P I S M O L O U I S A A D A M I Č A SESTRI T O N Č K I 10. M A J A 1915 Na j s t a r e j š e o h r a n j e n o pismo, k a r j ih je Lojze A d a m i č pisal iz Amer ike do- mov, je nas lovl jeno na n jegovo sestro Tončko. T a k r a t je bil že sedemnajs t let s tar , že s k o r a j po ld rugo leto je bil 'Amer ikanec ' , n j e j pa je bilo šele pe tna j s t let.1 Ostal i p r ap rošk i otroci so bili še p r e m a j h n i za dopisovanje . Napisa l ga je s stro- j e m ; po n a p a k a h sodeč je pisal v naglici in n a j b r ž tudi s t ro ja še ni bil vešč.2 Dolgo je pet s t rani . Nem York, N. Y. MAY 10 1915 Draga sestra: — Tvoje »štirideset strani dolgo pismo* (???) sem prejel. Hvala! Ne misli mogoče, da si samo Ti tako preklicano prebrisana, da si me tako opeharila. Veš, tudi jaz sem imel to nakano, ko sem Ti obljubil dvajset strani, toda ker sem pa hotel biti >gentlemen< ali kavalir sem Ti napisal dvajset dolgih strani in ne takih papirčkov, ko Ti. Vseh Tvojih 40 >strani< ne naredi dveh mojih. Saj upam. da si moja dva pisma prejela, D enem je bilo 14 strani in v dru- gem 6, oba sta bila priporočena. — Ko sem pismo odprl in so padli ti listki na mizo sem si takoj mislil: aha to je pa gotovo onih 40 strani. Koncem konca sem pa tudi zadovoljen, saj pravi slovenski pregovor: Kdor z malim za- dovoljen ni, velikega vreden ni. (Ta pregvor si moraš zlasti Ti dobro zapom- niti. Ne da bi se Ti mogoče hlinil ali prilizoval, moram pripoznati, da pisma zelo dobro pišeš. Zlasti >zasolit< znaš katero. Odgovoriti Ti imam na nebroj vprašanj, tako da ne vem s katerim bi pričel. Plače mamo vedno še le $ 12.—, drugi pravijo, da je veliko za takega >poba<, toda jaz nikakor nisem zadovoljen. Imel bi že več, če bi ne bilo te preklete vojske. Namreč vsled vojne imamo manj dela in tako ne moremo pričakovati nikakega povišanja dokler bo to trajalo. Da bi bilo že vsaj enkrat konec, oh ja ! Torej to glede plače. — Sedaj pa kako službo imam! Takoj od začetka, kot ti je znano sem zavijal časopise, potem sem prišel, da sem vknjižaval dohodke in pomagal odpisovati pisma. Lani je pa en uradnik zbolel in radi bolezni moral iti v stari kraj, tako da sem potem jaz prišel na njegovo mesto. Sedaj pa dajem 1 Lojze je bil ro jen 23. marca 1898. leta, v Amer iko pa je odšel konec de- cembra 1913. Po svojih amer i šk ih dokumen t ih n a j bi se sicer rodil šele celo leto pozneje, v letu 1899, toda to je le n a p a č n a letnica, k a k r š n o je prinesel s seboj v Amer iko , zap i sano v svojem domovinskem listu. V tistih časih za po tovan je po svetu, tudi v Združene države, še ni bilo t r eba potnega listu. Zadostoval je do- kument , ki se je dobil na občini. Mulo pred p rvo svetovno vojno pa Avs t r i j a pe tna js t le tn ikov , ki so bili tik pred popisom za vpoklic, ni več pušča la ven in grosupel j sk i ž u p a n je Lojzeta pomladi l , da bi m u omogočil izselitev. Zupanov sin, Ante Koščak, ie bil Lojzetov sošolec. Moja mat i Tončka pa se je rodila 12. ap r i l a leta 1900. 2 Prvi š t i r j e nepugini runi listi Lojzetovega t ipkopisa so pisani z modr im t r akom. Peti list, označen s »—5—«, je sicer na p u p i r j u iste vrste, pisan oči tno z istim s t ro jem, toda t r ak je vi jol ičast . Zdi se, da je pe ta s t ran , z zak l jučeno vsebino, a brez zveze s p r e j povedan im, n a j b r ž iz zaloge, napisane , »kudar je imel k a j več časa*, kot to sporoča pod točko 2. Listi so za spoznan j e k ra j š i kot f o r m a t D I N A4. Mama jih je h ran i l a vse živ- l jen je . Zda j j ih ima brut Andre j . potrdila za denar, ki ga ljudje pošiljajo D stari kraj, ter potem za te pošiljatve spišem nakaznice, katere potem pošljemo na Dunaj poštni hranilnici v izpla- čilo. — To delo je precej kratkočasno, kajti pride vedno kaj novega. Vendar še nisem popolnoma zadovoljen, hočem še naprej. Pri nas je prijetno delati, kajti ni tistih sekatur, kot so v starem kraju po uradih. Zlasti dotični gospod, pod katerim jaz delam je zelo prijazen in se kar naj bolje razumeva. On je že pri hiši od kar tvrdka obstoja. — No, ali sedaj veš kako službo imam? Dalje me vprašaš ako sem zdrav. — Vedno kot kozel na planini ali tele na gmajni. Upam, da tudi Ti. — Letošnjo zimo so bili skoro vsi prehlajeni, meni pa ni bilo čisto nič, čeprav se najmanj ne pazim. Po mojem mnenju oni preje oboli ki se pazi, kot oni, ki se ne, kajti s tem če za vsako malo reč ne » pora jt a« se vtrdi. Glede >V padiša/ho/vi senci*' Ti moram sporočiti, da iste nikakor ne morem še enkrat poslati kajti so popolnoma razprodane. Mr. Skulj jo nima, pa tudi če bi jo imel jo ne bi dal, kajti potem jo sam nima in jo ne more nikjer dobiti. Poskusijo jo dobiti nazaj iz Lašč. Kakor sem Ti že zadnjič omenil Ti bodem po- slal o počitnicah dve jako lepe knjige. Praviš, da sedaj kraljuješ v mojem >turnčku<,4 sakrštiksl, za to sem pa >fovšt. O, kako je bilo v naših starih časih prijetno! Enkrat sem Te prosil, 3 V NUK take kn j ige n imajo , p a č pa sem jo našel v knj ižn ic i pr i Immigra t ion His tory Research Center , Univers i ty of Minnesota. Njen polni naslov se glasi V Padišahovi senci, V. kn j iga , Po šk ipe ta rsk i deželi. Spisal Karol Fr iedr ich May. Cena 60 centov. Ponat is iz »Glas Naroda«, t i skala in založila Slovénie Publ i - shing C o m p a n y . P a č pa mi je profesor Dola r našel kn j igo iz iste zb i rke : Kar i May, Vinetou, lideči Gentleman. Kar la Maya je to re j zanesel v P r a p r o č e Lojze. Mohor jev im b u k v a m so se pozne je pr idruži l i še zvezki Cir i love t i skarne iz Mar ibora . N a j b r ž je Lojzetu, ki je bil t a k r a t še kmečki otrok v vel ikem svetu, l i te rarno preds tavo, k a j je 'gent leman ' , posredoval r avno Karl May. Lojzetu se je v tem p ismu zapisa lo »gentlemen«. Podobno je tudi Tončka , ko se je šest let pozneje preseli la s svojo d ruž ino v Prišt ino, vedela o novi deželi in n jen ih l judeh le, k a r je pobra l a iz Mavevih opisov šk ipe ta rske dežele in iz Jurč ičevega J u r i j a Koz j aka . Včasih so bili zdomci slabo in formiran i . 4 »Turnček« je okrogli stolpič ob jugozahodnem vogalu p r a p r o š k e g r a j - ščine. Neveliki, z opeko t lakovani krožni pros tor v p rvem nads t rop ju , ki obje- ma p ravoko tn i hišni vogal, z oknom, ki ga p re rašča s ta ra vinska t r ta , in son- cem, ki zeleno-rumeno si je skozi liste, je tako varen in t ako miren, da slišiš b renča t i čmr l j e s p o d a j v s a d o v n j a k u . Kot nalašč, če se hočeš umakn i t i iz vrve- ža in skri t i številni otročadi , ki je na P r a p r o č a h nikoli ni man jka lo . Veter n iha vitice in proso jne sence t r tn ih listov se igra jo po beležu na zidu. Ponoči pa sence meče luna in v b a j a r j u r eg l j a jo žabe. Vsi p r ap rošk i otroci so po vrst i doživeli ta prostor . D a n a š n j a u t i l i t a rna a rh i t ek tu r a mora reševati d rugačne prob- leme. Za spokojnos t s k o r a j da ne more več skrbet i . Ze p rvo leto z a d n j e vojne so I ta l i jan i zazidali okno v s t re lno l ino in tu rnček spremenil i v bunker . Več o hiši v nas ledn j ih teks t ih : Valvasor , Die Ehre des Herzogtums Crain, III , 1689, str . 452—453; P. Pucel j , Parographia, s t r . 509; K. Crnologar , Das Sehloss P raproče bei Gross lup. — Mitteilungen des Musealverein für Krain, 1903, XVI, str . 28—31; T. Kurent , Va lvazor jeve P r a p r o č e in n j ih poznejše prezi- dave. — Zbornik Občine Grosuplje I, 1969, str . 167—173; A f d a m i č France) , Spo- minski muze j Louisa Adamiča . — Zbornik Občine Grosuplje 1, 1969, str . 175 do 177; S. Mikuž, Umetnostno zgodovinska topografija grosupeljske krajine, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, L j u b l j a n a , 1978, str. 77—79. da mi pošlji osa moja sprečevala iz gimnazije in Ti si poslala samo tiste, ki imajo »nichtgenuegend«., toda drugih mi nisi poslala.5 Mogoče si to za nalašč naredila. Toraj, prosim še enkrat če mi hočeš poslat vse, ako jih. ni že kedo raztrgal. Jaz sem jih pustil v tistih platnicah, z drugimi mojimi listinami. Kako bodem naredil to leto s šolo se še nisem popolnoma odločil, za to po- čakaj. Zabave imamo ob nedeljah dovolj, seveda bolj skromne. Pred preteklo ne- deljo smo bili pri Skulju6 in smo se jako dobro imeli, tako da sem si še celo hlače strgal. — Preteklo je nedeljo je bila gospa Skuljeva v Nem Yorku in je bilo tudi zelo prijetno. Včeraj sem bil z Linico in mamo pri ameriških bojnih ladjah, katere so za 14 dni v Nem Yorku. Videli smo vsakevrstne, majne in velike in tudi podmorske čolne. — Jaz pravim, da z nami Amerikanci se ni varno >špilat<. Drugo nedeljo pride sem predsednik Wilson, ob tej priliki bodo velike slavnosti.7 Sedaj pa k Tvojim »skromnim prošnjamt. 1.) Piši mi veliko in špasno, praviš. Za veliko nimam časa in za špasno nisem razpoložen. 2.) Vsak teden Ti bom že pisal eno razglednico. Kadar bom imel kaj več časa jih bom napisal za pol leta skupaj, potem bom pa vsak teden eno v poštni nabiralnik vrgel. 3.) Denarja Ti sedaj ne bom poslal, mogoče pozneje. Mami tudi ne preje, da bodem dobil pismo, da so prejeli onih $ 20.—, katere sem poslal 23. marca. Danes sem prejel nazaj potrdilo od pošte, da si prejela ono 14 strani dolgo pismo. N a j končam z ist imi »skromnim prošn jami« kot Ti, samo zadnjo Ti odpu- stim. Sprejemi in sporoči pozdrave domov od Tvojega brata Zadnjič so prinesli listi neko poročilo iz Ženeve o nekem laškem poletu nad Ljubljano. Pošiljam ti izrezek iz našega lista. — 5 S p o m i n j a m se, k a k o mi je m a m a pr ipovedova la o svojem in s t r ičevem šo- l an ju . L j u b l j a n s k e šole so bile d r u g svet v p r imer i s P rap roča in i . k j e r je bilo t reba deluti na nj ivi in v hlevu, kn j ige pa so se štele za zabavo. Sicer pa so otroci uživali »kot kozel na p lan in i ali tele na gmajn i« — dif u p o r a b i m stričev opis — in na šolski red se ni bilo l ahko navadi t i . Ko pa se j im je »odprlo«, je tud i šola postala zan imiva in zabavna . 0 S k u l j je bil Lojzetov mrzl i stric. 7 Lojze se že ima za Amer ikanca , se je že vživel v novi svet. Pismo piše s s t ro jem, d a t u m na n j em odtisne z žigom. P r i j e t no mu je delali , »kujti ni tistih s eka tu r kot so v s ta rem k r u j u po uradih«. Ponosen je na amer i ške bo jne lad je . Vpiše se v »neko amer ikansko te lovadno organizaci jo«, s tem n a p r e d u j e »v social- nem oziru« in upa , da se bo t ako »dodobra pr iuči l angleščini«. Toda še se podpi - s u j e 'Lojze' in njegov odpor do avs t r i j sk ih uradov in n a v d u š e n j e nad amer išk imi »podmorskimi čolni« ne zakr i j e t a n jegove nostalgi je . — »O, kako je bilo v naših s tar ih časih pr i je tno!« — Še vedno ga skrb i za domovino, ki je pod Avs t r i jo že v vojni . Sk rb i t a ga »laški polet nad L jub l j ano« in »kolera na Hrva tskem«, pa v te zle vesti noče ver je t i . Naj Ti sedaj še nekaj naznanim, česar se bode Tvoja nemškutarska duša gotovo razveselila.8 — Namreč, da sem odstopil od Sokola. Veš pa ne zato, ker se mi ni dopadlo, temveč zato, ker nisem mogel pohajati k telovadbi, ker, kot Ti je znano, smo se lansko jesen preselili v najoddaljnejši del mesta, in od tukaj bi mi ne bilo mogoče vedno iti, ker vzame vožnja skoro eno uro. — No ali si sedaj zadovoljna!? — Sedaj sem pristopil v neko ameriško telovadno organizacijo. Tu lahko vsak večer telovadim, se kopljem, se lahko poslužujem knjižnice, či- talnice, kinematografa, lahko igram biljard, šah, i.t.d. — Vse je najmodernejše vrejeno, tako, da si boljše nikdo niti mislite ne more. — Tu pridem v dotik le z Amerikanci, kar je za me zelo dobro, kajti s tem napredoval v socijalnem oziru in se obenm tudi piručil dodobra angleščini. — Pa ne misli, da je to kake politična organizacija. Člani morejo postati le katoličani, protestanti in druge krščanske vere.9 — Dalje se dam tudi vsak mesec enkrat lahko zdravniku pre- iskati, in sicer zastonj. — Dalje imajo notri velikansko plavalnico, kjer se bom lahko navadil različne plavalne umetnosti. Pa o tem še drugič kaj več! Danes so prišli v luko trije nevtralni parniki, ki prinesejo skoro vedno av- strijsko pošto, toda danes niso nič prinesli, ker so vso Angleži doli vzeli v svrlio cenzoriranja. Pretekli teden je došlo sem tudi neko ženevsko poročilo, da je na Hrvat- skem izbruhnila kolera, ki zahteva na tisoče žrtev, zlasi žensk in otrok. — Mi- slim, da to je tudi tako laž-poročilo, kot ono o poletu nad Ljubljano. — D r u g i h pisem, k a r t in kn j ig , za ka t e r e Lojze piše, da j ih je poslal Tončki pred tem, ni več. Tud i n jegovih poznejš ih sporočil , nap i san ih še p reden so Zdru- žene d ržave Amer ike napoveda le 7. decembra leta 1917 Avs t ro-Ogrsk i vojno, ne poznam. Druž in i se je Louis Adamič oglasil spet šele po vojni . Tine Kurent F a k u l t e t a za a r h i t e k t u r o v L j u b l j a n i 8 Brat in sestra se t ako dobro razumeta , da se l ahko tudi zbada ta . Oči tek z »nemškuta rsko dušo« ni resno mišl jen. Lojze vé, da mu ga Tončka ne bo za- meri la , s a j mu tudi ona zna »zasoliti katero«, k a r ga t ako veseli, da jo mora pohval i t i . P r i j a t e l j sko p i k a n j e je le zač imba, da pogovor ne pos tane f r aze r sko dobro t l j iv . " Lojzeta skrbi , ne sme vzbudi t i sestri suma, da je presedlal od sokola k poli- t ičnim naspro tn ikom. Zato p o u d a r j a , da to ni »kaka pol i t ična organizac i ja« . Vendar očitno gre za us tanovo YMCA, ki je imela s svojo dobrodelno diskr imi- nac i jo tudi da l jnosežne pol i t ične cilje. Na um ini p r i h a j a zgodnj i Clmplinov f i lm The Mission, ki ka r ik i r a o rgan iz i rano k r ščansko dobrodelnost v t edan j i Ameriki , s p o m i n j a m pa se tudi , da je v C a m p o di Concen t r amen to v Monigu pri Trevisu pozimi 1942/43 f r anč i škansk i pa te r delil in te rn i rancem hlebčke, a le, če so bili pr i maši. Lojze ne bi miril sestre, če ne bi v s a j slutil pol i t ičnih impl ika- c i j ; sam je že izkusil p r i j eme l j ub l j ansk ih kler ikalcev in l iberalcev. Toda vidi tudi , da je Amer ika le bo l j s t r pna in š i rokogrudna od ozkosrčne L j u b l j a n e in mora l bi biti tudi sam politični f ana t ik , da bi se odpovedal p l a v a n j u . Izbira med sokolsko te lovadnico ali k r ščansko p lava ln ico je pr i n j em odvisna od tega, ka t e r a je boli pr i roki, ne pa od n j u n e barve. Lojze je svoboden človek, ne do enih ne do drugih n ima predsodkov. Njegova po t reba »socialno napredovat i« ga je že pognala po svetu. Še s hud ičem bi za to podpisa l pogodbo — ga bo že na koncu prelisičil, t ako kot tisti zviti kmet iz p rav l j i ce — pa n a j bi se odpo- vedal knj ižnici in p l a v a n j u ?