, 9. Žerjav Drago, delavec v Silosu, za nedol. čas, 10. Klenovšek Ivan, delavep v Silosu, za določen čas, 11. Lapuh Franc, šofer C kat., v -pekarni Brežice, za nedol. čas, 12. Šonn Štefan, -sovozač II v poslovalnici 3, za nedol. čas, 13. Kink Kristina, kalikulant-likvida-tor, v komerciali, za nedoločen čas, 14. Cokle Ivanka, pom. pekovska delavka v pekarni Gaber j e, za nedoločen čas, 15. Potočnik Mihael, delavec v Mlinu Celje, za nedol. čas. V istem času so odšli: 1. Esih Janiko, delavec, prenehanje po pogodbi, 2. Go-l-ub Josip, delavec, s privolitvijo, 3. Duga Marjana, delavka, po pogodbi, 4. Juvančič Anica, trgovska delavka, po pogodbi, 5. Tacer Marija, trgov-ska delavka, po pogodbi, 6. Prisiček Marjan, aranžer, -po pogodbi, IZ PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH Nadaljevanje s 7. strani vsakokratni čas koriščenja dopusta. Za direktor je -sektorjev izpolni začetek -vsakokratnega koriščenja dopusta in s tem odobri koriščenje -dopusta generalni direktor za Sefe -direktorji sektorjev, za vodje (obratovodje, poslovodje, vodje skladišča itd.) šefi, vsem drugim delavcem izpolnijo na obvestilu začetek vsakokratnega dopusta in s -tem odobrijo koriščenje vodje. Jože Modec, dipl. oec. 7. Haj-sek Majda, trgovska delavka, po pogodbi, 8. P-ušnik Jože, komisionar, privolitev, 9. Buh Marjetka, ekonomski tehnik, privolitev, 10. Vrečko Anton, delavec, privolitev, 11. Jamnikar Vinko, delavec, privolitev, 12. Vodenik Ana — marija, trgovska delavka, privolitev, 13. Martinkovič Vlado, šofer, privolitev, 14. Kramar Dragica, trgovska delavka, po pogodbi, 15. Pohar Zvonimir, delavec, samovali no, 16. Kern Janez, etažni skladiščnik, upokojen, 17. Žibret Ana, delavka, invalidska upokojitev, 18. Miškovski Tofil, električar, v JLA, 19. Orešček Edvard, obratovodja pekarne štore, invalidsko upokojen, 20. Gaberšek Ljudmila, trgovska delavka, upokojena, 21. Logar Katica, vodja pralnice v Ravnah, upokojena, 22. Kovačič Alojz, predpečni-k, invalidsko upokojen, ROJSTVA: Valant Milanu, Kovačič Alojzu in Leopoldini sta se rodili hčerki, Gajšek Antonu pa sinek. Čestitamo! OPOZORILO! Ponovno opozarjamo člane kolektiva, da takoj javijo pristojnemu rganu in naši personalni službi vsako spremembo -stalnega ali začasnega prebivališča. -S pravilnikom o o-pravljanju zadev službe javne varnosti (Ur. l-ist SFRJ, štev. 34417/70) je določeno, da opravlja služba javne varnosti kontrolo nad prijavljanjem stalnega in začasnega prebivališča občanov. Če se pri kontroli nad izvajanjem predpisov o evidenci stalnega in začasnega prebivališča ugotovi kršitev -teh predpisov, se proti storilcu prekrška predlaga uvedba postopka za -prekršek. Slavica Perme službe POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Dretnik 'Slavka, poročena GOSAR, Rehar Terezija poročena V RANČ, Hrastovec Ivanka in ŽVEPLAN Martin, oba uslužbenca Merxa, Mešel Branko, Dočevar Ilon-ka, poročen PAVLOVIČ, Reberšek Marta, poročena ŠOŠTER in Žurko Alenka, poročena LESJAK. Kolektiv želi vsem novoporočen-cem mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! MERX VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.000 izvodov.