kočevske
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Sindikalni občni zbor
Znanj e — gibalo razvoj a
»Jugoslavija je v globoki družbenoekonomski in politični krizi. Ekonomska kriza, zlasti pa večletna visoka inflacija in padec življenjske ravni delovne ljudi in občanov, ki živijo izključno od osebnega dohodka ali pokojnin, so vpliVali ir. še vplivajo na slabšanje politične situacije, notranje in zunanje varnosti države. Po drugi strani pa sedanja zelo neugodna politična in varnostna situacija onemogoča izhod iz ekonomske krize. Zvezni Izvršni svet meni, da se naša kriza približuje »kritični točki« in da utegne imeti morebitno nadaljnje omahovanje v družbi pri izvajanju odločnih ukrepov za obvladanje ekonomske in politične krize neugotovljive posledice.«
To je uvodni odstavek novega Protiinflacijskega programa, ki ga je pripravil Zvezni Izvršni svet. V njem je nedvoumno povedano, da je Jugoslavija v ekonomski in politični krizi. V Jugoslaviji smo torej v nezavidljivem položaju; govorimo in občutimo padec življenjske ravni, v tem, da-se poslabšujejo Pogoji gospodarjenja, ne uioremo več odplačevati svojih dolgov tujini, zato se pogajamo s tujimi upniki o odložitvi plačevanja dolgov, investicijske aktivnosti skoraj ni, malo je organizacij združenega dela, ki skrbijo za niodernizacijo svoje proizvodnje.
Podobne so razmere tudi v občini Kočevje, morda celo boj
zaostrene. Vemo, da imamo velike težave v lesno,predelovali dejavnosti, ki je opredeljena kot nosilec razvoja v občini, stalne so težave v kmetijstvu, kovinsko predelovalna industrija se le s težavo izvlači iz krize, v katero je zašla že pred leti, velike pro bleme ima tekstilna industrija in gradbeništvo, skratka ni gospodarske panoge in ne delovne organizacije v občini, ki ne bi imela problemov in kjer delavce ne bi pestile skrbi, kako preživeti danes in kaj bomo delali jutri.
Res je, da imamo nekaj programov, ki nam nakazujejo smer, kako iz težav, v katerih se nahajamo. To so predvsem srednjeročni programi razvoja naših delovnih organizacij, to so tudi sanacijski programi DO ITAS in Tekstilane, predvsem pa je to tudi program razvoja kmetijstva, usmeritve za razvoj drobnega gospodarstva, kar vse naj bi z dopolnitvami prerastlo v program o oživljanju Kočevske.
Če bi hoteli analizirati, zakaj smo v kočevski občini ali v Jugoslaviji zašli v take težave, bomo gotovo prišli do zaključka, da je nedvomno eden od najpomembnejših vzrokov pomanjkanje znanja. Delovne navade, industrijska tradicija, marljivost in druge podobne kvalitete le v silno majhnem delu lahko nadomestijo znanje. Živimo v času, ko je znanje najpomembnejše gibalo razvoja. Znanje nam je potrebno, če nočemo še naprej
Izvoljen novi predsednik OK ZKS
Na redni seji Občinskega omiteja ZKS v oktobru je bil Jatjaž Lesar zaradi bolezni raz--šen funkcije predsednika OK ■KS. Na to dolžnost je bil po rodhodnem postopku evidentira in kandidiranja izvoljen lan OK ZKS Lado Lenassi -irektor DO Komunala Koče-je.
Poleg izvolitve novega pred--dnika je komite osrednjo °zornost namenil vsebinskim in adrovskim pripravam na pro-ramsko volilne seje OO ZK, ki °do v tem in prihodnjem mese-u- Osrednja točka dnevnih £dov programsko volilnih sej 0 namenjena oceni vsebine in
metod delovanja OO ZK v lastnem okolju z oceno uresničevanja kongresnih dokumentov ter sklepov višjih organov ZK. Spregovoriti bo potrebno tudi o uresničevanju dogovorov v zvezi s prenovo ZK kot novo vsebino delovanja komunistov in organov ZK. Več časa kot doslej bodo morali nameniti analizi gibanja članstva v občini in pripravi programskih usmeritev za naslednje leto.
V pripravah na omenjene seje pa te dni v osnovnih organizacijah poteka evidentiranje kandidatov za vodstva osnovnih organizacij ZK.
Tanja Svetličič
zaostajati za razvitim svetom, samo z znanjem, lastnim ali tujim, bomo lahko sledili svetovni rasti produktivnosti dela, produktivnost dela pa je pomemben element cene dela. V mednarodni delitvi dela bomo našli svoje mesto sanio, č „• bon; . konkurenčni v kvaliteti in ceni naših storitev ali proizvodov. To je ključni problem, ki bi ga moral rešiti protiinflaciski ali stabilizacijski program. Narediti moramo več in boljše, samo to nas bo pripeljalo iz težav, če pa hočemo narediti več in boljše, moramo v prvi vrsti to znati.
Zakaj toliko poudarjati znanje? Zato, ker je gotovo res, da smo tudi v naši občini v takšnem položaju, v kakršnem smo, v veliki meri zaradi pomanjkanja znanja. To se nam odraža prav povsod. Nimamo najboljše organizacije dela, sistemi nagrajevanja so uravnilovski, ne znamo najti pravih motivacij za delo. Takšno stanje nas je privedlo do tega, da kadri razmišljajo o tem, da je učiti se, študirati, dopolnjevati svoje znanje, nesmiselno, ker človek od tega nima nič. In to je začaran krog, iz katerega ne moremo. Drugi nas učijo, da nimamo prav, da je treba znanju dati veljavo, da ima znanje tudi svojo ceno.
Znanje začnemo pridobivati takoj po rojstvu, ko se mladi človek srečuje z okolico in jo spoznava. Organizirane oblike pridobivanja znanja pa so šole, začenši z osnovno šolo, kjer človek pridobiva osnove znanja, na katera se da zgraditi večja ali manjša zgradba znanj in vednosti. Zato je zelo pomembno, kakšni bodo ti temelji, na katere bomo gradili naše nadaljnje znanje. Osnovna šola je tista, ki daje osnovo za start v življenje, daje osnovo za to, da lahko posameznik s svojim prizadevanjem pride do velikih znanj
V občini Kočevje smo dolgo vodili razprave o programu razvoja osnovnega šolstva. Program smo oblikovali, se o njem tudi odločili. Sedaj gre za to, kako program uresničevati in uresničiti. Deloma naj bi program uresničili s sredstvi samoprispevka. Pred nami je referendum, na katerem se bomo odločali o tem. Ta referendum bo pokazal, ali se resnično v polni meri zavedamo pomena znanja, ali bomo rodo
vom, ki nastopajo, omogočili, da si potrebno znanje pridobijo, ali jim bomo zapustili le dolgove v odplačevanje. Kljub težavam in problemom smo dolžni bodočim generacijam omogočiti podlago. na kateri bodo gradili wo,o bnJočnost.
Alojz Petek
V vseh delovnih sredinah potekajo priprave za izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in volilnih sej sindikalnih konferenc. Občne zbore v temeljnih organizacijah OO ZS je treba izpeljati do 31. 12. 1987, volilne seje konferenc OO ZS v delovnih organizacijah in konference ZS v sestavljenih organizacijah pa do 20. L 1988.
Na teh sejah bodo sindikati kritično ocenili dveletno delo, t. j. v kolikšni meri so uresničevali naloge, predvsem pa to, kako so uresničevali usmeritve organizacij in organov v svojem okolju.
V	zvezi s tem bodo morali kritično oceniti tudi organiziranost sindikatov, kadrovsko usposobljenost vodstva ter metode in načine delovanja v ZS.
Ocena dela sindikata v preteklem obdobju naj vsebuje celotno delo oz. družbeno vlogo organizacije in organov ZS, to je od pomoči posameznemu članu do možnosti sodelovanja članov v odločanju ter zagovarjanju sindikalnih stališč, ki še posebno v letošnjem letu mnogokrat niso bila uveljavljena, ter se s tem v zvezi vse večkrat postavlja vprašanje o vlogi sindikata v sistemu socialističnega samoupravljanja.
V	vseh sredinah se je potrebno posvetiti zlasti vprašanjem:
—	kako so OO ZS vključene v sistem odločanja v OZD ter kako se uveljavlja članstvo kot subjekt oblikovanja politike in
vt •> Ilex'"
—	kakšna je vertikalna povezanost v OO ZS in
— če je sindikalno vodstvo ob vsakem času sposobno zaznati žarišča nezadovoljstva v svoji sredini.
Občni zbori OO ZS in volilne seje konferenc ZS v OZD ter organov. ZS so torej priložnost za kritično oceno uveljavljanja družbene vloge ZS. Zato naj bo to osnova programskih usmeritev.
Občinski svet ZSS Kočevje
Iz vsebine:	
• Melamin	3
• Natečaj za	
stanovanja	3
• Okrogla miza	
o kulturi	4
e Božič — dela	
prost dan?	5
e Šport	7
• Priloga —	
samoprispevek	
e Delegatska	
priloga	
Odmevno pismo
V 5. številki glasila Kočevske Novice sem letos julija prebrala članek z naslovom »Obudili spomin na taborišče smrti«, avtorja V. D., ki me je osebno globoko prizadel in razočaral. Po daljšem in temeljitem premisleku sem se odločila, da napišem nekaj dejstev ter osebnih razmišljanj kot odmev na objavljeni članek.
Ob prebiranju članka »Obu- jaz ne moja brata in sestri niti dili spomin na taborišče smrti«, nekaj mojih znancev, vsi nekda-
so se tudi meni obudili spomini na strahote, ki sem jih preživela v tem taborišču na Rabu. Spet sem se spomnila na trpljenje, ki sem ga kot 11-leten otrok, skupaj z materjo, bratoma, sestrama ter še z ostalimi sorodniki in mnogimi sovaščani doživljala v internaciji: od lakote, bolezni in poplave taborišča do umiranja mojih najbližjih.
Še bolj kot nad ponovno obujenimi spomini na te grozote pa sem bila po prebranem članku prizadeta in razočarana, saj ne
Obiskovalci pred odkritim spominskim objektom 17. 10. 1987.
Rezultat skupnih naporov
Mnogi, ki niso verjeli, da je mogoče z malo denarja, ki je bil na razpolago, veliko napraviti, so se lahko v to prepričali 17. in 19. oktobra na Trati. Ob otvoritvi prenovljene cerkve, obeh kapelic in celotne okolice z opuščenim pokopališčem in nekdanjim partizanskim pokopališčem, je to marsikdo tudi priznal. Prisrčnost, ki je vladala ves čas obnove, je bilo čutiti med ljudmi tudi tu. Nekdanji kraj sramote, je postal kraj ponosa.
Gradbeni odbor je izpolnil pričakovanja Izvršnega sveta in zaupanje družbeno političnih organizacij. Uspel je v to akcijo vključiti širok krog ljudi ne glede na stan in prepričanje.
Ponosno se lahko ozremo na plod skupnih naporov Tratarjev, prebivalcev Kočevja in okolice. Upam, da bomo znali ceniti to skupno delo, ki smo ga opravili v čast vsem pokojnim, ki so in še počivajo v tem velikem skupnem grobu.
Pozabljeni so vsi napori, gradbeni odbor pa je hvaležen vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je naloga v sorazmerno kratkem času delno opravljena. Delno pravim zato, ker še niso opravljena vsa predvidena dela. Poleg vsega pa čaka gradbeni odbor naslednje leto še velika naloga. Še v letošnjem letu bo cerkev proglašena za kulturni spomenik.
V govorih ob otvoritvi je bilo večkrat slišati, da je oltar v cerkvi Corpus Cristi pravi biser Kočevske. Da pa bo to res postal skupaj s cerkvijo, bo treba sto-
riti še marsikaj. Predno se bo začelo z rastavriranjem slik, oltarja in s pozlatitvijo le-tega, bo treba zainteresirati ljudi, ki so dolžni skrbeti, da se ohrani zgodovinska in kulturna dediščina, da ne bodo stali ob strani.
Izvršni svet gradbenega odbora ne bo razrešil, dokler pri vsej zadevi ne bo postavljena pika na i.
Toda tudi drugo fazo, ureditev notranjosti' cerkve, začenjamo brez vsakih zagarantira-nih sredstev, brez vizije, odkod dobiti nemajhna potrebna sredstva. Saj bo treba zbrati veliko več denarja kot smo ga potrebovali letos. Čas bo prinesel svoje.
treba bo najti rešitev. Upam, da ne bomo ponovno naleteli na težave kot na začetku, temveč na razumevanje, saj nadaljujemo le že začeto delo, ki so ga podprle vse družbeno politične organizacije. Zato tudi v bodoče pričakujemo iskrenega sodelovanja in skupnega iskanja vseh možnosti, da so tudi to čimprejc izpelje. Čudežev pač ne moremo pričakovati.
Pri vsej dosedaj opravljeni zadevi pa je verjetno najvažnejše dejstvo, ki ga je ob otvoritvi 17. 10. bilo slišati s strani predsednika gradbenega odbora in zastopnika Župnijskega urada, sicer tudi člana gradbenega odbora, naslednji dan pri maši
Uspeh mladih gasilcev
Na 7. republiškem srečanju PD »MLADI GASILEC«, ki je bilo 16. in 17. oktobra v Sežani pod naslovom »Preprečujmo požare«, so kočevsko občino zastopali pionirji OŠ Zbora odposlancev Kočeje - podružnične šole Stara cerkev in pionirji gasilci iz OŠ VAS—FARA.
Pionirji iz Stare cerkve so se zelo lepo izkazali in na tem srečanju v tekmovalnem delu dosegli odlične rezultate. S tem so se uvrstili na najboljše prvo mesto in postali republiški zmagovalci PDMG SRS. Za svoj doseženi uspeh je ekipa prejela malo motorno črpalko z vso pripadajočo opremo za gašenje požarov z vodo. Tudi pionirji iz OŠ
VAS-FARA so se lepo izkazali in dosegli 12. mesto v republiki. Tega srečanja se je namreč udeležilo preko 60 ekip iz vseh občin oziroma osnovnih šol Slovenije.
Doseženi uspehi naših pionirjev so plod večletnega vestnega dela in prizadevanja pionirskih mentorjev v gasilskih društvih in pionirskih organizacijah v osnovnih šolah v občini Koče-vje.
Vilko Ilc
pa še iz ust nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
»Z rušenjem zidu na pokopališču na Trati so se začeli rušiti tudi zidovi medsebojnega nezaupanja. Začeli so se graditi mostički poznanstva in prijateljstva. Ob skupnem delu pri obnavljanju in spreminjanju starega stanja smo spreminjali tudi sebe. Vladal je pristen človeški odnos. Vsi smo prihajali z željo, da bomo nekaj dosegli. Ta kraj je sedaj postal eden najlepših kotičkov našega mesta.«
Na koncu se pridružujem članu gradbenega odbora, zastopniku Župnijskega urada B. Metelku in njegovi želji, ki jo je izrekel ob koncu svojega govora:
»Vse, karkoli smo ob delu in skupnem ustvarjanju doživeli lepega, ohranimo v svojih srcih. Naj nam in bodočim rodovom prav ta urejen prostor govori:
—	da se tudi v težkih časih z malo denarja marsikaj naredi, če so ljudje složni, povezani, edini - kajti v slogi je moč!
—	naj bo ta prostor kot spomenik nove dobe — novega začetka. da bi sc o Kočevju po naši Sloveniji začel širiti tudi drugačen, lepši glas: Da tu v Kočevju živijo dobri in plemeniti ljudje in da je tudi Kočevje delček raja pod Triglavom!
Jenko Rajko
nji interniranci, nismo bili povabljeni na prvo srečanje interniranih otrok, ki so v starosti do 15 let preživeli od julija 1942 do septembra 1943 v italijanskih taboriščih Rab, Gonars in Treviso.
Šele iz članka sem namreč zvedela, da je bilo to srečanje dne 20. 6. 1987 v prostorih DO Lik Kočevje, v delovni organizaciji, katere delavka sem bila 33 let in sem se tu letos junija upokojila.
Prebrala sem tudi, da je bilo na srečanju, ki je bilo organizirano na pobudo Sekcije interniranih otrok pri Občinskem odboru ZZB NOV Kočevje, citiram, »precej številčna udeležba gostov in nekdanjih internirancev«.
Naj se predstavim; sem KVERH Kristina. Rodila sem se leta 1931 v Novem Kotu pri Pre-zidu, kot tretji otrok očetu in materi Lipovec Jožetu in Frančiški. Od leta 1954 dalje vseskozi živim in delam v Kočevju, kjer sem si tudi ustvarila družino in dom.
Moj oče je za partizane delal že od samega začetka vojne/ Leta 1942 je bil izdan. Zato se je naša družina morala umakniti v gozd, domačijo pa nam je italijanski okupator, med prvimi v vasi, do tal požgal. Po vrnitvi na pogorišče so Italijani vso našo družino zajeli in po nekaj dneh so mamo in nas otroke, obe stari mami in starega očeta odpeljali v taborišče Rab, očeta pa so kot talca ustrelili v Čabru.
Ne bom naštevala vseh strahot internacije, v kateri smo preživeli od julija 1942 do septembra 1943. Povem naj le to, da sta tu umrli obe moji stari mami, stari oče in številni sovaščani.
Iz Raba so nas Italijani transportirali v Gonars, od tam pa smo se po kapitulaciji Italije peš vrnili na domače pogorišče, kjer smo si brez vsake pomoči, ob hudem pomanjkanju vsega, predvsem pa hrane, pričeli postavljati nov dom. Ne vem, ali je bilo huje v internaciji ali ob vrnitvi na požgani dom.
Mimo naše družine seveda niso šle nobene težave, pomanjkanje in odpovedovanja povojnih let.
Nočem biti lažno skromna in frazerska, vsega tega sem v življenju vse preveč slišala, vendar vem, da smo tako jaz, kot moji naj bližji, na najbolj pošten način gradili to družbo, ji veliko več dali kot prejeli od nje; verjetno tudi zato, ker nikoli nismo od nje ničesar zahtevali. Danes, ko vidim, berem, občutim, da je bil naš trud ter trud mnogih poštenih Slovencev prej zaman kot ne, seveda ne bi smela biti razočarana nad tem, da so na srečanje interniranih otrok bili povabljeni številni gosti, na mnoge od nas, na nekdanje internirance, sedaj poštene in delovne državljane, pa so »tovariši« pozabili.
Nikoli nisem pomislila, še manj pa si želela, da bi imela kakršne koli Ugodnosti, zaradi žrtev moje družine; vojna je pač vojna, najbolje je, če čim prej pozabiš nanjo. Pa slišim in berem, da so se nekateri udeleženci in tudi neudeleženci NOB kar lepo okoristili z njo, celo njihovi po vojni rojeni otroci imajo menda nekakšne zasluge za dela in nedela svojih staršev in z zaslugami seveda tudi marsikakšno ugodnost.
S svojim pismom nočem opozoriti nase, ne želim si kakršnih koli opravičevanj in podobnega, želim povedati le, da sem. verjetno ne edina, še enkrat razočarana nad to našo »demokratično in pravično« družbo in razmišljam, da družba, v kateri živi mnogo razočaranih poštenih ljudi ni najboljša družba.
KVERH Kristina Nabrežje 16 61330 Kočevje
ZRVS o izobraževanju svojih članov
Usposabljanje rezervnih vojaških starešin bo v letu 1987/88 potekalo po programu, sprejetem na Republiški konferenci ZRVS Slovenije. Iz njega je razvidno, da se bo posebna skrb posvetila idejno političnemu izobraževanju, splošno vojaškemu, varnostnemu in samozaščitnemu usposabljanju ter specialnemu vzpodbujanju sanitetne službe in informiranju.
V. D.
Vesti iz Doma starejših občanov
Skrb za prometno varnost najmlajših
Med zelo pomembne naloge vzgoje in izobraževanja učencev osnovne šole prav gotovo spada prometna vzgoja, predvsem nenehna skrb za varnost v prometu. Pri tem oblikovanju in vzgoji otrok kot udeležencev v prometu na javni cesti poleg šolskih mentorjev in učiteljev sodelujejo tudi zunanji sodelavci. Kot vsako šolsko leto, je bilo v Kočevju tudi letos prve tedne v septembru organizirano povečano usmerjanje in nadzor nad cestnim prometom z namenom — zagotoviti večjo varnost otrokom na poti v šolo in domov. Največ pozornosti so posvetili prvošolčkom, učencem — novincem z rumeno rutko in veliko torbo na ramah. Poleg miličnikov in pionirjev prometnikov so se pri tem lepo izkazali tudi upokojeni šoferji — člani ZŠAM Kočevje, ki so skrbno pazili na pravilen potek prometa v največjih mestnih križiščih in prehodih za pešce.
Tehnična komisija pri SPV je poskrbela za obnovitev prometnega obeležja v mestu.
V	osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje letos že pripravljajo tečaj za učence, ki bodo v sodelovanju z AMD Kočevje opravljali izpit iz CPP (cestno prometnih predpisov). Tako bodo učenci usposobljeni za varno vožnjo kolesa z motorjem; pridobili si bodo ustrezno prometno potrdilo o poznavanju cestno prometnih predpisov.
V	šoli pa bi morali nujno obnoviti že ustaljeno obliko tehničnega pregleda koles, s katerimi se učenci pojavljajo v javnem cestnem prometu. Skrb za najmlajše, za njihovo varno vključevanje v promet, je oziroma bi morala biti naša vsakdanja sestavina vzgoje in prometne kulture, vedenja na javnih prometnih površinah, kjer se poleg ostalih prometnih udeležencev pojavljajo tudi otroci.
Vilko Ilc
Prisrčno srečanje
Stanovalci in delavci novomeškega in kočevskega doma starejših občanov so vzpostavili medsebojno sodelovanje. Sredi poletja so prišli s posebnim avtobusom gostje iz Doma starejših občanov Novo mesto na obisk v Kočevje. Ogledali so si kočevski dom, Seškov dom in imeli piknik pri brunarici v Dolgi vasi. Še posebej prisrčno je bilo srečanje s stanovalci na terasi doma v Kočevju. Najbolj vesela je bila srečanja Mačkova mama, ki je prej prebivala v novomeškem domu in se je srečala s starimi
prijatelji. V prijetnem razpoloženju so se vsi dogovorili za ponovno srečanje in ga v septembru tudi izpeljali. Nekaj stanovalcev Kočevskega Doma starejših občanov se je s skupino delavcev doma odpeljalo na srečanje v novomeški dom. Stanovalci in delavci novomeškega doma so jih prisrčno sprejeli, jim razkazali dom in pripravili pri domu piknik s kulturnim programom. Utrujeni, a prijetno razpoloženi so se udeleženci srečanja pri povratku ustavili še v Lukovem domu na Bazi 20. Sklenili so, da spomladi ponovno pripravijo srečanje v Kočevju in ohranijo prijateljske vezi.
Stanovalci Doma starejših občanov Kočevje z zanimanjem spremljajo kulturni program
Srečanje novomeških in kočevskih stanovalcev Doma starejših občanov v Novem mestu (september 1987)
Domske iskrice
V Domu starejših občanov Kočevje so si stanovalci in delavci doma popestrili kulturno življenje in pričeli izdajati domsko glasilo DOMSKE ISKRICE. Doslej sta izšli že dve številki. Zelo zanimivi so prispevki stanovalcev z opisom njihovih vtisov z raznih srečanj, obiskov, izletov in podobno. Tako so opisali vtise z ogleda v Šeškovem domu, ogleda ribiškega doma in
jezera, izleta v Delnice in piknika v Domu starejših občanov Novo mesto. Nekateri stanovalci in delavci so objavili tudi svoje pesmi. Opisi življenjskih zgodb nekaterih stanovalcev nas popeljejo v hude in prijetne dogodke naše polpretekle zgodovine. Objavljenih je bilo že nekaj strokovnih člankov z nasveti za boljše počutje in lajšanje nekaterih tegob v jeseni življenja-Svoje mesto je v glasilu našel tudi ugankarski kotiček in kotiček za razvedrilo.
Jože Novak
novice

Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje razpisuje
Natečaj
za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev družbenih najemnih stanovanj v razpolagalni pravici stanovanjske skupnosti, ki bo veljal od 15. aprila 1988 do 15. aprila 1989.
Natečaj je objavljen po organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih v občini Kočevje in velja do vključno 29. novembra 1987. Obrazce za prijavo na natečaj se lahko prejme pri OZD, delovnih skupnostih. Obrtnem združenju. Društvu upokojencev Kočevje, Občinskem odboru ZZB NOV Kočevje in Občinski skupnosti socialnega skrbstva Kočevje.
Odbor za solidarnost skupščine SSS občine Kočevje
HH
Melamin
Melamin uspešno posluje
Zlasti za 3. kvartal velja poudariti, da smo si v Melaminu zastavili zelo ambiciozen plan. Prav v tem obdobju smo zabeležili nekaj izjemnih rezultatov. Dosegli smo rekordno proizvodnjo melafilmov in smol, prav tako pa tudi rekordno prodajo.
V tem obdobju smo ustvarili za 143 % več CP kot v enakem obdobju preteklega leta. Porabljena sredstva so naraščala za 14 indeksnih točk hitreje kot CP in so za 157 % višja. Tako je dohodek večji za 96 %.
Zaradi spremembe obračunskega sistema je v porabljenih sredstvih zajeto 1.980 milijonov din revalorizacije.
Skupne zaloge (po stalnih
cenah) so se zmanjšale glede na stanje 1. 1. 1987 za 16 %, prav tako tudi na stanje 30. 6., in sicer za 1 %. Nekoliko so porasle le zaloge surovin.
Na področju zunanjetrgovinske menjave se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 234 %, in sicer predvsem na konvertibilno področje ~ za 306 %. Delež izvoza na konvertibilno področje v CP DO znaša 18 %, v enakem obdobju lani pa 7,2 %. Uvoz je porastel za 123 %, tako da rast uvoza znatno zaostaja za rastjo izvoza (ob polletju je bil izvoz večji za 112 %, uvoz pa za 172 %).
Pokritost uvoza z izvozom je tako 75 %. Vsekakor gre za rekordne dosežke v zgodovini zunanjetrgovinskega poslovanja DO Melamin. Na ravni delovne organizacije je fizični obseg proizvodnje za 16 % višji kot v istem obdobju lani (Ob polletju je bil za 8 % višji kot ob polletju 1986). Za dosego tako visokega
fizičnega obsega v zadnjem tromesečju smo tudi skrajšali planirani remont za 4 delovne dneve in uvedli delo na V1TS ob sobotah in nedeljah.
Že v uvodu smo omenili, da gre za visoko rast fizičnega obsega proizvodnje ter s tem za močno povečanje produktivnosti dela. Se posebej to velja za dosežke v septembru.
Fakturirana realizacija je bila v obdobju januar — september 1987 nominalno za 150 % višja kot v istem obdobju lani. Največji porast je dosežen pri laminatih (za 170 %), najmanjši pa pri platnih (za 117 %). Največji porast fizičnega obsega prodaje pa je dosežen pri smolah (index 139), pri platnih pa je bil le-ta za 5 % manjši kot V istem obdobju lani.
Na področju razvoja novih izdelkov smo nadaljevali z razvijanjem tehničnih laminatov, težko vnetljivih laminatov in pocenitvi le le-teh z bolgarsko smolo, razvijali domač antipire-tik, v proizvodnjo laminatov vpeljali samoločilni natron, izdelali vzorce specialnih laminatov za kopalniško pohištvo ter laminatov na osnovi naravnega furnirja, lesnih pletiv in reliefnih kovinskih laminatov. Razvili smo 2 novi vrsti stabilnih mela-minskih smol za melafilme.
Na področju smol je povzor-čen novi tip lepila Meldur El z
nižjo vsebnostjo prostega formaldehida, v proizvodnjo je vpeljana sinteza Melapreta PAE večje stabilnosti in manjše obarvanosti, povzorčeno je novo kle-jivo Melaklej KA. Na področju platen smo opravili osnovni preizkus nanašanja termolepil-
nega premaza za materiale za kapice. Na področju investicij je bila projektirana in izvedena investicija »Linija za proizvodnjo melakleja P«. V zaključni fazi so dela v kompresorski postaji. Opravljena so pripravljalna dela za investicijo »Povratno pridobivanje odpadne toplote pri stroju VITS«. V teku so dela rekonstrukcije horizontalnega stroja za platno. Skupno smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta za naložbe potrošili 259.998.000 din (plan za letošnje leto je 903.675.000).
V zadnjem četrtletju se je stanje zaposlenih povečalo za 2, in sicer v TOZD KOMELOLI za 3, v TOZD STORITVE pa je 1 delavec manj. V primerjavi s 30. 9. 1986 je zaposlenost nižja za 1 delavca oziroma za 4 delavce manjša kot 1.1. 1987.
Vse napore smo vložili v to, da pridobimo sodelavce za direktorja, pomočnika direktorja in vodjo komercialnega sektorja. V teku je razpis za glavnega direktorja; ostala dva bomo razpisali po opravljeni izbiri glavnega direktorja. Posebno vprašanje je še vedno visoki absentizem. Kljub nekaterim ukrepom je še vedno previsoka dnevna odsotnost z dela. Zaradi bolniške je bila odsotnost v času januar — september 1987 6,4 %, porodniška 3 %, letnih dopustov 11 %. Skupno je bilo povprečno odsotnih 80 od 389 zaposlenih ali 20,6 %. Zaradi visoke odsotnosti zaradi bolniške bomo predlagali DS DO, da s 1. 11. 1987 uvedemo kontrolo bolniške in se dogovorili z zdravstvenim domom, da zdravstvene usluge za naše delavce opravlja prisotni zdravnik.
Povprečni brutto OD na zaposlenega je bil v 9 mesecih 284.538 din, t. j. za 92,4 % večji kot povprečni v letu 1986.
Mirica Dimitrijevič
Hranilne knjižice oz. hranilne vloge z majhnimi zneski, na katerih že več kot leto dni ni bilo razen obračuna obresti nobenih sprememb, motijo redne obdelave, obračun obresti, obremenjujejo računalniške zmogljivosti in povečujejo stroške' poslovanja v banki.
Zato je strokovni odbor za poslovanje z občani prav na pobudo varčevalcev banke sklenil izpeljati akcijo saldacije reaktivnih dinarskih hranilnih vlog."
Banka zato poziva vse občane, ki imajo take hranilne vloge, da oddajo zahtevek za ukinitev in prenos hranilne vloge na zato prirejenem obrazcu, ki ga dobijo v banki.
S tem bodo k uspehu akcije veliko prispevali.
MD
Prenova v LB — PE Kočevje
V oktobru je bila opravljena prenova likvidature v LB PE Kočevje. Šlo je za menjavo lesenega pulta na obstoječi kon-
31. oktober — svetovni dan varčevanja
Ne samo ob tem dnevu, temveč vseskozi si LB—PE Kočevje na kočevsko-ribni-škem področju, na katerem deluje, že vrsto let uspešno prizadeva pridobivati in vzgajati predvsem mlade varčevalce. Tako ima danes 16 šolskih hranilnic in 24 varčevalnih skupin v Vzgojno varstvenih ustanovah. Mladi varčevalci radi prihajajo v banko.
Ob letošnjem 31. oktobru LB—PE Kočevje čestita vsem varčevalcem.
MD
strukciji. Prenovo je narekovala dotrajanost le-tega in prehod na novo tehnologijo dela. Do konca letošnjega leta naj bi namreč v Kočevski banki dobili novo terminalsko opremo, s katero bo omogočeno sodobno, hitro in kvalitetnejše poslovanje z občani.
Za prenovo so bila planirana sredstva v okviru GB Ljubljana.
Zaradi različnih pripomb, ki jih je v teh dneh moč slišati na račun »marmornatih plošč« je potrebno povedati to, da gre za namenska sredstva, ki jih ni možno nameniti oz. preusmeriti za druge namene.
In končno. Zakaj tudi Kočevci ne bi imeli take banke, kot jih imajo drugod?
MD
Melamin Kočevje
Alojz Eržen — letošnji nagrajenec
Predsedstvo SFRJ je tovariša Alojza Eržena za njegov prispevek k razvoju ekonomskega in političnega prispevka odlikovalo z »REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM«.
Tovariš Eržen je bil rojen 1932. leta v Ravnah blizu Kočevske Reke, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Po vojni, v kateri je kot mlad kurir tudi sam sodeloval, se je zaposlil na gozdni upravi v Kočevski Reki. Leta 1949 je bil razporejen v takratno Lesno industrijsko podjetje Kočevje. Od 1954. leta dalje je bil uspešen na mnogih področjih dela v Združenem kmetijsko gozdarskem podjetju, nakar je svoje delo uspešno nadaljeval tudi v Ljubljanski banki, kjer je prevzel naloge pomočnika direktorja. Želja po delu v gospodarstvu
ga je po dobrem letu privedla v delovno organizacijo Oprema Kočevje. Delavci Opreme so ga leta 1976 izbrali za svojega direktorja. To delo opravlja uspešno še danes.
Pod njegovim vodstvom se je ta organizacija razvila iz obrtnih delavnic v organizacijo združenega dela z zelo intenzivnim razvojem, ki še traja. Tov. Eržen je bil ves čas vzpona te delovne organizacije vnet zagovornik in nosilec novih vlaganj v posodobitev in razširitev proizvodnje, iskanja produktivnejših programov. Zagovarjal in vztrajal je na lastnih razvojnih rešitvah. Rezultat njegovih prizadevanj je tudi dejstvo, da je postala OPREMA pomemben izvoznik tako za občino kot republiko. Njegova prizadevanja gredo še nadalje v smeri poso-
dobitve in modernizacije proizvodnje. Delovna organizacija je v zadnjem srednjeročnem obdobju dosegla lepe rezultate tudi na področju družbenega standarda delavcev in stanovanjske izgradnje.
Tovariš Eržen je že mnogo let tudi zelo aktiven družbenopolitični delavec. Uspešno je opravljal številne funkcije. Tako je bil predsednik skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, že nekaj let pa vodi tudi občinski odbor gospodarske zbornice. Kot njen predsednik zelo uspešno usklajuje različne interese in dejavnost kočevskega gospodarstva. S svojim prizadevanjem in načinom dela je dosegel, da je postal občinski odbor GZ res pravo mesto usklajevanja in povezovanja gospodarstva tako v občini kot tudi v regiji.
Za dosežene rezultate mu je leta 1983 občinska skupščina podelila najvišje priznanje Nagrado in plaketo Jožeta Šeška.
S. J.
novice
kočevske
"JESEN,87"
Ko prebereš, daj naprej
Naše občinsko glasilo je izhajalo tudi med vajo »Jesen 87«. Obdržalo je svojo »glavo« — sicer pa je bilo drugačno kot smo ga vajeni — po obliki in po vsebini. Razumljivo, saj ga je pripravljal drug »uredniški odbor« — v zelo okrnjeni sestavi in z okrnjenimi delovnimi sredstvi. Naklada je bila zelo majhna in smo prepričani, da mnogi občani Kočevskih Novic niso imeli v rokah, čeprav je izšlo pet številk. Za tiste občane, ki niso videli niti enega izvoda novic, objavljamo nekaj prispevkov iz glasila, za tiste, ki so jih brali, pa nekaj prilog, ki so ostale v »urednikovi« torbi.
ST V »Jesen 87« v službi miru
Zakaj torej vaja »JESEN 87«? Ta vaja je organizirana zato, da se izboljša obramba dežele, ki se je odpovedala vojaški sili in vojni kot sredstvu zunanje politike. Našim narodom in njihovim oboroženim silam nista potrebna ne vojna ne vojna slava. V naši preteklosti smo imeli tega dovolj. Nič pa ni s tem v nasprotju, če skrbimo za pripravljenost naše obrambe, ne zato, da bi se vojskovali, marveč zato, da bi na naših mejah imeli mir.
hlev na tem področju. Civilno prebivalstvo je vzpostavilo stik z vodstvom TO. Naše vojake je treba rešiti iz obroča!
Dva krajana sta s kombijem obvozila straže »okupatorja« in »okupirano ozemlje,« potem pa se vrnila. Naložila sta vse pripadnike TO v kombi in prešla tri straže v Koblarjih. »Agresor« (4 vojaki) jih je ustavil v Stari cerkvi. Zahteval je, da odpreta stranska vrata kombija. Takrat je »plave« zasula toča »svinca«. Z vso naglico je kombi odpeljal v smeri Gorenje—Šalka vas. Med »plavimi« je nastal preplah. Slišati je bilo rafale in odjek bomb.
Čutili so odpor na vsakem koraku.
(Sedaj objavljamo imena krajanov: Milan Bartol in Jože Furlan)
Brez
nice
bobnov in korač-
V še bolj temni noči potihoma, po prstih, kot jutranja megla, priplazila se v deželo plava je »ablast«.
Od našega Jožeta iz TO
Brez bobnov in koračnice
—	kot palček SMUK z »zvezdami« obdan
v varstvu senc kostanjev starih
-	na zadnja vrata dopisnika v zgradbo občine
prišla plava je »ablast«.
V vaji »Jesen 87« sodelujejo tudi enote in občinski štab TO občine Kočevje. Kljub prvi mrzli noči, ki so jo udeleženci preživeli na izhodiščnih položajih, je med pripadniki enot TO prisotna visoka borbena morala. Dobro razpoloženje je še povečal uspeh ene enote v prvi noči, ki je »plavega« popolnoma presenetil. Uničeno je bilo skladišče goriva.
Po počitku so v akcije v drugi noči stopije vse enote in uspešno izvrševale napade na zaledne enote »plavega« v Kočevju in bližnji okolici. Največ uspeha pa so enote dosegle tretji dan in tretjo noč, ko je bilo izvršenih več uspešnih napadov na enote »plavega« na območju KS Stara cerkev in nekaj zelo uspešnih diverzij v Kočevju.
Poleg uspešno izvršenih vojaških nalog pa v enotah teče normalno vojaško	življenje.
Dnevno se odvija politično delo in dobro teče sodelovanje z organi krajevnih	skupnosti,
narodne zaščite in občani.
Tudi v tej vaji se je ponovno pokazalo, kako pomembno je razvijati sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in vzpostaviti tesno sodelovanje med občani, enotami ter vsemi sestavinami našega dru-žbeno-političnega sistema.
»PLAVI« v	obroču
splošnega odpora
22. oktobra 1987 ob 19.30 uri.
Na področju Koblarjev se je pojavilo osem pripadnikov TO. Znašli so se v stisnjenem obroču »plavega« in se zatekli v neki
Ukinila je odloke stare, umila si roke krvave, izobesila zastave plave; želi si le še slave.
Prišel je dan —
»plavi« je lačen in zaspan.
Ima »ablast«, a potrebuje mast, da si bo spekel jajca dva — jajca za »ablast«, ki v deželo je prišla.
Tone
(Do vaje nismo bili informirani, da je med nami pesnik, ki je verze kar stresal.)
Tudi za miting je čas
Na vojni lokaciji je kočevski štab priredil miting. Domačini in vojaki, ki so imeli čas, so uprizorili tak program, da se ga ne bi sramovali niti v večjih središčih. Najbolj je »vžgal« devetletni Janez, ki se sicer uči igranja har-mnike šele sedem mesecev, a mu tipke na harmoniki ne delajo nobenih težav. Seveda so se borci ob zvokih harmonike tudi zavrteli.
Minute in makaroni
Kuhar je verjetno najbolj opularna oseba med vojaki, 'eprav nima nikoli časa, da bi pripravil gobe, ki jih na obronkih gozdov ne manjka, čeprav nerga, če kdo zamudi na kosilo, ali večerjo, pa vseeno najde prijazno besedo in nekoliko večjo zajemalko za tiste, ki so najbolj lačni. Da pa je v čaju premalo vina, pa itak vedo že vsi.
(Pred koncem vaje smo kuharja v Koprivniku odlikovali
—	medalja je bila pašteta Gavri-lovič).
Na1 vezi
1.	Lozinka
V temi smo se zbrali pred šolo v Koprivniku, kjer naj bi bili naši delovni prostori »v ilegali«. Pred šolo je stal stražar Jani in nam preprečil vstop.
Jani: »Stoj! Lozinka!«
MI: ? ? ? ?
Jani: »No, Lozinka!« Tovarišica: »Lozinka?«
Jani: »Ja, tovarišica, to je tisto
—	vi meni poveste, jaz pa vam odgovorim.«
Tovarišica: »To ni mogoče.« Jani: »Kako ni?«
Tovarišica: »Lepo. Vi mi ne morete odgovoriti - ker jaz nimam kaj povedati.«
Obisk delavcev in stanovalcev kočevskega doma v Domu starejših občanov v Kamniku sept. 1987
Pevci v domu
Moški pevski zbor SVOBODA Kočevje je skupaj z učenci Glasbene šole Kočevje pripravil za stanovalce Doma starejših občanov Kočevje prijeten kulturni program ob koncu preteklega meseca. Pevci so pripravili nekaj narodnih in domoljubnih slovenskih pesmi ter pesmi iz naše revolucije. Nastop pevcev so popestrili učenci Glasbene šole z nastopom harmonikarjev in flavtistov. Znanim
pesmim so pritegnili tudi stanovalci.
Ob tej priložnosti so stanovalci proslavili tudi rojstne dneve vseh stanovalcev, ki so v oktobru imeli rojstni dan. Posebej so čestitali Ani Levstek, ki je 29. oktobra praznovala svoj 93. rojstni dan in je najstarejša stanovalka v domu. Stanovalci so se nastopajočim za topel kulturni večer zahvalili z aplavzom Jože Novak
Za dan republike pripravljajo razstavo
Velika ustvarjalnost in delovna vnema stanovalcev Doma starejših občanov bo omogočila pripravo razstave raznih ročnih del, slik in drugih uporabnih predmetov. Veliko število izdelkov, ki so jih pripravili v okviru delovne terapije v domu, kaže, da je človek lahko zelo ustvarjalen in dejaven tudi na jesen svojega življenja. Uspela razstava, ki so jo stanovalci doma že pripravili, in pa ogled zelo bogate razstave podobnih izdelkov v Domu starejših občanov v Kamniku, so pripomogli k odločitvi, da se pripravi takšna razstava za dan republike, pa tudi v prihodnje.
Velika večina izdelkov ima uporabno vrednost, precej pa je namenjenih tudi okrasu oziroma za polepšanje življenjskega okolja. Razstavljene izdelke bo mogoče kupiti oz. naročiti njihovo izdelavo. O kraju in času razstave bodo občani Kočevja obveščeni s plakati. V domu se za obisk priporočajo.
Jože Novak
2.	Pa kaj, če si
noč
Stražar Miki je neko jemal vse zelo resno.
Miki: »Stoj!«
Tovariš: »Miki, kaj se ...«
Miki: »Rekel sem, stoj! Povej tisto!«
Tovariš: »Ne hecaj se, saj me poznaš, jaz sem tovariš....«
Miki: »Pa kaj, če si ....«
Tovariš: »Miki, ko bo konec vaje...«
Miki: »Lozinko!«
To prepričevanje v temi je dolgo trajalo — zato nismo bili obveščeni, kako se je končalo.
3.	Če si ti, sem tudi jaz
Neko srečanje na tajni lokaciji se je tako končalo.
Nace: »Stoj!«
Kurir:	»Stojim! Jaz sem
Medved.«
Nace: »Če si ti medved, sem jaz jager. Imam puško in te bom počil!«
Kultura je tista, ki nam daje občutek prijetnosti bivanja v svojem kraju. Ker pa je prav pri kulturi v Kočevju velikokrat prisotna kritična miselnost, je prav, da končno enkrat o problemih spregovorimo v živo, direktno, korektno in s pripravljenostjo, da stvarem damo drugačno podobo od dosedanje.
Opaža se, da so problemi naravnost pereči: razdrobljenost kulturnega udejstvovanja, pomanjkanje koordinacije med delujočimi dejavniki v kulturi, slaba informiranost in neutečeni informacijski kanali, pomanjkanje strokovnega kadra, neizko-
riščeni potenciali, nejasnosti v zvezi z afirmacijo profesionalne in amaterske kulture, po drugi strani pa nezainteresiranost občanov, neobisko-vanost prireditev itd.. Dejstvo je, da moramo preseči očitek, da kultura ne daje tistega, kar si občani želimo.
Vse, ki si želijo izraziti svoje mnenje ali kako drugače prispevati k iskanju novih izhodov, ter vse, ki hočejo odločati o prihodnosti kulture v našem kraju, vabimo, da se nam pridružijo dne 24. novembra, ko bo ob 17. uri v veliki sejni sobi Ljubljanske banke potekala
okrogla miza »KULTURA V KOČEVJU«. Tu lahko predlagate razvojne smernice, razmišljate o kulturi mladih sugerirate, kako spodbuditi kulturo v OZD, razširiti krog mentorjev in animatorjev in skupaj z nami poiščete meje uveljavitve tako profesionalne kot ljubiteljske kulture. Kaj storiti, da bo ponudba kulturnih dobrin boljša, kako zadovoljiti porabnikove želje. Skrajni čas je že, da se resnično odlo-čimo, kaj sploh hočemo, želimo in zmoremo na področju kulture tudi v naši občini?
I. T.
Petnajsta udarna divizija
S to sliko sta bila v glasilu upodobljena »plavi« župan (imenovan ZMIJA) in župan »rdečih«.
V prejšnji številki NOVIC smo na kratko poročali o podelitvi domicila 15. udarni diviziji NOV in PO Jugoslavije.
Bojno pot te proslavljene enote partizanske vojske je'v zajetni knjigi opisal Vlado Ambrožič-Novljan, ki je izšla 1983 leta. Knjiga opisuje akcije njenih enot po ustanovitvi te divizije, to je po juliju 1943. Izšle pa so tudi že monografije brigad in ostalih enot, ki so bile v sestavi 15. divizije. Tako imamo že opisane monografije Gubčeve brigade, Cankarjeve brigade, 12. brigade ter 15. brigade — Belokranjske, ki so ob ustanovitvi tvorile 15. divizijo in ki so že vse imele za sabo skoraj eno leto bojnih izkušenj. Divizija je imela 261 bojev in operacij, pri čemer so štete le operacije večjega obsega, ki jih je ukazalo in vodilo poveljstvo divizije. V taktičnem pogledu je imela divizija maneverski karakter in je z delom svojih enot prehajala na Hrvaško, Notranjsko ter zasedeni del Dolensjke med reko Savo in nekdanjo razmejitveno črto med Nemčijo in Italijo. Številčna moč temeljnih enot divizije, brigad, je bila 600 — 700 borcev in bork. Najvišje število borcev je dosegla divizija ob kapitulaciji Italije septembra 1943; štela je 5000 mož. Proti koncu vojne se je njeno število gibalo od 3.300 do 4.600 borcev. Padlo je 1500 borcev, prav toliko pa je bilo ranjenih. V diviziji se je bojevalo 19 narodnih herojev. Red narodnega heroja je podeljen tudi prvemu komandantu divizije Predragu Jevtiču-
Draganu in prvemu politkomisarju Viktorju Avblju-Rudiju, ki ju na kratko predstavljamo.
DRAGAN JEVTIČ je bil rojen 1913 leta v Gornjem Mila-novcu v Srbiji. Po poklicu je bil pravnik. Že kot študent se je pridružil revolucionarnemu mladinskemu gibanju v Beogradu. V KPJ je bil sprejet 1938 leta. V partizane je vstopil 1941 in je kmalu postal izkušen poveljnik večjih partizanskih enot v Srbiji in Bosni. Julija 1942 je bil imenovan za komandanta Tretjega šumadijskega bataljona Druge proletarske brigade. V jeseni 1942 je bil z odredbo Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije poslan v Slovenijo v pomoč partizanski vojski. Decembra je bil imenovan za komandanta Cankarjeve brigade, nato pa julija 1943 za komandanta 15. Udarne divizije. Toda že zadnjega julija 1943 je padel pri Sela — Šumberku v borbah za Žužemberk. Bil je hraber borec in sposoben poveljnik. Znal je pristopiti in se zbližati z vsemi borci in starešinami. Zaradi tega je bil med borci izredno priljubljen in spoštovan. Za narodnega heroja je bil imenovan oktobra 1943. Njegovi posmrtni ostanki počivajo v grobnici herojev v Ljubljani.
VIKTOR AVBELJ-RUDI se je rodil 1914 leta v Prevojah pri Ljubljani. Končal je pravne študije v Ljubljani. V KPJ je bil sprejet 1937. Že kot gimnazijec se je vključil v napredno in revolucionarno gibanje med mladino in nato deloval med sindikati.
Italijansko okupacijo je dočakal kot ilegalen partijski delavec
in funkcionar Osvobodilne fronte v Ljubljani. Decembra 1941 je bil izvoljen za sekretarja Okrožnega komiteja KP Slovenije v Novem mestu. Njegova glavna naloga je bila krepitev in širjenje narodno osvobodilnega gibanja na Dolenjskem. Tu je Avbelj formiral prve partizanske enote, vodil borbe in osnoval aktive Osvobodilne fronte. Ko je septembra 1942 bila imenovana Gubčeva udarna brigada, je bil imenovan za njenega prvega politkomisarja. Od tedaj pa do konca vojne je stalno v partizanskih vojaških formacijah kot komandant in starešina najvišjih poveljstev. Bil je komandant Gubčeve brigade, politkomisar Prve operativne cone, prvi politkomisar 15. Udarne divizije in namestnik politkomisarja
Glavnega štaba NOV Slovenije. Januarja 1944 mu je bila poverjena ena najtežjih nalog narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji - vodenje legendarnega pohoda Štirinajste divizije preko Hrvat-ske na Štajersko. Žnano je, da so v tem pohodu pogosto stopili v neposredno borbo vsi poveljniki brigad in tudi divizije. Koncem 1944 je šel tovariš Avbelj na Slovensko primorje na dolžnost politkomisarja Devetega korpusa NOV in POJ.
Po osvoboditvi je tov. AVBELJ opravljal pomembne dolžnosti v državnih in partijskih organih.
Za narodnega heroja je bil imenovan 20. decembra 1951 leta.
Nace Karničnik
Prvi komandant XV. divizije je bil Predrag Jevtič-Dragan in prvi politični komisar Viktor Avbelj-Rudi.
Božič
dela prost dan?
Predsedstvo republiške konference SZDL — Svet za odnose z verskimi skupnostmi je posredoval občinskim konferencam gradivo, uvod in zaključke s četrte seje Sveta za odnose z verskimi skupnostmi.
O posredovanih materialih je razpravljal na svoji redni seji 3. 11. 1987 tudi izvršni odbor pri predsedstvu OK SZDL Kočevje in je glede na vsebino obravnavane zadeve odločil, da se objavi v Novicah zaključno besedilo ter zaključke četrte seje Sveta z verskimi skupnostmi dne 14. 10.1987, in tako zagotovi občanom demokratizacijo obravnave in podajanje mnenj glede podanih izhodišč in ocen.
Živimo v izjemno pestrem času, ki ga označujejo polarizacije v svetu, ekonomska in politična kriza v Jugoslaviji. Tudi na področju, ki ga imenujemo urejanje odnosov med družbo in verskimi skupnostmi, ki pa zajema ves kompleks odnosa do vernih in vere, se sprašujemo, ali moramo kaj spremeniti ali ne v Ustavi, kjer so opredeljeni osnovni principi, ter Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti. Slovenski zakon je bil sprejet 1976. leta in ponovno preverjen v delegatski skupščini SRS dobri dve leti kasneje. Kar se pa tiče političnih dokumentov, statut SZDL, tudi smeri razvoja ali resolucija 10. kongresa ZKS, smo o njih veliko diskutirali v zadnjih letih.
Menimo, da je sedanja pravno politična osnova za delo na področju urejanja odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi adekvatna našemu družbenemu razvoju in da ne potrebuje nobenih sprememb.
Zanimivo je, da smo pred leti na ZK SZDL ugotavljali enakost ali različnost Zakonov o pravnem položaju verskih skupnosti po vseh republikah in teh razlik skoraj ni, pa vendar je praksa zelo različna po republikah in tudi regijah. Podrobnejše proučevanje pokaže, da so te razlike odraz sposobnosti, koliko se lahko neko področje življenja depolitizira, da ljudje in njihovi predstavniki rešujejo človeške potrebe in probleme na kulturen način in ne da zadovoljujejo jasnih in skritih želja hierarhij.
Pri verskem življenju je prav ta kulturna komponenta izjemno Pomembna, saj moramo vedeti, da je bila naša kultura v preteklosti in je delno tudi danes krščanska. Če vzamemo le primer svetega pisma, je, ne glede na vrsto nejasnosti, tudi neresnic, to tudi vir za antično zgodovinopisje in je bil predvsem neizmeren navdih za vrsto umetnikov dve tisočletji. In če temu dodamo še spoznanje, da je bila cerkev kot zemljiški gospod sko-mj edini mecen umetnikom do
renesanse, potem to še posebej in še dlje velja za Slovence s poznim nastankom meščanskega razreda.
S korenito spremembo družbenopolitičnega sistema se je tudi na področju kulture marsikaj spremenilo, uveljavljajo se tudi v umetnosti nove vrednote, se na kulturnem področju že vrsto let postavlja vprašanje vrednotenja preteklosti in njenega vpliva na sedanjost. Dejstvo je, da se kulturnih tokov ne da enostavno presekati, ker so tudi samostojen mehanizem skozi stoletja oblikovanih vrednot, ki se bistveno dopolnijo, ne pa popolnoma spremenijo z revolucionarnim pretresom. Dejstvo pa je tudi, da je konec 20. stoletja peklensko hiter tempo razvoja na tehničnem področju nenaklonjen človekovemu notranjemu in kulturnemu življenju.
Za nas to pomeni, da moramo narediti to življenje čim bolj kulturno, humano, človeka vredno, prilagojeno času, tudi našemu prostoru, presegati moramo vse prehitre tehnicistične variante na eni strani, vendar presegati tudi pretiravanja romantičnega vrednotenja preteklosti, od objokovanja Habsburške monarhije do mnenja, da je vsa kultura slovenskega naroda le cerkvena in to če je le mogoče Rimskokatoliška.
Vsa razpravljanja o verskem življenju ljudi, osvobojena teh temeljnih nasprotij, postajajo človeška, tudi enostavna; z eno besedo, kadar se vera, za nekatere ali mnoge temeljna kulturna vrednota, ne politizira, so družbene rešitve enostavne.
Če je osnovna nevarnost za humanizem okostenelost, je torej njeno preseganje politično poslanstvo SZDL. Humanizem je en sam, a naš humanizem je socialističen le v tem pomenu, da mora reševati problematiko humanizma tudi s sredstvi sedanjega obdobja človeške zgodovine, eno izmed temeljnih znamenj pa je prizadevanje za socializem v vseh razsežnostih.
S tem kulturnim vatlom lahko izmerimo vse člene Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Če pa ostanemo le na ozko kulturnem področju, je primerov več kot dovolj:
—	v literaturi smo prenehali prevajati veliko noč ali božič v spomladanske ali novoletne počitnice,
—	pesmi ali literatura z nabožnimi izrazi niso več predmet spora,
—	o glasbenih repertoarjih ne razpravljamo s političnega vidika,
—	orgelski koncerti v cerkvah so nekaj vsakdanjega,
—	proslave kulturnih, tudi politično pomembnih Slovencev iz preteklosti, med katerimi je bilo mnogo duhovnikov, so postale družbene, torej organizirane v okviru SZDL,
—	ob izpraznjen ju stiškega samostana se je porodila in se uresničuje ideja o slovenskem sakralnem muzeju itd.,
—	popravljamo in odpiramo samostanske knjižnice, recimo letos kar dve kapucinski v Škofji Loki in Vipavskem križu,
—	na knjižnih policah so zbirke Mohorjeve družbe nekaj povsem normalnega,
—	predstavnike Vseh verskih skupnosti, registriranih v SRS, vabimo na kulturni praznik — Prešernovo proslavo.
S tega vidika moramo obravnavati tudi naše današnje vpra-
šanje božiča. Predsednikova topla beseda vsem ob koncu leta, nadškofovo božično voščilo po radiu sta bili kulturni gesti, žal pa logika obstoja hierarhij in zgodovinskih sindromov sili v politizacijo in tudi božično voščilo se je spolitiziralo. Prehajalo je do mnenja, da popuščamo pred klerikalizmom do napada, da cerkvi jemljemo njen praznik. Predsednik je dobil množico pisem ljudi, v katerem se mu nekateri zahvaljujejo, drugi pa ga napadajo, da božič ni nikakršen družinski, kulturni, temveč'cerkveni praznik in sicer eni, da mora biti’prav zato obeležen le kot cerkveni in drugi, da prav zato ne sme biti omenjan javno. Podobne zapise smo prebrali tudi sicer v časopisju do napadov na vse poizkuse sekularizacije božiča na straneh Družine. Tem spopadom, ki niso bili vedno enostavni, je prispevala SPŠK z zahtevkom o prostem dnevu za božič, s čimer je postalo vprašanje političnega in ne le civilizacijskega značaja, vsaj če sklepamo po mnogoterih reakcijah. Zal je to vprašanje vendar politično toliko prisotno, da od nas na SZDL zahteva trezno oceno ne le za nazaj, pač pa za vnaprej , vendar nas mora pri razreševanju voditi spoznanje, da si ne moremo privoščiti spolitiziranih ljudi na nekem, za človeka sicer zelo subtilnem segmentu, ki pa vendar ni ključno vprašanje našega razvoja v prihodnje.
Staranje ni bolezen
Spomnimo se, daje znašala povprečna življenjska doba na začetku tega stoletja v Evropi kjer so bile socialnomedicinske okoliščine med vsemi celinami najbolj znosne, komaj 40 let, medtem ko se je v drugi polovici tega stoletja povzpela precej čez 70 let in se še vedno vzpenja. Demografski podatki zahtevajo, da se morajo ekonomski, socialni, politični, zdravstveni in drugi družbeni dejavniki usklajati in prilagajati naraščanju števila starejših prebivalcev. Na žalost še vedno tu in tam preberemo, da je starost bolezen, kar pa ni res. Vedo, ki obravnava fiziološko staranje, imenujemo eksperimentalna gerontologija oz. proučevanje biologije staranja.
Ob staranju se celotna količina TEKOČINE v organizmu zmanjša. Med 20. in 80. letom se celična in medcelična tekočina v telesu zmanjša za 17 %. Predvsem je manj tekočine zunaj celic, saj je le-teh od 20. do 80. leta starosti kar za 40 % manj. Količina telesne tekočine se nenehno zmanjšuje od rojstva do pozne starosti. Temu primerno se množijo ČVRSTE SNOVI. Medtem, ko ima dojenček 23 % čvrstih sestavin v telesu, jih ima nad 70 let star človek 45 %.
Razlogov za zmanjšanje telesne
Upoštevajmo načela zdrave prehrane
Kakor je za ohranitev zdravja v starosti neizogibna nenehna zdravstvena skrb, tako je neizogibna tudi skrb za pravilno prehrano. Že dolgo vemo, da je nepravilna prehrana pogost vzrok za nastanek posameznih bolezni v starosti in tudi za prezgodnjo smrt. Številne bolezni, Pogostejše v tretjem življenjskem obdobju (povečan krvni Uak, sladkorna bolezen, bolezni
srca in ožilja, debelost), povzroči nepravilna prehrana. S prehrano v starostnem obdobju so povezani celo imunost, pojav nalezljivih bolezni, pa tudi daljše okrevanje.
Prehrana starejših ljudi ni odvisna samo od starosti in spola, temveč tudi od njihovega dela. Pri ljudeh, ki pretežno leže, se energijska potreba zmanjša za 10 %
Priporočila za prehrano starejših ljudi - dnevne potrebe
Spol, leta	kkal kJ	Beljakovine v gramih	Maščobe v gramih	Es. maščobne kisline v gramih	Ogljikovi hidrati v gramih
moški 55-75	9200 2200	70	82	10	275
ženske 55-75	7500 1800	60	67	10	225
moški 75-85	8300 2000	70	74	10	250
ženske 75-85	6800 1650	60	61	10	205
moški >85	7500 1800	70	65	10	225
ženske >85	6100 1500	60	56	10	185
Uživati morajo energijsko in hranilno uravnoteženo hrano, bogato beljakovin. Te naj bodo različne po izvoru: meso, mleko in mlečni izdelki ter beljakovine rastlinskega izvora. Prehrana mora vsebovati zadostno količino balastnih snovi (sadja in zelenjave). Starejši ljudje dobe nasploh premalo vitaminov, predvsem vitaminov BI in B12, ki se nahajata v nemastnem svinjskem mesu, ovsenih kosmičih, rižu in mleku. Pomanjkanje vitamina C lahko pokrijejo s sadjem in zelenjavo, pomanjkanje vitamina A pa z uživanjem jeter, paradižnikovega in ribezovega soka. Zmanjšati je potrebno količino maščob.
Pomemben je pravilen ritem hranjenja, saj tako enakomerno obremenimo presnovo organizma. Celodnevni jedilnik naj vsebuje 5 obrokov, ki si sledijo v razmiku tri do pet ur. Predvsem pa je potrebno upoštevati okus in navade posameznika ter njegove želje.
Marica Žagar
tekočine je več. Najtehtnejša sta dva:
—	starejši ljudje uživajo premalo tekočin
—	starejši iz telesa izločajo več tekočine.
Starejši premalo pijejo, ker v pozni starosti izgubljajo občutek za žejo. Manj tekočine pijejo tudi zaradi tega, da bi manj urinirali. Neprijetno jim je dvakrat ali trikrat ponoči vstati iz postelje.
Zato se starejšim ljudem telesna teža zmanjša, sluznica izsuši, posebno ustna votlina, nastanejo motnje pri požiranju, zniža se arterijski krvni tlak. Sledi manjše izločanje močno zgoščenega seča, v krvi se poviša količina natrija in beljakovin, tudi dušikove snovi se izrazito pom-nože, ker jih organizem z zmanjšano količino seča ne more zadosti izločiti.
Do velikih sprememb ob staranju pride v zvezi z BELJAKOVINAMI. V sedmem človekovem desetletju se količina beljakovin zmanjša za približno 3 do 4 % glede na količino v tretjem desetletju. KOLAGEN in ELA-STIN (beljakovini) ob staranju močno spremenita svoje lastnosti in zgradbo.
Ob staranju se močno spreminjajo tudi LIPIDI (maščobe). Vrednosti holesterola in trigliceridov nihajo od mladosti do sarosti. Po 20. letu se vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi večajo in dosežejo vrhunec okoli 50. leta, medtem ko se v starosti vrednosti postopoma zmanjšujejo. Vse do 70. leta se množi tudi CELOTNA MAŠČOBA v telesu kot sestavni del telesne teže, saj se ta poveča od 20. do 70. leta za 35 %.
Tudi vrednosti SLADKORJA-v krvi postopoma naraščajo. Pri 70 let starem človeku doseže krvni sladkor za približno 5 — 9
Zaključki s 4. seje Sveta za odnose z verskimi skupnostmi, z dne 14. 10. 1987
1.	Božič je nedvomno praznik, in to večplastni praznik miru, dobrote, družinske sreče, kulture, tradicije in vere. Zagotoviti moramo polno integriteto človekove osebnosti in torej svobodno opredelitev do tega praznika.
2.	Opredelitev vsebine ne sme biti predmet merjenja sil ali jabolko spora, pač pa iskanje skupnih možnih rešitev, tudi za tiste, ki tega dne ne praznujejo, saj gre za uveljavljanje pluralizma in naše različnosti v družbenopolitični praksi.
3.	Z lanskoletno prakso javnih božičnih voščil bomo nadaljevali tudi v prihodnje; to pomeni lepo besedo predsednika socialistične zveze in voščilo ljubljanskega nadškofa na radiu ali televiziji (če bo izrazil željo).
4.	V sredstvih javnega obveščanja naj bo odmerjen prostor za obeleževanje božiča v njegovih humanističnih, kulturnih, zgodovinskih, etnoloških, folklornih in obče-civilizacijskih razsežnostih.
5.	Delovnim organizacijam priporočamo, da tistim delavcem, ki si želijo dopust 25. decembra, to omogočijo, pri čemer je seveda potrebno skrbeti za nemoten potek delovnega procesa.
6.	V šolah, kjer udeleženci vzgojnih procesov ne morejo vzeti prostega dne, je na ta dan ravno tako potrebno zagotoviti prožen odnos do učnega programa.
7.	S tem ne zaključujemo razprave o pobudi za uvedbo dela prostega dne na 25. december in je tudi ne prelagamo v neskončnost; razprava mora steči v vseh frontnih delih in šele na osnovi dobljenih mnenj in stališč se bomo opredelili do pobude. Jasno je, da je za normativno urejanje zadev v zvezi s prazniki in dela prostimi dnevi pristojna Skupščina SR Slovenije.Vsako prenapeto mnenje bi pretirano politiziralo in že vnaprej Zavrlo razpravo.
8.	Upoštevati moramo večkonfesionalno sestavo v Sloveniji in še posebej v drugih delih Jugoslavije.
9.	O zaključkih seje Sveta bomo obvestili Zvezno konferenco SZDL in konference SZDL drugih republik.
% višje vrednosti kot v 20. letu starosti.
Spremenjena biokemična sestava krvi je očitno povezana tudi ^ z ZMANJŠANJEM CELIČJA Medtem ko zajema celičje pri 25-letnem človeku 19 % celotne teže, je pri 70-letniku le 12 %. To upadanje telesne teže zaradi propadanja celičja moramo povezovati z zmanjšanjem celičnega tkiva in tudi z zmanjšanjem celičja osrednjega živčevja. Postopno se kaže to zmanjšanje v območju osrednjega živčevja v pešanju sluha, vida in voha v starosti.
Nenehno spremljajoči znamenji stanja sta ATROFIJA (zmanjšanje posameznih delov organov) in NAGUBANOST kože. Ta dosti nova pojava sta povezana z zmanjševanjem kakovosti in količine vezivnega tkiva. V zvezi z atrofijo in izgubo prožnosti kože moramo posebej omeniti kolagen in ela-stin, glavni sestavini veziva. Vemo, da je v organizmu 25 -30 % vseh beljakovin kolagena oz. kolagena je 60 % celotne telesne teže.
Spremembe v tkivih, celicah
in molekularnih zgradbah celic vodijo ob staranju do SPREMENJENIH FUNKCIJ bodisi posameznih organov ali organskih sistemov.
Imunski sistem v staranju ne deluje vedno zadovoljivo. Pojavijo se različne bolezni, manj kalorična prehrana zadovoljivo uravnava delovaje imunskega sistema v starosti. Ne vemo pa še, ali bi manj kalorična hrana človeku podaljšala življenje oz. upočasnila biološko staranje in ga odvrnila od prezgodnjega nastajanja starostne demence (slaboumnost).
Res je, da fiziološko staranje pospešuje nastanek nekaterih bolezni v starosti in res je, da nekatere bolezni pospešujejo staranje. Pa vendarle ni prav, če starost enačimo z boleznijo. Na kontrolo oz. samokontrolo parametrov pa le ne pozabimo!
Povrečna življenjska doba stanovalcev v Domu starejših občanov Kočevje je bila v letu 1987 v aprilu 74,5 let, v maju 74 let, v juniju 76 let, v juliju 77,3 leta v avgustu 78,5 let in v septembru 79 let.
Stanka Žagar
Iz šolskih aktivnosti
Dodatni pouk kemije
Ob petkih se nas sedem učencev zbere v kemijski učilnici, kjer ima z nami dodatni pouk iz kemije tovarišica Milena Čebin.
Kemija mi je zelo všeč. To je zanimiva veda, čeprav sem jo letos začela prvič spoznavati. Spoznavati smo začeli periodni sistem elementov. Tovarišica nam je razložila kemijske simbole.
Ob rednem obisku krožka lažje razumeš snov, naučiš se več kot pri rednem pouku. Če kdo izmed učencev snovi ne razume, mu tovarišica razloži še enkrat, tudi dvakrat, če je potrebno.
Kemijski krožek rada obiskujem, saj se tam seznanjam z velikimi novostmi kemije.
Barbara Mavrin,
7.	h
WVWWVWWWWWVWM\AA/
Če imaš rad matematiko
Sem učenka 7. razreda. Matematični krožek obiskujem že od
5.	razreda. Zato sem se odločila, da ga bom obiskovala še naprej. Krožek deluje ob sredah. Obiskuje ga 10 učencev 7. razredov modrega turnusa. Vodi ga tovariš Jože Senekovič. Matematični krožek je pravzaprav dodatni pouk matematike in je predviden za učence, ki jih matematika zanima in imajo iz nje tudi dobro oceno. Pri krožku delamo po dva v skupini. Tako hi rej e rešimo vse zapletene naloge. Če je katera naloga še preveč zapletena, jo rešimo skupaj s tovarišem. Tako bomo dopolnjevali svoje osnovno znanje in se tudi pripravili na Vegovo tekmovanje., kjer bomo res pokazali, kaj znamo in'bomo v ponos naše šole. Matematika je nadvse zanimiva veda in bolj ko prodiraš v njene skrivnosti bolj te privlači.
Nataša'Vidrih, 7. h
AAAAAA/WW'yWS^ZWWVWW
Biološki krožek
Za biološki krožek sem se
odločil zato, ker imam rad naravo. Obiskujem ga ob torkih 6. šolsko uro. Popoldne nam žal večkrat odpade, predvsem zaradi govorilnih ur.
Če ne bi bilo turnusa, bi delo pri našem krožku potekalo normalno. Toda moramo se sprijazniti s tem, kar pač je...
Krožek vodi tov. Marija Piškur. Jaz sem tajnik in zapisujem, kaj vse delamo pri krožku. Največkrat mikroskopiramo, saj to tudi najraje delamo. Najprej gremo v naravo, kjer v mlakah naberemo alge, ki jih nato opazujemo pod mikroskopom. Včasih opazujemo tudi školjke. Večkrat nabiramo tudi rastline
za herbarij. Gledamo tudi poučne filme o naravi.
Delo v biološkem krožku je zelo zanimivo in koristno.
Sandi Mohorčič, 7.e
VWWV'ZWWWWWWWWW
Zgodovinski krožek
Zgodovinski krožek imamo ob četrtkih 6. šolsko uro. Obiskujemo ga učenci 6., 7. in 8. razredov, vodi pa ga tov. Božena Vesel.
Pri krožku se seveda pogovarjamo o zgodovini in gledamo diapozitive. Večkrat beremo in se pogovarjamo o različnih praznikih in običajih, ki jih poznamo tudi pri nas v Kočevju. Zanima nas tudi preteklost našega mesta, zlasti njegove stavbe, ulice in pomembne osebnosti.
Ogledamo si tudi razstave v Likovnem salonu in pripravljamo zgodovinske izlete.
Pri krožku je zelo zanimivo. Zato ga redno obiskujem, čeprav sem včasih že utrujena, predvsem takrat, ko imamo pouk popoldne.
Tatjana Janež. 7. c
ZW\ZVVWVV'ZyV'ZVVWVWWV\A
Moje interesne dejavnosti
Hodim k petim krožkom.
Letos sem se odločil, da bom obiskoval zemljepisno—turistični krožek, ki me privablja zaradi izleta in ker me zanima zemljepis.
Veselo šolo obiskujem že od četrtega razreda. Tam rešujemo naloge iz PIL. V drugem polletju so tekmovanja. Če dosežeš določeno število točk, dobiš diplomo in se uvrstiš dalje. Do sedaj sem »nabral« že šest diplom Pepeta Napaka.
Matematični krožek je zelo zanimiv, odziv nanj pa je majhen. Tu rešujemo težje naloge. Veseli me predvsem aritmetika. V marcu imamo šolska tekmovanja za Vegovo priznanje. V petem razredu sem prejel bronasto, v šestem pa bronasto in srebrno Vegovo priznanje. Zmagal
sem tudi na občinskem tekmovanju in prejel knjigo.
Obiskujem tudi fakultativni pouk angleščine. Hodim že tretje leto. Ocenjuje se z mu, u. in zu. Predelali smo eno knjigo, zdaj pa čakamo na drugo. V teh letih so nas poučevale že tri tovarišice. K pouku angleščine je treba pristopiti resno, ker se ocena vpiše v spričevalo. Letos imamo težave. Tovarišica je prezaposlena, saj uči pri nas na šoli in tudi na srednji šoli. Zato smo razdeljeni v dve skupini, tisto, ki je prvo knjigo že predelala, in drugo, ki ima še devet lekcij. Pouk je zanimiv in ga bom še obiskoval.
Zadnja interesna dejavnost, ki jo obiskujem, je šah. Ta krožek sem obiskoval že v četrtem razredu. Naslednje leto smo šli najboljši šahisti v Novo. mesto na Dolenjsko prvenstvo. Osvojili smo tretje mesto in prejeli diplomo, ki je sedaj spravljena v vitrini šahovske sobe. Lani sem igral simultanko s 17 učenci.
Zmagal sem s 17 : 0. Imam dobra soigralca - brata in očeta. Šah vodi na šoli tov. Stanič, kateremu zaupam.
Še naprej bom obiskoval krožke.
Jani Glad, 7. c
Moja interesna dejavnost
Že v prvem razredu sem hotela biti podobna starejšemu bratu. Zato sem se vpisala k rokometu. Treninge sem redno obiskovala eno leto, dokler mi ni tega preprečila bolezen. Po daljšem premoru sem zopet začela trenirati. Rokomet mi je pomenil vse, zares vse. Vadila sem in vadila, leta pa so minevala. Kmalu sem morala na mladinske treninge. Z mladinkami in članicami sem se hitro spoprijateljila. Redno hodimo na tekme, ki so doma ali v gosteh, kjer nas včasih zelo lepo sprejmejo, velikokrat pa tudi ne.
Med igro se včasih prepiramo, tako da nas sodnik izključi ali pa nam pokaže rumeni karton.
Ko se po tekmi vračamo s kombijem, domov, pojemo in razgrajamo, ne glede na to, ali smo zmagovalke ali poraženke.
Velikokrat pridemo pozno domov. Tedaj se prileže postelja in zato z užitkom zaspati!
Najbolj mi je hudo, ker zaradi popoldanskega pouka ne morem vaditi vsak teden, ampak le takrat, ko imam pouk dopoldne. Zato komaj čakam hladnejših dni, saj bodo takrat treningi v telovadnici v večernih urah. Potem bom vadila vsak teden, kajti rokomet mi še vedno pomeni vse.
Mateja Klančar, 7. c
VS/\AZZV\A/V\AAAA/VVVVV\/VV\/V\
Šolsko kulturno umetniško društvo
Naše šolsko kulturno umetniško društvo (ŠKUD) goji različne kulturne dejavnosti, v katerih učenci bogato preživljamo, svoj prosti čas, doživljamo kulturne vrednote. Vse to znamo vrednotiti, kar dokazujemo z našim ustvarjalnim delom in aktivnim vključevanjem v kulturno dogajanje kraja-
ŠKUD je v lanskem šolskem letu deloval uspešno, saj smo z bogatim kulturnim programom počastili vse proslave in jubileje. V letošnjem šolskem letu bo
ŠKUD deloval na literarnem, likovnem, oblikovalnem, lutkovnem, vokalnem, kiparskem in knjižničarskem področju.
Pripravili smo razne razstave, novoletno praznovanje v krajevni skupnosti. Vso svojo kulturno dejavnost pa smo predstavili na zaključni prireditvi »Naša beseda«, ki smo jo v lanskem šolskem letu posvetili prijateljstvu s pobratenimi občinami, svetovnemu letu miru, tovarišu Titu ob 50-letnici njegovega prihoda na čelo partije in 50-letnici KPS. ŠKUD se je povezoval z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in s krajevno skupnostjo pripravljal kulturne programe ob različnih slovesnostih.
ŠKUD torej vključuje 12 umetniških krožkov na predmetni in 7 na razredni stopnji. Literarne prispevke pa objavljamo v POTOČKU, ki je naše glasilo.
Kot vse dejavnosti se tudi ŠKUD srečuje z različnimi težavami. Ena najbolj perečih je finančna plat. Velika ovira za nas pa je tudi turnus, saj nam leta povzroča težave pri oblikovanju urnika. Še veliko več učencev bi bilo vključenih v krožke, če ne bi bilo turnusa. Če hočemo, da bi se združili učenci modrega in rdečega turnusa,
Na dan pionirjev, 29. IX. 1987, je imelo ŠSD svoj redni letni občni zbor, kjer so pregledali delo v preteklem šolskem letu in si zastavili delo za letošnje šolsko leto. Predsednik našega ŠŠD je Ličen Tomaž. Upamo, da bo kljub prostorskim težavam delo ŠSD tudi v letošnjem šolskem letu uspešno.
Klun Nevenka, 5. f
Petošolci
Petošolci se na predmetni stopnji počutimo drugače kot v
4.	razredu. V četrtem razredu smo bili samo v enem, sedaj pa se selimo iz razreda v razred. Vsak predmet uči druga tovarišica. Zaradi selitve iz razreda v razred je odmor prekratek. S sabo nosimo torbe, vrečke, jakne, čevlje. Včasih nastane zaradi tega gneča in marsikateremu učencu se raztresejo zvezki po tleh. Dobro bi bilo, če bi vsak učenec imel svojo omarico, kamor bi spravil čevlje, jakne, dežnike, vrečke. Tako bi bila selitev iz razreda v razred veliko lažja.
Šicer pa se nam — petošolcem na predmetni stopnji zdi vse zelo
moramo imeti svoje dejavnosti v zgodnjih jutranjih ali v poznih večernih urah, to pa je vsekakor dodatna težava za nas.
Vsa ta naša kulturna dejavnost je priprava na to, da se bomo tudi kasneje, ko bomo odrasli, udejstvovali na kulturnih podorčjih.
Ceri Dušanka in Iris Bačnik, 8. f
Šolska športna društva
Na naši šoli deluje osem športnih krožkov: odbojka, nogomet, rokomet, košarka, gimnastika, atletika, namizni tenis in planinski krožek.
Mentorji teh krožkov so: Klun Gita, Čebin Dušan, Bižal Danilo, Zamida Dušan, Dekleva Brane, Adamič Tone in Arko Cveto.
Delo v krožkih poteka v obliki treningov. Spomladi so tekmovanja SŠD za vse panoge.
Pri planinskem krožku so sestanki enkrat mesečno. Nekajkrat na leto gredo člani krožka v hribe.
Ostali krožki potekajo v telovadnici naše osnovne šole, v domu telesne kulture in na stadionu. Zaradi turnusa je prostora premalo. Pogrešamo večjo telovadnico ter več in boljše žoge in orodje.
V preteklem šolskem letu smo dosegli nekaj dobrih uspehov: Na tekmovanju ŠŠD so bile rokometašice druge v Sloveniji, drugi v Sloveniji so bili tudi igralci namiznega tenisa. Dva igralca namiznega tenisa sta bila prav, tako druga v tekmovanju v parih v Sloveniji.
Vsi ti krožki delujejo v okviru ŠŠD. Mentor ŠŠD je Dekleva JJrane.
zanimivo, še posebno pa novi predmeti: angleščina in nemščina.	Starc Meta, 5. f
VNA^TNAA/WVVWVV'vry'TVVWWV
Tako smo praznovali svoj praznik
29. septembra smo tudi na naši šoli slovesno praznovali Dan pionirjev.
S slavnostno pionirsko himno smo pričeli pionirsko konferenco. Predsednik PO Aleš Cimprič je prebral obširno poročilo o našem delu v minulem letu. Nato smo volili novega predsednika PO »Stružnica«. Izvolili smo Tino Južnič iz 6. razreda. Nato smo sprejeli program dela za novo šolsko leto. Med nami sta bila tudi predstavnika iz občinske gasilske zveze, ki sta nam podelila značke in priznanja.
Po malici in krajšem odmoru smo pričeli z drugim delom. Po krajšem kulturnem programu smo v svoji sredi pozdravili priljubljeno mladinsko ilustratorko Jelko Reichman. V prijetnem razgovoru nam je povedala veliko zanimivega o svojem življenju in delu. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko je risala. Narisala nam je pionirja in pionirko ter opico in medvedka. Za osilniško šolo, katere učenci in učiteljica so bili tudi pri nas, je narisala prisrčnega leva s pentljo na glavi. Sosednji brojski šoli pa je narisala mačka, miško in ptico. Ko je odložila flomaster, smo se zgnetli okoli nje, da se nam je podpisla v spominske knjige. Za spomin smo ji podarili svoje šolsko glasilo Doma sem ob Kolp1 in rože. Nato smo sc na šolskem dvorišču še fotografirali.
Tako je naš praznik lepo in hitro minil.
Člani literarno-dopisniškega
krožka na OŠ VAS FARA
Tek zbora odposlancev
V okviru praznovanja obletnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda in praznika občine Kočevje je Atletski klub Kočevje 2. oktobra 1987 organiziral tradicionalni ulični tek, imenovan TEK KOČEVSKEGA ZBORA. Ta množična športnorekreacijska manifestacija je tudi tokrat privabila k sodelovanju več kot 350 udeležencev, predvsem mladih. Najboljšim tekmovalcem v 11 kategorijah je organizator podelil kolajne in praktična darila, ki so jih prispevale Kočevske OZD (Trikon, Tekstilana, LIK, Inkop, NAMA, Mercator, Trgo-promet, Kočevski tisk).
Rezultati:
mlajše pionirke (letnik 1976) — 1. Klun Nevenka 3:14,6, 2. Ruparčič Vesna 3:25,7, 3. Rjavec Jana 3:26,6
mlajši pionirji (letnik 1976) — L Rak Marjan 3:06,8, 2. Križ-manič Miran 3:07,5, 3. Levstik Nina 3:37,0
mlajši pionirji (1977 in ml.) -L Furlani Kristijan 3:03,3, 2. Struna Roman 3:05,6, 3. Malnar Gregor 3:05,6
mlajši pionirji (letnik 1975) — L Majerle Dejan 2:48,7, 2. Zdešar Marjan 2:56,5, 3. Hodžaj Fadil 3:00,3
mlajše pionirke (letnik 1975) ~ 1. Konečnik Katja 3:11,3, 2. Malnar Vesna 3:13,3, 3. Dobovšek Nataša 3:16,4
starejši pionirji (1973—74) —
Kočevje — Dolina
Tradicionalnega srečanja športnikov dveh pobratenih občin Dolina pri Trstu in Kočevje so se letos udeležile le odbojkarice. Nogometaši, ki naj bi tudi sodelovali na srečanju ob praznovanju praznika naše občine, zaradi obveznosti do domačih tekmovanj niso uspeli priti.
Dekleta so odigrale prijateljsko tekmo, kjer so domače, bolj izkušene tekmovalke, gladko ugnale svoje mlajše pobratimke iz Doline. Rezultat srečanja je bil 3: 0(15: 9,15:8,15:11).
1.	Kovačič Branko 3:26,5, 2. Gorenčič Marko 3:28,9, 3. Ličen Dejan 3:29,3
starejše pionirke (1973-74 štafeta) - L OŠ Zb. odp. 7. E Janeš, Bajo, Škofič, Letnar 3:02,7, 2. OŠ Zb, odp. 8.A Rus, Štimec, Guštin, Zabukovec 3:07,2, 3. OŠ Zb. odp. 8. E Briški, Papež, Valentič, Kojterer 3:07,7
mladinke — članice — L SŠTUD II. TTU Vidmar, Mavrin, Saftič, Škufca 3:19,3, 2. L naravoslovna Kavran, Ibrahi-movič, Žnidaršič, Bartol j 3:22,4
mladinci — člani (do 30 let) — L Ravtar Dušan (ITAS) 5:04,1,
Kočevje, mesto z bogato športno tradicijo je šele pred kratkim dobilo tako zelo težko pričakovani športni objekt — tenis igrišča. Dolgo smo čakali nanje. Skorajda že vsi večji, enaki in celo manjši kraji so jih imeli, le mi ne, seveda če izvzamemo edino zasebno igrišče, kjer so najbolj vneti za ta šport le našli svoj »prostor pod soncem«. Kočevje sicer le ni brez teniške tradicije, saj so bila po mestu teniška igrišča že pred vojno. Po vojni so se zaradi hitro rastočega mesta ti prostori namenili drugim zadevam. Tako je Kočevje ostalo brez tenis igrišč. Če ne bi Kočevarji gledali televizije, hodili po svetu in če ne bi najbolj zagreti gojili ta šport na edinem igrišču pri tovarišu Karničniku, o njem ne bi vedeli kaj dosti. Interes pa je bil. Toda želje so eno, možnosti pa drugo. Prav resno se je o takem objektu pričelo razmišljati leta 1978, ko se je prenavljal stadion, vendar v sklopu športnega centra Gaj ni bilo primerne površine. Ko pa smo po sreči prišli do velikanskih količin odpadne zemlje, s katero smo zasuli »neugledno« močvirje in smetišče sredi Gaja, se je odprla prelepa in zelo primerna površina ravno za tak objekt, kot smo si ga želeli. Da bi akcijo
2.	Gorenčič Branko (ITAS) 5:09,5,	3. Golež Zoran
(SŠTUD) 5:24,0 -
Kategorizirani atleti: 1. Žerjav Srečko (Olimpija) 9:35,2, 2. Cvelbar Igor (Novo mesto) 9:37,5
Poleg članov atletskega kluba, ki so prevzeli tehnično plat tekmovanja, so k uspešni in varni prireditvi veliko pripomogli predstavniki MILICE Kočevje, ZŠAM Kočevje, Cestnega podjetja NOVO MESTO -TOZD Kočevje in pedagogi osnovne in srednje šole. Vsem skupaj prisrčna hvala za pomoč.
AC
izpeljali do konca, ni bilo denarja. S sprotnimi manjšimi vlaganji v nasipe in izravnavo površine smo skorajda prišli do igrišč. Vsi smo jih v bistvu že videli, igrati pa le nismo mogli. Marsikakšna neupravičena in zlonamerna beseda je bila izrečena na ta račun, češ da se namerno zavira razvoj tenisa, da so bila ogromna sredstva vržena stran in da se pušča vse skupaj propadanju ipd. Pa le ni bilo tako. Z drobižem se je dalo narediti to, kar je bilo videti, kaj več pa ne. Povrh vsega pa je bila še sreča, da je bilo tako, saj se je zaradi močvirnega terena nasip v času »mirovanja« pošteno ugrezal. In prišlo je leto 1987, ko se je zbralo nekaj sredstev za začetno investicijo v končno fazo izgradnje tenis igrišč. Tretjega oktobra, za občinski praznik so bila igrišča narejena in odprta. Starosta kočevskega tenisa tovariš Karničnik Ignac je ob skromni slovesnosti in zanimivem nagovoru odprl novi športnorekreacijski objekt -tenis igrišča. Okoli trideset teni-sačev pa je v dvodnevnem sporedu zaigralo na prvem občinskem prvenstvu na novih igriščih. Od šestega oktobra so bila igrišča na voljo vsem občanom. Čeprav pozen jesenski čas in dokaj muhasto vreme nista nudila prav posebnih pogojev za teniško aktivnost, so bila igrišča vedno polna. To je še en dokaz, da so bila potrebna.
AC
Ligaši v polnem teku
Tenis igrišča
Jesenski del ligaške sezone 1987/88 je v polnem teku. Za nekatere ekipe gredo tekmovanja že proti koncu, nekatere so sredi njih, nekatere pa šele začenjajo športne boje. Doseženi rezultati v začetku kažejo, da bo Indi ta sezona kar uspešna. Odbojkarji, povratniki v L slovensko ligo in odbojkarice, lan-ske prvakinje, še niso poraženi, 'gralci namiznega tenisa prav tako ne. Dobro so začeli tudi strelci, ki nastopajo z dvema eki-Pama v II. slovenski ligi. Solidno 'grajo nogometaši v novem liga-
škem okrožju. Nekoliko slabše gre letos rokometašem in rokometašicam, ki nastopajo z zelo pomlajeno ekipo. Šahisti, kegljači in kegljačice pa bodo s tekmovanji šele pričeli. Poleg članskih ekip nastopajo v različnih ligah, tudi mlajše kategorije, ki niso nič manj uspešne kot njihovi starejši vrstniki in vrstnice. Sicer pa, kogar zanima, kako igrajo naši športniki, naj si pride ogledat tekme. Športniki so veseli, če jih kdo gleda. Veliko publike pomeni dodaten motiv za uspešen nastop.	AC
Tenis
Na občinskem prvenstvu v tenisu, ki je bil 3. in 4. oktobra letos ob občinskem prazniku na novih teniških igriščih v Gaju, je sodelovalo 37 igralk in igralcev. Zaradi velike udeležbe je bilo .prvenstvo le v članski kategoriji.
Med ženskami je prvo mesto osvojila Marta Knavs, ki je v finalu premagala Natašo Briški z rezultatom 7:5, med moškimi pa je po lepem boju Tine Knavs
Kajakaška
šola
na Kolpi
Malo je sicer pozno, saj je kajakaška sezona že proti koncu, za nas Kočevce pa bo mogoče vendarle zanimiva informacija, da je letos prvikrat, odkar se čolnarjenje na divjih vodah pojavlja organizirano, na našem koncu delovala kajakaška šola. Od 13. 7, 1987 do 19. 7. 1987 je bila v Osilnici organizirana prva šola kajaka in kanuja na divjih vodah. Obiskovalo jo je 20 udeležencev, med njimi veliko mladih. Prišli so iz večjih krajev kočevsko—goranske regije. Tečaj je vodil znani kajakaški	delavec	LILEK
DUBRAVKO iz KKK Slavija iz Zagreba.
Vsi, ki so se tečaja udeležili, so bili izredno zadovoljni, prav tako pa tudi njihov inštruktor. Ob koncu vadbe so se že prav vsi spustili po brzicah Kolpe, kjer so še pred časom lahko le opazovali mojstre tega športa.
Za prvikrat je bil interes nad pričakovanji in kot kaže, ta šport poganja korenine na naših tleh.	AC
premagal Romana Poklača 2:1 v setih. Najlepša in najbolj zanimiva igra prvenstva pa je bila v polfinalu med Knavsom in Lov-kom.
Rezultati:
ženske — polfinale:
Knavs : Čampelj 9:7,
Briški : Turk 9:2 finale:
Knavs : Briški 7:5 moški polfinale:
Knavs : Lovko 9:2,
Aupič : Poklač 7:9 finale:
Knavs : Poklač 6:4, 5:7, 6:4.
Nova teniška igrišča in pa lepi teniški boji so privabili številne gledalce, ki naznanjajo, da bo tenis tudi v Kočevju priljubljen šport. Ker sta na prvenstvu sodelovala tudi dva igralca iz tujine (Katy Čampelj iz Avstralije, ki je - mimogrede, poročena z našim rojakom iz Kočevja in pa gospod Legenec iz Francije, predstavnik Renaulta v Jugoslaviji), lahko rečemo, da je bilo to prvenstvo »mednarodno« prvenstvo tenisa v Kočevju. 1
Vsi tenisači iz Kočevja pa smo seveda najbolj ponosni na naša najstarejša udeleženca — tov. Karničnika in tov. Bižala, od katerih smo se naučili prvih zamahov v tenisu in ki s svojimi 66 oz. 72 leti predstavljata vzor vsem ljudem, ki ljubijo šport, rekreacijo in seveda zdravje. Karničnik in Bižal ponovno dokazujeta, da je tenis šport, ki ga lahko igrajo vsi, od najmlajših do najstarejših. Tokrat je znašala razlika v letih med najmlajšim udeležencem Iztokom Juvanom (17) in najstarejšim udeležencem Dragom Bižalom (72) 55 let.
Restavracija Nama prireja 14. 11. 1987
Martinovanje
s pričetkom oh 20. uri. Igral bo ansambel OBZORJE. Rezervacije in prodaja vstopnic v oddelku restavracije. Vstopnina 2.000 din.
Vabljeni!
Plesni klub Kranj in srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja Kočevje
organizirata
PLESNI TEČAJ (ZAČETNI)
v avli SŠTUD Kočevje (Trg zbora odposlancev 22) ob petkih popoldne in zvečer
—	ob 18.30 za mladino, ki ni vključena v SŠTUD Kočevje
—	ob 20.00 za zakonce in starejše občane.
Vpis in plačilo tečaja bo v petek, 13. 11. 1987 v avli SŠTUD Kočevje pol ure pred pričetkom tečaja. Začetni tečaj traja 8 tednov — ob petkih 90 minut. Spoznali boste osnovne figure v naslednjih plesih: blues, foxtrot, angleški valček, disco fox, polka, jiwe.
Informacije po telefonu: vsak dan med 12.00 in 13.00 uro na številko 851-089.
Jani Lampe
novice
Narodnozabavni tabori na Slovenskem 1936—1940
Konec oktobra je pri založbi Obzorja v Mariboru izšel zbornik o delovnih narodnoobrambnih taborih študentske in dijaške mladine med leti 1936-1940. Obsega 570 strani večjega formata s 120 fotografskimi posnetki in reprodukcijami linorezov akademskega slikarja L. Šušmelja.
Zbornik predstavlja doslej v zgodovinopisju pomanjkljivo in enostransko obdelano narodnopolitično akcijo slovenske intelektualne mladine, ki je izhajajoč iz različnih svetovnonazorskih taborov, s svojim delovanjem v okviru širšega slovenskega narodnoobrambnega-gibanja poskušala med leti 1936 in 1940 zajeziti vpliv nemškega nacizma v narodnostno ogroženih krajih v Sloveniji, predvsem ob severni meji in na Kočevskem. V zborniku je zbrano spo-
minsko in dokumentarno gradivo o 35 taborih. Zbornik je uredil poseben odbor, ki ga je vodil zdaj že pokojni ing. Pavle Žaucer, uvodno znanstveno razpravo o taborih pa je napisal France Filipič.
25. novembra 1987 bo ob 11. uri v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru otvoritev razstave o gradivu, ki je služilo kot osnova za ureditev zbornika, združena s predstavitvijo zbornika. Odbor za pripravo zbornika vabi vse nekdanje udeležence in organizatorje taborov, da čim-prej sporočijo svojo udeležbo na tej prireditvi v Mariboru, in sicer zaradi organizacije tovariškega srečanja. Prijave zbira glavni urednik zbornika: Mirko Tušek, Japljeva ulica 11, Ljubljana, tel. 327-834.
Muzej Kočevje Kordiš Ivan
Naša skupna naloga
Šolske in obšolske dejavnosti pionirjev in mladincev na osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje so zelo pestre in bogato zasnovane. Obširni programi dela pionirske organizacije in mladine, kakor tudi šolske skupnosti, zajemajo številne aktivnosti dela in akcij poleg neposrednega izobraževanja učencev. Vključevanje otrok v vsa področja dela in v procese samoupravne organiziranosti življenja v šoli je sestavni del vzgoje in izobraževanja ter usmerjanje otrok v nadaljevalni študij za pridobitev poklica. Pri uresničevanju teh programov pa imamo tako učitelji, mentorji in
tudi učenci večkrat težave, predvsem zaradi dvoizmenskega pouka (turnusov), oddaljenosti učencev vozačev, pomanjkanja prostorov, sredstev, časa in podobno. Da bi delo in kvaliteta dosegla večji učinek in lažje izvajanje, bi bilo nujno potrebno zgraditi nove objekte šolskih prostorov, namenjenih za sodoben osnovnošolski pouk.
Ob pridobitvi nove šole in boljše opremljenosti njenih učilnic ter prostorov in objektov za razne šolske in obšolske dejavnosti učencev bo zelo pomemben krajevni in družbeni kapital, katerega obresti bodo uspehi naših otrok. Zaradi vseh večjih
Predvideni filmski spored v času od 12. novembra do 16. decembra
Sladke sanje ameriška ljubezenska drama Biografija slavne ameriške pevke Patsy Klein. V glavni vlogi JESSICA LANGE, ED KARRIS i. d.
Pekoča paprika ameriška komedija Zaklad kralja Salomona ameriški pustolovski film z Richardom Chamberlainom v glavni vlogi Tam, kjer reka potemni ameriška akcijska drama Na osnovi legende je kanadski pisatelj David Kendall napisal svoj knjižni prvenec ter zanj prejel nagrado, filmska ekipa pa je posnela enega najlepših filmskih izdelkov v letu 1986. Film deluje kljub romantičnemu okolju Amazonke zelo sodobno, sooča se z družbenimi in političnimi problemi, ki tarejo današnji svet. Hkrati slika naravo, preprosto življenje in lepe medčloveške odnose nasproti svetu civilizacije, kjer vladajo spletke, nasilje, moč.
Ogled filma PRIPOROČAMO!
Sostanovalke ameriški erotski film Živeti in umreti v Los Angelesu ameriški akcijski film, prikazan izven konkurence na Berlinskem festivalu 1986. Scenarij in režija: William Friedkin (Izganjalec hudiča) Upornik iz moje šole ameriška akcijska drama, moderna in uspešna verzija zgodbe s katero se je v vojnem času proslavil JAMES DEAN v »Uporniku brez razloga«. Dinamičen, atraktiven, film za mlade, veliko glasbe in akcije.
V zmajevem gnezdu proizvodnja Hong Kong — ZDA, karate film, v glavni vlogi: BRUCE LEE, JOHN SAXON, JIM KELLY, ANGLELA MAO KING Vojakova zgodba ameriška psihološka drama Dobitnik »Zlate medalje v Moskvi«, Tokio, FEST 86,
nominacije za 3 Oskarje in 3 Zlate globuse«. Režija: NORMAN JEWISON (Rusi prihajajo, »Jesus Kristus Super-star«)
Zakon Molka ameriški akcijski film, kriminalka, v glavni vlogi ČHUCK NORRIS.
Legenda o zelenem vitezu angleški zgodovinski film s Seanom CONNERYJEM v glavni vlogi.
Absolutni začetniki angleši glasbeni film, glavni junaki filma: DAVID BOWIE, EDDIE O’CONNEL, PATSY KENSIT
Dirka za življenje ameriška melodrama režiser JOHN BADHAM (Vojne igre, Vročica sobotne noči, Plavi grom)
Kalidor in rdečelasa bojevnica ameriški pustolovski film z BRIGIT NILSEN in ARNOLDOM SCHWARZENEG-GERJEM v glavni vlogi.
Policaj iz Beverly Hilsa ameriška komedija, nominirana za Oskarja, EDDIE MURPHY v glavni vlogi
Biti zaljubljen ameriška drama. Odlična MERRYL STREEP in ROBERT DE NIRO. Ne prezrite! Ne zamudite!
Poklic Komados ameriški akcijski film. V glavni vlogi: Lewis Collins, Lee Van Cleef, Ernest Borgnine, Klaus Kinsky. Eden od petih najbolj gledanih filmov preteklega leta.
Peklenski pregon ameriška kriminalka
Prave strasti ameriški erotski film
Polkovnik Redi zah. nem. madž. drama, izredna dolžina filma (149’)
V mesecu decembru bo na sporedu otroška matineja: risanke (ROBIN HOOD, TOM IN JERRY in POPA-JEVE DOGODIVŠČINE)	Kulturni center KINO
zahtev in vključevanja otrok v najrazličnejša dogajanja ter vsestranskega dela in prenatrpanega učnega programa je šola za učence tudi velika obremenitev. Mnogi učenci potrebujejo pomoč za dosego svojih ciljev, za boljše rezultate in lep uspeh. Te pomoči pa ne morejo biti deležni v taki meri tudi zaradi ovir, kot je dvoizmenski pouk. Poskrbimo torej, da se bodo pogoji dela učencev v naši osnovni šoli spremenili in izboljšali. To je naša skupna naloga tako ožje kot širše družbene skupnosti.	vi]ko Ilc
Spomeniki NOB na Kočevskem
Spominsko obeležje Hrib pri Koprivniku
Na lepi razgledni vzpetini (676 m nadmorske višine) se je nahajalo večje kmečko naselje HRIB ali BUCHL, kakor so ta kraj imenovali avtohtoni prebivalci — Kočevarji. Rekli smo »nahajalo«, kajti danes ni na tej zazidalni površini niti enega stanovanjskega ali gospodarskega poslopja, ki bi pričaral sliko o lepi kočevski vasi z vsemi značilnostmi tedanje arhitekture.
Podatki, ki jih nudijo krajevni leksikoni, govore, da gre za večje naselje na skrajnem vzhodnem robu Kočevske, saj je leta 1869 štelo kar 213 prebivalcev. Kasneje je začelo prebivalstvo vsled prenaseljenosti in splošne izseljeniške mrzlice upadati, tako da je bilo 1931. leta le še 152 prebivalcev - kmetov, ki so živeli v 40 hišah. Naselje je povezano z občinskim središčem z dvema vzporednima cestama, in sicer 20 km dolgo makadamsko cesto, ki pelje skozi Cvišler-je, Onek in Koprivnik in desno komunikacijo, ki vodi skozi Mozelj in Brezovico in je za 5 km daljša od prvo imenovane.
Naselje je nastalo že pred več kot 300 leti. Tvorili so jo izključno nemško govoreči naseljenci - Kočevarji. Bavili so se s kmetijstvom; dopolnilni zaslužek jim je prinašalo drvarjenje, oglarjenje, furmanstvo ter čebelarstvo, nekaj pa tudi krošnjar-jenje.
Po izselitvi Kočevarjev je bila vas popolnoma prazna. Štirideset hiš z gospodarskimi poslopji je nudilo idealno bazo za osnovanje partizanskih ekonomij, zlasti ker so Kočevarji govejo živino puščali v hlevih, dočim so drobnico, kmečko orodje in pohištvo odpeljali na svoja nova bivališča
Italijanski okupatorji so v Roški ofenzivi poleti 1942 vas popolnoma požgali in opustošili. Po osvoboditvi se ni obnovila niti ena hiša ali gospodarsko poslopje. Zato ni v tej vasi nobenega poštnega nabiralnika.
Na Kočevskem skoraj ni naselja ali površine, kjer ne bi bili oboroženi spopadi ali se odvijali pomembni dogodki.
Tako se je 15. novembra 1944
okoli naselja HRIB vnela silovita bitka med enotami 18. udarne divizije NOV in PO Jugoslavije ter nemškimi ih domobranskimi enotami. V tej bitki so partizani izšli kot popolni zmagovalci, saj so bile naše izgube neznatne, dočim je imel sovražnik 52 mrtvih in 46 ranjenih, ob veliki izgubi orožja, motorizacije in vojaške tehnike.
Dogodek je označen s spomenikom ob cesti na koncu vasi Hrib. Sestoji se iz poldrugega metra visoke betonske oz. kamnite podloge, ki se na vrhu končuje v podobo Triglava. V to osnovo je vgrajena marmorna plošča z vklesanim besedilom, ki pojasnjuje svrho obeležja. Spomenik je bil odkrit na dan borca - 4. julija 1951. Kasneje - leta 1979 — je bil spomenik temeljito obnovljen. Pobudo za postavitev obeležja so dali borci 18. divizije, zlasti skupnost borcev VIII. udarne brigade Frana Levstika, ki so tudi izdelali načrt oz. skico. Stroške so krili borci 18. divizije, pri čemer je potrebno tudi ovrednotiti pomemben delež vaščanov in borcev Koprivnika v prostovoljnem delu, prevoznimi uslugami in gradbenemu materialu.
Oskrbovanje obeležij NOB je posebno poglavje na Kočevskem, saj se tu nahaja nad 70 spomenikov, ki pričajo o dogodkih v revoluciji. Spomenik na Hribu je dislociran, saj daleč naokoli ni obljudenih naselij. Le prizadevnim krajanom Koprivnika gre zahvala, da se obeležje stalno obnavlja, saj je podvrženo surovim vremenskim razmeram na Kočevskem, kjer snežni zameti nad 2 metra niso redkost, kakor tudi temperature pod 20° C ali celo pod 30° C. Takšna prizadevnost je tudi jamstvo, da bodo ta obeležja verno pričevala poznim rodovom, kako je potekala proletarska revolucija.
Nace Karničnik
N		agradna križanka	3																			
			Sf	„			J««									MCZMAMI PREDMETI	E,	VALENTIN	JAPONSKO MESTO NA	=■		S		—	
				gj-f,!;																	
																					
	=			“E.	NOVOMES. reuivAtxA			«odei«ke	■SBSS* SČfT					6L. OPERNI					BARVILO IZ		
	SR							AR DENAR SL^SLMCAR				SLOVENIJI IN SLOVEN. BENEČIJI	iS?								
	E"																	AVTONON. POKRAJINA			
	SET					L'S ra					."ŠK5					n				c“*“v	
											SSS										
	M EDNAROI OUMPOSt				KITA3SKE6 vObrrtUA								ris;				SSS" SK*-				
	IfzozeM*					sr«. Rt PUKLI K>	Z0LACI3A	Ir							MEHA««						
	NEPTUNU			VOZILC^V						SSL									s±r	PWK6	
											•ssa6	STROJNA									
					PREDMETU						SP5										
									ega?							SL.KARlKAT OVIJALKA					
								rttlNITRO-										UPoDABLJ UMETNIK			
	“™"*						ANG. PARM«;								SSjSji						
	ZVONINM.			■H-													SS?"				
	“‘"r'								BS-	MOHAMED.				KORDI LJE- P61 KRAJU					SSK		
	m						KNJlŽEV						rssr !F								
	*				AM FILMS. WILLIAM						’SSŽ* PLOŠČlNSM					ČRNI GOR' koiiZina" MERJENJE					
	BIBLIJSKA					Eh SARAJEVO						TnuuštTl-& Rij ŠENIH					M				
	SL			POHORJU														EINMtUN			
	ped			OPEP. PEVEC KOROŠEC. NAFTNO POMET*						S**	f JUGOSLAV.									ORANŽAM	
	—					“isr			KARLOVAG									J6RAMM TUPDLJEV			
	MATERINE					VSKOCITEV						3APONSK.O									
	TS'					ris-	SOVJET sk:					”6“	sss				žar				
Izmed 30 prispelih rešitev nagradne križanke v prejšnji številki Kočevskih novic so bili izžrebani: L nagrada: TOMAŽ CURL, Trata IV/5, Kočevje 2.	nagrada: MARICA RADE, Cesta na Trato 4, Kočevje 3.	nagrada: ALEŠ ŠTIMEG, Roška 24, Kočevje Rešitev križanke pošljite na naslov Občinske konference SZDL Kočevje, Ljubljanska c. 7, do 27. 11. 1987. NAGRADE: L nagrada 5.000,- din 2. nagrada 3.000,— din J 3. nagrada 2.000,— din Rezultate žrebanja bomo objavili v naslednji številki. Izžrebanim reševalcem bomo poslali nagrade po pošti.																					
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevi — predsednica, Vlado Gašparac - odgovorni urednik, Rudi Muller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dra goš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Dani)1 Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasih izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljneg prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e
■■■■■■■■■■■■

j GLAS	M ILO OK SZDL KOČEVJE	Poštnina plačana kOČ6VSl(6 #	št" 61330 Kočevje I novice 1
		
<Bgi
Iz vsebine zasedanja zborov občinske skupščine, ki bodo v ponedeljek,
28. decembra 1987
1.	Program dela zborov občinske skupščine za leto 1988 (ESA — 138)
2.	Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988 (ESA - 123)
3.	Soglasje SIS za Gozdarstvo k lovskogospodarskemu načrtu 1986—1990 (ESA — 23)
4.	Predlog Odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1988 (ESA — 136)
5.	Operativni načrt izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988
6.	Odlok o razglasitvi parka na Trati pri Kočevju s p.c. Sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽEN za kulturni in zgodovinski spomenik. (ESA — 139)
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Gradivo za 9. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Kočevje
L__________________________________________________________________________________________________j
Program dela zborov občinske skupščine za leto 1988 (ESA - 138)
ESA - 138
Predlagatelj: Predsedstvo SO Kočevje
Na osnovi 184. in 186. člena Poslovnika občinske skupščine, Predsedstvo občinske skupščine predlaga zborom občinske skupščine program dela zborov za leto 1988. Sekretariat SO in IS, ki je po poslovniku pooblaščen za sestavo programa, je v fazi oblikovanja programa, upošteval vse predloge in pobude delegatskih sredin, tri so bile sekretariatu posredovane 30. 11. 1987. Predsedstvo SO ugotavlja, da je bil program dela zborov za leto 1987 realiziran skoraj v celoti. V program za leto 1988 je prenešeno del aktov iz urejanja prostora (zazidalni načrti), analiza uresničevanja delegatskega sistema (poročilo pripravi OK SZDL) in poročilo o delu gospodarske zbornice (poročilo pripravi odbor OGZ). Predsedstvo ugotavlja, da tudi v letu 1987 ni prišla do večjega izraza vloga Skupščine, kot usmerjevalke gospodarskih in družbenih gibanj, ter tudi ne v celoti njena nadzorna funkcija nad izvajanjem začrtane politike. Predsedstvo nadalje ugotavlja, da so zbori skupščine poleg točk iz programa dela za leto 1987, obravnavali predvsem spremembe in dopolnitve aktov, katerih spremembe so narekovale preštevilčne spremembe zakonodaje v naši družbi, kar še dodatno obremenjuje delo zborov. Iz navedenih razlag predstavlja tudi program dela za leto 1988 le okvirne smernice skupščinskega delovanja v naslednjem letu.
1.	Poročilo o delu IS, upravnih organov in delovnih teles skupščine za leto 1987
Predlagatelj: IS, UO, delovna telesa skupščine gradivo pripravi: predlagatelj poročil obravnavano: II. tromesečje Pristojnost: vsi zbori
2.	Poročila o delu pravosodnih organov za leto 1987
predlagatelj: pravosodni organi gradivo pripravi: predlagatelji obravnavano: II. tromesečje pristojnost: vsi zbori
3.	Poročilo o delu PM Kočevje za leto 1987
predlagatelj: PM Kočevje gradivo pripravi: PM Kočevje obravnavano: II. tromesečje pristojnost: vsi zbori
4.	Predlog proračuna občine Kočevje za leto 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
5.	Informacija o gospodarskih rezultatih v letu 1987
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
6.	Informacija o gospodarskih rezultatih v 1. tromesečju 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
7.	Poročilo o delu odbora občinske gospodarske zbornice za obdobje 1986/87
predlagatelj: OOGZ gradivo pripravi: OOGZ obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD
8.	Analiza izvajanja programa razvoja drobnega gospodarstva
predlagatelj: IS SO Kočevje
gradivo pripravi: Komisija za razvoj drobnega gospodarstva obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
9.	Analiza izvajanja programa razvoja turizma v občini Kočevje
predlagatelj: gradivo pripravi: obravnavano: pristojnost:
10.	Sprememba odloka o matičnih območjih
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: Oddelek za NZ obravnavano: I. tromesečje pristojnost: zbor KS
11.	Program obrambnih priprav občine Kočevje v letu 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: UO LO obravnavano: I. tromesečje pristojnost: vsi zbori
12.	Aneks dogovora o usklajevanju davčne politike
predlagatelj: IS SO Kočevje
gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke
obravnavano: II. tromesečje
pristojnost: ZZD in ZKS
13.	Sprememba odloka o davkih občanov
predlagatelj: IS SO Kočevje
gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke
obravnavano: II. tromesečje
pristojnost: ZZD in ZKS
14.	Sprememba odloka o davkih na promet nepremičnin
predlagatelj: IS SO Kočevje
gradivo pripravi: Uprava za družbene prihodke
obravnavano: II. tromesečje
pristojnost: ZZD in ZKS
15.	Odlok o uskladitvi obstoječe urbanistične dokumentacije s srednjeročnim družbenim planom 1986—1990
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
16.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju mesta in naselij občine Kočevje
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: III. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
17.	Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
18.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na zazidalnem otoku ob cesti v Kočevje, ki je del ureditvenega načrta za naselje Livold
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
19.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta obrtne cone v Mahovniku
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: III. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
20.	Odlok o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe namembnosti na območju zazidalnega načrta Breg pri Kočevju
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
21.	Odlok o zazidalnem načrtu za Hrib
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
22.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta za Hrib
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
23.	Odlok o ureditvenem načrtu za območje Jezera
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: III. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
24.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta za Turjaško ulico v Kočevju
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
25.	Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono v Mahovniku
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: II. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
26.	Spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine Kočevje za
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: III. tromesečje pristojnost: ZZK in ZKS
27.	Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Livold
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: I. tromesečje pristojnost: ZZD in ZKS
28.	Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena zemljišča v občini Kočevje
predlagatelj: IS
gradivo pripravi: KDR in UP
obravnavano:
pristojnost: ZZD in ZKS
29.	Analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje za leto 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: IV. tromesečje (november) pristojnost: vsi zbori
30.	Osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje za leto 1989
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: IV. tromesečje (november) pristojnost: vsi zbori
31.	Analiza izvajanja DD o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje v letu 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje
gradivo pripravi: Komisija za spremljanje in izvajanje DD obravnavano: IV. tromesečje (decembra) pristojnost: vsi zbori
32.	Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1989
predlagatelj: Predsedstvo gradivo pripravi: sekretariat SO in IS obravnavano: IV. tromesečje (december) obravnavano: IV. tromesečje (december) pristojnost: vsi zbori
33.	Enotni sistem organizacije, obveznosti in odgovornosti ob naravnih in drugih nesrečah v občini Kočevje'
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: OŠCZ in KOLO obravnavano: IV. tromesečje pristojnost: vsi zbori
34.	Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1989
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: KDR in UP obravnavano: IV. tromesečje (december) pristojnost: vsi zbori
35.	Predlog programa dela zborov občinske skupščine Kočevje
predlagatelj: predsedstvo gradivo pripravi: sekretariat SO in IS obravnavano: IV. tromesečje (december) pristojnost: vsi zbori
36.	Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1988
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo obravnavano: IV. tromesečje pristojnost: vsi zbori občinske skupščine
37.	Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v času od 1. 1. do 31. 3. 1989
predlagatelj: IS SO Kočevje gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo obravnavano: IV. tromesečje pristojnost: vsi zbori občinske skupščine
PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988
ESA - 123
V	toku javne razprave osnutka občinske resolucije za leto 1988 so se izoblikovale naslednje pripombe oziroma predlogi, ki se jih vključi v osnutek resolucije in tako dopolnjen osnutek velja kot predlog resolucije za leto 1988.
Točka 3. 1.
Skupen prikaz materialnih okvirov in ciljev razvoja
V	osnutku se ta točka črta in nadomesti z naslednjimi stopnjami rasti za osnovne kazalce razvoja:
Točka 4. 8. Cestni promet
Doda se: V občini Kočevje se ustanovi organizacijska enota Carinarnice Ljubljana in sicer carinski referat. Za potrebe carinskega referata se gre v izgradnjo manjšega skladišča na lokaciji železniške postaje.
Za DO Avto Kočevje se doda: DO Avto Kočevje je glede na sklep IS SO Kočevje še naprej zadolžena za iskanje nosilca dejavnosti servisiranje osebnih vozil.
Zadnji stavek se dopolni z besedami: vendar na obstoječih gabaritih.
kazalci razvoja
družbeni proizvod
fizični obseg ind. proiz.
izvoz
uvoz
dohodek
čisti os. dohodki
zaposlenost
fizična produktivnost
sredstva za zadovoljevanje
skupnih in splošnih potreb
stopnja rasti v % za leto 1988 5,0 4,8 10 10
4,5-5,0 2,0-2,5 0
4,5-5,0
skladno z rastjo čistih OD
Točka 3. 4. Družbeni proizvod in njegova delitev
Črta se ves zadnji odstavek tega poglavja in se ga nadomesti z naslednjim:
Kot je že prikazano v skupnih materialnih okvirih razvoja za našo občino, se bodo sredstva za skupno in splošno porabo gibala v skladu s čistimi osebnimi dohodki; to je ocenjeno 2,0—2,5 % stopnjo rasti. V tem okviru bodo sredstva za splošno porabo ostala na realni ravni iz leta 1987, sredstva za skupno porabo pa se bodo povečala predvsem zaradi uresničevanja dodatnih že sprejetih programov na področju izobraževanja.
Točka 4. 11. Drobno gospodarstvo
Doda se: Ustanovili bomo obrtno zadrugo kot enoto ene izmed zadrug v SRS.
Točka 4. 12. Komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost
Doda se: V KS Kočevska Reka bomo v naselju Kočevska Reka pričeli z gradnjo čistilne naprave z 350-400 EE in kanalizacije.
Na področju vzdrževanja lokalnih cest se črta besede: »Na cesti Plumbirt - Gorenje se bo nanesla obrabna plast«, in se jih nadomesti s stavkom: Napravila se bodo večja vzdrževalna dela na cesti skozi Mahovnik.
Doda se: V letu 1988 je potrebno preplastiti magistralno cesto lasnica — Kočevje.
V letu 1988 je potrebno uresničiti že letošnjo zahtevo po ustanovitvi skupnih strokovnih služb SIS materialne proizvodnje.
Točka 4. 13. Skupni razvojni programi
Doda se: Skupna investicija DO LIK in DO GG je objekt v Podpreski za potrebe lupljenja lesa.
Doda se nov odstavek:
Točka 3. 5. Zaposlovanje in kadrovska politika
Črta se sestavek: »Na področju negospodarskih dejavnosti pa se število zaposlenih ne bo povečalo.« in se ga nadomesti s stavkom: Na področju negospodarskih dejavnosti se bo število zaposlenih zmanjšalo.
Črta se ves drugi odstavek.
Točka 3. 6. urejanje prostora in varstva okolja
Doda se: V letu 1988 bo izdelan tudi izvedbeni akt ureditve športno rekreacijskega centra v Dolgi vasi.
Glede sklada stavbnih zemljišč se doda: Stalni vir sredstev za sklad stavbnih zemljišč bomo zagotovili s prerazporeditvijo sredstev, ki se sedaj združujejo pri SSS.
Točka 4. 1. Kovinskopredelovalna industrija Doda se: V KS Osilnica se bo razširil obrat LIV Postojna.
V	občini Kočevje se organizira razvojni center, v I. fazi kot samostojna enota pri DO Komunala, v nadaljevanju pa kot samostojna delovna organizacija.
V	razvojnem centru naj bi bili zaposleni v glavnem visoko izobraženi kadri različnih smeri, ki bi opravljali raznovrstna zahtevna dela za OZD (priprava samoupravnih splošnih aktov, pravilnikov, izdelava investicijskih programov, raznih elaboratov, itd.).
Doda se: Kot ciljne usmeritve za tekoče srednjeročno obdobje, vendar z aktivnostjo že v letu 1988 so tudi naslednja področja dela oziroma odprta vprašanja:
—	Aktiviranje motela lasnica
—	Vprašanje avtokampa v Fari
—	Šolske delavnice za srednjo šolo kovinsko-predelovalne industrije
—	Bazen - aktiviranje ali preureditev v druge namene
—	Obrat Konus v smislu prestruktuiranja gospodarstva
—	Kabelska televizija (SZDL naj prouči to možnost)
—	Vozliščna centrala PTT.
Točka 4. 3. Lesnopredelovalna industrija
Doda se: DO LIK gre v Podpreski v preusmeritev proizvodnje smuči.
Točka 4. 6. Kmetijstvo
Doda se: DO KG-TOK mora prevzeti večjo vlogo pri razvoju drobnega gospodarstva — predvsem domače obrti ter pri razvoju trgovine z repromaterialom za potrebe kmetijske dejavnosti.
Točka 4. 7. Gradbeništvo
Doda se: Zaradi vse večjih težav gradbenih OZD je potrebno iti v reorganizacijo gradbeništva.
Točka 4. 14. Revitalizacija kočevskega prostora
Doda se: Na osnovi izdelane predštudije o revitalizaciji bomo začeli z izdelavo že konkretnih projektov.
Nadaljevali bomo z gospodarskim razvojem manj razvitih območij.
Točka 4. 16. PTT
Doda se: — sofinanciranje objekta v Stari cerkvi.
Točka 5. 2. Zdravstvo
Doda se: Nadaljevalo se bo z izgradnjo III. trakta zdravstvenega doma (I. faza).
Nujna je reorganizacija DO Zdravstveni dom Kočevje — Ribnica v smislu že sprejetih usmeritev.
Točka 5. 3. Izobraževanje
Doda se: Zaradi neuspelega referenduma o uvedbi samoprispevka, se bo pričelo z izvajanjem programa osnovnošolskih objektov na osnovi predhodno dogovorjenih in sprejetih virov.
Točka 4. 4. Socialno varstvo Doda se: Ustanovi se center za socialno delo.
KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ IN UREJANJE PROSTORA
Soglasje k srednjeročnim gospodarskim načrtom lovskih organizacij in družin za obdobje 1986—1990
ESA - 23
Delegati Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so na 4. seji obravnavali lovsko-gospodarski načrt za obdobje 1986-1990. Osnovno gradivo, ki je bilo objavljeno v delegatski prilogi št. 6/86, ni vsebovalo mnenja SIS za gozdarstvo. Iz navedenega razloga posredujemo delegatom za 12. sejo zborov sklepa SIS za gozdarstvo, da so predloženi lovsko-gospodarski načrti usklajeni z gozdno-gospodarskimi načrti in razvojnimi usmeritvami v kmetijskem gospodarstvu Kočevje v obdobju 1986—1990 in do leta 2000. Delegatom predlagamo, da potrdijo lovsko-gospodarski načrt za obdobje 1986—1990.
KOMITE ZA DRUŽBENI IN UREJANJE PROSTORA
Komisija za urejanje odnosov med divjadjo in ostalimi uporabniki prostora, ki jo je imenovala območna SIS za gozdarstvo, je pregledala predložene lovsko-gospodarske načrte za gospodarjenje z divjadjo od leta 1986—1990 za Lovišče Snežnik, TOZD Lovišče Medved in lovske družine Banja loka, Draga-Trava, Kočevje, Mala gora, Osilnica, Predgrad in Struge.
Na osnovi poročila komisije in razprave na 5. seji IO SIS za gozdarstvo, ki je bila 11. 11. 1987, DAJEMO MNENJE, DA SO PREDLOŽENI LOVSKO-GOSPODARSKI NAČRTI USKLAJENI Z GOZDNO-GOSPODARSKIMI NAČRTI ZA TE GOZDOVE IN RAZVOJNIMI USMERITVAMI V KMETIJSKEM GOSPODARSTVU KOČEVJE V OBDOBJU 1986-1990 IN DO 2000.
Utemeljitev mnenja:
Lovsko-gospodarski načrti so sestavljeni po enotnih smernicah, ki jih je izdelala Lovska zveza Slovenije. Vsebujejo dve temeljni poglavji: analizo realizacije srednjeročnega načrta od leta 1981 — 1985 in elemente srednjeročnega načrta za obdobje od leta 1986-1990.
REALIZACIJA 1981-1985
Analize in elementi srednjeročnega načrta so izdelani za vse glavne vrste divjadi. Za urejanje odnosov lovskega gospodarjenja z ostalimi primarnimi uporabniki prostora (gozdarji, kmetijci) je najpomembnejše gospodarjenje z jelenjadjo, srnjadjo in divjimi prašiči. Zato pri utemeljitvi mnenja dajemo podatke samo za te tri vrste (glej prilogo).
Temeljne usmeritve vseh lovskih načrtov so zboljšanje ali ohranjanje prehranskih in bivalnih pogojev za divjad ob upoštevanju interesov drugih uporabnikov prostora (predvsem gozdarstva in kmetijstva). Ti morajo v svojih planih in pri gospodarjenju upoštevati, da predstavlja področje osrednji življenjski prostor jelenjadi v Sloveniji (po sprejeti rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990). Zato morajo pri gospodarskih ukrepih to upoštevati.
Lovske organizacije morajo vzdrževati primerno številčnost in strukturo populacije, ki bo omogočala optimalni razvoj rastlinske in živalske komponente v tem okolju, kot je to določeno z družbenim dogovorom v VI. Kočevsko-Belokrajnskem LGO iz leta 1979, samoupravnim sporazumom o enotnih gojitvenih smernicah in rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990, območnim gozdno-gospodarskim načrtom za obdobje 1981-1990, razvojnimi usmeritvami v Kmetijskem gospodarstvu Kočevje v obdobju 1986-1990 in do 2000.
V letu 1986 je bil po dolgotrajnem usklajevalnem postopku podpisan na podlagi zakona o lovstvu samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih pri preprečevanju škod od divjadi in na divjadi ter pri uporabljanju zaščitnih sredstev med vsemi lovskimi in obema gozdnima organizacijama v območju. Podoben sporazum je v obravnavi tudi s kmetijskimi organizacijami. S tema sporazumoma so konkretno določene obveznosti kmetijskih, gozdarskih in lovskih organizacij. Vse dogovorjene naloge in opravila na podlagi teh sporazumov so vnešene v 10-letne goz-dno-gospodarske načrte enot, kmetijske načrte in lovske načrte, ki jih sedaj sprejemamo. V teh načrtih so naloge sporazumno dolo-
ln PLAN 1986-1990
organizacija .....	Letni odstrel jelenjadi 1981-1985	Letni plan odstrela 1986-1990	Odstotek	Letni odstrel srnjadi 1981-1985	Letni plan odstrela 1986-1990	Odstotek	Letni odstrel divjih prašičev 1981-1985	Letni plan odstrela 1986-1990	Odstotek	Letno pokošeno v ha 1981-1985	Letni plan košnje 1986-1990	Odstotek	Letni pridelek ton sena 1981-1985	Plan pridelka ton sena 1986-1990	Odstotek	Letno ton silaže 1981-1985	Plan ton silaže 1986-1990	Odstotek	_etno položene pese,tropin 1981-195	5 ! t- ll	Jdstotek
Lovišče Medved Snežnik	688	850	124	215	275	128	106	150	141	264	304	115	316	300	95	85	75	88	150	250	167
Koč.R. Banja loka Draga- Trava	342 35 17	390 40 20	111 116 118	155 80 43	175 73 48	113 91 122	45 8	50 15	111 188	128 20 7	448 20 8	350 100 1 14	40 10 7	40 10 6	100 100 86	1	100 2	200	10	-	-
Kočevje	69	80	116	35	65	185	11	23	209	28	37	132	29	34	117	-	-		13	15	115
Mala g.	59	72	124	56	64	115	10	15	150	5	14	280	32	36	113	2	30	1500	3		
Osilnica	33	38	115	40	44	1 11	5	12	240	3	-	-	5				„				
Predgrad	59	68	115	49	60	122	10	15	150	15	25	167	11	15	136						
Struge	21	25	119	43	52	120	11	15	136	1	15	1500	4	10	250	-	-	-	3	3	100
SKUPAJ	1322	1583	120	716	856	120	206	295	143	471	871	185	454	451	99	88	207	235	181	276	152
cene po vrsti, obsegu, prostoru, dinamiki, nosilcu stroškov in izvajalcu.
Iz priloge je razvidno, da se plani odstrela povečujejo in povečuje se tudi vlaganje za prehrano divjadi. V omenjenem SaS je predvideno kontrolno spremljanje številčnosti jelenjadi in srnjadi na stalnih kontrolnih ploskvah. Če se objedenost rastlin pri ponovnem popisu na teh ploskvah po nekaj letih poveča, se planirani odstrel poveča. To pomeni, da je tudi v lovskih načrtih planiran odstrel jemati dinamično. Za enakomernejši razvoj in gojitev divjadi po enotnih gojitvenih smernicah je v SaS o preprečevanju škod v gozdarstvu predvideno tudi združevanje finančnih sredstev, ki se med lovskimi organizacijami prelivajo. Namenjena so za zboljšanje prehranskih in bivalnih pogojev. Znatna sredstva v ta sklad prispevata tudi gozdno-gospodarski organizaciji (letos 2 st. milijardi) kot preventivno vrsto pred škodami od divjadi. Zato bodo količine dodatnega zimskega krmljenja bistveno večje kot so določene v lovskih načrtih.
Kljub temu, da s Kmetijskim gospodarstvom še ni podpisan SaS (kar bo potrebno čim prej opraviti z vsemi udeleženci), so tudi na tem področju dobre možnosti za izločitev določenih površin, ki so v zaraščanju kot prednostne površine za divjad. Po usposodobitvi za to funkcijo bodo to pomembne razbremenilne površine gozdnim in intenzivno obdelanim kmetijskim površinam, kamor divjad ne sodi. To bo potrebno upoštevati pri programu revitalizacije podeželja.
V OBRAZLOŽITVI so razvidne določene možnosti bistveno večje usklajenosti odnosov divjad-okolje. Iz načrtov vseh uporabnikov je razvidno, da so trendi usklajenosti ugodni in se še izboljšujejo, zato IO daje pozitivno mnenje na usklajenost načrtov.
SIS ZA GOZDARSTVO VI.
GGO KOČEVJE Predsednik IO Veno Aupič
Predlog Odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1988
ESA - 136
IS SO KOČEVJE	Predlog!
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/79) in 197. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1988
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1988 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1988 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1987.
2.	člen
Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1988 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje.
3.	člen
Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1987.
4.	člen
Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1988.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje.
številka: 400-16/87-5/1 Datum: november 1987
PREDSEDNIK občinske skupščine Kočevje: Stane ing. LETONJA
Obrazložitev:
Glede na to, da še niso v celoti oblikovana merila (Republiški izvršni svet še ni pripravil predloga Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1988) v kakšnem obsegu naj bi se gibala proračunska poraba v letu 1988 in sicer tako globalno za posamezno občino kot po posameznih namenih v okviru občine, proračun za leto 1988 ne bo mogel biti sprejet do konca letošnjega leta. Zato pristopamo k začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini v času od 1. januarja do 31. marca 1988 s tem, da odhodki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po proračunu občine za leto 1987.
Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda LINDIČ
Operativni načrt izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988
Izvršni svet SO Kočevje je na 26. redni seji oblikoval ter sprejel predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Kočevje v letu 1988. Pri tem je upošteval vse pripombe, ki so bile posredovane v času javne razprave s strani posameznih OZD, skupnosti ter organizacij. Z namenom izdelave čim boljšega predloga resolucije, so se v tem obdobju vršile dodatne aktivnosti in sicer: po nekaterih OZD ter skupnostih so se dodatno preverjale razvojne možnosti, ponovno so se glede na interventne ukrepe izračunavali materialni okvirji razvoja, problematika je obravnavana na seji Komiteja za družbeni razvoj in urejanje prostora, Odboru občinske gospodarske zbornice ter kolegiju direktorjev gospodarskih OZD občine Kočevje.
Pri obravnavi navedenega planskega dokumenta moramo omeniti nekaj zapažanj ter pripomb:
— nekih bistvenih pripomb na osnutek resolucije ni bilo, pač pa so podani predlogi za nekatere vsebinske dopolnitve
—	pogoji poslovanja so toliko nezanesljivi, da ni mogoče planirati niti za OZD, kaj šele za DPS
—	s sprejetjem protiinflacijskega programa ter interventnih ukrepov so se materialne možnosti razvoja bistveno zmanjšale
—	v resoluciji ni neke vsebinske povezave v smislu zastavljanja ključnih ciljev razvoja Kočevja ter ukrepov za doseganje teh ciljev.
Menimo, da je ključna pripomba ravno zadnja, ki jo je po naši oceni potrebno dodatno definirati ter poudariti. Istočasno pa je potrebno tudi poudariti, da imamo resolucij, programov, planov ipd. že preveč pa da drugih rešitev, kot smo jih v vseh teh dokumentih prezentirali, nimamo; osnovni cilj, ki ga moramo doseči, je prestruktuiranje našega gospodarstva. V občini Kočevje imamo znatno preveč delovno intenzivnega gospodarstva, ki ne zahteva visokega znanja, zahteva pa mnogo materiala, energije ter nizko-kvalificiranega dela. Zato je popolnoma razumljivo, da občina
Kočevje dosega za cca 20 % nižji dohodek kot SRS in je tudi popolnoma razumljivo, da so OD ter družbeni standard tudi toliko nižji — seveda pa tudi akumulacija kot ena izmed osnov razširjene reprodukcije. IS SO se tudi popolnoma zaveda, da je beseda pre-struktuiranje že precej izrabljena ter da je dejanska izvedba pogojena z nizom omejitvenih faktorjev - od finančnih pa do kadrovskih. Vendar nam samo ugotavljanje dejstev prav nič ne pomaga, pač pa je potrebno predvsem in samo delati, da se te omejitve presežejo.
IS SO Kočevje meni, da je to tista osnovna nit, ki se vleče skozi del resolucije, ki obravnava gospodarstvo občine Kočevje in za izvedbo katerih so neposredno poleg IS SO Kočevje zadolžene posamezne OZD. Prav zato tudi ni slučaj, da:
1.	dajemo velik poudarek razvoju tercialne dejavnosti, kjer se dosega višji dohodek, ki je v občini izrazito nerazvita ter se še tisti nizek dohodek Kočevja preliva v večje centre. Naj na tem mestu ponovimo nekatera določila resolucije: razvoj trgovine, discont trgovina, turizem in gostinstvo, drobno gospodarstvo, inženiring dejavnost, razvojni center, informatika ipd.
2.	pri planih posameznih OZD upoštevamo samo tiste programe in investicije, ki dejansko pomenijo razvojno usmeritev. In kot take morajo biti prioritetno samo te upoštevane v ostalih planskih dokumentih npr. banke, kadrovske službe SO, GZ itd., to je v vseh tistih planih, ki omogočajo čim učinkovitejše doseganje planskih ciljev. V resoluciji so torej izpostavljeni tisti programi, ki po naši oceni predstavljajo dejansko prestruktuiranje npr.: DO Itas - dodatna investicijska vlaganja v program ležajev, DO Melamin — investicijska vlaganja v proizvodni program klejiv, DO Inkop - dodatna vlaganja v lakirnico, DO LIK — osvajanje nove proizvodnje na osnovi že zgrajenih kapacitet, DO Tekstilana — sprememba strukture proizvodnje ter novi izdelki ipd.
3.	dajemo poseben poudarek, ki je v Kočevju ključni omejitveni faktor razvoja. V tem smislu je že predlagana vrsta ukrepov, ki jih je v OZD potrebno samo izvajati. Kot dodatne stimulativne ukrepe smo predlagali Skladu stavbnih zemljišč ter Samoupravni stanovanjski skupnosti prerazporeditev sredstev v smislu zagotavljanja kadrovskih stanovanj ter zemljišč.
V	nadaljevanju navajamo poleg zgornjih aktivnosti, za katere so zadolžene vse OZD, še specifične aktivnosti, ki so navedene v resoluciji, ki se morajo izvesti v letu 1988. Navedeni so tudi osnovni nosilci nalog.
1.	Zaposlovanje in kadrovska politika
V	letu 1988 se ne predvideva bistvenega povečanja števila zaposlenih, pač pa se predvideva zmanjševanje števila zaposlenih v režijsko-administrativnih službah na vseh nivojih. Eventuelni tehnološki višek delovne sile bo potrebno preusmeriti v druge dejavnosti. V tem smislu je potrebno izdelati programe zaposlovanja ter prekvalifikacij.
Nosilec: kadrovska služba SO.
2.	Urejanje prostora in varstvo okolja
V	letu 1988 bo izdelan celovit program varstva okolja in se bo tudi izvajal.
Nosilec: komisija IS SO.
V	skladu s srednjeročnim planom ter spremembami tega plana se bodo izdelovali prostorski izvedbeni akti s ciljem racionalnega ter dolgoročno optimalnega izkoriščanja danega prostora.
Nosilec: Komite za družbeni razvoj.
V	letu 1988 je potrebno strokovno ter finančno usposobiti Sklad stavbnih zemljišč z ločitvijo samoupravnih od strokovnih funkcij Sklada na eni strani ter zagotovitvijo trajnega vira financiranja urejanja stavbnih zemljišč.
Nosilec: Komite za družbeni razvoj
OPOMBA: Pri izvedbi naloge je nujno sodelovanje strokovnih služb SIS-ov materialne proizvodnje.
3.	Projekt revitalizacije Kočevja
Projekt mora biti v prvi fazi izdelan do polletja 1988. Obsegati pa mora ekonomski, socialni ter prostorski vidik razvoja. Na osnovi tega dokumenta bo potrebno določiti prioritete ter izdelave posameznih projektov.
Nosilec: IS SO Kočevje
OPOMBA: Pri izdelavi tega projekta bo nujno aktivno sodelovanje vseh strokovnih služb ter vodilnih delavcev v občini Kočevje.
4.	Trgovina.
Zaradi neaktivnosti domačih TOZD, bo potrebno v letu 1988 izdelati ter začeti izvajati program razvoja trgovine v občini Kočevje. V ta sklop spada tudi discont prodajalna.
Nosilec: IS SO Kočevje.
OPOMBA: Zaradi velike pasivnosti obstoječih trgovskih OZD, bo IS SO Kočevje sprožil aktivnosti, navedene v resoluciji.
5.	Skupni razvojni programi
V letu 1987 se večina skupnih programov v občini ni izvedla, zato ostajajo še vedno odprte stvari, ki pa se morajo realizirati v letu 1988. Na tem mestu ne bi ponavljali programov ter nosilcev, saj ostajajo isti. Pač pa se je kot nov predlog vključil v resolucijo Razvojni center, ki se bo v letu 1988 začel formirati.
Nosilec: DO Komunala Kočevje
Opomba: Predlagamo, da se v prvi fazi organizacijsko formira kot enota navedene DO. Pri izvedbi naloge bo potrebna pomoč OGZ ter IS SO Kočevje.
6.	Gostinstvo in turizem
Stanje je podobno kot v trgovini, zato bo tudi pristop IS SO za izboljšanje stanja podoben.
Nosilec: IS SO Kočevje.
OPOMBA: Tudi na tem področju bo potrebno intenzivno sodelovanje občinske ter medobčinske GZ.
7.	Drobno gospodarstvo
V	smislu prestruktuiranja našega gospodarstva bo potrebno posebej obravnavati privatni sektor, kjer dodatno ter ponovno predlagamo ustanovitev zadruge kot enote ene izmed zadrug v SRS ter po drugi strani investicije ene izmed uspešnejših OZD v SRS v občino Kočevje.
Nosilec: IS SO Kočevje.
8.	Komunalna, stanovanjska ter cestna dejavnost
V	letu 1988 bo potrebno realizirati zahtevo resolucije za formiranje skupnih strokovnih služb SIS materialne proizvodnje.
Nosilec: Strokovna služba SKIS.
9.	Osnovno šolstvo
Kljub neuspelemu referendumu bo potrebno v letu 1988 začeti izvajati dolgoročni program osnovnega šolstva v občini Kočevje. Nosilec: odbor IS SO Kočevje.
Opomba: pri izvajanju bo potrebna pomoč celotnega gospodarstva občine Kočevje, IS SO ter SIS za izobraževanje.
10.	Zdravstvo
V	letu 1988 se bo nadaljevalo z izgradnjo III. trakta zdravstvenega doma. Reševanje tega problema pa je pogojeno z vključitvijo investicije v srednjeročni plan medobčinske zdravstvene skupnosti.
Nosilec: gradbeni odbor IS SO Kočevje.
11.	Nekateri ostali odprti problemi:
Pod to točko obravnavamo nekatere usmeritve IS SO oz. odprta vprašanja, ki se morajo reševati, vendar ni sigurno, da bo dokončna rešitev dana že v letu 1988, n.pr.:
-	motel lasnica, ki ga je po naši oceni potrebno aktivirati v prvotno funkcijo
-	avtocarnp Fara, katerega izgradnja je planirana že v prejšnjem srednjeročnem programu
-	aktiviranje bazena v Kočevju, ki sedaj sploh nima funkcije
-	projekt kabelske televizije, ki je v izvajanju že v mnogih občinah SRS
-	vozliščna centrala PTT, katere investicija predstavlja v občini Kočevje velik problem ipd.
-	izgradnja delavnic kovinarske usmeritve SŠTUD.
IS SO Kočevje je po svoji funkciji zadolžen za izvajanje resolucije ter mora poročati skupščini občine Kočevje o realizaciji nalog. Po zadolžitvi zborov občinske skupščine, da se pripravi analiza o
izvajanju resolucije vsake tri mesece, IS SO Kočevje zadolžuje vse OZD, samoupravne organizacije ter skupnosti, da po potrebi mesečno, najmanj pa tromesečno, poročamo IS SO Kočevje o izvajanju resolucijskih nalog za leto 1988.
IZVRŠNI SVET SO KOČEVJE
Odlok o razglasitvi parka na Trati pri Kočevju s p.c. Sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽFN za kulturni in zgodovinski spomenik.
ESA - 139 PREDLOG
Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81) in na podlagi 250. člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS št. 6/79, 2/82, 34/84, 47/86) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči-
ne je Skupščina občine Kočevje na...........seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne . sprejela
Odlok
o razglasitvi parka na Trati pri Kočevju s p.c. sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽFN za kulturni in zgodovinski spomenik.
1.	člen
Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo, kulturne, naravne in estetske vrednote, se območje parka s p.c. sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽFN razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik.
2.	člen
P.c. sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik zaradi naslednjih zgodovinskih, kulturnih, estetskih in znanstvenih vrednot:
P.c. sv. Rešnjega telesa je bila zgrajena v 17. stol. na starejši zasnovi, po požaru pred I. svetovno vojno pa je bila močno prezidana, o čemer priča vrsta stavbnih členov. Cerkev s pravokotno banjasto obokano ladjo in bogato členitvijo ostenja, tristranim križno obokanim prezbiterijem ter masivnim kvadratičnim zvonikom s hruškasto streho in križno obokano zvonico na zahodni fasadi predstavlja kvaliteten primer baročne sakralne arhitekture. Celoto dopolnjuje izredno kvaliteten glavni oltar Paulusa Rainilo-vitscha iz leta 1677.
S p.c. sv. Rešnjega telesa sta neločljivo povezani in oblikovno ter stilno usklajeni kapela Božjega groba in zadnja kapela križevega pota.
Partizansko pokopališče na Trati je bilo urejeno leta 1949, potem, ko so tu pokopali posmrtne ostanke 167 padlih borcev NOV in ŽFN, padlih v letih 1941 do 1945 na Kočevskem in drugod. Pokopališče predstavlja večjo parkovno urejeno površino, v kateri so posebej označena in arhitektonsko urejena skupinska grobna mesta z osrednjim spomenikom. Projektant ing. arh. Milan Bižal.
Po opustitvi mestnega pokopališča na Trati leta 1968 so posmrtne ostanke padlih borcev NOV in ŽFN ponovno prekopali ter prenesli v grobnico na novem mestnem pokopališču.
Ker je ostalo prvotno pokopališče ohranjeno in predstavlja kenotaf - prvotno mesto pokopa - ima zgodovinsko in pričevalno vrednost iz narodnoosvobodilne vojne.
Tradicionalno hortikulturno opremo tega kulturnega in zgodovinskega spomenika predstavljajo: stara, značilno razvita in dobro ohranjena lipa ob cerkvi (pare. št. 102) in 5 skupin klekov na površini bivšega pokopališča (pare. št. 103). Ta drevesa so nujni sestavni del spomenika in ga dopolnjujejo.
3.	člen
Meje kulturnega zgodovinskega spomenika so naslednje:
Najsevernejša točka spomenika je SZ vogal parcele št. 102 k.o.
Kočevje. Nato teče proti V po severnem robu parcele št. 102, kjer nasproti cerkve prestopi pot št. 2162 in zajame del parcele št. 113/1. Nato poteka proti jugu po V mejah parcel št. 113/1 in 102, prestopi cesto ter poteka po SV robu parcele št. 781/5 in nato po JV robu parcele št. 781/5 in 777, kjer doseže najjužnejšo točko. Nato se obrne proti SZ in teče po mejah parcel št. 777, 781/5, prestopi cesto in teče po Z robu parcel št. 103 in 102, kjer doseže najsevernejšo točko.
Meje so povzete po novi izmeri.
4.	člen
Kulturni in zgodovinski spomenik je na območju k.o. Kočevje. Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so:
5.	člen
Kulturni in zgodovinski spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v merilu 1:1000 in je sestavni del odloka.
6.	člen
Za spomenik velja enoten varstven režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih, estetskih, naravnih in memorialno-pietet-nih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih ter sanacijo ogroženih ali propadajočih sestavin.
Za vsak predviden poseg iz tega člena mora imetnik pravice uporabe ali lastnik oziroma pristojna upravna organizacija za kulturo in za urejanje prostora pridobiti soglasje pristojne organizacije za VNKD.
7.	člen
Razvojna usmeritev za območje spomenika je podana v izvedbenem načrtu, ki določa memorialno parkovno ureditev območja ter prenovo p.c. sv. Rešnjega telesa in obeh kapel.
P.c. sv. Rešnjega telesa je v sakralni rabi in pod določenimi pogoji dostopna javnosti.
Kapela Božjega groba in kapela križevega pota sta memorialna objekta.
Zgodovinski in pričevalni značaj zahteva ohranitev kenotafa v avtentični obliki prvotne parkovne ureditve in grobnih mest, na mestu spomenika (ki se je medtem že porušil) pa postavitev obeležja z osnovnimi podatki.
V bodoče zagotoviti redno vzdrževanje.
Kulturno zgodovinski značaj ohranjene tradicionalne hortikulturne opreme tovrstnih objektov, ki je usklajen z izvedbenim načrtom, namenja parkovni del spomenika javni učno vzgojni rabi.
8.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9.	člen
Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna občinska inšpekcijska služba.
Prehodne in končne določbe
10.	člen
Lipo ob cerkvi, ki je hudo ogrožena zaradi nestrokovnih posegov, je treba na stroške imetnika pravice uporabe in povzročitelja škode sanirati do naslednje vegetacijske sezone po sanacijskem programu, ki ga pripravi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki tudi nadzira sanacijo in odobri izvajalca sanacije.
11.	člen
Upravni organ občine Kočevje, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo v treh mesecih po uveljavitvi odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Obrazložitev
Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno-raziskovalno in estetsko vrednost, razglasi za naravno znamenitost ali kulturni oziroma zgodovinski spomenik. Strokovne osnove za razglasitev pripravi Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Park na Trati pri Kočevju s p.c. sv. Rešnjega telesa, kapelo Božjega groba in kapelo križevega pota ter s kenotafom padlih borcev NOV in ŽFN razglašamo za kulturni in zgodovinski spome-
nik; cerkev z obema kapelama je po svojih značilnih lastnostih umetnostni in arhitekturni spomenik, kenotaf - prvotno mesto pokopa padlih borcev NOV in ŽFN — pa je zgodovinski spomenik s pričevalno vrednostjo narodnoosvobodilne vojne.
V okviru kulturnega in zgodovinskega spomenika posebej razglašamo tudi dele naravne dediščine, ki imajo posebno estetsko, kulturno, znanstveno in zgodovinsko vrednost, za spomenike oblikovane narave.
Akt o razglasitvi ima namen, da se zagotovi ohranjanje zgodovinskega izročila, kulturnih, estetskih, memorialno-pietetnih in naravnih vrednot razglašena območja ter da se območje ohranja in vzdržuje v skladu z določili izvedbenega načrta.
Zakon določa posebne zahteve imetnikom oziroma imetnikom pravice upravljanja spomenika, s tem da ga morajo vzdrževati, ohranjati in varovati. Zaradi pomembnosti pravic in dolžnosti imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljanja spomenika je v akt o razglasitvi vključen tudi njihov seznam po posameznih parcelah.
10. člen odloka - prehodne in končne določbe - nalaga imetniku pravice uporabe sanacijo cerkvene lipe, ki je zaradi nestrokovnih posegov v preteklosti, ogrožena. Smatramo, da je lipo smiselno razglasiti za spomenik samo če je v dobrem zdravstvenem stanju. Zato predlagamo, da KS Kočevje to sanacijo podpre s sredstvi za spomeniško akcijo, kajti v sanacijo cerkve in območja so bili s strani občanov dosedaj vloženi maksimalni fizični in materialni napori. Opozarjamo na pravno sredstvo prehodne odločbe, ki preneha veljati, ko so njena določila realizirana, kar pomeni, da 10. člen v odloku ne bo objavljen, kolikor bodo njegova določila realizirana do sprejetja odloka.
LJUBLJANSKI REGIONALNI ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Gradivo za 9. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
(predviden rok sklica: 12. januar 1988)
Vodje delegacij in konferenc delegacij bodo prejeli po pošti še dodatno gradivo za 9. sejo skupščine.
Pošiljka bo poslana 14 dni pred dnevom seje skupščine, kot to predpisuje poslovnik o delu skupščine SSS (Uradni I. SRS 16/83).
Pregled
potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1988, izdelan na podlagi prijavljenih in ugotovljenih potrebnih popravil in prenov (revitalizaciji), ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije v SSS občine Kočevje (stanarin).
Pregled zajema popravila po stavbah in stanovanjih, ki so potrebna popravil in revitalizacije.
Trg zbora odposlancev 1
—	večje popravilo in tesnitev oken
—	večja popravila vodovodnih in odtočnih instalacij
—	zamenjava radiatorjev
—	vgraditev kalorimetrov za stanovanjski in poslovni del stavbe
—	popravilo ometa v stanovanjih:
Furlani, Štimec, Mrdža, Zalar, Jakovac in Oberč 2.000.000,-
—	popravilo vseh oken	1.000.000.-
—	obnova elektro instalacije pri	Furlani	400.000,-
—	zamenjava vrat pri Furlani in	Štimec	600.000,-
—	obnova poda v dnevni sobi pri Štimec	500.000,-
—	ureditev dveh WC-jev	1.500.000.-
—	obnova fasade	12.000.000,-
Trg zbora odposlancev 4
—	ureditev dveh skupnih kopalnic
v I. in II. nadstropju	3.000.000,-
Trg zbora odposlancev 8
—	obnova strešne kritine (bobrovec)	7.000.000.-
Trg zbora odposlancev 2
- obnova pločevine na že prekriti strehi
Ocena stroškov
4.000.	000,-
2.000.	000,-16.000.000,-
3.000.	000,-
2.500.000,	-
Trg zbora odposlancev 6
—	obnova poda v sobi pri Smole	800.000,-
Trg zbora odposlancev 10
—	večja obnova odpadlega strešnega napušča
(ometa) na dvoriščni strani stavbe	1.500.000,-
—	kompletno popravilo stanovanja Jurca
(vrata, okna, podi, ometi, instalacije)	5.000.000,-
OPOMBA:
Stanovanje je pritlično in popolnoma dotrajalo, to je neprimerno za bivanje. Pogoj za kompletno popravilo stanovanja je predhodna izpraznitev, v katerem sedaj prebiva šest ljudi. Stanovanje je izredno vlažno in nezdravo za bivanje. To stanovanje je po izpraznitvi namenjeno za poslovni prostor, zaradi tega naj bi se prostor popravljal le enkrat in to prirejen za poslovni prostor. Sedanjim stanovalcem pa je potrebno zagotoviti druge stanovanjske prostore.
Trg zbora odposlancev 12 — obnova strešne kritine in kleparskih del	5.000.000,-
— obnova fasade	5.000.000,-
— izgradnja nadomestnih drvarnic	4.000.000,-
—	obnova lesenega stopnišča —	izolacija in revitalizacija pritličnega	3.000.000.-
stanovanja (stanovanje je po izpraznitvi namenjeno za poslovni prostor)	4.000.000,-
Trg zbora odposlancev 14 — obnova strešne kritine, popravilo dimnikov	
in obnova kleparskih izdelkov	6.000.000,-
— obnova fasade	4.000.000,-
— izgradnja nadomestnih drvarnic Trg zbora odposlancev 16	6.000.000,-
— zamenjava oken	1.500.000,-
—	popravilo lesene verande in oken na verandi ter pleskanje
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	obnova fasade
—	ostala revitalizacija vseh stanovanj
Trg zbora odposlancev 18
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	obnova fasade
2.000.000,-
7.000.	000,-
5.000.	000,-10.000.000,-
5.000.	000,-
7.000.	000,-
4.000.	000,-
OPOMBA:
Staro mestno jedro na Trgu zbora odposlancev 12, 14, 16 in 18 je najbolj dotrajalo in zanemarjeno središče v mestu Kočevje. Kot je že iz opisov razvidno je tu potrebno najprej porušiti stare drvarnice in druge barakarije ter izgraditi nove enotne drvarnice. Šele nato bi bilo možno urediti fasade celotnega sklopa navedenih stavb. Novih drvarnic pa ni možno graditi zaradi zasebne stanovanjske hišice za stavbo T.Z.O. 12, katero bi se predhodno moralo odstraniti, to je odkupiti, zaradi pridobitve prostora za izgradnjo novih enotnih drvarnic. O ureditvi tega dela starega mestnega jedra je bilo že nekaj razprav, toda rezultatov nobenih. S sredstvi stanarin in najemnin ne bo mogoče urejati tega dela mesta, pač pa bo potrebno iskati še druge vire (sredstva za uporabo stavbnih zemljišč, uvedba samoprispevka za urejanje starih mestnih jeder itd.).
Trg zbora odposlancev 39
—	popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov in dimnikov
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	ojačanje-obnova stropov v I. nadstropju in druga notranja dela
Trg zbora odposlancev 38
—	popravilo obstoječe kopalnice Trg zbora odposlancev 47
—	zamenjava dveh podov
—	obnova fasade
Trg zbora odposlancev 51
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
Trg zbora odposlancev 54
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
Trg zbora odposlancev 55
—	zamenjava dvojnih sobnih vrat Papež
—	obnova strešne kritine na stranskem delu stavbe
—	obnova ometa in tlaka v veži Trg zbora odposlancev 59
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	obnova ometov in tlakov v veži
Trg zbora odposlancev 60
—	obnova strešne kritine, popravilo dimnikov in obnova strešnih oken
Trg zbora odposlancev 61
—	zamenjava oken
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Trg zbora odposlancev 68
—	obnova notranjih stopnic in podestov
—	obnova ometa v hodniku in stopnišču Trg zbora odposlancev 73
—	obnova elektro instalacije
—	večje popravilo oken z dodelavo okenskih kril
Trg zbora odposlancev 74
—	večje popravilo lesenih drvarnic
—	obnova pločevinaste strešne kritine
z izolacijo (sofinanciranje ZKGP-TOZD Mesarija)
Trg zbora odposlancev 76
—	obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo Trg zbora odposlancev 78
—	obnova vodovodnih in odtočnih instalacij
—	obnova elektro instalacije
—	obnova poda v sobi Miketič
—	obnova stropa v sobi Mihelič
—	popravila oken in vrat Ljubljanska d. 1
—	obnova tlakov in ometov v veži ter obnova stopnišča (v sodelovanju s podjetjem OPREMA
—	ureditev enega WC-ja
15.000.	000,-
5.000.	000,-10.000.000,-
7.000.	000,-
3.000.	000,-200.000,-
1.000.	000,-7.000.000,-
10.000.000,-
6.000.000,-
7.000.	000,-
3.000.	000,-
8.000.	000,-
600.000,-
2.500.000,	-
2.000.	000,-
8.000.000,-
1.500.000,-
10.000.000,-
1.500.000,	-
6.000.	000,-
1.500.000,	-500.000,-
3.000.	000,-
2.000.	000,-
2.000.000,-
8.000.000,-
8.000.000,-
2.000.000,-
1.000.000,-
500.000,-
1.000.000,-
500.000,-
3.000.	000,-
1.500.000,	-
Ljubljanska c. 3	
— obnova stopnišča, podov in ometov v skupnih	
prostorih	3.000.000,-
- obnova kanalizacijskega priključka	1.500.000,-
Ljubljanska c. 5	
— zamenjava oken	5.000.000.-
- obnova fasade	14.000.000,-
— obnova poda pri Kobe	300.000,-
— obnova hišne kanalizacije in kanalizacijskega	
priključka	1.500.000,-
Ljubljanska c. 6	
— večje popravilo oken	1.000.000,-
— obnova fasade	16.000.000,-
— večje popravilo dimnikov	1.000.000,-
— obnova pločevine na strehi	2.000.000,-
— zamenjava malih oken pri Kotar	500.000,-
— popravilo drvarnic in kritine	1.000.000,-
Ljubljanska c. 8	
— obnova vodovodnega priključka	500.000,-
Ljubljanska c. 11	
— obnova dimnikov v celoti	16.000.000,-
— obnova salonitne strešne kritine in	
kleparskih izdelkov	8.000.000,-
— obnova elektro instalacije	2.000.000,-
- popravilo hišne kanalizacije	1.000.000,-
Ljubljanska c. 14.	
— zamenjava vseh notranjih vrat	2.000.000,-
— zamenjava oken	4.000.000,-
— obnova stropov	2.500.000,-
- večja popravila sanitarij	2.000.000,-
Ljubljanska c. 23	
— obnova pločevinaste strešne kritine	5.000.000,-
— pleskanje lesenih strešnih napuščev	1.000.000,-
Ljubljanska c. 25	
— večje popravilo oken in balkonskih	
vrat	1.000.000,-
Ljubljanska c. 26 a	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	10.000.000,-
— zamenjava 50 % žlebov in odtokov	2.000.000,-
— obnova strešne kritine	16.000.000,-
— zamenjava oken in vhodnih vrat	12.000.000,-
— obnova fasade	20.000.000,-
- obnova zunanje hišne kanalizacije	4.000.000,-
Ljubljanska c. 33	
— popravilo strešne kritine in napuščev	1.500.000,-
- popravilo oken in kletnih vrat	1.000.000,-
Ljubljanska c. 36	
— zamenjava oken in vhodnih vrat	6.000.000,-
— obnova fasade	10.000.000,-
Roška c. 4	
— zamenjava oken z roletami	5.000.000,-
— obnova fasade	10.000.000,-
Roška c. 8	
— obnova strešne kritine, dimnikov in	
kleparskih izdelkov	10.000.000,-
— obnova fasade	15.000.000,-
Roška c 8a	
— zamenjava oken	2.500.000,-
- obnova fasade	3.500.000,-
Roška c. 10	
— zamenjava dveh podov	1.000.000,-
Roška c. 12	
— dokončanje sanitarij pri Štimec	1.000.000,-
— obnova dimnikov	2.000.000,-
Roška c. 15	
— večje popravilo strehe in žlebov	4.000.000,-
— popravilo oken in vrat	500.000,-
Roška c. 33	
— obnova podov v kuhinji in sobi Čuk,	1.000.000,-
v sobi Maričič	500.000,-
- obnova žlebov	1.500.000,-
Roška c. 35	
— obnova poda v kuhinji Boljte	500.000,-
— obnova žlebov	1.000.000,-
Roška c. 37	
- obnova poda v kuhinji Košič	500.000,-
— obnova žlebov	1.000.000,-
Roška c. 39	
— Obnova poda v sobi in kuhinji Dolšak	1.000.000,-
— obnova žlebov	1.000.000,-
— večje popravilo vseh kleti	
(33, 35, 37, 39)	5.000.000,-
Roška c. 36	
— zamenjava oken podstrešnega	
stanovanja	2.000.000,-
Roška c. 49	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	6.000.000,-
— ureditev kopalnic Markovič	2.000.000,-
Roška 62	
— obnova 50 % salonitne strešne kritine	6.000.000,-
— popravilo balkonov na severni strani	3.000.000,-
- popravilo oken in balkonskih vrat na	
severni strani	1.500.000,-
— obnova elektro instalacije	3.000.000.-
Roška c. 74	
— ureditev dveh kpalnic	3.000.000.-
Rozmanova ul. 1—3—5	
— obnova strešne kritine, dimnikov in	
kleparskih izdelkov	12.000.000,-
— obnove odtočnih instalacij	2.000.000,-
Tomšičeva ul. 19—21	
— večje popravilo betonskih stopnic	1.500.000,-
— večje popravilo in obnova	
vodovodnih in odtočnih instalacij	2.000.000,-
Podgorska ul. 2	
- obnova strešne kritine, dimnikov in	
kleparskih izdelkov	10.000.000,-
— popravilo balkonskih robov in	
nadstreškov	6.000.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.500.000,-
Podgorska ul. 4	
- obnova strešne kritine, dimnikov	
in kleparskih izdelkov	10.000.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.500.000,-
Podgorska ul. 6	
— obnova strešne kritine, dimnikov	
in kleparskih izdelkov	10.000.000,-
— namestitev zračnikov na strehi	1.000.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.500.000,-
Podgorska ul. 8	
— obnova strešne kritine, kleparskih	
izdelkov in dimnikov	12.000.000,-
— popravilo nadstreškov nad dvojnimi	
vhodnimi vrati v stavbo	1.500.000,-
— obnova vodovodne instalacije pri	
Bobič in Oberstar	800.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.500.000,-
Podgorska ul. 10	
— obnova salonitne strešne kritine	
in kleparskih izdelkov	12.000.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.500.000,-
Podgorska ul. 13	
- obnova žlebov	500.000,-
- obnova stropne konstrukcije pod	
stanovanjem Štefanič	10.000.000,-
Podgorska ul. 15	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	6.000.000,-
Podgorska ul. 23	
— zamenjava oken	5.000.000,-
- obnova fasade	8.000.000,-
Podgorska ulica 61	
- delna zamenjava in popravilo oken	2.000.000,-
— obnova fasade	8.000.000,-
— izgradnja drvarnic	6.000.000,-
Cesta na stadion 1	
— zamenjava oken	1.500.000,-
— obnova podov	1.500.000,-
— obnova kanalizacijskega priključka	1.000.000,-
Rožna ul. 6	
— večje popravilo oken in vhodnih vrat	1.500.000,-
— obnova elektro instalacije	1.000.000,-
— ureditev hišne kanalizacije	2.000.000,-
Rožna ul. 35	
— obnova pločevinaste strešne kritine	3.000.000,-
— obnova fasade	12.000.000,-
— prevezava hišne kanalizacije, mimo	
greznic, na javno kanalizacijo	1.000.000,-
— obnova poda v kuhinji in vseh vrat v	
stanovanju Vukovič	2.500.000,-
Turjaško naselje 6	
— obnova ravne strešne kritine	16.000.000,-
Kidričeva ul. 1—3	
- popravilo ravne strešne kritine	6.000.000,-
Kidričeva ul. 2	
— generalno popravilo dvigala	10.000.000,-
— obnova fasade	50.000.000,-
— obnova skupinske TV antene	2.000.000,-
Kidričeva ul. 4	
— obnova pohodne ravne strehe	12.000.000,-
— generalno popravilo dvigala	10.000.000,-
— obnova skupinske TV antene	2.000.000.-
Kidričeva ul. 6	
— generalno popravilo dvigala	10.000.000.-
— obnova poda v kuhinji Boc	500.000,-
Kidričeva ul. 7	
— generalno popravilo dvigala	10.000.000,-
— večje popravilo oken in vrat	3.000.000,-
— popravilo ravne strehe	1.500.000,-
- večja obnova vodovodnih in odtočnih	
instalacij v stanovanjih	3.000.000,-
Tesarska ul. 3 c	
— izolacija stanovanja Lavrič	2.000.000,-
Tesarska ul. 8	
- popravilo ostrešja, obnova strešne	
kritine, dimnikov in kleparskih	
izdelkov	8.000.000,-
— obnova strešne kritine na drvarnicah	5.000.000,-
— zamenjava notranjih in zunanjih vrat	3.000.000,-
- obnova podov	2.000.000,-
— zamenjava oken	2.500.000,-
— ureditev kopalnice	2.500.000,-
Črnomeljska c. 7	
— obnova fasade	1.000.000,-
— obnova žlebov	1.000.000,-
Črnomeljska c. 8	
— ureditev sanitarij	5.000.000,-
Črnomeljska c. 8 a	
— obnova žlebov	800.000,-
Črnomeljska c. 15	
— obnova žlebov	1.000.000,-
Črnomeljska c. 19—21	
— obnova strešne kritine	4.000.000,-
Črnomeljska c. 27—29	
— obnova strešne kritine	4.000.000.-
Šeškova ul. 2	
- obnova strešne kritine, dimnikov	
in kleparskih izdelkov (sofinanciranje	
GP HOTEL Pugled)	5.000.000,-
— preklop hišne kanalizacije, mimo	
greznice, na javno kanalizacijo	
(sofinanciranje GP HOTEL Pugled)	1.000.000,-
— obnova elektro instalacije	2.000.000,-
Šeškova ul. 8	
— obnova fasade	10.000.000,-
Šeškova ul. 9	
— zidarsko popravilo balkonov pri:	
Fabjan, Jambrovič, Janež, Orsak	
in Deržek	3.000.000,-
Šeškova ul. 16	
— večje popravilo strešne kritine	2.000.000,-
— večje popravilo oken	2.000.000,-
— obnova fasade	10.000.000,-
Šeškova ul. 29 do 39	
— obnova žlebov	3.000.000,-
— obnova dimniških obrob in obrob	
zračnikov	1.500.000,-
- popravilo oz. obnova dimnikov	4.000.000,-
— obnova elektro instalacije	3.000.000,-
- večje popravilo strešne kritine	1.500.000,-
— toplotna izolacija lesenih sten pri	
Vovk in Cvetko	2.000.000,-
— ureditev kanalizacije zaradi	
poplavljanja kleti in vlage	1.500.000,-
— popravilo fasadnih ometov	1.000.000,-
Cankarjeva ul. 6	
- obnova kanalizacijskega priključka na	
novo kanalizacijo, ko bo le ta urejena	1.500.000,-
— obnova strešne kritine, dimnikov in	
kleparskih izdelkov	6.000.000,-
— toplotna izolacija podstrešja	2.500.000,-
Kolodvorska ul. 1	
— zamenjava oken in vhodnih vrat	6.000.000,-
— obnova fasade in lesenih verand	12.000.000,-
— ureditev zunanje hišne kanalizacije	2.500.000,-
Kolodvorska ul. 2	
— obnova salonitne strešne kritine	
dimnikov, žlebov in ostalih	
kleparskih izdelkov	16.000.000,-
— obnova nosilnega stebra vhodnega	
nadstreška in zamenjava vhodnih	
vrat v stavbo	1.500.000,-
Kolodvorska ul. 3, 5 in 7	
— obnova strešnih kritin, žlebov in	
drugih kleparskih izdelkov na strehi	5.000.000,-
Kolodvorska ul. 4	
— obnova strešne kritine, kleparskih	
izdelkov in popravilo dimnikov	8.000.000,-
Kolodvorska ul. 8—10	
— zamenjava oken	10.000.000,-
— obnova fasade	25.000.000,-
— obnova elektro instalacije	5.000.000,-
—	ureditev hišne kanalizacije (8)
Kolodvorska ul. 9—11
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije
Kolodvorska ul. 12
—	zamenjava oken in notranjih vrat
—	obnova fasade
—	obnova poda v stanovanju št. 7
—	ureditev 7 kopalnic
Kolodvorska ul. 13, 15, 17 in 19
—	prevezava zunanjih hišnih kanalizacij, mimo greznic, na javno kanalizacijo
Kolodvorska ul. 17
—	popravilo betonskih stopnic pred hišo
—	popravilo kopalnic
—	zamenjava balkonskih vrat
Kajuhovo naselje 1, 3, 5
—	obnova strešnih kritin, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	prevezava hišnih kanalizacij, mimo greznic, na javno kanalizacijo
Kajuhovo naselje 2
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Kajuhovo naselje 32
—	večje popravilo salonitne strešne kritine
Kajuhovo naselje 49
—	ureditev nove fasade
Trdnjava 5
—	ureditev nove elektro instalacije
Trdnjava 7
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	zaščita vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat pri Vidmar
Trdnjava 15
—	zamenjava žlebov in odtokov
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije, če bo urejena javna kanalizacija
—	obnova elektro instalacije
—	obnova poda v kuhinji in zamenjava vrat pri Rutar
Trdnjava 17
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije, če bo urejena javna kanalizacija
—	zamenjava poda v sobi Dragan
Trdnjava 10, 15, 17
—	izgradnja zidanih kleti in drvarnic za 22 stanovanj, le v sofinanciranju z lastnikom stanovanj
Trata XIII - 8
—	obnova fasade z odvodnjavanjem meteornih vod od stavbe - muldo
—	ureditev sedanjih in dodatnih sanitarij
—	zamenjava vseh notranjih vrat
—	obnova podov in popravilo stropov
—	ureditev veže in popravilo ometov v skupnih prostorih — stopnišču in hodnikih
Trata XIV - 10, 12, 14
—	zamenjava oken
Trata XIV - 26 in 28
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Cesta na Trato 4
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Rudnik 1
—	zamenjava enih vrat pri Malnar
—	obnova poda v sobi pri Kenda
—	obnova podov v kuhinji in sobi ter zamenjava kuhinjskih vrat pri Kastelic
—	obnova fasade
Rudnik 2
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova fasade
—	popravilo kleti v stavbi, zamenjava kletnih vrat in oken
Rudnik 2 a
—	večje popravilo strešne kritine
Rudnik 3
—	obnova strešne kritine
2.000.000,-
2.500.000,-
15.000.	000,-
12.000.	000,-700.000,-
14.000.000,-
5.000.	000,-
200.000,-
500.000,-
1.500.000,	-
5.000.	000,-
3.000.	000,-
8.000.	000,-
2.000.000,-
6.000.000,-
500.000,	-
5.000.	000,-
2.500.000,	-
2.500.000,	-
5.000.	000,-
2.000.	000,-
800.000,	-
3.000.000,-
500.000,-
54.000.000,-
20.000.000,-
10.000.000,-
6.000.000,-
10.000.000,-
4.000.000,-
10.000.000,-
8.000.000,-
8.000.000,-
500.000,-
500.000,-
1.500.000,	-
5.000.	000,-
10.000.000,-
10.000.000,-
5.000.	000,-
1.000.	000,-6.000.000,-
Rudnik 4
—	ureditev zunanjih WC-jev
—	obnova poda v kuhinji Majerič
—	obnova fasade
Rudnik 5
—	obnova kletnih vrat Bizjak —
Vrlinič
—	zamenjava okna na WC-ju in enih vrat pri Vrlinič
—	obnova fasade
Rudnik 6
—	popravilo zunanjih vrat
—	obnova fasade
—	zamenjava žlebov
—	zamenjava vrat na zunanjih WC-jih
Rudnik 7
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova fasade
—	obnova poda v sobi Usenik
Rudnik 8
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova fasade
—	obnova dimnikov
Rudnik 9
—	zamenjava vrat na zunanjih WC-jih
—	obnova podov v kuhinji in sobi, Čirimovič
—	obnova fasade
Rudnik 10
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova zunanjega WC-ja Kaucky
—	obnova fasade
—	popravilo zunanjih kleti
Rudnik 11
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	obnova fasade
—	popravilo zunanjih kleti
Rudnik 17
—	obnova poda v sobi in zamenjava kuhinjskih vrat pri Sturm
Rudarsko naselje 1
—	obnova 3 kom. dimnikov
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 2
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasadnega podstrešju
Rudarsko naselje 3
—	obnova 3 kom. dimnikov
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 4
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
Rudarsko naselje 5
—	obnova 3 kom. dimnikov
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 7
—	obnova 4 kom. dimnikov
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 24
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
Rudarsko naselje 26
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
Rudarsko naselje 27
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
—	zamenjava kletnih vrat pri Lunder Rudarsko naselje 28
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
Rudarsko naselje 29
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade Šalka vas 51
—	obnova fasade
1.000.000,-
500.000,-
2.500.000,-
1.000.000,-
800.000,-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
2.500.000,	-
1.000.	000,-1.000.000,-
3.000.	000,-
4.000.	000,-500.000,-
2.000.	000,-
2.500.000,	-
1.000.	000,-
1.500.000,	-
1.000.	000,-4.000.000,-
6.000.000,-
1.000.000,-
2.500.000,	-
2.000.	000,-
10.000.000,-
4.000.	000,-
3.000.	000,-
1.000.000,-
1.500.000,	-
4.000.	000,-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
1.500.000,	-
4.000.	000,-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
1.500.000,	-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
4.000.	000,-
1.000.	000,-1.000.000,-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
1.000.000,-
1.000.000,-
500.000,-
4.000.	000,-
2.000.	000,-
1.000.000,-
1.000.000,-
6.000.000,-
Šalka vas 105		Knežja lipa 4	
— obnova strešne kritine in kleparskih	12.000.000,-	— zamenjava oken	3.000.000,-
izdelkov		— ureditev hišne kanalizacije	1.000.000,-
— zamenjava oken	6.000.000,-	Vas št. 8	
— obnova elektro instalacije		— obnova vodovodne in odtočne	
(podstrešna stanovanja šo izločena in se	4.000.000,-	instalacije	1.000.000,-
morajo izprazniti ter likvidirati)		Ob Mahovniški cesti 5	
Šalka vas 107	3.000.000,-	— zamenjava oken in vrat	10.000.000,-
— obnova žlebov in odtokov		— obnova fasade	10.000.000,-
— obnova elektro instalacije		— ureditev zunanjega stopnišča	
(podstrešna stanovanja so izločena in se		in verande	3.000.000.-
morajo izprazniti in likvidirati)	4.000.000,-	— ureditev sanitarij za podstrešna	
Željne 8a		stanovanja	(?)
— ureditev hišne kanalizacije z novo	3.000.000,-	Mahovnik 24	
ponikovalnico		— obnova stropov podstrešnih	
— zamenjava sobnih vrat pri Štimec	500.000,-	stanovanj	3.000.000,-
Željne 30	4.000.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije in	
— zamenjava oken in kletnih vrat		priključka na javno kanalizacijo	2.000.000,-
— ureditev WC-jev na izplakovanje	3.000.000,-	Mahovnik 28	
— ureditev kopalnic, če so podani		— obnova pločevinaste strešne obrobe	500.000,-
konstrukcijski pogoji	4.000.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije	
(leseni stropovi)		in priključka na javno kanalizacijo	1.500.000,-
Željne — Romi 58, 60, 61		Mahovnik 29	
— napeljava vodovodne in odtočne		— obnova fasade	8.000.000,-
instalacije v kuhinji	2.000.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije in	
(sanitarna oprema je razbita)		priključka na javno kanalizacijo	2.000.000,-
Cvišlerji 4	4.000.000,-	Breg 73	
— obnova strešne kritine		— zamenjava oken	4.000.000,-
Cvišlerji 3		— obnova fasade	4.000.000,-
— obnova elektro instalacije pri Malnar	1.000.000,-	— ureditev kopalnice pri Josič	1.500.000,-
— izdelava nove ponikovalnice	2.000.000,-	Breg 78	
Cvišlerji 14	6.000.000,-	(stavba predlagana za izločitev, ker	
— obnova strešne kritine		je popolnoma dotrajala)	
Onek 6		Breg 81	
— zamenjava sobnih in	3.000.000,-	— obnova strešne kritine, dimnikov in	
glavnih vhodnih vrat		kleparskih izdelkov	7.000.000,-
Koprivnik 5	5.000.000,-	— zamenjava oken	3.000.000,-
— obnova fasade		— izolacija stropov zgornjih	
Koprivnik 19	5.000.000,-	stanovanj	4.000.000,-
— obnova fasade		— pozidava čelnih sten podstrešja	2.000.000,-
Koprivnik 22	3.000.000,-	— ureditev vodovodne instalacije	
— obnova fasade		zaradi zmrzali	1.000.000,-
Koprivnik 26	5.000.000,-	Slovenska vas 1	
— obnova fasade		— ureditev zunanje hišne kanalizacije s	
— zamenjava vrat na gasilski sobi	1.000.000,-	priključkom na javno kanalizacijo, če bo v	
— obnova dveh podov	1.500.000,-	bližini potekala javna kanalizacija	2.000.000,-
Koprivnik 40		Stara cerkev 4	
— vgraditev vrat na stopnišču za	1.500.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije s	
stanovanje		priključkom na javno kanalizacijo, ko bo le ta	
— ureditev ene kopalnice	2.000.000,-	urejena (sofinanciranje GG Pugled)	2.000.000,-
Livold 53		Stara cerkev 31	
— zamenjava oken pri Skrbiš (hiša		— zamenjava oken	4.000.000,-
je bila predlagana za prodajo,	2.000.000,-	— zamenjava vhodnih in notranjih vrat	4.000.000,-
oziroma izločitev)		— obnova fasade	4.000.000,-
— obnova vodovodnega priključka	1.000.000,-	— ureditev veže in stopnišča	3.000.000,-
Livold 59	3.000.000,-	— obnova strešne kritine in kleparskih	
— obnova fasade		izdelkov	6.000.000,-
— ureditev greznice s ponikalnico	4.000.000,-	Stara cerkev 34	
— obnova vodovodnega priključka	1.000.000,-	— ureditev sanitarij v pritličju	3.000.000,-
Mozelj 4		— obnova fasade	8.000.000,-
— zamenjava notranjih vrat	4.000.000,-	Stara cerkev 39	
— obnova poda v sobi Kuzma	500.000,-	— zamenjava vhodnih vrat pri Vrečič	500.000,-
— ureditev kopalnice za Stanič	2.000.000,-	— obnova fasade	8.000.000,-
- izgradnja drvarnic	5.000.000,-	- ureditev zunanje hišne kanalizacije	2.000.000,-
Kočarji 1, 2, 3		Stara cerkev 50	
— večje popravilo oken in vrat	1.500.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije	
— obnova fasad	10.000.000,-	s ponikalnico	2.000.000,-
Rajndol 2		Stara cerkev 65	
— zamenjava oken in vrat	5.000.000,-	— zamenjava oken in vhodnih vrat	10.000.000,-
— obnova vodovodne in odtočne	2.000.000,-	— ureditev zunanje hišne kanalizacije s	
instalacije		prevezavo, mimo greznice, na javno	
— obnova podov	1.500.000,-	kanalizacijo	1.000.000,-
Rajndol 3	5.000.000,-	Mlaka 2	
— zamenjava oken in vhodnih vrat		— Toplotna izolacija bočne severne stene	
— obnova vodovodne in odtočne	2.000.000,-	stavbe zaradi kondenčne vlage	
instalacije		stanovanja	3.000.000,-
— obnova podov	1.500.000,-	Mlaka 4	
Rajndol 5	5.000.000,-	— obnova fasade	4.000.000,-
— zamenjava oken in vhodnih vrat		Mlaka 30	
— obnova vodovodne in odtočne		— obnova fasade	4.000.000,-
instalacije	2.000.000,-	Mlaka 52	
— obnova podov	1.500.000,-	— obnova strešne kritine	4.000.000,-
Knežja lipa 1	4.000.000,-	Mlaka 54	
- zamenjava oken in vrat		— obnova strešne kritine	4.000.000,-
— ureditev dveh kopalnic	4.000.000,-	Mlaka 59a	
Knežja lipa 3	700.000,-	— ureditev sanitarij za	
— obnova poda v kuhinji Vrbanjič		pritlično stanovanje	2.000.000,-
vse lu ima lanicu la uusicuivu.
Stari log 4
-	zamenjava oken, vrat in podov
-	ureditev sanitarij, greznice in ponikalnice
-	obnova fasade
(stavba je bila predlagana za izločitev)
Stari log 8
-	napeljava vodovodne instalacije v kuhinje in kopalnice dveh stanovanj
Stari log 10
-	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
-	ueditev sanitarij
Stari log 11
-	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
-	ueditev sanitarij
Stari log 12
-	obnova elektro instalacije
-	ureditev sanitarij
Poloni 12
-	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
-	zamenjava vseh oken in dvojnih vhodnih vrat
-	obnova fasade (stavbo se predlaga za izločitev - prodajo)
Podpreska 20
-	obnova stropov pri Dulmin
-	obnova fasade
Draga 13
-	večje popravilo vseh pločevinastih obrob na strehi zaradi zamakanja v zgornja stanovanja
Draga 29
-	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
-	obnova podov v dveh stanovanjih
-	zamenjava notranjih vrat
-	obnova fasade
Nepredvidene potrebe
-	električne, vodovodne in odtočne instalacije, kanalizacije in razni priključki
Zaboji za smeti
-	v letu 1988 bi bilo nujno nadaljevati z nabavo kontejnerjev za smeti za večje stanovanjske stavbe
SKUPAJ:
5.000.000,-
5.000.	000,-
6.000.	000,-
7.000.	000,-
4.000.	000,-500.000,-
4.000.	000,-500.000,-
1.000.	000,-500.000,-
4.000.	000,-
3.000.	000,-
5.000.	000,-
2.000.	000,-6.000.000,-
1.500.000,-
6.000.000,-
1.200.000,-
5.000.	000,-
8.000.	000,-
60.000.000,-
6.000.000,-
1.933.700.000,-
Popisana nujna popravila tudi sedaj niso odraz realnih potreb, ker so te dejansko precej večje. V popisu potreb po popravilih, niso zajete gradbene napake, katere pa bo vsekakor treba odpraviti. Popisane potrebe po popravilih in revitalizaciji so tudi tokrat take narave, da bi že morale biti opravljene. Iz pregleda potreb po popravilih in revitalizaciji bo treba v letni program - plan popravil za leto 1988 vnesti najnujnejše, v okviru letnih razpoložljivih finančnih sredstev od stanarin, saj: ugotovljene potrebe po popravilih in revitalizaciji zahtevajo sredstva stanarin od nekaj in ne le od enega leta. Popravil bo lahko opravljenih le cca 8 do 10 % od skupnih potreb za leto 1988.
Pri sestavi letnega programa vzdrževanja in revitalizacije bo treba, kot vsako leto, upoštevati najnujnejše (strehe, podi, dimniki, okna, instalacije itd.) ter dela, ki so že bila programirana, toda še niso bila izvršena ali so ostala nedokončana vsled pomanjkanja finančnih sredstev ali izvajalcev.
Prioriteto bo zopet potrebno dati tistim popravilom, kjer lastniki stanovanj in hiš nastopajo s svojo soudeležbo pri pokrivanju stroškov popravil in revitalizacije.
Iz leta v leto se pojavlja vse več popravil na instalacijah, ki jih ni mogoče vnapiej predvideti, jih je pa nujno treba opraviti prioritetno zaradi preprečevanja povzročanja še večje škode na stanovanjih in objektih, zato je potrebno za taka popravila rezervirati v letnem programu.
Nepredvidena popravila se pojavljajo tudi skoraj ob vseh izselitvah iz starih stanovanj, kjer stanovalci zaradi predvidene izselitve ne javljajo potreb po popravilih iz razlogov, ker nočejo imeti sitnosti z izvajalci in podobno. Taka stanovanja pa je potrebno popravljati pred novimi vselitvami.
Stanovanjski fond je bil vseskozi zanemarjen oziroma slabo vzdrževan, še zlasti v dvajsetih letih povojnega obdobja. Tudi pozneje se ni moglo veliko popravljati zaradi stalno zamrznjenih oz. prenizkih stanarin na eni strani in na drugi zaradi stalnega naraščanja cen materiala in storitev. Stanje tudi sedaj ni nič boljše.
Veliko sredstev za popravila zahtevajo stare hiše, tako v mestu kot na podeželju, katere so tako rekoč brez vsakega stanovanjskega standarda.
Vlaganje sredstev v stare kmečke hiše, katerih stroški za popravila bi znašali celo nekajkrat več kot je vrednost stavbe, nima nobenega ekonomskega opravičila, še zlasti, ker take hiše k stroškom popravil skoraj ničesar ne prispevajo v obliki stanarin. Zato naj bi se take hiše odprodale ali kako drugače izločile iz stanovanjskega fonda. Lastnikom takih hiš smo pred leti že podali konkretne predloge.
Kočevje, novembra 1987	Strokovna služba SSS
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Pregled
potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na družbenih poslovnih prostorih v občini Kočevje za leto 1988, katerih najemniki plačujejo najemnino SSS občine Kočevje.
Pregled zajema popravila in obnove po stavbah in poslovnih prostorih.
Ocena stroškov
Trg zbora odposlancev 1
—	montaža kalorimetra za poslovni
del stavbe (Tehnika, Tekstil, Planika)
—	izdelava in vgraditev dodatnih izložbenih oken zaradi toplotne izolacije (Tehnika, Tekstil, Planika)
Trg zbora odposlancev 2
—	pokrivanje dela stroškov pri obnovi kleparskih izdelkov na strehi
—	obnova sanitarij, brez opreme, in horizontalne kanalizacije v kavarni Zvezda
—	obnova elektro instalacije s spremljajočimi deli v kavarni Zvezda
—	obnova fasade (% del stroškov)
Trg zbora odposlancev 8
—	pokrivanje dela stroškov pri obnovi strešne kritine
—	ureditev talnega odtoka v sanitarijah KS
Trg zbora odposlancev 16
—	izgradnja nadomestnih drvarnic za lokal Bedžeti
—	sofinanciranje k stroškom obnove fasade
—	sofinanciranje k stroškom ureditve kanalizacije na dvorišču
Trg zbora odposlancev 18
—	izgradnja nadomestne drvarnice za trgovino Jugoplastika
—	sofinanciranje k stroškom obnove fasade
—	sofinanciranje k stroškom obnove strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	vgraditev stranskih vhodnih vrat v trgovino Jugoplastika, zaradi dostavnega prometa
Trg zbora odposlancev 39
—	izgradnja nadomestne drvarnice
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Trg zbora odposlancev 47
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Trg zbora odposlancev 51
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Trg zbora odposlancev 55
—	zamenjava vhodnih kovinskih vrat in enega okna na trgovini Manufaktura
Trg zbora odposlancev 54
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Trg zbora odposlancev 59
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Trg zbora odposlancev 61
—	obnova strešne kritine na skladišču Selan
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
2.500.000,	-
7.000.	000,-
1.500.000,	-
2.500.000,	-
1.500.000,	-
4.000.	000,-
2.500.000,	-500.000,-
1.500.000,	-
1.500.000,	-
1.000.	000,-
1.500.000,-
1.500.000,	-
2.000.	000,-1.000.000,-
1.500.000,	-
1.000.	000,-
1.500.000,	-
2.500.000,	-
3.000.	000,-
2.500.000,
1.500.000,	-
1.500.000,	-
4.000.	000,-
1.000.	000,-3.000.000,-
Trg zbora odposlancev 71
- ureditev sanitarij v lokalu Cvetličarne
in notranje popravilo ometov	2.500.000,-
— obnova fasade (Cvetličarna, Žito in	
Pleskarstvo)	3.000.000,-
— dodatna zasteklitev oken Cvetličarne	1.500.000,-
Trg zbora odposlancev 72	
— adaptacija poslovnega prostora Lekarne	
(zemenjava oken, vhodnih vrat in	
notranja predelava)	26.000.000,-
Trg zbora odposlancev 73	
- obnova elektro instalacije Obutev	1.000.000,-
Trg zbora odposlancev 78	
— večje popravilo drvarnic	
(3 lokali)	500.000,-
Roška c. 8	
— sofinanciranje k obnovi strešne kritine,	
dimnikov in kleparskih izdelkov	6.500.000,-
- sofinanciranje k obnovi fasade	6.000.000,-
Roška c. 12	
- Roška c. 12	
— obnova dimnika za trgovino (dimnik od	
peči centralnega ogrevanja)	5.000.000,-
Ljubljanska c. 3	
— popravilo in obnova izložbenih oken in	
vrat na frizerskih lokalih	2.000.000,-
— obnova WC-ja za poslovne prostore	700.000,-
- sofinanciranje k stroškom obnove	
kanalizacijskega in vodovodnega	
priključka	500.000,-
Ljubljanska c. 5	
— sofinanciranje k obnovi horizontalne	
hišne kanalizacije in vodovodnega	
priključka	1.000.000,-
— obnova vrat na trafiki	600.000,-
Trg zbora odposlancev 10	
— obnova poda v lokalu Jelenovič	1.000.000,-
— popravilo oz. zamenjava oken	1.500.000,-
Ljubljanska c. 6	
- sofinanciranje k popravilom dimnikov	350.000,-
— sofinanciranje k popravilu strehe	1.000.000,-
- sofinanciranje k obnovi fasade	6.000.000,-
Ljubljanska c. 8	
— popravilo oz. zamenjava oken	3.000.000,-
— sofinanciranje k obnovi vodovodnega	
in kanalizacijskega priključka	500.000,-
Šeškova ul. 16	
— sofinanciranje k obnovi strešne	
kritine in kleparskih izdelkov	1.000.000,-
— sofinanciranje k obnovi fasade	3.500.000,-
Koprivnik 5	
— sofinanciranje k obnovi fasade	'2.000.000,-
Stara cerkev 65	
— obnova strešne kritine na skladišču	2.500.000,-
Polom 12	
— zamenjava oken, vrat in poda	
dvorane KS	4.000.000,-
— sofinanciranje k obnovi strešne kritine.	
dimnikov in kleparskih izdelkov	1.500.000,-
- sofinanciranje k obnovi fasade	1.500.000,-
Podpreska 20	
- sofinanciranje k obnovi fasade	2.000.000,-
Draga 29	
- sofinanciranje k obnovi strešne kritine,	
dimnikov in kleparskih izdelkov	1.500.000,-
— sofinanciranje k obnovi fasade	2.000.000,-
Nepredvidene potrebe	
— električne, vodovodne in odtočne	
instalacije, kanalizacije, priključki itd.	20.000.000,-
SKUPAJ:	143.250.000,-
V	vseh stavbah, v katerih so stanovanja in poslovni prostori, se bo za popravila in obnove skupnih delov in naprav strošek delil procentualno na vrednost stanovanjskega in poslovnega dela stavbe, enako kot to velja za etažne lastnike stanovanj in poslovnih prostorov.
V	pregledu potrebnih popravil in obnov niso zajete prenove bodočih poslovnih prostorov iz dosedanjih stanovanjskih, ker takih prenov ni mogoče vnaprej konkretno predvidevati in tudi ne oceniti stroškov prenove.
Za pridobivanje novih poslovnih prostorov, pa naj bo to v starih ali novih objektih, se bo moralo koristiti le tisti del sredstev najemnin, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo. To pomeni, da se vseh izpraznjenih stanovanj, ki so po izpraznitvi namenjeni za poslovne prostore, ne bo moglo predelovati v breme sredstev najemnin.
Kočevje, novembra 1987
Strokovna služba SSS