ŠT. 5
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIX.
KAMNIK, 13. MARCA 1989
%jptimix£iMy da (ji i t mg)
V tem, vse bolj občutljivem obdobju naše družbe, ko se vsakodnevno soočamo s posledicami ekonomske in moralne krize, z vprašanji jugoslovanske in nacionalne razsežnosti, ko se vse preveč politizira in obtožuje, namesto da bi strnili vse sile in skupno odločno pričeli uresničevati ekonomsko in politično reformo, želim spodbuditi vse naše občane in delovne ljudi, da še naprej in zlasti danes vsak po svojih močeh in sposobnostih prispeva k uspešnemu premagovanju težav. Ne tistih v federaciji in naši ožji domovini, pač pa nam bližnjih, krajevnega in občinskega pomena. Ni jih malo, tudi materialni okviri so pri nekaterih v krajšem časovnem obdobju prezahtevni, toda že dosedanji rezultati skupnih akcij so pokazali, da je v slogi moč in da rodi uspeh.
Že nekaj let skušamo v občini Kamnik oblikovati skupne cilje le kot možno sintezo gospodarstva, družbenih dejavnost/ in krajevnih potreb — pretežno širšega komunalnega značaja. Od tod izvirajo številne pobude za uresničitev nekoč zamujenega razvoja, številne želje pa tudi velika pripravljenost občanov, da prispevajo v denarju in delu k realizaciji potreb, seveda kot po pravilu bolj na podeželju in le izjemoma v mestu. Usklajene skupne akcije so kot prioritetna vprašanja razvoja naše občine kot komune izpostavile izgradnjo telefonske mreže z novo centralo in dograditev zdravstvenega doma, vsa druga izredno pereča vprašanja pa so v danih materialnih možnostih bila vse bolj odvisna od števila sodelujočih, angažiranja sredstev občanov, zainteresiranja subjek-
S seje izvršnega sveta
tov izven naše občine, kar pa je terjalo mnogo večji napor, kot pa bi ga bili pripravljeni prispevati le slučajni »meteoriti« v vodstvenih organih naše občine. Ni moj namen naštevati kilometrov moderniziranih cest, izboljšanje komunalnega standarda, saj je to plod našega gospodarstva in samoprispevka v 23 krajevnih skupnostih (le dve sta še vedno izjema). Posebej nas lahko veseli, da doslej nismo pretiravali z obremenjevanjem gospodarstva in da smo kot občina po merilih Ekonomske politike celo na prvem mestu v Jugoslaviji po doseženih rezultatih zadnjega obdobja.
Spodbuda, ki jo želim nasloviti na vas, je namenjena sprejemanju razvojnih ciljev naše občine v tem in naslednjih letih. V kratkem, 21. marca, se bodo delegati naše občinske skupščine soočili z dokumentom—bilanco prihodkov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za I. 1989, ki skuša na novo ovrednotiti naša skupna prizadevanja. Sodelujte pri oblikovanju tega planskega dokumenta občine Kamnik, dobrodošla bodo vsa opozorila na napake pri dosedanjem delu in predlogi za še uspešnejši razvoj. Ne bo lahko, saj splošna ekonomska kriza še ne pojenjuje, bilančni primanjkljaj pa v danih občinskih okvirih za 1.1989 dosega skoraj tisoč starih milijard dinarjev. Presegli ga bomo s skupno močjo in akcijo pri vseh tistih možnih rešitvah, kijih lahko uresničimo v občini.
DAVORIN GREGOR1Č
Za demokratično reševanje krize
Tudi občane Kamnika je pretresla drama kosovskih rudarjev, ki so več dni gladovno stavkali v rudniku Trepča. V solidarnostno podporo njim in vsem prebivalcem avtonomne pokrajine Kosovo so se organizirali v vseh delovnih organizacjah in ostalih ustanovah. Podpisovanje izjave proti uvedbi izrednega stanja na Kosovu pa so na Titovem trgu organizirali tudi člani zveze socialistične mladine in občinska konferenca socialistične zveze. Veliko občanov je podpisalo izjavo, na ta način pa izrazilo svoje nestrinjanje s tisto politiko, ki je nujno morala pripeljati do skrajnega poslabšanja in zaostrovanja razmer v SAP Kosovo in svojo polno človeško solidarnost s stavkajočimi kosovskimi rudarji z namenom, da preprečimo kakršnokoli človeško žrtev. Kamničani so na ta način, tako kot v vsej Sloveniji, sporočili, da je pot k rešitvi kosovske in jugoslovanske krize edinole uveljavljanje duha strpnosti in zavesti o tem, da nas razlike bogatijo in da so največja nevarnost za obstoj Jugoslavije poskusi nasilnega poenotenja v imenu prevlade katerekoli ideologije ali nacionalnosti.
Foto: R. GRČAR
Gradbena dovoljenja ali negativne odločbe?
Na zadnji seji izvršnega sveta Jo imeli na .dnevnem redu dose-J^an/o realizacijo zazidalnega na-icta B 3 Novi trg. Zastoji so nastali predvsem pri gradnji kanalizacije in izdaji gradbenih dovo-'jenj. Okrog petnajst lastnikov Parcel na tistem območju je že '*ni plačalo kar precejšnje zne-ske za komunalno opremljenost lemljišča; maja se je ta znesek v1el okrog petnajst milijonov di-"arjev.
Po zatrjevanju predstavnika SKG Marjana Griljca so pogoji ?a komunalno opremljenost in za ■zdajo gradbenih dovoljenj izpolnjeni. Od primarne komunalne 'nfrastrukture na tistem območju nianjka namreč le transformator. Po njegovem mnenju bi bilo zato ^razumno preprečevati lastnikom parcel, da pričnejo z gradnjo. Če pa upravni organ (Komi-'e za urejanje prostora in varstvo okolja) meni, da pogoji še niso lzpolnjeni, naj izda negativne odločbe in točno opredeli, kateri Pogoji za dokončno ureditev še nianjkajo.
Razprava na izvršnem svetu se Je razvila predvsem v smeri zahteve po popolni legitimnosti vseh Postopkov v zvezi s tem (priznaj-nio!) občutljivim območjem. Že na lanski skupščini je bilo namreč dogovorjeno, da je zemljišča tre-°a opremiti do tretje faze komunalne opremljenosti. Da bi bila ?rnešnjava v Novem trgu še večja, se je v spore med graditelji in "pravne organe, ki jim ne dajejo dovoljenja za gradnjo, vmešal še Plaz, ki je ogrozil že rastoče hiše, ;ajti nekateri so pač začeli zidati Jtakorekoč na črno. Kamniški gradbeni inšpektor je na seji izvršnega sveta dejal, da bo do nadaljnjega, predvsem pa do ugotovitve, kako sanirati plazovito ob-niočje, gradnjo prepovedal.
Predstavnik stanovanjske zadruge - Jože Zagore je na seji sahteval, da jim Komite za ureja-
nje prostora in varstvo okolja čimprej dostavi pogoje za izdajo gradbenih dovoljenj, proučili pa naj bi tudi 25. člen odloka o etap-nosti gradnje na območju B 3 Novi trg, ki ga je skupščina sprejela že lani. Prav tako pa je že sedaj treba točno zapisati, je dejal Jože Zagore, kakšne pogoje bo treba izpolniti za pričetek gradnje v območju B 8 Perovo, kjer se bo gradnja začela v krat-
kem. Ob tem je še pristavil, da se mu ne zdi prav, da sedaj na nekaj posameznih graditeljih v Novem trgu eksperimentiramo. Zadružniki so namreč že ob vso voljo in zaupanje v pravičnost te družbe. Ker se po naši stari navadi vsaka družbena zadeva - kakršna je tudi organizirana zadružna gradnja - sčasoma »povampiri«, postaja tak način gradnje pravzaprav najdražji.
Kljub vsem pomislekom in zapletom pa izvršni svet vztraja, da se držimo vseh pravil in predvsem sklepov skupščine. Ker so stvari zapletene, jih je bolje reševati strokovno. Predvsem kar za-, deva plaz. Po pravilih bi ga morala urediti stanovanjska zadruga, saj bodo zemljišča v lasti graditeljev (sedaj so le v uporabi) šele po tretji gradbeni fazi. Lahko se tudi zgodi, da bi plaz poškodoval hiše, za to pa bi potem krivili komite za izsiljena dovoljenja, je bilo še rečeno na seji v zaščito upravnim organom. Predsednik izvršnega sveta je še omenil, da v kolikor bi ugotovili, da je za pričetek gradnje ovira prav 25. člen odloka o zazidalnem načrtu B 3 Novi trg, izvršni svet ne bo nasprotoval spremembi tega člana.
ROMANA GRČAR
S seje predsedstva OK SZDL
Kako učinkovita je naša družba?
Člani predsedstva so na svoji zadnji seji obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1988. V uvodu je bilo tako rečeno, da v naši občini v samoupravni organiziranosti ni bilo večjih sprememb, razen porehoda dveh tozdov v enovito delovno organizacijo, in sicer v Kemostiku in Tri valu. Nekaj je bilo sporov pri gospodarjenju s prostorom, prekinitev dela pa je bila lani le v eni delovni organizaciji — v Rudniku kaolina in kalcita.
Družbeni pravobranilec je spregovoril še o ekoloških problemih v občini; omenil je nekaj glavnih onesnaževalcev v gospodarstvu in predlagal, da se čimprej naredi celovit program sanacije Kamniške Bistrice. Opozoril pa je tudi na vse pogostejši pojav takoimenovanih hitrih skupščinskih postopkov, ki se jim delegati (kdove zakaj?!) ne upirajo, vsekakor pa se moramo v bodoče takemu načinu sprejemanja pomembnih odločitev izogibati. Predstavnik sindikata je poudaril,
da mnoga napotila, ki so jih sprejeli delegati skupščin, niso bila upoštevana. Postavlja se tudi vprašanje pobud pravobranilca na različnih ravneh, ki se jih tudi vedno ne upošteva. Zato tudi ni čudno, da se nekateri problemi (melioracija, spori v pašni skupnosti) vlečejo že kar nekaj let. Franc Svetelj, družbeni pravobranilec, je omenil še spore s področja delovnih razmerij, kjer opaža, da nekatere delovne organizacije pobudo pravobranilca sicer upoštevajo, v prvem naslednjem primeru pa gre spet vse po starem.
Na seji so spregovorili tudi o nujnosti nadzora nad gospodarjenjem z družbenimi objekti, predvsem gostinskimi, ki so bili nedavno dani v najem zasebnikom. Na nek način mora družba namreč še vedno sproti spremljati, kaj se z njimi dogaja.
Predsednik socialistične zveze pa se je ob koncu še vprašal, koliko smo pravzaprav kot družba učinkoviti. Kako uspemo reševati tiste probleme, ki do pravobranilca ni-
koli ne pridejo. Teh pa je v občini kar nekaj, najbolj pa trenutno prav gotovo izstopa prostor.
Tam, kjer pobude pravobranilca niso bile upoštevane, naj ukrepa socialistična zveza, je še dejal eden od članov predsedstva. Delegati so na seji obravnavali še informacijo o pomembnejših vprašanjih v krajevnih skupnostih - o tej problematiki naj bi spregovorili na eni naslednjih sej skupščine. Člani predsedstva so sprejeli realizacijo finančnega načrta občinske konference SZDL in Kamniškega občana za leto 1988 ter finančni načrt OK SZDL za letošnje leto. Seznanili so se tudi s pobudo šolnikov oziroma izobraževalne skupnosti, da bi bila le-ta zaradi velike finančne stiske do nadaljnega oproščena plačevanja nekaterih prispevkov. Glede na težko stanje v vseh sisih družbenih dejavnosti je vprašljivo, kaj bi s tem rešili, saj bo s takim predlogom potem kmalu pred nami tudi naslednja interesna skupnost.
R. G.
IZJAVA
Globoko pretreseni in zaskrbljeni zaradi usodnih dogodkov, ki smo jim priča te dni na Kosovu, zaradi spoznanja, kako tragično je trganje vezi med ljudmi naših narodov in narodnosti, kako malo je vredno človeško življenje in kako veliko ceno ima, če gre za najbolj elementarne človeške, državljanske in nacionalne pravice in svoboščine, se člani predsedstva OK SZDL Kamnik pridružujemo pozivu republiške konference SZDL in sopodpisnikom izjave slovenske javnosti za mirno rešitev Kosovske drame, za preprečitev največje nevarnosti za obstoj avnojske Jugoslavije.
Javno nasprotujemo vsiljevanju logike izrednih razmer in izrednega stanja in odrekamo podporo oportunističnim voditeljem, ki ne bi smeli zapustiti stavkajočih rudarjev, delavcev in mladine.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
POZIVA
samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 19/81) dostavijo komisiji do 30. aprila 1989 predloge z obrazložitvijo za podelitev:
-  zlate plakete Kamnika
—  srebrne plakete Kamnika
—  bronaste plakete Kamnika
- javnega priznanja Kamnika.
Predlogov, dostavljenih po 30. aprilu 1989, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
Odbor za podeljevanje nagrad »Toma Brejca«
pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na redni seji in na podlagi 2. in 4. člena odloka o Častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika
RAZPISUJE
nagrado »Toma Brejca« kot javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje.
Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 30. april 1989.
Prijave pošljite na naslov: Odbor za podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski skupščini Kamnik, Titov trg 1.
2
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
V Alpremu bo manj zaposlenih
Alprem je v minulem letu zaradi vse težjih razmer v gradbeništvu in močnega izpada investicij posloval nekoliko slabše kot leto poprej. Kljub vsemu pa so še vedno za približno 30 odstotkov boljši od ostalih v elektro in kovinsko predelovalni stroki. Močno se jim je zmanjšala predvsem akumulacija, upada pa tudi fizični obseg proizvodnje. Za letošnje leto ocenjujejo, da se bo bruto proizvod v Alpremu približal stotim milijardam dinarjev. V tem trenutku imajo v Alpremu po besedah direktorja za pet do šest mesecev zagotovljenega dela, kar pomeni, da imajo za toliko sklenjenih pogodb. To pa v Alpremu ocenjujejo za slabo, saj pravijo, da je to najnižja raven pokritja proizvodnje v zadnjih petih letih. Sicer pa je direktor Marjan Urh povedal, da si obetajo nekaj poslov tudi v tujini, saj sto milijard dinarjev ne bodo dosegli, če od tega ne bodo vsaj za 40 milijard dinarjev izvozili. Predvidevajo, da bodo sklenili pogodbo za gradnjo fasadnih elementov na hotelu Hilton v Turčiji, obeta se jim tudi program proizvodnje oken za švicarskega partnerja, podaljšujejo pa tudi pogodbo s Philipsom za nadaljna
štiri leta. Opremljali bodo nekatere objekte na Poljskem in v Sovjetski zvezi, nekaj ponudb pa so poslali tudi v arabske države in na Kubo.
• • •
—  Ob splošnem poslabšanju gospodarskih razmer v Jugoslaviji imajo delovne organizacije tudi nemalo porodnih krčev s prehajanjem na tržno gospodarstvo.
»Ka zadeva tržno gospodarstvo je Alprem že lep čas - predvsem pri poslih v gradbeništvu — v tržnih razmerah. Povpraševanje je namreč že petkrat manjše kot ponudba na tem področju. V sosednjih republikah je več sto podobnih organizacij, vendar jim Alprem kljub temu, da je v najvišjem cenovnem razredu, konkurira predvsem z visoko kakovostjo svojih izdelkov,« je povedal Marjan Urh.
—  Težav pa očitno ni nikoli dovolj. Nemalokrat tudi politične razmere in napetost med republikami onemogočajo ustaljene ekonomske odnose.
»Res je tako. Trenutno je na jugoslovanskem tržišču še en pojav - v Srbiji namreč zavračajo naše, slovenske izdelke. Alprem
ima v Beogradu in okolici na primer kar za osem milijard dinarjev poslov. Vendar naj povem, da dobro uveljavljenih poslovnih vezi, z dobrimi partnerji, val političnih protestov ne bo omajal in jih dejansko tudi še ni. Tistih slabših, ki se ozirajo tudi na to, pa tako ni škoda,« je pribil Marjan Urh.
— Tovariš direktor, večkrat ste že dejali, da so za vas kadri glavna cokla razvoja. Novi zakoni (o podjetjih, o delovnih razmerjih) naj bi poskrbeli tudi za to plat, predvsem pa za pozitivno selekcijo med kadri. Ob trgu blaga in trgu kapitala resnično tržno gospodarstvo zahteva tudi trg delovne sile.
»Uvajanje tržnega gospodarstva imamo vse preveč le na jeziku. Tudi v zakonu o delovnih razmerjih je zaenkrat le z lepšimi besedami opisano prejšnje stanje. Mnogo stvari je še nerazčiščenih, predvsem pa nas še vedno povsod preplavlja kompromisar-stvo realsocializma. Hočemo trg, vendar takega, da bi volk sit in koza cela. Monopol nad delovnim mestom še ni presežen. Morda bo z novim zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja stanje na tem področju kaj
bolj usklajeno z družbenimi ambicijami o uvajanju tržnega gospodarstva. Zaenkrat pa predlog tega zakona še vedno ne rešuje problemov, ki nastajajo s tehnološkimi in ekonomskimi presežki delavcev.«
V Alpremu se sicer nismo oglasili zaradi komentarja k omenjenim problemom, vendar pa je prav ta delovna orgnizacija že lani skrčila zaposlenost za petnajst delavcev oziroma za pet odstotkov. Številka je sicer majhna, vendar pa ni zanemarljivo dejstvo, da si v Alpremu že nekaj let prizadevajo zmanjšati število zaposlenih - pa čeprav zaenkrat le z naravnim odlivom, saj, kot pravi direktor Marjan Urh, bi se moral vodilni delavec v katerikoli delovni organizaciji malodane pretrgati, da bi dokazal, da je en delavec v firmi odveč, da ni dela za njega, ali da za opravljanje določenega dela ni sposoben, da ga torej v firmi ne rabijo več. V Alpremu obenem tudi povišujejo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, tako so nekvalificirani in polkvalificirani delavci v tej delovni organizaciji že nekaj časa takorekoč nezaželeni.
ROMANA GRČAR
Kidričeva oživlja
Mnogi so trdili, da je Kidričeva od prometne zapore popolnoma mrtva ulica, nezanimiva za sprehajalce. Vendar pa ni čisto tako. Trgovinice, lokalčki rastejo kot gobe po dežju, kot se temu reče. Izjemno lepo urejeni - Optika Tina, Topsi, knjigarna, butiki so nam že kar nekako domači. V zadnjem času pa sta se pojavila še dva - Letvica in Mr. Ficko. Kamničani smo na Kidričevi dobili tudi novo zelenjavno trgovino.
OKVIRJI TAKŠNI IN
DRUGAČNI
- »LETVICA«
Malo skrita je res, ta Letvica, vendar pa jo bomo vsekakor na-
ZA OTROKE, MLADINO IN MLADE PO SRCU
Mister Ficko bo za vas sešil vse mogoče in nemogoče, super moderno, praktično in večno elegantno. Mister Ficko je namreč modna trgovinica, ki sta jo odprla Milena Petrič in Filip Heričko zadnje dni preteklega meseca. Sicer pa je tudi ta lokal na dvorišču Kidričeve 8, ob Žitovi prodajalni kruha, prav na mestu, kjer je pred leti obratovala Murnova pekarna. Praktično za otroke, za mladino, ki ljubi vseh vrst modne novosti in za mlade po srcu, ki so radi urejeni in elegantni. Za vse se bo Mr. Ficko kar najbolj po-
Sidra v roke tistim, ki ustvarjajo
Zadnje čase je moderno govoriti o sidrih. Poslušamo o sidru 233, sidru 250 in podobno. Gre pa v bistvu za administrativno omejevanje sredstev za skupno porabo, torej za družbene dejavnosti. Doslej smo poslušali razlage o družbenih dogovorih, pa o intervencijskem zakonu, v bistvu pa gre za isto zadevo. Nihče več pa ne govori o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci storitev v družbenih dejavnostih, čeprav temeljev ustave, kamor smo to načelo zapisali, še nismo menjali in še vedno veljajo.
Ali se potem res lahko čudimo, če so samoupravne interesne skupnosti izgubile svoje pomen in vlogo, če so delegati, kolikor še prihajajo na seje, povsem nezainteresirani, da bi sodelovali v razpravah o zadevah, o katerih je že vse naprej odločeno in zakoličeno z raznimi sidri.
O tem zgovorno priča molk delegatov na februarskih sejah skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Zlasti značilna je bila »razprava« na seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Tu smo lahko poslušali le dialog med ravnatelji osnovnih šol in strokovno službo SIS, delegati uporabnikov pa so molčali. Čeprav bi bili le-ti v položaju, v katerem se nahajamo, najbolj poklicani da povedo, na eni strani, kakšen program osnovnošolskega izobraževanja zahtevajo, kaj bi eventuelno lahko odložili na kasnejši čas (naložbe) in ali je pri sedanjem stanju kakovosti šolskega pouka sploh mogoče še kaj okrniti. Predvsem pa bi morali povedati, kaj in koliko so pripravljeni plačati, zlasti za dopolnilni program osnovnošolskega izobraževanja.
Tako pa smo sedaj priča položaju, ki je mnogo slabši kot takrat, ko smo financirali osnovno šolo preko občinskega proračuna oz. ustreznih skladov. Takrat so občinski odborniki imeli pred seboj celovit pregled nad potrebami v družbenih dejavnostih, hkrati pa tudi pregled nad sredstvi, ki se v te namene zagotavljajo.
Danes pa se sorazmerno velika sredstva pogosto tako razdrobijo po številnih sisih, da še občinski vodilni delavci, kaj šele delavci v tovarnah, nimajo pravega pregleda nad tem pomembnim področjem.
Zato se kaj lahko zgodi, da v položaju, ko vsak SIS vidi samo svoje področje in vsak ima zase neko prednostno naložbo, ne moremo jasno opredeliti, kaj je v določenem času prednostna naložbena naloga v občini. Posledica tega je, da je hkrati predolgo odprtih več investicij, kar vpliva tudi na njihovo ceno.
Vsak pameten gospodar ne bo hkrati zastavil gradnje treh hiš, če še za eno nima denarja. To kaže, da bo treba trezno razmisliti o celoviti bilanci občine za letošnje leto in se pametno sporazumeti o vrstnem redu naložb. Seveda je pri tem zelo pomembna tudi vloga izvršnega sveta in občinske skupščine.
O bodoči organiziranosti SIS pa bomo morali reči odločno besedo v predstojeći razpravi o spremembah republiške ustave in se zavzeti za poenostavitev sistema odločanja in nadzora na tem področju.
F. S.
trudil. Za maturantske plese, va-lete in podobne svečane priložnosti pa se bo njihova oblikovalka, kreatorka, šivilja in še kaj - vse v eni osebi - Milena Petrič potrudila ustreči vašim željam in naredila tudi kaj po meri. Milena je po poklicu sicer tekstilni tehnik, vendar do sedaj ni delala v svojem poklicu. Tudi zato je zdaj polna elana in novih idej, ko so se njene želje po oblikovanju končno uresničile. Ob koncu nam je tudi zagotovila, da so vsi izdelki v butiku iz naravnih materialov - bombaž, viskoza, najbolj atraktivne pa so trenutno vsekakor hlačna krila oziroma široke hlače v slogu Grete Garbo. Trgovinica je odprta vsak dan od 12. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
R. G. Foto: R. GRČAR
Poslovanje v letu 1988
šli, če povem, daje lokal na dvorišču Kidričeve 18/a, nasproti Utokove trgovine, poleg Posrednika.
Lastnica Letvice je Stanka Kenda, pogovarjali pa smo se tudi z možem Gojkom, ki je vodja operative v lokalu, če se malo pošalimo. Gojko je bil tudi pobudnik te storitvene dejavnosti.
Že pred tem je namreč v Ljubljani pomagal prijatelju pri uokvira-janju slik in se tako priučil te ročne spretnosti.
V Letvici torej uokvirjajo vseh vrst slike, fotografije, gobeline in podobne predmete, ki jih lahko uokvirimo. To pa delajo s sodobnimi materiali (tudi uvoženi) in različnimi vrstami okvirjev.
Gojko Kenda nam je v pogovoru zaupal, da razmišlja tudi o manjši prodajni galeriji, kjer bi se predstavljali izključno kamniški likovniki - akademski slikarji, pa tudi člani likovnega društva, amaterji, ki drugače nimajo priložnosti prodajati svojih slik. Sicer pa je ideja šele v zametkih, saj morata ob lokalu najeti in urediti za to primeren prostor. Delovni čas, ki je sedaj od 16.30 do 19.30, bodo sčasoma, če bo potrebno, tudi podaljšali.
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., TOZD ZV Kamnik, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja po sklepu DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
vodje službe medicine dela, prometa in športa
-   4 letni mandat
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba MF - splošne smeri z opravljenim strokovnim izpitom, lahko s podiplomskim tečajem ali specialističnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj
nadzorne sestre TOZD
-   4 letni mandat
Pogoji: končana višja šola za zdravstvene delavce - oddelek za medicinske sestre, opravljen SI in 2 leti delovnih izkušenj.
Poleg zgoraj navedenih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati za zgoraj omenjena dela imeti izkazane organizacijske sposobnosti in da izpolnjujejo celovitost osebnostnih lastnosti opredeljenih z DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 15 dni od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Titov trg 1, 61230 Domžale. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Poslovanje kamniškega gospodarstva je bilo v letu 1988 daleč pod resolucijskimi pričakovanji. Večina usmeritev, ki smo si jih zadali v srednjeročnem planu in resoluciji za leto 1988 se ni uresničila.
Soočeni smo bili z velikimi podražitvami obratnih sredstev in s tem povezanega poslabšanja pogojev kreditiranja, dražjim uvozom, premajhno izkoriščenostjo zmogljivosti in s povečanimi obremenitvami za splošno in skupno porabo.
Fizični obseg proizvodnje, ki je bil v letu 1987 enak kot leto poprej, je lani padel za 0,5%. Industrija SR Slovenije je lani dosegla za 2,6% nižjo proizvodnjo, industrija ljubljanske regije pa 1,8% nižjo. Med dejavniki, ki omejevalno vplivajo na proizvodnjo, je treba omeniti nelikvidnost, zmanjšanje domačega povpraševanja, demotivacijo zaposlenih, tehnično-tehnološke probleme, naraščanje stroškov ter ekonomiko proizvodnje posameznih izdelkov.
Izvozni dosežki so enaki kot leta 1987 in skromnejši kot v celotni republiki. Kamniško gospodarstvo je lani izvozilo za 41,6 milijarde din, uvozilo pa za 34,5 milijarde din. Konvertibilni izvoz, ki predstavlja kar 99% celotnega izvoza, se je povečal za 4% (v SRS 18,5%), klirinški pa se je zmanjšal za 78% (v SRS povečal za 14,2%). Pokritje uvoza z izvozom, Ki je v letu 1987 znašalo 140%, se je v lanskem letu zmanjšalo na 120%. Največji izvozniki so bili: Stol, Utok, Titan, Svilanit in Kemijska industrija, saj nanje odpade kar 93% celotnega izvoza. Največji kamniški uvoznik v preteklem letu je bila delovna organizacija Utok.
Kamniško gospodarstvo je v letu 1988 doseglo visoko nominalno rast finančnih kazalcev. Na tako visoko rast so vplivale le cene.
Po podatkih iz zaključnih raču-
nov je kamniško gospodarstvo ustvarilo za 832,9 milijarde din celotnega prihodka. Za ta prihodek so porabile 588,5 miliijarde din sredstev in jim je ostalo za delitev 244,4 milijarde din.
Medtem ko so gospodarske delovne organizacije za bruto osebne dohodke v letu 1987 razporedile 71% čistega dohodka, so ga v letu 1988 razporedile 78% (134,3 milijarde din).
Akumulacija je znašala 29,8 milijarde din oz. 17% čistega dohodka, posojilo skladu federacije in kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin pa je zneslo 6,7 milijarde din ali 22,5% akumulacije.
Akumulativna sposobnost kamniškega gospodarstva pada, kar poslabšuje možnosti strukturnega prilagajanja gospodarstva zahtevam svetovnega trga. Z izgubo v višini 104 milijone din, ki pa je pokrita, je poslovalo le Lončarsko podjetje Komenda.
Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca je v občini Kamnik v preteklem letu znašal 736.092 din, kar je za 164% več kot v letu 1987. Ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov (199,6%) so se osebni dohodki v občini realno zmanjšali za 12%.
Po statističnih podatkih je bilo v gospodarstvu povprečno zaposlenih 9.475 delavcev, kar je 1,5 manj kot leto poprej, v negospodarstvu pa 1.224 delavcev, kar je 1,2% več.
Judita Mlinar-Kern
KOMITE ZA
DRUŽBENOEKONOMSKI
RAZVOJ
Poceni prodamo rabljena kavča in fotelja. Koderman, Ljubljanska 3/a, Kamnik.
Prodam več čebeljih družin. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Žensko uro casio sem izgubila 24. 2. 89 med 13.30 in 13.45 od Planinke do Tobaka. Ker mi je drag spomin, prosim moškega, ki je uro pobral, da se oglasi v vratarnici Donita na Rakovniku in uro proti nagradi vrne.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Komisijska prodajalna »Posrednik« Kočna
-   Prepričani smo, da marsikdo izmed vas poseduje blago, ki ga ne rabi več, oziroma da tudi marsikdo želi kupiti rabljeno blago po bistveno nižji ceni.
V »POSREDNIKU« KOČNA boste na ta način lahko ugodno prodali vaše rabljeno blago oziroma ga boste ugodno kupili. Oglasite se v našem »POSREDNIKU« na Kidričevi  18  -  v starem  mestnem  predelu  Kamnika
-  vsak delovni dan, lahko pa nas pokličete po telefonu 831-482.
Pričakujemo vas torej v naši komisijski prodajalni »POSREDNIK« KOČNA in prepričani smo, da boste z obiskom zadovoljni.
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
3
Socialna varnost začasno brezposelnih
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti si delavci zagotavljajo pravice za čas, ko brez svoje krivde in proti svoji volji ostanejo brez dela. Pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči iz naslova začasne brezposelnosti uživajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje oseba, ki je sposobna in voljna delati ter je pripravljena sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti in ki se zaradi zaposlitve prijavi pri skupnosti za zaposlovanje.
Pri Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje Kam-nik.je prijavljenih 255 brezposelnih oseb. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je število iskalcev zaposlitve povečalo za 94 oseb ali za 63%. Od vseh 255 prijavljenih prejema denarno nadomestilo ali denarno pomoč 43 oseb ali 16,8% vseh, ki čakajo na delo. Največ upravičencev ima priznano denarno nadomestilo zaradi prenehanja razmerja za določen čas.
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila in denarne pomoči so točno opredeljeni z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi pri Skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja.
V 23. členu spremenjenega in dopolnjenega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je stopi! v veljavo 1. januarja lani, so opredeljeni razlogi prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerih brezposelna oseba ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila. Pravico do denarnega nadomestila ne more uveljaviti, kadar ji delovno razmerje preneha:
— na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma
-  zaradi odklonitve ponujenih del oziroma nalog ali ker se ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati
-   zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja
-   zaradi zamolčanja ali dajanja neresničnih podatkov
-  zaradi ugotovljene nezmožnosti opravljanja del oziroma neizpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog ali ker trajneje ne dosega rezultatov
-  ker ni hotela dati pisne izjave, da se strinja s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev
-  zaradi popolne nezmožnosti za delo
-   zaradi prepovedi opravljanja določenih del oziroma nalog
-   zaradi prestajanja zaporne kazni
-  zaradi izrečenega varnostnega, vzgojnega ali varstvenega ukrepa
-   zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
-   ker kot pripravnik tudi po ponovitvi ni opravila strokovnega izpita
-     zaradi negativne ocene o uspehu poskusnega dela
-  zaradi odpovedi nosilca samostojnega osebnega dela, ker namerno ni izpolnjevala delovnih nalog in obveznosti
-  zaradi odpusta z dela, ker je bila zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
V primerih prenehanja delovnega razmerja na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma lahko brezposelna oseba uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali preselitve zaradi sklenjene zakonske zveze.
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni mesečni čisti osebni dohodek, ki ga je oseba dosegla v zadnjih 3 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Višina denarnega nadomestila znaša 60% od osnove;
če gre za brezposelno osebo, ki ji je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije, pa znaša višina 80% od osnove.
Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu. Denarno nadomestilo se izplačuje od 3 mesecev do 1 leta. Brezposelni osebi, ki ima več kot 15 let delovne dobe in osebi, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali redne likvidacije, se izplačuje denarno nadomestilo v dvakratnem trajanju.
Pravico  do  denarne  pomoči
ima brezposelna oseba, ki jo skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima 15 let delovno dobe in da njeni dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne presegajo ravni socialne varnosti, določene s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstve-nih pravic.
Pravico do denarne pomoči pridobi tudi oseba, ki ji je kot
pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od 9 mesecev in je uspešno končala pripravniško dobo, ter se je v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavila pri Skupnosti za zaposlovanje.
Denarna pomoč je enaka najnižjemu znesku, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Izplačuje se največ 2 leti, pri čemer se v ta čas všteva tudi čas prejemanja denarnega nadomestila.
Pravica do denarnega nadomestila in pravica do denarne pomoči je pravica delavcev iz minulega dela. Pogoji za pridobitev so strogo določeni z zakonom. Za pridobitev pravice morajo biti izpolnjeni 3 osnovni pogoji:
—   delovno razmerje ne sme prenehati po lastni volji ali krivdi delavca
—  oseba mora imeti predpisano delovno dobo
—  pri skupnosti za zaposlovanje se mora prijaviti v 30 dneh po prenehanju dela.
ANICA ZELIČ
Glasbeniki za inkubator
Ne dovolimo, da bi krivulja postala ravna črta!
Za tiste novorojenčke, ki potrebujejo več kot mamo!
Mogoče bomo skupaj našli rešitev.
Tudi Kamničani jo lahko poskušamo poiskati. Za eno od humanitarnih akcij so se tako že odločili v Glasbeni šoli Kamnik, ki bodo pripravili DOBRODELNI KONCERT. Ta bo 15. marca ob 19. uri v Kinu Dom v Kamniku.
Celotni izkupiček od koncerta (vstopnice bodo po 10.000 dinarjev) bodo glasbeniki namenili za nakup inkubatorja. Predprodaja vstopnic je v prostorih Glasbene šole Kamnik in v Kinu Dom.
KAMNIČANI, PRISPEVAJMO ZA INKUBATOR, UDELEŽIMO SE KONCERTA!                             R. G.
Gostilna »GROG« Pri Meti
Medvedova 22, Kamnik
Cenjenim gostom nudimo vsak dan pizze in tople malice od 9. ure dalje, kosila, jedi po naročilu.
Odprto od 7. do 22. ure, v nedeljo zaprto.
Cvet za 8. marec
V dneh, ko slavimo S. marec, mednarodni dan žena, marsikaterega krajana zanese pot v trgovino, v cvetličarno, da kupi cvet, rožico, ki jo bo podaril ženi, sestri, dekletu, materi za njen praznik.
Založenost s cvetlicami je v Kamniku kar dobra. Cene pa so krepko zasoljene, kaj bi... Hrupnega praznovanja je bilo letos manj, ne samo zaradi pomanjkanja denarja, ampak predvsem zaradi splošnih razmer pri nas. Zanimalo nas je, kako bodo letos organizirali praznovanje v posameznih okoljih. Odgovori so podobni lanskim. Zabavno-glasbena oddaja » Veselo v Kamnik«, posvečena 8. marcu, je bila dobro obiskana. V delovnih okoljih bodo in so že po tradiciji stisnili roko sodelavkam, jim poklonili cvetke, praznovanje skoraj nikjer ni šlo mimo njih.
Oglasili smo se tudi v Marke-tu-Kočna na Kranjski cesti, kjer so zaposlene samo ženske. Povprašali smo jih, kako bo pri njih. Poslovodkinja nam je povedala, da bodo pripravili skromno praznovanje vseh. Razkošnejšega praznovanja si ne morejo privoščiti tudi zaradi delovnega ritma. Prodaja mora kljub praznovanju teči nemoteno. Zagotovila nam je, da bodo kupci skrbno in prijazno postreženi. Trgovino na Kranjski cesti smo tokrat izbrali
zato, ker v tej trgovini kupec lahko dobi vse, tudi cvetje.
Del prodajnega prostora, namenjenega cvetličarni, je lepo urejen, izbira in ponudba sta bogati, postrežba pa prijetna in hitra. Mnogi kupci zelo cenijo tako obliko prodaje v neločenih prostorih, kar jim zbuja domačnost in mikavnost. V pogovoru z nekaterimi kupci smo se prepričali, da je taka oblika za njih privlačna, pa tudi raiconalna. Prodajo cvetja bi kazalo vpeljati še kje drugje, ne samo v tej prodajalni. Kupcem bi veljalo prisluhniti, saj je od načina predstavitve v dobršni meri odvisen tudi obseg prodaje vseh izdelkov, ki jih trgovina ponuja, torej tudi cvetja, kozmetike in drugega. Delavkam v Marketu lahko samo zaželimo, da bi v vsem uspele in da bi se jim uresničile tudi vse skrite osebne želje.
Osmi marec bo našim delavkam, tovarišicam in vsem ostalim vendarle ostal v prijetnem spominu. Njihovo delo je cenjeno, odgovorno in težavno, njihovi sodelavci in bližnji pa so se jih spomnili in jim poklonili vsaj nekaj skromne pozornosti.
Vsem tovarišicam želi čestitati tudi uredništvo Kamniškega občana, in jim privošči obilo lepega in prijetnega ob njihovem praznovanju.
STANE SIMŠIČ
Krompir je ena naših najpomembnejših poljščin
V davnih časih, ko seje krompir v Evropi uveljavil kot vsakdanja hrana, je pogosto marsikje povsem nadomeščal kruh in s tem precej ublažil lakoto. Takšno vlogo ima krompir v nekaterih predelih sveta še danes. V razvitih deželah ima krompir sicer tradicionalno mesto v prehrani, vendar ne več kot živilo za zadovoljevanje osnovnih prehrambenih potreb, temveč kot cenjena priloga k mesu in zelenjavi. Razen dokaj poceni kalorij, vsebuje še beljakovine, vitamine, rudninske snovi in manjšo količino maščob.
Čeprav ima krompir kot živilo mnogo dobrih lastnosti, pa povzroča uporabnikom tudi mnogo nevšečnosti. Predvsem je volumino-zen, saj vsebuje povprečno 80% vode, ima sorazmerno kratko življenjsko dobo, močno je dovzeten za poškodbe in shranjevalno temperaturo, njegova priprava pa zahteva tudi mnogo dragocenega časa. Naštete slabe lastnosti so narekovale razvoj industrije, ki predeluje krompir za prehrano ljudi in industrijske namene. Razni izdelki iz krompirja razbremenjujejo gospodinje, razen tega pa Se dodatno povečujejo njegovo uporabnost. S predelavo se racionalno porabljajo zaloge v času tržnih presežkov in kompenzirajo primanjkljaji v času slabih letin.
V  Sloveniji je krompir že dolgo ena najpomembnejših poljščin. Skoraj ne najdemo kraja, kjer ga ne bi sadili. Nekoč so ga pridelovali letno tudi na 6000 hektarih, danes pa ga sadimo na nekaj več kot 30.000 hektarjih njiv. Celotni skupni pridelek krompirja znaša v Sloveniji približno 450.000 ton, kar je približno 15 ton na hektar. Ravno takšen nizek pridelek vzbuja največ skrbi ter z njim nikakor ne moremo biti zadovoljni. Pri nekaterih pridelovalcih so poizkusi in dosežki namreč dokazali, da se ob talnih in podnebnih razmerah, kot so pri nas, more pridelati celo do 80 ton krompirja na hektar. Tolikšen pri-
delek je seveda možno doseči le v nasadih, ki za svojo rast izkoristijo vso razpoložljivo rastno dobo, kjer je urejena preskrba z vlago in hranili in kjer imajo rastline ustrezno veliko listno površino ter s tem tudi velik dnevni prirast gomoljev. V deželah, kjer imajo za krompir najboljše pridelovalne pogoje, pa ni nobena redkost pridelek tudi do 100 ton na hektar.
Pri nas bi bil zaželen in tudi popolnoma zadovoljiv povprečen pridelek cca 22 ton krompirja na hektar, saj bi s tem lahko zmanjšali pridelovalne površine za 10.000 hektarov in jih namenili drugim poljščinam.
Majhne hektarske pridelke, kijih sedaj dosegamo pri krompirju, pripisujemo uporabi slabega, s hudimi virusnimi boleznimi okuženega semena. Večinoma pustimo za seme gomolje, izločene iz pridelka jedilnega krompirja. Menda je s potrjenim semenom v Sloveniji posajenih letno samo 2500 hektarov, vseh ostalih 27.500 hektarov krompirjevih nasadov pa je zasajeno z nepotrjenim jedilnim krompirjem. Uporaba izrojenega semena pa je samo eden od vzrokov za majhne hektarske pridelke. Premalo pozornosti namenjamo večji izrabi razpoložljive rastne dobe. Spomladi mnogokrat brez vzroka sadimo prepozno, jeseni pa zaradi napada bolezni in škodljivcev, čemur je lahko vzrok tudi nepravilno gnojenje z dušikom, krompir dozori že v sredini avgusta. Krompir mnogokrat prezgodaj ostari in prisilno dozori tudi zaradi pomanjkanja vlage v tleh. Povsem zmotno je mišljenje, da krompir dobro prenaša sušo. Za obilen pridelek je potrebno veliko vlage, te pa pri nas primanjkuje ravno tedaj, ko so najustreznejše vse druge razmere za debelitev gomoljev.
Ker nimamo namakalnih naprav, bi morali s pravilnimi ukrepi, to je kolobarjenjem in gnojenjem z organskimi gnojili, skrbno gospodariti z vlago v tleh. Pomembno je tudi
siljenje gomoljev pred saditvijo ter pravočasna priprava tal in saditev v primernem trenutku. Krompirje ve nasade je potrebno v času rasti tudi primerno oskrbovati.
Hektarske pridelke bi močno povečala uporaba potrjenega semena pri čim večjem številu pridelovalcev. Naše semenske organizacije si močno prizadevajo povečati pridelavo semenskega krompirja vseh gospodarsko pomembnih sort. Semenski krompir pridelujemo tudi v naši občini. Pridelovanje semenskega krompirja različnih vzgojnih stopenj je zelo zahtevno opravilo, pri nas pa izrecno, ker za to pridelovanje, zaradi slabe izolacije semenskih nasadov, nimajo najboljših pogojev. Krompir namreč nenehno, eno leto bolj, drugo manj, ogrožajo virusne bolezni, zlati tiste, ki jih raznašajo listne uši. Hitrost širjenja virusov je odvisna od števila okuženih rastlin v semenskih nasadih in zunaj njih ter od števila in dejavnosti listnih uši.
Da bi omogočili uspešno pridelovanje semenskega krompirja, smo v občini Kamnik v letu 1987 sprejeli odlok o obvezni uporabi semenskega krompirja predpisane kakovosti, ki velja samo za pridelovalno območje semenskega krompirja v ka-
tastrskih občinah: Križ, Moste, Su-hadole, Kaplja vas, Nasovče, Klanec in Mlaka. Da bi vse pridelovalce krompirja na tem območju na ta odlok opozorili, ga v prilogi še posebej objavljamo. Obvezna uporaba semenskega krompirja za vse pridelovalce navedenega območja je dovolj učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja virusnih bolezni v nasadih semenskega krompirja. Virusnih okužb krompirja ne moremo preprečiti, če raste okrog nasadov semenskega krompirja drug kormpir, okužen z virusi. Zato moramo poskrbeti, da je vsak semenski nasad oddaljen od nesemenske-ga najmanj 50 metrov, še bolje pa je, če je oddaljen 100 metrov in več. Tudi v samih nasadih semenskega krompirja se pojavi določen odstotek rastlin z virusnimi obolenji, vendar semenarji takšne rastline odstranijo takoj, ko se pojavijo.
Problem je zlasti v tem, da semenski nasadi krompirja, ki nimajo zahtevane prostorske izolacije, ne morejo biti potrjeni. S tem je seme-narjem povzročena velika gospodarska škoda, razen tega pa je zmanjšana tudi ponudba tega deficitarnega blaga na tržšču. Na slabšem pa so tudi pridelovalci jedilnega krompirja, čeprav se tega ne za-
vedajo, saj imajo, kot je bilo že uvodoma zapisano, za najmanj 20 ton manjši pridelek na hektar. Pridelava semenskega krompirja je tako za našo občino, še bolj pa za širši slovenski prostor, izjemnega pomena, zato nikakor ni vseeno, kako se v praksi izvaja sprejeti odlok o obvezni uporabi potrjenega semena na območju pridelovanja semenskega krompirja. Zahteve odloka so namreč za izvajalce minimalne, vendar, če tudi teh ne bomo uspeli izvajati, bo treba uvesti strožje ukrepe, to je zaprta območja, kjer bodo morali vsi pridelovalci obvezno in vedno uporabljati samo potrjeno seme krompirja.
Saditev krompirja je pred durmi, zato bi bilo umestno, da si pridelovalci krompirja pregledajo, koliko semenskega krompirja imajo na zalogi in koliko bodo njihovi nasadi oddaljeni od nasadov semenskega krompirja. Vsekakor pa bo potrebno ob saditvi veliko sodelovanja med vsemi pridelovalci krompirja na območju vseh katastrskih občin, ki jih navaja odlok.
IVANKA Novak
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona 6 semenu in sadikah (Ur. list SRS, št. 42/73, 29/83 in 42/85) in 91. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/ 86) na 9. seji zbora krajevnih skupnosti 31. marca 1987 sprejela
ODLOK o   obvezni   uporabi   semenskega krompirja   predpisane    kakovosti v občini Kamnik
1. člen S tem odlokom se v občini Kamnik določa območje, v katerem so kmetje, drugi delovni ljudje in občani, ki pridelujejo krompir (v nadaljnjem besedilu: pridelovalci) dolžni pri pridelovanju krompirja uporabljati seme, ki ustreza kakovosti in drugim pogojem, določenim z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: seme predpisane kakovosti).
2.  člen
Na območju, določenem v tem odloku, morajo pridelovalci krompirja najmanj vsako drugo leto uporabiti seme predpisane kakovosti.
V vmesnih obdobjih lahko pridelovalci uporabljajo le eno leto staro reprodukcijo semena iz prvega odstavka tega člena.
3.  člen Pridelovalci   morajo   v   skladu
s tem odlokom uporabljati seme predpisane kakovosti na območju naslednjih katastrskih občin: Križ, Moste, Suhadole, Kaplja vas, Nasovče, Klanec in Mlaka.
4.  člen Kmetijska zadruga Emona Domžale (v nadaljnjem besedilu: zadruga) je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije dolžna zagotoviti, da pridelovalci na območju iz 3. člena tega odloka lahko pravočasno kupijo seme predpisane kakovosti in sprejeti vse potrebne druge ukrepe za izvajanje tega odloka.
Zadruga vodi za pridelovalce evidenco o uporabi semena predpisane kakovosti.
5.  člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja upravni organ občine Kamnik, pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
6.  člen                     i Z denarno kaznijo od 1.000 do
50.000 din se kaznuje za prekršek pridelovalec, ki ne uporablja semena predpisane kakovosti.
Z denarno kaznijo od 2.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek zadruga, ki ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka.
7.  člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SR Slovenije.
Št. 020/87 Kamnik, dne 31. marca 1987
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic, i. r.
4
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
Šolska ura v prometu
Konec februarja je bil za reč sto kamniških osnovnošolcev prav poseben dan. Pouk jeza vse kamniške, pa tudi domžalske tretje in četrtošolce potekal kar v avtobusih. Že nekaj let namreč poteka akcija, ko se učenci z avtobusi odpeljejo na opazovanje prometa po ljubljanskih ulicah. Tokrat so bili prvič na ogledu prometa v našem glavnem mestu tudi učenci primestnih občin.
Akcijo so organizirali občinska in republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Kompas, ki je dal na razpolago preko štirideset svojih avtobusov, in Združenje šoferjev in av-tomehanikov, ki so se prav tako
brezplačno vključili v akcijo. Ta pa seveda spada v okvir celoletne akcije minus deset odstotkov.
»Omenjena akcija se je v kamniški občini izkazala za dokaj uspešno, saj smo imeli po statističnih podatkih lani za 16 (ne le za 10) odstotkov manj prometnih nesreč kot v letu poprej. Vendar pa ne smemo biti zadovoljni, predvsem kar zadeva število nezgod med otroki. Število nesreč z udeležbo otrok se namreč povečuje. Zato namen tokratne akcije ni le prispevati k večji varnosti otrok, jim na nek način vtepsti v glavo, kako se morajo obnašati na cesti, ampak hočemo k razmišljanju pripraviti tudi vse ostale
udeležence v prometu, da na svoj način prispevajo k večji varnosti, še posebno otrok, seveda. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tako organizira predavanja - ta so vsak ponedeljek v vzgojno varstvenih zavodih. Namenjena pa so staršem, ki seveda najbolj lahko vplivajo na vzgojo svojih otrok. Vendar pa je po prvih predavanjih udeležba staršev kar zastrašujoča. In če že med starši ni pravega odziva, od koga naj potem pričakujemo, da bo skrbel za varnost njihovih otrok v prometu?« je na zaključnem delu akcije, ki so se je v Domžalah udeležili tudi predstavniki Kompasa, miličniki in predstavniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, povedal Ivan Pristovnik, predsednik kamniškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Kompas v akciji sodeluje že petnajst let. Njihov predstavnik Milan Radulovič nam je ob tem povedal: »Namen akcije je predvsem ta, da se otroci seznanijo z nevarnostmi, ki jim prete v cestnem prometu. Ne le teoretično, pač pa jih na mestu samem prometni miličniki opozarjajo na pasti. Člani zveze šoferjev in av-tomehanikov, predvsem Kompasov! vozniki, se zavedajo, da bo akcija, ki našo organizacijo mimogrede stane okrog 160 milijonov dinarjev, dosegla svoj namen že s tem, če bomo z njeno pomočjo preprečili vsaj eno smrtno žrtev med šolarji.«
Za učence, ki niso vajeni cest-no-prometnega utripa v velikih mestih, je bilo to zanimivo doživetje in pomemben stik s prometom, ki je ob strokovni razlagi nedvomno pripomogel k njihovi večji varnosti v prometu. »Otroke je akcija zelo pritegnila. Ugotavljamo sicer, da osnovne prometne znake poznajo, to pa je
tudi vse. Učitelji naj bi se po našem mnenju več ukvarjali z njimi, predvsem kar zadeva prometno vzgojo. Bolj bi se morali vključiti v delo svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, otroke pa redno opozarjati na nevarnosti. Ne bi bilo napak, da bi vsaj dvakrat letno organizirano pregledali tudi njihova kolesa, v sodelovanju z miličniki, seveda. Po novem republiški zakon o varnosti v prometu vsebuje predlog, da bi morali bovezno praktične izpite opravljati tudi za vožnjo s kolesi z motorjem (avtomatiki), kjer je sedaj obvezen le teoretičen preizkus znanja,« sta nam na zaključnem delu akcije v Domžalah povedala Martin Ša-lehar, pomočnik komandirja postaje prometne milice Ljubljana-mesto in Leon Gorup, samostojni inšpektor v sektorju promet uNZ Ljubljana-mesto.
ROMANA GRČAR
OBVESTILO
Obveščamo vse ponudnike, ki želijo prodajati potrošniško blago na srečanju delavcev ob praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici, da nam pošljejo svoje ponudbe oziroma vloge do 6. aprila 1989. Orga-. nizacijski odbor bo obravnaval prispele vloge in vas o rešitvah pravočasno obvestil.
Vloge pošljite na naslov: OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK, Titov trg 1.
Občinski svet ZSS Kamnik
Poslovodkinja knjigarne Rezka Tonin je ob preselitvi prejela nešteto čestitk.
Nemogoče je mogoče. To so dokazale prodajalke Knjigarne Kočna Kamnik zadnje februarske dni letošnjega leta. V soboto dopoldan je prodaja nemoteno tekla še na stari lokaciji. Popoldan in v nedeljo ves dan, do poznih večernih ur, pa so z veliko zagnanostjo vse preselile v obnovljene prostore bivšega Diskonta. Blago so spravile v red, tako da so v ponedeljek zjutraj že pričele z nemoteno prodajo.
Kupci smo v ponedeljek občudovali prodajalke in njihovo delavnost in skrb, da prodaja zaradi preselitve ne bi bila prav nič okrnjena. In to jim je gotovo uspelo. Čestitamo!
Ponedeljek, 27. februar, je bil torej za zaposlene v Knjigarni Kočna še prav poseben dan. Ponosne so bile na opravljeno delo in v novih oblačilih je njihova prijaznost še bolj povdarjala praznično razpoloženje.
Na večji prodajni površini je blago pregledno urejeno in dostopno kupcem. Imajo bogato izbiro šolskih potrebščin, knjig, igrač, kaset, daril, obrazcev za poslovanje, računalniških trakov, disket in papirja, birotehnike itd.
Toliko posluha za kupce, kot ga imajo v Kočnini knjigarni, bi si želeli še v kateri drugi trgovini.
Vera Mejač
Vedno več mladih krvodajalcev
Otroci so navdušeno vstopali v lepe Kompasove avtobuse, tudi dvonadstropen je bil med njimi. Izpred osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta jih je odpeljalo kar pet. (Foto: 11. G.)
Od 21. do 24. februarja je bila v Kamniku krvodajalska akcija. Letošnje štiridnevne akcije se je udeležilo skoraj 900 občanov iz delovnih in drugih okolij. Na odvzem je prispelo skoraj toliko krvodajalcev v povprečju, kot v zadnjih letih, in na občinski organizaciji RK Kamnik zatrjujejo, da ni čutiti upadanja, kar že ugotavljajo v nekaterih drugih občinah. Letos bosta namenjena krvodajalcem iz Kamnika še dva dneva, zato skoraj gotovo v celem letu ne bo prišlo manj darovalcev, kot jih je bilo v preteklih letih: med 1450 in 1550 na leto.
Razveseljiva je osvežitev. Na odvzem je prišlo veliko mladih.
mnogo začetnikov. Veliko mladih je bilo opaziti iz delovnih in drugih organizacij. Samo iz Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra Kamnik jih je prišlo skoraj 90, z njimi pa tudi njihovi mentorji.
Tak razvoj krvodajalstva pri nas v Kamniku je zagotovilo, da se bo plemenita ideja, pomagati drugemu, dati mu del sebe, še bolj krepila in širila. Vsekakor velja pohvaliti vse, ki so akcijo dobro pripravili, vse, ki so se akcije udeležili, pa tudi vse tiste anonimne in skromne pobudnike, ki na vsakem koraku in ob vsaki priliki tudi dokazujejo, da so se pripravljeni še bolj vključiti
Turistično društvo uspešno rešuje kadrovske zagate
v odgovorno in človekoljubno akcijo in s tem krepiti duh solidarnosti ' in plemenitosti med ljudmi.
Darovalci, ki so se prvič prijavili, so pred odvzemom krvi nekoliko boječe pogledovali okoli sebe, po končani akciji pa so ža-rečih lic in z zadovoljstvom govorili o svojih občutkih. Še bodo prišli, še bodo darovali svojo kri in s tem dali zgled drugim, ki bodo prišli z njimi, že drugo leto.
Redni krvodajalci, ki prihajajo že dolga leta vsako leto, so bili tudi tokrat zelo številni. Za njih je vsakoletna krvodajalska akcija že kar dolžnost in si skoraj ne znajo predstavljati, da bi se odrekli človeški in plemeniti nalogi. Prav tem krvodajalcem gre pripisati, da je krvodajalstvo na tako visoki ravni in, da v vrste krvodajalcev prihajajo novi.
STANE SIMŠIČ
Zadnji dan februarja se je občnega zbora Turističnega društva Kamnik, ki je bil v dvorani nad kavarno, udeležilo lepo število Kamničanov in gostov. Zavzeto in odgovorno so obravnavali kopico problemov in težav, s katerimi so se srečevali v preteklem letu, imeli pa so tudi pokazati obilico lepih rezultatov. Na občnem zboru so poleg članov sodelovali še: predsednik skupščine Kamnik Maks Lavrinc, predsednik občinske SZDL Davorin Gregorič, častni predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, namestnik predsednice rep. komiteja za turizem Tone Ipavic, predstavniki okoliških turističnih društev in še drugi gostje.
V uvodnem delu zbora je podpredsednik društva, dr. Niko Sadnikar, orisal življenje društva v zadnjem letu. Njegovo poročilo je zajelo celotno delo in aktivnost turističnega društva.
Kadrovskim vprašanjem se niso mogli ogniti, saj jih je to oviralo pri njihovem sicer ušesnem delu. Nekateri tovariši so prenehali z delom v organih društva, zame-
njav pa vsaj v tem času ni bilo, zato je vso težo odgovornosti nosilo le nekaj članov. Kljub tem težavam pa so v bistvu v celoti uresničili vse zastavljene naloge.
Največ naporov je bilo vloženo v organizacijo vsakoletne tradicionalne prireditve »narodnih noš«. Ta odlično uspela prireditev je angažirala večino sposobnih delavoljnih članov društvenih organov, ki so se maksimalno potrudili, da je prireditev vsestransko uspela.
Na občnem zboru je bila v ospredju tudi aktivnost mladine. Nadvse prizadevni mladinski krožek pod marljivim vodstvom mentorice na osnovni šoli Frana Albrehta je v letu 1988 prejel posebno priznanje, »turistični nagelj«.
Zelo se je razvila razprava o bodoči usmeritvi dela društva. Zanimivo je, da so se mladi iz predsedstva mladinske organizacije dobro pripravili in s konkretnimi predlogi obogatili program dela, za katerega se bodo tudi osebno zavzemali.
Kako povečati turistične zanimivosti, kako vključiti vse dejav-
nike v delo turističnega društva in še vrsta drugih vprašanj se je razpletla med razpravo članov in gostov. Opazna je bila želja vseh razpravljalclev, da bi poiskali še nove oblike dela in s tem vključili v uresničevanje nalog čim več ljudi.
Posebno mesto je v razpravah dobilo varstvo narave, urejanje mesta Kamnik, turistične informacije in še veliko drugih zanimivih vprašanj.
Razpravljala, zlasti gostje, so prispevali več konkretnih predlogov za krepitev turistične dejavnosti, mladinski predstavnik pa je zagotovil, da bodo s konkretnim delom in predlogi neposredno vključeni v delo turističnega društva, v novem izvršnem odboru pa imajo tudi svoje 3-člansko zastopstvo.
Občni zbor je trajal skoraj tri ure, ves čas je bil zelo zanimiv in tvoren.
Za novega predsednika turističnega društva Kamnik je bil poleg rednih članov izvoljen Miran Jereb.
Sodeč po razpravi in predlo-
gih, bo turistično društvo Kamnik tudi v naslednjem obdobju doseglo nove uspehe.
Ob zaključku občnega zbora so predstavniku železniške postaje v Kamniku predali posebno priznanje za lepo urejeno okolico postaje. Takega priznanja pa je bila deležna tudi Folklorna skupina Kamniška Bistrica,  ki že
dolga leta neguje in ohranja folklorne znamenitosti in se dejavno vključuje s svojim delom v vse oblike kulturnega življenja občine in širšega prostora.
Na koncu so si udeleženci občnega zbora ogledali še videopos-netke lanskih turističnih prireditev v Kamniku.
STANE SIMŠIČ
Leopold   Krese   govori   udeležencem
TROSED z zložljivo posteljo prodam. Tel. 831-600, popoldan.
TRISOBNO, lastniško, kletno stanovanje v Kamniku zamenjam za enoinpolsobno z doplačilom. Informacije po tel. 832-493.
Osnovna šola Frana Albrechta Kamnik
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
razpisuje
prosto delovno mesto
čistilke šolskih prostorov za OŠ Vranja peč,
s skrajšanim delovnim časom, po 3 ure dnevno, za nedoločen čas. Prijave pošljite v osmih dneh od razpisa.
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
5
Neveljski gasilci so med najbolj dejavnimi
Šestdesetletnica Gasilskega društva Moste
Konec januarja so se neveljski gasilci že 65-tič zbrali na rednem letnem občnem zboru Gasilskega društva Nevlje. Kot vedno, je bil odziv tudi tokrat zelo velik, saj je bilo prisotnih kar 76 članov od skupaj 169. Mnogi od njih so v razpravah tudi aktivno sodelo-' vali, še več pa je bilo tistih, ki so za svoje dolgoletno »službovanje« prejeli lična priznanja. Najbolj ponosni pa so bili gasilci na svojega poveljnika Jožeta Ose-narja st., kije iz rok predsednika OGZ Kamnik, Jožeta Berleca, prejel republiško priznanje za prizadevno in uspešno delo ter pomoč pri razvoju kamniškega gasilstva.
V neveljskem požarnem okolišu v letu 1988 ni bilo nobenega požara, kljub temu, da je bila požarna škoda v naši republiki večja kot leto poprej. Največ požarov je bilo še vedno zaradi malomarnosti (64%), skrb pa zbuja podatek, da so jih kar 14% povzročili otroci v svoji igri ali pa namerni požigalci. Tako požarne nevarnosti v delovnih procesih in v vsakdanjem življenju zahtevajo, da je strokovno izobraževanje najpomembnejši element v delu gasilske organizacije. Neveljčani to vodilo prav gotovo izpolnjujejo, saj vsako leto nekaj njihovih članov opravi tečaj za nižje gasilske častnike, ki kandidatom da vsaj osnovno znanje o problematiki, za katero so se usposabljali. Seveda pa bodo potrebna še večja prizadevanja, kajti večina mladih te osnovne izobrazbe le nima. Prvi korak v tej smeri je bil že storjen, saj so se Nevljčani ponudili, da prvi prevzamejo organizacijo takšnega tečaja za vso občino.
Staroste neveljskega GD pozorno spremljajo poročilo, ki ga je podal tajnik društva
V letu 1988 so imele neveljske desetine 52 vaj, v 64 urah. Vaje so vodili in pripravljali gasilce na občinsko tekmovanje: Jože Ose-nar, Alojz Dacar, Ivan Sodnik, Ivan Rifel ter Marjeta in Jožko Osenar ml. Kljub temu, da so to vse dolgoletni in »izprašani« gasilci, pa uspeh na občinskem tekmovanju ni izpolnil pričakovanj. Pred leti so Neveljčani kar po vrsti osvajali prva, druga in tretja mesta, letos pa sta od šestih desetin le dve osvojili četrto mesto. In če navedemo še dejstvo, da so na prvenstvu nastopile le pionirske in mladinske desetine, je to že znak, da bo treba nekaj ukreniti za vrnitev na stara pota. Morda povečati število vaj ali pa jih časovno podaljšati? Časa za odločitev namreč ni veliko, saj je tekmovanje skoraj tu.
Če najmlajši člani niso bili najuspešnejši v prikazovanju gasilskih veščin, pa jim je šlo bolje od nog na turnirju v malem nogometu, ki ga je organizirala komisija
Novi dom že dobiva svojo pravo podobo
za pionirje in mladino in tako dokazala, da je delo v GD Nevlje res vsestransko. Pri pionirjih so zmagali Križani, pri mladincih pa Neveljčani, za kar so prejeli tudi lep pokal, ki bo že letos dobil svoje mesto v vitrinah novega doma. Že od septembra namreč v Nevljah potekajo gradbena dela na gasilskem domu. Člani so najprej porušili staro zgradbo, shranili opremo in orodje v OS Nevlje in v gospodarskem poslopju župnišča, potem pa skupaj z delavci GP Graditelj začeli delati. Mesec dni pred rokom dokončanja del že lahko priznamo, da je bilo opravljeno veliko delo tudi s pomočjo krajanov, ki so izdelali streho v lastni režiji in zanjo tudi prispevali potreben material. Na žalost pa so se prostovoljnega dela udeleževali v glavnem člani izvršilnega odbora. Zato velja vabilo na delovne akcije v letošnjem letu predvsem tistim, ki do sedaj niso pokazali razumevanja zanje in pa mladini, s katero gasilci ne najdejo več pravega stika. Da bi tudi ta problem čimprej odstranili z dnevnega reda, so člani izvršilnega odbora ponudili mladini, da se o vseh problemih, ki jih tarejo, odkrito pogovorijo na rednih sestankih društva, ki so odprti za člane in krajane, ki jih zanima delo društva. Le z odkritim pogovorom je namreč moč najti skupen jezik in skupno pot in z uspehom nadaljevati to humano poslanstvo.
Za konec bi v imenu GD Nevlje povabil vse občane na otvoritev novega gasilskega doma, ki bo 16. julija, skupaj z večjo proslavo in gasilsko parado.
MATIC ROMŠAK
Obiskali sta nas Svetlana Makarović in Jana Stržinar
Letošnjega 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, se bomo še dolgo spominjali, ker sta nas obiskali dve umetnici, Svetlana Makarovič in Jana Stržinar. Povabila ju je tovarišica za glasbeni pouk, Mojca.
Svetlana Makarovič je pesnica, pisateljica, ilustratorka, igralka in pevka, Jana Stržinar pa izdeluje lutke, piše pravljice in jih sama uprizarja.
Na oder je prišla simpatična Svetlana z mikrofonom v roki; tako poznamo s televizijskih ekranov. Povedala nam je, da bo
imela coprniški program, da so letos coprnice v modi in da v pravljici Jane Stržinar tudi nastopa coprnica. Zagledali smo velikega zelenega zmaja in čarovnico na metli. Zelenega zmaja se ni nihče prestrašil, tudi tisti iz prvega razreda ne, saj je bil čisto prijazen zmaj, ko je jedel samo zelje in krompir. Čarovnica prav tako ni bila nevarna, saj je celo pozabila, kako se čara. Zmaj in čarovnica sta se zaljubila, sprla in spet spoprijateljila. Jana nas je z igrico res navdušila, saj ni tako enostavno biti zmaj in čarovnica
Anekdota
Zakaj je most v Stranjah tako ozek?
Ta čas obnavljajo železobetonski most v Stranjah. Najtežji problem je, da je za današnji promet most veliko preozek, saj je bil zgrajen še v furmanskih časih tik pred prvo svetovno vojno (1913?).
Most je delo dr. ing. Miroslava Kasala, ki je bil (kasneje) med obema vojnama redni profesor za železobeton in statiko na gradbenem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze. Bil je izjemen strokovnjak. Po rodu je bil Kasal Čeh.
Profesorju Kasalu je bil stranjski most zelo pri srcu in ga je redno obravnaval v svojih predavanjih. Njegovo konstrukcijo, še posebej pa je povdarjal lepo vključitev tega mosta v okolje.
Kasalov študent je bil tudi Kamničan, danes že pokojni dipl. ing. Tone Pogačnik-Kajtanov Tone iz Maistrove ulice.
Koje Kasal predaval o mostu, seje Tone oglasil: gospod profesor, ampak jaz mislim, da je ta most preozek.
Kasal pa mirno nazaj: most je toliko širok, kolikor je bilo denarja.
ALBERT ČEBULJ
hkrati. Najprej govoriti z debelim, zmajevskim glasom, nato pa s coprniškim.
Za njo je nastopila še Svetlana Makarovič. Predstavila nam je coprnico Zofko, ki je prebivala na podstrehi stare hiše. Morda je ta hiša prav v Kamniku. Nikoli se ne ve. Ta coprnica je bila zelo nagajiva, taka kot so vse coprnice. Nagajala je ljudem. Če so šli od doma brez dežnika, je pričarala dež. Ko pa so vzeli s seboj dežnik, je pripekalo sonce. Nekoč pa coprnica ni našla metle, zato je bila žalostna. Kot se je prej zlobno, glasno, vreščeče smejala, se je sedaj strašno jokala. Pa še en problem je imela; da se je tako zredila, da ni mogla več leteti na metli.
Pa kaj bi govorili, coprnica je bila enkratna. Samo Svetlana je coprnica, ki se je ne prestrašimo, ampak jo vzljubimo.
Ob slovesu nam je Svetlana odkrila, da so bili v njenem otroštvu tudi žalostni trenutki, ko je morala sama spat. Zato si je povedala pravljico, ki si jo je sama izmislila. Tako je začela pisati pravljice. Svetovala nam je, da jo posnemamo in nam bo lepše. Ko nas bo naslednjič obiskala, bo ona poslušala naše pravljice.
Svetlana Makarovič in Jana Stržinar sta nam prinesli iskro sreče in za to smo jima hvaležni.
Literarni krožek OŠ pri ZIUM Kamnik
Gasilski dom je že več let služil svojemu namenu. V večjem prostoru je stal gasilski voz z brizgal-no, manjši prostor je bil namenjen za seje. Na steni so bila že obešena priznanja o vestnem in rednem delu, v okviru so bile povečane slike takratnih gasilcev.
Ob desetletnici društva, leta 1939,.so gasilci pripravili posebno tombolo. Glavni dobitek je bil zelo lep konj, ki ga je za tombolo prodal aktivni gasilec in velik ljubitelj konj Janez Kovterc. Gasilci so s tem konjem že teden prej prevozili domačo in okoliške vasi, seveda z napisom na vozu, da je konj glavni dobitek na gasilski tomboli. Na tomboli se je trlo ljudi, gasilci so prišli dobro skozi, konja pa je zadel človek, ki ni imel niti hleva. Konja je takoj prodal, kupil pa ga je prvotni lastnik, Janez Kovterc, za štiri jurje, kar je bilo nekaj manj kot je dobil zanj pri prodaji za tombolo.
Bilo je pred drugo svetovno vojno. Čas je bil neprijeten in ljudje so ugibali, kaj jih čaka. Tudi Jugoslavija je padla pod nemški škorenj. Na lepem ni bilo ob gasilskem delu in vajah več dovoljeno po slovensko govoriti. Tudi tu je moral biti jezik nemški. V gasilskem domu v Mostah, ki je bila do tega časa edina vaška skupna zgradba, so nemščino poučevale nemške učiteljice. Z nemškim terorjem se je kmalu pojavil partizanski odpor. Nemške učiteljice si niso več upale hoditi v večernih urah v gasilski dom.
Z vojnim stanjem se je močno zmanjšalo število gasilcev, ki bi mogli vsak trenutek prijeti za protipožarno delo. Vaščani srednjih in mlajših let niso bili več doma. Nekako pa so le vzdrževali redno gasilsko desetino, ki je tudi med drugo svetovno vojno posegla v gašenje požarov. Med vojno je pogorel križki grad, gorelo je pri Mejaču v Komendi in pri Tinčetu v Mostah.
Gasilske uniforme so bile v vojnem času še bolj kot gasilcem potrebne partizanom.
Vojna je minila. Ustanovni člani so bili stari okoli 40 let; prirasli pa so mladi. Ustanovljena je bila mladinska organizacija. Tudi mladi so držali skupaj in gasilski dom je prišel za delo in zabavo velikokrat prav.
Bila je povojna graditev in ta-korekoč za druge dejavnosti ni bilo posebnega časa. Vendar je moralo gasilstvo živeti naprej. Tudi požari niso izostali. Leta 1951 je bil velik požar pri Šun-karju v Mostah, pri Kotenku pa je pogorel hlev in pod. Gasilo je veliko gasilskih društev. Doma-
če, ki je imelo od gasilskega doma do požarišča le nekaj sto metrov, se ni dobro izkazalo. Nekdo je iz motorne brizgalne zlil bencin in stroj seveda ni mogel delati. To grenko izkušnjo so si gasilci zapomnili in vedno kasneje namenjali vso pozornost brezhibnosti gasilskih pripomočkov in naprav.
Po vojni se je vas razširila, število gasilcev pomnožilo in tudi gasilski dom je postal premajhen. Vaščani treh vasi: Most, Žej in Suhadol so dom pričeli povečevati leta 1963, leta 1965 je bila gradnja končana.
Gasilci so pridobli novo briz-galno leta 1970. V začetku so jo vozili z vozom, kasneje so jo naložili na prikolico, ki so jo pripeli za osebni avto, kmalu zatem pa se je v gasilskem domu znašel gasilski kombi.
Za povečavo gasilskega doma, organizacijo, večja dela in zavest, da je treba tudi v Mostah po gasilski poti iti naprej imajo zasluge številni vaščani, obrtniki in kmetje. Za nabavo gasilskega kombija, prvega motornega vozila za gasilske namene, ima veliko zaslugo Vilko Plevel - Barkeljnov Vilo, ki je za to uresničitev storil prav vse. Zelo aktiven delavec v gasilskem društvu Moste je bil tudi Miro Hočevar iz Žej, za vso delovno zavest pri pokritju povečanega doma pa je treba pohvaliti tesarskega mojstra Franca Šte-beta iz Žej, po domače Boštka.
Pred dvemi leti je moščanski gasilski dom zopet postal premajhen. Z družbeno pomočjo je bila nabavljena avtocisterna, sodobno gasilsko vozilo, s katerim ob požaru že trije gasilci zelo uspešno ukrepajo. Predana gasilca Franc Ravnikar in Viktor Nogra-šek in še drugi so zopet dali vse od sebe. Treba je bilo delati bolj
kot v lastni hiši. Kjer pa je volja, je tudi uspeh. Prav ta dva, izredno zavedna krajana sta ob gasilskem domu prizidala še nadstrešek za hrambo še drugih, nujnih predmetov.
Sejna soba gasilcev je v nadstropju gasilskega doma, spodaj pa je komaj prostor za gasilska vozila in pripomočke. V sejni sobi je premalo prostora za občni zbor gasilcev; opravijo ga v dvorani osnovne šole Moste.
Letošnji občni zbor moščan-skih gasilcev je zopet potegnil črto pod lanskim delom in napravil načrt za letos. Analiza je pokazala, da dejavnost še vedno sloni na gasilcih, ki jim vaška okolica ne bo nikoli poplačala njihovega zares požrtvovalnega dela. To so ljudje, ki jim je gasilstvo pol in več življenja. Prav tem ljudem se moramo še posebej tisti, ki smo utrpeli požar v svoji hiši, še enkrat zahvaliti za vso pomoč. To je z besedami težko razložiti, ostane odnos med sovaščani, ki so nekomu pomagali rešili streho nad glavo, za to pa materialno niso nikoli poplačani.
Vsem moščanskim še živečim gasilcem, ki so pred 6 leti prijeli za gasilsko orodje in naprave, iskrena hvala za njihov vzor. Naštejmo še enkrat njihova imena: Ivan Gašperlin, Franc Kepic, Andrej Sivec starejši, Janez Kovterc in Tone Plevel starejši.
Za delo iz bližnje preteklosti in sedanjosti se moramo prav tako iskreno zahvaliti Francu Ravnikarju, Viktorju Nograšku, Marjanu Koncilji, Andreju Gašperli-nu, Tonetu Plevelu ml., kot sedanjemu predsedniku gasilskega društva in še mnogim drugim, ki so prav tako zagotovili, da bo gasilstvo v Mostah živelo tudi jutri.
CIRIL SIVEC
Med posebno delavnimi moščanskimi gasilci je treba poh valiti Franca Ravnikarja. Za gasilsko društvo in vaško skupnost je poleg izredno skrbnega dela v gasilskem domu in na terenu opravil še veliko drugih prostovoljnih opravil.
Iz Doma upokojencev
S pesmijo v novo leto
Že v decembru smo imeli več nastopov pevcev, ki so posredovali dobre želje s svojimi pesmimi. Prvi je nastopil ženski pevski zbor Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom Karle Vrh. Pevke so se predstavile s Prešernovo Pri-jatli obrodile so trte ... in tako seje koncert že uglasil na kulturni praznik in prihajajočo pomlad.
Priložnost smo imeli poslušati tudi moške glasove - to je bil Stobljanski oktet iz Domžal. Z njimi je bil tudi citrajS Tomaž Plahutnik. Pevce je vodil Jože Dolničar. Očarali so nas z nasto-
pom, posebej nas je navdušil ci-traš z izredno lepimi zvoki citer. Bil je imeniten večer in fantje so nam obljubili, da še pridejo.
Otroci osnovne šole Frana Albrehta so nas ponovno obiskali in po otroško razveselili, kot vedno.
Dan bo božiču, 26. decembra, smo imeli v Domu božično mašo, ki jo je izvedel p. Tomaž Menart. Doprinesla je k družinskemu razpoloženju praznika, razveselila je bolnike s spodbudo in lepim doživetjem.
Sledil je tradicionalni praznik silvestrovanja, in dedka Mraza z darovi za vsakogar. Po doma-
čem pevskem programu in govoru tovarišice direktorice smo sprejemali darove, nato pa sedli k boljše obloženim mizam. Tudi za bolnike, ki so rabili pomoč, je bilo poskrbeljno. Razpoloženje je bilo vedro in se je podaljšalo do zadnjih ur leta.
Nato nas je bolezen nekoliko omejila pri izhodih iz Doma iz varnostnih razlogov.
Konec januarja smo si ogledali diapozitive - prikaz Himalajskega pogorja z razlago Marka Prez-Ija, ki je bil član slovenske odprave. Govoril nam je o vzponu na 8200 m visok Čo-oju na kitajsko-nepalski meji. Veliko zanimivega smo slišali in videli, zlasti tudi o posebnostih glavnega mesta Tibeta Lhase in Katmanduja, s značilnostih mest indijskega in kitajskega sveta.
Februarja so se nam predstavili Dupličani s satiričnim kabaretom Zaradi inventure odprto, v režiji Franca Štebeta. Čudili smo se posebni izvedbi in se pošteno zabavali.
Pesem in smeh sta nas torej ob začetku leta lepo poživljala, tega pa si želim tudi za vnaprej.
MARIJA LAVRIČ
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
• Urednik iz sosednje-občine piše
Dober dan, Kamničani!
Veselo v Kamnik
Oh dnevu žena so ZKO Kamnik, kamniška godba in Planinsko društvo organizirali štiri prireditve z naslovom Veselo v Kamnik. V dvorani Kina Dom Kamnik so se predstavili kamniški narodno zabavni ansambli, solisti in humoristi in pripravili mnogim Kamni-čankam, pa tudi Kamnieanom, nekaj prijetnih uric.
Če je bučen aplavz nastopajočim merilo za dobro prireditev, potem je le-ta uspela.
FOTO: Predstavitev vseh nastopajočih       -DAMJAN GLADEK
Nekaj o Zlatem grbu Kamnika
Sem Kamničan, letnik 1943. Po poklicu tiskar in (upam) neoporečen občan. Nikoli sodno preganjan, nimam AlDS-a (ker ga ne potrebujem), rad hodim v hribe, ker jih imam takorekoč na dvorišču. Doma imam kaktuse, modro sobo in misli, ki so zaprte v zamrzovalni skrinji.
Čuden začetek, toda dragi Kamničani, nekaj bi vam rad povedal o Kamniku, o Kamničanih, o mestu, v katerem smo zaradi volje nekih bogov primorani živeti življenje časa, ki je zapisano v zvezdah.
Ljudje, rad imam naše mesto. To mesto ni domovina, te stare strehe, ti zidani kamni, razpadajoči asfalt, stari bunker ob mostu, moja ulica pod skakalnico, to je le slutnja ljubezni. Kamničani, domovino si ustvarimo v srcu, z nageljnom na oknu, s postrvjo v potoku, s šepetanjem smrekovih iglic, ki gnijejo v humus, in, ne nazadnje tudi dobrohotna policajeva beseda, ki ti da vedeti, da je oblast vendar oblast.
Da prekinem mavrične misli, sem član izvršnega odbora Turističnega društva Kamnik, in na vsakem sestanku premle-vamo že stokrat prežvečene stavke in misli o razbitih pločnikih, o izložbah, ki ponujajo blago, ki ga v trgovini ni moč kupiti, o parku, ki je pribežališče otožnih psov in klošarjev, o divjih mačkah, ki plavajo v fekalijah, ki se jim reče Nevljica, o mrtvih obtožujočih jelkah na starem gradu, o fasadah hiš, ki me spominjajo na beraški žakelj, o vsem grdem, ki naj bi bilo lepo.
Tako mimogrede, birokratsko smo se v društvu odločili za neko priznanje, kajti v občini Kamnik delujejo in žive ljudje, ki se trudijo (trudimo), da bi mesto živelo v vsej lepoti, ki mu je dana, da bi prebudili vase zaverovane kamniške malomeščane in tako naj bi se to priznanje imenovalo »Zlati grb Kamnika«. Pogoji so zelo enostavni, formule ni. Skratka živeti z mestom, zaradi mesta in sebe, kajti mesto naj bi bilo ogledalo lastne gredice, lastnih sramovanj in lastnega ponosa. Vsi posamezniki ali kolektivi, ki kakorkoli prispevajo k zunanjemu vtisu našega mesta, vsi, katerih srce živi s pravljico malega gradu, naj bi dobili vsaj moralno priznanje za delo, ga vlagajo v kraj, v katerem žive in iz katerega črpajo moči, da bi s ponosom hodili pod gorami, v mestu, ki se mu reče Kamnik.
MITJA JESENOVEC
Vsak ima svojega Maksa. Vi ga imate, jaz ga imam. Tako namesto svojega Maksa (Jerana), ki ga sprašujem itak vsak dan, vprašam nekega lepega dne vašega Najsvetejšega: (Lavrinica) »Kako bi bilo, Maks, da se vam oglasim iz ta spodnje občine v vašo zgornjo?«
Možakar pohvali idejo - in evo me. Tu sem!
Dober dan, Kamničani!
Javljam vam se takorekoč z juga, na nek način za vas »ta spodnji«. Tale »ta spodnji« vzemimo zgolj zemljepisno... Na drugačno razlago ne pristajamo v Domžalah niti slučajno... Še na to zemljepisno tolmačenje težko pristajamo, res pa je, da vsaka voda, tako tudi Bistrica, teče z višjega ni nižje, iz zgornjega na spodnje.
Tako mi, kot vi, veliko damo nase, samozavest je včasih kar prehuda. Pa ima naša in vaša geopolitična lega svoje karakteristike, ki jih ne more spregledati še takšna zaverovanost. - Mi smo bliže prestolnici, se reče Ljubljani, vi pa Karavankam, se reče Ljubelju. Mi smo vsekakor bliže oblasti, bliže vsem oblastnikom, pa če ti sedijo v Ljubljani ali na »ušču« Save in Donave. Vi pa ste žal bliže gnilemu kapitalizmu in se boste že morali sprijazniti s tem svojim geopolitičnim položajem. Kar zadeva krizo, nas tolče približno enako, le da imate vi nekoliko boljši položaj: kar zadeva izhod iz nje. Bližje ste izhodu iz krize - Ljubelju. Kar je res, je res... Vi imate svojo pesem »Veselo v Kamnik«, mi je nimamo, ki bi vabila »Veselo v Domžale!« Imamo samo tisto »Od Trojan do Domžal«, ki jo poje Robičev Nino. Žal pa nas pesem
ne afirmira ne gostinsko, ne turistično, kaže samo na naše težke ekološke razmere. Poje, kot vam je znano; Od Trojan do Domžal — po bencinu vse smrdi. ..«
Vi s svojo pesmijo vabite »Veselo v Kamnik in urno naprej ...« Kam naprej? Pa menda ja ne na »šoping« v Celovec in Beljak! Saj bodo zaradi vašega geopolitičnega položaja še bolj ta spodnji, kot smo mi. izražali svoj gnus, kakšne bonitete smo si Slovenci, nekateri izmed nas pa še posebej, izborili. Vi, Kamničani. ste si jih iz vsega povedanega že...
Če še malo ostanem pri zemljepisu, nam Domžalčanom nikakor ni všeč, da ste po sebi. t.j. po Kamniku, poimenovali planine, in še sreča je, da te planine marsikdo imenuje tudi Savinjske...
Pa Bistrico ste tudi poimenovali po sebi, nam pa še polja, ki se razteza vsenaokrog, ni uspelo poimenovali po našem mestu. Žal je bilo in ostaja samo Mengeško polje...
Naj vas ob svojem prvem javljanju iz ravnine tja pod hribe lepo pozdravim. Srečno, sosedje! MATJAŽ BROJAN
Odmevi, polemike, kritična mnenja
Kabelska
televizija: da
v zasebni
realizaciji,
kaj pa
s samoprispevki?
Pri zadnjem samoprispevku v KS Perovoje bil v programskih osnovah za samoprispevek tudi projekt kabelske TV. Po dvoletnem plačevanju samoprispevka ugotavljamo, da so nam agitatorji zanj lagali. Povsod, kjer so se dela lotili v privatni režiji in organizaciji, s samoprispevkom občanov mimo družbenih in političnih organizacij, CATV že imajo in deluje. Tisti nesrečniki, ki smo se zanašali na naše sistemske rešitve, je še vedno nimamo. To je le še en dokaz naše družbene neučinkovitosti, nesposobnega in zbirokratiziranega aparata. Na naša vprašanja smo do sedaj dobivali le meglene odgovore, da se še dogovarjajo. Vendar pa naših 2% od OD ne pomeni malo denarja in jih noben občan naše krajevne skupnosti v teh težavnih časih ne pogreša lahko, zato tokrat zahtevamo, da za naš denar opustite svoje stare navade in svoje obljube izpolnite, dokler samoprispevek še plačujemo; naslednjič nas na te Umnice ne boste več ujeli. Hkrati ZAHTEVAMO, da javno objavite, katero od obljub ob samoprispevku je uresničena, za kakšna sredstva, in koliko ste porabili za vaše dogovarjanje.
Vse tiste delavce v SZDL, ki so nam razlagali program samo-
prispevka, pa vabimo, naj"z orodjem pridejo na otroška igrišča, saj so ta še bolj zanemarjena, kot so bila, čeprav je bilo vzdrževanje vključeno v program samoprispevka. Skratka, zagotovite izvajanje ali pa sami poskrbite za to. Za to ste odgovorni in plačali smo obljube!
P. S. Podpisi občanov so pri meni!
Šolska hranilnica
Kot na vseh drugih šolah, tudi na naši šoli deluje šolska hranilnica, ki je prava banka v malem, le da tu ni veliko delavcev. Vse delajo učenci, razen takrat, ko so zraven tudi mentorji, ki delo nadzirajo.
Ob nekaterih obiskih varčevalci dobijo tudi nagrade (hranilnike, nalepke, mape, značke itd), ki kažejo pozornost Ljubljanske banke do teh hranilnic, saj je Ljubljanska banka te hranilnice, tudi organizirala. Delo poteka enakopravno in brez prepirov, kajti delo z denarjem je zelo zahtevno in odgovorno.
Varčevalci prineseni denar spravljajo v posebne »kasete«, da ga bodo učenci-delavci lahko ■prešteli. Za »blagajno« sedi uče-nec-delavec, ki vpisuje voste, razlike in druge potrebne spremembe. Vsak učenec-varčevalec ima svojo knjižico, hranilnik in listek v »kartoteki«. Zraven dobi tudi kartonček za pečate.
Jure Matičič, 7. č. nov. krožek OŠ F. Albreht
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
ČETRTEK, 16. marca 1988,m ob 18. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
Otvoritev fotografske razstave FKK »MAVRICA«, Radomlje
TAKŠNO TE SREČUJEM VSAK DAN
Razstava bo odprta do 25. marca 1989,
od 10. do 12. in od 17. do 19. ure
sobota in nedelja le dopoldne.
V otvoritvenem programu nastopajo:
Dekliški tercet: Mateja ARNEŽ, Katarina HABE in Marija PIRNAT
Maja ŽELEZNIK, flavta
Zoran POTOČAN, klarinet
Tomaž HABE, električni klavir
PETEK, 17. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
ob 16. uri
Gledališka skupina OOZSMS Zg. Tuhinj
D. Teršek: TURŠKE KUMARE
Režija: Ljuba Lajmiš
ob 19. uri
Gledališka skupina ŠKD SENŠRM »ZAKLONIŠČE št. 4«
P. Marivaux: ISKRENI IGRALCI
Režija: Mojca Poznanovič
SOBOTA, 18. marca
Dvorana Kulturnega doma Duplica
ob 19. uri
Gledališka skupina DPD »Svoboda« Duplica
R. Lola Djukič: BOG JE UMRL ZAMAN
Režija: Franc Štebe
SREDA, 29. marca
Dvorana Kulturnega doma Duplica
ob 9. uri
Gledališka skupina ŠKD OŠ Moste
J. Variott: VELIKAŠKA NOROST
Režija: Tanja Balantič
PETEK, 31. marca
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
ob 16. uri
Gledališka skupina KD Srednja vas
V. Novak: DOBRODOŠLA MISS AGATA
Režija: Zdenka Klančnik
ob 19. uri
Gledališka skupina KD Zg. Tuhinj Neznan avtor: PRED POROKO Režija: Marija Kadunc
SOBOTA, 1. aprila
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
ob 16. uri
Gledališka skpina KD Motnik
M. Marine: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
Režija: Jože Semprimožnik
Avla Srednje ekonomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra
ob 19. uri
Gledališka skpina ŠKD SENŠRM
A. Gotjevšček: POD PREŠERNOVO GLAVO
Režija: Tina Romšak
Po predstavi slovesen zaključek revije, pogovor o gledališču in srečanje sodelujočih.
Vstopnice za vse predstave bodo naprodaj pri blagajni kina Dom, tel. 831 -440. Informacije o (pred)prodaji ali o abonmajski vstopnici za vse predstave skupaj pa lahko dobite na ZKO Kamnik, Titov trg 20, tel. 831-616. VLJUDNO VABLJENI!
Upokojenski program
Že nekaj let Društvo upokojencev Kamnik organizira vrsto različnih športnih in drugih aktivnosti, ki pritegujejo vedno več upokojencev. Napredek je opazen, v aktivnosti pa se vključujejo tudi vedno novi člani, načrtovane naloge pa so v preteklih letih skoraj v celoti uresničili.
V letu 1989 bodo v organizaciji DU Kamnik pripravili:
Avtobusni izleti (vedno ob sredah)
5. 4. in 12. 4.: Borovlje-Bled-Blejski Vintgar-Kamnik
3.  5.: Predjama-Hrastovlje-Izola-Trst-Kamnik
7, 5. in 24. 5.; Radgona-Avstrija-Radenci-Negova-Ptuj junij Izlet na Dunaj in Češko
5.  7. Gorica-Benetke
19.  7. in 26. 7. Jezersko-Pliberk-Črna-Sleme-Šoštanj
2.  8. Sevnica-Čateške Toplice-Kostanjevica Pleterje-Novo mesto-Litija-GEOSS
6.  9. in 13. 9. Borovlje -Bled-Pokljuka
4.20 in 11.10 Doberdob-Gorica-Trnovo-Lokve Kolesarski izleti Vsak prvi četrtek v mesecu.
4. 5. Obisk upokojencev v Moravvčah, skupaj z DU Komenda 1. 6. Zgornji Tuhinj - srečanje z DU Motnik-Špitalič
6.  7. Komenda-Cerklje-Vodice-Moste, skupaj z DU Komenda
3.   8. Moste-Vodice-Mengeš-Radomlje-Kamnik, skupaj z DU Komenda
7. 9. Komenda-Preddvor-Komenda, skupaj z DU Komenda in DU Moravče
5.     10. Rudnik-Radomlje-Mengeš-Topole-Moste-Ko-menda (Relacija je del Kamniške spominske poti).
Vsi, ki bodo opravili vsaj 5 kolesarskih izletov, bodo prejeli značko »upokojenec-športnik«. Značko je mogoče pridobiti tudi v kombinaciji s planinskimi turami.
Pohodi - spominski pohodi po poteh občine Kamnik in Domžale
24. 4. Dobeno- Rašica -Mengeš
18.  5. Prevoje-Slevec-Osnovček-Črnivec
6.  6. Sipek-Rakitovec-Radomlje
20.  6. Črnivec-Velika planina-Vegrad 5. 9. Moravče-Trojica-Domžale
21.  .9. Češnjice-Oseke-Menina-Slopi-Motnik 3. 10. Kamnik - Velika Lasna
19.  11. Kamnik-Zakal-Črna Planinske ture:
26. 3. Spominski pohod na Porezen, skupaj s PD Kamnik
7.  5. Spominski pohod na Blegoš, skupaj s PD Kamnik maj Spominski pohod na Stol, skupaj s PD Kamnik
16.  7. Kamniško sedlo - Dan kamniških planin 1.8. Kokrško sedlo
17.  8. Storžič
Vsakdo, ki bo opravil vsaj 3 ture, bo prejel značko »upokojenec-športnik«.
Sprehodi (2 do 3 ure) vsak prvi in tretji torek v mesecu od maja do oktobra, po krajih v bližini Kamnika (Koželjeva pot, Samotni mlin, Kriški bajer, spomenik v Rudniku, Stari grad itd).
Kulturno zabavni popoldnevi bodo vsak prvi petek v mesecu od maja do oktobra, na društvenem dvorišču, vedno ob 16. uri.
Mini počitnice v počitniškem domu Delfin-Izola, od 21. 2. do 1. 3. od 21. 4. do 1. 5 in od 3. 11. do 11. 11.
Srečanje v ženski sekciji - vsak drugi in četrti četrtek v mesecu razen v juliju in avgustu, ko ni srečanj.
Vse naštete aktivnosti bodo razpisane tudi na oglasni deski.
Po potrebi bo DU Kamnik organiziralo še druge prireditve, ki bodo objavljene na oglasni deski. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki jih zanimajo posamezne od naštetih aktivnosti.
STANE SIMŠIČ
KJA
Ideja Kamnik Ljubljanska c. 6,
razpisuje
po sklepu komisije za delovna razmerja
naslednja dela in naloge
referenta nabave
z naslednjimi pogoji:
-   končana srednja šola komercialne oz. ekonomske smeri
-  zaželene delovne izkušnje
-   opravljen vozniški izpit
Kandidati naj pošljejo pisne vloge v roku 10 dni od objave razpisa na naslov: Ideja Kamnik, Ljubljanska cesta 6, 61240 Kamnik. K vlogam je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja DO.
Komunalno podjetje Domžale
TOZD Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, Študljanska 91, 61230 Domžale
obvešča
porabnike storitev čiščenja odplak, da se uporabljajo
od 1.3. 1989 dalje naslednje 53% višje cene čiščenja:
1. čiščenje odplak ER	
- gosp.,    negosp.,   obrt     cena indeksne točke s tehn. odpl. čiščenje odplak RR	121 din
- gospod., negosp., obrt     cena indeksne točke s tehn. odpl.	14 din
skupaj čiščenje	cena indeksne točke	135 din
2. čiščenje odplak ER čiščenje odplak ER	gospodinjstva cena/m3 gospodinjstva cena/m3	182 din 18 din
čiščenje odplak skupaj	cena/m3	200 din
Gornje cene je po predhodnem usklajevalnem postopku potrdil delavski svet TOZD v sestavi z delegati uporabnikov na 3. redni seji dne 1. 3. 1989.
6
Kamniški občan /13. marca 1989
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kuko trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila ljuba
mama, stara mama, prababica,
sestra in teta
MARIJA MODRIJAN
iz Stebljevka 3
Najiskrcneje se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, našim sodelavcem, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoč in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Ančka, Mici, Francka, Agata, Angelca,
Rezka, Cilka, Ivanka in sinova Franc in Filip z družinami
ter drugo sorodstvo
Stebljevk, Tunjice, Duplica, Šentilj, Tržič, Soteska, Tuhinj, Kamnik, Sidol, Laze, marec 1989
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
FRANCKE ŽAGAR
rojene ŠLEBIR iz Most pri Komendi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala komendskim pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, sin Ivan z družino, brat, sestra in drugo sorodstvo
Moste, Šmarca, Kamnik, Stranje, Tuhinj, februar 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE URŠIČ
iz Sp. Stranj 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivom Občine, Utoka, Ete in Kočne Kamnik. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem za zapete žalostinke in Tomažu Plahutniku za ganljive zvoke citer.
Žalujoči vsi njeni
Stranje, Godič, Kamnik, Tunjice, Podgorje, februar 1989
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga
MARIJA PEČEVNIK
rojena VIDMAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram ZD Kamnik za dolgoletno skrb in pomoč v njeni težki bolezni. Najlepša hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke ob zadnjem slovesu.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, Ljubljana, Horjul, v marcu 1989
KOČNA VAM SPOROČA
-   Na Fužinah, poleg našega Avtomerkurja, smo .pred nekaj dnevi odprli novo prodajalno DISKONT, kjer boste lahko laže, predvsem pa ceneje, kupovali razno blago. Vemo, da je cenejša nabava vse bolj pomembna, zato upravičeno pričakujemo vaš obisk. Velik parkirni prostor je zagotovljen. Solidno boste postreženi.
-  V prostorih »stare« Knjigarne na Ljubljanski cesti bomo odprli prenovljen lokal, ki bo namenjen prodaji kompletnega TITAN proizvodnega programa. Tudi na izdelavo ključev nismo pozabili.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP
TP »KOČNA« KAMNIK
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je
v 74. letu zapustila naša draga
žena, mama, teta in stara mama
MARIJA PESTOTNIK
s Pšajnovice 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem našim sodelavcem centralne OŠ Toma Brejca in podružnice Šmartno ter Planike Kranj - Obrat Mojca, Lukovica, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku iz Češnjic za lepo opravljen pogrebni obred in lepe besede slovesa, govorniku Branku Zibertu za poslovilni govor in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Janez, otroci Ivan, Ivanka in Mari z družinami ter drugo sorodstvo
Pšajnovica, Trnjava, Mala Lasna, Koreno, Domžale, februar 1989
V 80. letu je umrla
MARIJA TOMELJ
iz Šmarce, Nožiška 14
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v času bolezni pomagali in se od nje poslovili na homškem pokopališču. Posebej pa se zahvaljujemo sosedom, predstavnikoma pogrebne službe KS Ho-mec-Nožice, župnikoma iz Šmarce in Homca, cerkvenim pevcem iz Šmarce, Društvu upokojencev Kamnik in kolektivu Svilanita.
Sestra Ančka in drugo sorodstvo
Marec, 1989
ZAHVALA
V prometni nesreči nas je
nenadoma zapustil naš dragi sin,
stric in svak
LOJZE VODNIK
p. d. Trelčev Lojze iz Godiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi sosedom za nesebično pomoč, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Godič, Županje njive, februar 1989
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila
draga mama, stara mama, sestra,
teta in prababica
MARIJA LIPNIK
iz Streliške 25
Najtopleje se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem Osnovne šole Toma Brejca, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na poslednji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik, dr. Plavčevi za nesebično skrb in nego, tovarišu Modicu, tovarišu Krtu in g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Lojzka, Marica in Rezka z družinami ter drugo sorodstvo
Kamnik, Žalec, Gradišče, marec 1989
rejA
Tovarna tekstilij za notranjo opremo
IDEJA
Ljubljanska c. 6, 61240 Kamnik
AKCIJSKA PRODAJA:
blaga iz opuščene kolekcije in ostankov po ceni od 20.000 do 45.000 din za kilogram
Prodaja bo v prostorih tovarne v Kamniku, Ljubljanska c. 6, in sicer:
-   v petek, 17. 3. 1989, od 9. do 19. ure in
-   v soboto, 18. 3. 1989, od 9. do 13. ure.
Takoj redno zaposlim dekle ali fanta za strežbo gostov.
OD po dogovoru. Tel. 831-233.
Dvosobno stanovanje v Kamniku, 50 kv. m, 1. nadstropje, vse-Ijivo takoj, prodam ali zamenjani za večje z doplačilom. Tel. 832-287.
Instruiram nemščino za vse stopnje. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Skoraj nov kavč ugodno prodam. Krempl Marija, Klavčičeva 7. Kamnik.
Penzionske cene v letu 1989 za Počitniški dom Banjole
Zaradi nenehnega spreminjanja tržnih razmer objavljene cene VELJAJO le za čas od 5. 4.-5. 6., od 5. 6. dalje so cene le OKVIRNO določene in bodo naknadno potrjene ali spremenjene.
-   člani ZZB NOV občine Kamnik imajo na te cene popust 12.000 din dnevno na podlagi predloženega potrdila o članstvu,
-   izmene so_ 10-dnevne, vsakega 5., 15. in 25. v mesecu,
-   prijave z vplačano akontacijo din 200.000 na osebo sprejemamo v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV, prijaviti se morate najkasneje 30 dni pred nameravanim nastopom dopusta v Banjolah,
-   prijave za oddih v Banjolah v mesecu juliju in avgustu morate sporočiti najkasneje do 1. junija 1989,
-   kasnejše prijave so možne edino preko recepcije v Banjolah,
-   dopust v sezoni julij, avgust lahko koristijo samo samoplačniki. Popust 12.000 din velja.
-   Prevoz z avtobusom iz Ljubljane v Banjole in nazaj bo organizirala uprava PD Banjole. Odhod avtobusa iz Ljubljane (ploščad železniške postaje) je ob 13. uri. Prevoz z avtobusom se plača skupaj z akontacijo ob prijavi zaradi pravočasnega naročila avtobusov. Cena avtobusa Ljubljana-Banjole-Ljubljana je 60.000 din. Kdor bo potoval z lastnim prevozom, lahko dobi ključe za rezervirano sobo na dan izmene po 12. uri,
-   goste, ki se bodo pripeljali v Pulo z vlakom, bo na postaji čakal domski kombi (odhod vlakov iz Ljubljane ob 4.45, 6.25 in brzi ob 6.45, razen ob sobotah in nedeljah, prihod v Pulo ob 9.20, 10.45, brzi ob 11.05 - podatke o odhodu preverite na postaji),
-   glede prijav, vplačil in rezervacij se obrnite na tajništvo Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, ki razpolaga z sobami in ležišči,
-  turistična taksa v predsezoni je 2.250 din in v sezoni in posezoni 4.000 din. Oproščeni so VVI - IV. kat., narodni heroji in nosilci Spomenice 1941. Otroci od 7. do 15. leta starosti plačajo 50%.
IZMENJAVA GOSTOV BANJOLE - KARLOVY WARY Z zdraviliščem Karlovy Wary se bo letos izmenjalo 30 gostov po 14 dni. ZA 14-dnevno zdravljenje v češkem zdravilišču je doslej predvidena cena 1,100.000 din, kolikor znašajo stroški 14-dnevnega bivanja češkega gosta v Banjolah. V primeru zvišanja sezonske cene v PD bo cena višja.
Za prevoz v zdravilišče skrbijo gosti sami. Kdor želi na zdravljenje v Karlovy Wary, naj odda prijavo preko Občinskega odbora ZZB NOV svoje občine na mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Komenskega 7.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK
Svet zavoda za usposabljanje	invalidne	
mladine Kamnik,		
Novi trg 43/a,		
razpisuje		
javno licitacijo		
osnovnih sredstev:		
Invent.Osnovno sredstvo	Kol.	t    Izklic.
štev.		cena
505     parna likalna miza	1	200.000
504     likalni parni kotel	1	100.000
498     šivalni stroj SLAVICA	1	200.000
489/1   šivalni stroj BAGAT	1	150.000
497/2  šivalni stroj BAGAT	1	222.000
497     šivalni stroj BAGAT	1	100000
488     šivalni stroj VERITAS	1	200.000
511     šivalni stroj BAGAT elekt.	1	300.000
šiv. stroj BLIND STITCH	1	100.000
510     el. stroj za krojenje	1	300.000
565     pomivalni stroj ZANUSI	1	100.000
223/6  mize KN zelen ultrapas	6	100.000
152     računski stroj OLIVETTI	1	100.000
144     pisalni stroj OPTIMA M-12	1	200.000
Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v Zavodu
za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/a,
v torek, 21. 3. 1989 ob 12. uri.
Ogled je možen na dan licitacije, 21. 3.1989 od 10. do 12.
ure.
Licitacija je po sistemu - videno kupljeno.
Licitira se ustno.
Prometni davek ni vračunan v izklicni ceni, plača ga
kupec ob prevzemu pri blagajni zavoda.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 20%
izklicne cene na blagajni zavoda.
Objekt	Predsezona 5.4.-5.6. 5.6.-25.6.	Sezona 25.6.-5.9.	Posezona 5.9.-dalje
D-ll	52.000      55.700	65.900	55.700
D—t, D —Ml pritličje D-ll	49.000      52.000	65.900	52.000
Blok A in B podpritličje D-l	41.100      44.800	55.500	44.800
Počitniške hišice		42.100	
8
KAMNIŠKI OBČAN / 13. MARCA 1989
Ral!y voznik Peter Janežič
Peter Janežič, devetindvajsetletni inženir kmetijstva, se poleg službe na Srednji Agroživilski šoli v Kamniku in dela na kmetiji, intenzivno ukvarja z rallvjem.
Tovrstne dirke so zelo priljubljene med ljubitelji avto - moto športa, kar je pokazala velika udeležba gledalcev na rallvju Saturnus, ko je ena etapa potekala v naši občini in sicer preko Črnivca. Rally voznikov je relativno malo, saj zahteva ta šport na samo veliko denarja in spretnosti v ravnanju z vozilom, ampak tudi precej poguma. Petru Janežiču je bila lanskoletna sezona prva, vendar so se že pokazali uspehi.
Peter, kdaj si pravzaprav začel?
Od leta 1977 sem bil v spremljevalni ekipi svojega brata in sicer kot mehanik, pa je potegnilo še mene. Najprej sem vozil motocikle in bil leta 1984 slovenski prvak, potem sem malo prekinil, lani pa me je spet zagrabilo in začel sem z rallvjem. V prvi sezoni sem zamenjal dva sovoznika, letos pa me bo spremljal Tibor Zakrajšek.
Koliko preizkušenj si se udeležil v svoji prvi sezoni?
Lani sem tekmoval v skupini N do 1150 ccm. Udeležil sem se šestih tek-movnj, od tega jih je bilo pet za državno prvenstvo, tri pa za republiško.
Nastopil sem na vseh znanih domačih rallvjih kot so Kompas, Saturnus, Camel, Velenje in še nekaterih. Moja končna uvrstitev je bilo šesto mesto v razvrstitvi za državno prvenstvo in peto mesto na republiškem, kar je precej dobro za začetek.
S kakšnim avtom si si privozil te uvrstitve?
Nič posebnega nimam. Lani sem kupil Yugo 55 AX in ga preuredil za tekmovanje. Avto zmore kakšnih šestdeset konjskih moči in končno hitrost okrog 160 km/h. Montiral sem še školjkaste sedeže in posebne varnostne pasove, nujni pa so bili še zaščitni loki proti prevračanju ter utrjeni amortizerji. Drugače je vse serijsko, saj pravila prepovedujejo razne posege v motor in ostale dele. Dober rezultat moraš doseči praktično z enakim avtom, kot ga vozijo vsak dan po naših cestah; no čisto enak seveda ni.
Kako finančno zntoreš vse te predelave in popravila?
Imam kar precej sponzorjev; Ljubljansko banko Gospodarsko banko Ljubljana, Mesno industrijo Primorske, Elektrotehno, Slovin, Servis Sitar, Zavore Burja, Kovinska galanterija Štupar, Avtokleparstvo Pirnar, Ličarstvo Koželj, Amortizerji Turn-šek, dogovarjam pa se še z barom Mitnica in gostilno Pod skalco. Kot vidiš ima skoraj vsak del svojega sponzorja, nekaj pa je prostih sredstev za bencin in prevoz na tekmovanja. Brez sponzorjev ne bi prevozil mnogo kilometrov, saj bi ljudje mislili, da kradem, če bi iz svojega žepa dajal toliko denarja. Šalo na stran, res je vse zelo drago. Poglej, samo za lansko sezono sem rabil petindvajset kompletnih koles, gre za različne gume v različnih pogojih. Če avto ni dobro pripravljen, je vožnja v njem nevarna; da bi bilo vse v redu, pa skrbijo prav sponzorji.
Ali se počutiš v »senci« svojega starejšega brata?
Niti ne, lepo sodelujeva, sedaj je on moj mehanik in je vedno v moji spremljevalni ekipi, ki je nujno potrebna za uspeh.
Kako pomemben se ti zdi sovoznik?
Od sovoznika je odvisno marsikaj. Zelo mora biti pogumen in popolnoma mora zaupati vozniku. Če sovoznik ne spremlja budno načrt proge, lahko pride do usodnih napak. Poglejmo, kaj dela sovoznik. Na primer: njegova komanda levo 2, ravnina 200, desno 1 pomeni oster ovinek, ki ga je potrebno zvoziti s 30 do 60 km/h, potem dvesto metrov ravnine do naslednjega ovinka, ki je zelo oster, približno tak, kot najbolj oster na Črnivcu. Če voznik pomeša levo in desno oziroma pove napačno številko ovinka, je najmanj kar se ti lahko zgodi slaba uvrstitev, da o ostalih posledicah raje ne govorim.
Kdo je bil tvoj učitelj?
Od takrat, ko sem naredil šoferski izpit, sem samouk. Nekaj so mi povedali drugi vozniki, tudi Janez Banič mi. je dal nekaj nasvetov, največ pa mi je pomagala desetletna prisotnost v moto Športu.
Ta šport je precej naporen, kako se pripravljaš?
Nič posebnega ne delam, pozimi smučam, seveda letos ne, hodim na rekreacijo v telovadnico in delam doma na kmetiji. Delo največ pripomore h kondiciji. Ta šport je res naporen in uspeh je odvisen od dobre pripravljenosti stroja in človeka, saj vozimo v različnih pogojih. Rally Saturnus traja dva dni s tridesetimi hitrostnimi preizkušnjami, kar znese dvesto petdeset kilometrov težavne ceste.
Kakšna je publika ob cestišču?
Ljudje nas pozdravljajo in spodbujajo, todan ne povsod. Nekateri se jezijo, ker vse zaprašimo, če je suho
Ta daljna, magična dežela...
oziroma pošpricamo, če je mokro. Na rallvju Prijateljstva so nam metali kamenje, drva, koruzne storže in ne vemkaj še vse. Na dan tekmovanja so nam podrli drevo preko cestišča. Precej neprijetno, če pomislim, da smo že na treningih dosegali na ravnih delih hitrosti preko 130 km/h, lahko bi prišlo do nesreče. V glavnem je vzdušje na tekmovanjih dobro.
Peter, ali te je kdaj strah?
Strah me je napak. Če drviš med drevesi in prepadi, si ne smeš privoščiti napak, saj so hitrosti prek sto kilometrov na uro lahko usodne. Lahko pa mirno rečem, da me je manj strah kot navadne voznike.
Koliko nesreč si že doživel?
Sam sem doživel le eno, videl sem jih pa že precej. Na tistem nesrečnem rallvju Prijateljstva sem prehitro pripeljal v ovinek. Ker imajo gume izreden stik s podlago, me je na asfaltu, posutim s peskom najprej obrnilo na bok, potem pa še na streho. Malo> pločevine je bilo obtolčene, vitalni deli avtomobila pa so bili nepoškodovani. Gledalci so pomagali obrniti avto in vožnja se je nadaljevala. Izgubil sem dragocenih petdeset sekund in pristal na petem mestu, drugače bi bil tretji. Kljub vsemu se nisem prestrašil, saj vem, da je avto za hitrosti, ki jih dosega, popolnoma varen.
Kakšni so tvoji načrti za letošnjo sezono?
V pripravi imam nov motor in menjalnik za skupino A, seveda z istim avtom. S tem motorjem bo avto zmogel devetdeset konjskih moči in bo konkurenčen za močnejšo kategorijo. Mislim, da je uvrstitev med prvih pet dosegljiva, za kaj več pa je potrebnega še več denarja, predvsem pa tako kot pri vsakem športu, tekmovalne izkušnje. Z novim sovoznikom se bova udeležila vseh rallvjev za državno prvenstvo, za tekmovanja v tujini pa se bova odločala sproti, glede na finance, saj so tekmovanja v tujini bistveno dražja od domačih.
Po tem pogovoru me je Peter Janežič povabil na trening vožnjo in moram priznati, da sem zelo užival v rjovenju motorja in atraktivni vožnji. Poleg lepih občutkov pa me je bilo predvsem strah, Peter se je le smejal in reke!, da to ni bilo praktično nič in da drugače vozi še precej drugače, če bi bil prepričan, da je cesta popolnoma prazna.
Po tej vožnji sem imel še sam priložnost, da sedem za volan pravega rally avta in odpeljem nekaj kilometrov. Vožnja je res garanje, vendr imaš občutek varnosti, saj se avto odlično drži ceste in dosega precejšnje hitrosti na vsakršni cesti. Še dobro, da merilec hitrosti ne dela, Peter pravi da iz praktičnih razlogov, ker bi drugače vozil počasneje.
DAMJAN GLADEK
Uspeh karateistov
Regijskega tekmovanja v težnost-nih kategorijah so se 24. februarja v Kranju udeležili tudi trije kamniški tekmovalci iz Karate sekcije dupliške-ga Virtusa. Kljub slabim materialnim pogojem so vsi trije dosegli načrtovani cilj, to je, uvrstitev na slovensko prvenstvo.
Cveto Balantič je v poltežki kategoriji zasedel 2. mesto, Marko Marolt v polsrednji 3. mesto in vlado Stanič v težki 3-4. mesto. Najlepša nagrada za vse tri je torej uvrstitev do četrtega mesta in zagotovilo, da se bodo v mesecu marcu lahko merili za naslov slovenskega prvaka, ki pa je vsaj zaenkrat, še nedosegljiv.
Kranjski turnir je privabil sedem klubov iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Domžal in Kamnika in 42 tekmovalcev, ki so se pomerili v petih kategorijah. Škoda, da se tekmovanja niso udeležili tudi drugi kamniški klubi, ki rastejo kot gobe po dežju, saj le tekmovanja dajo pravo sliko, kakšen
napredek je dosegel tekmovalec ali pa šport v posamezni občini.
Člansko prvenstvo je torej že mimo, zato pa mladinske kategorije čaka podoben kvalifikacijski turnir za slovensko prvenstvo, prav tako v Kranju.
Trener Vlado Stanič je povedal, da bodo iz Karate sekcije poslali dva tekmovalca in sicer Marka Marolta in Tadeja Zeliča. Od obeh pričakuje dobre boje in uvrstitev do četrtega mesta, ki ju bo popeljalo na višjo stopnjo tekmovanja.
Uspehi sekcije so zelo solidni, zato je tudi vedno več mladih, ki bi želeli pokazati svoje sposobnosti v tem borilnem športu. Vendar po besedah Vlada Staniča sekcija nima teh možnosti, saj so zavarovanja in zdravniški pregledi za tekmovalce predragi za skromno klubsko blagajno. Morda bo po teh odmevnih uspehih le kanilo nekaj več dinarčkov v nastavljeni lonček.               MATIC ROMŠAK
Polen '"'»''" zaresnega skavtskega življenja je bilo na šestnajstem svetovnem zletn skavtov v CATARACT SCOVT PARKU tudi obilo možnosti za zabavo in razvedrilo.
Kljub mnogim zanimivim dogodkom v taboru je veliko skavtov odšlo na kopanje v Tihi ocean. Tudi sami smo se pridružili takemu izletu in se vkrcali v precej poln avtobus, ki je vozil do obale. Ko smo prispeli na plažo, so nas na nekaterih mestih presenetili napisi o prepovedi plavanja v morju, zaradi močnih vodnih tokov. Na takih krajih je dovoljeno le »kopanje« po avstralsko, ko plavalec leži na dober meter dolgi plastični deski in se z njo vozi po zalivu. Dovoljeno je tudi metanje v valove, deskanje in jahanje na valovih. Bilo je prav prijetno, vendar je marsikdo med nami pozabil, da je v Avstraliji poletje in je plažo zapustil opečen od sončnih žarkov. No za take so poskrbele posebne ekipe prve pomoči v kampu.
Najbolj pa je mlade skavte privlačilo zbiranje skavtskih našitkov, značk, simbolov, oznak, skratka vsega, kar vsak skavt nosi na uniformi. V ta namen so prireditelji najbolj strastnim zbiralcem postavili več velikih šotorov, v katerih je vsakdo lahko zamenjal, kar je hotel. Avstralski skavti so poskrbeli tudi zato, da so obiskovalci z vsega sveta spoznali njihovo zgodovino, običaje in življenje na najmlajši celini, ki jo sami imenujejo »tam spodaj«. Zato so na osrednjem prireditvenem prostoru vsak dan izvedli katero izmed zanimivih in privlačnih prireditev. Seveda to ni bilo vse, saj je vse dni po kampu krožila skupina skavtov, preoblečenih v stare vojaške uniforme in priganjala pred seboj skupino kaznjencev in tako ponazarjala življenje v Avstraliji pred dvesto leti, ko je britanski imperij tam naselil svoje prve kaznejnee. Da je bilo vse še bolj prepričljivo, so bili kaznjenci vklenjeni v verige in vpeti v sramotilne odre. Za vsak poskus pobega ali neposlušnosti pa so jih vojaki nazorno »prebičali«.
Na drugem koncu prireditvenega prostora so gostitelji prikazali življenje svobodnjakov, kovačev in iskalcev zlata, ki so ga lahko posnemali tudi skavti. Za simbolično vsoto denarja si je lahko vsakdo izposodil sito in v pesku izpiral zlato. Večina ni našla ničesar, nekateri pa so le uspeli in izprali mikroskopska zlata zrnca iz peska.
Zanimiv je bil tudi prikaz zdajšnjega farmarskega življenja; od izredno hitrega striženja ovac do atraktivnega cepljenja drv.
Svoje običaje pa so na taboru pokazali tudi prvotni naseljenci Avstralije, ki zaradi mnogih posledic sodobnega #*eta in razvoja počasi, a zanesljivo izginjajo v konglomeratu  avstralske
• Šestnajsti svetovni tlet skavtov je v Avstralijo privabil več kot petnajst tisoč skpvtov iz osemdesetih držav. Skavtski tabor je bil na 160 hektarih površine, ki sojo leto poprej urejali skavti iz cele Avstralije. V desetih dneh zleta so mladi skavti pojedli 30 ton mesa, 46000 hlebov kruha, 246000 jajc, deset ton krompirja, ...intudipolizali 786000 sladoledov.
Celotna prireditev pa je stala več kot 40 milijoinov avstralskih dolarjev.
Za konec še značilnost Avstralije — kenguru
družbe in kaj kmalu bomo o njih lahko govorili le še v pretekliku.
Naporni in zanimivi dnevi so hitro minili in kmalu je napočil zadnji dan šestnajstega svetovnega skavtskega zleta, ko smo se poslovili od vseh na novo pridobljenih prijateljev. Zadnji večer je minil v prelepi zaključni slovesnosti, kjer smo si obljubili, da se srečamo spet čez štiri leta v Južni Koreji, ki bo gostiteljica 17. svetovnega skavtskega zleta. Naslednje jutro smo se poslovili še od naših izseljencev in poleteli proti domu.
JANEZ BALANTIČ
Slovenski taborniki pred vhodom v CATARACT SCOUT PARK!
Honorarno zaposlim dekle z veseljem do strežbe.
Nudim soliden honorar. Gostilna »GROG« Pri Meti, Medvedova 22. Kamnik.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinske akcije        Porezen
Franc Štefula, krepak in žilav 85. letnik
Ni veliko ljudi, ki bi bili pri 85. letih starosti še vedno tako žilavi in aktivni, kot je naš kamniški dobri znanec France Štefula. Vedno ga srečujemo, ko hiti proti Kamniku. Vedno se mu nekam mudi, pri tem pa ne pozablja na prijatelje in znance. Z veseljem mu sežemo v roko, saj je prijeten in odkrit tovariš, ljubitelj gora, ljubitelj lepe narave in strasten hodeč, danes po nekoliko nižjih vzpetinah kot včasih, v mladih letih. Pisati o Francetu Šte-fuli pomeni govoriti o dobrem delavcu in prijatelju, pomeni govoriti o planincu, ki se je s srcem zapisal našim naravnim lepotam in planinam.
Rodil se je 28.1. 1904 in skoiraj vse življenje preživel v Kamniku. Tu je hodil v šolo, se zaposlil. Vmes ga je življenjska pot popeljala za nekaj časa v Maribor, v Kosovsko Mitrovico in še kam, a se je vendo vračal nazaj v Kamnik, kjer si je ustvaril tudi svojo družino. Njegova življenjska družica ga je spremljala na tej poti, a je pred nekaj leti omagala. Oba sinova in hčerka sledita njegovi življenjski filozofiji, predvsem pa je ponosen na njih, ker imajo radi planinski svet.
Zadnjih 25 let pred upokojitvijo je delal v Stolu in bil obratovodja pomožnih obratov, vse do upokojitve leta 1963.
S planinstvom se je France srečal že leta 1919. Spominja se, da so bili pogoji hoje v planinski svet znatno težji kot so danes. Ni bilo prevoznih sredstev, oskrba v gorah je bila skromnejša, ni bilo prostega časa itd. Stalno je zahajal v gore in se srečen vračal v dolino. Prek tedna je zopet načrtoval, kam jo bo mahnil v nedeljo.
Kot planinec je čutil velike obveznosti do planinske organizacije. Kot aktivni član je sodeloval pri številnih delovnih akcijah. Dolga leta je bil član gradbenega odseka PD Kamnik, še dane je član častnega razsodišča.
Zelo rad se spominja tistih dni. Pravi, da je bilo najlepše, ko so gradili žičnico na Kokrško sedlo 1963. leta. Sam je delal na strojni opremi. Poma-
Na poti na Zakal
gal je pri širitvi koče na Kokrškem sedlu in povsod, kjer so pomoč potrebovali. Skoraj ni bilo akcije, ki se je ne bi udeležil. Še danes, pri 85. letih, rad poprime tudi za fizično delo in pomaga pri uresničevanju delovnih nalog Planinskega društva Kamnik.
Za svoje marlivo in vsestransko uspešno delo je prejel številne pohvale in priznanja. Med ostalim je dobil srebrno in zlato odličje Planinske Zveze Slovenije, dobil je zlato plaketo SITKS Kamnik, je prejemnik zlatega odličja PD Kamnik in še številnih drugih. Vsa ta priznanja so prišla v prave roke in so le skromna oddolžitev za njegov delež pri krepitvi planinstva v Kamniku.
Zadnja (eta kljub starosti ne miruje. Redno hodi na pohode, tudi v planine ob spremstvu hčerke Marjane, ki ga tudi spodbuja. Redno hodi na pohode, ki jih organizira društvo upokojencev Kamnik.
Planine in zopet planine, pravi France, so vredne življenja in truda. Obiskoval jih bo, dokler bo le mogel, odnehal pa ne bo zlepa, zagotavja slavljenec.
Ob njegovem življenjskem jubileju so se ga spomnili tudi njegovi planinski prijatelji iz PD Kamnik in mu zaželeli še veliko lepega, zlati planinskih užitov. Takim željam se pridružujejo tudi njegovi prijatelji in znanci. Želijo mu še vrsto let zdravja in zadovoljstva v planinskem okolju. Tudi mi, ki ga poznamo, mu trdo stiskamo dlani, s prepričanjem, da se mu bodo želje še dolgo izpolnjevale.
STANE SIMŠIČ
Planinsko društvo Kamnik bo tudi letos pripravilo vrsto planinskih akcij, planinskih pohodov, vzponov na vrhove in drugih dejavnosti. Poleg ostalih aktivnosti, ki jih je veliko, pa v posameznih mesecih načrtujejo tudi:
8. januar — pohod po stezah partizanske Jelovice
17. marec - občni zbor PD Kamnik v dvorani nad kavarno
26. marec - zimski pohod na Porezen
22. april - spominski pohod na Rašico
maj - mladinski tabor - alpinistični tabor 7.  maj   -   spominski  pohod  na Blegoš
maj - pohod na Stol
4.  junij - trim pohod in čistilna akcija na Veliki Planini
junij - hrvaške gore
16. julij - Tabor planincev za ljubljansko območje in Dan Kamniških planin na Kamniškem sedlu.
22. julij - Zilska dolina
20. avgust - trim in čistilna akcija na Kamniškem sedlu
2.-3.    september    -    prečenje - Kamniško - Kokrško sedlo
10. september - Dan planincev Slovenije
24. september - trim in čistilna akcija na Kokrškem sedlu
14. oktober - kamniška spominska pot
5. november - kamniška spominska pot
24. december - Kostavska planina Vsak izlet v gore bo objavljen še v dnevnih glasilih in s plakati. Obiskovanje gora se letno povečuje, ker te nudijo obilo užitkov, zato se nadejajo, da bodo načrtovani izleti dobro obiskani.
STANE SIMŠIČ
Občni zbor Planinskega društva Kamnik
Planinsko društvo Kamni vabi vse planince in ljubitelje gora na redni občni zbor, ki bo v petek, 17. marca ob 18. uri v dvorani nad kavarno v Kamniku.
Na zboru bodo planinci pregledali rezultate svojega dela v preteklem letu, ocenili možnosti nadaljnje krepitve planinstva in podelili društvena priznanja najbolj prizadevnim.
Vljudno vabljeni!
PD Kamnik
Planinsko društvo Kamnik vabi na tradicionalni zimski pohod na Porezen v nedeljo, 26. marca 1989. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri s Trga prijateljstva. Prijave sprejema Planinsko društvo Kamnik do vključno petka, 24. marca.
PD Kamnik
Čistilna akcija v Arboretumu
Arboretum Volčji potok je prostor, s katerim se občani Kamnika in Domžal srečujemo v vsakodnevnem življenju. Vsako leto v Arboretumu pripravimo delovno akcijo, s katero skušamo parku nadeti novo podobo. Akciji se občani odzovejo v kar precejšnjem J številu.
Vabimo vas, da se udeležite tudi [ naše letošnje akcije, ki bo v soboto, 18. marca 1989, ob 7. uri.
Arboretum Volčji potok j
(0,j Kamniški občan
KAMNIŠKI   OBČAN,   glasilo občinske  konference  SZDL Kamnik - Kamniški občan je'; aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF
-  Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039   -   Kamniški    občan
-  Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.