Etnolog Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja Letnik 25 (76), leto 2015 ISSN 0354-0316 UDK 39(497.4)(05)=163.6+=111U=133.1 Etnolog, I(1926/27), 1926 – XVII(1944), 1945 in Slovenski etnograf, I(1948), 1948 – XXXIV(1988-90), 1991. Od leta 1926 do leta 2015 je iz{lo 76 letnikov glasnika Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. From 1926 to 2015 76 volumes of the bulletin of the Slovene Ethnographic Museum have been published. ISSN 0354-0316 UDK 39(497.4)(05)=163.6+=111U=133.1 ETNOLOG Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum Izhaja enkrat do dvakrat letno. Izdaja ga Slovenski etnografski muzej. Published annually or semiannually by the Slovene Ethnographic Museum. Urednika / Editors in Chief: dr. Nena Židov (Dostopnost - oviranost / Accessability - impaired accessibility; Razprave / Studies), mag. Andrej Dular (Etnomuzejske strani / Museum news) Uredni{ki odbor / Editorial Board: dr. Maja Godina Golija, dr. Irena Rožman, dr. Rajko Mur{i~, Anja Serec Hodžar, dr. Janja Žagar. Naro~ila in pojasnila na naslov / Information and subscriptions: Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. tel.: 386 01/300 87 00 fax: 386 01/300 87 36 http://www.etno-muzej.si GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA BULLETIN OF THE SLOVENE ETHNOGRAPHIC MUSEUM 25/2015 LJUBLJANA 2015 Revija je indeksirana v Anthropological Index Online, Article.INIST, dLib, Francis, MLA International Bibliografphy, DOAJ, ERIHC, Scopus, EBSCOhost, ProQuest Redakcija te {tevilke je bila kon~ana septembra 2015. Za znanstveno vsebino svojega prispevka odgovarja vsak avtor sam. Cena te {tevilke je 20 EUR. V ceno je vklju~en DDV. Tiskano s subvencijo Ministrstva za kulturo in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Etnolog 24 (2014) VSEBINA CONTENTS UVODNA BESEDA 11 PREFACE DOSTOPNOST – 19 ACCESSIBILITY -OVIRANOST IMPAIRED ACCESSIBILITY Tina PALAI] Ur{a VALI^ Projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in pogledi nanj z vidika zaposlenih v sodelujo~ih muzejih 21 Sa{a POLJAK ISTENI^ Dostopnost kulture in/ali inkluzija?: slepi in slabovidni v slovenskih muzejih 43 Katarina ŽUPEVC Dostopnost konceptov mo{kosti in ženskosti: transseksualnost in po~enjanje spola 71 The project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups, and how the project is viewed by the employees of the participating museums Accessibility of culture and/ or inclusion?: the blind and visually impaired in Slovenia's museums Accessibility of the concepts of male and female: transsexuality and doing gender Ur{ula LIPOVEC ^EBRON Sara PISTOTNIK Iluzija o univerzalnem dostopu do zdravstvenega zavarovanja: nedržavljani, prekarni, revni kot zdravstveno nezavarovani prebivalci 89 Marija Mojca TER^ELJ Kulturna dedi{~ina Majev: soodlo~anje staroselcev v izobraževalni in kulturni politiki Mehike 113 The illusion about universal access to health insuranc: non-citizens, the precariat, and poor inhabitants without health insurance The cultural heritage of the Maya: the decision-making of the indigenous peoples in Mexico's educational and cultural policies RAZPRAVE 137 STUDIES Nena ŽIDOV Adelme Vay – spregledana zdravilka iz Slovenskih Konjic 139 Janja ŽAGAR Moda – družbena vzgoja okusa 155 Irena ROŽMAN Dominantna porodna zgodba: ali so ženske zadovoljne s svojo porodno izku{njo? 181 Adelma Vay – an ignored healer from Slovenske Konjice Fashion – the social construction of taste The dominant childbirth story: are women satisfied with their childbirth experience? ETNOMUZEJSKE STRANI 199 MUSEUM NEWS Andrej TOMAZIN Glasbena vodstva v Slovenskem etnografskem muzeju kot primer dostopnega in inkluzivnega programa na muzejski razstavi 201 Tina PALAI] Družbeno angažiran muzej: vklju~evanje romske skupnosti v soustvarjanje muzejskih vsebin 209 Barbara KOTNIK Iva PAVLICA “Bistvo je o~em nevidno”: usposabljanje na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in izzivi ob nadgradnji dostopnosti na primeru Narodne galerije 219 Vida KOPORC SEDEJ Kje so ovire za bolj{o dostopnost do etnolo{kih zbirk 227 Andrej DULAR Petdeseta obletnica terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Dra{i~ih 235 Musical tours at the Slovene Ethnographic Museum: an example of an accessible and inclusive programme in a museum exhibition. A socially engaged museum: including the Roma community in creating museum contents “The essence is hidden to the eye”: training in the project Accessibility of the cultural heritage to vulnerable groups and the challenges in enhancing accessibility in the case of the National Gallery What are the obstacles for better access to the ethnological collections The fiftieth anniversary of the fieldwork team of the Slovene Ethnographic Museum in Dra{i~i Razstave Miha ŠPI^EK Družinsko romanje na Šmarno goro: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933. Galerija Nad velbom, Šmarna gora (2014–2015) 243 Adela PUKL Godba s(m)o ljudje: razstava ob 130-letnici Godbe Domžale. Slamnikarski muzej, Godbeni dom Domžale (2014) 247 Nove pridobitve Janja ŽAGAR Slovenska krpanka 251 Poro~ila Anja JERIN Poro~ilo o aktivnostih Koordinatorja varstva žive kulturne dedi{~ine v letu 2014 255 SEM v preteklem letu Nina ZDRAVI^ POLI^ Razstavna dejavnost SEM v letu 2014 Exhibitions A family pilgrimage to Šmarna gora: a picturelogue by Peter Nagli~ from 1933. Nad velbom Gallery, Šmarna gora (2014–2015) Brass bands: of the people for the people: exhibition celebrating the 130th anniversary of the Domžale Brass Band. Straw Hat Museum, Domžale Brass Band House (2014) New acquisitions Slovene patchwork Reports Report on the activities of the Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage in 2014 SEM in the past year SEM's exhibitions in 2014 263 Sonja KOGEJ RUS Špela REGULJ Prireditve v SEM v letu 2014 Events in SEM in 2014 275 Mojca RA^I^ Bibliografija sodelavk in Bibliography of SEM's staff sodelavcev SEM za leto 2014 members in 2014 303 Mojca RA^I^ Bibliografija sodelavk Bibliography of the in sodelavcev projekta project Accessibility Dostopnost do kulturne of cultural heritage dedi{~ine ranljivim skupinam to vulnereble groups team za leto 2014 members for 2014 331 Knjižne izdaje SEM The book publishing of v letu 2014 SEM in 2014 Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja (Polona Sketelj) 339 Magija amuletov (Marko Frelih) 341 Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: ob 10. obletnici Unescove Konvencije (Anja Jerin) 342 Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk (Bojana Rogelj Škafar) 343 V spomin In memoriam Spomin, ki ostane ... Milko Mati~etov (Helena Ložar Podlogar) 347 Dr. Pavla Štrukelj (Ralf ^eplak Mencin) 355 Nagrade in priznanja Awards and recognitions Valvasorjeva nagrada za leto 2014 mag. Poloni Sketelj 359 Knji~na poro~ila in ocene Book reviews Jelka Vince Pallua: Zagonetka virdžine: etnolo{ka i kulturnoantropolo{ka studija (Marija Mojca Ter~elj) 361 10 Bruno Volpi Lisjak: Ribi{ki muzej trža{kega primorja: o zgodovini in dedi{~ini slovenskega morskega ribi{tva (Iztok Ilich) 365 Bojan Knific: Trži{ki {u{tarji (Tita Porenta) 367 Vizualna antropologija – osebne izku{nje in institucionalni vidiki (Mihaela Hudelja) 371 NAVODILA AVTORJEM 377 INSTRUCTIONS FOR THE AUTHORS AVTORJI 381 AUTHORS UVODNA BESEDA Nena @idov, Andrej Dular Tudi v leto{njem letu vam v Etnologu ponujamo v branje vrsto zanimivih znanstvenih, strokovnih in drugih prispevkov. Ker se je v letu 2015 iztekel projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki ga je ob sodelovanju drugih slovenskih nacionalnih muzejev in Narodne galerije v Ljubljani od leta 2013 vodil Slovenski etnografski muzej, smo se odlo~ili, da bosta dostopnost in oviranost (kot nasprotje dostopnosti) leto{nji osrednji temi znanstvenih ~lankov. Tematski sklop za~enjamo z avtoricama Tino Palai} in Ur{o Vali~, ki v prispevku Projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in pogledi nanj z vidika zaposlenih v sodelujo~ih muzejih predstavljata sodobne muzeolo{ke koncepte, povezane s participatornostjo, inkluzivnostjo in dostopnostjo. Analizirata poglede zaposlenih v muzejih na projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in ugotavljata, da pripadniki ranljivih skupin zahtevajo spremembe muzejskega dela. Z dostopnostjo kulturne dedi{~ine slepim in slabovidnim se v ~lanku Dostopnost kulture in/ali inkluzija?: slepi in slabovidni v slovenskih muzejih ukvarja tudi Sa{a Poljak Isteni~. Predstavlja tozadevno slovensko zakonodajo in dosedanja prizadevanja slovenskih muzejev po vklju~evanju slepih in slabovidnih v svoje delo. Katarina @upevc se v ~lanku z naslovom Dostopnost konceptov mo{kosti in `enskosti: transseksualnost in po~enjanje spola poleg dru`beno-kulturne delitve spola na mo{ki in `enski ukvarja z osebami, ki se s tovrstno delitvijo ne identificirajo. Predstavlja na~ine prila{~anja oziroma potrjevanja spola pri transseksualnih in drugih transspolnih osebah ter zastavlja vpra{anje dostopnosti konceptov mo{kega in `enskega spola. Ur{ula Lipovec ^ebron in Sara Pistotnik se v ~lanku Iluzija o univerzalnem dostopu do zdravstvenega zavarovanja: nedr`avljani, prekarni, revni kot zdravstveno nezavarovani prebivalci osredinjata na dru`bene spremembe, ki so vplivale na pove~anje {tevila prebivalcev, ki nimajo dostopa do socialnih pravic. Posebej izpostavljata omejen dostop do zdravstvenega zavarovanja za nedr`avljane, za prekarne delavce in najrevnej{e prebivalce Slovenije. Marija Mojca Ter~elj v ~lanku Kulturna dedi{~ina Majev: soodlo~anje staroselcev v izobra`evalni in kulturni politiki Mehike na primeru predkolonialnih arheolo{kih spomenikov Jukatana, ki so vpisani na Unescov seznam svetovne kulturne dedi{~ine, sku{a prikazati razhajanja med uradno kulturno politiko in prakso ter zahtevami {e `ive~ih majevskih lokalnih skupnosti. V razdelku Razprave objavljamo {e nekaj drugih znanstvenih ~lankov. Tako Nena @idov v ~lanku Adelme Vay – spregledana zdravilka iz Slovenskih Konjic predstavlja delovanje baronice Vay na humanitarnem podro~ju ter zdravljenje s pomo~jo magnetizma in homeopatije. Janja @agar se v ~lanku Moda – dru`bena vzgoja okusa ukvarja z razmerji med modo in osebno izbiro kot klju~nima gradnikoma osebnega videza, pri ~emer opozarja na dru`beno pogojenost mode, za katero stojijo modne industrije, ki usmerjajo potro{nike. S kakovostjo zdravstvih storitev v obporodni skrbi za `ensko in medikalizacijo poroda v Sloveniji se v ~lanku Dominantna porodna zgodba: ali so `enske zadovoljne s svojo porodno izku{njo? ukvarja Irena Ro`man. Etnomuzejske strani prina{ajo strokovne prispevke, ki obravnavajo osrednjo temo leto{njega Etnologa v muzejskih in galerijskih ustanovah pri nas. Priklju~en jim je prispevek, ki obele`uje okroglo obletnico dela terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Beli krajini. Andrej Tomazin v ~lanku Glasbena vodstva v Slovenskem etnografskem muzeju kot primer dostopnega in inkluzivnega programa na muzejski razstavi predstavi model inkluzivnih glasbenih vodstev v Slovenskem etnografskem muzeju, ki se je razvijal v sklopu projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Za vodstva je zna~ilno vklju~evanje `ivih izvedb ljudske glasbe po muzejskih razstavah. Predstavljena sta zasnova in koncept ter opis posameznih programov, ki so soustvarjali kulturno ponudbo muzeja med letoma 2013 in 2015. Tina Palai} v prispevku Dru`beno anga`irani muzej: vklju~evanje romske skupnosti v soustvarjanje muzejskih vsebin predstavlja in analizira na~ine, kako lahko velikokrat nerazumljene in marginalizirane dru`bene skupine, kot je na primer romska skupnost, skozi dejavnosti muzejskih ustanov bolj pribli`amo ve~inski skupnosti in tako ustvarjamo podlage za inkluzivno in sprejemajo~o dru`bo. V ~lanku “Bistvo je o~em nevidno”: usposabljanje na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in izzivi ob nadgradnji dostopnosti na primeru Narodne galerije Barbara Kotnik in Iva Pavlica predstavljata njuno usposabljanje v Narodni galeriji v Ljubljani in delo z ranljivimi skupinami. Na primerih je prikazana nadgradnja dostopnosti galerijskega okolja glede vsebinske in fizi~ne informacijske dostopnosti. V ~lanku Kje so ovire za bolj{o dostopnost do etnolo{kih zbirk Vida Koporc Sedej odgovarja na zastavljeno si vpra{anje s prikazom in analiziranjem pogojev in na~inov za zagotavljanje fizi~ne, programske, spletne in tehnolo{ke dostopnosti do informacij o kulturni dedi{~ini v nekaterih slovenskih muzejskih ustanovah, in sicer na na~ine prilagojene vsem muzejskim obiskovalcem. Po avtori~inih besedah se tako omogo~a pridobivanje in {irjenje raznovrstnih spoznanj in razumevanje na{e preteklosti. V prispevku Petdeseta obletnica terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Dra{i~ih nam Andrej Dular predstavi ekipno delo muzejskih sodelavcev leta 1965 v belokranjski vasi in na osnovi terenskih izsledkov in fotografij, ki jih je takrat zapisala in posnela kustodinja Milka Bras, predstavi nekaj obrtnih dejavnosti, ki so v preteklosti {e oblikovale podobo va{kega okolja. V razdelku Razstave avtor Miha [pi~ek poro~a o prilo`nostni gostujo~i razstavi Slovenskega etnografskega muzeja Dru`insko romanje na [marno goro – fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933, ki jo je postavil na ogled v galeriji Nad velbom na [marni gori. Adela Pukl pa v prispevku Godba s(m)o ljudje – razstava ob 130-letnici Godbe Dom`ale prikazuje razstavni koncept istoimenske razstave, ki jo je postavila v Slamnikarskem muzeju v Dom`alah. Omenjenim prispevkom sledijo poro~ila, ki podrobneje predstavljajo delo Slovenskega etnografskega muzeja v preteklem letu. Tako nam v sklopu novih muzejskih pridobitev Janja @agar predstavi {iviljski izdelek – krpanko, sestavljeno iz vzorcev blaga, ki so ga izdelovali v nekdanji Tekstilindusovi tovarni v Kranju. Sledi poro~ilo Anje Jerin o aktivnostih Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine, ki bralca seznanja o Koordinatorjevih raznovrstnih dejavnostih za registriranje in promocijo nesnovne kulturne dedi{~ine doma in v svetu. Stalna rubrika Etnomuzejskih strani je tudi SEM v preteklem letu, v kateri leto{nji Etnolog prina{a bralkam in bralcem na vpogled prispevek Nine Zdravi~ Poli~ o razvejani razstavni dejavnosti Slovenskega etnografskega muzeja v letu 2014. Prav obse`no je poro~ilo o {tevilnih prireditvah v SEM v letu 2014, ki sta ga pripravili Sonja Kogej Rus in [pela Regulj. Sledi bibliografija sodelavk in sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja za leto 2014 in bibliografija sodelavk in sodelavcev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam za leto 2014. Pregleda je pripravila Mojca Ra~i~. Rubriko SEM v preteklem letu zaklju~uje predstavitev publikacij, ki jih je izdal SEM. S fotografijo naslovnice in kratkim prikazom vsebine so tako predstavljene naslednje publikacije: Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja (Polona Sketelj), Magija amuletov (Marko Frelih), Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: ob 10. obletnici Unescove Konvencije (Anja Jerin) in Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk (Bojana Rogelj [kafar). V Etnologu se spominjamo tudi nekdanjih sodelavcev SEM, ki jih ni ve~ med nami. Helena Lo`ar Podlogar obuja spomine na etnologa, kustosa SEM, znanstvenega svétnika dr. Milka Mati~etovega, Ralf ^eplak Mencin pa na dolgoletno kustodinjo SEM dr. Pavlo [trukelj. Rubrika Nagrade in priznanja pa prina{a tudi novico o podelitvi Valvasorjeve nagrade za leto 2014 kustodinji Poloni Sketelj za postavitev razstave Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Kot obi~ajno se Etnomuzejske strani tudi v leto{nji {tevilki Etnologa zaklju~ujejo s {tirimi poro~ili oziroma ocenami publikacij, ki so jih prispevali Marija Mojca Ter~elj, Iztok Ilich, Tita Porenta in Mihaela Hudelja. PREFACE Nena @idov, Andrej Dular This year’s Etnolog once more brings you a range of interesting scientific, professional, and other reading material. As 2015 saw the conclusion of the Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups project, led by the Slovene Ethnographic Museum in cooperation with other Slovene national museums and the National Gallery since 2013, the editorial board chose accessibility and impaired accessibility as the central theme for the scientific articles. The thematic section starts with Tina Palai}’s and Ur{a Vali~’s article on the Project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups, and how the project is viewed by the employees of the participating museums, presenting modern museological concepts related to participation, inclusion, and accessibility. They analyze the views of the museum employees involved in the Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups project and conclude that the members of vulnerable groups require changes to museum practices. In her article Accessibility of culture and/or inclusion?: the blind and visually impaired in Slovenia’s museums, Sa{a Poljak Isteni~ addresses the accessibility of cultural heritage to the blind and visually impaired. She presents the related Slovene legislation and the past endeavours in Slovenia’s museums to include the blind and visually impaired in their work. The article Accessibility of the concepts of male and female: transsexuality and doing gender by Katarina @upevc addresses, in addition to the socio-cultural division of gender into male and female, persons who do not identify themselves with this division. She presents the ways gender is adopted and asserted by transsexual and other transgender persons and raises the question of the accessibility of the concepts of male and female. In the article The illusion about universal access to health insurance: non-citizens, the precariat, and poor inhabitants without health insurance Ur{ula Lipovec ^ebron and Sara Pistotnik focus on the social changes which have increased the numbers of inhabitants who have no access to social rights. They particularly emphasize the restricted access to health insurance for non-citizens, precarious workers, and the poorest inhabitants of Slovenia. In The cultural heritage of the Maya: the decision-making of the indigenous peoples in Mexico’s educational and cultural policies Marija Mojca Ter~elj describes the case of the pre-colonial archaeological monuments of Yucatan, entered in UNESCO’s list of world heritage, to illustrate the discrepancies between official cultural policies and practices and the demands of the surviving local Maya communities. The Studies section includes further scientific articles. Adelma Vay – an ignored healer from Slovenske Konjice by Nena @idov presents the activities of baroness Vay in the humanitarian field and her healing with magnetism and homeopathy. Janja @agar’s article Fashion – the social education of taste deals with the relationship between fashion and personal choice as the key elements of the notion of personal appearance, drawing attention to the social determination of fashion that is driven by the fashion industry, which directs consumers. The quality of the medical services in the perinatal care for women and the medicalisation of childbirth in Slovenia is the theme of the article The dominant childbirth story: are women satisfied with their childbirth experience? by Irena Ro`man. The section Museum News brings professional articles dealing with the central theme of this year’s Etnolog in Slovenia’s museums and galleries. They are joined by an article commemorating the fiftieth anniversary of the field team of the Slovene Ethnographic Museum in Bela krajina. Musical tours at the Slovene Ethnographic Museum: an example of an accessible and inclusive programme in a museum exhibition, an article by Andrej Tomazin, presents the model of inclusive musical tours at the Slovene Ethnographic Museum, which developed as part of the Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups project. The musical tours feature the inclusion of live performances of folk music in the museum’s exhibitions. The article addresses their concept and design, and describes the individual programmes which enhanced the museum’s cultural contents in the 2013—2015 period. In A socially engaged museum: including the Roma community in creating museum contents Tina Palai} presents and analyzes the ways how often misunderstood and marginalized social groups, like the Roma community, can be brought closer to the majority community through the activities of museums, thus creating the foundations for an inclusive and accepting society. In the article “The essence is hidden to the eye”: training in the project Access to the cultural heritage for vulnerable groups and the challenges in enhancing accessibility in the case of the National Gallery, Barbara Kotnik and Iva Pavlica describe their training at the National Gallery and working with vulnerable groups. Concrete examples illustrate how the accessibility of the gallery can be enhanced in terms of access to the contents and physical access, while also highlighting the first touch painting at the National Gallery. In What are the obstacles for better access to the ethnological collections? Vida Koporc Sedej answer the question with a presentation and analysis of the conditions and ways of providing physical, software, Internet, and technological access to information on the cultural heritage in some Slovene museums in ways that are adapted to all museum visitors. She concludes that this is the right way to acquire and disseminate diverse knowledge and understanding of our past. In the article The fiftieth anniversary of the fieldwork team of the Slovene Ethnographic Museum in Dra{i~i Andrej Dular presents the team work of the museum’s workers in the Bela krajina village in 1965, and based on field notes and photographs, made by the then curator Milka Bras, presents several crafts which used to shape the image of the village environment in the past. In the Exhibitions section, Miha [pi~ek reports on an occasional guest exhibition of the Slovene Ethnographic Museum, A family pilgrimage to [marna gora: a picturelogue by Peter Nagli~ from 1933, which he installed at the Nad velbom Gallery on [marna gora. In Brass bands: of the people for the people – Exhibition celebrating the 130th anniversary of the Dom`ale Brass Band, Adela Pukl describes the concept of the exhibition which she installed at the Straw Hat Museum in Dom`ale. These articles are followed by reports which present in detail the activities of the Slovene Ethnographic Museum in the past year. Janja @agar presents a new acquisition, a patchwork made of samples of fabric produced by the former Tekstilindus factory in Kranj. This is followed by Anja Jerin’s Report on the activities of the Coordinator for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage in 2015, which informs the readers on the various activities of the Coordinator related to the registration and promotion of the intangible cultural heritage in Slovenia and abroad. A constant feature of the Museum News section is The SEM in the past year and this year Nine Zdravi~ Poli~ reports on the varied exhibition activities at the Slovene Ethnographic Museum in 2014. The report on the numerous events at the SEM in 2014, prepared by Sonja Kogej Rus and [pela Regulj, is also quite extensive. It is followed by the bibliography of the museum’s staff members in 2014 and the bibliography of the participants in the Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups project in 2014. Both were prepared by Mojca Ra~i~. The section concludes with a presentation of the publications published by the SEM. Photographs of the front pages and short descriptions of the contents thus present the following: Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja (Polona Sketelj), Magija amuletov (Marko Frelih), Promocija nesnovne kulturje dedi{~ine: ob 10. obletnici Unescove Konvencije (Anja Jerin). and Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk (Bojana Rogelj [kafar). Etnolog commemorates former staff members of the SEM who are no longer with us. Helena Lo`ar Podlogar reminisces about the ethnologist, curator at the SEM and scientific counsellor Dr. Milko Mati~etov, while Ralf ^eplak Mencin pays tribute to the SEM’s long-time curator Dr. Pavla [trukelj. In the Awards and Recognitions section Etnolog reports on the good news that the 2014 Valvasor Award was awarded to our curator Polona Sketelj for the exhibition Doors: spatial and symbolic passageways of life. As usual, Museum News concludes with book reviews, written on this occasion by Marija Mojca Ter~elj, Iztok Ilich, Tita Porenta, and Mihaela Hudelja. DOSTOPNOST — OVIRANOST ACCESSIBILITY — IMPAIRED ACCESSIBILITY PROJEKT DOSTOPNOST DO KULTURNE DEDI[^INE RANLJIVIM SKUPINAM IN POGLEDI NANJ Z VIDIKA ZAPOSLENIH V SODELUJO^IH MUZEJIH Tina Palai}, Ur{a Vali~ IZVLE^EK Avtorici v besedilu predstavita sodobne koncepte muzeologije v 21. stoletju, kot so participatornost, inkluzivnost in dostopnost, ter se spra{ujeta o spremenjenem na~inu dela in odgovornosti muzejskih delavcev. V nadaljevanju preko pogleda zaposlenih v muzejih podata evalvacijo projekta, s katerim so se omenjena teoreti~na izhodi{~a implementirala. Gre za projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki ga je med letoma 2013 in 2015 vodil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z drugimi nacionalnimi muzeji in galerijo. Ugotavljata, da potrebe obiskovalcev zahtevajo spremembe muzejskega dela in vzpostavljajo potrebe po novih zaposlitvah. Klju~ne besede: evropski projekti, dostopnost, participatornost, muzejski delavci, ranljive skupine ABSTRACT The article presents modern museology concepts in the 21st century, including participation, inclusion, and accessibility, and investigates the changed ways of working and responsibility of museum workers. The views of the museum workers are then used to evaluate the project that implemented the above mentioned theoretical premises. The project Accessability of cultural heritage to vulnerable groups was carried out by the Slovene Ethnographic Museum in collaboration with other national museums and the gallery between 2013­2015. The authors conclude that the needs of the public require changes to museum work and emphasize the demand for new employments. Keywords: European projects, accessibility, participation, museum workers, vulnerable groups Uvod Muzeji so v 21. stoletje stopili soo~eni z novimi izzivi, ki jih predstavljajo ekonomske krize in splo{na dru`bena kriza. ^e je bil {e v 19. in 20. stoletju poudarek predvsem na zbiranju, hranjenju in razstavljanju muzejskega gradiva za utemeljevanje narodne oziroma nacionalne identitete (glej Hudales 2008; Jezernik 2010; Perko 2014), je poudarek v muzejih 21. stoletja predvsem na komunikaciji z dru`bo in v uresni~evanju demokrati~nih na~el (dostopnost, eti~nost, participatornost). Nova vloga muzejev v dru`bi pa zahteva tudi preoblikovanje dela in odgovornosti muzejskih delavcev. Tina Palai}, Ur{a Vali~ V besedilu bova bralce najprej seznanili z nekaterimi sodobnimi pristopi v muzeologiji, kakor sta dostopnost in participatornost, ki so spro`ili razmi{ljanja o spremenjenem na~inu dela in odgovornosti muzejskih delavcev ob dru`benih izzivih 21. stoletja. Prav ti pristopi so spodbudili pripravo in implementacijo projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki so ga med letoma 2013 in 2015 vodili v Slovenskem etnografskem muzeju in izvajali tudi v drugih nacionalnih ustanovah: Narodnem muzeju Slovenije, Narodni galeriji, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, Tehni{kem muzeju Slovenije in Slovenskem gledali{kem in{titutu. V nadaljevanju bova predstavili bistvene cilje projekta. Drugi del prispevka pa predstavlja evalvacija projekta preko pogleda muzejskih delavcev. V ta namen sva avtorici opravili polstrukturirane intervjuje z osemnajstimi sogovornicami in sogovorniki, zaposlenimi v muzejih in galeriji, ki so sodelovali pri izvajanju projekta. Ob prikazu analize pogovorov se avtorici v besedilu tudi spra{ujeva, ali so muzeji in v njih zaposleni muzejski delavci pripravljeni na za vse dostopen na~in podajati odgovore na dru`bene izzive 21. stoletja. Izhodi{~a muzeologije v 21. stoletju kot izziv za muzejske delavce V {estdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je svet prvi~ po drugi svetovni vojni do`ivel mo~no ekonomsko krizo in so se javne finance za~ele omejevati, so muzeji do`iveli tudi izpra{evanja o smotrnosti njihovega obstoja. ^emu muzeji in predvsem komu? Rezultat tega izpra{evanja je predstavljala muzejska revolucija, katere otrok je bila nova muzeologija s poudarkom na dru`beni vlogi muzejev kot prostorih oblikovanja novih dru`benih akcij in stremenj k dru`benim spremembam (Van Mensch v Hudales 2008: 197). V devetdesetih letih se je z ustanavljanjem komisij in organizacij, ki naj bi se intenzivno ukvarjale z raziskavami muzejskega ob~instva, za~ela tudi skrb muzealcev za obiskovalce muzejev in njihove potrebe (Black 2005: 9; Mensch in Meijer-van Mensch 2011: 13). Izmed novih pristopov in idej, ki so temeljili na sodelovanju med muzejem in njegovim lokalnim okoljem in ki so se razvili neposredno po ekonomski krizi v {estdesetih in sedemdesetih letih, je najve~ obetala pobuda o kiberneti~nih muzejih, integralnih muzejih ali ekomuzejih. Ideja za ekomuzej se je po eni strani rodila iz kapitalisti~nih in kolonialisti~nih (imperialisti~nih) razo~aranj neuresni~enih `elja po napredku in razvoju ([ola 2003: 28), a vendar navdahnjena z idejami pribli`evanja publiki in razumevanja ter izpolnjevanja njenih potreb, kar je v svojem bistvu tudi temelj dostopnosti in participatornosti v muzejih. Ekomuzeji temeljijo na holisti~nem razumevanju prostora, njegove kontinuitete in identitete ter dialekti~nega odnosa med prostorom in ~lovekom (Perko 2014: 56–58). Imajo nastavke za nove sodobne pristope v muzeologiji, ki ne samo da hranijo dedi{~ino na licu mesta, temve~ to po~nejo v sodelovanju s skupnostjo, ki svojo dedi{~ino neguje in nadgrajuje za rabo v prihodnosti (Hudales 2008: 205), s tem pa se odziva in s svojim delovanjem odgovarja na dru`bene, ekonomske in ekolo{ke spremembe in izzive (primerjaj [ola 2003: 28–39; Hudales 2008: 203– 206; Perko 2014: 71–81). Ekomuzej je konceptualno presegel idejo klasi~nega muzeja, v katerem se hranijo in prezentirajo artefakti preteklosti, postal naj bi prostor dru`benega dialoga in demokrati~nega udejstvovanja in mo~no vplival na razmi{ljanje in razvoj novih muzejskih paradigem v 21. stoletju.1 Participatornost, inkluzivnost in dostopnost Zakonca van Mensch pi{eta, da smo od leta 2000 pri~e novi muzejski paradigmi, ki {e ni imenovana, njen klju~ni koncept pa je participatornost 23 (Mensch in Meijer-van Mensch 2011: 13). Pri tem je poudarek na vedno ve~jem sodelovanju muzejev s skupnostjo pri sooblikovanju naracij o preteklosti ter soodlo~anju, kaj pravzaprav razumeti kot kulturno dedi{~ino. Nina Simon, utemeljiteljica koncepta participatornega muzeja, je opozorila, da `eli biti sodobni obiskovalec aktivno udele`en in anga`iran ob obisku muzeja.2 Participatorno kulturno institucijo je definirala kot “prostor, v katerem lahko obiskovalec ustvarja, deli in se povezuje z drugimi ob vsebini”. Pri tem je z ustvarjanjem mislila na to, “da lahko obiskovalci prispevajo svoje ideje, objekte in kreativne izraze instituciji in drug drugemu”, z deljenjem (to share) na to, “da lahko ljudje diskutirajo, vzamejo s sabo domov, preme{ajo (remix) in ponovno distribuirajo tisto, kar so videli in naredili v ~asu svojega obiska”, povezovanje zanjo pomeni, “da se obiskovalci lahko dru`ijo z drugimi ljudmi – zaposlenimi in obiskovalci – s katerimi delijo dolo~ene interese”, ob vsebini pa, “da se konverzacije med obiskovalci in njihova ustvarjanja fokusirajo na dejstva, predmete in ideje, ki so pomembni za obravnavano institucijo” (2010: Preface – spletni vir). Podobno izhodi{~e je zavzel tudi muzeolog Richard Sandell, ko je kot eden prvih govoril o inkluzivnem muzeju. Pokazal je, kako lahko muzeji prispevajo k ve~ji dru`beni vklju~enosti na nivoju posameznikov, skupnosti in dru`be na splo{no. Na individualnem nivoju sodelovanje posameznikov z muzeji pove~a njihov ob~utek samozavesti, samozaupanja in kreativnosti. Na ravni skupnosti muzeji nastopajo kot katalizatorji dru`bene regeneracije, saj skupnosti spodbudijo k ve~anju njihove mo~i pri prevzemu nadzora nad lastnimi `ivljenji in razvoju potrebnih ve{~in za spremembe sosesk. Nazadnje pa muzeji preko inkluzivnih reprezentacij skupnosti, preko zbirk in razstav spodbujajo strpnost, medsebojno spo{tovanje in razgrajujejo stereotipe (Sandell 2003: 45). 1 Ne glede na to bi bilo smiselno na izhodi{~a ekomuzeja pogledati kriti~no, saj lahko zaradi zakoreninjenosti njegovih izhodi{~ v konceptih prostora zaidemo v doma~ijske diskurze avtenti~nosti in ekskluzivnosti naracij ene dominantne skupnosti, ki naseljuje neki prostor, prav tako pa bi kazalo razmisliti, na kak{en na~in vklju~iti globalne tokove (Appadurai 2002) in predvsem zamol~ane ter prezrte pripovedi (tudi ranljivih skupin), ki jih skupnost dolo~enega prostora ne razpozna kot del svoje preteklosti. 2 Podobno stali{~e o anga`iranem muzeju – o muzeju, ki anga`ira obiskovalce – je predstavil tudi Graham Black (2005). Tina Palai}, Ur{a Vali~ Na delavnici Podobe Emone 2015 so slepe in slabovidne osebe izdelale svojo camero obscuro in fotografirale kopije muzejskih predmetov iz rimske antike. (Foto: Tina Palai}, 2015) Z `eljo, da bi postali prostori aktivnih dru`benih dialogov (kot na primer dru`bene arene, termin vzet po Richardu Handlerju, glej [irok in drugi 2014: 25–27), posku{ajo muzeji vklju~evati tudi pripadnike ranljivih skupin.3 Kakor navajata zakonca Mensch, od devetdesetih let 20. stoletja v muzeologiji sledimo razli~nim konceptom, ki v muzejsko delo vklju~ujejo obiskovalce: “Udejanjanje na~el inkluzije, dostopnosti, reprezentacij in participacije se po~asi iz prvih vrst (to je razstavljanje in izobra`evanje) premika v zaledje/zaodrje (zbiranje, hranjenje in dokumentiranje). Sodobna muzeologija poziva k inkluzivnemu muzeju, ki ni samo odziven in anga`iran, ampak predvsem participatoren” (2011: 49).4 Dostopnosti torej ne gre razumeti zgolj v smislu fizi~ne dostopnosti, to je zmanj{evanja grajenih in drugih fizi~nih ovir v muzejski stavbi in na razstavah, ~eprav nekaterim osebam z invalidnostjo ali hendikepom to predstavlja predpogoj za obisk muzeja. Dostopnost je treba razumeti tudi in predvsem v smislu udele`be 3 Termin ranljive skupine opredeliva v delu o projektu, na tem mestu pojasnjujeva, da gre za skupine, ki so v odnosu do splo{ne populacije bolj izpostavljene socialni izklju~enosti. 4 Menscheva tudi poudarjata vlogo dedi{~ine v sodobni dru`bi z uporabo izraza dedi{~inska skupnost (heritage community). Tak{na skupnost presega tako ~asovne in prostorske okvire, kakor (lahko) tudi druge dru`bene kategorije – kot so spol, etni~na in narodna pripadnost, dru`beni razred in drugo. Gre za skupnost, ki se osredinja okoli skupnih prizadevanj ohranjanja in uporabe dedi{~ine v nekem bolj globalnem in tudi virtualnem prostoru (Mensch in Meijer-van Mensch 2011: 55). Razumevanje kulturne dedi{~ine in vloga muzejev v sodobni dru`bi je toliko bolj pomembna sodobnemu ~loveku, ki z razgradnjo tradicionalnih sidri{~ subjekta i{~e vedno nove odgovore na vpra{anja identitete v preteklosti. Slovenski etnografski muzej je pri Geodetskem in{titutu Slovenije naro~il tipne karte razstavnih prostorov, namenjene la`ji orientaciji slepih in slabovidnih oseb. (Foto: Dokumentacija SEM, 2014) in sodelovanja razli~nih dru`benih skupin v muzeju, pri ~emer ne misliva samo prisostvovanje muzejskim izobra`evalnim programom, temve~ tudi vklju~evanje v konkretno muzejsko delo. To postavlja muzeje oziroma muzejske delavce pred nove izzive, ki se nana{ajo tudi na transformacijo na~inov muzejskega dela v skladu s stroko in muzeolo{ko teorijo. Kakor je razmi{ljal Tomislav [ola: “Voziti avto je resen posel, ampak upravljati s tak{nim metafori~nim strojem, kakor je muzej, zahteva budno duhovno oko, nekaj ob~utka za obvladovanje ukazov in izvedb in – to je potrebno glasno povedati – ljubezen. Znanost se v muzejski uporabi kot kreativna komunikacija nadvse pribli`a umetnosti” (2003: 210). Nadaljeval je, da mora sodobni muzejski delavec ohranjati strokovnost na svojem podro~ju, a hkrati raz{iriti koncept svoje stroke v skladu s potrebami institucije in teorije, saj le “reprogramiranje njihovih strokovnih standardov in pridobivanje strokovne filozofije, ki odgovarja okoli{~inam, jim bo omogo~ila potrebno vitalnost” (2003: 211). Transformacije muzejskega dela in odgovornost kustosov Na~ini dela, kot jih predpostavlja sodobna muzeolo{ka teorija, temelje~a na principih dostopnosti in participatornosti, posegajo tudi v spremembo muzejske strukture. Sa{a Starec je na podlagi etnografskega dela – opazovanja z udele`bo – v svoji doktorski disertaciji z naslovom Vsakodnevno delovanje zaposlenih v Tina Palai}, Ur{a Vali~ muzeju in njihova vloga pri ustvarjanju javne podobe muzeja (2012) primerjala vsakodnevne prakse dela in muzejsko strukturo v Muzeju novej{e zgodovine v Celju in Jugend Museum Schöneberg v Berlinu. Muzejsko strukturo je razumela kot preplet medsebojnega u~inkovanja organizacijske strukture muzeja ter iz nje izhajajo~ih razmerij med zaposlenimi v muzeju, politike muzeja, ki temelji na skupnih vrednotah in ciljih, ki jim zaposleni sledijo pri svojem delu, ter vsakodnevnih praks kot ustaljenega na~ina dela v muzeju, na kar kot zunanji dejavniki vplivajo tudi dr`avne kulturne politike in razvoj muzejske/muzeolo{ke misli v dr`avi. Ob opravljanju terenskega dela v slovenskem in nem{kem muzeju je ugotovila, da ima opravka z dvema razli~nima strukturama muzejskega dela, ki ju je ozna~ila za tradicionalno in postmuzejsko strukturo dela. Star~eva pi{e, da 26 je postmuzej po konceptu avtorice Eilean Hooper Greenhill dale~ od delovanja in{titucij, ki smo jih vajeni: je izrazito predan dru`bi, njegova naloga ni ve~ zbiranje predmetov, temve~ aplikacija zbranega gradiva in znanja v dejavnosti, ki imajo pomen za dobrobit dru`be. Delo v postmuzeju je izrazito participatorno, vloga strokovnjaka v njem se prepleta z znanjem, ki temelji na lai~ni vsakodnevni izku{nji. Temelj postmuzeja je vklju~evanje javnosti, kar zahteva druga~ne delovne procese, s ~imer se spremeni tudi organiziranost dela, kar prina{a tudi nova razmerja na relaciji kustos-pedagog-javnost (2012: 51–52). Da bi lahko dosegli preoblikovanje organizacije dela v muzejih ter v njih oblikovali nova razmerja, je nujno treba razmisliti in postaviti pod vpra{aj obstoje~e prakse s strani zaposlenih v muzeju kot tudi spremembo miselnosti v kulturnih in muzejskih politikah (2012: 219–226). Delavnica dr. Joela Syderja o avdiodeskripciji, namenjena kustosom in drugi zainteresirani javnosti. (Foto: Eva Ro`anc, 2015) Prav dejstvo, da postajajo sodobni muzeji vedno bolj dostopni ravno s participatornimi pristopi, ki vklju~ujejo lai~no javnost v svoje delo – ne samo pedago{ko, temve~ tudi drugo strokovno delo (v tradicionalnem smislu zbiranja, prou~evanja in predstavljanja dedi{~ine) – postavlja pod vpra{aj vlogo in delo kustosov ter ostalih muzejskih delavcev. Kak{na je pravzaprav njihova vloga v tem odprtem, dostopnem sistemu, v katerem lahko vsakdo sodeluje in h kateremu lahko vsakdo pripomore? Dober razmislek o tem najdemo v starej{em in morda tudi spregledanem ~lanku Jamesa Cuna. V njem se avtor spra{uje o razmerju mo~i v muzejih in galerijah. Navaja ugotovitev Carola Duncana, da so muzeji zelo mo~ne “identitetne ma{ine”. Nadzor nad muzeji dejansko pomeni nadzor nad reprezentacijami in identitetami skupnosti ter nad nekaterimi njenimi najvi{jimi avtoritarnimi resnicami (2007: 514). Cuno ne nasprotuje participatornim praksam v muzejih in galerijah, ampak postavlja pod vpra{aj tiste projekte, ki ~astijo neko skupnost, ne da bi se najprej vpra{ali, kdo je ta skupnost in kak{na je njena mo~ v {ir{i dru`bi. Pri vsakem projektu je treba presoditi, ali nemara omogo~anje “glasov” ne vodi samo k enim reprezentacijam, ki to skupnost le ~astijo, ne da bi spo{tovale tudi druge skupnosti, ter kriti~no pristopati k obravnavi tudi tistega dela prezrte ali uti{ane skupnosti. Obregne se tudi ob koncepte “demokrati~nosti” v muzejih, ki jih od njih najve~krat zahtevajo dr`avne ter druge korporativne in privatne oblike financiranja. Te od muzejev zahtevajo izvr{evanje demokrati~nih na~el in doseganje dru`benega u~inka, pri ~emer se Cuno vpra{a, ali ne delujejo te zahteve na ustvarjalce in muzejske delavce kot prisile, ki avtorje silijo k odmiku od svojega strokovnega in ustvarjalnega dela k uresni~evanju dru`bene pravi~nosti in enakih mo`nosti, namesto da bi se ti cilji udejanjali preko neke humane zakonodaje in politike (2007: 511). Opozarja torej na prelaganje odgovornosti iz politike na ustvarjalce in kulturne delavce. Cuno vidi zelo pomembno vlogo kustosov oziroma muzejskih delavcev kot tistih ekspertov, ki lahko od dale~ pogledajo na latentna razmerja mo~i in s svojim strokovnim znanjem tudi na to mo~ vplivajo, jo demistificirajo. Ob tem predlaga aktivno vklju~evanje muzejskih delavcev v ustvarjanje muzejev kot izobra`evalnih prostorov ter njihovo prevzemanje odgovornosti nad produkcijo in distribucijo znanja v muzejih (2007: 516). Pregled nekih splo{nih muzejskih usmeritev v 21. stoletju polaga pred muzejske delavce zelo zahtevne izzive: po eni strani vklju~evanje in sodelovanje javnosti pri interpretacijah in reprezentacijah preteklosti, hkrati pa ohranjanje strokovnosti ter demistificiranje dru`bene mo~i v okviru muzejskega dela. Sodobni pristopi zahtevajo od njih celo vrsto novih znanj in spretnosti, ki pa, kot je povedal `e [ola, niso odvisni zgolj od njihove formalne izobrazbe. Kako muzejski delavci sprejemajo in razmi{ljajo o teh novih pristopih ter novih anga`majih, ki jih od njih zahteva dru`ba, si bomo pogledali na primeru razmi{ljanj ob izvedbi projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki ga je izvajal Slovenski etnografski muzej. Dosedanji koraki k dostopnosti v nacionalnih muzejih, sodelujo~ih v projektu Aktivnosti, ki so prispevale k ve~ji dostopnosti muzejskih stavb in razstav, so pred udejanjanjem projekta uresni~evali razli~ni muzeji in galerije, {tevilni med Tina Palai}, Ur{a Vali~ njimi niso dr`avni, na primer Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Koper, Muzeji in galerija mesta Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor. Predstavili bova le izbrane aktivnosti v dr`avnih muzejih in galeriji, ki so sodelovali pri projektu. Nekatere izvedene aktivnosti so implementirale izhodi{~a za dostopnost, predlagana v publikacijah avtoric Mojce Lipec Stopar, Rajke Bra~un Sova in Vlaste Vodeb z naslovom Dostopen muzej – smernice za dobro prakso (2009) ter Muzeji, javnost, dostopnost (2011) avtoric Rajke Bra~un Sova in Vlaste Vodeb. Dosedanje aktivnosti so bile tudi `e predstavljene v obliki ~lankov in drugih prispevkov (glej @idov 2011; ^eplak Mencin 2013; Rov{nik 2013; Kermauner 2014). Podatke o dostopnosti nacionalnih muzejev smo za obdobje 2010–2013 zbrali zaposleni na projektu v za~etku njegovega izvajanja in jih predstavili v Smernicah za izvajanje projekta 28 “Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam” (glej Fuchs et al. 2014). Pred za~etkom projekta so razstave slepim in slabovidnim obiskovalcem prilagodili v Narodnem muzeju Slovenije ([portna zbirka Rudolfa Cvetka, ki je del stalne razstave Zgodovinske in umetnostne zbirke, 2012) in v Slovenskem etnografskem muzeju (ob~asna razstava Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, 2013), na~in `ivljenja slepih in slabovidnih oseb pa so v sodelovanju z Zvezo dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije predstavili v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije (razstava Tema in svetloba, 2010). Analiza programov v Smernicah je pokazala, da je ve~ina pedago{kih in andrago{kih programov ob razstavah pripravljenih za polno~utne obiskovalce, ve~ina muzejev pa po potrebi oziroma na `eljo obiskovalcev s senzornimi ovirami programe tudi prilagodi (zagotovi vodstva s tolma~enjem v slovenski znakovni jezik in vodstva, na katerih se uporabijo na primer kopije ali ponazorila muzejskih predmetov). V ve~ini muzejev manjka sistemati~en pristop pri snovanju programov, s katerim bi na~rtno razvijali pedago{ke in andrago{ke programe tako, da bi bili dostopni za vse skupine obiskovalcev (Fuchs et al. 2014: 103–104). Pri predstavljanju na~ina `ivljenja razli~nih dru`benih skupin lahko izpostavimo prizadevanja Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v zadnjih letih tako s pomo~jo gostujo~ih romskih razstav kot s sodelovanjem pri romskem festivalu Romano Chon (ve~ o tem v ^eplak Mencin 2013) predstavljal posamezne elemente romske kulture. O vpra{anju javne podobe in dru`bene vidnosti Romov so v okviru projekta Vidim te, vidi{ me leta 2010 pripravili razstavo z istim naslovom (Rogelj [kafar in Vidmar Horvat 2009). V muzejsko delo so pri predstavitvi vsakdanjega `ivljenja na ulici vklju~ili tudi brezdomne osebe in pripravili razstavo @ivljenje na ulici – o brezdomstvu na Slovenskem (@idov 2011). Z gostujo~imi razstavami poleg Slovenskega etnografskega muzeja priseljence nagovarjajo tudi drugi nacionalni muzeji, kot sta Narodni muzej Slovenije in Muzej novej{e zgodovine Slovenije. V Muzeju novej{e zgodovine Slovenije je bila leta 2012 v sodelovanju z Dru{tvom informacijski center Legebitra odprta razstava Obvoznica mimo nestrpnosti, zgodovina parade ponosa v Sloveniji, ki je predstavila 11 let delovanja in zavzemanja za pravice skupnosti LGBT. Analiza podatkov v omenjenem obdobju je pokazala, da v ve~ini muzejev avtorji (stalnih in ob~asnih) razstav vanje pogosto niso vklju~ili podob, besedil ali predstavitve zgodovine in na~ina `ivljenja pripadnikov ranljivih skupin (Fuchs et al. 2014: 104). S tem – morda povsem nenamerno – prispevajo k dru`benemu izklju~evanju ali pa vsaj k dru`beni nevidnosti velikega dela populacije. Predstavitev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam O projektu je bilo napisanih nekaj ~lankov v strokovnih (Palai} in Nahtigal 2014; Kostelec in Pavlica 2014) in poljudnih ~asopisih in revijah (Palai} in Vali~ 2014; Vali~ in Palai~ 2014), prav tako pa je ob zaklju~ku projekta v novembru 2015 iz{el elaborat projekta (Palai} in Vali~ 2015), ki vklju~uje tudi pregled izvedenih 29 aktivnosti. Zato na tem mestu ne bi opisovali celotne realizacije, ampak bi samo spomnili na uresni~evanje zastavljenih ciljev projekta z namenom, da bi v nadaljevanju la`je sledili oceni zaposlenih o vplivu projekta nanje in na njihovo delo. Projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam5 sta delno financirala Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Vodenje in koordinacija projekta sta bila zaupana Slovenskemu etnografskemu muzeju6, ki je med vsemi dr`avnimi muzeji izkazoval najve~ izku{enj na podro~ju vklju~evanja ranljivih skupin v svoje delo. Pri uresni~evanju zastavljenih ciljev so sodelovali {e Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novej{e zgodovine Slovenije, Narodna galerija, Tehni{ki muzej Slovenije in Slovenski gledali{ki in{titut (prej Slovenski gledali{ki muzej). Primarni cilji projekta so bili usposabljanje oseb iz razli~nih ranljivih skupin, ki so `e pridobile formalno izobrazbo s podro~ij dela muzejev za opravljanje strokovnih nalog muzejske javne slu`be, pove~anje usposobljenosti muzejskih delavcev za delo s pripadniki ranljivih dru`benih skupin, pove~anje tehni~ne dostopnosti muzejskih prostorov in razvoj ter izvedba novih programov, prilagojenih potrebam ranljivih skupin. Razumevanje ranljivih skupin v projektu izhaja iz razumevanja Evropske unije, ki jih opredeljuje kot tiste skupine, ki lahko zaradi pomanjkanja izobrazbe in brezposelnosti izkusijo ve~jo stopnjo rev{~ine ter posledi~no diskriminacijo in dru`beno izklju~enost v primerjavi z neko splo{no populacijo.7 V okviru projekta pripadniki ranljivih skupin predstavljajo tisto skupino, ki je do sedaj muzejski delavci niso nagovarjali kot obiskovalce, {e manj pa kot sodelavce, in je v tem smislu tudi ranljiva. Izbrane obravnavane skupine v projektu so bile osebe z razli~nimi oviranostmi (gibalnimi in senzornimi), etni~ne in narodne skupnosti v Sloveniji (mad`arske in italijanske narodne skupnosti, romske skupnosti, 5 Ve~ o projektu na spletni strani: . 6 Vodja projekta je bila tedanja direktorica muzeja dr. Bojana Rogelj [kafar. 7 Glej na primer Glossary: Vulnerable group .1. 9. 2015. ali priro~nik Access to employment for vulnerable groups (2002, str. 6–7) .1. 9. 2015.. V ~asu trajanja projekta je bilo s strani nekaterih predstavnikov omenjenih skupin ve~krat izra`eno nestrinjanje z izrazom ranljive skupine, saj naj bi se ta nekriti~no povzemal in prevajal iz angle{kega jezika, hkrati pa je mogo~e izraz kritizirati v lu~i tega, da izra`a ali predpostavlja ne-enakopravne in podrejene odnose nekaterih dru`benih skupin in ne upo{teva konteksta, v katerem se oblikuje ranljivost. Tina Palai}, Ur{a Vali~ Zaposlena na projektu promovira projekt ob Tednu Evrope pred Hi{o Evropske unije v centru Ljubljane. Projekt je bil predstavljen kot primer dobre prakse zaposlovanja mladih. (Foto: Ur{a Vali~, 2014) pripadniki narodnih skupnosti iz biv{e Jugoslavije), priseljenci, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve in brezposelni nad 55 let. Pri vseh omenjenih skupinah je v lu~i intersekcionalnosti treba {e posebej izpostaviti kategorijo spola, saj `enske {e vedno predstavljajo ranljivo dru`beno skupino. Vsi cilji projekta z izjemo uresni~evanja tehni~ne dostopnosti muzeja8 so bili usmerjeni v razvijanje ~love{kih virov, kar je pravzaprav eden izmed ciljev operativnih programov Evropskega socialnega sklada. V okviru projekta je bilo tako zaposlenih poleg koordinatorke projekta devet oseb iz ranljivih skupin, v ve~ini mladih diplomantov kot iskalcev prve zaposlitve ter dve osebi z invalidnostjo. Namen zaposlitve je bilo usposabljanje za pridobitev strokovnega naziva kustos, kustos -pedagog, kustos -dokumentalist, bibliotekar,9 s ~imer naj bi se pove~ala 8 Med drugim so bile za Slovenski etnografski muzej izdelane tipne karte za la`jo orientacijo slepih in slabovidnih oseb po razstavnih prostorih, integrirana je bila zvo~na zanka za uporabnike slu{nih naprav, kupljene so bile pove~evalne lupe s svetilom, v jeseni 2015 so bile v stalno razstavo vklju~ene tudi kopije in ponazorila muzejskih predmetov, namenjena ve~ji interakciji (dotikanju) obiskovalcev. 9 Z izjemo koordinatorke projekta, ki je skrbela za operacijsko izvedbo projekta in ki je proti koncu zaposlitve tudi opravila strokovni izpit iz muzejskega podro~ja za delo z obiskovalci. Ga{per Rems je pripravil razstavo Fotografske podobe gluhih in naglu{nih oseb v Ljubljani in jo v septembru 2015 predstavil tudi v Trubarjevi hi{i literature. (Foto: Ur{a Vali~, 2015) njihova zaposljivost po zaklju~enem projektu. V vsakem izmed omenjenih muzejev je bilo delo organizirano na druga~en na~in, z ve~jo ali manj{o avtonomnostjo zaposlenih na projektu ter v nekaterih primerih tudi z lo~enim strokovnim delom (za pridobitev naziva) in delom na podro~ju vklju~evanja ranljivih skupin (dostopnosti vsebin). Zaposleni na projektu so v skladu z zaposlitvijo in s cilji projekta v sodelovanju s konzultanti – mentorji njihovega strokovnega dela10 pripravili ter izvedli ve~ novih inkluzivnih ali posebnih pedago{kih in andrago{kih programov11. Velja izpostaviti, da so zaposleni na 10 V posameznem muzeju so zaposleni na projektu sodelovali z mentorji: Katarina Nahtigal z Barbaro Sosi~ (SEM), Andrej Tomazin s Sonjo Kogej Rus (SEM), Tina Palai} z Matejo Kos (NMS), Sandra Jenko s [tefanom Vevarjem (SLOGI), Katarina Fuchs z Miho Jer{kom (PMS), Jana Kostelec z Martino Orehovec (TMS) in Mojco Ra~i~ Simon~i~ (SEM), Barbara Kotnik s Kristino Preininger (NG), Iva Pavlica z Matejo Krape` (NG) in Ur{a Vali~ z Ivom Vrani~arjem (MNZS); Ines Ke`man (do aprila 2014) in Eva Ro`anc (SEM) sta bili zaposleni kot koordinatorki projekta. 11 Na primer glasbena vodstva (SEM), vodstva v slovenskem znakovnem jeziku za gluhe in naglu{ne z gluhim tolma~em (MNZS, SLOGI), delavnice za gluhoslepe (PMS), fotografske delavnice za slepe in slabovidne osebe (NMS), ve~~utna vodstva (SEM, NMS, NG, SLOGI), gostujo~i programi (SEM, PMS, NG) in tako dalje. Tina Palai}, Ur{a Vali~ projektu pri snovanju in izvedbi programov sodelovali s posamezniki iz ranljivih skupin ali predstavniki njihovih organizacij.12 V projekt so bili vklju~eni tudi {tudenti, ki so pripadniki ranljivih skupin ali pa so izvajali vsebine, namenjene ranljivim skupinam. Nekateri so imeli v okviru muzejskega dela mo`nost pripraviti tudi svojo razstavo.13 V okviru projekta je bilo izvedenih ve~ izobra`evanj, ki so bila namenjena tako zaposlenim na projektu kot strokovni javnosti in drugim zainteresiranim. Njihov cilj je bil usposabljanje muzejskih strokovnih kadrov za delo z ranljivimi skupinami14 in za izvajanje evropskih projektov. Projekt je bil ve~krat predstavljen v okviru razli~nih javnih dogodkov. V maju 2015 smo organizirali tudi konferenco Dostopnost do kulturne dedi{~ine v muzejih in galerijah z namenom pregleda dosedanjih praks, ki v muzejih in galerijah omogo~ajo ve~jo dostopnost. Vsa omenjena prizadevanja zaposlenih na projektu v javnosti vsekakor niso bila spregledana. Kako pa so projekt razumeli in do`iveli redno zaposleni v muzejih? V nadaljevanju analizirava u~inke projekta skozi o~i zaposlenih. Pogledi zaposlenih v sodelujo~ih muzejih in galeriji na projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam Z namenom ovrednotiti u~inke projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam na zaposlene in na delo v muzejih sva opravili polstrukturirane intervjuje z osemnajstimi sogovornicami in sogovorniki. [est sogovornic in sogovornikov je bilo iz Slovenskega etnografskega muzeja, {tirje iz Muzeja novej{e zgodovine Slovenije, po dva sta bila iz Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Tehni{kega muzeja Slovenije, po en sogovornik pa iz Narodne galerije in Slovenskega gledali{kega in{tituta. V muzejih so zaposleni na delovnih mestih direktorja, pomo~nika direktorja, kustosa, kustosa pedagoga, bibliotekarja in dokumentalista. Pri izbiri sogovornikov sva posku{ali zajeti vse muzejske slu`be, v katere so bili vklju~eni zaposleni na projektu, prav tako pa tudi osebe, ki so v zvezi s projektom opravljale razli~ne naloge in so bile v razli~nih vlogah, kot na primer uprava pri sprejemanju projekta in zaposlenih na projektu, konzultanti kot 12 Sodelovali so z Zavodom za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Zvezo dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije, Zvezo dru{tev gluhih in naglu{nih Slovenije, Dru{tvom gluhoslepih DLAN, Dru{tvom u~iteljev gluhih Slovenije, Zavodom za gluhe in naglu{ne Ljubljana, Dru{tvom {tudentov invalidov Slovenije, razli~nimi romskimi skupnostmi v Prekmurju, na [tajerskem in na Dolenjskem, Zavodom za globalno u~enje in razvoj projektov (Zavod Global) in drugimi. 13 V Slovenskem etnografskem muzeju sta se {tudenta z gibalnimi ovirami predstavila z osebnima razstavama. V istem muzeju so pripravili razstavo Rojstvo: izku{nje Rominj, pri kateri je sodelovala tudi romska {tudentka. Na podlagi fotografskega gradiva iz Muzeja novej{e zgodovine Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja je gluhi {tudent pripravil razstavo Fotografske podobe iz `ivljenja gluhih in naglu{nih v Ljubljani. V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru stalne razstave Rimske zgodbe s sti~i{~a svetov slepi in slabovidni dijaki in {tudenti pripravili razstavo fotografij Podobe Emone 2015. 14 Tu velja izpostaviti izobra`evanje Urbanisti~nega in{tituta Republike Slovenije o dostopnosti grajenega okolja ter izobra`evanje o pripravi inkluzivnih programov v muzejih, ki so jih izvedli dr. Aksinija Kermauner, mag. Borut Rov{nik in Petra Rezar. mentorji tem zaposlenim ter ostali, ki so izvajali posamezne projektne aktivnosti. Med sogovorniki je bilo deset `ensk in osem mo{kih.15 Ve~ino intervjujev sva opravili ob sre~anju v `ivo, po telefonu sva se pogovarjali s {tirimi sogovorniki, dva pa sta odgovore na zastavljena vpra{anja poslala po elektronski po{ti. Pri tem je treba omeniti, da so bili slednji bolj skopi kot pogovori ob sre~anjih, ki so se pogosto razvili v zelo `ivahne debate, kar je vplivalo na obseg pridobljenih informacij. Raziskavo sva opravili, ko je projekt {e potekal,16 zato jo bo po zaklju~ku projekta smotrno ponoviti, za ugotavljanje njegovih dolgoro~nih u~inkov pa spremljati situacijo v muzejih {e nekaj let po njegovem zaklju~ku. V nadaljevanju bova prikazali, kaj zaposleni v muzejih menijo o projektu, kako ga poznajo, vrednotijo ter ocenjujejo njegov vpliv na zaposlene in na muzejsko delo. Raziskali sva tudi, kak{na je bila njihova vloga v projektu, koliko so se vanj vklju~evali s svojim strokovnim delom in koliko so se anga`irali pri pridobivanju informacij in novih izku{enj v zvezi z ranljivimi skupinami. Predvsem pa naju je zanimalo, kaj po njihovem mnenju pomeni vklju~evanje ranljivih skupin v muzeje za uresni~evanje sodobnih muzejskih usmeritev. Rezultate pogovorov predstavljava v ve~ sklopih. Vrednotenje projekta kot celote Ve~ina sogovornic in sogovornikov ocenjuje projekt kot “pozitiven” in “uspe{en”. Opisujejo ga kot “smiselnega”, kot “obogatitev”, ki “izbolj{uje kvaliteto dela v muzeju”. Projekt uresni~uje sodobne usmeritve na podro~ju delovanja muzejev, ki poudarjajo dostopnost muzejskih vsebin vsem obiskovalcem in vklju~evanje razli~nih dru`benih skupin v delo muzejev (glej Bra~un Sova 2007; Mensch in Meijer-van Mensch 2011; Sandell 2002; Silverman 2010), kar je po mnenju sogovornikov v na{em prostoru doslej ostajalo le na deklarativni ravni z nekaj poskusi. Projekt vidijo kot {e posebno vreden, saj je te usmeritve dve leti uresni~evalo deset zaposlenih, ki so kljub “oranju ledine na tem podro~ju” po njihovi oceni dosegli izjemno dobre rezultate. Pozitivno je tudi, da je projekt potekal v ve~ muzejih in da so bile vanj vklju~ene razli~ne muzejske slu`be, saj ima na ta na~in za~rtana usmeritev {ir{i pomen in ve~ji domet. Nosilec ocenjuje projekt kot “izjemno ve~plasten in zahteven”, saj so se zaposleni na projektu morali integrirati v muzej ali galerijo, kjer so se usposabljali, obenem pa uresni~evati zastavljene kazalce v okviru projekta. Poudarjajo, da gre pri tovrstnih projektih za “kreativni proces”, pri katerem je izid te`ko napovedati; sami rezultate ocenjujejo zelo pozitivno. Ve~ina sogovornikov je projekt razumela kot prilo`nost za muzeje, da se “temeljito seznanijo s to temo” in razmislijo, kaj ({e) lahko naredijo na podro~ju vklju~evanja ranljivih skupin v muzeje. Nekaj jih je povedalo, da je kljub 15 V tokratnem besedilu naju zanimajo samo redno zaposleni v muzejih, saj bodo ti deloma tudi odgovorni za nadaljnje uresni~evanje in nadgrajevanje dose`enih ciljev projekta. 16 Z zaposlenimi v muzejih sva se pogovarjali konec junija in v za~etku julija 2015, projekt se je zaklju~il konec novembra 2015. Tina Palai}, Ur{a Vali~ dolgoletnim strokovnim izku{njam projekt pomembno vplival na njihovo delo, saj so pridobili dodatne informacije in znanja, ki jim pomagajo bolje razumeti “potrebe in na~in `ivljenja pripadnikov ranljivih skupin ter tudi te`ave, s katerimi se sre~ujejo”. Razvili so ve~jo “senzibilnost” do pripadnikov teh skupin, obenem pa tudi ve~je zavedanje, da muzej ni “sam sebi namen, ampak da je predvsem servis za javnost”. Nekateri so izpostavili, da muzej razumejo kot “prostor neformalnega u~enja”, ki lahko s programi spodbuja k ve~ji strpnosti in toleranci ter dojemanju tega, da nas razli~nost bogati. Zaradi programov, pripravljenih v okviru projekta, so muzeje obiskali tudi tisti, ki “sicer verjetno ne bi pri{li, ker jih ne nagovarjamo”, kar nekateri vidijo kot za~etek grajenja odnosov s temi dru`benimi skupinami; nujno pa bi bilo te odnose vzdr`evati in razvijati. Ena od sogovornic pa nasprotno meni, da so tovrstni projekti smiselni predvsem za tiste muzeje, ki nimajo vzpostavljenih povezav z ranljivimi skupinami. Zanjo, ki z njimi `e dela, zato projekt ni prinesel ni~ novega. Opazila je le “razliko v poimenovanju teh skupin”: zdaj se govori o ranljivih skupinah, prej pa so jih imenovali slepi in slabovidni, gluhi, naglu{ni, osebe z motnjami v du{evnem razvoju in podobno. Sogovorniki so poudarili, da so zaposleni na projektu v ~asu njegovega trajanja vzpostavili in vzdr`evali stike z ranljivimi skupinami, kar sicer najverjetneje ne bi bilo opravljeno tako sistemati~no in na~rtno, in razvili {tevilne programe, ki predstavljajo “trajno vrednost” in “dober nastavek za nadaljnje delo”. Nekateri so opozorili, da bi morali sodelovanje z ranljivimi skupinami razumeti kot dlje trajajo~i in kontinuiran “proces”. Nekaj jih je poudarjalo tudi to, da so zaposleni na projektu prinesli sve`o energijo v njihove ustanove in popestrili njihovo delo. Sodelovanje z njimi je po mnenju ve~ sogovornikov spodbudilo {tevilne razmisleke; brez projektnih izzivov zanje najverjetneje ne bi bilo prilo`nosti. [ibkosti projekta je bilo po mnenju sogovornikov zelo malo. Nosilec projekta bi si `elel bolj{o komunikacijo z Ministrstvom za kulturo, kar bi po njegovem mnenju vplivalo na la`je upravljanje in bolj{e izvajanje projekta. @elel bi si ve~ podpore in dialoga z ministrstvom pri razre{evanju nena~rtovanih situacij in problemov, kar bi pripomoglo k la`ji realizaciji zastavljenih ciljev in k uspe{nej{emu ~rpanju projektu namenjenih sredstev. Bolj intenzivno bi bilo morda lahko tudi sodelovanje s partnerskimi muzeji in galerijo, pri ~emer opozarja na tanko mejo med usmerjanjem izvajanja projekta in poseganjem v avtonomijo dela vsake ustanove. Smernice za izvajanje projekta so bile podane, nato pa je bilo njihovo uresni~evanje med drugim odvisno tudi od zaposlenega na projektu in vseh, ki so z njim sodelovali. Morda bi k ve~jemu vklju~evanju zaposlenih in bolj{i povezanosti sodelujo~ih ustanov pripomogel tudi “vsebinski koordinator projekta”, ki bi usmerjal in nadzoroval njegov potek ter se v celoti posve~al temu delu. Nosilec projekta je prepoznal potrebo po tej osebi, ki bi morala biti redno zaposlena v SEM, saj je za tovrstno delovanje pomembno dobro poznavanje tako na~ina dela v ustanovi kot tudi usmeritev in ciljev projekta. Vrednotenje posameznih aktivnosti projekta Nosilec projekta izvedene aktivnosti ocenjuje kot zelo kvalitetne s trajno vrednostjo za muzeje predvsem v smislu, da jih bo tudi po zaklju~ku projekta v muzejih mogo~e ponovno implementirati, jih razvijati in nadgrajevati. Ve~ina ostalih sogovornikov pozna predvsem tiste projektne aktivnosti, ki so se izvajale v okviru njihovih ustanov, kar precej sogovornikov pa projektnih aktivnosti sploh ne pozna. Ena od sogovornic je omenila, da je sledila aktivnostim v vseh sodelujo~ih muzejih, ~etudi nekaterim le po dru`benih omre`jih, saj spremljanje tovrstnih projektov kot zaposlena v muzeju ~uti kot svojo dol`nost. Najve~ sogovornikov, ki so poznali projekt, je zaposlenim na projektu posredovalo strokovne vsebine, s katerimi se ukvarjajo v okviru svojega rednega dela, medtem ko se v razumevanje ranljivih skupin niso poglabljali. Glede na njihove odgovore je razvidno, da najve~ zaposlenih v muzejih projekt sicer ocenjuje kot pozitiven in kvaliteten, vendar pa njegove aktivnosti poznajo le okvirno, zato splo{ne ocene aktivnosti na podlagi vrednotenj najinih sogovornikov ne moreva prikazati. [e posebno ni razveseljivo dejstvo, da se ve~ina sogovornikov ni udele`evala izobra`evanj, organiziranih v okviru projekta. Nekateri so povedali, da so bili prepozno informirani o terminih izobra`evanj, nekaterim pa se udele`ba ni zdela pomembna, saj stremijo k druga~nemu razumevanju delitve dela v muzejih, o ~emer bova ve~ pisali v nadaljevanju. Anga`iranost zaposlenih v muzejih Zaposleni v vsakem muzeju predstavljajo heterogeno skupino posameznikov, katerih delo po eni strani dolo~ajo njihove ideje, motivacije in predstave o muzeju in delu v njem, s poslanstvom, vrednotami in politiko muzeja tudi muzejsko okolje, v katerem delajo, njihovo delovanje pa je odvisno tudi od dru`benega okolja, v katerem muzej deluje in ki dolo~a, katere vsebine mora naslavljati (Starec 2012: 57, 155, 180–181). Na vklju~evanje v aktivnosti projekta so zagotovo vplivale vse tri opisane dimenzije. Iz pogovorov lahko razberemo dejavnike osebne motivacije posameznika, dotedanje izku{nje s pripadniki ranljivih skupin in prepri~anja, vrednote, predsodke in stereotipe. Pomemben dejavnik je razumevanje muzejskega dela, saj so nekateri kot razlog za manj{e vklju~evanje v projekt izpostavili pomembnost delitve dela v muzejih med redno zaposlenimi in zaposlenimi na projektu. Nekaj zaposlenih je kot razlog za manj{e vklju~evanje v aktivnosti projekta izpostavilo predvsem obseg rednega dela in pomanjkanje pretoka informacij o projektu in njegovem pomenu. Sogovorniki iz ve~ muzejev so pojasnili, da so bili o projektu s strani uprave muzejev slabo informirani in da so ve~ izvedeli ob sodelovanju z zaposlenimi na projektu. Menijo, da bi bilo nujno potrebno, da bi tudi s strani vodstev “redno zaposleni dobili dovolj informacij in bi tako projekt lahko vzeli za svojega”. Eden od sogovornikov se je vpra{al, koliko so se glede na to, da je pobuda za njegovo izvajanje pri{la od zunaj, s strani ministrstva, v muzejih s projektom res poistovetili. Nekaj sogovornikov pa meni, da so bili o projektu dovolj obve{~eni, potem pa je bilo od zainteresiranosti in iniciative vsakega posameznika odvisno, koliko se je vanj dejansko vklju~il. Tina Palai}, Ur{a Vali~ Mo`nosti za to so bile; znanje in nove izku{nje je bilo mogo~e pridobivati v okviru {tevilnih izobra`evanj. Prav zato ena od sogovornic meni, da bi se morali ve~ posve~ati redno zaposlenim v muzejih in jih prepri~ati, da je ta tematika pomembna. V bodo~e predlaga uvedbo obveznih izobra`evanj in zbiranje to~k ob udele`bi. Tudi v strokovni literaturi zasledimo podobno pobudo. Patrick J. Boylan v prakti~nem priro~niku Upravljanje muzejev zapi{e, da bi bilo za ustrezno usposobljenost kadrov v muzejih v sedanjem hitro spreminjajo~em se svetu treba zagotavljati in spodbujati stalni poklicni razvoj, pri tem pa za priznanje in ohranjanje poklicnega statusa zahtevati redno opravljanje formalnih usposabljanj (Boylan 2011: 26). Dolgoro~na vizija projekta? Sogovorniki so se strinjali, da je najve~ja slabost projekta njegova kratkoro~nost. Izpostavljajo, da so evropski projekti “brez vizije”, ki bi omogo~ila usposobljenim ljudem, da bi po njihovem izteku obdr`ali delovna mesta. Opozarjajo, da ni izdelanega “kariernega na~rta za mlade strokovnjake”, v katere je bilo vlo`enega veliko javnega denarja, predvsem pa ~asa in truda zaposlenih v muzejih. Za doseganje dolgoro~nih u~inkov projekta s prenosom pridobljenih znanj in izku{enj v druge muzeje in na celotno podro~je kulture, kar je bil eden izmed ciljev projekta, bi jih bilo smiselno nadaljnje zaposliti. En izveden projekt namre~ {e ne prinese dolgoro~nih sprememb; zanje je treba delati kontinuirano z najrazli~nej{imi skupinami obiskovalcev. Osnove za nadaljevanje dela in nadgradnjo sodelovanja s pripadniki ranljivih skupin so sicer vzpostavljene. Muzeji si po zaklju~ku projekta `elijo nadaljevati z razvojem inkluzivnih programov in razstav in to usmeritev vklju~iti v svojo vizijo za prihodnost. Tako nekateri menijo, da so muzeji s projektom v resnici pridobili ve~ kot pa na projektu zaposlene osebe. Predlagajo nadaljnje zaposlitve v okviru novega projekta ali pa lasten anga`ma projektno zaposlenih, v smislu t. i. interpretacijskih centrov, zavodov in dru{tev. Ve~ sogovornikov temu upravi~eno oporeka. Menijo, da je v Sloveniji trg premajhen, da bi strokovnjaki s tega podro~ja lahko komercialno pre`iveli. Gre za dejavnosti, ki so nujne za dru`bo in njen razvoj in jih lahko ustrezno financira le dr`ava. V povezavi z zgoraj omenjenim je ve~ sogovornikov poudarilo nujnost uresni~evanja “interdisciplinarnosti pri muzejskem delu”, ki jo lahko muzeji dose`ejo z ustrezno delitvijo dela. Menijo, da bi bilo v sodelujo~ih muzejih in galeriji najbolj smiselno zaposliti usposobljene ljudi za opravljanje dela, ki so ga zastavili v okviru projekta, redno zaposlenim pa omogo~iti, da poglabljajo in razvijajo svoja strokovna podro~ja. Le na tak na~in je lahko delo vseh ustrezno in kakovostno, zaposleni pa se v svojih znanjih, pristopih in izku{njah dopolnjujejo. Z “novimi vidiki, novim na~inom dela in vklju~evanjem razli~nih dru`benih skupin” se obseg muzejskega dela ve~a, kar “zahteva ve~ ljudi, ne pa njihovega zmanj{evanja”. Nekateri poudarjajo, da ni smiselno, “da bi se redno zaposleni pri~eli ukvarjati z novimi podro~ji; manjkajo ljudje, ki bi pokrili nove vsebine”. Prav zato so po njihovem mnenju zaposleni na projektu za delo v muzejih predstavljali pomemben doprinos. Dejstvo namre~ je, da strokovnjak postane zares usposobljen za svoje podro~je dela takrat, ko “zdru`i teoreti~na znanja s prakti~nimi izku{njami” ob upo{tevanju eti~nih premis (glej tudi Mensch in Meijer-van Mensch 2011: 12). Nekateri poudarjajo, da so v ~asu trajanja projekta informacije sicer pridobili in da so do neke mere senzibilizirani za razli~ne ranljive skupine, za delo z njimi pa niso zares “usposobljeni; res usposobljen postane{ {ele z dolgotrajnej{o prakso”. Tudi zaradi nadgrajevanja njihovega poklicnega razvoja bi kazalo zaposlene na projektu nadaljnje zaposliti. Dostopnost kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in dru`beno anga`irani muzeji Nekateri sogovorniki so o muzeju razmi{ljali kot o enem izmed “centrov, ki 37 bi moral imeti pomembno dru`beno vlogo”. Ni dovolj le razstavljati predmete in publicirati, ampak mora biti muzej “nosilec dru`bene zavesti, ki jo obenem tudi kroji” in vpliva na dru`bene vrednote. Odziv na aktualno dru`beno situacijo pa je po mnenju nekaterih sogovornikov v muzejih slab. V muzejski diskurz so {e vedno premalo vklju~eni priseljenci, begunci, Romi, tudi socialno ogro`eni, brezposelni, osebe z invalidnostjo. Muzeji bi morali biti bolj anga`irani in bolj kriti~ni do dru`be, biti bi morali vozli{~e idej, ki spodbujajo razvoj in napredek v dru`bi. Ta usmeritev je po njihovem mnenju v svetu trend, medtem ko je muzeji v Sloveniji {e ne uresni~ujejo v dovolj{nji meri. Prav zato je za ve~ino sogovornikov nujno delati za in z ranljivimi skupinami. Pri tem nekateri poudarjajo, da ne gre za tr`no ni{o, saj muzeji in galerije niso tr`no usmerjene ustanove. Obenem je tudi posameznikov iz ranljivih skupin za tr`no vzdr`nost premalo. Razlagajo, da gre bolj za “naklonjenost po ~love{ki plati” in za “`eljo narediti nekaj novega, narediti en korak naprej v sami ponudbi muzejev, v sami stroki”. Spet drugi menijo, da v tem trenutku sovpadata dve usmeritvi: prizadevanje muzejev za ve~jo dru`beno pravi~nost in vklju~enost vseh dru`benih skupin, kar opredeljujejo kot del poslanstva muzejev, ter prizadevanje kulturnih politik Evropske unije in posledi~no Slovenije. Muzeji so `e po svojih vsebinah zelo primerne institucije za tovrsten anga`ma; ponujajo odprtost za “marsikoga, ki bi bil sicer res popolnoma na obrobju, v okviru muzeja pa lahko do`ivi razumevanje in sprejetost”. Po eni strani gre za zagotavljanje “osnovnih dru`benih parametrov”, ki bi morali biti vsem “`e zdavnaj jasni, pa jih {e zmeraj ne moremo urediti”, obenem pa to usmeritev podpirajo tudi trenutno obstoje~e kulturne politike, ki spodbujajo enakopravnost in socialno vklju~enost. V tem smislu poudarjanje inkluzivnosti vidijo kot prilo`nost za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje tistega, kar bi muzeji in galerije v vsakem primeru izvajali v skladu s svojim poslanstvom, obenem pa kot prilo`nost za zagotavljanje delovnih mest pripadnikom ranljivih skupin. Ena od sogovornic poudarja, da je gledano skozi prizmo {ir{ega ~asovnega obdobja ta usmeritev zagotovo trend; nejasno je, koliko ~asa bo {e tako. Eden od pomembnih dejavnikov, ki v dana{njem ~asu spodbuja spremembe, je zmanj{evanje sredstev, ob katerem so muzealci pri~eli iskati druge na~ine delovanja, hkrati pa nove pristope zahtevajo tudi spremenjene Tina Palai}, Ur{a Vali~ dru`bene razmere in potrebe ter zahteve javnosti. Na spremembe v muzejih sta vplivala dru`bena heterogenost, ki je ni ve~ mogo~e prezreti, in konec metanaracij, ki prina{a pogajanja o pomenih in resnicah (Starec 2010: 43). Nekateri sogovorniki pa trenutno na podro~ju muzealstva na Slovenskem ne vidijo konceptualnih sprememb v smislu usmerjenosti k socialni vklju~enosti in ranljivim skupinam. Menijo, da gre prej za tr`no ni{o pridobivanja denarja iz evropskih sredstev. V zvezi s tem so nekateri opozorili, da poudarjanje in financiranje predvsem prezentiranja vsebin javnosti in vklju~evanja njenih ranljivih pripadnikov v muzejsko delo ne more prinesti kvalitetnih rezultatov, ~e se ob tem ne zagotavlja izvajanje temeljnih dejavnosti muzeja. Muzejem se namenja vedno manj denarja za pridobivanje gradiva in temeljne strokovne raziskave, kar pa je osnova vsega nadaljnjega dela. Prav zato je razmi{ljanje o delitvi dela v muzejih in razvijanju novih strokovnjakov za posamezna podro~ja dela {e toliko bolj smiselno. Sklepne misli Muzeji se neprestano spreminjajo, saj lahko svoj obstanek in poslanstvo upravi~ijo le tako, da se odzivajo na dru`bene spremembe in prilagajajo okolju, v katerem delujejo. Zato se vedno bolj usmerjajo k javnosti in njenim razli~nim skupinam, pri ~emer skrbijo tako za izbolj{anje dostopnosti do muzejskih vsebin kot tudi za vklju~evanje razli~nih dru`benih skupin v njihovo ustvarjanje. Na ta na~in uresni~ujejo koncepta participatornosti (Simon 2010) in inkluzije (Sandell 2003), obenem pa z odzivnostjo na dogajanje v dru`bi in anga`iranostjo na dru`benem podro~ju (Starec 2012: 49) ohranjajo svojo aktualnost in utrjujejo dru`beni pomen. S projektom Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam je bilo zastavljeno uresni~evanje usmeritev sodobnih trendov v muzeologiji v {estih dr`avnih muzejih in galeriji s ciljem prenosa novih znanj in praks tudi v druge muzeje in na celotno podro~je kulture. V okviru projekta se je za razli~na podro~ja dela v muzejih usposobilo devet pripadnikov ranljivih skupin, ki so `e pridobili formalno izobrazbo s podro~ij dela muzejev, z vklju~enostjo v muzejsko delo pa so se usposabljali tudi {tudenti (iz ranljivih skupin) temeljnih muzejskih strok. V SEM so bile zagotovljene tehni~ne izbolj{ave in kopije muzejskih predmetov, ki bodo pripomogle k ve~ji interakciji vseh obiskovalcev s predmeti kulturne dedi{~ine. S pripravo inkluzivnih izobra`evalnih programov in neposrednim vzpostavljanjem stikov z organizacijami pripadnikov ranljivih skupin v vseh sodelujo~ih ustanovah se je {tevilo obiskovalcev iz teh skupin bistveno pove~alo, ob tem pa so se zgradile tudi trajnej{e vezi med muzejem in skupnostmi. Zaposleni v partnerskih institucijah ocenjujejo, da smo v slovenskem prostoru z izvajanjem tega projekta pri~eli uresni~evati “novo muzejsko paradigmo” (Mensch in Meijer-van Mensch 2011), ki je bila doslej prisotna ve~inoma na teoreti~ni ravni. Vsi idejno zasnovo projekta vrednotijo kot izjemno kvalitetno in za slovensko okolje nujno za uresni~evanje sodobnih usmeritev muzejev. Ob tem velja opomniti, da je bila ve~ina najinih sogovornikov slabo seznanjenih s projektnimi aktivnostmi in da se v projekt z nekaj izjemami ve~inoma niso aktivno vklju~evali. Ko sva se spra{evali o tem, kaj je vplivalo na manj{i anga`ma zaposlenih v aktivnostih projekta, in posku{ali najti razlage tudi v literaturi, sva ugotovili, da se v prebranih tekstih pozornost najpogosteje ne posve~a zaposlenim v muzejih, temve~ lahko govorimo o reifikaciji muzejev, ki je zlasti vidna v naslavljanju muzejskega dela (npr. muzeji udejanjajo nove usmeritve, muzeji se soo~ajo z zmanj{evanjem sredstev) in s katero se zmanj{uje odgovornost zaposlenih v muzejih. Prav zato opozarjava, da je pomembno raziskovati, kaj spremembe pomenijo za redno zaposlene v muzejih, kako se ka`ejo v njihovem delu, kako so vplivale na njihova mnenja in konkretne prakse. Muzeje namre~ oblikujejo tam zaposleni ljudje. Muzejska praksa in tudi podoba ter pomen muzeja v dru`bi so odvisni od zaposlenih v muzejih (Starec 2012: 13). Sogovorniki so opozarjali na potrebo po interdisciplinarnosti v muzejskem delu 39 in na nujno delitev dela. Glede na nove usmeritve muzejskega dela in spremenjeno razumevanje dru`bene vloge muzejev se v muzejih pojavljajo nova podro~ja in novi na~ini dela, ki vzpostavljajo potrebo po novih poklicnih profilih in s tem ustvarjanje novih ali krepitev `e obstoje~ih slu`b (Starec 2012: 52–53). Prav zato menijo, da bi bilo za uresni~evanje sodobnih muzejskih usmeritev nujno zaposliti v okviru projekta usposobljene osebe, ki bi tako pokrile tista podro~ja dela v muzejih, za katere se sami niso usposabljali. Na tem mestu je treba poudariti, da gre pri ustvarjanju muzejskih vsebin (tako razstav kot programov in publikacij) vedno za timsko delo (Herreman 2011: 65– 66), zato je nujno, da so vsi zaposleni v muzeju seznanjeni s tematiko ranjivih skupin in njihovega vklju~evanja v muzeje. To je {e posebej pomembno, ker se lai~na javnost vedno bolj vklju~uje v muzejsko delo tudi v segmentih raziskovanja in prezentiranja dedi{~ine. Ker pa je vklju~evanje javnosti v muzejsko delo kot dejavnost postalo izjemno obse`no, je povsem razumljivo, da ena oseba ne more opravljati teh nalog ob izvajanju temeljnih nalog muzejskega dela, to je ob zbiranju, ustreznem hranjenju in raziskovanju zbirk ali pa ob `e za~rtanem izvajanju izobra`evalnih programov. Ravno zaradi tega kot tudi zaradi pridobljenih znanj, izku{enj, predvsem pa zaradi odnosov, ki so jih zaposleni na projektu spletli v teku dvoletnega usposabljanja s posamezniki in organizacijami pripadnikov ranljivih skupin, bi kazalo te osebe nadalje zaposliti. LITERATURA APPADURAI, Arjun 2002 Disjuncture and difference in the global cultural economy. V: J. X. Inda, R. Rosaldo (ur.), The anthropology of globalisation: a reader. Malden, Oxford, Melbourne, Berlin: Blackwell. Str. 46–64. BLACK, Graham 2005 The engaging museum: developing museums for visitor involvment. London, New York: Routledge. BOYLAN, Patrick J. 2011 Upravljanje kadrov. V: Upravljanje muzeja: prakti~ni priro~nik. Str. 23–28. .15. 6. 2015.. BRA^UN SOVA, Rajka 2007 Razli~nim obiskovalcem enake mo`nosti. Argo 50, {t. 1, str. 87–91. BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta; LIPEC STOPAR, Mojca 2009 Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2011 Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Tina Palai}, Ur{a Vali~ CUNO, James 2007 Money, power, and the history of art. Whose money? Whose power? Whose art history? V: S. Watson (ur.), Museums and their communities. London, New York: Routledge. Str. 510–518. ^EPLAK MENCIN, Ralf 2013 Etnografski muzej – prostor praznovanja ranljivih skupin. Etnolog 23, str. 65–101. FUCHS, Katarina .et al.. 2014 Smernice za izvajanje projekta “Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam”. .1. 9. 2015.. HERREMAN, Yani 2011 Razstave. V: Upravljanje muzeja: prakti~ni priro~nik. Str. 63–75. .15. 6. 2015.. HUDALES, Jo`e 2008 Slovenski muzeji in etnologija: od kabinetov ~udes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete. JEZERNIK, Bo`idar (ur.) 2010 Med prezentacijo in manipulacijo. Ljubljana: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete. KERMAUNER, Aksinja 2014 Umetnost za vse. Revija za elementarno izobra`evanje 7, {t. 3–4, str. 17–31. KOSTELEC, Jana; PAVLICA, Iva 2014 Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam: projekt Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 24, str. 235–249. MENSCH, Peter van; MEIJER-van MENSCH, Léontine 2011 New trends in museology. Celje: Muzej novej{e zgodovine Celje. PALAI], Tina; NAHTIGAL, Katarina 2014 Dostopen muzej – enakopravni obiskovalci: projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Argo 57, {t. 1, str. 58–62. PALAI], Tina; VALI^, Ur{a 2014 [irjenje vloge muzejev in muzealcev: dostopnost do kulturne dedi{~ine. Pogledi 5, {t. 11, str. 22. 2015 (ur.) Elaborat o dostopnosti in zagotavljanju tehni~nih pogojev za vzpostavitev dostopnosti do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. PERKO, Verena 2014 Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa. Ljubljana: Kinetik, zavod za razvijanje vizualne kulture. ROV[NIK, Borut 2013 Kako senzorno dostopni in vklju~ljivi so slovenski muzeji in galerije? Skupna predstavitev ukrepov in projektov dostopnosti za senzorno ovirane obiskovalce na Kulturnem bazarju 2013. .5. 9. 2015.. SANDELL, Richard 2002 Museums and the combating of social inequality: roles, responsibilities, resistance. V: R. Sandell (ur.), Museums, society, inequality. London, New York: Routledge. Str. 3–23. 2003 Social inclusion, the museum and the dynamics of sectoral change. Museum and Society 1, {t. 1, str. 45–62. SILVERMAN, Lois H. 2010 The social work of museums. Oxon, New York: Routledge. SIMON, Nina 2010 The participatory museum. .15. 6. 2015.. STAREC, Sa{a 2010 Post-muzeji na obzorju: nov koncept muzeja za novo tiso~letje. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 50, {t. 1–2, str. 42–47. 2012 Vsakodnevno delovanje zaposlenih v muzeju in njihova vloga pri ustvarjanju javne podobe muzeja: doktorska disertacija. Ljubljana: .S. Starec.. [IROK, Kaja .et al.. 2014 Integrating multicultural Europe: museums as social arenas, EMEE Toolkit 2. .15. 6. 2015.. [KAFAR ROGELJ, Bojana; VIDMAR HORVAT, Ksenija 2009 Vidi{ me – vidim te: kulturna raznolikost skozi romski pogled. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. [OLA, Tomislav 2003 Eseji o muzejima i njihovoj teoriji: prema kiberneti~kom muzeju. Zagreb: Hrvatski nacionalni komitet ICOM. VALI^, Ur{a; PALAI], Tina 2014 Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam: o muzejih, dru`bi in predmetih ter kulturni dedi{~ini. Mohorjev koledar, str. 187–191. @IDOV, Nena 2011 Muzeji in dru`beno vklju~evanje: primer razstave o brezdomstvu v Slovenskem etnografskem muzeju. Etnolog 21, str. 245–261. 41 BESEDA O AVTORICAH Tina Palai}, univ. dipl. etnologinja, kulturna antropologinja in pedagoginja, je bila kot kustodinja pedagoginja zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju na projek­tu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, svoje delovne obveznosti pa je opravljala predvsem v Narodnem muzeju Slo­venije. Zanimajo jo vpra{anja sodobnih usme­ritev v muzeologiji in vklju~evanje razli~nih etni~nih skupin v muzejsko delo. Na podlagi prostovoljnega dela v vrtcu v mestu Tamale na severu Gane je leta 2011 v Slovenskem {olskem muzeju v soavtorstvu pripravila raz­stavo [ola – klju~ za razvoj: {olarji Angole, Malavija in Gane. Z muzeologijo v neevrop­skem prostoru se je sre~ala ob sodelovanju s [olskim muzejem iz Jogjakarte v Indoneziji, ki ga je obiskala septembra 2012. Ur{a Vali~, dr. etnologije in kulturne antropologije, je bila zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, delala pa je kot kustosinja dokumentalistka v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije. Zani­majo jo identifikacijski procesi (nacionalne, narodne in etni~ne identitete, spolne iden­titete, identitete, vezane na telo), aktivna pa je na podro~ju dru`benega vklju~evanja oseb z invalidnostjo oziroma hendikepom. Med letoma 2008 in 2012 je bila mlada razisko­valka in asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakulte­te v Ljubljani. Med letoma 2010 in 2011 je bila ~lanica komisije za `enska vpra{anja pri Evropskem invalidskem forumu v Bruslju. ABOUT THE AUTHORS Tina Palai} is an ethnologist, cultural anthropologist and educator, employed as curator and educator at the Slovene Ethnographic Museum as part of the project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups, and she carried out most of her tasks at the National Museum of Slovenia. Her research interest focuses on the issues of modern trends in museology, and the inclusion of different ethnical groups in museum work. Based on her voluntary work in a kindergarten in the town of Tamale in north Ghana she co-designed the exhibition Schools – the key to development: schoolchildren of Angola, Malawi and Ghana at the Slovenian School Museum in 2011. She has gathered experience with museology in a non-European context through her collaboration with the Museum of Education in Yogyakarta, Indonesia, which she visited in September 2012. Ur{a Vali~, PhD in ethnology and cultural anthropology, was employed at the Slovene Ethnographic Museum in the project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups, working as a curator and documentalist at the National Museum of Contemporary History. Her focus of interest are identification processes (national and ethnic identities, gender identities, body-related identities), and she is also active in the social inclusion of people with disabilities or handicaps. From 2008 to 2012 she was a young researcher fellow and assistant at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, Ljubljana. In 2010 and 2011she was a member of the Women's committee at the European Disability Forum in Brussels. Tina Palai}, Ur{a Vali~ SUMMARY The project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups, and how the project is viewed by the employees of the participating museums Facing the new economic and social challenges of the 21st century, museums have responded to them with new concepts like participation, inclusion, and accessibility, which in turn require new approaches and ways of working. From the late 20th century onwards, museums have increasingly dedicated themselves to social responsibility and responsibility to the environment in which they operate. Their activities, both educational ones (guidance and workshops), as well as other professional work (recording, documenting, interpreting and presenting museum material), increasingly include and engage the public. This changes the ways museum workers perform their tasks and their responsibility, which is evident in particular in their active inclusion in creating museums as spaces of education, and in assuming responsibility for the museum’s knowledge production and dissemination. The museology premises of accessibility have been implemented by the Slovene Ethnographic Museum in collaboration with five national museums and the gallery between 2013–2015 by means of the project Accessibility of cultural heritage to vulnerable groups. The project was financially supported by the EU’s European Social Foundation and the Ministry of Culture of the Republic of Slovenia. The project’s objectives were to train people from different vulnerable groups, who had achieved formal education related to museum work, to perform the professional tasks of the museum’s public service, increase the level of training of museum workers to work with members of vulnerable social groups, improve the physical access to the museum’s premises, and to develop and carry out new programmes, adapted to the needs of vulnerable groups. The analysis of the interviews of eighteen museum workers from the museums and gallery participating in the project underlined the interest of the museum workers in the project and their support for contents that enhance the accessibility of museums, while also pointing out the lack of professionally trained workers to implement modern museology concepts, especially those related to the accessibility of cultural heritage to vulnerable groups. DOSTOPNOST KULTURE IN/ALI INKLUZIJA? Slepi in slabovidni v slovenskih muzejih Sa{a Poljak Isteni~ IZVLE^EK Prispevek v kontekstu kulturne politike in zakonodajnih zahtev analizira dve desetletji prizadevanj slovenskih muzejev in galerij po vklju~evanju slepih in slabovidnih v svoje dejavnosti. Ta muzejska praksa danes poleg tega, da prispeva k bolj{i dostopnosti kulture ranljivim skupinam in splo{ni inkluziji, vpliva tudi na pozitivnej{e muzejske izku{nje vseh segmentov obiskovalcev, {iri obzorje muzejskih delavcev in senzibilizira splo{no javnost za polo`aj ranljivih skupin v dru`bi. Klju~ne besede: muzeji in galerije, slepi in slabovidni, ve~~utne razstave, dostopnost kulture, inkluzija ABSTRACT The article analyses two decades of efforts in Slovenia’s museums and galleries to include the blind and visually impaired in their activities in the context of cultural policy and legislative demands. This museum practice today not only contributes to better accessibility of culture to vulnerable groups and their general inclusion, but also yields more positive museum experiences for all segments of visitors, widens the horizon of museum workers, and sensitizes the general public to the position of vulnerable groups in society. Keywords: museums and galleries, the blind and visually impaired, multisensory exhibitions, accessibility of culture, inclusion Uvod /…/ prva polovica mojega `ivljenja je bila taka, da sem pa~ videl, druga polovica pa potem ne ve~. Sem vedno v vsakem kraju, kjer sem bil, sem tudi posku{al obiskati kakr{en koli muzej, kakr{no koli galerijo in vse te kulturne ustanove, ki sem jih zmeraj v svojem predstavnem svetu zelo visoko postavljal. Potem se je pa za~elo dogajati, seveda, da so te ustanove ratale zame zelo zelo slabo dostopne. Se pravi, nisem ve~ videl prebrati, kaj je napisano ob nekem eksponatu, nisem videl prebrati tudi tistih vodi~ev, vodnikov po muzejih, ~e so jih seveda imeli, in sem moral zmeraj nekoga prositi, da mi je razlo`il, kaj je tam, kako zgleda, da mi je opisal /…/. To je pripoved enega redkih slepih in slabovidnih, ki radi obiskujejo muzeje in galerije. Koliko jih je, ne vemo; na spletu ni najti statisti~nih podatkov o tem, Sa{a Poljak Isteni~ koliko jih pride v dolo~en muzej. Tako statistiko je te`ko voditi, saj slepi in slabovidni praviloma nimajo vidnih znakov, da niso polno~utni; nekateri niti ne uporabljajo bele palice ali pa pridejo s spremljevalcem, ki v tolik{ni meri poskrbi zanje, da njihovih posebnih potreb pravzaprav sploh ne opazimo. V Sloveniji naj bi bilo po ocenah okrog 10.000 slepih in slabovidnih, od tega jih je okrog 4000 (vsaj v zadnjih letih) v~lanjenih v medob~inska dru{tva slepih in slabovidnih. Po raziskavi Eurobarometra o dostopnosti kulture in kulturnem udejstvovanju iz leta 2013 je muzej ali galerijo v zadnjih 12 mesecih pred anketo sicer obiskalo 36 % Slovencev (Eden drug'mu ogenj dajmo 2014: 2), kar bi ob predpostavki, da bi slepi in slabovidni v enaki meri obiskovali muzeje kot polno~utni, pomenilo 3600 slepih in slabovidnih obiskovalcev oziroma okoli 1400 takih, ki se v~lanjajo v specialne organizacije. Po ocenah Evropske zveze slepih je slepih in slabovidnih 30 milijonov Evropejcev; vsak trideseti in kar vsak tretji nad 65 let se soo~a z izgubo vida, tako da je kar 90 % slabovidnih starej{ih od 65 let (EBU b. n. l.). Ti so, poleg {olarjev (otrok in mladine), ki muzeje najve~krat obi{~ejo v okviru rednega pouka, kulturnih ali naravoslovnih dni oziroma na ekskurzijah – teh je po ocenah Statisti~nega urada Republike Slovenije pribli`no petina (Eden drug'mu ogenj dajmo 2014: 7) – tudi najpogostej{i obiskovalci muzejev in galerij, ~e so jih le navdu{ili takrat, ko so {e videli, oziroma so jim star{i in u~itelji “privzgojili” ljubezen do kulturne dedi{~ine oziroma muzejev in galerij. “Skriti” so med 2.705.259 ljudmi, ki so leta 2012 obiskali slovenske muzeje (isto: 7). Tisti, ki muzejev ne obiskujejo, tega najve~krat ne po~nejo zaradi pomanjkanja interesa (42 %) in precej manjkrat zaradi pomanjkanja ~asa (28 %), ~eprav sta razloga tudi preveliki stro{ki (10 %) in omejena izbira oziroma slaba kakovost dejavnosti v doma~em kraju (isto: 2–3). Pri slepih in slabovidnih je pomanjkanje interesa {e posebej izrazito, ne le zaradi “ne-vzgoje za dedi{~ino”, pa~ pa tudi zaradi tradicionalne politike muzejev, po kateri je bilo edino spoznavanje s predmeti vizualno (“Ne dotikajte se predmetov!”). Vendar pa se zadnja leta pod vplivom zakonodaje in prepoznavanja svojevrstnih potreb raznovrstnih obiskovalcev muzeji iz “hramov dedi{~ine” spreminjajo v “in{titucije v slu`bi dru`be in njenega razvoja” (ICOM 2007) in predvsem postajajo prostori za u~enje, neformalno izobra`evanje in, ne nazadnje, za osve{~anje. Metodologija in cilji raziskave Prispevek ni plod na~rtovane, ciljno usmerjene ali poglobljene raziskave, pa~ pa izhaja iz lastnih izku{enj s postavitvijo razstave o slepih in slabovidnih na na~in, ki bi bil zanje dostopen, v Pokrajinskem muzeju Ko~evje leta 2002 (Edina tema je neznanje: {olstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, gl. Poljak Isteni~ 2002), in – po prehodu iz muzeja v raziskovalni in{titut – nesistemati~nega, sporadi~nega spremljanja vklju~evanja slepih in slabovidnih v muzejsko okolje, bodisi prek ogleda razstav, objav v medijih ali poro~il in prispevkov v strokovnih publikacijah. Navdihnila ga je organizacija konference o polo`aju slepih in slabovidnih od za~etka 19. stoletja do danes Slepi in slabovidni v dru`bi: med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vpra{anji leta 2013 v ZRC SAZU v Ljubljani (gl. Poljak Isteni~ 2013), {e posebej referati v njeni muzeolo{ki sekciji, in pa sodelovanje na konferenci o slepoti in umetnosti Blind Creations leta 2015 na univerzi Royal Holloway v Londonu,1 kjer sem imela mo`nost prisluhniti vodilnim raziskovalcem v {tudijah slepote ter strokovnim delavcem in ustvarjalcem/umetnikom, ki se ukvarjajo s slepoto in slabovidnostjo ali pa to svojo telesno zna~ilnost ustvarjalno uporabljajo pri svojem delu in v `ivljenju. Nastal je v okviru podoktorskega projekta Pre`iveti, `iveti, iz`iveti: ustvarjalnost kot na~in `ivljenja (ARRS 2014–2016), ki se posve~a ustvarjalnosti kot vzdr`ni gospodarski, dru`beno vklju~ujo~i, kulturno pomembni in okoljsko ob~utljivi pre`ivetveni strategiji; v konkretnem primeru so me zanimali muzeji kot predstavniki kulturnih industrij, ki ob svojem rednem delu spodbujajo ustvarjalnost, podpirajo kulturno raznolikost in {irijo dostopnost kulturnih dobrin. Poudarek tega sklopa podoktorske raziskave je bila torej analiza projektnega dela organizacij za krepitev inkluzije ranljivih skupin (konkretno slepih in slabovidnih), zato so bili moji sogovorniki, s katerimi 45 sem opravila poglobljene intervjuje, jih posnela in dobesedno transkribirala, na~rtno izbrani zgolj med sodelavci projektov. Njihove izjave – sogovornikov je bilo {est – navajam dobesedno, kadar `elim bolje osvetliti ali podkrepiti svoje navedbe. Ker pa sem `elela opozoriti tudi na dolgoletna prizadevanja slovenskih muzejev, da ranljive skupine kljub poprej{nji odsotnosti finan~nih spodbud in zakonodajnih zahtev vklju~ijo v svoje dejavnosti, sem prispevek zasnovala {ir{e od svoje projektne raziskave. Temelji na pregledu zakonodaje, muzeolo{ke literature o vklju~evanju slepih in slabovidnih, razli~nih strokovnih virov o delu slovenskih muzejskih delavcev, na spremljanju projektov Evropskega socialnega sklada Zveze dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja ter na pogovorih z ljudmi, ki si prek tovrstnih projektov prizadevajo za vklju~evanje slepih in slabovidnih v muzeje in galerije. Umanjkala mi je torej poglobljena etnografska raziskava muzejskih obiskovalcev in/ali kustosov, ki bi ustrezneje ovrednotila dosedanje delo slovenskih muzealcev. Z njimi sem se v trinajstih letih od postavitve ko~evske razstave o slepih sicer prilo`nostno pogovarjala, a ti pogovori niso bili strukturirani in ciljno usmerjeni, da bi jih lahko uporabila na enak na~in kot intervjuje s sodelujo~imi v projektih. Kljub omenjeni pomanjkljivosti prispevek sku{a podati kar najbolj temeljit pregled in analizo prizadevanj slovenskih muzejev za vklju~evanje ranljivih skupin – specifi~no slepih in slabovidnih – v svoje dejavnosti, ki so se za~ele `e desetletje in pol pred zakonodajnimi zahtevami o dostopnosti in evropskimi finan~nimi spodbudami ter so {irile obzorje muzejskih delavcev. Ob zavedanju, da muzejske izku{nje {e vedno mo~no temeljijo na vidu, pa `eli spodbuditi tudi razmislek o ravni inkluzije slepih in slabovidnih in dostopnosti kulture ranljivim skupinam ter o mogo~i senzibilizaciji splo{ne javnosti za njihov polo`aj v dru`bi. Slovenska kulturna politika in zakonodaja o dostopnosti kulture Slovenija ima dobro razvito mre`o kulturnih institucij, organizacij in dru{tev, ki je primerljiva z ve~ino razvitih evropskih dr`av, njena kulturna politika pa 1 Glej . Sa{a Poljak Isteni~ je {e vedno osredinjena predvsem na tradicionalne neprofitne dejavnosti, ki so opredeljene kot javno dobro in ve~inoma v domeni javnih institucij. Ljubljana ima v primerjavi z drugimi evropskimi mesti glede na {tevilo prebivalcev nadpovpre~no {tevilo muzejev, galerij, gledali{~, umetni{kih in kulturnih dogodkov. Mestna ob~ina Ljubljana za kulturo namenja tudi ve~ji dele` svojega prora~una kot dr`ava (5–8 %); najve~ji dele` dobi knji`ni~na dejavnost, sledijo pa ji kulturni programi in kulturna dedi{~ina (Murovec in Kava{ 2010). Knji`nice, arhivi, muzeji, izobra`evalne institucije in organizacije, ki opravljajo kulturne dejavnosti izven glavnih kategorij kulturnih in kreativnih industrij, so v glavnem registrirane kot osebe javnega prava in so kot take – poleg pristojnih organov dr`ave in lokalnih oblasti – poobla{~ene za izvajanje posameznih nalog, povezanih z ustvarjanjem, posredovanjem in varovanjem kulturnih dobrin, hkrati pa so dol`ne zagotavljati kulturno ustvarjalnost in raznolikost ter dostopnost kulturnih dobrin. Tako so pogosto pobudniki ali izvajalci razli~nih akcij, ki dopolnjujejo njihovo redno delo. Pomembni spodbudi za razvijanje in izvajanjih tovrstnih projektov in/ali dolgotrajnej{ih dejavnosti za ranljive skupine sta zagotovo pritisk mednarodne skupnosti (predvsem Evropske unije) za sprejetje specifi~ne zakonodaje in razpolo`ljiva evropska sredstva za njeno uresni~evanje. Slovenija je tako leta 2008 ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov, sprejeta na 61. zasedanju Generalne skup{~ine Zdru`enih narodov 13. decembra 2006. Konvencija dr`avam nalaga sprejeti ukrepe za dostop invalidov do kulturnega gradiva (v njim dostopnih oblikah), televizijskih programov, filmov, gledali{kih predstav in drugih kulturnih dejavnosti ter prostorov, kjer so prireditve, oziroma s kulturno ponudbo, kot so muzeji, knji`nice, spomeniki ipd. (gl. MKPI 2008, predvsem 30. ~len). Prvi zakon s podro~ja ljudi s posebnimi potrebami na Slovenskem je bil Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami leta 2000, ki dolo~a inkluzivno izobra`evanje teh otrok ~im bli`je doma (gl. ZUOPP 2000).2 Ker si muzeji prizadevajo privabiti tudi {olske skupine, je ta zakon postopoma vplival na zavedanje in prepoznavanje ljudi s posebnimi potrebami kot mogo~ih muzejskih 2 Do tedaj so se senzorno ovirani izobra`evali v specializiranih institucijah. @e leta 1900 je bil v Ljubljani odprt zavod za gluhe z uradnim imenom Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme, ki je bil na za~etku zasebni zavod za vzgojo in izobra`evanje gluhih otrok, leta 1905 pa je postal dr`avni zavod (Zavod za gluhe 2014: 3). Konec prve svetovne vojne, ko so {tevilni oslepeli vojaki za~eli z vnovi~nim vklju~evanjem v vsakdanje `ivljenje, pa je prinesel tudi prvo neuradno izobra`evanje slepih na Slovenskem, ki se je kmalu razraslo v uradni izobra`evalni program. Zavod za slepe je bil formalno ustanovljen 13. septembra 1919 (Razglas {t. 5582), v njegovem okviru pa so mesec pozneje za~ele delovati dvorazredna osnovna {ola za otroke ter pletarska in {~etarska delavnica za mladino in odrasle (Razglas {t. 168). Zavod se je 20. julija 1922 preselil v Ko~evje in se v {olskem letu 1928/29 dokon~no preoblikoval v institucijo zgolj za otroke in mladino. Konec leta 1944 so se gojenci vrnili v Ljubljano in se leta 1946 preselili v zavodske prostore na dana{nji lokaciji na Langusovi ulici. Med letoma 1964 in 2004 so se slepi srednje{olci in starej{i sicer izobra`evali v [kofji Loki, danes pa vsa specializirana izobraževanja, usposabljanja in rehabilitacija potekajo v Ljubljani, ~eprav je vse ve~ slepih in slabovidnih otrok vklju~enih v redno izobra`evanje v doma~em kraju (ve~ gl. Poljak Isteni~ 2007). Zakon o osnovni {oli iz leta 1996 (gl. ZOsn 1996) je sicer otrokom s posebnimi potrebami dal mo`nost {olanja v rednih programih, ni pa se implicitno zavzemal za inkluzijo kot specialni zakon iz leta 2000. obiskovalcev. Drugi, dale~ pomembnej{i in vplivnej{i, pa je Zakon o izena~evanju mo`nosti invalidov iz leta 2010 (gl. ZIMI 2010), ki zagotavlja dostopnost do blaga in storitev, na voljo javnosti, fizi~nim in senzornim invalidom. Zakon dolo~a, da morajo institucije v petih letih od sprejetja zakona – torej do leta 2015 – sprejeti ukrepe, ki bodo omogo~ili dostop do informacijskih, komunikacijskih in drugih storitev ter pomo~ v nujnih primerih; odstraniti morajo grajene ovire v objektih, v katerih ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, in zagotoviti primerno podporo pri ponujanju blaga in storitev, kot je poskrbeti za bralce, tolma~e slovenskega znakovnega jezika, oznake v brajici ter v lahko ~itljivi in razumljivi obliki. Zakon posebej izpostavlja, da je treba invalidom ne glede na vrsto invalidnosti omogo~ati tudi dostop do kulturnih dobrin in jim zagotoviti mo`nosti za lastno ustvarjalnost. Institucijam nalaga poskrbeti za dostop do kulturnih 47 dobrin v obliki, pri kateri se upo{tevajo posebne potrebe invalidov, dostopnost do javnih kulturnih prireditev z zagotovitvijo premagovanja komunikacijskih in grajenih ovir ter dostop do kulturne dedi{~ine ali do informacij o njej. Tovrstni cilji so vklju~eni tudi v Akcijski program za invalide 2014–2021 (gl. API 2014), katerega namen je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno u`ivanje ~lovekovih pravic invalidov in spodbujati spo{tovanje njihovega dostojanstva. Cilji programa se nana{ajo na vsa podro~ja politike (delo, sociala, zdravje, izobra`evanje, kultura idr.) in upo{tevajo vse zakone, ki so kakor koli povezani z varstvom invalidov (teh naj bi bilo kar dvajset). Muzeji in galerije naj bi si prizadevali za fizi~ni dostop do svojih prostorov ter do informacij in komunikacij (3. cilj programa – dostopnost); sodelovali v izobra`evanju invalidov (4. cilj – vzgoja in izobra`evanje); pri zaposlovanju invalidov uporabljali primerne postopke (5. cilj – delo in zaposlovanje); ozave{~ali prebivalstvo o kulturnih prispevkih invalidov, sku{ali pridobiti sredstva za sofinanciranje projektov, namenjenih invalidom, in spodbujali nastajanje dru{tev na kulturnem podro~ju oziroma zdru`evanje invalidnih umetnikov (8. cilj – kulturno udejstvovanje). Zagotavljanje in izbolj{anje dostopnosti do kulturnih dobrin za gibalno ovirane osebe in invalide z okvarami ~utov je sicer eden od temeljnih ciljev varstva kulturne dedi{~ine, ki izhaja `e iz ustave in ratificiranih mednarodnih dokumentov pa tudi iz Zakona o varstvu kulturne dedi{~ine (ZVKD-1 2008, gl. 2. ~len) in razli~nih nacionalnih strate{kih dokumentov, npr. Nacionalnega programa za kulturo. Ta na podro~ju kulturne dedi{~ine posebej izpostavlja, da je v javnem interesu tudi “omogo~anje dostopa do dedi{~ine ali do informacij o njej vsakomur, posebej mladim, starej{im in invalidom, neposredno, s pomo~jo javnih zavodov, muzejske dejavnosti ter z uporabo novih tehnologij” (NPK 2014: 74). Vsi ti zakoni in strategije spodbujajo muzeje, galerije in druge in{titucije za varstvo kulturne dedi{~ine, da kot mogo~e obiskovalce upo{tevajo tudi ranljive skupine, med njimi ljudi s posebnimi potrebami, in tako vplivajo na preoblikovanje muzejev v bolj anga`irane. Kot tak{ni naj bi se na~eloma vse manj ukvarjali z zgodovino in identiteto naroda, dru`bene elite, privilegiranih skupin, vse ve~ pa z dru`beno aktualnimi temami, med katere sodi tudi inkluzija dru`beno marginaliziranih oziroma ranljivih skupin. Sa{a Poljak Isteni~ Ranljive skupine v muzejih Ranljive skupine so skupine ljudi, ki so prikraj{ane na razli~nih podro~jih (fizi~nem, materialnem, finan~nem, izobrazbenem ipd.) in so pri dostopu do pomembnih virov (npr. do zaposlitve, izobrazbe, kulture) v slab{em polo`aju od povpre~nega ~loveka. Zaradi svojih lastnosti, oviranosti, na~ina `ivljenja, `ivljenjskih okoli{~in ali stigme se pogosto manj fleksibilno odzivajo na spremembe in so manj konkuren~ne na trgu delovne sile in na drugih podro~jih, ki delujejo po na~elih tekmovalnosti in kjer so viri omejeni. Zato so pogosto odrinjene na dru`beno obrobje (marginalizirane) in socialno izklju~ene (Trbanc 2003). Med ranljive skupine spadajo tudi ljudje s posebnimi potrebami.3 V Sloveniji 48 telesne okvare ve~inoma ostajajo v domeni medicine; {tudije hendikepa, ki bi namesto medicinskega upo{tevale socialni model funkcionalne oviranosti (gl. npr. Barnes in Mercer 2004), nimajo pomembnega mesta niti v socialnem delu niti v pedagogiki. Glavne akademske in{titucije, ki se ukvarjajo s {tudijami hendikepa, so Fakulteta za socialno delo in Pedago{ka fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru, In{titut Republike Slovenije za socialno varstvo, v zadnjem ~asu pa se s socialno in kulturno integracijo oseb z invalidnostjo ukvarja tudi In{titut za rehabilitacijo Republike Slovenije. Posebej s slepimi in slabovidnimi se ukvarjata tiflopedagogika in specialna pedagogika, ki ve~inoma analizirata metodologijo pou~evanja slepih in slabovidnih in njihovo inkluzijo v redno izobra`evanje. V arhitekturi in urbanizmu prevladujejo uporabne {tudije dostopnosti javne infrastrukture (tako senzornim kot fizi~nim invalidom; prim. Sendi et al. 2012). V muzeologiji pa se je le redkokateri avtor na Slovenskem konkretno posve~al vklju~evanju ranljivih skupin v muzeje, ~eprav je t. i. nova muzeologija (Vergo 1989) `e v 80. letih prej{njega stoletja prinesla premik od klasi~nega muzeja, ki se je ukvarjal predvsem z dokumentiranjem, zbiranjem, hranjenjem in reprezentiranjem dedi{~ine privilegiranih dru`benih skupin, k dru`beno anga`iranemu muzeju, v katerem lahko spregovorijo tudi skupine brez dru`bene mo~i, ki so bile do tedaj izklju~ene iz muzejskih reprezentacij in interpretacij, torej `enske, otroci, etni~ne skupine, revni, ljudje s posebnimi potrebami in drugi. Ker se je hkrati spremenilo tudi razumevanje muzejskih predmetov – bolj kot estetika so postale pomembne njihove zgodbe in dru`beni kontekst (gl. ^erne 2000) – se je spremenil tudi pogled na obiskovalce, ki so se iz pasivnih gledalcev eksponatov spremenili v dejavne interpretatorje dedi{~ine in s tem sooblikovalce muzejskih vsebin. To je spodbudilo razmislek o odnosu med muzejem in (lokalnimi) skupnostmi (Karp, Mullen Kreamer in Lavine 1992; Watson 2007), o vlogi muzejev pri spodbujanju dru`benega vklju~evanja in enakosti 3 Za ozna~evanje ljudi s posebnimi potrebami se v Sloveniji uporablja mnogo izrazov, ki se med seboj vsebinsko prekrivajo, splo{nega konsenza o njih pa ni, kar je razvidno `e v zakonodaji (prim. otroci/ ljudje s posebnimi potrebami, invalidi, funkcionalno ovirane osebe ipd.). Uporablja se medicinski diskurz, ki posameznika dolo~a s stali{~a po{kodbe (“impairment”), funkcionalne nesposobnosti (“disability”) in socialne oviranosti (“handicap”), kot jih opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Razli~ni avtorji zagovarjajo razli~na poimenovanja (gl. Zavir{ek 2000, Vodeb 2006, Kermauner 2010). Sama za “disability studies” uporabljam termin “{tudije hendikepa,” pri ~emer hendikep razumem kot koncept, ki poudarja dru`beno prikraj{anost zaradi telesne prizadetosti (ve~ gl. YHD b. n. l.). (Sandell 2002; Sandell, Dodd in Garland-Thomson 2010; za Slovenijo gl. Bra~un Sova 2007a, 2007b) in ne nazadnje o odzivnosti muzejev (Lang, Reeve in Woolard 2006), anga`iranosti (Black 2005, Pollock in Zemans 2007) in participaciji (Simon 2010; van Mensch in Meijer-van Mensch 2011), ki naj bi bila klju~na beseda nove muzeolo{ke paradigme: “Sodobna muzeologija poziva k inkluzivnim muzejem, ki niso le odzivni in anga`irani, pa~ pa predvsem participatorni” (van Mensch in Meijer-van Mensch 2011: 49). “Skupnosti” oziroma ustvarjanje “inkluzivne skupnosti/dru`be” sta v zadnjih letih postali priljubljeni in aktualni temi muzejskih {tudij oziroma disciplin, ki so zastopane v muzeju, pri ~emer se pogosto navezujejo na klju~ne politi~ne debate o izklju~evanju, kohezivnih skupnostih, o`ivljanju skupnosti, identiteti, inkluziji ipd. (Crooke 2006: 170). Inkluzija, ki izhaja iz koncepta dejavnega dr`avljanstva in na~ela ve~- in medkulturnosti, temelji na vrednotah, kot so pravi~nost, enakopravnost, strpnost in pozitivna druga~nost ter implicira `ivljenje razli~nih subjektov drugega z drugim (in ne le drugega ob drugem) (Bra~un Sova 2007a: 88). Muzeji jo v svoji dejavnosti sku{ajo uresni~iti tako, da bodisi zbirajo in ohranjajo zgodovino oziroma dedi{~ino do tedaj v muzejih zapostavljenih skupin in jo reprezentirajo v obliki razstav, katalogov ipd. bodisi da njihove predstavnike aktivno vklju~ujejo v muzejsko delo in tako prek pedago{ko-andrago{kih dejavnosti, okroglih miz in drugih oblik sodelovanja – prostovoljstva, sodelovanja ob prilagajanju razstav ipd. – vzpostavljajo dialog med marginaliziranimi in privilegiranimi skupinami. A ~eprav te skupine na pobudo institucije aktivno sodelujejo pri muzejskem delu (sodelujo~a participacija), prispevajo informacije, predmete in se odzivajo na muzejske dogodke (prispevajo~a participacija) in uporabljajo muzejske prostore za svoje dejavnosti ali dogodke (gostujo~a participacija), vsaj na Slovenskem le izjemoma pride do soustvarjanja muzejskih vsebin na pobudo skupin samih in tako do soustvarjalne participacije (prim. Simon 2010). Muzeji, ki se lotevajo takih projektov, `elijo ozave{~ati javnost o polo`aju teh skupin in tako pripomo~i k njihovemu la`jemu vklju~evanju v dru`bo, ve~ji pravi~nosti in demokratizaciji ter vplivati na stereotipe in predsodke o njih in na javno mnenje na splo{no. Te ambicije in prizadevanja slovenskih muzejev poudarjajo prispevki Rajke Bra~un Sova o enakih mo`nostih, inkluzivnem muzeju in njegovi dru`beni odgovornosti (2007a, 2007b, 2009) in Nene @idov o dru`benem vklju~evanju (2011), sicer pa ve~ina prispevkov v Sloveniji podaja priporo~ila za dostopen muzej oziroma kulturno dedi{~ino (gl. Bra~un Sova 2006a; Oter Goren~i~ 2006; Lipec Stopar, Bra~un Sova in Vodeb 2009; Vodeb 2009; Vodeb in Bra~un Sova 2011; za dostopnost okolja na splo{no gl. Vodeb 2006; Kerbler in Sendi 2009). S tem so se v praksi {e najve~ ukvarjali kustosi, ki so v muzejih bodisi prilagajali razstave in dejavnosti ljudem s posebnimi potrebami ali pa tovrstne skupine “preoblikovali” v razstavni predmet, tj. pripravljali razstave o segmentih njihovega `ivljenja. Njihovo delo dokumentirajo zlo`enke, razstavni katalogi in strokovni ~lanki o tak{nih razstavah (gl. npr. [olska kronika 16 (40), {t. 2, 2007; Bra~un Sova 2006b; @upanek 2008); njihove poskuse prilagajanja okolja za slepe in slabovidne je leta 2007 na kratko povzela etnologinja Tatjana Voki} Vojkovi} (2007). Sa{a Poljak Isteni~ Kustosom, ki so v obzir vzeli slepe in slabovidne obiskovalce, so bili v pomo~ predvsem konkretni nasveti bodisi slepih in slabovidnih bodisi strokovnjakov, zaposlenih na Zvezi dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije ali na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, in pa priro~niki tiflopedagogov, ki dajejo vpogled v didaktiko pou~evanja slepih in slabovidnih oseb in prilagajanje u~nih pripomo~kov tej populaciji. Med najbolj uporabnimi so {tudije Romana Brvarja, ki je podrobneje analiziral izdelavo u~nih pripomo~kov pri pouku geografije (gl. Brvar 2000, 2005, 2010), in Aksinje Kermauner, ki se mdr. ukvarja s prilagajanjem u~benikov sloven{~ine slepim in slabovidnim u~encem in na splo{no osve{~a vide~e o ob~utkih in ~utih slepih in slabovidnih (gl. npr. Kermauner 2005, 2009, 2010; @olgar in Kermauner 2006). Med novej{imi prispevki s podro~ja muzejske 50 pedagogike in andragogike za slepe in slabovidne obiskovalce velja omeniti {tudije pribli`evanja likovne umetnosti slepim in slabovidnim (Herzog in Strnad 2014; Kermauner 2014a) in pa projekte akademske slikarke Katje Sudec, ki opozarjajo na to, da tudi slepi in slabovidni lahko do`ivljajo umetnost in u`ivajo v njej. Privla~nost dotika Predmeti v vitrinah ali za ograjami, znaki in opozorila o nesprejemljivosti dotikanja, osebje, ki opazuje in “pazi” na primerno vedenje obiskovalcev, star{i, ki o{tevajo otroke zaradi stegovanja rok k muzejskim eksponatom … – dotika kljub stoletnim prizadevanjem {e nismo uspeli izgnati iz muzejskih prostorov. Pravzaprav naj bi bili vsi ~uti v osnovi tip: okus (hrana naj bi se dotikala brbon~ic na jeziku), zvok (zvo~ni valovi naj bi se dotikali bobni~a v u{esu), vonj (plini naj bi se dotikali sluznice v nosu) in vid (svetlobni `arki naj bi se dotikali mre`nice v o~esu) (po anonimnem ruskem emigrantu, v Howes 2003: 12). V muzejih se je gledanje tradicionalno vedno razumelo hkrati kot videnje in zaznavanje: “A view point is always a point of view” – muzejske predmete vedno zaznavamo (zgolj) z vidom (Hetherington 2002: 187). A videti ne pomeni tudi razumeti; razumevanje je stvar materialne semiotike, s pomo~jo katere se uprizarja ureditev (postavitev) stvari. Medtem ko spremembe v fizi~ni postavitvi predmetov in njihovo okolje vplivata na to, kako ~love{ko oko vidi, taki posegi vsebujejo tudi spremembe v uporabi znakov in pogojev za zmo`nost njihovega razumevanja (isto: 191). Razstave v muzejih so bile v za~etku 19. stoletja bolj ali manj namenjene vzbujanju estetskega u`itka in {ele pod vplivom hegeljanskih idej o napredku civilizacij, ki se ka`e tudi v njihovi umetnosti, je postala pomembna kronologija; ta obrat sovpada tudi s prebudni{tvom na Slovenskem (in {ir{e v Evropi), ki je vplivalo na zbiranje “izvirnega” ljudskega gradiva in njegovo interpretacijo v kontekstu nacionalnega (t. i. narodno blago, narodna no{a, narodna jed, narodne pesmi in plesi ipd., podrobneje gl. Poljak Isteni~ 2008: 66–67). Muzejski predmeti so za~eli ponazarjati kulturno in politi~no avtoriteto, kot so jo razumele elite, ki so hkrati `elele zavarovati “dokaze” kulturne/narodne/politi~ne avtonomnosti pred morebitnim nespo{tljivim odnosom ni`jih dru`benih plasti. Ob razvoju konservatorstva in restavratorstva so se tako vzpostavili bolj vizualno usmerjeni modeli znanosti in estetike, s katerimi so bili ~uti, z izjemo vida, “izgnani” iz muzejev (Classen 2007: 908). Zaradi osrednjega prostora vida v muzejski izku{nji Kevin Hetherington materialno semiotiko ozna~i kot “protezo” vida (2002: 191). Muzeji namre~ kljub razpiranju prostora za senzorno dojemanje – vklju~evanje zvokov in tipa (vendar ob popolni odsotnosti oku{anja!) – ostajajo zvesti “skopi~nemu (tj. zaznavnemu) re`imu” (gl. Jay 1988), v katerem dominira vid. Tako taktilne kopije lahko hitro postanejo “opti~na proteza” za dlani in kot take tudi element dru`benega izklju~evanja: kadar dopolnjujejo “po{kodovano”, nepopolno telo in pomagajo “prizadetemu” subjektu, se prizadetost negativno tvori v navezavi na idejo ne-vida namesto pozitivno prek razumevanja ve{~ega, ob~utljivega tipa (Hetherington 2003: 113). Zato se danes tako taktilne kopije kot avdio-deskripcije ne izdelujejo le za omogo~anje spoznavanja in pribli`anje gradiva slepim in slabovidnim, pa~ pa, da bi polno~utnim obiskovalcem podajale dodatne informacije in jih ne bi “odvra~ale” od razstave ali njihove uporabe (Sullivan 2015). Vklju~evanje sku{a biti torej dvosmerno – slepim in slabovidnim obiskovalcem se omogo~a u`ivati v umetnosti in dedi{~ini, medtem ko se polno~utne vklju~uje v tehnologije in na~ine prilagoditev posebnim potrebam, ki bi jih sicer lahko razumeli tudi kot izklju~ujo~e. Nenehno pogajanje za vklju~evanje enih in drugih, za omogo~anje dostopa do eksponatov in njihovo hkratno za{~ito, pa ka`e na to, da slepi in slabovidni v muzejih “niso zgolj {e ena kategorija druga~nosti, ki zahteva prepoznavanje in skrb, pa~ pa so `e od za~etka Drugi za principe muzeja kot prostora gledanja in ohranjanja” (Hetherington 2002: 195; prim. Hetherington 2000). Ne glede na ob~utljiv, skrben, eti~en in politi~no ustrezen odziv na posebne potrebe muzejskih obiskovalcev pa prioriteta muzejev ni dostopnost kulture vsem in vsakomur, pa~ pa ostaja ohranjanje dedi{~ine. To zanika (popolno) inkluzijo, tj. prilagajanje okolja osebi s posebnimi potrebami – ne pa tudi integracije, tj. vklju~evanja osebe s posebnimi potrebami v obi~ajno okolje.4 Kvalitativne raziskave vklju~evanja slepih in slabovidnih v muzejske dejavnosti ka`ejo ravno na to razpetost med `eljo po vklju~itvi in razo~aranjem nad izklju~itvijo iz rednih programov (prim. Candlin 2003), zato Fiona Candlin (2006) opozarja, da moramo razumeti zmo`nosti in omejitve dotika kot samostojnega ~uta (tipa) in ne le kot pripomo~ka vida, saj ga bo {ele to iz nadomestka pogleda spremenilo v legitimen na~in pridobivanja znanja. Prevod ~rnega tiska v tipno pisavo – brajico – je zgolj osnovni element dostopnosti, ki jo po zakonu morajo zagotavljati muzeji, tip pa omogo~a tudi spoznavanje in u~enje, ki ga oko ne more – predvsem vzbuja bolj ~ustvene odzive in ob~utek intimnosti (Candlin 2008: 279). Kot pravi eden od slepih in slabovidnih ljubiteljev muzejev: /…/ Kjer je bilo kaj, sem {el, v~asih tudi malo potipal, `e samo zato, da sem imel ta ob~utek, ki je zame zmeraj bil pravzaprav pomemben, adrenalinski, da se dotika{ neke stvari, ki je stara sto, petsto, tiso~ let in tako naprej. 4 Razlikovanje med inkluzijo in integracijo je povzeto po Resman (2003: 69); glej tudi Kermauner (2010: 28). Sa{a Poljak Isteni~ Sodelavka galerije Royal Holloway Picture Gallery v Londonu vodi slepega obiskovalca pri ogledu kipa Erinna. (Foto: Sa{a Poljak Isteni~, 2015) Javnost sicer muzeje in galerije {e vedno razume kot izobra`evalne ustanove, pomembne za lokalno in nacionalno pripadnost, hkrati pa jih vse bolj do`ivlja kot prostore za spro{~eno in kakovostno pre`ivljanje prostega ~asa in prilo`nost za osebnostno rast (Rov{nik 2012: 80). Ljudje jih obiskujejo zato, da bi “investirali” vase – krepili svoj dru`beni, kulturni in simbolni kapital – in se v dolo~enih primerih spopadli z negativno izku{njo izklju~evanja (gl. Newman in McLean 2004). Sodobni obiskovalci v muzejih tako najprej i{~ejo pozitivno socialno izku{njo: `elijo si biti sprejeti, navezati nove stike z ljudmi in pri tem zadovoljiti tudi svoje eti~ne potrebe – empatijo, ~lovekoljubje in so~utje ([turm 2012: 77). Na pozitivno vrednotenje obiskoval~eve muzejske izku{nje najbolj vpliva prav zadovoljujo~a interakcija med ljudmi; in tudi slepi in slabovidni so z obiskom muzeja zadovoljni takrat, ko se po~utijo enakovredno vklju~ene v skupnost polno~utnih oziroma ko jih obravnavajo kot njim enake (gl. Candlin 2003). To trditev potrjujejo tudi pripovedi slepih in slabovidnih o obiskih slovenskih muzejev: No, in kar je pomembno, da smo pravzaprav ravno v teh okoljih do`iveli izredno prijazen sprejem, ne, zelo z veseljem so nas sprejeli, ~eprav so bili v~asih v zadregi pa se niso vedno zna{li ~isto najbolje, ampak vsakdo si je pa~ posku{al na svoj lasten na~in zamisliti, kako bi neke programe, ki jih ima v svoji kulturni ustanovi, neke predmete, ki jih ima v svoji kulturni ustanovi, neke zgodbe, ki jih ima ta kulturna ustanova, naj bo to muzej, galerija ali kar koli, predstavil tudi slepim in slabovidnim. In jaz moram re~i, da so zlasti muzealci pokazali izrazito veliko fantazije, prave fantazije, izrazito veliko tudi talenta, bi rekel, za to. Na delavnici pod vodstvom angle{kega slepega umetnika in izobra`evalca Davida Johnsona v Royal Holloway v Londonu tako vide~i kot slepi in slabovidni udele`enci skupaj ustvarjajo dela, s katerim `elijo ponazoriti povezave med slepoto in umetnostjo. (Foto: Sa{a Poljak Isteni~, 2015) Interakcija z druga~nimi – `e posamezniki imajo razli~ne navade in potrebe, hkrati pa so po skupnih zna~ilnostih kategorizirani v {tevilne skupine “s posebnimi potrebami” – senzibilizira obiskovalce za te potrebe, hkrati pa spoznajo, da so jim vendarle podobni, saj tako kot oni obi{~ejo muzej ali galerijo, ker jih zanima dedi{~ina. Vklju~evanje skupin z razli~nimi potrebami v muzeje, prilagajanje muzejskih vsebin raznovrstnim potrebam in izobra`evanje obiskovalcev o teh potrebah pa prav tako osve{~a javnost o druga~nosti in strpnosti ter izbolj{uje javno podobo institucije. Slepi in slabovidni v slovenskih muzejih Pri vklju~evanju marginaliziranih skupin obiskovalcev – gibalno, senzorno, intelektualno in du{evno oviranih, starej{ih, revnej{ih ali kako druga~e socialno ogro`enih, narodnih manj{in, etni~nih skupin ipd. – so muzealci postavljeni pred dva problema: kako reprezentirati tako dru`beno skupino in kako ji omogo~iti dostop do te reprezentacije oziroma muzeja na splo{no. Pri tem je zagotovo najte`je prilagoditi objekte, saj to zahteva precej{en finan~ni vlo`ek. Prilagajanje javnih vsebin v slovenskih muzejih pa je v zadnjem dobrem desetletju v porastu; zasledimo lahko {tevilne poskuse pribli`anja bogastva hranjene dedi{~ine osebam s posebnimi potrebami. Slepi in slabovidni muzealce postavljajo {e pred prav poseben izziv: razstave namre~ {e vedno ve~inoma temeljijo na vizualni izku{nji, reprezentacije Sa{a Poljak Isteni~ slepih in slabovidnih pa bi morale temeljiti na uporabi drugih ~utov, ~e bi jih `eleli pribli`ati tudi njim samim. Najve~ dosedanjih prilagoditev razstav v slovenskih muzejih je bilo namenjenih prav slepim in slabovidnim in te so se osredinjale predvsem na taktilno percepcijo v kombinaciji z avdiodeskripcijo, ki so jo podajali kustosi. Kot ugotavlja eden od rednih slepih in slabovidnih obiskovalcev muzejev: Pristopi so bili pa razli~ni, nekdo je samo opisoval, nekdo je prinesel kak{ne kopije tega ali pa nam dovolil, da se originala dotaknemo, to je dostikrat tudi sprejemljivo, saj vsi originali niso tako zelo ob~utljivi, da jih ne bi mogli kdaj tudi potipati, pogledati od blizu ali pa kaj takega. /…/ In na ta na~in smo pravzaprav prebili ta tabu ali pa stereotip, da muzeji pa galerije pa podobne stvari niso za slepe in slabovidne. Zanimivo je, da so se prilagoditev za slepe najprej lotili v pokrajinskih muzejih in ne v nacionalnih, ki so pod okriljem dr`ave, ki na ve~ ravneh spodbuja inkluzijo. Prvi slovenski muzej, ki je svoje zbirke sku{al pribli`ati slepi in slabovidni populaciji, je bil Pokrajinski muzej Celje, ki je `e leta 1994 pripravil razstavo o `ivljenju v rimski Celeii Prosimo, dotikajte se predmetov. Po mnenju muzealcev je bila to metodi~no in didakti~no (vsaj za tiste ~ase) dobra razstava predmetov in replik, ki pa so ji o~itali, da je segregirala slepo in slabovidno publiko od vide~e – take razstave za vide~o publiko namre~ ne bi postavljali. Avtorica razstave je takrat zapisala: “Mo`nosti, da bi lahko kateri od slovenskih muzejev priredil stalno razstavo tudi za potrebe slepih in jo celo izkoristil v turisti~ne namene, kot to po~no Francozi, so seveda minimalne. Menim pa, da moramo muzealci vsaj ob postavljanju ob~asnih razstav v ve~ji meri kot doslej upo{tevati kategorijo slepih in slabovidnih obiskovalcev in jim omogo~iti dostop do tistega gradiva, ki dopu{~a nekoliko .druga~en ogled’” (Fugger Germadnik 1994: 110). V Pokrajinskem muzeju Ko~evje smo leta 2002 postavili razstavo Edina tema je neznanje: {olstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, prilagojeno tudi tovrstni publiki (gl. Poljak Isteni~ 2002). To je bila prva razstava na Slovenskem, katere téma so bili slepi in slabovidni. Na panojih je bil razlo`en zgodovinski razvoj {olstva in skrbi za slepe, {e posebej pa na~in dela s slepimi u~enci v Zavodu za slepo deco v Ko~evju; v vitrinah je bilo razstavljeno arhivsko gradivo in tudi nekaj predmetov, ki so bili sicer namenjeni otipavanju, a jih kustosi zaradi majhnih delov ali ob~utljivosti materiala nismo `eleli pustiti brez nadzora (npr. Kleinov aparat ali stara ro~na dela); ambientalno pa so bili postavljeni stara in nova geografska u~ilnica s starimi in novimi u~nimi pripomo~ki in napravami za pisanje (Braillov pisalni stroj, ra~unalnik z ustrezno opremo ipd.) ter pletarska delavnica z orodji in napravami za pletenje izdelkov. @ivljenje slepih in slabovidnih so osvetljevali posneti intervjuji z gojenci ko~evskega in ljubljanskega zavoda. Na voljo so bila tudi posebna o~ala za pribli`no ponazoritev, kako svet zaznavajo ljudje s centralnim in perifernim vidom in mo~no slabovidni. Pri oblikovanju panojev in zlo`enk za slabovidne so nam svetovali sodelavci Zavoda za slepo in slabovidno mladino – predvsem pri obliki pisave, najbolj ustrezni barvi panojev, izbiri papirja, ustreznih kontrastih ipd. – pri Zvezi dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije pa so natisnili zlo`enko v brajici. Najve~ja pomanjkljivost razstave je bila neprilagojenost samega prostora za ogled slepih in slabovidnih ter odsotnost osnovnih informacij o muzeju za tovrstne obiskovalce. Stara geografska u~ilnica na razstavi Edina tema je neznanje v Pokrajinskem muzeju Ko~evje. (Foto: Sa{a Poljak Isteni~, 2002) V ~asu postavitve razstave v Ko~evju je bilo najve~ obiska med {olarji. Ti so bili najbolj navdu{eni nad filmom Kaj se je Zvonko nau~il, ker si niso mogli predstavljati, da lahko slepi invalid sam poskrbi zase, in pa nad delavnico s tipnimi slikami, ko so morali s tipom ugotoviti, kateri predmet je na sliki. Nau~ili so se tudi osnov brajice in posku{ali ve~ kot do tedaj uporabljati tip, saj so si lahko ogledali – in otipali – slepim prilagojene dru`abne igre in knjige. Razstava je pozneje gostovala na Zavodu za slepo in slabovidno mladino in Zvezi dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije ter v Slovenskem {olskem muzeju v Ljubljani, v [kofji Loki, kjer je bila takrat {e srednja {ola za slepe in slabovidne otroke, in pa po krajih, kjer ve~inoma delujejo medob~inska dru{tva slepih in slabovidnih – Kranju, Murski Soboti, Trbovljah in Novem mestu. ^eprav razen med {olarji ni bilo pretiranega obiska, je vsaj v krajih, kjer je gostovala, osvestila vide~e, da so slepi del na{e dru`be in sveta, ki ga zaznavajo na specifi~en na~in, in imajo pravico in `eljo sodelovati v muzejskih dejavnostih. Sa{a Poljak Isteni~ Kmalu po tej razstavi, ki je {e danes aktualna, zasledimo poro~ila o {tevilnih poskusih slovenskih muzejev, da bi vsaj del razstave prilagodili tudi za ogled oseb z okvarami ~utov oziroma jim omogo~ali pobli`je spoznavanje s kulturno dedi{~ino (npr. Dotakni se in poglej in Obrazi Ljubljane v Mestnem muzeju Ljubljana in Kov~ek svetlobe v Gorenjskem muzeju v Kranju). Prav gostovanje te razstave v Slovenskem {olskem muzeju leta 2007 je bilo tudi povod za okroglo mizo o dostopnosti muzejev, na kateri so sodelovali predstavniki posebej zainteresiranih muzejev in galerij, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za {olstvo, predstavniki Zveze dru{tev slepih in slabovidnih ter drugih dru{tev, ki zdru`ujejo osebe s posebnimi potrebami (gl. [olska kronika 16 (40), {t. 2, 2007). Borut Rov{nik (2011) meni, da je spodbudna energija tega sre~anja leta 2008 botrovala nastanku 56 iniciativne skupine za pripravo projekta izobra`evanja muzealcev o dostopnosti v muzejih in galerijah. ^lani projektne skupine so v okviru Pedago{ke sekcije pri Skupnosti muzejev Slovenije Direktoratu za kulturno dedi{~ino in Sektorju za kulturne pravice pri Ministrstvu za kulturo predlo`ili projekt, s katerim so `eleli uveljaviti kulturne pravice oseb s posebnimi potrebami v muzejih in galerijah, ki so sicer del ~lovekovih pravic, izbolj{ati dostopnost tovrstnih ustanov in njihovih javnih programov za invalide, vklju~evati tovrstne osebe skupaj z neinvalidi v delo ustanov in v izobra`evalni proces ter poskrbeti za kulturno ozra~je in odnose, ki naj bi odpravljali stigmatizacijo. Leta 2009 je bila tako izdana knji`ica Dostopen muzej, smernice za dobro prakso (Lipec Stopar, Bra~un Sova in Vodeb 2009), na to temo pa je potekal tudi tedanji Muzeoforum. Slepi in slabovidni oziroma njihova kulturna in tehni{ka dedi{~ina sta bili leta 2010 predmet razstave Muzeja novej{e zgodovine Slovenije Tema in svetloba. Na njej so predstavili zgodovino organiziranja slepih in slabovidnih na Slovenskem, delovanje, aktivnosti in tipi~ne poklice slepih in slabovidnih ter razvoj pisave za slepe in tehni~ne pripomo~ke, ki jih uporabljajo pri svojem delu in v vsakodnevnem `ivljenju. Za vide~e obiskovalce so pripravili tudi temno sobo, kjer naj bi se po~utili tako, kot se po~utijo slepi. Poseben del razstave so bili glineni izdelki slepe umetnice Nade Sever. Drugi muzeji pa so se namesto reprezentiranja dedi{~ine slepih in slabovidnih ukvarjali s prilagajanjem obstoje~ih vsebin tej populaciji. Glede na pregled Boruta Rov{nika (2013) projekti slovenskih muzejev ka`ejo ob~uten napredek in zavzetost za vklju~evanje slepih in slabovidnih v svoje dejavnosti. Muzeji in galerije sicer redko pripravljajo posebne projekte in stalne programe za senzorno ovirane, zato pa sproti prilagajajo `e obstoje~e. Posebno pozornost posve~ajo otrokom in mladini. Zanje prilagajajo razli~ne delavnice, omogo~ajo jim tudi spoznavanje depojskih predmetov z otipom, Prirodoslovni muzej Slovenije pa je ob razstavi Skrivnostna smrt mlade Leonore pripravil poseben projekt prilagoditve in prevoda stripa v brajico. Poseben problem zlasti za slepe predstavlja orientacija ali dostopna pot do muzejev in galerij ter do razstav in drugih javnih programov, ki je po izku{njah slepih in slabovidnih izredno pomembna za to, da se odlo~ijo za obisk muzeja: /…/ Ko se pogovarjamo o dostopnosti, jaz vem, da za~nem s to fizi~no dostopnostjo, ker meni je blazno pomembna. ^eprav se mogo~e komu ne zdi, ampak res. To je, jaz se `e utrudim s tem, da pridem, ne vem, do muzeja ali galerije, me `e vse mine in to je to. Muzeji se na to odzivajo z opisom poti prek spletnih strani, v muzejih pa orientacijo laj{ajo s talnim trakom, ki obiskovalce vodi po prostorih, in s prilagojenimi javnimi vodstvi. Izdajajo tudi vodnike in izdelujejo podnapise v pove~ani pisavi in brajici, medtem ko so zvo~ni vodi~i v slovenskih muzejih {e relativno redki (Rov{nik 2013). Zadnja leta se muzeji in galerije pogosto lotijo izdelovanja replik in taktilnih kopij, na katerih je reliefno izrisan vzorec ponazarjajo~ega predmeta. V Dolenjskem muzeju pa so sklenili, da za slepe in slabovidne obiskovalce pripravijo in jim v celoti prilagodijo zgodovinsko razstavo Novo mesto 1848–1918, s katero so `eleli ponazoriti utrip `ivljenja prebivalcev Novega mesta v drugi polovici 19. stoletja. Razstavljeni predmeti so bili restavrirani z materiali, ki omogo~ajo otip, v razstavo so bile vklju~ene kopije predmetov, tipne slike, ogled je spremljala glasba, obiskovalci pa so v temni sobi lahko izkusili pribli`ek sveta slepih. Kustosinja Majda Punger~ar je za to razstavo prejela tudi Valvasorjevo nagrado za izjemen dose`ek v muzejstvu leta 2011. V obrazlo`itvi je zapisano, da je velik prese`ek razstavnega projekta prav njegova prilagojenost potrebam slepih in slabovidnih, saj je razstava ozna~ena in oblikovana posebej v ta namen. “V zatemnjenem prostoru z razstavnimi predmeti se vide~im obiskovalcem z izku{njo gibanja v temni sobi odpira do`ivljajski in ~utni svet slepih in slabovidnih. Z izku{njo slepih la`je razumejo njihovo do`ivljanje in dojemanje sveta, hkrati pa odpira empatijo do druga~nosti. Prek {tevilnih javnih vodstev po razstavi, pedago{kega in andrago{kega programa ter drugih spremljevalnih prireditev je za ekskluzivnost, zaradi katere je bila razstava dele`na ve~je pozornosti medijske, strokovne in {ir{e javnosti, poskrbelo zlasti delo s skupinami s posebnimi potrebami. Izpostaviti velja izpeljavo specialne delavnice za spremljanje in vodenje slepih in slabovidnih” (Valvasorjeve nagrade 2012). Ve~~utne interpretacije se je celovito lotil tudi Pokrajinski muzej Celje, pravzaprav za~etnik prilagajanja razstav slepim in slabovidnim na Slovenskem. Oktobra 2011 so tam v okviru kulturno- in umetnostnozgodovinske zbirke odprli stalno razstavo Od gotike do historizma po korakih in jo namenili vsem obiskovalcem z okvaro vida. Iz vsakega od slogovnih obdobij so kustosi odbrali po en najzna~ilnej{i eksponat in ga v izvirniku ali repliki pripravili za tipanje. Celjski strop so, na primer, prikazali skozi sloje tipnih podob na tr{em papirju, da so ustvarili ob~utek tridimenzionalne globine, in z maketo. V letu 2012 je muzej razstavo dopolnil {e s prilagojenim portretom cesarice Elizabete Habsbur{ke v tehniki reliefnega tiska na kaplji~nem tiskalniku. Narodni muzej Slovenije pa je slepim in slabovidnim leta 2012 prilagodil svojo stalno postavitev {portne zbirke Rudolfa Cvetka. V Zavodu za slepo in slabovidno mladino so jim izdelali tridimenzionalne kopije muzejskih predmetov Sa{a Poljak Isteni~ Tipanka slike Luiza Pesjakova Mihaela Stroja v Narodni galeriji, izdelana v sklopu projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. (Foto: Sa{a Poljak Isteni~, 2015) in jih opremili z opisi v brajici, izdelali pa so tudi oznake za vodenje slepih in slabovidnih do razstavne dvorane in po njej, informativne table in tridimenzionalne zemljevide javnih povr{in v vseh eta`ah muzejske stavbe ter informativno tablo z osnovnimi podatki o odpiralnem ~asu in s cenami vstopnic. Tudi na osrednji razstavi ob 90. obletnici Slovenskega etnografskega muzeja Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja so {tevilni taktilni elementi (predmeti, taktilne karte), ki poleg tega, da omogo~ajo slepim in slabovidnim spoznavanje z dedi{~ino, privla~ijo tudi druge muzejske obiskovalce in jim nudijo posebne muzejske izku{nje, hkrati pa kustosom zbujajo ob~utek zadovoljstva, da uspejo svoje delo pribli`ati ~im ve~ji in ~im bolj raznoliki muzejski publiki na na~ine, ki jih ta ni vajena. Slepi in slabovidni in dostopnost kulture Slovenska dr`ava je {ele pred kratkim s sredstvi Evropskega socialnega sklada podprla ve~je in nacionalno pomembne korake k ve~ji dostopnosti kulture. Leta 2012 je tako Zveza dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije za~ela izvajati projekt Vzpostavitev infrastrukture za zagotavljanje enakih mo`nosti dostopa do publikacij slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja,5 Slovenski etnografski muzej pa leta 2013 – {e s {estimi (od skupno enajstih) dr`avnih muzejev – Dostopnost 5 Glej . do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam.6 Prvi projekt se sicer neposredno ne ukvarja s kulturno dedi{~ino v muzejskem smislu, je pa bistven njegov prispevek k metodologiji za omogo~anje ~im {ir{e dostopnosti kulture slepim in slabovidnim – kako jim predstaviti gradivo, kako jim omogo~iti (spletni in fizi~ni) dostop do njega in kako jih vklju~evati v dru`bene aktivnosti. S svojimi dejavnostmi sodelavci projekta niso le izobra`evali javnosti o nujnosti ustrezne dostopnosti, {e ve~ so naredili za njeno senzibilizacijo za polo`aj slepih in slabovidnih in si za osve{~anje prislu`ili tudi nagrado Prizma, najvi{je strokovno priznanje v Sloveniji za odli~nost v komuniciranju: glede na statistiko so mediji o slepih in slabovidnih v ~asu projekta na vsake tri dni objavili ~lanek, kar je za ranljive skupine, o katerih se navadno poro~a bolj ali manj negativno (tj. o njihovih problemih) ali senzacionalisti~no, izreden dose`ek. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam pa je prvi skupni 59 projekt slovenskih nacionalnih muzejev, ki je posve~en vklju~evanju ranljivih skupin v muzejsko dejavnost – tako s prilagajanjem vsebin kot z njihovim usposabljanjem za muzejsko delo (ve~ gl. Kostelec in Pavlica 2014). Eden od rezultatov projekta bo temeljna strategija za integracijo ranljivih skupin na podro~ju dela muzejev in varstva kulturne dedi{~ine, sicer pa je ob krepitvi dru`bene vloge muzejev bistvo “usposabljanje za pridobivanje specialnega strokovnega znanja, ve{~in in prakti~nih izku{enj za muzejske delavce in s tem vzpostavitev dobrih praks v dr`avnih muzejih Slovenije, ki se bodo nadalje implementirale tudi v druge slovenske muzeje in na ostala podro~ja kulture ter izobra`evanja” (Dostopnost b. n. l.). Sodelavci si prizadevajo ranljivim skupinam pribli`ati muzej tudi z razli~nimi delavnicami; kadar “oni ne morejo zaradi tak{nih ali druga~nih oviranosti v muzej, se pa mi pa~ odpeljemo k njim” in jim s pripovedmi, glasbo in predmeti predstavijo kulturno dedi{~ino. Kustosi so ob svojih prizadevanjih za pribli`anje dedi{~ine slepim in slabovidnim pogosto razo~arani nad njihovim obiskom, in tudi sodelavci projekta Dostopnost priznavajo, da obisk ({e) ni dosegel njihovih pri~akovanj in `elja. Tudi v drugih muzejih, ki so si prizadevali omogo~iti dostop senzorno oviranim, imajo enake izku{nje; v Ko~evju je na razstavo Edina tema je neznanje pri{la ena sama skupina slepih in slabovidnih obiskovalcev in prav toliko jih je obiskalo razstavo Novo mesto 1848–1918 v Dolenjskem muzeju. “Po dobrem letu in pol, kolikor je omenjena razstava na ogled, moramo `al ugotoviti, da je zanimanje za obisk slepih in slabovidnih ljudi na razstavi pod na{imi pri~akovanji. Kljub ve~kratnim povabilom in obve{~anju prek medijev, dopisov in osebnih kontaktov – tako na zvezi kot na medob~inskih dru{tvih slepih in slabovidnih – je rezultat en sam obisk ~lanov MDSS Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Omenjeni obiskovalci so bili s postavitvijo in predstavitvijo izjemno zadovoljni in pri tem je tudi ostalo,” je o novome{ki razstavi zapisala Lavra Fabjan (v Rov{nik 2013: 8). Eden od vzrokov za to je klasi~no pojmovanje muzejev kot varuhov “svetinj”, kot je bila vsaj do 90. let 20. stoletja tudi praksa slovenskih muzejev. Kot je to interpretiral eden od slepih in slabovidnih obiskovalcev muzejev: .M.uzeji, tam so neki sveti predmeti. Sedaj, dovolili smo ljudem, da pridejo noter, ampak bog ne daj, da bi se dotikali, to se pravi, je treba s primernim strahom 6 Glej . Sa{a Poljak Isteni~ in distanco do teh predmetov pristopati, se jim pribli`ati. /…/ Strokovnjakom to, da so pa sedaj tam kar neki predmeti stari tiso~, dva tiso~ ali ve~ let .in da. ljudem dovolijo, da ga tipajo, /…/ se jim je zdelo nesprejemljivo. Slepi in slabovidni srednje generacije, ki so se {olali v rednih osnovnih {olah in so v njihovem okviru obiskovali muzeje, zaradi takega odnosa do publike – kljub takrat `e razvitim muzejskim pedago{kim dejavnostim in relativno rednemu sodelovanju lokalnih muzejev s {olami – na obisk muzejev nimajo prijetnih spominov; in tudi starej{e generacije polno~utnih imajo relativno odklonilen odnos do muzejev zaradi neprilagojenih programov, ki so jih kot otroci do`iveli ob obveznih {olskih obiskih muzejev (prim. Breznik 2012: 72). Ena od slepih sogovornic priznava, da je zaradi izku{enj iz otro{tva videla veliko ve~ muzejev v tujini kot v Sloveniji, saj: .z. njimi .tj. slovenskimi muzeji. sem pri{la v stik potem pa~ s {olo, ko se je {lo na strokovne ekskurzije, in takrat meni je bil to `iv dolg~as dostikrat, ker … itak je bilo odvisno, kam si {el, ampak precej je bilo nedostopnega. Nekdo nam je razlagal, ne vem, to pa to pa to, se pravi, si imel voden ogled, in jaz sem prete`no presli{ala, meni je bilo to nezanimivo. /…/ Dali so nam u~ne liste, tam je bil pa~ en kustos, ki nam je nekaj oddrdral, mislim, meni je bil to tak dolg~as, jaz sem komaj ~akala, da bom malce oni sendvi~ pojedla. Pa me je tema recimo zanimala /…/ Slepi in slabovidni otroci pri igri s sestavljanko, narejeno za tipno ponazoritev zibke z razstave Med naravo in kulturo Slovenskega etnografskega muzeja, ob obisku sodelavcev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. (Foto: Sa{a Poljak Isteni~, 2015) Druga dva razloga pa sta vzgoja otrok in mladine, ki se jih ({e) ne vzgaja v muzejske obiskovalce, in pomanjkanje ustrezne rehabilitacije. Slepe in slabovidne so namre~ dolga leta u~ili, ja, kultura ni za vas, oziroma ~e je, kar je, vi znate peti kot slav~ki, lahko poslu{ate glasbo /…/ ostalo pa ni za vas. Slikarstvo ni za vas, kiparstvo, ja kdo bo pa dovolil /…/ otipavati kipe? Film, teater, to ni za vas. In ti predsodki so se prijeli, bi jaz rekel, med slepimi in slabovidnimi /…/ Vodi~ v brajici {e ni dovolj, da bodo nenadoma za~eli .muzej. obiskovati slepi. Ti mora{ slepe najprej, mora{ .jim. dopovedati, da je na tem svetu {e kaj ve~ kot ~epeti doma /…/ Klju~ seveda je v tem, je pomanjkanje rehabilitacije. Ker ~e bi imeli to rehabilitacijo, ki je `e od leta 2008 uzakonjena tudi v praksi, bi seveda pomenilo to, da bi ti ljudje bili sposobni poleg teh funkcij, ki so nujne za pre`ivetje, {e kaj ve~ opravljati. /…/ Se pravi, da je treba ljudi zmotivirati, to je pa dolga in po~asna zgodba. Razbijanja predsodkov se je z dvema projektoma (SOdelujem Skupaj Integrativno na podro~ju kulture in AKTIV) na inovativen na~in lotila akademska slikarka Katja Sudec.7 V njiju so pripadniki ranljivih skupin, predvsem slepi in slabovidni, pridobivali ve{~ine, s katerimi bi se la`je zaposlili v kulturi in tako dejavneje in samozavestneje vklju~evali v kulturno `ivljenje. Hkrati so dejavnosti v okviru projektov prespra{evale metode muzejske pedagogike za slepe in slabovidne. ^eprav so za omogo~anje dostopa te populacije do dedi{~ine in umetnosti osnovni tehni~ni opis dela oziroma predmeta (naslov dela ali ime eksponata, barve, dimenzija, oblika, motiv ipd.) in po potrebi ali mo`nosti njegova interpretacija (zelena kot trava ipd.) ter tipanka ali model, ki “prevajata” vidne informacije v tipne, slepi in slabovidni in drugi obiskovalci lahko eksponate do`ivljajo tudi z drugimi metodami, prek t. i. umetni{kih ustvarjalnih ali performativnih reakcij: “Denimo, pred sliko /…/ smo nastavili veliko koli~ino natrganih papir~kov. Da bi obiskovalci razumeli dol`ino umetni{kega procesa (slika je nastajala {est mesecev), smo jih prosili, naj na neko povr{ino nalo`ijo kup teh majhnih trakcev. Neko drugo likovno delo, na katerem je na koli~ek poveznjena skodelica, bomo razlo`ili z uporabo teles: ena oseba se povezne ~ez drugo” (Sudec in Grmadnik 2014). Na ta na~in lahko obiskovalci, ki niso umetni{ko ali zgodovinsko (ali kako druga~e) podkovani, prav tako u`ivajo in se po svoje odzivajo na razstavljene predmete – z lastnim ustvarjanjem, gibanjem ali {e kako druga~e. Projekt je pokazal tudi na to, da do`ivljanje umetnosti in poznavanje umetni{kih osnov ni nujno odvisno od vida (prim. tudi Bra~un Sova 2008; Kermauner 2014b). Izku{nje slepih in slabovidnih udele`encev so bile izredno pozitivne: Jaz sem bila ful impresionirana, ne, ker ko je .umetnik. za~el .razlagati o perspektivi., je bilo tako /…/ kaj jaz tule delam, to ni zame, ne, jaz sem totalni, tako, {tor, jaz itak nisem noben umetnik, jaz bi samo to rada videla, jaz tega ne bi delala. Ampak da ti da prostor, da ti poka`e, potem pa da se ti tudi sam odlo~i{, pa~ vsi smo probali /…/ Predstavil .je. perspektivo tako, da je, recimo, eno sliko razbil na ve~ delov in pa~ .razlagal., kako vidi{ predmet recimo iz ene strani, kako lahko recimo z 7 Ve~ o projektih glej . Sa{a Poljak Isteni~ bli`anjem ali pa oddaljevanjem, kako lahko pa~ tako nari{e{, se pravi, kaj je spredaj, kaj je zadaj /…/ To, da `e spo{tuje pa da je znal razlo`iti vsakemu posebej, .to me je navdu{ilo., ker tam smo bili, eni so bili popolnoma slepi, drugi smo bili pa~ z nekaj ostanka vida, ne, in ni recimo potem vsem razlagal enako. Jaz sem potrebovala ~isto drugo informacijo kot pa recimo kolega zraven mene, ki je bil pa~ slep. Odlika omenjenih dveh projektov v primerjavi z obi~ajnimi dejavnostmi muzejev za prilagajanje razstav slepim in slabovidnim pa je predvsem, da so bili le-ti vklju~eni v vse faze procesa, tudi v raziskovanje in (metodolo{ke) delavnice – in so tako soustvarjali vsebino, kar je najbolj inkluziven na~in participacije (prim. Simon 2010) – ne pa {ele v zadnjo fazo, ko se `e izdelano razstavo prilagaja in “prevaja” v brajico in tipanke. Sodelavci projekta so svoje izku{nje strnili v Zborniku za spodbujanje demokrati~nega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin in obiskovalci (Majerhold 2014), ki ponuja uvid v kulturni mened`ment in galerijsko pedagogiko, predvsem pa prina{a nova metodolo{ka spoznanja za umetni{ko posredovanje ranljivim dru`benim skupinam in njihovo inkluzijo v delo muzejev in galerij. Nekaj udele`encev projektov zdaj po potrebi sodeluje z muzeji in galerijami pri pripravi posebnih programov za ranljive skupine in pri prilagajanju razstav, predvsem pa so postali samozavestnej{i pri vklju~evanju v kulturno `ivljenje in iskanju dela. Trenutno si kot Ustvarjalna Pisarna Sodelujem prizadevajo za ~im bolj u~inkovito delovanje Kluba ljubiteljev umetnosti: asistenca (KLU:A), ki skrbi za spremstvo oseb s posebno osebno okoli{~ino na kulturne prireditve in tako za bolj{o dostopnost kulture. Tretji projekt, ki je za vodenje kulturnih projektov in prilagajanje kulturnih vsebin za njihovo ve~jo dostopnost ranljivim skupinam usposabljal slepe in slabovidne, druge osebe z okvarami ~utov in pripadnike tujih narodov, pa je Raz{irimo obzorja kulturnega – Invalidi in pripadniki razli~nih narodov: spodbujevalci razvoja kulture8 zalo`be Beletrina (ob za~etku projekta {e [tudentske zalo`be). Udele`enci projektnih delavnic so pregledovali fizi~no in komunikacijsko dostopnost Cankarjevega doma, Kina [i{ka, Kinodvora in Slovenskega etnografskega muzeja ter pripravili priporo~ila za mogo~e prilagoditve in izbolj{ave, s ~imer so prav tako prispevali k razvoju ustrezne metodologije dostopnosti kulture ranljivim skupinam. Sklep Prizadevanja slovenskih muzejev in galerij, da bi svoje prostore in dejavnosti naredili dostopne ljudem s posebnimi potrebami ({e posebej gibalno in senzorno oviranim) oziroma da bi jih dejavno in enakopravno vklju~ili v pripravo kulturnih vsebin, za zdaj {e zaostajajo za praksami (vsaj nacionalno pomembnih) zahodnoevropskih in ameri{kih muzejev, kjer so, ob ustrezni zakonodaji, publikacije v brajici in avdiodeskripcije, tipanke ter usposobljeni vodi~i po razstavah samoumevni, hkrati pa muzeji pripravljajo tudi posebne 8 Glej . programe za slepe in slabovidne9 (prim. Disability Studies Quarterly 33, {t 3, 2013).10 Ve~ji muzeji v tujini imajo ve~jo podporo kulturne politike, ki zagotavlja tudi delovna mesta posebnih svetovalcev za obiskovalce s posebnimi potrebami in vi{ja sredstva za prilagajanje muzejskih vsebin, pa tudi bolj razvito kulturo prostovoljstva; prostovoljci namre~ pogosto spremljajo in vodijo ljudi s posebnimi potrebami po muzeju (ve~ o prostovoljstvu v slovenskih muzejih gl. Bra~un Sova in Furlan 2011; Bra~un Sova 2012). Kustosi na Slovenskem ugotavljajo, da za osnovne prilagoditve muzejskih vsebin osebam s posebnimi potrebami pravzaprav ne potrebujejo veliko sredstev – osnovna pa zagotavlja Ministrstvo za kulturo – tako da je dostopnost vsebin najve~krat rezultat njihove anga`iranosti. Kljub njihovemu trudu je obisk pripadnikov ranljivih skupin, ki teh institucij niso navajeni obiskovati oziroma u`ivati v dedi{~ini ali umetnosti, zanemarljiv. Spreminjanje miselnosti ljudi, da muzeji niso le za “hude odvisnike od vida”,11 ampak so lahko zanimivi za vsakogar, je po~asen proces, {e posebej v lu~i pomanjkljive (oziroma necelovite) rehabilitacije (pozneje) oslepelih in slabovidnih, ki so jih desetletja vzgajali v prepri~anju, da zanje v kulturnih institucijah, ki ve~inoma temeljijo na vizualni percepciji, ni prostora. Literatura o slepih in slabovidnih v muzejih se je do zdaj ve~inoma preve~ osredinjala na podmeno, da aktivna inkluzija v muzeju najbolj temelji na tipu (Hayhoe 2015). ^eprav slepi in slabovidni v pogovorih o razstavah najve~krat res omenjajo navdu{ujo~e izku{nje s tipanjem predmetov in umetnin v tujih muzejih “s tankimi belimi rokavicami” ali pa adrenalinski ob~utek ob dotikanju predmetov “s patino”, hkrati izra`ajo zadovoljstvo predvsem ob dru`benih interakcijah ob takih dogodkih. Slepi in slabovidni v pogovorih o izku{njah v slovenskih muzejih prakti~no brez izjeme poudarjajo pripravljenost kustosov in pedagogov na sodelovanje in pomo~ – celo v taki meri, kakr{ne polno~utni obiskovalci praviloma ne do`ivijo (kot so npr. dotikanje svetovno pomembnih eksponatov). Upati je, da bodo nedavne dejavnosti muzejev in galerij okrepile zanimanje in `eljo ljudi s posebnimi potrebami oziroma pripadnikov ranljivih skupin po predajanju umetnosti in interakciji s kulturno dedi{~ino, tako da bodo pogosteje u`ivali v ustvarjalnem okolju kulturnih institucij. Vsekakor pa ne moremo zanikati u~inkovite senzibilizacije okolja za polo`aj slepih in slabovidnih v dru`bi: “Pozitivnej{i odziv je razstava in na{e prizadevanje doseglo pri vide~ih obiskovalcih, ki so podali mnoge odobravajo~e pripombe na velikost ~rk podanega teksta in velikost fotografij, jasno berljivo grafiko zapisov in majhno koli~ino ter strnjeno vsebino zapisanega besedila. Poleg tega je nenavadno veliko zanimanja (predvsem pri mladih obiskovalcih) po`ela predstavitev znakovnega jezika slepih in slabovidnih in zavedanje, da je oko organ, ki nam vide~im pribli`a ve~ino pridobljenih informacij, a {e zdale~ ni edini, in bi bilo mogo~e prav, da se zavestno 9 Glej npr. . 10 Revija je dostopna na . 11 Humorno oznako za vide~e povzemam po eni od vodilnih osebnosti v {tudijah slepote Georgini Kleege (gl. Kleege 2015). Sa{a Poljak Isteni~ spomnimo tudi na druga ~utila in na ta na~in `ivimo bolj polno `ivljenje. V tem pogledu je na{a `elja, da z razstavo pribli`amo svet slepih tudi vide~im ljudem, bila v celoti izpolnjena in celo prese`ena” (Fabjan v Rov{nik 2013: 8). Na~ini, s katerimi olaj{amo dostop do kulturne dedi{~ine slepim in slabovidnim, so navadno privla~ni tudi za druge obiskovalce (prim. Lazar 2009; vom Lehn 2010), posebej za otroke, ki predmete `elijo spoznavati z vsemi ~uti, in starej{e, ki jim vid `e pe{a. Najbolj pa so pomembne prakti~ne izku{nje kustosov in pedagogov z inkluzijo, ki ne pomeni le omogo~anja fizi~ne dostopnosti ali specializiranih programov za posamezne ranljive skupine, pa~ pa je {ir{i koncept, ki temelji predvsem na socialni interakciji, spo{tovanju druga~nosti ter prilagajanju ljudi drugega drugemu in okolja najrazli~nej{im ljudem vedno in povsod. Naj prispevek 64 sklenem z mislijo ene od kustosinj, ki je sodelovala v projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam: Z razli~nimi skupinami je res druga specifika dela in jaz sem tudi najprej mislila, da mogo~e ene skupine, mogo~e rabijo samo fizi~no dostopnost, pa ni res. Jaz mislim, da rabijo ~isto vsi ljudje dejansko dostopnost v celem {irokem smislu, ki ga lahko muzej nudi, in to se za~ne, ta dostopnost, pri ~isto navadnem obiskovalcu, ki hodi v galerijo vsak teden na predavanja, ki jih organiziramo, do tistega, ki {e nikoli ni pri{el. Ko bodo vsi ljudje, ki hodijo v, recimo, galerijo ali muzej, razumeli, da je to prostor od vseh in da je za vse prilagojeno in da vsi skupaj sodelujejo, takrat se bomo mi lahko {li inkluzijo. Dokler pa se dela v smislu, da dela{ ti za neko skupino samo, {ir{e publike v to ne bo{ potegnil. Jaz pa mislim, da je smiselno to, da ima{ ti na vodstvu popolnoma me{ano skupino in da je vodstvo omogo~eno za vse te ljudi. LITERATURA IN VIRI API 2014 Akcijski program za invalide 2014–2021. .2. 9. 2015.. BARNES, Colin; MERCER, Geof (ur.) 2004 Disability policy and practice: applying the social model. Leeds: Disability Press. BLACK, Graham 2005 The engaging museum: developing museums for visitor involvement. London, New York: Routledge. BRA^UN SOVA, Rajka 2006a Razstava Fame! v londonski Narodni portretni galeriji. Argo 49, {t. 2, str. 97–100. 2006b Primer vklju~itve slepih in slabovidnih v muzejsko razstavno in vzgojno-izobra`evalno dejavnost. Defektologica slovenica 14, {t. 3, str. 84–92. 2007a Razli~nim obiskovalcem enake mo`nosti. Argo 50, {t. 1, str. 87–91. 2007b Sodoben koncept inkluzivnega muzeja. [olska kronika 16 (40), {t. 2, str. 370–373. 2008 Umetnost, muzeji, slabovidnost. Argo 51, {t. 1, str. 121–123. 2009 So slovenski muzeji dru`beno odgovorni?: “mediator v kulturi” – razvojni model univerze za tretje `ivljenjsko obdobje. Argo 52, {t. 1–2, str. 94–105. 2012 Muzeji, kulturna mediacija/interpretacija in prostovoljstvo. Argo 55, {t. 1, str. 87–89. BRA^UN SOVA, Rajka; FURLAN, Maja 2011 Prostovoljstvo v slovenskih muzejih. Argo 54, {t. 1, str. 68–75. BREZNIK, Andreja 2012 Potrebe in realnost pedago{ke slu`be v slovenskih muzejih in njena vloga pri uresni~evanju poslanstva muzejev. Argo 55, {t. 1, str. 70–74. BRVAR, Roman 2000 Geografija nekoliko druga~e: didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne u~ence. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo. 2005 Kaj, kako? Zakaj, tako?: predstavitev inovacij, adaptacij in izbolj{av pri pouku s slepimi in slabovidnimi u~enci. Grosuplje: Mondena. 2010 Dotik znanja: slepi in slabovidni u~enci v inkluzivni {oli. Ljubljana: Modrijan. CANDLIN, Fiona 2003 Blindness, art and exclusion in museums and galleries. International Journal of Art & Design Education 22, {t. 1, str. 100–110. 2006 The dubious inheritance of touch: art history and museum access. Journal of Visual Culture 5, {t. 2, str. 137–154. 65 2008 Touch and the limits of the rational museum, or can matter think? Senses and Society 3, {t. 3, str. 277–292. CLASSEN, Constance 2007 Museum manners: the sensory life of the early museum. Journal of Social History 40, {t. 4, str. 895–914. CROOKE, Elizabeth 2006 Museum and community. V: T. Miller (ur.), A companion to museum studies. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell. Str. 170–185. ^ERNE, Tea 2000 Zgodbe muzejskih predmetov. [empeter pri Gorici: Samozalo`ba. DOSTOPNOST b. n. l. .15. 5. 2015.. EDEN DRUG'MU OGENJ DAJMO 2014 Eden drug'mu ogenj dajmo: kultura v {tevilkah 2010–2012. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. .2. 7. 2014.. EBU b. n. l. .20. 7. 2014.. FUGGER-GERMADNIK, Rolanda 1994 Nekaj misli k razstavi: Prosimo, dotikajte se predmetov! Argo 36/37, str. 109–110. HAYHOE, Simon 2015 An enquiry into passive inclusion and unreachable artworks at the Metropolitan Museum of Art, New York. Predavanje na konferenci Blind Creations: An International Colloquium on Blindness and the Arts, London, 30. 6. 2015. HERZOG, Jerneja; STRNAD, Brigita 2014 Proaktivnost slepih in slabovidnih pri dojemanju abstraktne in figuralne umetnosti. Revija za elementarno izobra`evanje 7, {t. 3/4, str. 75–88. HETHERINGTON, Kevin 2000 Museums and the visually impaired: the spatial politics of access. The Sociological Review 48, {t. 3, str. 444–463. 2002 The unsightly: visual impairment, touch and the Parthenon frieze. Theory, Culture and Society 19, {t. 5–6, str. 187–205. 2003 Accountability and disposal: visual impairment and the museum. Museum and Society 1, {t. 2, str. 104–115. HOWES, David 2003 Sensual relations: engaging the senses in culture and social theory. Ann Arbor: University of Michigan Press. ICOM 2007 Museum definition. .20. 4. 2013.. Sa{a Poljak Isteni~ JAY, Martin 1988 Scopic regimes of modernity. V: H. Foster (ur.), Vision and visuality. Seattle: Bay Press. Str. 3–23. KARP, Ivan; MULLEN KREAMER, Christine; LAVINE, Steven D. (ur.) 1992 Museums and communities: the politics of public culture. Washington: Smithsonian Institution Press. KERMAUNER, Aksinja 2005 Tipna slikanica za slepe. Defektologica slovenica 13, {t. 1, str. 19–32. 2009 Na drugi strani vek: (opis prvoosebne fenomenolo{ke raziskave – kako je biti slep). Ljubljana: [tudentska zalo`ba. 2010 Fenomenologija samogenerirane slepote: doktorska disertacija. Ljubljana: .A. Kermauner.. .2. 4. 2013.. 2014a Umetnost za vse. Revija za elementarno izobra`evanje 7, {t. 3/4, str. 17–31. 2014b Avdio-hapti~no-virtualna Mona Lisa: slepi in slikarstvo. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo 42, {t. 255, str. 173–181. KLEEGE, Georgina 2015 Blind self-portraits. Predavanje na konferenci Blind Creations: An International Colloquium on Blindness and the Arts, London, 28. 6. 2015. KOSTELEC, Jana; PAVLICA, Iva 2014 Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam: projekt Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 24, str. 235–249. LANG, Caroline; REEVE John; WOOLARD Vicky (ur.) 2006 The responsive museum: working with audiences in the twenty-first century. Aldershot: Ashgate. LAZAR, Toma` 2009 Uporaba kopij, rekonstrukcij in funkcionalnih replik v muzejskem delu. Argo 52, {t. 1/2, str. 116–131. LIPEC-STOPAR, Mojca; BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2009 Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. MAJERHOLD, Katarina (ur.) 2014 Zbornik za spodbujanje demokrati~nega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin in obiskovalci. Ljubljana: Dru{tvo [kuc in Galerija [kuc. .5. 9. 2015.. MKPI 2008 Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Uradni list RS, {t. 37. MUROVEC, Nika; KAVA[, Damjan 2010 SWOT analysis: status of the creative industries in Ljubljana. Ljubljana: In{titut za ekonomska raziskovanja. .18. 3. 2014.. NEWMAN, Andrew; MCLEAN, Fiona 2004 Capital and the evaluation of the museum experience. International Journal of Cultural Studies 7, {t. 4, str. 480–498. NPK 2014 Nacionalni program za kulturo: 2014–2017: pot do novega modela kulturne politike. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. .20. 7. 2014.. OTER GOREN^I^, Mija 2006 Nekaj predlogov in sugestij za ve~jo dostopnost muzejev. Argo 49, {t. 1, str. 134–137. POLJAK ISTENI^, Sa{a 2002 Edina tema je neznanje: poro~ilo o novi potujo~i razstavi Pokrajinskega muzeja Ko~evje o {olstvu in skrbi za slepe in slabovidne na Slovenskem. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 42, {t. 4, str. 32–33. 2007 Edina tema je neznanje: {olstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem: zlo`enka ob razstavi v Slovenskem {olskem muzeju v Ljubljani, od 13. 6. do 16. 11. 2007. Ljubljana: Slovenski {olski muzej. .13. 6. 2015.. 2008 [ege in navade kot folklorizem. Traditiones 37, {t. 2, str. 61–110. POLJAK ISTENI^, Sa{a (ur.) 2013 Slepi in slabovidni v dru`bi: med zgodovinsko perspektivo in sodobnimi vpra{anji: konferenca o polo`aju slepih in slabovidnih od za~etka 19. stoletja do danes, Ljubljana, 23. in 24. april 2013: povzetki. Ljubljana: ZRC SAZU, In{titut za slovensko narodopisje; ZRC SAZU, Zgodovinski in{titut Milka Kosa; Zveza dru{tev slepih in slabovidnih Slovenije. POLLOCK, Griselda; ZEMANS, Joyce (ur.) 2007 Museums after modernism: strategies of engagement. Malden: Blackwell. RAZGLAS [T. 168 1919 Razglas {t. 168 za sprejem v Zavod za slepce. Uradni list de`elne vlade za Slovenijo 150/1919. RAZGLAS [T. 5582 1919 Razglas {t. 5582 o imenovanju kuratorija za slepe. Uradni list de`elne vlade za Slovenijo 152/1919. RESMAN, Metod 2003 Integracija/inkluzija med zamislijo in uresni~evanjem V: M. Resman (ur.), Integracija, inkluzija v vrtcu, osnovni in srednji {oli: teorija in praksa. Ljubljana: Zveza dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije. Str. 64–83. ROV[NIK, Borut 2011 Kako dostopni in vklju~ljivi so Muzeji in galerije mesta Ljubljana za osebe s posebnimi potrebami? .22. 7. 2015.. 2012 Pogled v prihodnost: bodo muzeji v 21. stoletju {e dru`beno koristni?: smernice za muzejske pedagoge in odgovorne za obiskovalce in uporabnike. Argo 55, {t. 1, str. 79–83. 2013 Kako senzorno dostopni in vklju~ljivi so slovenski muzeji in galerije? Skupna predstavitev ukrepov in projektov dostopnosti za senzorno ovirane obiskovalce na Kulturnem bazarju 2013. .22. 7. 2015.. SANDELL, Richard (ur.) 2002 Museums, society, inequality. London, New York: Routledge. SANDELL, Richard; DODD, Jocelyn; GARLAND-THOMSON, Rosemarie (ur.) 2010 Re-presenting disability: activism and agency in the museum. London, New York: Routledge. SENDI, Richard .et al.. 2012 Spletni vodnik za invalide in tehni~no orodje za ocenjevanje dostopnosti objektov v javni rabi. Urbani izziv (posebna izdaja), str. 98–115. SENDI, Richard; KERBLER, Bo{tjan - Kefo 2009 Invalidi in dostopnost: kako uspe{ni smo v Sloveniji pri odstranjevanju in prepre~evanju grajenih in komunikacijskih ovir? Urbani izziv 20, {t. 1, str. 5–20. SIMON, Nina 2010 The participatory museum. Santa Cruz: Museum 2.0. .3. 9. 2015.. SUDEC, Katja; GRMADNIK, Jerneja 2014 Vodstva po razstavi trajajo dve uri, ljudje pa bi {e ostali. Vpra{alnik Ljubljanapolisa: Katja Sudec o tem, kako slepim in slabovidnim prilagoditi umetni{ka dela: v Ljubljani se stvari dogajajo po~asneje. Delo.si, 21. 4. 2014. < http://www.delo.si/novice/ljubljana/vodstva-po-razstavi-trajajo-dve-uri­ljudje-pa-bi-se-ostali.html> .23. 7. 2015.. SULLIVAN, Paul 2015 Inclusive descriptions of art works at Bristol City Museum and Art Gallery. Predavanje na konferenci Blind Creations: An International Colloquium on Blindness and the Arts, London, 30. 6. 2015. [TURM, Lili 2012 Muzej in nove prilo`nosti v prime`u sodobne dru`be. Argo 55, {t. 1, str. 75–78. TRBANC, Martina (ur.) 2003 Socialna in ekonomska vklju~enost ranljivih skupin v Sloveniji: mo`ni ukrepi za dvig zaposljivosti najbolj ranljivih kategorij te`je zaposljivih in neaktivnih oseb: raziskovalno poro~ilo za MDDSZ. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. .21. 7. 2015.. Sa{a Poljak Isteni~ VALVASORJEVE NAGRADE 2012 Valvasorjeve nagrade, priznanja in diplome za leto 2011. Ljubljana: Slovensko muzejsko dru{tvo. VAN MENSCH, Peter; MEIJER-VAN MENSCH, Leontine 2011 New trends in museology. Celje: Muzej novej{e zgodovine. VERGO, Peter 1989 The new musology. London: Reaktion Books. VODEB, Vlasta 2005 Dostopnost muzejev. Argo 48, {t. 2, str. 104–110. 2006 Dostopnost urbanega okolja: San Francisco, London, Ljubljana. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. 2009 Modeli dostopnosti in razvojnih mo`nosti kulturne dedi{~ine. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. VODEB, Vlasta; BRA^UN SOVA, Rajka68 2011 Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. VOKI] VOJKOVI^, Tatjana 2007 Dostopnost muzejskega u~nega okolja za slepe in slabovidne. [olska kronika 16 (40), {t. 2, str. 351–357. VOM LEHN, Dirk 2010 Discovering “experience-ables”: socially including visually impaired people in art museums. Journal of Marketing Management 26, {t. 7–8, str. 749–769. WATSON, Sheila (ur.) 2007 Museums and their communities. London, New York: Routledge. YHD b. n. l. < http://www.yhd-drustvo.si/bontoncek/terminilogija.html> .2. 9. 2015.. ZAVIR[EK, Darja 2000 Hendikep kot kulturna travma: historizacija podob, teles in vsakdanjih praks prizadetih ljudi. Ljubljana: Zalo`ba /*cf. ZAVOD ZA GLUHE 2014 Zavod za gluhe in naglu{ne Ljubljana: publikacija 2014/2015. Ljubljana: Zavod za gluhe in naglu{ne. < http:// www.zgnl.si/zavod/index.php/ct-menu-item-3/ct-menu-item-11/31-st/127-publikacija> .20. 7. 2015.. ZIMI 2010 Zakon o izena~evanju mo`nosti invalidov. Uradni list RS, {t. 94. ZOsn 1996 Zakon o osnovni {oli. Uradni list RS, {t. 12. ZUOPP 2000 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list RS, {t. 54. ZVKD-1 2008 Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Uradni list RS, {t. 16. @IDOV, Nena 2011 Muzeji in dru`beno vklju~evanje: primer razstave o brezdomstvu v Slovenskem etnografskem muzeju. Etnolog 21, str. 245–261. @OLGAR, Ingrid; KERMAUNER, Aksinja 2006 Poznavanje slepih in slabovidnih u~encev – pot do ustrezne obravnave. Sodobna pedagogika 57 (posebna izdaja), str. 376–393. @UPANEK, Bernarda 2008 Z arheologijo onkraj meja: rehabilitacijski projekt za mladostnike s posebnimi potrebami. Argo 51, {t. 2, str. 146–148. BESEDA O AVTORICI Sa{a Poljak Isteni~, dr. etnolo{kih znanosti, je raziskovalka na In{titutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Ukvarja se z raziskovanjem dru`bene ustvarjalnosti, ritualnih praks in praznikov, tradicije in kulturne dedi{~ine ter razvoja pode`elja, njeni raziskovalni interesi pa segajo tudi na podro~ja zavarovanih obmo~ij (parki in rekreacija), socialnega `ivljenja (dru{tva), marginalnih skupin (slepi in slabovidni) in manj{in (koro{ki Slovenci). Trenutno vodi podoktorski projekt o dru`benih vidikih ustvarjalnosti, katerega cilj je uveljaviti razumevanje kulturnih in kreativnih industrij kot dru`beno vklju~ujo~ih, kulturno ob~utljivih in okoljsko osve{~enih strategij. ABOUT THE AUTHOR Sa{a Poljak Isteni~, PhD in ethnological sciences, is employed as a researcher at the Institute of Slovenian Ethnology SRC SASA. Her research focuses on social creativity, ritual practices and holidays, traditions and cultural heritage, rural development, and also extends to protected areas (parks and recreation areas), social life (societies), marginal groups (the blind and visually impaired), and minorities (the Carinthian Slovenes). She presently heads a postdoctoral project on the social aspects of creativity, aimed at enhancing the understanding of cultural 69 and creative industries as socially inclusive, culturally sensitive, and environmentally aware strategies. SUMMARY Accessibility of culture and/or inclusion?: the blind and visually impaired in Slovenia’s museums According to ICOM’s definition modern museums are institutions in the service of society and its development; as such they should occupy themselves less with the history and identity of a nation, social elites, or privileged groups, but increasingly with topical social themes, including the accessibility of culture to vulnerable groups and their inclusion in all segments of social life. Long before the adoption of legislative requirements (e.g. The Cultural Heritage Protection Act – 1 in 2008, and the Equalisation of Opportunities for Persons with Disabilities Act in 2010), Slovenia’s museums and galleries included vulnerable groups in their activities, especially the blind and visually impaired. They staged exhibitions on segments of their life (education and care, cultural and technical heritage), or adapted exhibitions, guided tours, and other museum programmes to their needs. In spite of the “scopic regime” of museums and galleries, in which vision occupies the central place, exhibitions and other activities — which in Slovenia build on two decades of experiences with including the sensory impaired in activities and on multisensory experiences and understanding — have a positive influence on visitor satisfaction. This type of exhibition indeed enables people to learn and understand things the eye cannot see, and especially creates more emotional responses and a feeling of intimacy. The endeavours of the Slovene museums and galleries to provide better access to their premises and activities to special need groups (in particular the mobility and sensory impaired) may lag behind the practices of some nationally important museums abroad, but the blind and visually impaired visitors emphasize that the curators in Slovenia’s museums are more than willing to enable them to visit exhibitions and even the museum’s depots. In spite of these efforts, however, the number of such visitors has remained relatively low, because to convince people that museums can be interesting to anyone is a long and slow process. We can only hope that the recent activities of the museums and galleries will increase the interest and wish of special need people and members of vulnerable groups to enjoy in the arts and interact with the cultural heritage, and to savour more often the creative environment of cultural institutions. Research has indeed shown that people visit these institutions to enhance their social, cultural, Sa{a Poljak Isteni~ and symbolic capital, and that they see them as an option for positive social experiences. When satisfactory interaction occurs between people from privileged and vulnerable groups, the sensitivity to the social position of the latter groups spreads to other environments and, last but not least, to the political arena, which regulates the rights and options of vulnerable groups in society with legislation. DOSTOPNOST KONCEPTOV MO[KOSTI IN @ENSKOSTI Transseksualnost in po~enjanje spola Katarina @upevc IZVLE^EK Na{a dru`beno-kulturna resni~nost spol zarisuje v dvojini, v mo{ki in `enski razli~ici, kar naj bi bilo neko naravno in ultimativno dejstvo. Hkrati naj bi bila njegova dru`beno­kulturna artikulacija (dru`beni spol) nedvoumno, nespremenljivo in vselej-`e povezana z njegovo biolo{kostjo (biolo{ki spol). Vendar pa v taisti dru`beno-kulturni resni~nosti `ivijo tudi osebe, ki se s tem diskurzom ne identificirajo in ga zato preizpra{ujejo. Transseksualne kot tudi druge transspolne osebe si tako na razli~ne na~ine prila{~ajo oziroma potrjujejo spol, ki naj jim znotraj ideologije spola sicer ne bi bil na voljo, naj bi jim bil nedostopen. V ~lanku opisujem na~ine tega prila{~anja oziroma potrjevanja ter obenem naslavljam vpra{anje dostopnosti konceptov mo{kega in `enskega spola. Klju~ne besede: mo{kost, `enskost, dru`beni spol, biolo{ki spol, transseksualnost ABSTRACT Our socio-cultural reality defines gender in two distinct categories, male and female, and this is supposed to be a natural and definitive fact. At the same time, gender’s socio-cultural articulation (social gender) is supposed to be beyond any doubt, unchangeable, and always related to its biological nature (biological gender). However, in this same socio- cultural reality there are also people who do not identify themselves with this discourse and therefore question it. Transsexual and other transgender persons thus in different ways adopt or assert a gender which, within the ideology of gender, should not be available or accessible to them. The article describes the ways of this adoption or assertion and simultaneously addresses the issue of the accessibility of the concepts of male and female gender. Keywords: male, female, gender, sex, transsexuality Uvod Pri~ujo~e pisanje1 v sredi{~e postavlja identifikacije, ki problematizirajo umestitev v klasi~no mo{ko-`ensko pozicijo. Te identifikacije bi lahko poimenovali s kakr{no 1 Besedilo temelji na moji doktorski disertaciji Spol kot ideologija: transseksualnost na Slovenskem, ki je nastala na podlagi raziskave, v kateri je med letoma 2008 in 2011 sodelovalo osem oseb, ki so se identificirale kot trans oziroma transseksualne. Vsi pogovori oziroma intervjuji, ki sem jih opravila s sodelujo~imi v raziskavi, so bili polstrukturiranega tipa, torej sem imela nekaj vnaprej pripravljenih vpra{anj, v veliki meri pa sem razmeroma neovirano pustila naraciji, da se je odvila v smer, v katero sta jo vodila moj sogovornik oziroma sogovornica. Katarina @upevc koli besedo, za~en{i s predpono trans- oziroma vklju~ujo~ pridevnik trans. Naj se za nekoliko bolj podrobno razumevanje poimenovanja naslonim na delo Viviane Namaste, ki pravi, da termin transseksualec (transsexual) ozna~uje osebo, ki je bila rojena enega spola – mo{kega ali `enskega –, vendar pa se identificira kot pripadnica “nasprotnega” spola. Transseksualne osebe so po njenem tiste, ki se z administracijo hormonov in razli~nimi kirur{kimi posegi sku{ajo kar ~im bolj pribli`ati spolu, s katerim se identificirajo. V anglosaksonskem svetu se je mo~no uveljavil tudi termin transspolno/transspolna oseba/transspolne` (transgender), ki lahko ozna~uje osebo ali nastopa kot pridevnik in naj bi bil pravzaprav nadpomenka za ozna~evanje vseh oseb, ki se na kakr{en koli na~in izmikajo umestitvi v binarni sistem dru`benega in biolo{kega spola: transseksualci, kraljice preobleke (drag queens, mo{ki, ki v (gejevskih) 72 klubih nastopajo v `enskih obla~ilih), interseksualci (osebe, ki jih je te`ko umestiti v kategorijo mo{kega oziroma v kategorijo `enske na podlagi njihove biologije), kralji preobleke (drag kings, ki so `enske v mo{ki preobleki, obi~ajno gre za preobla~enje v okviru industrije zabave in zabave v lezbi~nem dru`benem okolju), transvestiti (heteroseksualni mo{ki, ki jim preobla~enje v `enska obla~ila nudi seksualne u`itke) ter osebe, ki se ne `elijo izre~i niti za `enske niti za mo{ke (Namaste 2005: 5–6). Bodisi da gre za transseksualne, transspolne, trans ali trans* identifikacije2 , vse imajo predvsem eno skupno potezo, to je, da na~rtno ali nena~rtno, vendar pa v vsakem primeru dejavno, vsaj v dolo~enem ~asovnem izseku in na tak ali druga~en na~in, presegajo, preizpra{ujejo, spreobra~ajo, prestopajo, zanikajo ali kako druga~e postavljajo pod vpra{aj ideologijo spola. Ta ideologija spola3 je sicer produkt delovanja posameznika, vendar pa obstaja `e veliko pred njim. Otrok naj bi bil pred svojim rojstvom {e individuum in kasneje z delovanjem ideologije priklican4 v status subjekta (vendar ne le skozi ideologijo spola). Na~eloma naj bi bila stvar prav taka, saj kot zapi{e Althusser, “/.../ sleherna ideologija interpelira s pomo~jo delovanja kategorije subjekt konkretne individue v konkretne subjekte” (Althusser 1980: 75). ^e je torej na{ otrok sprva nedolo~en individuum, ga ideologija ob rojstvu prikli~e v kategorijo subjekta, ki v na{em primeru torej postane spolno obele`en. Ideologija spola deluje podobno kot banalna policijska interpelacija “Hej, vi tam!” (Althusser 1980: 75; glej tudi Youngblood Jackson 2004: 677). Na ta priklic se individuum, ki se prepozna kot naslovnik vabila ideologije, odzove in postane subjekt, tak{en, kot ga dolo~a delovanje ideologije. Dojen~ek se ob rojstvu prepozna kot naslovnik spolno obele`enega izjavljanja in torej postane ideolo{ko dolo~en spolni subjekt. Pa vendar, ali ideologija deluje res {ele po rojstvu otroka? Ali pa so njene lovke veliko bolj daljnose`ne? Kot je zapisal Althusser, moramo odgovor na to vpra{anje poiskati v predpostavki, da je ideologija ve~na. In ~e nato ovr`emo dimenzijo ~asovnosti, lahko sklenemo: 2 Vendar pa se v besedilu osredoto~am predvsem na transseksualno identifikacijo, ki vsaj do dolo~ene mere vklju~uje tudi razli~ne na~ine rekonstruiranja fizisa zavoljo vnovi~nega spolnega obele`enja. 3 Ideologijo spola razumem tako, kot ideologijo v splo{nem opi{e Althusser (1980). Ve~ o njej v nadaljevanju besedila. 4 Althusser sicer govori o ideologiji, ki interpelira individuum v subjekt (Althusser 1980: 75), kar bi lahko razumeli kot priklic v ideologijo, tudi ideologijo spola. Torej termina “priklic v spol” ne navajam neposredno po njem, je pa njegovo pisanje v veliki meri vplivalo na oblikovanje te besedne zveze. /…/ ideologija je vselej-`e interpelirala individue v subjekte, ali natan~neje, da so individui po ideologiji vselej-`e interpelirani v subjekte, to pa nas nujno pripelje do zadnje trditve: individui so vselej-`e subjekti. (Althusser 1980: 76) Althusser ima s tem pravzaprav v mislih nezmo`nost individua ube`ati determinizmu ideologije. Subjekti so vselej-`e to, ker so vselej-`e v prime`u ideologije – izven nje pravzaprav sploh ne morejo obstajati. V primeru ideologije spola je povsem na mestu vpra{anje, ali je sploh mogo~e, da se subjekt izmakne priklicu v biolo{ki in nato “ustrezen” dru`beni spol? Ali je mogo~e ostati, biti brez spola? In ~e se vrnem nazaj na Althusserjevo trditev, da so “/.../ individui /.../ vselej-`e subjekti” (Althusser 1980: 76), potem ta (navidezna?) nezmo`nost pobega ideologiji spola postane {e bolj jasna. Kot je nadaljeval Althusser, se 73 priklic v ideologijo pri~ne `e pred fizi~nim rojstvom subjekta, celo pred dejanskim trenutkom njegovega spo~etja. Vsakdo ve, kako te`ko je pri~akovan {e nerojeni otrok in na kak{en na~in ga pri~akujejo. ^e se sporazumemo in pustimo ob strani “~ustva”, to se pravi, oblike dru`inske, o~etovske/materinske/zakonske/bratovske/.sestrske. ideologije, v katerih pri~akujejo otroka, potem lahko prozai~no re~emo tole: vnaprej je domenjeno, da bo nosil Ime svojega O~eta, da bo imel torej njegovo identiteto in da bo nenadomestljiv. [e preden se otrok rodi, je potemtakem vselej-`e subjekt, za to ga dolo~i specifi~na ideolo{ka dru`inska konfiguracija, v kateri ga “pri~akujejo”, potem ko so ga spo~eli; dolo~en je v tej konfiguraciji in po njej. Odve~ je, ~e re~emo, da je ta dru`inska ideolo{ka konfiguracija v svoji enkratnosti mo~no strukturirana; in v tej neusmiljeni, bolj ali manj “patolo{ki” (~e domnevamo, da temu izrazu lahko pripi{emo kak pomen) strukturi mora ta nekdanji prihodnji-subjekt “najti” “svoj” prostor, to se pravi, “postati” spolni (de~ek ali deklica) subjekt, kar pa je `e vnaprej. (Althusser 1980: 77) Kaj drugega kot delovanje ideologije spola je namre~ branje spola otroka v trenutku, ko je to mogo~e s sodobnimi medicinskimi napravami? To branje spola, ki je pravzaprav zamenjalo tisto “Fantek/deklica je!” izrekanje iz preteklosti, je priklic v subjektno pozicijo na podlagi ideologije spola – od tedaj naprej je vse podrejeno temu. Ta ideologija spola zajema klju~ne to~ke, ki jih lahko nanizamo takole: poznali naj bi dru`beni (produkt dru`beno-kulturnega okolja) in biolo{ki (dolo~en predvsem z genitalijami in drugimi fizi~nimi potezami) spol, ki naj bi bila mo`na le v dveh komplementarnih in opozicijskih razli~icah, to je v mo{ki in `enski. Mo{ki dru`beni spol naj bi vedno nujno izhajal iz mo{kega biolo{kega spola, `enski dru`beni spol pa iz `enskega biolo{kega spola. Kri`ne povezave naj bi bile nemogo~e, nepredstavljive, navidez neobstoje~e. Oba spola, tako dru`beni kot biolo{ki, naj bi bila ve~na, nespremenljiva, absolutna, vsaki osebi pa naj bi bil dostopen le en spol (tako dru`beni kot biolo{ki) (primerjaj Garfinkel 1967: 122– 127). Vendar pa se postavlja vpra{anje, ali je res tako. Ali je ideologiji spola, ki ri{e tovrstne poteze na{ega obstoja, mogo~e ube`ati in jo s tem razkrinkati kot dru`beno­kulturno pogojenost? Ali lahko z osvetlitvijo na~inov, kako transseksualne osebe Katarina @upevc ustvarjajo spol, poka`emo tudi, da spol ni nekaj, kar imamo, ampak nekaj, kar po~nemo (primerjaj West in Zimmerman 1987)? Ali nam je dolo~en spol vsem na voljo in dostopen ali pa so njegove meje selektivno prepustne? Za osvetlitev teh vpra{anj najprej pobli`e poglejmo, kako nastaja transseksualna identifikacija. Vznik in oblikovanje transseksualne identifikacije – predliminalna faza Ob~utek druga~nosti je tisto, kar predstavlja prvi mejnik v oblikovanju transseksualne identifikacije.5 Lahko ga razumemo tudi kot predliminalno fazo po Gennepovi teoriji obredov prehoda (1984: 21), v kateri se oseba lo~uje od prej{njosti, kar koli `e ta prej{njost je (v na{em primeru lo~evanje oziroma odmikanje od spolne identitete, ki dru`beno-kulturno sovpada s spolno obele`enim telesom). To je po Troidnu, ki ga navajata [vab in Kuhar (2005: 56), faza senzibilizacije, ki navadno nastopi v obdobju pubertete in ki prinese tudi prva razmi{ljanja v smeri, da “nekaj ni v redu”; ta so pogosto povezana z iskanjem novih pomenov dolo~enih dogodkov iz bolj zgodnjega otro{tva. Ti naj bi v retrospektivnem pogledu potrjevali sedanjo transseksualno identifikacijo oziroma na tej to~ki {ele preizpra{evanje in iskanje identifikacije. Naslednja stopnja oblikovanja transseksualne identifikacije je faza krize identitete, ki jo povzro~a spreminjajo~a se samopercepcija in bole~e pomanjkanje kakr{nih koli relevantnih informacij o transseksualnosti (primerjaj [vab in Kuhar 2005: 61). Prvi poskus razre{itve krize identitete, ki nastane na podlagi ob~utij, da nekaj “ni v redu”, ter izku{enj, ki zamajejo sicer navidez samoumevno povezavo med “ustreznim” biolo{kim in “ustreznim” dru`benim spolom, je nedvomno zanikanje, ~emur pogosto sledijo razli~ni na~ini potopitve v normo6 in mimikrija dru`beno-kulturno za`elenega vedenja, ki se pri~akuje od tega ali onega spola. Kljub namenom zmanj{evanja ali razre{itve krize identitete s krojenjem vedenja in vlog, tako da bi ~im bolj ustrezale dru`beno-kulturnim normam glede spola in spolne identitete, pa se kriza le {e poglablja in zahteva druga~en odgovor. Po poskusih potopitve v normo in zanikanja obstoje~e in vselej-`e prisotne identifikacije z nasprotnim spolom7 ravno tako sledi razkrivanje pred samim seboj. Vendar pa se v nekaterih primerih ta razkrivanja izka`ejo za “la`na”, saj zavoljo skoraj popolne odsotnosti referen~ne – transseksualne! – identifikacije 5 Roman Kuhar v svojem delu Mi, drugi (2001) na{teje ve~ modelov razvoja homoseksualne identifikacije, ki bi jih lahko aplicirali tudi v kontekstu transseksualnosti (~eprav ne gre spregledati pomembnega razkoraka, saj gre pri homoseksualni identifikaciji za spolno usmerjenost, pri transseksualni pa za spolno identifikacijo/ identiteto). Kljub temu pa se pri opisovanju oblikovanja transidentifikacije opiram na omenjeno delo in na delo Neznosno udobje zasebnosti: vsakdanje `ivljenje gejev in lezbijk ([vab in Kuhar 2005). 6 “Navdih” za besedno zvezo “potopitev v normo” je besedna zveza “potopitev v heteroseksualnost” iz dela Alenke [vab in Romana Kuharja (2005: 63). 7 Transseksualna identifikacija temelji tudi na eni od potez ideologije spola, in sicer na normi dveh spolov, torej mo{kega in `enskega spola. Z osredoto~anjem na pisanje o dveh spolih pa ne `elim zanikati tudi glasov, ki zagovarjajo stali{~e, da je spolov pravzaprav ve~ kot le dva, tako v biolo{kem kot dru`beno­kulturnem smislu. Ve~ o tem pi{em tudi v svoji doktorski disertaciji. posamezniki in posameznice svoje nelagodje neredko razumejo kot tisto, ki temelji v homoseksualni spolni usmerjenosti. Torej se najprej, v dolo~enem obdobju `ivljenja, identificirajo kot geji oziroma lezbijke (primerjaj Meyerowitz 2004: 187; Barrett 2007c: 26–28; Halberstam 2004: 150; Rubin 2003: 135–138, ki pi{e o lezbi~ni identifikaciji kot “napa~nem ovinku” pred transseksualno identifikacijo).8 Vidnost transseksualne identifikacije – liminalna faza Naposled pa vendarle sledi razkritje pred samim seboj kot transseksualna oseba, s ~imer se pri~ne naslednja stopnja tega “obreda prehoda”, in sicer liminalna faza, ko je oseba med svetovoma, ni ne tukaj ne tam (Gennep 1984: 21). Temeljna identifikacija v tej liminalni fazi je torej transseksualna. To razkritje pred samim 75 seboj, kljub naporom in uporom, naposled prinese nepredstavljivo in neprecenljivo olaj{anje. Ta faza vklju~uje tudi `e prva razkritja pred pomembnimi drugimi, ki ravno tako prinesejo olaj{anje, ne glede na to, kak{ni so odzivi (primerjaj [vab in Kuhar 2005: 67–69). Vendar pa z razkritjem {e ni konec liminalne faze, temve~ se v njej dogodi {e ena pomembna to~ka v procesu formacije transseksualne identifikacije, to je do`ivljanje sebstva v telesu, ki mu ne ustreza, in artikulacija vseh neustreznosti, ki so podstat za kasnej{o ponovno potopitev v normo. Koncept napa~nega telesa V ~asu, ko se osebe identificirajo kot transseksualne (torej med razkritjem in med ponovno potopitvijo v normo), svojo transseksualnost razlagajo kot “ujetost v napa~nem telesu” (glej na primer Schrock, Reid in Boyd 2005: 320), “tako sem se rodil/a” in podobno, ali kot je povedal nekdo, ki je sodeloval v moji raziskavi: “Spol je v mo`ganih. Ampak ne v smislu, da se ti sam prepri~a{ v to, temve~ enostavno, mo`gani so `enski.” Metafora ujetosti v napa~nem telesu je znana in pogosto uporabljena, ko govorimo o transseksualnih identifikacijah, vendarle pa se pojavljajo tudi glasovi, ki opozarjajo na njeno problemati~nost. Kate Bornstein na primer ugotavlja, da ni preve~ posre~ena: “Razumem, da lahko mnogi tako pojasnjujejo svoje transspolno `ivljenje pred operacijo, vendar stavim, da je to prej neposre~ena metafora, ki se zlahka prilagodi kulturnim pri~akovanjem, kot pa pravi odsev transspolnih ob~utij” (Bornstein 1999: 63). Tudi Sally Hines pravi, da je metafora ujetosti oziroma `ivljenja v napa~nem telesu pogosto prisotna v transseksualnih naracijah, je pa precej problemati~na, saj je prej kot kaj drugega odsev prevzema diskurza medicinske stroke, ki sodeluje pri operativni in hormonski premestitvi iz enega (nedvoumnega) spola v drug (nedvoumen) spol (Hines 2007: 60). Ta metafora tudi implicitno poudarja povezavo med biolo{kim in dru`benim spolom oziroma na dolo~en na~in spolno obele`enim telesom in dolo~eno spolno identiteto. ^e se torej oseba po~uti in dojema kot `enska, potem naj bi pri~akovala 8 Tudi Raine Dozier, ki v svoji raziskavi zajema 18 trans-identificiranih biolo{kih `ensk, pi{e, da se le ena pred trans identifikacijo ni identificirala kot lezbijka ali kot biseksualka (Dozier 2005: 301, 303). Katarina @upevc in posledi~no zahtevala, da bo tudi videti/prebrana kot taka. O~itna je torej povezava med videzom in identifikacijo, ob ~emer se Nikki Sullivan spra{uje, zakaj je ta povezava v resnici tako samoumevna in moralno upravi~ena, da je medicinska intervencija postala splo{no uveljavljena praksa za “zdravljenje” oziroma razre{itev disonance med telesom in (predvsem samo) percepcijo (Sullivan 2008: 110– 111). Dejansko konstrukcijo povezave, ki legitimizira potrditev spola9 s pomo~jo biomedicine (s hormoni in/ali operacijami) z namenom doseganja celostnosti osebe, lahko poka`e vzporejanje dolo~ene dru`beno-kulturne identifikacije z identifikacijo oseb, ki svoje telo ravno tako do`ivljajo v disonanci s sebstvom in ki ravno tako za opis svojih ob~utij in nelagodij uporabljajo metaforo ujetosti v napa~nem telesu. Vendar pa diskurz razre{itvi njihove disonance z operativnimi 76 posegi ni posebej naklonjen. Osebam, ki za doseganje disonance med sebstvom in telesom `elijo amputirano telo (torej amputacijo uda/udov), artikulacija metafore ujetosti v napa~no telo pri tem ne pomaga. Njihova prepri~anost, da je napa~no telo tisto, ki poseduje vse {tiri ude, namre~ ne prepri~a tudi akterjev medicinske stroke. Kot zapi{e psihiater, ki ga navaja Nikki Sullivan, naj bi bilo te`ko upravi~iti trditev oseb, da so hendikepirane, ujete v ne-hendikepiranem telesu, saj naj pravzaprav ne bi obstajal neki “naraven pojav” hendikepiranosti, ki bi se lahko primerjala oziroma bi bila enaka “naravnemu pojavu” spola (Bruno v Sullivan 2008: 111). Avtorica nadaljuje, da razkorak med enim in drugim napa~nim telesom (v na{em primeru med omenjenim nehendikepiranim ter predtranzicijskim transseksualnim telesom) pri~a tudi o diskurzivni konstrukciji napa~nega telesa per se in tako ri{e pravilno oziroma sprejemljivo napa~no telo in nepravilno oziroma nesprejemljivo napa~no telo. ^eravno diskurz napa~nega telesa prina{a dolo~ene pozitivne rezultate (s pomo~jo biomedicine na novo spolno obele`eno telo), vendarle patologizira Razliko, utrjuje binarno opozicijo uma in telesa, poveli~uje celostnost oziroma ugla{enost ter univerzalizira in dekontekstualizira Napa~nost (Stryker v Sullivan 2008: 112). Slednje besede torej problematizirajo sam koncept ujetosti v napa~no telo in potrjujejo tudi skepso `e omenjenih avtoric. Vendarle pa je metafora v tako splo{ni rabi predvsem, ker plasti~no zarisuje disonanco med umom in telesom, poleg tega pa je sklicevanje na napa~no telo pogosto tudi vstopnica v medicinsko polje potrditve spola. Odsotnosti in prisotnosti kot nelagodje in `elja Kateri pa so tisti spolno obele`eni deli telesa, ki pogojujejo dolo~eno telo kot napa~no? Za osebe, ki se identificirajo kot mo{ki in jim je bil ob rojstvu pripisan `enski spol, predstavljajo enega pomembnih problemov prsi, ki jih na{a dru`beno­ 9 Potrditev spola je besedna zveza, ki nadome{~a besedno zvezo sprememba spola, ki se je uporabljala v preteklosti in se je za poimenovanje realne izku{nje oseb izkazala za neprimerno. Sprememba spola namre~ namiguje na to, da oseba z biomedicinskimi postopki svoj spol spremeni iz enega v drugega, vendar pa temu ni povsem tako. Dejansko oseba namre~ z biomedicinskimi postopki le potrdi spol, s katerim se je vselej-`e identificirala. Potrditev spola je izraz, ki ga uporablja tudi aktivisti~na trans skupnost, med drugim na primer krovna evropska organizacija za trans tematike Transgender Europe. V splo{nem diskurzu pa {e vedno prevladuje uporaba zastarele besedne zveze sprememba spola. kulturna resni~nost do`ivlja kot ultimativen ozna~evalec `enskih teles in `enskosti. Ravno prsi so tiste, ki mnogim osebam prepre~ujejo, da bi v celoti `ivele kot mo{ki, pri ~emer je pomembna tudi velikost prsi (Rubin 2003: 103–104). Na fizisu, ki ne `eli biti `enski, saj ga oseba do`ivlja kot mo{kega, lahko izpostavimo tudi odsotnosti, ki so ravno tako pomembne. Ve~ina v raziskavi Henrya Rubina je na primer zatrdila, da je odsotnost penisa na njihovem ponovno prisvojenem fizisu najpomembnej{a predvsem pri zmenkih in spolnih odnosih ter pri uriniranju na javnih strani{~ih, pri nekaterih pa ne-posedovanje penisa predstavlja tudi velik dejavnik pri oblikovanju samopercepcije kot mo{kega (Rubin 2003: 139–140). Naslednja odsotnost, ki je morda {e pomembnej{a od odsotnosti penisa, je odsotnost pora{~enosti obraza. Kot pi{e Raine Dozier, so sodelujo~i v njegovi raziskavi poudarjali, kako pomembna je pora{~enost obraza za okolico, ki na podlagi dolo~enih ozna~evalcev dolo~a spol posameznika ali posameznice. Druge karakteristike telesa, ~eprav morda ravno tako mo~no spolno obele`ene, ob prisotnosti pora{~enosti obraza postanejo manj ali skoraj nepomembne. Billy iz Dozierjeve raziskave na primer pove: Mislim, da se vse vrti okrog obrazne pora{~enosti. Ne gre za moj feti{ na obrazno pora{~enosti, ampak dru`beno, ko ima{ dlake na obrazu, lahko prehaja{ ne glede na to, kako je videti tvoje telo. Mislim, bil sem v devetem mesecu nose~nosti in ko sem hodil naokoli, so ljudje govorili “Ooo, kako je ta tip debel!” (Dozier 2005: 305) Pri posameznicah, rojenih v mo{kem fizisu, so seveda problemati~ne druge prisotnosti/odsotnosti oziroma ozna~evalci. Na prvi pogled je zelo mote~a prav pora{~enost obraza, ki jo na{a dru`beno-kulturna realnost prebere kot o~iten ozna~evalec mo{kega in je zato za posameznice, ki se identificirajo in prezentirajo kot `enske, povsem nesprejemljiva. Zelo povedne so tudi besede enega od sodelujo~ih v moji raziskavi, ki hkrati na{tejejo tudi vse ostale dele fizisa, ki njegovo telo ri{ejo kot napa~no: K@: Kaj recimo je na tvojem telesu tak{nega, zaradi ~esar se ti tvoje telo ne zdi `ensko? Kaj bi spremenil, da bi ustrezalo temu, kakor se ti po~uti{? S: Se pravi, jaz imam ideale zelo visoke, od plesa do umetnosti, tudi sceno dobro poznam. Skratka, vse je na taki ravni, da nikakor ne ustreza to, kar je zdaj. Normalno, morajo se poteze obraza omeh~ati, mora se pora{~enost ukiniti, mora se, ali pa vsaj malo, ampak to je, kar je mo`no s terapijami, mora se telo spremeniti, morajo se boki raz{iriti, moram {e shuj{ati, moram malo prsi dobiti, moram rame zgubiti, roke zgubiti. ^e bi zdaj {el od za~etka gor pa dol, bi bila kar dolga. Ampak ni problema. Imam neke predispozicije, drugih spet ne, a na koncu vem, da bo rezultat uspe{en. Oblikovanje telesa in prezentacije z namenom potopitve v normo Razkritje ter artikulacija in ozave{~anje vseh delov telesa, ki ga zarisujejo kot napa~no, pa ne predstavljata kon~ne to~ke transseksualne naracije. ^e se s {ir{im Katarina @upevc razkritjem homoseksualni posameznik premesti iz liminalne faze v postliminalno in tako homoseksualna identifikacija pravzaprav predstavlja cilj samega procesa formacije in razkrivanja homoseksualne identifikacije, pa je (vsaj pri nekaterih) transseksualno identificiranih osebah ta transseksualna identifikacija zgolj za~asna. Potopitev v normo oziroma uspe{na premestitev v ob~uteni spol namre~ predstavlja konec liminalne faze. Liminalna faza se tako v teh primerih izte~e v ponovni potopitvi v normo, to je v en ali drug nedvoumen spol, ki je diametralno nasproten spolu, ki je bil doti~nemu posamezniku ali posameznici pripisan ob rojstvu. Potopitve v normo kot postliminalne faze ter pravzaprav kot posledice razkritja transseksualno identificirane osebe ne moremo primerjati z razkritjem geja ali lezbijke, ki ustvarja dolo~eno vidnost (biti razkrit je v tem primeru cilj 78 in namen samega procesa formacije homoseksualne identifikacije). Postliminalna faza transseksualne osebe je tako ponovna potopitev v sfero nevidnega, neopaznega, asimiliranega v normo (primerjaj Rubin 2003: 178). Iz dojemanja lastnega fizisa kot napa~nega in neprimernega ter na tem temelje~e `elje po njegovi apropriaciji, pri~nejo transseksualno identificirani posamezniki in posameznice z aktivnim preoblikovanjem svojega fizi~nega in dru`benega telesa. Namen tega je ~im bolj uspe{na premestitev na dolo~en na~in spolno obele`enega telesa v polje na drugi na~in spolno obele`enega telesa oziroma zaklju~ek liminalne faze. Nadome{~anje spolno obele`enih telesnih zna~ilnosti Zavoljo ustvarjanja sozvo~ja med identifikacijo in fizisom je tako v ospredju predvsem substitucija ali nadome{~anje spolno obele`enih telesnih zna~ilnosti in telesnih tehnik s telesnimi zna~ilnostmi in telesnimi tehnikami “nasprotnega” spola. To ponavadi vklju~uje spremembo genitalij in predela prsnega ko{a, z neprestanim razvojem medicine in kirurgije pa so sedaj mogo~e na primer tudi operacije, kot je feminizacije obraza ter odstranitev Adamovega jabolka (Ekins in King 2006: 37, 46–47). Nadome{~anje razli~nih delov telesa in drugih ozna~evalcev spola Shrock, Reid in Boyd poimenujejo tudi ponovno ustvarjanje telesa (remaking), saj transseksualne osebe svoja telesa ponovno vzpostavijo na na~in, da kar najbolj ustrezajo kulturnemu diskurzu in predvsem njihovi samopercepciji (2005: 327). Omenim naj tudi administracijo hormonov, ki je v transseksualni naraciji pogosto prva stopnja medicinske potrditve spola. Njen namen je nadomestiti hormonski ustroj, ki ga diskurz razume in opredeljuje kot enega spola, s hormonskim ustrojem nasprotnega spola. To vpliva tudi na preoblikovanje telesa v smeri, da to postane ~im bolj podobno `elenemu spolu oziroma, bolje re~eno, ~im bolj podobno stereotipu, ki ga dru`beno-kulturna resni~nost goji o tem ali onem spolu. Ena od sodelujo~ih v moji raziskavi je tako na primer spregovorila o fizi~nih spremembah, ki jih je zaznala kot posledico hormonov: K@: Pa je opazna ta tranzicija? S hormoni in zaviralci? Se zelo opazi? S: Ja, za partnerko ja. Za njo se dosti opazi. Ker pa~ ona me malo bolj pozna, bolj intimno. Prej sem bila res precej jezna, na cel svet. Ravno zaradi tega. Z blokatorji, s hormoni se je pa nekako ta sestavljanka sestavila. Zadnji ko{~ki padejo noter skupaj in sem dosti bolj spro{~ena. Dosti la`je sprejmem marsikaj. Za koga drugega pa ne vem, ~e kaj opazi. Meni sicer vsi pravijo, da se ko`a spremeni, da rata bolj tanka, kar jaz sicer ne opa`am, ~e opazi kdo drug, pa ne vem. K@: Kaj pa razporeditev ma{~evja? S: Prvi~ je to grozno po~asen proces, pri meni se ne more {e opazit, nisem {e toliko ~asa na hormonih. Drugi~ nekega groznega ma{~evja pa tudi nimam, da bi se kaj prerazporejalo. K@: .Smeh.. 79 S: Je pa res, da je treba malo merkat na to, kaj se je. Ker metabolizem je dosti druga~en, se mi dosti pozna, ~e pojem eno ve~erjo tako kot prej, se mi zdaj kar pozna, takoj. K@: To so prav hormoni ali kaj? S: Ja. Kar se telesa ti~e, razen anatomije, sem jaz `enska. Pa~ razen anatomije. Se pravi telo deluje kot `ensko v vseh pogledih. To se pa takoj pozna. Tudi recimo prsi, ta prvi mesec so {le z 0 na ko{arico A. Potem se je pa ustavilo. Recimo, da se je takrat ma{~evje malo razporedilo. Ker takrat po enem mesecu so bile polne masti. Pa~, mehko, tako. Zdaj so pa trde, ampak so {e vedno velike, so na A. K@: To se ve~ ne ve~ajo, verjetno? S: Ve~ina ljudi pravi, da lahko pri~akuje{ eno ko{arico manj od predstavnikov lastne dru`ine. Nekako tako naj bi bilo. Potem je pa tudi od ~loveka odvisno, kako to rata. Enim se ni~ ne pozna, drugi imajo pa probleme, da imajo prevelike. Odvisno je tudi od genetike in od razmerja hormonov. @enske tako kot mo{ki proizvajajo testosteron, tako kot mo{ki proizvajajo estrogen. Samo razmerje je druga~no. Jaz sem imela testosteron tako nizek, da tudi ~e bi bila `enska, bi morala jemati testosteron. Estrogen je bil pa tako nizko, da ga niso mogli zmerit. Tako da ... Zdaj je pa vse v normalnih mejah. Poleg bolj “biolo{kih” substitucij, ki dejansko zare`ejo v telo oziroma jasno in o~itno zari{ejo spol na telo v skladu s prevladujo~im stereotipnim razumevanjem tega ali onega telesa, pa posamezniki in posameznice nadome{~ajo tudi druge elemente in izraze svojega spola. Kot ugotavljata Kessler in McKenna (1978) in potrjujeta tudi Ekins in King (2006), za pripis spola dolo~eni osebi v vsakodnevnih interakcijah genitalije pravzaprav sploh ne igrajo nobene vloge (te so pomembne le za za~etni priklic v ideologijo spola ob rojstvu), saj so obi~ajno zakrite in torej nevidne. Na osnovi dnevnih interakcij v ospredje pri “prepoznavanju” spola stopijo na primer obla~ila, pri~eska, izbor nakita, telesne tehnike in podobno. V ve~ini primerov je torej dru`beni videz (negovanje telesa, obla~ilni videz ...) bolj pomemben od fizi~nega telesa in videza (Ekins in King 2006: 50). Schrock, Reid in Boyd (2005) v svoji `e omenjeni raziskavi substitucijo telesnih tehnik opi{ejo s konceptom prevzgoje (retraining) telesa. Transseksualne `enske, ki so sodelovale Katarina @upevc v njihovi raziskavi, so se namre~ z opazovanjem drugih `ensk u~ile, kako biti `enska, ali, kot je povedala ena od sodelujo~ih v omenjeni raziskavi: “Na TV gledam veliko `ensk. @enske se ve~ dotikajo. So bolj intimne druga z drugo. Ni jih strah pokazati ~ustev. Ve~ se smejijo. Ni jih strah izraziti ranljivosti … V bistvu, u~iti se, kako sedeti, geste, gibanje glave, smejanje, dotikanje. To so ve~inoma `enske stvari, ki sem se jih nau~ila prete`no ob gledanju TV-ja” (Schrock, Reid in Boyd 2005: 322). Pomembno pri slednjih besedah je, da substitucija dolo~enih segmentov sebstva poteka s socialnim u~enjem, ki bi ga lahko primerjali z u~enjem spolnih vlog v otro{tvu. Tudi v tem primeru gre za opazovanje oseb lastnega spola, ponavljanje in preoblikovanje morebitnih napak, na katere nas opozori dru`beno okolje. Ob tem se lahko nave`em na Sandro Lee Bartky, ki pravi, da je telesenje 80 `enskosti bistveno druga~no od telesenja mo{kosti in predvsem govori o tem, da so na~in uporabe telesa, telesne tehnike in gibanje telesa v prostoru posledica u~enja in socio-kulturnih definicij (Bartky 1998: 35; glej seveda tudi Mauss 1996). [e en pomemben vidik substitucije je izbira spolno obele`enih obla~il in modnih dodatkov, ki glede na dru`beno-kulturne konvencije artikulirajo en ali drug spol. Spolno dolo~ena obla~ila so na primer zelo mo~an in vseprisoten ozna~evalec spola in zakrivajo podobnosti med mo{kimi in `enskimi telesi, hkrati pa poudarjajo predvsem razlike. Schrock, Reid in Boyd ponovno govorijo o druga~nem u~enju `e nau~enega in ta proces imenujejo re-dekoracija telesa (redecorating). Kot zapi{ejo, sprememba obla~il in dekoracije telesa vpliva tudi na spremembo subjektivitete in spolnega telesenja – kako sedeti (npr. s skupaj stisnjenimi prekri`animi nogami), kako se gibati … (2005: 324). Zakrivanje znakov, ki so v konfliktu z identifikacijo Zakrivanje ozna~uje proces skrivanja in zakrivanja znakov, ki jih posameznik ali posameznica razumeta v konfliktu z na~rtovanim in `elenim prikazom ob~utenega spola. Pomeni lahko zakrivanje nekaterih telesnih zna~ilnosti, ki jih na{a dru`ba in kultura brez pomisleka pove`eta z enim ali drugim spolom, kot je na primer izrazito Adamovo jabolko, veliko oprsje ali gosta pora{~enost obraza. Tako lahko posameznik z namenom zakrivanja Adamovega jabolka okoli vratu nosi {al ali pulover z visokim ovratnikom, prsi lahko zakrije s povezovanjem, penis pa s pritrjevanjem med noge in pod zadnjico (Ekins in King 2006: 37). Posamezniki in posameznice, ki so sodelovali v moji raziskavi, so po ve~ini vsi imeli dolo~ene izku{nje z zakrivanjem ozna~evalcev spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Pri `enskah, ki se identificirajo kot mo{ki, je seveda glede na `e zapisano zagotovo najbolj v ospredju zakrivanje prsi. Pri osebah biolo{kega mo{kega spola, ki se identificirajo kot `enske, pa so seveda v ospredju drugi ozna~evalci spola, ki se jih zakriva. ^eprav so genitalije del telesa, ki ga prakti~no nikoli ne razkazujemo, in ~eprav so drugotni ozna~evalci spola v bistvu bolj pomembni za to, kako dru`beno okolje dojema osebe in kako se osebe dojemajo (Griggs 1998: 25), pa obstoj penisa na dru`beno `enskem telesu {e vedno ni docela neproblemati~en (primerjaj Kessler in McKenna 1978: 123). Ta pogled seveda utrjuje paradigmo povezave “pravih” genitalij s “pravim” spolom, ki ni vezana zgolj na mo{ka biolo{ka telesa (tudi obstoj vagine na dru`beno mo{kem telesu je ravno tako problemati~en) (primerjaj Bolin 1993: 454). Zato transseksualno identificirane osebe, ki penisa ({e) niso eliminirale in ki ga dojemajo kot tujek, neza`elenost, neskladnost, razvijejo razli~ne metode, s katerimi ga zakrivajo. Poleg zakrivanja zna~ilnosti in potez fizisa pa proces zakrivanja lahko vklju~uje tudi bolj abstraktne elemente. Posameznik je tako lahko primoran (oziroma si to `eli) tudi v zakrivanje delov svoje biografije, ki je morda spolno obele`ena (prikrivanje poroke, rojstnega lista, tudi dose`ene stopnje izobrazbe in podobno) (Ekins in King 2006: 37). Namigovanje o obstoju za`elenega Ekins in King kot na~in utrjevanja ob~utenega spola navajata tudi namigovanje – torej nekak{no ustvarjanje “iluzije” o spolu osebe. Ker spol po navadi prepoznavamo na podlagi socialne interakcije s pomo~jo drugotnih spolnih znakov in spolno obele`ene adoracije telesa ter telesnih tehnik, je s skrbno izbiro omenjenega mogo~e namigovati o spolu doti~nega posameznika oziroma posameznice. Oseba lahko na primer o spolu, s katerim se identificira, namiguje s pomo~jo podlo`enega nedr~ka, z uporabo blazinic na bokih, s ~imer ustvarja obline, biolo{ke `enske lahko na primer z uporabo sofisticiranih ali bolj banalnih pripomo~kov (na primer z nogavicami) v medno`ju ustvarjajo videz polnosti, ki ga dru`ba in kultura prebereta kot prisotnost penisa ter mod in tako naprej (2006: 38; primerjaj Kessler in McKenna 1978: 129). Prehajanje kot `elja in ideal – postliminalna faza Z vsemi zgoraj omenjenimi na~ini, s katerimi posameznik ali posameznica izstopata iz enega spola in vstopata v drugi spol, je mo~no povezan koncept prehajanja (passing). Omenjeni na~ini oziroma metode imajo namre~ namen izte~i se v uspe{nem in nedvoumnem prehajanju. Prehajanje tako pomeni dejansko potopitev oziroma ponovno in celostno integracijo v normo, iz katere so bili ljudje simbolno (in v nekaterih primerih tudi konkretno) izklju~eni, torej zaklju~ek liminalne faze in prehod v postliminalno fazo. Prehajanje je proces ustvarjanja, prisvajanja in varovanja pravice `iveti v ob~utenem spolu, ki obenem vklju~uje tudi mo`nost detekcije in uni~enja. Ta proces prehajanja se odvija v dru`beno strukturiranih pogojih (Garfinkel 1967: 118). Gre torej za na~rtno, na~rtovano, zavedno, premi{ljeno, strukturirano delovanje, ki ga oseba izvaja v vsakem trenutku vsakr{ne socialne interakcije, v kontekstu katere ne `eli biti razkrita kot oseba s transseksualno biografijo. To je proces, ki se nikoli ne kon~a, saj morata posameznik in posameznica, ki sta pre{la iz enega spola v drug spol, do konca `ivljenja vzdr`evati podobo spola, ki je druga~en od tistega, ki jima je bil pripisan ob rojstvu, in se predvsem izogibati detekciji. Naj poudarim, da je motiv tovrstnega, nedetektiranega prehajanja vezan predvsem na transseksualno naracijo, ki jo Katarina @upevc opisujem in v kateri si posamezniki in posameznice `elijo nedvoumno biti enega ali drugega spola – `elijo si biti prepoznani kot mo{ki ali kot `enske. V tovrstni transseksualni naraciji se prehajanje vzpostavlja kot ideal, kot @elja, ki prinese razre{itev izhodi{~ne stiske, torej rojstva v “napa~nem spolu” oziroma “napa~nem telesu”. Fizi~na intervencija, tako hormonska kot kirur{ka, pa obljublja doseganje tega ideala, ki pa vendarle ni dostopen vsem v enaki meri, saj je fizis mogo~e modelirati le do dolo~ene mere (Johnson 2007: 64). Na ta na~in se iz ideala, ki ga obljublja biomedicina in ki je v sredi{~u naracije, katere cilj je ponovna potopitev v normo, prehajanje pravzaprav spreminja v privilegij, ki ni na voljo vsem transseksualnim osebam oziroma jim ni na voljo v enaki meri (Johnson 2007: 64–65). Posamezniki in posameznice, ki so sodelovali/e v moji raziskavi, ravno tako prehajanje ve~inoma izrisujejo kot `eljo in cilj, kamor jih bo pripeljala hormonsko-kirur{ka intervencija. Eksplicitno izra`anje nelagodja, ki bi ga prinesla potencialna vmesnost, ko ne bi bili ne en ne drug spol oziroma bi njihova prezentacija izra`ala oba spola, sicer ni prisotno pogosto, vendar je o njem mogo~e vendarle sklepati skozi pogovore. So pa zelo povedne besede enega od sodelujo~ih, ki pa so nedvomno eksplicitne v razumevanju dihotomije spola: K@: Kaj pa, ko si omenjal glede obla~il? S: Ja, to pa {e sam ne vem. Pri pravi postavi, tako kot sem pribli`no danes urejen, meni je to zelo v{e~, tako hla~e malo na trapez pa kak{na lu{tna maj~ka. Glede `enskih obla~il imam mnenje, da za vse pride svoj ~as. Nekoliko bi {e rad spremenil svoje telo, a si zelo `elim oble~i se v `ensko. Tako, z vsem pripadajo~im. Ne `elim pa {e delati takih stvari, ki so `e preve~ bizarne, tudi za mene, kljub temu, da sem se to spravil delat, kar sem. Kljub temu, da mogo~e vseeno bolje izgledam kot veliko `ensk. /…/ K@: Se pravi, tebi se zdi, da je mo{ko in `ensko zelo razmejeno? Ne bi bil oboje, pa malo vse, pa malo ni~? S: To~no tako. Ne bi jaz `elel biti kar nekaj vmes, da ne bi noben vedel, kaj vraga pa je to, ali je to en marsovec, ali je to ~lovek, ali je to mo{ki ali je `enska ali kaj je to. Saj pravim, zato pa rabim najprej vsaj hormonsko terapijo, vsaj. Ne vem, kako je to~no proces /…/, ampak da dobim ene tiste poteze, ko se opazujem in vidim v ogledalu, da lahko re~em, aha, zdaj pa lahko jaz to in ono gor dam. Druga~e pa ja, lo~im strogo to, mo{ko in `ensko, toliko pa ja lo~imo. Slednje besede o~itno artikulirajo ideologijo spola, ki ri{e dva, strogo lo~ena in dolo~ena spola, pri ~emer seveda ne gre prezreti tudi stereotipa, ki vznika ob izre~enem. Predvsem stereotipa, ki se nana{a na zapoved jasnosti spola osebe, ki se izra`a s prezentacijo kulturnih konvencij. Ravno stereotipno dojemanje spola pa je tudi zna~ilnost, v nekaterih pisanjih tudi o~itek, ki se pogosto nana{a na posameznike in posameznice, ki `elijo u~inkovito prehajati in biti pri tem nedvoumni in nedvoumne. Pri tem se pogosto pojavlja tudi koncept pretiravanja, pretiranega poudarjanja (spola), ki lahko, ironi~no, ogrozi prav cilj posameznika ali posameznice, torej neproblemati~no prehajanje. Garfinkel o Agnes na primer zapi{e, da se je pogosto prezentirala kot “120-odstotna `enska” (Garfinkel 1967: 129), torej je bila v svojem ustvarjanju `enskosti bolj temeljita kot `enske, ki jim sicer dru`beno-kulturni kontekst povsem samoumevno dovoljuje posedovanje in izra`anje `enskosti. Morda bi lahko stereotipnost spola, ki jo udejanjajo transseksualne osebe, pripisali navdu{enju, adolescenci podobni fazi tranzicije (Shrock, Reid in Boyd 2005: 325), ki kon~no na ste`aj odpre vrata spola, ki se mu/ji prezentira kot @elja pogosto `e od otro{kih let. Dozier pa na podlagi svoje raziskave ugotavlja, da se za tem skriva pravzaprav povsem nekaj drugega. [ele ko so osebe v socialnih interakcijah nedvoumno prepoznane kot tega ali onega spola, se lahko neproblemati~no pri~nejo udejstvovati tudi v manj stereotipnih dejavnostih. Kadar je spol osebe vpra{ljiv oziroma kadar posameznik ali posameznica ({e) ne prehaja povsem in vsakokrat, se oseba opira na mo~no tipizirano spolno vedenje. Kadar pa je spol nevpra{ljiv, so dovoljena tudi odstopanja v to ali ono smer, ki so 83 lahko celo ob~udovana (Dozier 2005: 305, 309). Vpra{anje avtenti~nosti spola V odnosu do `elje po neproblemati~nem prehajanju se vzpostavlja tudi vpra{anje avtenti~nosti. Ali povedano druga~e – vpra{anje avtenti~nega in la`nega spola. Ali je mo{ki s transseksualno biografijo pravi mo{ki ali le njegov ponaredek? In po drugi strani, ali je `enska, ki se je rodila kot mo{ki, avtenti~na ali la`na `enska? Wilchinsova se spra{uje tudi, kaj pomeni, ~e za `enskost svoje sestre trdimo, da je avtenti~na, `enskost kraljice preobleke, transvestita, trans`enske pa la`na? Zakaj pravimo, da je mo{kost Slyja Stalloneja prava, mo{kost transmo{kega ali bodibilderke pa ne (Wilchins 2002: 41)? Postavlja se torej vpra{anje legitimnosti posedovanja, telesenja in prezentacije `enskosti oziroma mo{kosti. Predvsem, s ~im je ta legitimnost povezana in kje korenini. Ali kot pravi Wilchinsonova, Resni~nost govori tudi o lastnini, o tem, komu je legitimno dovoljena uporaba pomena (2002: 42). Ali ~e vpra{anje postavimo druga~e: komu in v kak{ni meri sta dostopna koncepta mo{kosti in `enkosti? Na podlagi ~esa se ta dostopnost oziroma nedostopnost izrisujeta? Sta dru`beni dejstvi ali pa zgolj navidezni? “Kaj mo{kega dela mo{kega? Njegov penis? Njegova brada? Njegova vedno o`ja linija las? Njegovo pomanjkanje prsi? Njegov lastni ob~utek, da je mo{ki? Nekateri mo{ki nimajo brade, nekateri nimajo penisa, nekateri nikoli ne izgubijo las, nekateri imajo prsi. Vsi imajo ob~utek o sebi, da so mo{ki” (Green 2006: 506). O~itno so vijuge tega, v ~em sredi{~i legitimnost posedovanja spola in dostopa do njega, zelo kompleksne. Kontroverzna Janice G. Raymond, ki zastopa radikalna feministi~na stali{~a, prisega na formulacijo “biologija je usoda”. Tudi ona se osredoto~a na mo{ke, ki se identificirajo kot `enske, in jim povsem odreka dostop do `enskosti, kar argumentira z biolo{kim determinizmom in esencializmom. Ko naslavlja biomedicinsko potrditev spola, je jasna: biolo{ko nemogo~e je spremeniti kromosomski spol. “^e razumemo kromosomski spol kot fundamentalno osnovo za `enskost in mo{kost, potem mo{ki, ki se podvr`e operaciji menjave spola, ni `enska” (Raymond 1979: 10). V teh besedah jasno sredi{~i kromosomski spol kot temelj spola in spolne identitete. V nadaljnjem pisanju svoje razumevanje temeljev spola {e raz{iri: Katarina @upevc Vemo, da smo `enske, ki smo bile rojene z `enskimi kromosomi in anatomijo, in neodvisno od tega, ali smo socializirane tako, da bi bile tako imenovane normalne `enske, nas patriarhat obravnava in nas bo obravnaval kot `enske. Transseksualke niso imele iste zgodovine. Noben mo{ki ne more imeti zgodovine, v kateri bi bil rojen in lociran v to kulturo kot `enska. Lahko ima zgodovino `elje biti `enska in obna{anja kot `enska, ampak ta spolna izku{nja je izku{nja transseksualke in ne `enske. (Raymond 1979: 114; glej tudi Shapiro 2005: 145–146) Biologiji kot usodi se v slednjih besedah pridru`i {e socializacija oziroma kultura, ali kot pravi Raymondova, zgodovina, torej `ivljenjsko izkustvo, ki temelji na interakciji posameznika oziroma posameznice in dru`beno-kulturnega okolja. Argument izkustva so uporabili tudi v primeru Kimberly Nixon, ki ga podrobno opi{e in analizira Vivian Namaste (2005). Nixonovi organizacija za pomo~ `rtvam posilstva Vancouver Rape Relief (VRR) ni odobrila izobra`evanja za prostovoljno delo z `rtvami posilstva leta 1995, ko so odkrili, da ima transseksualno preteklost. Nixonova se je prito`ila na Tribunal za ~lovekove pravice Britanske Kolumbije (BC Human Rights Tribunal), ki je ugodil njeni prito`bi, v kateri je trdila, da je bila na podlagi svoje transseksualnosti diskriminirana. Primer odpira vrsto vpra{anj, posebej zanimivo pa je zopet vpra{anje spola oziroma legitimnosti posedovanja `enskosti in s tem pripustitve v specifi~no `enske sfere. VRR je v svoj zagovor trdila, da so Nixonovi prepovedali prostovoljno delo z `enskami `rtvami posilstva, ker ni posedovala `ivljenjske izku{nje `ivljenja kot `enska. To je bil glavni argument omenjene organizacije, s pomo~jo katerega lahko zopet zari{emo razumevanje tega, kaj je potrebno, zahtevano, da je osebi omogo~en dostop do tega ali onega spola (Namaste 2005: 62, 64). Ne genitalije, ne prezentacija, ne “branje” osebe (o~itno so Kimberly prepoznali kot `ensko, kar je omajalo {ele razkritje njene osebne zgodovine), ne samoidentifikacija, ampak `ivljenjske izku{nje oziroma socializacija. Ta `ivljenjska izku{nja naj bi bila pogoj za delo z `rtvami posilstva. [e en zgovoren primer o tem, kaj dolo~a spol, je izku{nja osebe, ki je bila sicer rojena kot `enska, a se je identificirala in prezentirala kot mo{ki. To izku{njo v svoji raziskavi opisuje Rainer Dozier: “Spomnim se, ko sem hodil po hribu; bilo je okrog devete ure zve~er in neka `enska je hodila pred mano in se neprestano ozirala nazaj in mislil sem si .Kaj zaboga je narobe s to punco?’ In potem sem se ustavil. Ko sem pod lu~jo jasno videl njen obraz, sem videl, da se boji. Zato sem pre~kal cesto” (Dozier 2005: 307). V tem primeru je {lo torej za osebo z XX kromosomskim ustrojem, za osebo, ki je bila socializirana in del svojega `ivljenja `ivela kot `enska, vendar pa je bila v dolo~enem trenutku prebrana kot mo{ki in kot tak tudi vklju~ena v socialno interakcijo. V tem primeru je bila prezentacija klju~na za to, da je to osebo doti~na `enska prebrala, dojela in razumela kot mo{kega in verjetno jo je prav malo zanimal njegov kromosomski ustroj. Ob teh primerih tr~imo ob klju~no vpra{anje: kaj dolo~a spol? Kaj dolo~a, da je neka posameznica ali posameznik `enskega oziroma mo{kega spola? Kaj je tisto, kar omogo~a, da nam je ta ali oni spol dostopen oziroma nedostopen? ^e lahko v transseksualni naraciji in medicinskem diskurzu govorimo o dolo~enem genitalnem feti{izmu, pa navedeni primeri genitalije kot dolo~ujo~i dejavnik nedvomno postavijo pod velik vpra{aj. Ravno tako `ensko v temni stranski ulici, ki ~ez ramo pogleduje, ali ji mo{ki sledi, prav malo zanima njegov kromosomski ustroj. Zelo povedne besede, ki sku{ajo odgovoriti na to vpra{anje (brez odgovora?), je dal tudi sodelujo~i v moji raziskavi: K@: Kako bi potem opredelil to mo{ko/`ensko? Kaj to pomeni, kaj definira? Kaj sploh pomeni spol? S: V ve~ini primerov je to dru`beni dogovor. Na prvo `ogo se vse zreducira na genitalije. Mislim, v neki splo{ni, nestrokovni debati, v o{tariji, med prijatelji. Meni osebno se zdi, da veliko bolj, kot je v o~eh ob~e dru`be, kar naredi ~loveka `ensko ali mo{kega, so hormoni. ^eprav mislim, da ljudje tega ne dojemajo ali ne bi tega tako definirali. Ker velikokrat mo{ki, ki jih spoznam, ki so na testosteronu, so zelo mo{ki. Po drugi strani pa je lahko mo{ki, ki ima penis, je v tem smislu tradicionalen, pa recimo, da ima ni`ji nivo testosterona in ima gibe, ki se tretirajo kot `enski, pa ljudje re~ejo, ta je pa kot ena baba. Mislim, da ve~inoma so hormoni. Niti ne kariotip niti ne kromosomi, ampak hormoni. Ker dolo~ajo ta zunanji izgled. Nekaj je tudi energija, navade. K@: Ampak navade, obna{anje – vsega tega se lahko nau~i{? S: Ja. Tako da te stvari so pomembne. ^eprav so tudi `enske, ki imajo brade, bearded ladies pa women with beards. @enske, ki imajo menstruacijo in so rodne in imajo brade. K@: Ja. Oziroma, kaj pa `enske, ki ne morejo imeti otrok, a potem niso ve~ `enske? S: Ja. Se mi zdi, da je pri mo{kosti in `enskosti ogromno enih elementov. Bi rekel, kot kaj je kamion in kaj je avto. Oboje ima gume, pa motor, pa prtlja`nik, pa volan, pa jermen, pa zavore. Ampak ko ta razmerja in elemente odvzame{ in doda{, dobi{ druga~no vozilo. In kateri od teh elementov te prepri~a, da gre za eno ali drugo? Ko tip izgubi moda in penis v nesre~i, ne bo{ nikoli podvomil, kaj je. Mislim, da bi ga ljudje {e vedno dojemali kot mo{kega. Poznam ~loveka, ki je imel nesre~o s padalom in je tako padel, da si je pri{~ipnil hrbtenico in morali so mu amputirati moda. Ampak se nih~e ni spra{eval, a je zdaj on mo{ki, ali bi morali spremeniti spol, dokumente, uvesti novo kategorijo med mo{kim in `ensko. Pa~, pri njemu se spol ni spremenil, kljub temu, da naj bi mo{ki imel penis in moda. Tako da mislim, da se da ... ne vem, predstavljati si mo{kega brez penisa. Percepcije spola oziroma njegovega sidri{~a se tako izmikajo absolutnemu spoznanju in razkritju. Bolj kot dejanski, objektivni razlogi pa nas zanima, kaj te debate pravzaprav skrivajo v ozadju, kar je lahko za posameznike in posameznice in dru`bo bistvenej{ega pomena. Kaj se skriva za odrekanjem ali priznavanjem dostopnosti kategorij mo{kega ali `enskega spola? Spol, njegov vzrok, njegovo sidri{~e, njegova vsebina, videz, prezentacija, dostopnost, vse to je produkt dru`beno-kulturnih konvencij, kompromisov. Ali kot zapi{e Judith Shapiro: “Vpra{anja o spolni avtenti~nosti transseksualcev priskrbijo prilo`nost za kulturno Katarina @upevc razkrita pogajanja o definiciji spola, transseksualci in ne-transseksualci pa oboji gravitirajo proti definicijam, ki najbolje potrjujejo ali privilegirajo njihovo lastno ~lanstvo” (Shapiro 2005: 145). Torej gre v prvi meri za vpra{anja mo~i in pravice posedovanja `enskosti oziroma mo{kosti, za neke vrste hierarhijo med avtenti~nim in la`nim, med normo in odstopom od nje. To pa temelji na arbitrarnosti in pogajanjih, ki niso ne univerzalna, ne ve~na in ne naravna. Namesto sklepa – spol kot ob~e dostopen koncept ^eprav se transseksualnim osebam vse prepogosto o~ita spolno konservativnost ali kot pravi Judith Shapiro, da obstajajo “dale~ znotraj” norme 86 (Shapiro 2005), pa vseeno ne gre spregledati njihovega nezanemarljivega potenciala za pretres spolnega sistema, kot ga poznamo. Nedvomno poka`ejo na dejstvo, da je spol nekaj, kar po~nemo, in ne nekaj, kar posedujemo, imamo. In zato je pravzaprav nemogo~e trditi, da je dolo~en spol dostopen le dolo~enim ljudem. Kot smo videli, se {ele tukaj pri~ne zmeda. Katerim dolo~enim ljudem? Ljudem s “pravimi” genitalijami? S “pravim” hormonskim ali kromosomskim ustrojem? S “pravo” socializacijo? Transseksualna naracija nam poka`e, da je spol pravzaprav nikogar{nja last, da si ga nih~e ne more lastiti, ampak je kot koncept lahko ob~e dostopen. Pri tem veliko vlogo igra samoidentifikacija, ki je prav tako pomembna kot drugi, tako imenovani objektivni dejavniki, ki naj bi dolo~ali spol. Na razli~ne v besedilu opisane na~ine lahko namre~ dolo~ena oseba konstruira svoj spol, ~etudi se ta v na{em dru`beno-kulturnem diskurzu prikazuje kot Dejstvo. Z osvetlitvijo na~inov teh konstruiranj pa hkrati osvetlimo diskurzivno, dru`beno­kulturno pogojeno in arbitrarno naravo spola, kot ga poznamo. LITERATURA ALTHUSSER, Louis 1980 Ideologija in ideolo{ki aparati dr`ave. V: L. Althuser .et al.., Ideologija in estetski u~inek. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Str. 35–99. BARRETT, James 2007 Categorisation and differential diagnosis. V: J. Barrett (ur.), Transsexual and other disorders of gender identity: a practical guide to management. Oxford, New York: Radcliffe Publishing. Str. 17–29. BARTKY, Sandra Lee 1998 Foucault, femininity and the modernization of patriarchal power. V: R. Weitz (ur.), The politics of women’s bodies: sexuality, appearance and behavior. New York, Oxford: Oxford University Press. Str. 25–45. BOLIN, Anne 1993 Transcending and transgendering: male-to-female transsexuals, dichotomy and diversity. V: H. Gilbert (ur.), Third sex, third gender: beyond sexual dimorphism in culture and history. New York: Zone Books. Str. 447–485. BORNSTEIN, Kate 1999 Spolni izob~enci: o mo{kih, `enskah in nas ostalih. Ljubljana: Zalo`ba [kuc. DOZIER, Raine 2005 Beards, breasts, and bodies: doing sex in a gendered world. Gender and Society 19, {t. 3, str. 297–316. EKINS, Richard; KING, Dave 2006 The transgender phenomenon. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage. GARFINKEL, Harold 1967 Studies in ethnomethodology. Englwood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall. GENNEP, Arnold van 1984 The rites of passage. Chicago: The University of Chicago. GREEN, Jamison 2006 Look! No, don’t! The visibility dilemma for transsexual men. V: S. Stryker, S. Whittle (ur.), The transgender studies reader. New York, London: Routledge. Str. 499–508. HALBERSTAM, Judith 2004 Female masculinity. Durham, London: Duke University Press. HINES, Sally 2007 TransForming gender: transgender practices of identity, intimacy and care. Bristol: The Policy Press. JOHNSON, Katherine 2007 Changing sex, changing self: theorizing transitions and embodied subjectivity. Men and Masculinities 87 10, {t. 1, str. 54–70. KESSLER, Suzanne J.; McKENNA, Wendy 1978 Gender: an ethnomethodological approach. Chicago: University of Chicago Press. KUHAR, Roman 2001 Mi, drugi: oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete. Ljubljana: [kuc. MAUSS, Marcel 1996 Telesne tehnike. V: Esej o daru in drugi spisi: uvod v delo Marcela Maussa. Ljubljana: [KUC, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. Str. 201–206. MEYEROWITZ, Joanne 2004 How sex changed: a history of transsexuality in the United States. Cambridge, Massachusetts, London: Harvard University Press. NAMASTE, Viviane 2005 Sex change, social change: reflections on identity, institutions and imperialism. Toronto: Women's Press. RAYMOND, Janice G. 1979 The transsexual empire. Boston: Beacon Press. RUBIN, Henry 2003 Self-made men: identity and embodiment among transsexual men. Nashville: Vanderbilt University Press. SCHROCK, Douglas; REID, Lori; BOYD, Emily M. 2005 Transsexuals’ embodiment of womanhood. Gender and Society 19, {t. 3, str. 317–335. SHAPIRO, Judith 2005 Transsexualism: reflections on the persistence of gender and the mutability of sex. V: J. Robertson (ur.), Same-sex cultures and sexualities: an anthropological reader. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell. Str. 138–161. SULLIVAN, Nikki 2008 The role of medicine in the (trans)formation of “wrong” bodies. Body & Society 14, {t. 105, str. 105–116. [VAB, Alenka; KUHAR, Roman 2005 Neznosno udobje zasebnosti: vsakdanje `ivljenje gejev in lezbijk. Ljubljana: Mirovni in{titut. WEST, Candace; ZIMMERMAN, Don H. 1987 Doing gender. Gender & Society 1, {t. 2, str. 125–151. WILCHINS, Riki Anne 2002 A certain kind of freedom: power and the truth of bodies: four essays on gender. V: J. Nestle, C. Howell, R. Wilchins (ur.), GenderQuee: voices from beyond the binary. Los Angeles, New York: Alyson Books. Str. 23–63. YOUNGBLOOD JACKSON, Alecia 2004 Performativity identified. Qualitative Inquiry 10, {t. 5, str. 673–690. @UPEVC, Katarina 2013 Spol kot ideologija: transseksualnost na Slovenskem: doktorska disertacija. Ljubljana: .K. @upevc.. Katarina @upevc BESEDA O AVTORICI Katarina @upevc, dr., je leta 2013 z nalogo Spol kot ideologija: transseksualnost na Slovenskem doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem z vpra{anji spolov. ABOUT THE AUTHOR Katarina @upevc, PhD, earned her degree at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, with a dissertation entitled Gender as Ideology: Transsexuality in Slovenia in 2013. Her research focuses on gender issues. SUMMARY Accessibility of the concepts of male and female: transsexuality and doing gender The text addresses the issue of the accessibility of the concepts of male and female gender. It starts with a brief definition of the ideology of gender which asserts that there are only two genders, male and female. Their socio-cultural dimensions (gender) are supposed to be beyond any doubt and unchangeably connected with their biological dimensions (sex). This means that a certain gender would be accessible only to certain male or female individuals. However, within this socio-cultural reality there are also people who do not identify themselves with this ideology of gender and therefore question the accessibility of gender. These are transsexual and other transgender persons, who do not identify themselves with the gender that was attributed to them at birth and who in different ways access the gender they identify with. For someone to identify himself/herself as a transsexual person is a process that starts with a sensibilization phase. In this period, feelings of uneasiness start to appear, which people describe as thinking that “something is not right”. This represents the preliminal phase according to Van Gennep’s model of rites of passage. These feelings of uneasiness are followed by an identity crisis which demands that a solution and relief is found. Finally, the person identifies himself/herself as transsexual and enters the liminal phase. In this phase, the key concept is that of the wrong body which dictates further action in the direction of renewed gender marking of the cultural and biological body. The liminal phase finally ends with a re-immersion into the norm that is proper to the transsexual narration. This re-immersion in the norm is based on the concept of transitions, which is actually of key importance when a person moves from the liminal to the post-liminal phase, where transsexual identification is no longer in the foreground, is no longer visible. This leads to the question to whom a certain gender is accessible. To persons with a certain physicality? To persons with a certain biography and socialization? Transsexual persons actually prove that, in the end, gender is a matter of consensus, a play of meanings and perceptions, and not a Fact that precedes socio-cultural reality. ILUZIJA O UNIVERZALNEM DOSTOPU DO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Nedr`avljani, prekarni, revni kot zdravstveno nezavarovani prebivalci Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik IZVLE^EK Avtorici se v ~lanku osredinjata na dru`bene spremembe, ki v postsocialni dr`avi vodijo k izklju~evanju vse ve~jega {tevila prebivalcev iz dostopa do socialnih pravic. To poka`eta na primeru postopnega kr~enja pravic na podro~ju sistema zdravstvenega varstva, oziroma natan~neje, vse pogostej{ega omejevanja dostopa do zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Slednje analizirata preko sprememb zakonodaje ter socialnih in zdravstvenih politik, obenem pa izhajata iz razli~nih kvalitativnih raziskav. V prispevku se avtorici najprej ukvarjata z omejevanjem dostopa do zdravstvenega zavarovanja za nedr`avljane, v naslednjih poglavjih pa tudi za prekarne delavce in najrevnej{e prebivalce Slovenije. Pri tem poka`eta, kako njihovo izklju~evanje poteka preko produkcije drugega kot nezaslu`nega posameznika, ki naj po neoliberalni logiki selekcije – upravi~eno ne bi imeli dostopa do pravic. Klju~ne besede: zdravstveno zavarovanje, zdravstvene pravice, socialna dr`ava, migranti, prekarni delavci, revni prebivalci ABSTRACT The article focuses on social changes which in post-welfare state lead to the exclusion of a growing number of inhabitants from access to social rights. This is illustrated by the gradual reduction of rights in the health care system or, more accurately, the increasingly restricted access to health insurance in Slovenia. The latter trend is analyzed trough the changes in legislation and social and health policies, and also on the basis of a range of qualitative researches. The article first deals with the restricted access to health insurance for non­citizens, and in the following chapters for precarious workers and the poorest inhabitants of Slovenia. The authors show that their exclusion ensues through the production of the “Other” as an undeserving individual who – based on the neoliberal logic of selection – is justly denied access to these rights. Keywords: health insurance, health rights, welfare state, migrants, precarious workers, poor inhabitants Uvod Pred nekaj desetletji, v letih 1945–1980, je bila socialna dr`ava pomemben cilj ve~ine evropskih demokracij (Lesko{ek 2013: 150). V razli~nih dr`avah je imela razli~ne forme, vendar pa se je razvila z namenom, da bi ubla`ila disfunkcije Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik tehnolo{kega in ekonomskega razvoja, saj je prevladalo spoznanje, da trg sam po sebi ne re{uje socialnih problemov, temve~ jih ustvarja (ibid.). Socialna dr`ava je bila tako utemeljena kot organizirana uporaba dr`avne mo~i za poseganje v delovanje trga, ki zagotavlja pravi~nej{o redistribucijo dobrin, ~eprav obenem ne posega bistveno v sam izvor dru`bene neenakosti. Kot taka se je vzpostavila na na~elih enakosti, socialne pravi~nosti in solidarnosti (Lesko{ek 2013: 149–150), pri ~emer je izhajala iz prepri~anja, da mora dr`ava ohranjati kolektivno varnost, pri tem pa varovati prav vsakega prebivalca (Inda 2006: 10). Vse to je do dolo~ene mere varovalo posameznika in skupnost pred negotovostmi `ivljenja v dru`bi (ibid.: 11), pri ~emer je bil posameznik za{~iten s pravicami, ki so mu pripadale kot ~lanu skupnosti. V zadnjih desetletjih pa je vloga dr`ave kot za{~itnika pravic posameznika postala tar~a kritik. Neoklasi~na ekonomska perspektiva denimo poudarja, “da .radodarna’ dr`ava odvra~a ljudi od dela, zni`uje stopnjo zaposlenosti, zvi{uje socialne izdatke, kar vpliva na ni`jo stopnjo rasti, ni`je zaslu`ke in posledi~no vi{jo stopnjo rev{~ine” (Lesko{ek 2013: 149). Kot ugotavlja Vesna Lesko{ek ti argumenti niso prepri~ljivi, saj so negativni u~inki socialne dr`ave na stopnjo rasti zelo sporni, obenem pa obstajajo prepri~ljivi empiri~ni dokazi o pozitivnih u~inkih socialne dr`ave na stopnjo tveganja rev{~ine. Kljub temu lahko opazimo, da ti argumenti danes prevladujejo in postavljajo pod vpra{aj pravi~no redistribucijo dobrin, socialne pravice ter ru{ijo socialni konsenz. Gre za paradigmatsko spremembo (ibid.: 157), ki napoveduje konec socialne dr`ave oziroma njeno transformacijo v postsocialno dr`avo (Inda 2006: 12). Kot trdi Inda (2006), je bila socialna dr`ava postopoma nadome{~ena s postsocialno dr`avo, ki ji ni ve~ potrebno na~rtovati, poznati, spremljati in ukrepati na podro~jih, kot so zdravje, varnost in druge dimenzije, s katerimi so se ukvarjali mehanizmi socialne dr`ave. Odgovornost za njihovo obravnavo je namre~ vse bolj preme{~ena iz dr`ave na mnogotere akterje: posameznike, izobra`evalne in zdravstvene ustanove, lokalne skupnosti ipd. (ibid.: 12). ^e so v socialni dr`avi pravice in dol`nosti posameznika izhajale iz kolektivne solidarnosti in dru`bene odgovornosti ter so posameznika in dr`avo vezale recipro~ne pravice in dol`nosti, pa v postsocialni dr`avi varnost posameznika ne izhaja (primarno) iz kolektivnih pravic, temve~ iz samoodgovornosti, aktivne skrbi za svoje `ivljenje oziroma lastne podjetnosti (ibid.: 15). O prenosu odgovornosti iz dr`ave na posameznika pi{ejo tudi drugi (Peck 2001; Lesko{ek 2013; Lesko{ek et al. 2013), ki ugotavljajo, da se je celoten sistem blaginje strnil v pojem aktivacije. Namesto govora o pravicah, dostojanstvu, potrebah, sedaj govorimo o odgovornosti, samozadostnosti, krepitvi mo~i za prevzem odgovornosti (Lesko{ek 2012: 164). Te etopoliti~ne strategije (Inda 2006: 32) prebivalce vzpodbujajo k prevzemu odgovornosti za svojo dobrobit, in sicer tako, da sprejmejo prera~unljiv odnos do `ivljenja in se sami za{~itijo pred tveganji (boleznijo, kriminalom, brezposelnostjo, staranjem ipd.). Idealen postocialni prebivalec je tisti, ki ni odvisen od dr`avnih oblik pomo~i, temve~ se aktivno udejanja, je odgovoren, zanesljiv subjekt, ki si venomer prizadeva izbolj{ati kvaliteto `ivljenja z aktivno samopromocijo in odgovornimi izbirami. V tem kontekstu se kr~enje socialnih pravic legitimira tako, da se vse, ki se odmikajo od ideala postsocialnega prebivalca, posku{a diskreditirati. Diskurzi na podro~ju socialnih politik po zahodnem svetu jasno ka`ejo na proces produkcije drugega, ki se oblikuje z uporabo diskriminacij, diskvalifikacij in kriminalizacijo tistih, ki bodisi uveljavljajo socialne pravice bodisi do njih kljub te`kemu polo`aju nimajo dostopa. Ta produkcija drugega poteka skozi zgodovinsko preverjeno dihotomijo med “zaslu`nimi” in “nezaslu`nimi” prebivalci, pri ~emer so prvi opisani kot samoodgovorni oziroma “eti~ni” – pridni in delavni davkopla~evalci, drugi pa kot neodgovorni oziroma “neeti~ni” – goljufi, lenuhi in izkori{~evalci (prim. Inda 2006: 46–47; Lesko{ek et al. 2013: 204). V ~lanku bova posku{ali pokazati, da je v postsocialni dr`avi vse ve~je {tevilo prebivalcev izklju~enih iz dostopa do socialnih pravic. To bova pokazali na osnovi postopnega kr~enja pravic na podro~ju sistema zdravstvenega varstva, natan~neje, vse pogostej{ega omejevanja dostopa do zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Slednje bova analizirali prek sprememb zakonodaje ter socialnih in zdravstvenih politik, obenem pa bova izhajali iz razli~nih terenskih raziskav1. Pri tem bova dokazovali, da se je polje distribucije in s tem dostopa do razli~nih dru`benih dobrin, vklju~no z zdravstvenimi, `e v za~etku devetdesetih let zamejilo na ravni dr`avljanstva (oziroma stalnega prebivali{~a). V naslednjih desetletjih pa se je iz tega polja za~elo iztiskati vse ve~je {tevilo dr`avljanov. Tako bova najprej predstavili omejevanje dostopa do zdravstvenega zavarovanja za nedr`avljane, v nadaljevanju pa za prekarne delavce in najrevnej{e prebivalce Slovenije. Ob tem bo pokazano, kako izklju~evanje razli~nih skupin prebivalstva iz zdravstvenega zavarovanja poteka preko produkcije drugega kot nezaslu`nega posameznika, ki po neoliberalni logiki selekcije upravi~eno ne dostopa do pravic. Najprej pa se bova kratko ustavili pri radikalnem obratu, ki ga je pred ~etrt stoletja do`ivel sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji. Reformiranje sistema zdravstvenega varstva: obrat od univerzalnosti k selektivnosti V nekdanji Jugoslaviji je bil od 70. let prej{njega stoletja sistem zdravstvenega varstva univerzalno dostopen za vse prebivalstvo: zaradi principa solidarnosti so namre~ do njega lahko dostopale tudi osebe, ki so bile brez zdravstvenega zavarovanja (oziroma ki niso pla~evale prispevka) (Markota et al. 1999; Toth 2003; Lipovec ^ebron 2011a, 2011b). Tako naj bi bilo prebivalstvo v celoti upravi~eno do skoraj vsakr{ne storitve brez bistvenih dopla~il (Markota et al. 1999: 2). Vendar pa Markota in Albreht menita, da je bil ta sistem finan~no nevzdr`en, saj so imele osebe prakti~no neomejene zdravstvene pravice, nizka ekonomska u~inkovitost pa ni mogla kriti vse dra`jega zdravstvenega varstva (Markota in Albreht 2001: 1 Opirali se bova na terenske raziskave, opravljene v okviru projekta “Skupaj za zdravje” Nacionalnega in{tituta za javno zdravje (2014–2015) in na terenske raziskave obeh avtoric med izbrisanimi prebivalci, migranti, prekarnimi delavci ter revnimi prebivalci v Sloveniji, ki so potekale nekontinuirano v obdobju med 2004 in 2014. Delo Sare Pistotnik je bilo med 2012 in 2015 financirano tudi iz Inovativne sheme za sofinanciranje doktorskega {tudija za sodelovanje z gospodarstvom in re{evanja aktualnih dru`benih izzivov. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik 20). ^eprav se ti argumenti v dana{nji situaciji zadol`enosti javnozdravstvenih ustanov ne zdijo povsem prepri~ljivi, so pomembno prispevali k temu, da je bila ena osrednjih reform po letu 1991 temeljita reforma sistema zdravstvenega varstva. Zajela je mnoga podro~ja, vendar pa bodo naju podrobneje zanimale spremembe na podro~ju obveznega zdravstenega zavarovanja (OZZ).2 Bistveno za pri~ujo~e besedilo je, da se je v neodvisni Sloveniji na~elo univerzalnega dostopa do sistema zdravstvenega varstva umaknilo principu selektivnosti. Dostop do zdravstvenih storitev je za~el pogojevati obseg zdravstvenega zavarovanja, pri ~emer zdravstvene zavarovalnice izvajajo vse stro`ji nadzor nad zdravstvenimi institucijami in vse bolj vplivajo na zdravstveno politiko (Zorn 2010; Lipovec ^ebron 2011a, 2011b). Storitve dr`ave blaginje, prej namenjene vsem prebivalcem, so postale vir neenakosti in izklju~evanja (Zorn 2010: 39). Obrat od univerzalnosti k selektivnosti in izklju~evanju je opazen `e v slovenski Ustavi. V nasprotju z nekaterimi ustavami evropskih dr`av, ki dr`avi nalagajo, da mora varovati zdravje kot temeljno pravico posameznika in zagotavljati brezpla~no zdravljenje3, odseva Ustava Republike Slovenije bolj restriktivno in selektivno zdravstveno politiko. V njenem 51. ~lenu namre~ ni sledu o zagotavljanju univerzalne pravice do zdravja za vse prebivalce kot tudi ni omembe brezpla~nega zdravljenja: “Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva, kot ga dolo~a zakon. Zakon dolo~a pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev” (Ustava Republike Slovenije 1991). Kot bomo videli v nadaljevanju, pa “zakon” ne pripu{~a v sistem zdravstvenega varstva vseh, temve~ le dolo~ene. Selekcija poteka na osnovi dostopa do zdravstvenega zavarovanja, pri ~emer imajo dolo~eni dostop do OZZ (pa tudi do dopolnilnega), drugi pa ne. Kriterija selekcije, po kateri so nekateri vklju~eni, drugi pa izklju~eni, sta a) dr`avljanstvo (oziroma stalno prebivali{~e) v Republiki Sloveniji ter b) zaposlitev za dolo~en ali nedolo~en ~as. V naslednjih poglavjih bova na primerih nedr`avljanov (oziroma oseb brez stalnega prebivali{~a), prekarnih delavcev in revnih prebivalcev pokazali, kako ta selekcija poteka. ^eprav sta oba kriterija med sabo zelo povezana, ju bova v nadaljevanju ponekod obravnavali lo~eno, obenem pa pokazali na njuno prepletanje. Izklju~evanje nedr`avljanov iz zdravstvenega zavarovanja Dostop do razli~nih dru`benih dobrin, tudi do pomo~i za najbolj socialno ogro`ene, se je v za~etku 90. let prej{njega stoletja zamejil na ravni dr`avljanstva. Do brezpogojne pomo~i, ki ni povezana z zaposlitvijo, so bili takoj po letu 1991 upravi~eni le dr`avljani, precej kasneje pa tudi osebe z dovoljenjem za stalno 2 ^eprav bi bilo nujno v analizo vklju~iti uvedbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in z njim povezane dileme, se bova zaradi omejenega prostora osredoto~ili le na obvezno zdravstveno zavarovanje. 3 Tako je npr. v italijanski ustavi iz leta 1947 v 32. ~lenu zapisano: “Republika varuje zdravje kot temeljno pravico posameznika in kot kolektivni interes ter prebivalcem zagotavlja brezpla~no zdravljenje” (Costituzione della Repubblica Italiana 1947). prebivanje v Sloveniji. Najbolj o~iten primer posledic tovrstne spremembe so izbrisani, ki jim je oblast najprej “odvzela pravno identiteto in jih na milost in nemilost izpostavila represivnim organom (preganjanju policije, deportacijam), razli~ne javne institucije pa so s svojim eti~no slepim, administrativnim pristopom ta gola `ivljenja ogro`ale. Tako so zdravstvene in socialnovarstvene slu`be zgolj reproducirale odlo~itve represivnega dela oblasti (MNZ)” (Zorn 2010: 35; prim. Humphries 2002: 137). Razmi{ljanje Jelke Zorn jasno ka`e, da sta politi~na in zdravstvena dimenzija v neposredni soodvisnosti: izklju~enost iz dr`avljanstva se linerano prevaja v izklju~enost iz sistema zdravstvenega varstva. Situacija izbrisanih, ki so bili v samostojni Sloveniji prva in naj{tevil~nej{a skupina zdravstveno nezavarovanih posameznikov, to potrjuje, saj so z odvzemom pravnega statusa (stalnega prebivali{~a) izgubili vse ekonomske, politi~ne in socialne pravice, 93 vklju~no s pravico do zdravstvenega zavarovanja in s tem dostopa do zdravstvenih storitev. Po izbrisu so bili pravno izena~eni z nedokumentiranimi “tujci”, ki si v Sloveniji ne morejo urediti zdravstvenega zavarovanja4 . ^e so bile osebe z izbrisom nepreklicno izklju~ene iz sistema zdravstvenega varstva5, saj niso imele mo`nosti, da bi se zdravstveno zavarovale, pa so ostali priseljenci od za~etka 90. let pa vse do danes v zdravstveno zavarovanje pripu{~eni selektivno. Tako imajo nekateri zakonsko urejeno pravico do OZZ (zaposleni migranti z dovoljenjem za za~asno ali stalno bivanje6), drugi pa te pravice nimajo (nedokumentirani migranti; prosilci za mednarodno za{~ito; osebe z dovoljenjem za za~asno zadr`evanje; nezaposlene osebe z dovoljenjem za za~asno bivanje). Kot je razvidno, je kriterij selekcije poleg ustreznega pravnega statusa migrantova redna zaposlitev, ki sva jo `e prej omenjali kot klju~en kriterij dostopa do zdravstvenega zavarovanja. ^eprav v nekaterih dr`avah (Italija, [panija, [vedska) oziroma njihovih regijah pravica do zdravstvenega zavarovanja pripada tudi drugim skupinam priseljencev (nedokumentiranim migrantom, nezaposlenim migrantom z za~asnimi statusi) (MIPEX 2015), je v Sloveniji dostop priseljencev do zdravstvenega zavarovanja pogojen s formaliziranim delovnim razmerjem. ^e je torej v dolo~enih dr`avah pravica do zdravstva dodeljena prebivalcem `e s tem, da `ivijo na teritoriju, pa slovenska selektivna logika deli na tiste, ki si to pravico “zaslu`ijo”, in tiste, ki si je “ne zaslu`ijo” (Becker 2004: 260; Horton 2004: 478; prim. Lesko{ek 2013). Prvi si zaradi svoje zaposlitve “zaslu`ijo” dostop do zdravstvenega zavarovanja, saj so dojeti kot “eti~ni” subjekti (Inda 2006), ki jih zaznamuje delavnost, odgovornost (Becker 2004: 260; Horton 2004: 478), zaradi ~esar jim je “dovoljeno”, da si zavarovanje pla~ujejo s pla~evanjem davka. Nasprotno pa naj bi si nezaposleni “ne zaslu`ili” zavarovanja, ker so “ne-eti~ni” subjekti (Inda 2006), ki izkazujejo 4 Izjemo predstavlja le komercialno zdravstveno zavarovanje, ki pa je pogojeno z visokimi stro{ki in zelo omejenim obsegom pravic. A tudi za sklenitev tega zavarovanja oseba potrebuje veljaven osebni dokument, ki pa ga izbrisani niso imeli. 5 V primerih, ko jim je delodajalec dovolil takoj{njo ureditev pravnega statusa na osnovi redne zaposlitve, so bili spet pripu{~eni v sistem zdravstvenega varstva. 6 Dostop do OZZ imajo tudi osebe s statusom begunca, od leta 2014 pa tudi osebe z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomo~. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik nedelavnost in neodgovornost, s ~emer naj bi bila povezana razli~na zdravstvena tveganja (Becker 2004: 260; Horton 2004: 478). Omenjena dihotomija je dodatno argumentirana s predstavo o “bremenu”, ki ga predstavljajo za zdravstveno blagajno neproduktivno-neodgovorni posamezniki. Priseljenci namre~ lahko eksistirajo le v vlogi produktivnih, prekariziranih delavcev, ki prispevajo h gospodarski rasti in konkuren~nosti (Walters 2004: 238–9), pri ~emer “ne smejo bremeniti dr`ave priselitve s socialnimi stro{ki, temve~ naj prispevajo s svojim delom” (Verli~-Christensen 2002: 44). ^eprav se je ta selektivna logika najprej pojavila v odnosu do priseljencev, pa v zadnjih letih slu`i kot opravi~ilo neenakemu dostopu do zdravstvenih storitev za vse ve~je {tevilo prebivalcev. Omejevanje nujnega zdravljenja V najbolj ranljivem polo`aju glede dostopa do zdravstvenih storitev so gotovo tujke z dovoljenjem za zadr`evanje, tujke z dovoljenjem za za~asno prebivanje oz. tujke, ki sploh nimajo urejenega statusa. Zanje je v skladu z razli~nimi zakoni in predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo, zagotovljena le pravica do nujnih zdravstvenih storitev. Bili smo tudi v situaciji, ko je tujka z dovoljenjem za za~asno prebivanje za dobo dveh let (brez dohodkov) hudo in neozdravljivo zbolela (razsejani rak). Zdravljenje raka je sicer tretirano kot nujno zdravljenje, vendar je znotraj tega cel kup stvari, ki bi jih morala uporabnica zaradi neobstoje~ega zavarovanja pla~ati sama (npr. prevozi z re{evalnim vozilom, posebni seti za iz~rpavanje vode iz plju~ – en stane okrog 80 evrov itd.). (Zaposlena v Varni hi{i, oktober 2014) Pomembno je omeniti, da je za nezavarovane osebe, ki na ozemlju Slovenije potrebujejo zdravni{ko pomo~, predvidena “varovalka”, ki naj bi omogo~ala njihovo minimalno zdravstveno oskrbo. Za vse skupine prebivalstva, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, naj bi namre~ obstajala vsaj mo`nost dostopa do nujne medicinske pomo~i in nujnega zdravljenja. Nujno zdravljenje pomeni zelo omejen obseg zdravstvenih pravic7, ki vklju~ujejo le neodlo`ljive zdravstvene storitve o`ivljanja, ohranitve `ivljenja in prepre~itve poslab{anja zdravstvenega stanja obolelega ali po{kodovanega. ^eprav naj bi {lo za temeljno zdravstveno pravico, je vpra{anje, ali zaradi minimalnega obsega sploh lahko govorimo o nujnem zdravljenju kot o pravici. [e pomembnej{e pa je vpra{anje njene dostopnosti. Po zdravstveni zakonodaji ve~ine evropskih dr`av, vklju~no s slovensko, naj bi bilo nujno zdravljenje brezpla~no in univerzalno dostopno za vse prebivalce, ne glede na njihovo zdravstveno zavarovanje8 . Vendar pa nam zgoraj navedeni odlomek pogovora in vrsta drugih raziskav (Lipovec 7 Takoj{nje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomo~i, v kolikor je to potrebno, oskrbo ran, prepre~itev nenadnih in usodnih poslab{anj kroni~nih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzro~ilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij idr. (103. ~len Pravil o obveznem zdravstvenem zavarovanju). 8 Po ZZVZZ je vsakdo, ne glede na zdravstveno zavarovanje, lahko dele`en nujnega zdravljenja. Ta v 7. ~lenu namre~ dolo~a, da Republika Slovenija iz prora~una zagotavlja sredstva za nujno zdravljenje oseb neznanega prebivali{~a, tujcev iz dr`av, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe, ter tujcev in dr`avljanov Republike Slovenije s stalnim prebivali{~em v tujini, ki za~asno prebivajo v Republiki Sloveniji ali so na poti skozi dr`avo in zanje ni bilo mogo~e zagotoviti pla~ila zdravstvenih storitev, kakor tudi za druge osebe, ki po dolo~bah tega zakona niso vklju~ene v OZZ in niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja. ^ebron 2011a, 2011b; Lipovec ^ebron, Svetel in Pistotnik 2015; Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015) ka`eta, da tudi tu selektivnost izpodriva univerzalnost, kar dokazuje vrsta ovir, ki omejuje dostop do te “pravice”. Prvi~, ~eprav se zdi definicija nujnega zdravljenja jasna in nedvoumna, iz prakse izhaja, da ga zdravstveni delavci zelo razli~no interpretirajo, pri ~emer ga lahko dojemajo izredno inkluzivno ali povsem restriktivno (prim. Ticktin 2006; Lipovec ^ebron 2011b). Posledi~no lahko nezavarovana oseba z isto zdravstveno težavo v eni ustanovi dostopa do nujnega zdravljenja, v drugi pa do njega nima pravice. Drugi~, terenske raziskave ka`ejo (Lipovec ^ebron, Svetel in Pistotnik 2015) na tendenco zdravstvenih ustanov, da posku{ajo spremeniti brezpla~no nujno zdravljenje v pla~ljivo. Ta praksa je pogosta predvsem v primeru nezavarovanih priseljencev in drugih oseb, ki zaradi razli~nih ovir (jezikovnih, socialnih, ekonomskih ipd.) ne zmorejo dovolj kredibilno zagovarjati svojih pravic. 95 Tretji~, spremembe navodil za sprejem pacientov9 iz leta 2010 to “pravico” dodatno omejujejo z uvedbo zapletenega administrativnega postopka za izdajo zahtevka za povra~ilo stro{kov nujnega zdravljenja. Slednje od zaposlenih v zdravstvenih ustanovah zahteva obse`no administrativno delo in pridobivanje razli~nih dokazil, pri ~emer tem pogojem pogosto ni mo~ zadostiti10. In ~etrti~, dodatno je to “pravico” zamejilo dolo~ilo o vzpostavitvi osebne odgovornosti le~e~ega zdravnika, ki mora s podpisom izjave zagotoviti, da je nujno zdravljenje dejansko potrebno in da bo v nasprotnem primeru izvajalec vrnil neupravi~eno pridobljena sredstva11. Tako mora zdravnik, ~e se izka`e, da zdravljenje nezavarovane osebe ni bilo nujno in da ta oseba nima sredstev za kritje stro{kov obravnave, nositi odgovornost za finan~ne posledice opravljenih zdravstvenih storitev (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). Navedeno pomembno vpliva na odlo~anje o nujnosti zdravstvenih storitev in na udejanjanje te minimalne “pravice” do zdravstvenih storitev. »Iztiskanje« dr`avljanov iz zdravstvenega zavarovanja ^e so po letu 1991 oviran dostop nedr`avljanov opravi~evali diskurzi o pomanjkanju sredstev za vse prebivalce in nujnosti izklju~evanja nedr`avljanov, pa so se vzporedno odvijali procesi, ki so zameglili navidezno mejo med dr`avljani in nedr`avljani. Njihova posledica je iztiskanje vse ve~jega {tevila oseb (tako nedr`avljanov kot dr`avljanov) iz obstoje~e mre`e javnega zdravstva, zaznamujeta pa jih predvsem napredujo~a prekarizacija delovnih in `ivljenjskih pogojev ter kr~enje socialnih pravic in programov, povezanih z dostopom do OZZ za socialno najbolj ogro`ene. 9 Navodilo za sprejem pacientov v zdravstveno obravnavo v ambulantah nujne medicinske pomo~i oziroma v sprejemnih ambulantah v bolni{nicah in za obra~un opravljenega dela, Ministrstvo za zdravje, 26. 7. 2010. 10 Zaposleni v zdravstvenih institucijah morajo pridobiti potrdila od razli~nih institucij (Centrov za socialno delo, policije, ZZZS, MNZ itn.), ki dokazujejo, da oseba ni zmo`na sama pla~ati zdravljenja, bodisi ker izterjava ni bila uspe{na bodisi ker pripada dolo~eni dru`beni skupini (izbrisani, Romi, nedokumentirani migranti). Morda je najbolj presenetljiva zahteva, da morajo zaposleni v primeru Romov, ki niso slovenski dr`avljani, pridobiti dokazilo Helsin{kega monitorja Slovenije - zdru`enja za ~lovekove pravice (ibid.). 11 Popravek Navodil za sprejem pacientov v zdravstveno obravnavo v ambulantah nujne medicinske pomo~i oziroma v sprejemnih ambulantah v bolni{nicah in za obra~un opravljenega dela, Ministrstvo za zdravje, 14. 10. 2010. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik Sistem socialne dr`ave sloni na povezavi med zaposlitvijo za nedolo~en ~as, ki se je vzpostavila kot normativen na~in zaposlovanja, in socialno varnostjo, ki izhaja iz zaposlitve (denimo invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje skupaj s porodni{kim in bolni{kim dopustom, zavarovanje za primer brezposelnosti). Obenem pa niso vsi ~lani dru`be del aktivne populacije, zato so se za dolo~ene skupine prebivalstva razvili posebni programi pomo~i, tudi za socialno ogro`ene. Znotraj tega okvira so dr`ave vsaka na svoj na~in definirale temelje razli~nih dru`benih podsistemov (izobra`evanje, zdravstveno varstvo, socialno varstvo) (Rostila 2013; Matthies 2014). Tudi v Sloveniji velja, da je dostop do socialnih pravic utemeljen na dveh `e omenjenih kriterijih, zaposlitvi za dolo~en ali nedolo~en ~as in dr`avljanstvu (oziroma stalnem prebivali{~u). Ve~ina pravic tako izhaja iz pla~evanja obveznih prispevkov, ki so povezani z zaposlitvijo zavarovanca ali njegovega dru`inskega ~lana. Upravi~enost do drugih pravic pa je vezana na status dr`avljana oziroma (do dolo~ene mere) tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje (denimo denarna socialna pomo~ ter drugi denarni prejemki), pri ~emer financiranje zagotavljajo lokalni in dr`avni prora~uni. OZZ se uvr{~a v obe izhodi{~i – na~eloma se zanj odvaja od pla~e, obenem pa prora~un zagotavlja njegovo kritje za razli~ne dru`bene skupine, med njimi za najrevnej{e prebivalce. Za ve~insko populacijo, ki ne spada v katero izmed za{~itenih skupin, tako velja predpostavka, da je bodisi redno zaposlena bodisi del socialno naj{ibkej{ega prebivalstva, kar naj bi zagotavljalo skoraj popolno pokritost Slovenije z OZZ. To je relativno nova ureditev. Omenili sva `e, da se je jugoslovanski sistem zdravstvenega varstva zelo razlikoval od sistema, ki se je oblikoval z obse`no reformo zdravstva leta 1992 in po njej. ^e je bila osrednja zna~ilnost prej{njega sistema neomejen in nepogojevan dostop do zdravstvenih storitev, so bili klju~ni cilji transformacije ureditve zdravstvenega zavarovanja pokritost celotne populacije s poenotenim OZZ, nadomestitev centraliziranega dr`avnega sistema odlo~anja s sistemom pogajanj med partnerji, ve~ja transparentnost vpla~evanja prispevkov za zavarovanje zaradi povezave med zaposlitvijo in/ali socialnim statusom in pravicami ter pove~an dele` zasebne participacije pri stro{kih za zdravstvo z uvedbo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Albreht in Klazinga 2010: 54). Leta 1992 je bil vzpostavljen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot edina institucija, ki pokriva OZZ in ki samostojno upravlja s prora~unom za zdravstvo, lo~enim od dr`avnega prora~una. Osnovni nabor zdravstvenih storitev je tako danes zagotovljen na podlagi sredstev iz OZZ, ta pa se ~rpajo iz prispevkov (Markota in Albreht 2001: 20). Pri tem so klju~ne stopnje prispevka za zaposlene, saj je glavni vir financiranja zdravstvenega prora~una OZZ, ki ga pribli`no enakovredno prispevajo delojemalci iz pla~ in drugih osebnih dohodkov ter delodajalci, skupaj pa zagotavljajo ve~ kot 80 odstotkov zdravstvenega prora~una (Kersnik 2001). Ve~ina slovenskih dr`avljanov in priseljencev z dovoljenjem za za~asno ali stalno bivanje je tako zdravstveno zavarovana na podlagi zaposlitve, medtem ko zdravstveno zavarovanje za socialno ogro`ene prispevajo lokalne skupnosti. Zdravstvena reforma je tako prora~un za zdravstvo neposredno povezala z zaposlitvijo, hkrati pa odprla vrata privatizaciji zdravstva, dopla~ilom za zdravstvene storitve, razli~ne pripomo~ke in zdravila ter posledi~no vzpostavitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Sedanji sistem ima nekaj pozitivnih vidikov, saj je denimo na deklaracijski ravni njegov cilj celotna pokritost prebivalstva z OZZ, prispevek za OZZ je proporcionalen, obenem pa obstajajo sheme kritja OZZ in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz prora~una za naj{ibkej{e12. A je hkrati omogo~il tudi porast neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, recimo zaradi `e omenjenega ote`evanja dostopa do nujnega zdravljenja, uvedbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (brez katerega ni ve~ mogo~ dostop do ve~ine zdravstvenih storitev), pla~ljivih zdravstvenih storitev (ki omogo~ajo hitrej{o obravnavo premo`nej{ih). Predvsem pa je neenakost narasla zaradi nepripravljenosti na spremembe trga dela, ki jih narekujeta fleksibilizacija in prekarizacija delavstva, ter zaradi zaostrenih razmer po za~etku finan~ne krize leta 2008, ki jo oblasti re{ujejo z var~evalnimi 97 ukrepi, tudi na podro~ju zdravstva in sociale. Zdravstveno nezavarovani prekarni delavci Marta ima 37 let. Takoj po {tudiju je za~ela iskati zaposlitev, a do zdaj ni bila nikoli redno zaposlena. Od 23. leta dela za razne delodajalce, a njen zaposlitveni status je vseskozi negotov, prilivi pa nestalni: kak{en mesec zaslu`i do 600 evrov, naslednji pa le 200. V tem ~asu ni nikoli od{la na bolni{ko, saj bi jo delodajalec la`je odpustil oz. bi bili njeni prilivi {e manj{i. Tudi ~e zboli, ne gre na bolni{ko, saj si je ne more privo{~iti. /…/ Do zdravnika gre redko, ker nima vedno urejenega zdravstvenega zavarovanja, ki si ga mora sama pla~evati (mese~no okoli 50 evrov). Ker ima mese~ne prilive, nima pravice do denarne socialne pomo~i, zato si preko Centra za socialno delo ne more urediti zdravstvenega zavarovanja. V obdobjih, ko ima dovolj prihodkov, si stro{ek za zavarovanje posku{a kriti, vendar pa vsaj polovico leta tega ne zmore. Kopi~ijo se ji dolgovi, ki jih mora poravnati za nazaj, ~e se ho~e ponovno zavarovati. Trenutno je nezavarovana in upa, da ne bo resneje zbolela. (Terenski zapis, junij 2014) Prekarnost je koncept, ki se vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Najve~krat se pojavlja v zvezi s spremenjenimi pogoji dela in zaposlovanja, avtorici pa ga razumeva {ir{e, saj je prepleten z drugimi dru`benimi procesi, ki vplivajo na pre`ivetje vse {ir{ega kroga prebivalstva. Bli`je nama je definicija, ki prekarnost opredeljuje kot sklop materialnih in simbolnih pogojev, ki dolo~ajo negotovost glede na trajen dostop do virov, potrebnih za polni razvoj posameznikovega `ivljenja. To omogo~a razumevanje, da prekarnost ni stanje oziroma utrjena pozicija, temve~ je tendenca, proces, ki se {iri s pomo~jo razli~nih mehanizmov in zajema vse ve~ dru`benih segmentov, zato lahko trdimo, da postaja generalizirana (Precarias a la deriva 2004). Raziskave so potrdile, da je tveganje rev{~ine med zaposlenimi tudi v Sloveniji najve~je pri osebah s fleksibilnimi zaposlitvami, {e posebej pri samozaposlenih 12 Poleg tega pa tudi izvzem dolo~enih skupin (denimo otroci in {tudenti do 26. leta) in dolo~enih zdravstvenih stanj (denimo zdravljenje raka, sladkorne bolezni in nekaterih drugih bolezenskih stanj, reproduktivno zdravje `ensk, dolo~eni preventivni programi) iz dopla~il. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik (Smolej, Rihter in Bo{ki~ 2013: 48). Fleksibilizacija delovne sile je dolgotrajen proces zmanj{evanja pravic zaposlenih zaradi diskurzov o potrebi po ve~ji u~inkovitosti, ki ga zaznamuje manj{anje odgovornosti delodajalcev in dr`ave za varnost delavcev ter s tem prenos tveganj s kolektivne ravni na posameznika. Kot je bilo `e omenjeno, je ta prenos odgovornosti na posameznika ena klju~nih zna~ilnosti postsocialne dr`ave (Inda 2006), rezultat tega pa je, da imajo delodajalci na voljo delavce, ki so zelo prilagodljivi in hitro odslovljivi, ~e to zahtevajo razmere na trgu. V tem procesu se je razvila vrsta razli~nih fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki sta jih Kanjuo Mr~ela in Ignjatovi} razdelila glede na temeljne dimenzije zaposlitve, ~as, pogoje dela/zaposlovanja in prostor (Kanjuo Mr~ela in Ignjatovi} 2004: 28). Skupaj z razli~nimi fleksibilnimi oblikami zaposlovanja nara{~a tudi {tevilo delavcev, ki so zaposleni v teh delovnih razmerah. Prekarizirani delavci imajo zelo razli~ne pogoje dela, skupno pa jim je, da se oddaljujejo od redne zaposlitve, na katero so vezane socialne pravice, o ~emer govori tudi Martina izku{nja z za~etka tega poglavja. ^eprav se vsi prekarni delavci ne soo~ajo z rev{~ino, je tem oblikam dela lasten {ibkej{i pogajalski polo`aj, zato pogosto pristajajo na ni`ja pla~ila in slab{e delovne pogoje, obenem pa pomanjkanje za{~ite omogo~a tudi veliko finan~no nedisciplino in zamikanje izpla~ila prihodkov. Te oblike zaposlitev se uporabljajo tako v delovnih razmerjih, ki imajo vse zna~ilnosti redne zaposlitve, kot pri posameznikih, ki so~asno ali zaporedno opravljajo delo za ve~ delodajalcev, v vmesnem ~asu pa so podvr`eni obdobjem brezposelnosti. Zaradi razli~nih oblik fleksibilnega zaposlovanja in ne{tetih kombinacij `ivljenjskih pogojev prekarnih delavcev na eni strani ter pomanjkanja raziskav tega podro~ja, ki bi pojav natan~no opredelile, na drugi, je njihov polo`aj zelo te`ko analizirati. Iz dosedanjih raziskav (Lipovec ^ebron in Pistotnik 2015; Vidmar Horvat et al. 2012) izhaja, da je posledica razli~nih oblik samozaposlitve in opravljanja dela na podlagi atipi~nih pogodb razklenitev deljene odgovornosti delodajalca in delojemalca tudi na podro~ju zdravstvenega zavarovanja, ki je pomenila enega od temeljev zdravstvene reforme iz leta 1992. V nadaljevanju bova podrobneje analizirali vpliv nara{~anja nekaterih tipov prekarnih delavcev na njihov dostop do OZZ, omenili pa bova tudi posledice, ki jih ima ta proces na vzdr`nost zdravstvene blagajne. Prekarni kot de facto nezavarovani Razklenitev deljene odgovornosti za vpla~evanje prispevkov za OZZ se najjasneje vidi pri prekarnih delavcih, ki si sami pla~ujejo prispevek. Te osebe imajo razli~ne statuse samozaposlenih oziroma delajo na podlagi atipi~nih pogodb in si prispevek za OZZ vpla~ujejo neodvisno od delovnega razmerja13. Omenjene kategorije delavcev (razen v primerih samozaposlenih, ki jim prispevke pla~uje dr`ava) zaznamuje popolna odgovornost za lastno socialno varnost, saj so njihovi delodajalci zgolj naro~niki dela, zato je njihov dostop do OZZ pogojen z njihovim gmotnim polo`ajem. 13 Praviloma so zavarovani na podlagi 5., 6. in 20. to~ke 15. ~lena ZZVZZ. Pri prekarnih delavcih z negotovimi dohodki se kot osrednja te`ava na podro~ju OZZ ka`e razkorak med predvidenimi prispevki za socialno varnost in dejanskimi prilivi, ki ne zado{~ajo za pokrivanje najni`jih mese~nih prispevkov. Ta diskrepanca je posledica dejstva, da se dolo~ene oblike samozaposlitvenih statusov oziroma pogodb (denimo samostojni podjetnik, avtorske pogodbe, {tudentske napotnice itn.) uporablja za opravljanje del, za katera niso predvidene, ali v situacijah, ko ima delovno razmerje vse zna~ilnosti zaposlitve za nedolo~en ~as14, pa tudi v primerih, ko osebe `ivijo od dohodka, ki je vsota ve~ razli~nih kratkotrajnej{ih zaposlitev. Prekarni delavci se tako znajdejo bodisi v situaciji, ko opravljajo delo za razli~ne delodajalce in imajo zelo nepredvidljive prilive, bodisi v situaciji, ko dobijo pav{alni mese~ni znesek, v obeh primerih pa morajo iz razpolo`ljivega dohodka pokriti vse prispevke za socialno varnost. Ker je 99 prispevke treba odvajati mese~no v enakih zneskih, v dolo~enih `ivljenjskih obdobjih zaradi razli~nih razlogov (nizkega dohodka, nerednega dela in naro~il, finan~ne nediscipline (zamujanja z izpla~ili ali izogibanja pla~ilom za opravljeno delo), nepredvidene prekinitve zaposlitve (ker ni odpovednega roka, odsotnosti z dela v primeru zdravstvenih te`av itn.)) niso zmo`ni poravnati svojih obveznosti. Kadar so zamude pri pla~evanju OZZ ve~mese~ne, jim ZZZS na podlagi 78.a ~lena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) zadr`i pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev. Dokler dolga ne poravnajo, lahko te osebe (in po njih zavarovani dru`inski ~lani z izjemo otrok) uveljavljajo na ra~un OZZ le nujno zdravljenje. V primeru nenujnega zdravljenja pa si morajo zdravstvene storitve sami pla~ati. Zaradi zaostrene ekonomske in socialne situacije v zadnjih letih nara{~a {tevilo prekarnih delavcev, ki ne pla~ujejo redno prispevkov za OZZ. Zato nara{~a tudi {tevilo oseb z zadr`animi pravicami do zdravstvenih storitev.15 Ker prispevki niso vpla~ani sproti, se ve~a skupna vsota dolga teh oseb do DURS oziroma ZZZS. Povi{anje dolga je opaziti predvsem od leta 2011 (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015), kar lahko pove`emo tudi z uveljavitvijo Zakona za uravnote`enje javnih financ16 (ZUJF)17, zaradi katerega je prenehal veljati poseben pravilnik18, ki je predvideval mo`nost odpisa in odloga dolga. Zanimivo je, da te osebe v uradnih statistikah niso bele`ene kot nezavarovane, saj so zavedene kot zavarovanci, a z zadr`animi pravicami do zdravstvenih storitev. Kljub temu pa avtorici trdiva, da so zaradi ote`enega dostopa do sistema zdravstvenega varstva (kot posledice nakopi~enih dolgov) te osebe de facto zdravstveno nezavarovane. 14 Delo za enega delodajalca, polni delovni ~as, delo v dalj{em ~asovnem obdobju. 15 [tevilo oseb, ki so imele zadr`ane pravice do zdravstvenih storitev po 78.a ~lenu ZZVZZ ve~ kot eno leto, je med 30. 6. 2008 in 30. 6. 2014 naraslo s 3782 na 10.977 (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). 16 ZUJF je stopil v veljavo 31. 5. 2012. 17 Natan~neje 203. ~lena ZUJF-a. 18 Pravilnik o odpisu, obro~nem pla~ilu in odlogu pla~ila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, {t. 129/06). Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik Anomalija postane norma Z gro`njo de facto nezavarovanosti se soo~ajo tako osebe, ki imajo status samozaposlenega, kot tiste, ki si OZZ pla~ujejo same19. Povedno je, da so te osebe uvr{~ene v rezidualno kategorijo zavarovancev. Po zakonu so namre~ tja uvr{~ene “osebe s stalnim prebivali{~em v RS, ~e ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed to~k iz tega odstavka in si same pla~ujejo prispevek”. Iz navedka izhaja, da je bila ta kategorija pravzaprav namenjena re{evanju anomalij, saj naj bi omogo~ala dostop do OZZ osebam, ki ne spadajo v nobeno drugo kategorijo zavarovancev. ^e je bila sprva ta kategorija mi{ljena kot izjema, kot odklon, pa v zadnjih letih statistike ka`ejo, da se v njej nahaja vse ve~je {tevilo prebivalcev. V {estletnem obdobju (2008–2014) se je njihovo {tevilo povi{alo za pribli`no 300 odstotkov20. Iz 100 tega sklepamo, da je vse ve~ oseb zavarovanih na podlagi, ki ni povezana z delovnim razmerjem. Dolo~ilo, namenjeno re{evanju anomalij, postaja norma. Opisani procesi vodijo v oblikovanje sloja oseb, katerih dostop do OZZ ne izhaja ve~ iz zaposlitve, temve~ le iz trenutnega gmotnega polo`aja. Pri tem vse {tevil~nej{o populacijo predstavljajo mladi po kon~anem {olanju oziroma {tudentje po dopolnjenem 26. letu, ki se zavarujejo neodvisno od delovnega razmerja, nato pa zaradi prekarnih zaposlitev leta vztrajajo v tej kategoriji. Te osebe in prekarni delavci v samozaposlitvenih statusih imajo in bodo imeli dostop do sistema zdravstvenega varstva le, ~e bodo zmogli pla~evati prispevek, kar pa je odvisno od njihovih zmo`nosti za generiranje dohodka, pa tudi od vi{ine samega prispevka. Novi prispevki za zdravstvo, a brez novih pravic Strokovnjaki in javni uslu`benci `e leta opozarjajo na nevzdr`nost zdravstvene blagajne zaradi razli~nih procesov, denimo staranja prebivalstva, rasti cen zdravstvenih storitev in v zadnjem ~asu pove~evanja brezposelnosti. Albreht in Klazinga sta `e leta 2010 zapisala, da bo potrebno povi{ati skupni prora~un za OZZ, ~e `elimo ohraniti obstoje~e pravice in se hkrati izogniti re{itvam, ki spodbujajo privatizacijo in vi{anje zasebnih dopla~il. To naj bi bilo mo~ dose~i bodisi z vi{anjem prispevne stopnje za OZZ bodisi z dodatnimi viri, denimo z raz{iritvijo vpla~evanja prispevkov za OZZ na vse oblike osebnega dohodka pod istimi pogoji kot veljajo za pla~e (Albreht in Klazinga 2010: 59). V tej smeri je bila zasnovana tudi novela ZZVZZ21, ki pomembno vpliva na slab{anje polo`aja prekarnih delavcev. Ena izmed novosti, ki jih je uvedla omenjena novela, je, da osebe, ki opravljajo delo na osnovi avtorskih in drugih pogodb civilnega prava, pri vsaki pogodbi odvajajo dele`22 dohodka v zdravstveno blagajno, a s tem nimajo zagotovljenega 19 Torej neodvisno od delovnega razmerja, in sicer na podlagi 20. to~ke 15. ~lena ZZVZZ. 20 Med 30. 6. 2008 in 30. 6. 2014 se je njihovo {tevilo povi{alo z 22.864 na 85.050 (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). 21 Novela je bila sprejeta 25. 10. 2013. 22 Od 1. 2. 2014 tako pri vsaki pogodbi odvajajo 6,36 odstotka dohodka v zdravstveno blagajno (55.a ~len ZZVZZ). OZZ.23 Dodatna obdav~itev teh pogodb je morda ustrezna, ko posamezniki ob svojih rednih zaposlitvah opravljajo dodatno delo. Vendar pa zakonodajalec ni upo{teval okoli{~in, v katerih {tevilnim prekarnim delavcem te pomenijo edini vir zaslu`ka. Sedanja ureditev teh dveh skupin prebivalcev ne razlikuje, temve~ ju ena~i. Za prekarne delavce, ki delajo le na podlagi avtorskih pogodb, nova obdav~itev pomeni zgolj zni`anje dohodka zaradi dodatne obremenitve, a brez dodatnih pravic, saj mnogim izmed njih delodajalci zaradi nove obdav~itve niso zvi{ali pla~il. ^e nova obdav~itev pomeni novo obliko neenakosti za prekarne delavce, pa je dobrodo{el finan~ni vir za zdravstveno blagajno, ki si s tem obeta skoraj polovico od predvidenih 36 miljonov evrov novih prilivov24 . Eden uradnih argumentov za sprejem novele je bil pribli`evanje obdav~itev 101 z redno zaposlenimi in odprava nesorazmerij pri pla~evanju prispevkov za OZZ, s tem pa pove~evanje solidarnosti zavarovanih oseb. Novela naj bi vzpostavila sistem dolo~itve prispevka za vse kategorije zavarovancev, ki prejemajo aktivne dohodke po na~elu “vsak dohodek {teje” (Nacionalno socialno poro~ilo 2014: 14). Poleg obdav~itve zgornjih oblik dela pa je uvedla tudi zvi{ane premije za OZZ za posami~ne kategorije25. Upo{tevajo~ navedeno, sklepava, da naj bi ravno kategorije zavarovancev, v katerih se nahaja mnogo prekarnih delavcev, prispevale dodatnih 36 milijonov v zdravstveno blagajno in s tem zmanj{ale njen primanjkljaj v letu 2014. Novela je tako morebiti pove~ala enakost med zaposlenimi po obdav~itvi, a je hkrati povzro~ila pove~anje dru`bene neenakosti z dodatno obremenitvijo populacije, ki se je `e pred tem soo~ala s skrajno negotovostjo in rev{~ino. Ker se je z gospodarsko krizo mnogim prekarnim delavcem zni`al dohodek, je tudi njihova zmo`nost pla~evanja OZZ vse manj{a. Posledi~no to pomeni pove~anje potencialnega {tevila nezavarovanih. Namesto da bi oblasti pristopile k problemu zaposlovanja prek atipi~nih pogodb in njegovih posledic na dostop do OZZ, smo pri~a zanikanju problema. Na eni strani se tako vrstijo pozivi po pove~anju nadzora zaradi goljufij in utaj davkov tistih, ki slu`ijo prek avtorskih pogodb in espejev. ^e smo pozorni na te pozive in argumentacije ob kr~enju socialnih (tudi zdravstvenih) pravic, ugotovimo, da je osnovi argument prepre~evanje zlorab teh pravic in ne njihovo zagotavljanje. S tem se vzpostavlja atmosfera sumni~avosti in nezaupanja, kjer je vsakdo lahko obravnavan kot potencialni izkori{~evalec in goljuf. Iz nadaljevanja bo jasno, da atmosfera sumni~avosti dominira tudi na podro~ju zagotavljanja pravic najrevnej{im, saj je bila denimo ob sprejemanju nove socialne zakonodaje celotna argumentacija usmerjena na prepre~evanje zlorab in goljufij (Lesko{ek 2013: 165). Kot sva `e poudarili, socialne in zdravstvene politike tako niso usmerjene k {iritvi dostopa do pravic, temve~ k vse ve~ji selekciji. Na drugi strani pa je opazna krepitev diskurzov o prekarnih kot neiznajdljivih, nepodjetnih 23 Od 1. 2. 2015 enaka obdav~itev velja za osebe, ki delajo prek {tudentskih napotnic. 24 Uvedba novega prispevka po oceni vlade zadeva 170.223 oseb (Predlogi za pove~anje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, MZ 2013). 25 Za tedaj 77.540 oseb, zavarovanih na podlagi 20. to~ke 15. ~lena ZZVZZ, je vlada najprej predlagala povi{anje premije za ve~ kot 100 odstotkov (Predlogi za pove~anje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, MZ 2013), a je bila nazadnje premija zvi{ana s 14,17 evra na 22,70 evra. Za tedanjih 72.057 samostojnih podjetnikov se je premija najni`jega prispevka povi{ala s 105 evrov na 123,07 evra mese~no. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik posameznikih, v katerih so prekarni portretirani kot “neeti~ni” posamezniki, ki ne ustrezajo idealu postsocialnega prebivalca, ki izpolnjuje zahteve neoliberalne ideologije tako, da posku{a izbolj{ati sebe in svojo kvaliteto `ivljenja z aktivno samopromocijo in odgovornimi izbirami (Inda 2006: 32). Na koncu tega poglavja `eliva opozoriti, da je past konceptualizacij prekarnosti, ki se osredoto~ajo zgolj na atipi~ne pogoje zaposlovanja, lahko v spregledanju kr~enja pravic zaposlenih za nedolo~en ~as in zmanj{evanju mre`e varnosti, ki jo je vzpostavila socialna dr`ava. ^e je neko~ veljalo, da je redna zaposlitev u~inkovit na~in obvarovanja pred tveganjem rev{~ine in socialne izklju~enosti, danes pla~ana zaposlitev ne daje ve~ te garancije (Lesko{ek 2013: 15). Temu pritrjuje nara{~ujo~e {tevilo oseb, ki kljub zaposlitvi zaradi razli~nih razlogov s svojim dohodkom ne 102 zmorejo pokriti temeljnih potreb. Ti razlogi so poleg nizkega zaslu`ka (oziroma izostajanja izpla~il) tudi dru`inska struktura gospodinjstev (enostar{evske dru`ine in dru`ine z veliko otroki so bolj ogro`ene), visoke najemnine in `ivljenjski stro{ki, zadol`enost, privatizacija storitev itn. Napredujo~o prekarizacijo tako do`ivlja ve~ina prebivalstva, zagotovo pa imajo nestalne oblike dela in zaslu`ka pri tem veliko vlogo. Zdravstveno nezavarovani revni prebivalci Natalija je mati treh otrok, samohranilka. Po {tudiju je od{la na specializacijo in kasneje odprla espe, s katerim je dobro zaslu`ila. Njene te`ave so se za~ele v zadnjih petih letih, ko je bilo naro~il vse manj. Isto~asno jo je zapustil partner. Ker ni ve~ imela rednih prihodkov, se je morala izseliti v manj{e stanovanje na obrobju. Ve~krat je zaprosila za denarno socialno pomo~, a so jo vedno zavrnili. Prvi~ zato, ker je imela v lasti manj{o parcelo. Ko je to prodala, pa so ji denarno socialno pomo~ spet zavrnili, ker ji je v tistem obdobju sestra parkrat nakazala manj{o vsoto denarja, da je lahko otrokom kupila {olske potreb{~ine. @e tri leta si ne more privo{~iti, da bi pla~evala obvezno zdravstveno zavarovanje (seveda pa je tudi brez dopolnilnega). Ko zboli, kar se dogaja pogosto, mora iz Ljubljane priti v Gorico, kjer si izposodi zdravstveno kartico od sestre in upa, da ji bo zdravnica ponovno pogledala skozi prste. (Terenski zapis, marec 2015) Univerzalna pokritost slovenskega prebivalstva z OZZ se pogosto utemeljuje s tem, da je dr`ava poskrbela za dolo~ene marginalizirane skupine, med njimi tudi za socialno ogro`ene, ki niso zaposleni in ne prejemajo nadomestila za brezposlenost. Zanje OZZ krijejo lokalni prora~uni. Pred letom 2012 se je ta pravica udejanjala samostojno, od tedaj pa je nelo~ljivo povezana z uveljavljanjem pravice do denarne socialne pomo~i. A tudi tu lahko prepoznamo zaostrovanje mo`nosti za uveljavitev te pravice, kar je {e posebej o~itno po za~etku gospodarske krize. Zaradi krize in pove~ane brezposelnosti je namre~ tekmovanje za distribucijo dru`benih dobrin (stanovanja, zdravstvo, nadomestilo za brezposelnost, zaposlitev in druge denarne prejemke) vse ve~je (prim. Hysmans 2000, 2006). Pomanjkanje dru`benih dobrin poglablja hierarhi~no delitev ljudi na tiste, ki si jih “zaslu`ijo” in tiste, ki si jih ne. Kar klju~no obele`uje ~as po letu 2008, je, da se na dnu hierarhije, med “nezaslu`nimi”, znajde vse ve~je {tevilo ljudi, in to ljudi, ki so bili v preteklosti med tistimi, ki naj bi si dobrine “zaslužili” (prim. Hysmans 2000: 768). Diskurz, ki upravi~uje tovrstno hierarhi~no delitev ljudi, je – kot `e omenjeno – del splo{nih dru`benih sprememb, ki jih zaznamuje ponotranjanje neoliberalnih idej tudi na ravni javnih institucij. ^e je za povojno socialno dr`avo veljalo, da je rev{~ino prepoznala kot strukturni u~inek prostega trga, zaradi ~esar je dr`ava (kot mehanizem regulacije trga) dol`na prevzeti del odgovornosti za njeno zmanj{evanje, je za neoliberalizem zna~ilno iskanje vzrokov za rev{~ino v osebnih zna~ilnostih revnih (Lesko{ek 2013: 154). Podobno kot pri zgornjih primerih, tudi za revne velja, da so diskreditirani kot neodgovorni posamezniki. Ta neodgovornost se v argumentih kritikov socialne dr`ave vidi predvsem kot odvisnost od socialnih 103 programov, pri ~emer sta klju~na dva vidika: ekonomski in eti~ni. Prvi izpostavlja, da so zaradi socialnih programov revni odvisni od dr`ave, namesto da bi bila njihova eksistenca odvisna od zaposlitve. Zato so opisani kot racionalni ekonomski akterji, ki prera~unljivo uporabljajo servise socialne dr`ave v svojo korist in slu`ijo, ne da bi morali ob tem delati (Rose 2000; prim. Inda 2006: 47). V eti~nem smislu pa se odvisnost od države jemlje kot navado, ki posameznike dolgoro~no odvra~a od samodiscipline in zmanj{uje njihovo sposobnost, da v dru`bi delujejo kot odgovorni posamezniki. Kritiki trdijo, da socialni programi revne preoblikujejo v pasivne, lene osebe, ki niso ve~ sposobne za delo. Socialna dr`ava jim tako ne pomaga, temve~ ustvarja ekonomsko in eti~no vpra{ljive prebivalce, ki so “zaklenjeni v rev{~ino” (Inda 2006: 48), brez etike, ponosa in avtonomije. Vloga postsocialne dr`ave pa je, da jih posku{a prek razli~nih javnih in zasebnih institucij (tudi represivnih) preoblikovati v eti~ne, aktivne in samostojne posameznike (ibid.: 46). Spremembe slovenske socialne zakonodaje v letih 2007 in 2010 sledijo sorodni logiki, saj je bila njihova nujnost utemeljena na podobnih prepri~anjih o prejemnikih socialnih denarnih prejemkov in o obstoje~em sistemu socialne za{~ite. Tako se nana{ajo predvsem na psiholo{ke ocene o pasivnosti in nemotiviranosti prejemnikov pomo~i, “ki naj bi bile posledica tako njihovih osebnih lastnosti kot tudi dosedanjega .radodarnega’ modela socialne dr`ave, ki te lastnosti podpira ali jih celo ustvarja. Pri tem gre za ve~ diskurzov. Prvi izhaja iz prepri~anja, da si ljudje neutemeljeno kopi~ijo socialne prejemke, in tako izkori{~ajo sistem socialnih pomo~i. Drugi diskurz se nana{a na predpostavko, da ljudje goljufajo in zlorabljajo sistem socialnih pomo~i. In tretji patologizira prejemnike s tem, da poudarja razvijanje odvisnosti od pomo~i” (Lesko{ek 2013: 164). Zato je bil cilj nove socialne zakonodaje sprejem ukrepov za aktiviranje socialno ogro`enih, kar naj bi dosegli predvsem s pove~anim nadzorom, ki bi onemogo~il zlorabo sistema in zagotovil, da pomo~ pride v roke tistih, ki so dejansko “zaslu`ni”. Podreditev zdravstvenega zavarovanja pravici do denarne socialne pomo~i Pomembna novost nove socialne zakonodaje je, da posameznik, ki je socialno ogro`en, do zdravstvenega zavarovanja ne dostopa ve~ neodvisno, kot je to veljalo v Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik preteklosti, ampak je bila vzpostavljena neposredna povezava med izpolnjevanjem pogojev za pridobitev denarne socialne pomo~i (DSP)26 in kritjem prispevka za OZZ. Pravica do OZZ je postala pogojena z upravi~enostjo do socialne pomo~i in ker ji je podrejena, nanjo vplivajo vsakr{ne spremembe – obi~ajno v smeri vse ve~je selektivnosti – postopka za pridobitev DSP. Slednje je bistveno, saj so isto~asne spremembe drugega zakona (ZSVarPre)27 temeljito reorganizirale postopek za pridobitev DSP, njihov namen pa je bil predvsem omejitev dostopa do te oblike pomo~i in s tem povezan pove~an nadzor. Uvedena je bila enotna vstopna to~ka za vse denarne prejemke, dolo~en vrstni red uveljavljanja pravic in omogo~en dostop do 24 uradnih zbirk osebnih podatkov o dohodkih in premo`enju oseb (Dremelj et al. 2013: 59).28 So~asno 104 pa je zakon opredelil tudi kopico starih in novih pogojev, ki jih mora prejemnik DSP izpolnjevati. Strokovna javnost je bila do predloga nove zakonodaje izredno kriti~na in je opozarjala na {kodljive posledice, ki se bodo zaradi zaostritve pogojev za prejemanje DSP, ve~jega nadzora idr.29 kazale predvsem v zmanj{anju {tevila upravi~encev do DSP ter ve~anju rev{~ine med prebivalstvom. Pri povezavi med upravi~enostjo za pridobitev pravice do DSP ter pravice do kritja prispevka za OZZ so sicer upo{tevane dolo~ene olaj{evalne okoli{~ine. Osebe, ki `elijo uveljaviti to pravico, morajo izpolnjevati pogoje za DSP na ravni premo`enja, a se denarni pomo~i lahko odpovejo, ~e ne izpolnjujejo nekaterih drugih pogojev.30 Ne glede na to pa se {e vedno pojavljajo ovire, zaradi katerih posamezniki nimajo dostopa do OZZ. Nekatere se ve`ejo na pogoje, ki dolo~ajo cenzus na premo`enje, kot ka`e Natalijina izku{nja. Tako osebe ne izpolnjujejo pogojev zaradi prevelikih kvadratur nepremi~nin (tudi kadar te niso v uporabi ali jih ni mogo~e prodati), previsokih prihrankov na ra~unu, ki niso namenjeni pre`ivetju (pla~ilo var{~ine za najemnino, pla~ilo {olnine itn.) ali previsokih dohodkov, saj se pri izra~unu ne upo{teva zadol`enost gospodinjstva ali pla~evanje tr`nih najemnin, ki zni`ujejo razpolo`ljiva sredstva gospodinjstva. Drugi sklop ovir se pojavlja pri osebah, ki zaradi razli~nih razlogov nimajo oziroma ne morejo prijaviti stalnega 26 Povezavo vzpostavlja 1. odstavek 30. ~lena ZUPJS-C (Uradni list RS, {t. 99/13): Dr`avljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, so upravi~eni do pla~ila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ~e so upravi~eni do denarne socialne pomo~i ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomo~i /…/ O tej pravici odlo~a Center za socialno delo po uradni dol`nosti, ko oseba uveljavlja pravico do DSP (3. odstavek). Te osebe v OZZ prijavi in odjavi ZZZS (po 21. to~ki 15. ~lena ZZVZZ), prispevek za OZZ pa pla~uje ob~ina, kjer ima prosilec prijavljeno stalno prebivali{~e (4. odstavek). 27 Zakona o socialno-varstvenih prejemkih. 28 Veliko sprememb se nana{a na dolo~ila o vi{ini premo`enja. V postopku re{evanja vloge za DSP se ugotavlja tudi primernost stanovanja ali hi{e, obenem pa se je za~el uveljavljati 128. ~len Zakona o dedovanju, ki dedovanje premo`enja po osebi, ki je u`ivala pomo~, lahko omeji in z njim povrne del stro{kov, ki jih je dr`ava namenila v obliki denarnih prejemkov. 29 Med drugim tudi ve~jega obsega krivdnih razlogov, zaradi katerih posamezniku odvzamejo pravico do DSP. 30 Denimo, ~e ne izpolnjujejo pogojev za DSP zaradi krivdnih razlogov. Na ta na~in se tudi izognejo obremenitvi nepremi~nine v korist dr`ave, saj prispevki za kritje OZZ niso podvr`eni dolo~ilu Zakona o dedovanju. A to dolo~ilo je zelo splo{no in govori zgolj o u`ivanju pomo~i v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Ker ne opredeljuje vrste pomo~i, temve~ vra~anje prejemkov dolo~a v drugih aktih, bi oblasti lahko v prihodnosti med prejemke, ki se posthumno vra~ajo, uvrstile tudi kritje prispevka za OZZ. prebivali{~a (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). Slednje je namre~ osnova za spro`itev uradnega postopka, zato te osebe nimajo mo`nosti niti za presojo, ali so do DSP sploh upravi~ene. Zadnji sklop ovir pa se nana{a na dolgotrajnost postopkov, saj pri ~akanju na odobritev DSP oziroma ob zamudah pri podalj{evanju vlog za DSP prihaja do za~asnih prekinitev kritja prispevka za OZZ. Poleg navedenih ovir pri dostopu do OZZ zagotovo obstajajo tudi druge, saj so pri tolik{nem {tevilu pogojev, ki jih morajo izpolnjevati prejemniki DSP, razli~ni prepleti okoli{~in, ki proizvajajo prepreke, neizogibni. Na osnovi zapisanega ni presenetljivo, da se je {tevilo oseb, ki jim OZZ krijejo ob~ine, zni`alo31 (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). Iz statisti~nih podatkov sicer razberemo dolo~ena nihanja v {tevilu teh oseb32, vseeno pa zaznavamo trend 105 zmanj{evanja oseb, ki imajo pravico, da jim zaradi pomanjkanja sredstev OZZ krijejo ob~ine stalnega prebivali{~a in bi druga~e lahko ostale nezavarovane. Sklepava, da vse ve~ji odstotek prebivalstva `ivi v rev{~ini, nova socialna zakonodaja pa tega trenda tudi zaradi zaostritve pogojev za upravi~enost do DSP ne naslavlja u~inkovito. Kljub nara{~anju brezposelnosti in vi{anju odstotka oseb, ki `ivijo pod pragom tveganja rev{~ine, ob~ine manj osebam krijejo OZZ, ~eprav bi moral biti ta trend ravno nasproten. Ker je nova socialna zakonodaja prinesla poslab{anje polo`aja nekaterih skupin prebivalstva, je resda vlada `e 2013 sprejela dolo~ene ukrepe33, a je ob tem ohranila temeljna na~ela v letu 2012 sprejete zakonodaje (Spremembe socialne zakonodaje, MDDSZ 2012). Navedene premike na podro~ju socialne zakonodaje jemljeva kot nadaljevanje sistemati~nega “iztiskanja” najrevnej{ih prebivalcev iz OZZ. To bo imelo za posledico zvi{evanje {tevila nezavarovanih oseb in s tem oviranje njihovega dostopa do zdravstvenih storitev. U~inke zakonskih dolo~b, ki so uvedle pogojevanje dostopa do OZZ z upravi~enostjo do DSP, zlahka umestimo v {ir{e paradigmatske spremembe, ki vodijo od socialne k postsocialni dr`avi. Spremembe socialne zakonodaje, ki so integrirale tudi podro~je zdravstvenega zavarovanja, proizvajajo upravi~enca do DSP, ki mora izpolnjevati mno`ico pogojev, da si jo dejansko “zaslu`i”. To pa je takrat, ko je resni~no popolnoma osiroma{en, obenem pa se ves ~as aktivno trudi izbolj{ati svoj polo`aj na trgu dela, ~etudi z nepla~anim delom, saj bi bil druga~e izlo~en iz programov socialne pomo~i. Nova socialna zakonodaja torej te`i k temu, da bi pomo~ zagotavljala zgolj ozkemu sloju najrevnej{ih, ki jih izpostavi nenehnemu podrejanju formalnim okvirom in dokazovanju svoje eti~nosti. Ostalim, ki imajo {e nekaj mizernega premo`enja, pa ne zagotavlja pomo~i pri izbolj{anju polo`aja, temve~ jih prepu{~a vse bolj tveganim pre`ivetvenim strategijam in ob~utku krivde, da so sami odgovorni za lastno izklju~enost. 31 Med 30. 9. 2008 in 30. 6. 2014 se je {tevilo teh oseb zni`alo z 68.839 na 62.521. 32 Leta 2011 je bilo tako zavarovanih le 53.533. Tega {tevila ne gre pripisati novi socialni zakonodaji, saj je leta 2012 {tevilo tako zavarovanih oseb opazno vi{je kot leta 2011. 33 V oktobru 2013 je tako sprejela najnujnej{e spremembe in dopolnitve ZUPJS ter ZSVarPre, ki naj bi izbolj{ale polo`aj najbolj socialno ogro`enih skupin prebivalstva. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik Sklep: prebivalstvo, podvr`eno centripetalni sili Da zakonodaja od konca leta 2011 zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje vseh otrok, zagotavljajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. “Edina izjema so ljudje oziroma otroci tistih ljudi, ki v Sloveniji bivajo ilegalno, in pa ljudje, ki si kljub pozivom obveznega zdravstvenega zavarovanja no~ejo urediti. Med njimi so tudi nekateri brezdomci, ki pa si lahko, ~e to `elijo34 , uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje prek centra za socialno delo,” je povedal Damjan Kos z ZZZS (Sedlar 2013). Kot sva posku{ali pokazati na primeru vse te`jega dostopa do zdravstvenega zavarovanja, se socialna dr`ava razgrajuje postopoma. To se najprej opazi v kr~enju 106 pravic najbolj robnih, najbolj marginaliziranih delov prebivalstva (izbrisanih, migrantov brez dr`avljanstva ali/in brez stalnega prebivali{~a). Kasneje pa se proces odtegovanja pravic vztrajno {iri naprej: iz robnih skupin se kr~enje pravic centripetalno nadaljuje k ostalim delom prebivalstva (prekarnim delavcem, najrevnej{im idr.). To med drugim omogo~a mehanizem produkcije drugega, ki selekcijo dostopa do pravic opravi~uje z diskriminiranjem socialno izklju~enih prebivalcev kot “nezaslu`nih” (lenih, goljufivih, izkori{~evalskih) posameznikov. Ker izklju~ene skupine ostalemu prebivalstvu obi~ajno predstavljajo druge, s katerimi se ne morejo identificirati, so za ukinjanje njihovih pravic neodzivni, nedovzetni. Ali kot pravi Feldman (1996), gre za “kulturno anestezijo”, ki pomaga uti{ati neprijetne, protislovne razmere, izku{nje in ob~utke tistih, ki so konstruirani v kulturnega drugega. Uti{ani so zato, ker bi, ~e bi postali javni, za~eli spodkopavati normalizirajo~e, tihe predpostavke vsakdanjega `ivljenja in legitimnost oblasti (Feldman 1996; glej tudi Zorn 2003: 92–93). Vse dokler so prebivalci “kulturno anestetizirani”, ne opazijo, da je ukinjanje pravic eni skupini ljudi znak razkrajanja celotnega dru`benega sistema, s tem pa omogo~ajo nemoteno nadaljevanje procesa odtegovanja pravic ter utrjevanje postsocialne dr`ave. Produkcija drugega je kompleksen proces, v katerem sodelujejo mnogi akterji, vklju~no z javnimi institucijami. Njen rezultat je potiskanje razli~nih dru`benih skupin na margino, izven polja zaznave in s tem v nevidnost. Ko jih javne institucije ne zaznajo ve~, so razre{ene odgovornosti za njihovo dobrobit, s tem pa reproducirajo logiko postsocialne dr`ave – prepu{~ajo ljudi lastni iznajdljivosti in prevzemanju individualne krivde za svojo situacijo. Podobno dinamiko opazimo tudi na podro~ju dostopa do OZZ. ZZZS namre~ trdi, da zdravstveno nezavarovanih ni veliko.35 Vendar pa ZZZS pravzaprav ne razpolaga s podatkom o {tevilu vseh nezavarovanih oseb v Sloveniji. Institucija o tem vodi kvartalno statistiko, podatek pa pridobi iz primerjave {tevila oseb s prebivali{~em v Sloveniji in {tevila zavarovanih oseb. Ker je OZZ obvezno, ZZZS mese~no poziva nezavarovane osebe k ureditvi zavarovanja, a le tiste, ki so dr`avljani Slovenije in imajo tu stalno prebivali{~e, ne pa tudi tujcev s stalnim prebivali{~em v Sloveniji. Hkrati pa ZZZS 34 Besedi sva v po{evni tisk postavili avtorici. 35 Po podatkih ZZZS je bilo 30. 6. 2014 v Sloveniji ve~ kot eno leto nezavarovanih 2458 oseb (Pistotnik in Lipovec ^ebron 2015). ne razpolaga niti s podatkom, koliko je nezavarovanih tujcev, ki imajo dovoljenje za za~asno prebivanje, ~eprav izpolnjujejo pogoje za vklju~itev v OZZ, niti koliko je nezavarovanih dnevnih migrantov, ki so v Sloveniji zaposleni, a imajo stalno prebivali{~e v tujini. Ob tem pa iz uradnih evidenc tako ali druga~e izpadejo tudi druge skupine, ki sva jih obravnavali v tekstu. Pri prekarnih delavcih morava izpostaviti dejstvo, da ZZZS obi~ajno navaja le {tevilo oseb, ki so nezavarovane ve~ kot eno leto. To je smiselno, saj se evidenca zelo hitro spreminja. Vendar pa so mnogi prekarni delavci izpostavljeni cikli~nemu izmenjavanju zavarovanosti in nezavarovanosti, ki traja kraj{a obdobja, temu (novej{emu) dru`benemu pojavu pa se ne posve~a nobene pozornosti. Poleg tega v evidence nezavarovanih niso uvr{~ene niti osebe, ki imajo dolg do ZZZS in zato zadr`ane pravice do zdravstvenih storitev. Kot sva `e pokazali, jih ZZZS {teje med zavarovance, ~eprav so de facto 107 nezavarovani, saj ne morejo (brezpla~no) dostopati do nenujnih zdravstvenih storitev. In nazadnje, ~eprav so revni dr`avljani Sloveniji pove~ini del statistik nezavarovanih, pa se v njihovem primeru popolnoma ignorira strukturne razloge, zaradi katerih se ne morejo zavarovati. Kot je mogo~e sklepati iz navedka na za~etku poglavja, se nezavarovanost teh oseb pripisuje zgolj njihovi neaktivnosti, saj naj bi si zdravstveno zavarovanje lahko uredili, ~e bi tako “`eleli”. Iz zapisanega jasno izhaja, da se krog oseb, ki izpadajo iz sistema OZZ nezadr`no {iri, a je ta problem v slovenski dru`bi potisnjen v ozadje. ^e se v prihodnje `elimo izogniti dru`beni {kodi, ki jo dokazano povzro~a omejevanje dostopa do zdravstva za vse ve~ ljudi, ga je nujno presekati in za~eti iskati re{itve. V okoli{~inah postsocialne dr`ave bodo te morale upo{tevati realne dru`bene spremembe, obenem pa brezpogojno stremeti k na~elom enakosti, pravi~nosti in univerzalnosti. LITERATURA ALBREHT, Tit; KLAZINGA, Niek 2010 Balancing equity and efficiency through health care policies in Slovenia during the period 1990– 2008. Zdravstveno varstvo 49, {t. 2, str. 49–60. BACER, Gay 2004 Deadly inequalitiy in the health care “Saftey Net”: uninsured ethnic minorities' struggle to live with life-threatening illnesses. Medical Anthropology Quarterly 18, {t. 2, str. 258–275. BOFULIN, Martina; BE[TER, Romana 2010 Enako zdravstvo za vse?: imigranti v slovenskem zdravstvenem sistemu. V: M. Medve{ek, R. Be{ter (ur.), Dr`avljani tretjih dr`av ali tretjerazredni dr`avljani?: integracija dr`avljanov tretjih dr`av v Sloveniji. Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja. Str. 270–311. COSTITUZIONE DELLA REPUBBLICA ITALIANA 1947 Costituzione della Repubblica Italiana. .1. 6. 2015.. DREMELJ, Polona .et al.. 2013 Ocena u~inkov izvajanja nove socialne zakonodaje. Ljubljana: In{titut Republike Slovenije za socialno varstvo. .22. 11. 2014.. FELDMAN, Allen 1994 Cultural anesthesia: from desert storm to rodney king. American Ethnologist 21, {t. 2, str. 404–418. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik HORTON, Sarah 2004 Different subjects: the health care system's participation in the differential construction of the cultural citizenship of Cuban refugees and Mexican immigrants. Medical Anthropology Quarterly 18, {t. 4, str. 472–489. HUYSMANS, Jef 2000 The Europan Union and the securitisation of migration. Journal of Common Market Studies 38, {t. 5, str. 751–777. 2006 The politics of insecurity: fear, migration and asylum in the EU. London, New York: Routledge. INDA, Jonathan Xavier 2006 Targeting immigrants: government, technology, and ethics. Malden, Oxford, Victoria: Blackwell. KANJUO MR^ELA, Aleksandra; IGNJATOVI], Miroljub 2004 Neprijazna fleksibilizacija dela in zaposlovanja – potreba po oblikovanju varne fleksibilnosti. V: I. Svetlik, B. Ili~ (ur.), Razpoke v zgodbi o uspehu: primerjalna analiza upravljanja ~love{kih virov v Sloveniji. Ljubljana: Sophia. Str. 230–258. 108 KERSNIK, Janko 2001 Determinants of customer satisfaction with the health care system, with the possibility to choose a personal physician and with a family doctor in a transition country. Health Policy 7, str. 155–164. LESKO[EK, Vesna 2013 Vpliv paradigmatskih sprememb. V: U. Zorman (ur.), Rev{~ina zaposlenih. Ljubljana: Sophia. Str. 149–170. LESKO[EK, Vesna .et al.. 2013 Sklep. V: U. Zorman (ur.), Rev{~ina zaposlenih. Ljubljana: Sophia. Str. 201–206. LIPOVEC ^EBRON, Ur{ula 2011a Reformiranje zdravstvenega sistema Slovenije: med “lustracijskimi” in “jugonostalgi~nimi” te`njami. Etnolog 21, str. 179–201. 2011b Izbrisani prebivalci brez zdravstvenega dr`avljanstva: medicinsko-antropolo{ka {tudija: doktorska disertacija. Ljubljana: .U. Lipovec ^ebron.. LIPOVEC ^EBRON, Ur{ula; SVETEL, Marjeta; PISTOTNIK, Sara 2015 Zdravstveno marginalizirane skupine: prepreke, ovire, nepremostljivi zidovi do zdravja. .Neobjavljeno poro~ilo o oceni potreb, projekt “Skupaj za zdravje”.. Ljubljana: Nacionalni in{titut za javno zdravje. MARKOTA, Mladen; ALBREHT, Tit 2001 Slovenian experience on health insurance (re)introduction. Croatian Medical Journal 42, {t. 1, str. 18–23. MARKOTA, Mladen .et al.. 1999 Slovenian experience on health care reform. Croatian Medical Journal 40, {t. 2, str. 190–194. MATTHIES, Aila-Leena 2014 How participation, marginalization and welfare state are connected. V: A.-L. Matthies, L. Uggerhoj (ur.), Participation, marginalization and welfare services. Burlington: Ashgate. Str. 3–19. MIPEX 2015 MIPEX -Country Report for EQUI-HEALTH. .Projektno gradivo.. Brussels: International Organisation for Migration. NACIONALNO SOCIALNO PORO^ILO 2014 Nacionalno socialno poro~ilo (30. 6. 2013–1. 7. 2014). Ljubljana: Ministrstvo za delo dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti. .2. 2. 2015.. NAVODILO ZA SPREJEM PACIENTOV 2014 Navodilo za sprejem pacientov v zdravstveno obravnavo v ambulantah nujne medicinske pomo~i oziroma v sprejemnih ambulantah v bolni{nicah ter za obra~un opravljenega dela. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. .15. 10. 2014.. PECK, Jamie 2001 Workfare states. New York: The Guilford Press. PISTOTNIK, Sara; LIPOVEC ^EBRON, Ur{ula 2015 Predlogi sistemskih ukrepov za la`ji dostop do zdravstvenega zavarovanja in do zdravstvenega varstva za odrinjene skupine. .Neobjavljeno poro~ilo projekta “Skupaj za zdravje”.. Ljubljana: Nacionalni in{titut za javno zdravje. POPRAVEK NAVODIL ZA SPREJEM PACIENTOV 2010 Popravek Navodil za sprejem pacientov v zdravstveno obravnavo v ambulantah nujne medicinske pomo~i oziroma v sprejemnih ambulantah v bolni{nicah ter za obra~un opravljenega dela. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. .15. 10. 2014.. PRAVILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 2003 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uradni list RS, {t. 30. PRAVILNIK O ODPISU 2006 Pravilnik o odpisu, obro~nem pla~ilu in odlogu pla~ila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Uradni list RS, {t. 129. PREDLOGI ZA POVE^ANJE PRIHODKOV 2013 Predlogi za pove~anje prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje – interventni zakon. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. .15. 1. 2015.. PRECARIAS A LA DERIVA 109 2004 A la deriva por los circuitos de la precariedad feminina. Madrid: Traficantes de Suenos. ROSE, Nikolas 2000 Governing liberty. V: R. Ericson, N. Stehr (ur.), Governing modern societies. Toronto: University of Toronto Press. Str. 141–176. ROSTILA, Mikael 2013 Social capital and health inequality in European welfare states. New York: Palgrave Macmillan. SEDLAR, Alma M. 2013 Otroci brez obveznega zdravstvenega zavarovanja – novi izbrisani? .21. 1. 2015.. SMOLEJ, Simona; RIHTER, Liljana; BO[KI], Ru`ica 2013 Revni zaposleni v Sloveniji: med statistiko in vsakdanjim `ivljenjem. V: U. Zorman (ur.), Rev{~ina zaposlenih. Ljubljana: Sophia. Str. 35–76. SPREMEMBE SOCIALNE ZAKONODAJE 2013 Spremembe socialne zakonodaje. Ljubljana: Ministrstvo za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti. .17. 1. 2015.. TICKTIN, Miriam 2006 Where ethics and politics meet: the violence of humanitarianism in France. American Ethnologist 33, {t. 1, str. 33–49. TOTH, Martin 2003 Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 1991 Ustava Republike Slovenije. Ljubljana: Skup{~ina Republike Slovenije. .1. 3. 2015.. VERLI^ CHRISTENSEN, Barbara 2002 Evropa v precepu med svobodo in omejitvami migracij. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. VIDMAR HORVAT, Ksenija .et al.. 2012 Socialni polo`aj samozaposlenih v kulturi in predlogi za njegovo izbolj{anje s poudarkom na temi pre`ivetvene strategije na podro~ju vizualnih umetnosti. .Kon~no poro~ilo raziskovalnega projekta.. Ljubljana: MIZK[. ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH 2010 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uradni list RS, {t. 61. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH 2014 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnote`enje javnih financ (ZUJF-C). Uradni list RS, {t. 95. Ur{ula Lipovec ^ebron, Sara Pistotnik ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU 2006 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradno pre~i{~eno besedilo) (ZZVZZ­UPB3). Uradni list RS, {t. 72. ZORN, Jelka 2010 Vpisani kot delavci, izbrisani kot Neslovenci: pogled izbrisanih na obdobje tranzicije. V: N. Kogov{ek, B. Petkovi} (ur.), Brazgotine izbrisa: prispevek h kriti~nemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Ljubljana: Mirovni in{titut. Str. 19–78. WALTERS, William 2004 Secure borders, safe haven, domopolitics. Citizenship Studies 8, {t. 3, str. 237–260. BESEDA O AVTORICAH Ur{ula Lipovec ^ebron, dr., je docentka za kulturno in socialno antropologijo, od leta 2001 zaposlena na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava medicinsko antropologijo, antropologijo migracij in druge predmete. Kot raziskovalka je sodelovala pri mnogih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih. V zadnjem ~asu se ukvarja predvsem z raziskavami na podro~ju medicinske antropologije; raziskuje dostop do sistema zdravstvenega varstva za deprivilegirane dele prebivalstva in zdravstvene vidike migracij. Znanstvene ~lanke o teh temah objavlja v razli~nih slovenskih in tujih publikacijah. Sara Pistotnik je doktorska {tudentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antro­pologijo. Na istem oddelku je diplomirala na temo izbrisa, nato pa je kot raziskovalka so­delovala pri vrsti nacionalnih in mednarodnih projektov, ki so obravnavali razli~ne teme s podro~ja migracij. Zanimajo jo predvsem institucionalni okvirji, v katere se umestijo razli~ni mehanizmi dru`benega izklju~evanja, trenutno pa se posve~a dostopu do zdravstve­nega varstva za razli~ne odrinjene skupine prebivalstva. ABOUT THE AUTHORS Ur{ula Lipovec ^ebron, PhD, is a professor of cultural and social anthropology, who has been employed at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, where she lectures medical anthropology, anthropology of migrations and other courses, since 2001. As a researcher she has participated in many national and international research projects. Recently, she has focused on research into medical anthropology; she also researches access to the health care system for deprivileged segments of the population, and the health aspects of migrations. She regularly publishes scientific articles on these themes in Slovene and foreign publications. Sara Pistotnik is a doctoral student at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology. She graduated from the same department with a dissertation on the theme of the „erased“, and later as a researcher participated in a range of national and international projects dealing with various themes related to migrations. She is particularly interested in the institutional frameworks in which various mechanisms of social exclusion are embedded, and presently focuses on access to health care for marginalised groups of the population. SUMMARY The illusion about universal access to health insurance: non-citizens, the precariat, and poor inhabitants without health insurance The article addresses the process of exclusion from access to social rights that affects an increasing number of inhabitants. The authors analyse this process based on the increasingly difficult access to health insurance, showing that the welfare state is gradually dismantled. This process first shows in the reduction of the rights of the most marginal segments of the population (the “erased”, migrants without citizenship and/or permanent residence). Later, the process of withdrawing rights persistently and centripetally spreads from these marginal groups to other segments of the population (precarious works, the poorest, etc.). The gradual reduction of health care rights is analysed through the changes in legislation and social and health policies, but also based on a range of qualitative researches. The authors thus show that 111 the field of distribution and, consequently, the access to various social benefits, including health care, was delimited at the level of citizenship (or permanent residence) in the early 1990s. In the following decades, an increasing number of citizens have been ousted from this field. The article thus first addresses the reduction of access to health insurance for non-citizens, and in the following chapters for precarious workers and the poorest inhabitants of Slovenia. They show that this process of exclusion ensues through the mechanism of producing the “Other”, justifying selective access to rights by discriminating socially excluded habitants as “undeserving” (lazy, deceitful, exploiting) individuals. The article shows that the production of the “Other” is a complex process, involving many actors and including public institutions. This process results in that various social groups are pushed to the margin, beyond the field of perception, and thus into invisibility. When the public institutions no longer perceive them, they are then absolved from the responsibility for their welfare, thus reproducing the logic of the post-welfare state, which leaves people to their own devices and makes them assume individual guilt for their situation. KULTURNA DEDI[^INA MAJEV Odlo~anje staroselcev v izobra`evalni in kulturni politiki Mehike Marija Mojca Ter~elj IZVLE^EK Pravica staroselskih ljudstev do nemotenega dostopa in soupravljanja z lastno kulturno dedi{~ino je bila uradno deklarirana `e leta 1989, v Konvenciji Mednarodne organizacije za delo, {t. 169 o pravicah staroselskih ljudstev in plemenskih skupnosti. Ta namre~ dolo~a pravice avtohtonega prebivalstva do zemlje, tradicije, jezika in vseh drugih ~lovekovih pravic, brez diskriminacije. Konvencija postavlja zahtevo po posvetovanju s predstavniki staroselskih ljudstev in je skupaj z Deklaracijo OZN o pravicah staroselskih ljudstev iz leta 2006, osrednji mednarodni normativ za za{~ito doma~inskih kultur. Problem je, kaj je za koga kulturna dedi{~ina in kdo je odgovoren za njeno varovanje. Na primeru pred-kolonialnih arheolo{kih spomenikov Jukatana, ki so vpisani na Unescov seznam svetovne kulturne dedi{~ine, sku{a prispevek prikazati razhajanja med uradno kulturno politiko in prakso ter zahtevami {e `ive~ih lokalnih skupnosti. Klju~ne besede: kulturna dedi{~ina, staroselci, soupravljanje, identiteta, Maji ABSTRACT The right of indigenous peoples to unrestricted access and co-management of their own cultural heritage was officially declared already in 1989, by Convention No. 169 of the International Labour Organisation on the rights of indigenous tribal and peoples. This convention indeed lays down the rights of indigenous peoples to land, traditions, language, and all other human rights without discrimination. The convention requires that the representatives of indigenous peoples are consulted on issues that affect them, and together with the Declaration of the United Nations on the rights of indigenous peoples from 2006 represents the principal international standard for the protection of indigenous cultures. The problem lies in who defines what cultural heritage is, and who is responsible for its protection. Referring to the case of the pre-colonial archaeological monuments of Yucatan, which have been entered in the UNESCO World Heritage List, the article describes the discrepancies between the official cultural strategy and practice and the demands of the surviving local communities. Keywords: cultural heritage, indigenous people, co-management, identity, Maya Uvod Pravica staroselskih ljudstev do nemotenega dostopa in soupravljanja z lastno kulturno dedi{~ino je bila uradno deklarirana `e v Konvenciji Mednarodne Marija Mojca Ter~elj organizacije za delo (MOD) {t. 169 o pravicah staroselskih ljudstev in plemenskih skupnosti (1989)1 . Ta namre~ dolo~a pravice avtohtonega prebivalstva do zemlje, tradicije, jezika in vseh drugih ~lovekovih pravic, brez diskriminacije. Konvencija postavlja zahtevo po posvetovanju s predstavniki staroselskih ljudstev o vseh zadevah, ki se jih ti~ejo, in prepoveduje uporabo kakr{nega koli nasilja in kr{enja njihovih pravic. Posamezne dr`ave podpisnice so se z ratifikacijo konvencije zavezale, da temu prilagodijo svojo zakonodajo in staroselcem omogo~ijo ve~ soupravljanja.2 Je prva konvencija Organizacije zdru`enih narodov (OZN), ki postavlja samoopredelitev staroselskih ljudstev kot eno glavnih na~el identifikacije. Njena vsebina je bila dopolnjena v Deklaraciji OZN za pravice staroselskega prebivalstva, ki jo je Generalna skup{~ina OZN sprejela junija 2006.3 114 Do zdaj poznamo nekaj uspe{nih primerov, ko so doma~inske lokalne skupnosti na podlagi Konvencije MOD {t. 169 dosegle pravico do zemlji{~, ki jim po zakonu pripadajo, oz. do delnega soodlo~anja glede prostorskega razvojnega plana ozemlja, ki uradno pripada tako nacionalni dr`avi kot staroselskim skupnostim.4 Z uradnega vidika ti primeri posegajo bolj na podro~je pravic do ozemlja kot kulturne dedi{~ine,5 ki pa je po prepri~anju staroselcev implicite njen nelo~ljivi del. Za Maje z Jukatana, ki smo jih preu~evali med letoma 2000 in 20146, ozemlje (teritorij) ne predstavlja le osnove materialne eksistence, obdelovalnih povr{in in pravne posesti, ampak je hkrati tudi osnova dru`benega dogajanja in duhovnosti. 1 ILO Indigenous and Tribal Peoples Convention No. 169 . 2 Prvi dr`avi, ki sta ratificirali Konvencijo MOD {t. 169, sta bili Norve{ka in Mehika leta 1991; leta 1993 sta jo ratificirala Peru in Paragvaj, nato {e Ekvador, Argentina, Kolumbija, Bolivija, Kostarika, Honduras, Danska, Gvatemala, Nizozemska in Fid`i. Nova Zelandija in Avstralija sta jo delno ratificirali, ZDA jo {e danes ignorira. 3 United Nations Declaration on the Rights of Indigenous Peoples. Paris, 2006 . 4 Leta 2001 je npr. Medameri{ko sodi{~e za ~lovekove pravice v Kostariki obravnavalo primer lokalne skupnosti Mayagna Awas Tingni iz Nikaragve. V skladu z Ameri{ko konvencijo o ~lovekovih pravicah in Konvencijo MOD {t. 169 je sodi{~e odlo~ilo, da je dr`ava Nikaragva prekr{ila lastninske pravice skupnosti Awas Tingni. Leta 2009 je Medetni~na staroselska zveza za razvoj perujskega pragozda (Asociación Interétnica de Desarrollo de la Selva Peruana) dosegla, da je vlada za~asno umaknila novelo pravnih dekretov, ki je tujim in doma~im naftnim ter rudarskim dru`bam zagotovila legalni nakup zemlji{~ in licenc za ~rpanje in predelavo naravnih virov. S temi dekreti je vlada namre~ skr~ila Zakon o predhodnem posvetovanju z avtohtonim prebivalstvom (Ley de consulta previa a los pueblos indígenas u originarios, reconocido en el convenio 169 de la Organización Internacional del Trabajo) in s tem kr{ila 2. in 13. ~len mednarodne Konvencije MOD {t. 169, ki ga je bila ratificirala leta 1993. 5 Kar se ti~e kulturne dedi{~ine, so pravice staroselskega prebivalstva v Konvenciji MOD {t. 169 dolo~ene zelo splo{no, in sicer v njenem ~lenu 5. in ~lenu 6.1. 6 Avtorica prispevka je v obdobju 2000–2001 izvedla postdoktorsko raziskavo na temo “Etni~ne identitete in medkulturni odnosi na Jukatanu” (Identidades étnicas y relaciones interculturales en Yucatán), in sicer v okviru seminarja pri redn. prof. dr. Estebanu Krotzu na Avtonomni univerzi Jukatana, Mérida v Mehiki. Leta 2010 je prejela presti`no {tipendijo mehi{ke vlade “Genaro Estrada” za raziskavo “Sveti ~as in prostor v identiteti Majev” (El Tiempo Cíclico y el Espacio Sagrado en la Persistencia de la Identidad Maya) in ponovno sodelovala z Unidad de Ciencias Sociales UADY. Od leta 2011 do 2014 je bila vklju~ena v projekt ARRS “Astronomske osnove arhitekture in urbanizma Majev”, (vodja projekta dr. Ivan [prajc, In{titut za prostorske in antropolo{ke raziskave ZRC SAZU, v sodelovanju z In{titutom za medkulturne {tudije UP FH[); avtorica je tudi tokrat sodelovala z `e navedenim in{titutom UADY v Meridi, Mehika. Zborovanje majevskih starih star{ev in otrok – za~etek medgeneracijskega projekta nesnovne kulturne dedi{~ine Mravljica v Museo de la Guerra de Castas, Tihosuco, Jucatan. (Foto: Mojca Ter~elj, 2010) Je simbolni prostor, ki ga naseljujejo predniki ter transcendentalna bitja in zato prostor identitete, ki ga zaznamujejo konkretni mejniki. Torej je prostor nelo~ljivo povezane snovne in nesnovne kulturne dedi{~ine. Preden preidemo na problematiko pri~ujo~ega prispevka, je potrebno dolo~iti nekaj bistvenih pojmovnih izhodi{~: 1. kdo sploh je staroselsko prebivalstvo; 2. kaj je kulturna dedi{~ina in kaj njeno varovanje in 3. kako kulturno dedi{~ino pojmujejo staroselci. S tem nakazujemo, da pojem dedi{~ine ni enozna~na kategorija. V pri~ujo~em ~lanku bomo sku{ali na podlagi zgodovinsko-primerjalne analize primera (kulturna dedi{~ina Majev – soodlo~anje staroselcev v izobra`evalni in kulturni politiki Mehike) razlo`iti ve~plastnost problematike. V epistemolo{ko-metodolo{kih izhodi{~ih povzemamo tako emski kot etski pristop, torej ne le mednarodne in nacionalne zakonodaje ter vidik stroke, pa~ pa tudi pogled doma~inskega, marginaliziranega in s tem ranljivega prebivalstva na obravnavano problematiko. Opredelitev pojmov Staroselsko prebivalstvo V devetdesetih dr`avah na vseh celinah `ivi pribli`no 370 milijonov staroselskih prebivalcev.7 OZN jih definira kot “prvotne prebivalce”, “rodovno­ 7 Indigenous Peoples and the Development Agenda: Beyond 2015. . Marija Mojca Ter~elj plemenska”, “staroselska” ali “domorodna” oz. “doma~inska” (prevod izraza native) in “avtohtona ljudstva”.8 “Njihove korenine segajo do tistih predkolonialnih kultur, ki so se na nekem obmo~ju razvile {e pred prihodom osvajalcev. Sebe razumejo kot poseben, lo~en del skupnosti, ki je druga~en od zdaj prevladujo~e dru`be na teh ozemljih.” (Chernela 2003: 1) Od nje se razlikujejo po dru`benih, ekonomskih in kulturnih danostih. Njihov status delno ali v celoti dolo~ajo specifi~ne navade in tradicije ali pa zakoni za staroselce, katerim so podvr`eni v posameznih dr`avah.9 Prvotna ali staroselska ljudstva so bila ob stiku s pri{leki socialno, ekonomsko in kulturno o{kodovana. Ve~inoma so bila izrinjena z ozemelj, ki so jih naseljevala, in izgnana na manj dostopna in nerodovitna obmo~ja. V kulturnem pogledu in 116 kvaliteti bivanja jih je doletela bolj ali manj podobna usoda: prepoved uporabe jezika in tradicionalnega na~ina `ivljenja. Danes so med najrevnej{imi prebivalci Zemlje in njihove pravice so kljub mednarodni za{~iti {e vedno okrnjene. Sodobna definicija staroselskega prebivalstva je jasna: ne dolo~a katerega koli “doma~inskega” prebivalstva, ki na nekem obmo~ju skozi generacije vzpostavlja svojo kulturno identiteto, ampak konkretno prebivalstvo, ki je na “nekem obmo~ju prebivalo pred prihodom osvajalcev” (Chernela 2003: 2). Konvencije OZN postavljajo konkreten mejnik: kolonialno osvajanje. Uradni termin “staroselci” tako ne dolo~a “prvinskosti” ali “avtohtonosti”, ampak zgolj zgodovinsko - relacijsko pozicijo v odnosu s kolonialnimi (evropskimi) zavojevalci.10 V tem kontekstu ne moremo primerjati npr. Amerike, Afrike in Oceanije z evrazijskim prostorom, kjer so potekali druga~ni migracijski in transkulturni procesi. Kljub “osvajanjem” in zavojevanjem tu ne govorimo o kolonializmu v modernem pomenu in njegovem drasti~nem zgodovinskem rezu. Kulturna dedi{~ina Prvi~ zasledimo sodobno paradigmo kulturna dedi{~ina v Konvenciji o varovanju svetovne kulturne in naravne dedi{~ine, ki jo je leta 1972 objavila Generalna konferenca Zdru`enih narodov za izobra`evanje, znanost in kulturo (Unesco) v Parizu.11 [e pred tem je Unesco leta 1954 sprejel Konvencijo o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboro`enega spopada in leta 1970 Konvencijo o ukrepih za prepoved in prepre~evanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih (Poljak Isteni~ 2014: 44). Pojem varovanja kulturno-zgodovinskih spomenikov sicer sega `e v 18. stoletje, ~as po 8 United Nations Development Programme. Contribution to the 14th Session of the UN Permanent Forum on Indigenous Issues. Introduction, str. 1. . 9 Konvencija MOD {t. 169, 1. ~len. . 10 “Who are Indigenous Peoples?”. Indigenous peoples, Indigenous Voices. Secretariat of the Permanent Forum UN – UNESCO, 2015. ; . 11 Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage. UN Educational, Scientific and Cultural Organization. Paris, 1972. . francoski revoluciji. Mednarodne smernice za restavriranje spomenikov so bile prvi~ podane v Atenski listini leta 1931.12 Nobena od teh listin pa ne definira pojma kulturne dedi{~ine. Unescova Konvencija o varovanju svetovne kulturne in naravne dedi{~ine iz leta 1972 govori zlasti o nujnosti varovanja kulturnih spomenikov, ne pa, kaj kulturni spomeniki so. V 1. ~lenu jih na{teje: “arhitekturna dela, dela monumentalnega kiparstva in slikarstva, elementi ali strukture arheolo{ke narave, napisi, jamska bivali{~a in kombinirane zna~ilnosti, ki imajo izjemne univerzalne vrednosti z vidika zgodovine, umetnosti ali znanosti”. Danes bi rekli, da so to zgolj snovni spomeniki enkratnih umetni{kih dose`kov. Kasneje se je pojem kulturne dedi{~ine po~asi {iril, saj `e izraz sam (tako 117 slovenski, angle{ki kot {panski) pove, da gre za dedovanje skozi generacije. Mednarodno Zdru`enje za ohranjanje spomenikov in spomeni{kih obmo~ij ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) definira kulturno dedi{~ino kot “izraz na~ina `ivljenja, ki ga skupnost razvija in prena{a iz roda v rod, vklju~no z obi~aji, praksami, kraji, predmeti, umetni{kimi stvaritvami in vrednotami. Kulturna dedi{~ina je izra`ena bodisi kot snovna ali nesnovna”.13 Ve~ o vsebini kulturne dedi{~ine izvemo tudi v ~lenu 2.1 Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine,14 kjer pomeni “prakse, predstavitve, izraze, znanja, ve{~ine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in v~asih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dedi{~ine” (Marrie 209: 170). Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije (ZVKDS) dedi{~ino opredeljuje takole: “Kulturna dedi{~ina so viri in dokazi ~love{ke zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dedi{~ina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dedi{~ina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splo{no ~love{ke vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dedi{~ine v dr`avnem interesu. Osnovna, kulturna funkcija kulturne dedi{~ine je njeno neposredno vklju~evanje v prostor in aktivno `ivljenje v njem, predvsem na podro~ju vzgoje, posredovanja znanj in izku{enj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti.”15 Definicija je podana v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dedi{~ine RS iz leta 2008 in mednarodnimi normativi.16 12 The Athens Charter for the Restoration of Historic Monuments. International Council on Monuments and Sites 2011–2015. . 13 ICOMOS, International Cultural Tourism Charter. Principles And Guidelines For Managing Tourism At Places Of Cultural And Heritage Significance. ICOMOS International Cultural Tourism Committee, 2002. . 14 Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage, ki jo je Unesco sprejel leta 2003 v Parizu. . 15 . 16 Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine. Uradni list RS, {t.16/08, 123/08, 8/11– ORZVKD 39, 90/12 in 111/13. . Marija Mojca Ter~elj Henrietta Marrie (2009) pi{e o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine staroselskih ljudstev. Pri tem se sklicuje na ve~ mednarodnih konvencij: Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine,17 Deklaracijo OZN o pravicah staroselskih ljudstev, Konvencijo Mednarodne organizacije za delo {t. 169 o pravicah staroselskih ljudstev in plemenskih skupnosti, Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO),18 Konvencijo o biolo{ki raznovrstnosti,19 Mednarodni sporazum za genetiko rastlin, hrano in kmetijstvo20. Pravice staroselskih skupnosti so torej na splo{no vklju~ene v {tevilne mednarodne pravne akte, ne obstaja pa en sam akt, ki bi pravice do soodlo~anja in soupravljanja doma~inskih skupnosti povzel v strnjeni obliki. V Mehiki je za varovanje kulturne dedi{~ine odgovoren Nacionalni in{titut 118 za antropologijo in zgodovino (INAH).21 Ta je hkrati znanstveno-raziskovalna in kulturnovarstvena ter izobra`evalna ustanova. V dr`avi, ki obsega skoraj dva milijona kvadratnih kilometrov in {teje 121 milijonov prebivalcev (ocena 2015), INAH deluje centralizirano, torej enotno v smislu strokovnih izhodi{~, klasificiranja, urejanja in vodenja kulturnih spomenikov: paleontolo{kih, arheolo{kih, kolonialnih, spomenikov 19. stoletja, antropolo{kih, umetnostno-zgodovinskih in spomenikov sodobne umetnosti 20. in 21. stoletja. Raziskovalno, pedago{ko, konservatorsko in restavratorsko delo upravlja 11 centralnih enot in 31 regionalnih sredi{~. INAH skrbi za 23.710 zgodovinskih spomenikov, arheolo{kih obmo~ij (od 200.000 tiso~ registriranih) in 108 muzejev22. Leta 2014 je ustanova izvedla 2064 raziskovalnih, konzervatorskih in restavratorskih projektov, v katerih je sodelovalo 700 akademikov s podro~ja zgodovine, etnologije, etnozgodovine, socialne in fizi~ne antropologije, arheologije, lingvistike, arhitekture, konservatorstva in restavratorstva. Za obiskovalce ima odprtih 216 urejenih arheolo{kih obmo~ij po vsej Mehiki, 108 muzejev in 107 zgodovinskih spomenikov.23 Najve~ja gostota arheolo{kih obmo~ij je na ozemlju Majev.24 Med prepoznavnimi sta prav gotovo predkolonialni mesti Chichén Itzá in Palenque, ki je hkrati nacionalni park. Vpisani sta na Unescov seznam svetovne kulturne 17 Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage (ICHC). . Unesco v preambuli Konvencije poudarja pomembnost nesnovne kulturne dedi{~ine za obstoj kulturne raznolikosti in za zagotavljanje trajnostnega razvoja. (Marrie 2009: 170) 18 . 19 . 20 . 21 Instituto Nacional de Antropología e Historia, ustanovljen 3. februarja 1939. ; . 22 Od tega 5 nacionalnega zna~aja, 22 regionalnega in 43 lokalnega; 32 muzejev na prostem, 3 muzeje ob~inskega in 2 metropolitanskega zna~aja. . 23 . 24 Od 173 arheolo{kih obmo~ij, odprtih za obiskovalce v letu 2007, je bilo kar 56 (tretjina) na obmo~ju majevske kulture: v zveznih dr`avah Jukatan, Quintana Roo, Campeche in Chiapas. Glej: Diagnóstico de infraestructura cultural. Sistema de información cultural. Consejo Nacional para la Cultura y las Artes, 2007–2012. . dedi{~ine25. [e ve~, Chichén Itzá je od leta 2007 eno od “novih sedmih ~udes sveta”.26 Od takrat jo letno obi{~e milijon turistov z vseh koncev sveta. Povpre~en obiskovalec seveda opazi, da spominke pred vhodom prodaja doma~insko prebivalstvo iz okoli{kih vasi in da to prebivalstvo tudi ~isti poti in okolico templjev ter varuje ograde, medtem ko so v muzejski trgovini, na blagajni in pri vodenju turistov zaposleni samo mestici in belci. Le redki pa se vpra{ajo, kaj imajo templji, piramide, igri{~a in observatorij skupnega z dana{njim majevskim prebivalstvom. 25 Mehika je leta 2014 bele`ila 32 spomenikov svetovne dedi{~ine: 26 kulturnih, 5 naravnih in 1 kulturno-naravovarstvenega zna~aja, kar jo uvr{~a – poleg Indije – na {esto mesto po {tevilu mednarodnih spomenikov, takoj za Italijo, [panijo, Kitajsko, Nem~ijo in Francijo. Mehika je imela do septembra 2015 7 enot vpisanih tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedi{~ine ~love{tva. . 26 Obmo~je je od leta 1988 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedi{~ine in od 7. julija 2007 na seznamu “sedmih ~udes sveta”. ; . Marija Mojca Ter~elj in v 19. stoletju izra`al v mitih in socialno-religioznih gibanjih milenarizma27, danes pa v organiziranem panmajisti~nem preporodu. Maji Maji je skupno ime za dru`ino etni~no in jezikovno sorodnih ljudstev, ki naseljujejo ozemlje 400.000 km2 dana{njih mehi{kih zveznih dr`av Jukatan, Campeche, Quintana Roo, Chiapas in Tabasco, celotno Gvatemalo, Belize in del Hondurasa ter El Salvadorja. V za~etku 21. stoletja je to ozemlje naseljevalo sedem milijonov pripadnikov majevske staroselske skupnosti (Nations 2006). Maji so ena naj{tevil~nej{ih in jezikovno najbolj vitalnih28 doma~inskih etni~nih skupin 120 Mehike in Latinske Amerike. V Mehiki so ena od triinpetdesetih uradno priznanih staroselskih skupin. Skozi stoletja kolonialnega in post-kolonialnega osvajanja so dokazali, da so tudi ena od politi~no najbolj rezistentnih in kulturno najbolj stanovitnih staroselskih skupnosti.29 Jezikovno se delijo v razli~ne dialekte30 , kulturno-zgodovinsko pa jih pri{tevamo k mezoameri{kim ljudstvom, ki so do prihoda [pancev oblikovala podobne politi~ne, gospodarske in kulturne institucije31. Na podlagi poljedelstva so Maji v klasi~nem obdobju (300–900 n. {t.) dosegli znanstveno-kulturni in tehnolo{ki vrhunec, ko je prebivalstvo silovito naraslo, pove~ala se je birokracija, {tevilo verskih sredi{~, mest in mestnih dr`avic. Ekolo{ka, demografska in ekonomska kriza v za~etku 10. stoletja na{ega {tetja32 je Maje prisilila v ve~je dru`beno-ekonomske 27 V kolonialnem obdobju in v 19. stoletju so imeli {tevilni majevski upori oporo v ideologiji milenarizma in mesijanstva. Izraz “milenarizem” se ne uporablja samo v zvezi z bibli~nim izro~ilom, nana{a se na vsa verovanja podobnega zna~aja. Vklju~uje vero v junaka oz. kulturnega heroja, ki je bo`ji poslanec oz. karizmati~ni vodja, utele{eni bog ali sveta oseba. Oznanja svobodo in obljubljeno popolno kraljestvo v t. i. “izvoljenih” dru`bah. (Bárabas 1989: 13–15) V ustnem izro~ilu Majev se tako Canek vedno znova reinkarnira v junaku, ki bo Majem vrnil svobodo in gospodovanje v de`eli Mayab. Canek ima svoj izvor v karizmati~nem knezu, ki je branil zadnjo majevsko kne`evino Petén Itzá v dana{nji Gvatemali. 28 Jezikovna vitalnost ni odvisna samo od {tevila govore~ih pripadnikov, ampak od potencialnega {tevila govore~ih oseb; torej, koliko se jih odlo~i, da bodo v bodo~e {e govorili svoj jezik ali pa bodo prevzeli prevladujo~i uradni jezik (López in Küper 1999: 5). Med najvitalnej{imi doma~inskimi jeziki Latinske Amerike so aymara, quechua, mapuche, nahuatl in mayataan ali majevski jezik z Jukatana in majevski quiche jeziki Gvatemale. 29 [panski konkvistadorji, bratje Montejo, so se trudili dobrih dvajset let, da so uradno osvojili de`elo Mayab. Odpor Majev se ni kon~al z uradno priklju~itvijo polotoka [panski kroni leta 1547 (glej Ter~elj 2009: 127–157). 30 Po viru: : ^ol (Chol), vaste{ki jeziki (Huasteca), Kanholabal – ^uh (Kanjobal-Chuj), Mo~o (Mocho), Ki~e-Mam (Quiche-Mam), Celtal (Tzeltal) in jukatanski jezik ali maytaan. Poudarjamo, da se je lingvisti~na definicija majevskih jezikov spreminjala skozi ~asovna obdobja. 31 Mezoameri{ka ljudstva so prakticirala poljedelstvo, znanost (zlasti matematiko, astronomijo in koledar) ter visoko kulturo: hieroglifsko pisavo, arhitekturo stopni~astih piramid, likovno umetnost, glasbo, literaturo in gledali{~e. Na politi~nem podro~ju so oblikovala male mestne dr`avice, razen Aztekov, ki so v zadnjih dveh stoletjih pred prihodom [pancev formirali mogo~en imperij Anahuac. Maji nikoli niso oblikovali enotnega politi~nega ozemlja kot npr. Azteki. Oblikovali so mestne dr`avice ali guvernije, ki so bile med seboj gospodarsko in kulturno povezane; bile pa so tudi v nenehnih diplomatskih sporih in vojnah (glej Kirchhoff 2000). 32 V devetem stoletju je pri{lo na polotoku Jukatan do bistvenih ekolo{kih sprememb ter politi~nih, ekonomskih in demografskih preobratov. Elitni sloji so zapu{~ali urbana sredi{~a, bodisi da so se selili v notranjost dana{njega gvatemalskega pragozda (kot npr. rodovina Itzájev) ali se pome{ali s plebejskim prebivalstvom. prilagoditve, vendar pa ni izni~ila njihove kulturne kontinuitete v post-klasi~nem obdobju (900–1521 n. {t.). Tudi kolonialni rez Majev demografsko in kulturno ni izbrisal. Do danes so ohranili jezik, poljedelske tehnike, nekatere socialne in religiozne institucije, {ege in navade, ki so skozi stoletja mestizacije seveda dobile sinkreti~en zna~aj. Eksistencialno najpomembnej{a praksa, v katero so “vgrajene” dru`bene, kulturne in duhovne institucije, je prav gotovo poljedelstvo. Njegove tehnike in orodja33 se pri Majih skozi tiso~letja niso bistveno spreminjali. To pa ni zasluga “kulturnega kljubovanja”, bolj posledica geografskih in klimatskih danosti. Tradicionalno poljedelstvo Majev sloni na sistemu ~i{~enja, se~nje in po`iga zara{~enih gozdnih povr{in in vzgoji ter kolobarjenju razli~nih kulturnih rastlin.34 ^eprav je tovrstno poljedelstvo moderna agrarna politika dolgo kritizirala kot 121 neekolo{ko in neproduktivno, v zadnjih dveh desetletjih mnogi avtorji iz vrst naravoslovcev, ekologov, zgodovinarjev in antropologov ugotavljajo nasprotno, prav ta na~in poljedelske proizvodnje ne uni~uje gozda, ampak ga ohranja, saj se izvaja po na~elih, ki vzdr`ujejo naravno ravnovesje (Zizumbo in Sima 1988; Teran in Rasmussen 1994, 2009; Garcia Quintanilla 2000). Glede na posebne geolo{ke in klimatske razmere, ki so zna~ilne za kra{ko ozemlje, katerega naseljujejo, je edini resni~no izvedljiv na~in gojenja polj{~in in tudi bolj vzdr`nosten kot ledinska pridelava monokultur, ki jo je vpeljala kolonialna agrarna politika in razvil ter {e pospe{il kapitalizem 19. in 20. stoletja. Sistem cikli~ne menjave naravno zara{~enih povr{in in obdelovalnih parcel je v predkolonialnem obdobju predstavljal dominanten produkcijski na~in, na osnovi katerega je bila organizirana celotna dru`ba: od politike in vojskovanja do dru`benih institucij, znanosti in umetnosti. V kolonialnem obdobju je izgubil svojo integriteto in pre{el v podrejeni polo`aj (Teran in Rasmussen 2009: 45). Do danes se je njegova ekonomska, dru`benoorganizacijska in religiozna vloga ohranila med lokalnimi skupnostmi, ki naseljujejo vzhodni in ju`ni del Jukatana, vi{avje Chiapasa in nekatere predele Gvatemale, obmo~ja, na katerih je bila uvedba modernega monokulturnega planta`nega gospodarstva skoraj neizvedljiva. Po`igalni{ki agrarni sistem je racionalen, tako v smislu ~asovne kot prostorske sistemati~nosti. Temelji na dobrem poznavanju naravnega okolja, njegovih geolo{kih, klimatskih in vegetacijskih danostih in preciznih obdelovalnih strategijah. Te so tesno povezane z etiko, ki sloni na ohranjanju kozmi~nega, naravnega in kulturnega ravnovesja. Dobra letina ni le stvar konkretnih poljedelskih strategij, nanjo vplivajo zunanje – naravne in nadnaravne – sile, ki jih je treba spo{tovati, jih napro{ati in se jim zahvaljevati v pripro{enjskih in zahvalnih molitvah ter obredih.35 33 [e zdaj namre~ uporabljajo predkolonialno orodje coa, palico, s katero rahljajo zemljo (TZ, 2014). 34 V {pan{~ini t. i. sistem “monte – milpa”, v majevskem jeziku: k'ax - ch'akbe'en -sak'ab - ox sak'ab k'ax; v sloven{~ini na kratko “po`igalni{ki obdelovalni sistem”, kombiniran s kolobarjenjem. 35 Pri vseh pripro{enjskih in zahvalnih daritvah je pomembna pija~a sakab. Darovati pomeni nenehno prispevati k vzpostavljanju osnovnega kozmi~nega ravnovesja. Najpomembnej{i obredi so: “odpiranje gozda” ali se~nje, pripro{nja za de` ch'a cha'ak, obred “prvih plodov” in splo{ni obred zahvale waajil kol (TZ, 2014). Marija Mojca Ter~elj Pojem rodovitnosti je pri Majih vezan na vegetacijo, ne na zemljo.36 Zanje je eksistencialnega pomena koncept rastja, k'ax.37 K'ax je naravni prostor z vsemi svojimi bio-diverzitetami, hkrati potencialno obdelovalno obmo~je (“milpa”), poleg tega pa ozna~uje tudi metafizi~ni prostor, saj so njegovi edini gospodarji nadnaravna bitja. Teritorij gozda (k'ax) je torej kompleksen simbolni sistem, ki vklju~uje holizem materialnega, socialnega in simbolno-religioznega. Antropologi ga definirajo kot “mejni” prostor “profanega in svetega”, obmo~je tabujev, na katerem se odvijajo najpomembnej{i religiozni obredi in prepovedi. Ko ~lovek pose`e vanj, vstopi v prostor neznanega, nevarnega in transcendentalnega. Zato mora biti do njega {e posebej previden in spo{tljiv. Na obmo~ju k'ax Maji poznajo posebne kraje, ki jih ~uvajo predniki: 122 podzemne jame cenote, vzpetine in ru{evine starih templjev. Na teh krajih prirejajo obrede Yumilo'ob K'axo'ob (“Gospodarjem kraja”) ali Yumilo'ob cha'ako'ob (“Gospodarjem vetra in de`ja”): pripro{nje in zahvale za letino, nabirajo zdravilna zeli{~a in se zahvaljujejo prednikom za pomo~. Vse to namre~ dana{nji lokalni majevski sve~eniki h'memo'ob (zdravilci in sve~eniki) izvajajo na bli`njih arheolo{kih obmo~jih, po mo`nosti na ali ob nekdanjih templjih, torej ob vzno`ju piramid in ob robu kra{kih jezerc (cenote), tudi na varovanem obmo~ju Chichén Itzá.38 Tu pa se pojavi problem: kraji, ki jih je dedi{~inska stroka dolo~ila za kulturne in naravne spomenike, jih s tem izlo~ila iz prvotne “uporabnosti” in jim dala drugo namembnost, so za doma~insko prebivalstvo {e vedno obmo~ja `ivih praks. Medtem ko turisti, azijski, evropski, ameri{ki in drugi, vsak dan v letu vstopajo na arheolo{ka obmo~ja med 10. in 17. uro, postopajo po njih s {tevilnimi fotoaparati in vzklikajo vsepovprek, Maji na te iste, za njih duhovno “polne” in svete prostore marsikdaj ne morejo vstopiti v ~asu svojih obredov. V vseh katedralah sveta, tudi tistih, ki so na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedi{~ine, je turisti~ni obisk v ~asu verskega obredja omejen, v~asih tudi prepovedan. V primeru Majev in vseh ostalih staroselskih ljudstev ni tako. Majevska religija seveda uradno ni priznana, kot pa smo `e omenili, jim mednarodne konvencije in nacionalne zakonodaje priznavajo izvajanje kulturnih in religioznih praks. Vpra{anje pa je, ali nacionalne strokovne institucije ter zakonodaja upo{tevajo zahteve doma~inskega prebivalstva oz. se z njimi dovolj hitro usklajujejo. 36 Kamnita kra{ka tla prekriva tanka plast zemlje, debela od nekaj centimetrov do ve~ decimetrov. Poleg plasti humusa ve~ji del t. i. tal kankab-akalché sestavljajo odpadlo listje in drugi organski odpadki, ki v procesu hitrega razkroja v vla`nih in toplih klimatskih razmerah omogo~ajo rodovitnost in gojenje polj{~in. Zato je gozdno rastje esencialnega pomena pri oblikovanju tal, njegovo ohranjanje pa vitalnega pomena za obstoj obdelovalnega sistema (Terán in Rasmussen 2000). 37 [p. “monte”, slo. pribl. “gozd” oz. “pragozd” v smislu naravne rasti. 38 Terenski zapisi avtorice: 2001, 2008, 2010, 2011, 2014 – intervjuji s h'men-om, ki dvakrat na leto opravi zahvalno daritev za majevsko skupnost {ir{e regije – ob kra{kem jezeru znotraj varovanega obmo~ja Chichén Itzá. Majevski sve~enik pri zahvalni daritvi waajil kol. Ob~ina Peto, Jukatan. (Foto: Amadeo Cool May, 2012) Zahteve sodobnih majevskih zdru`enj za priznanje jezika, religije, lokalnega prava in dru`benih institucij V prvi peticiji Osnove za uradno priznanje majevskega jezika,39 ki jo je civilno dru{tvo dvojezi~nih majevskih u~iteljev in intelektualcev Mayaon40 izdalo leta 1991 in naslovilo na vse tri guvernerje zveznih dr`av polotoka Jukatan,41 so zapisane naslednje zahteve: • Izdaja dekreta za uradno priznanje majevskega jezika in uzakonitev njegove uporabe v dr`avnih slu`bah. • Dolo~itev njegove uporabe v izobra`evanju kot u~nega jezika in dolo~itev vsebin u~enja na vseh nivojih izobra`evalnega sistema. • Ustanovitev In{tituta za majevski jezik v vsaki ob~ini na polotoku Jukatan, ki naj skrbi za planiranje in oblikovanje raziskovalnih lingvisti~nih projektov. • Na~rtovanje in oblikovanje skupin strokovnjakov za majevski jezik. • Privzetje naslednje abecede pri zapisovanju majevskega jezika: a, b, ch, chh, e, i, j, k, kh, l, m, n, o, p, ph, r, s, t, th, ts, tsh, u, w, y, h, x. 39 Bases para la oficialización del Mayathaan je napisalo nevladno majevsko zdru`enje Mayaon, izdala zalo`ba Editorial Maldonado, sofinanciral pa tudi Instituto Nacional Indigenista (INI). 40 Mayáon A.C. je mre`na kulturna organizacija, ki ima korenine svojih aktivnosti v sedemdesetih letih 20. stoletja (med dvojezi~nimi majevskimi u~itelji), leta 1990 pa se uradno formira – kot dru{tvo, ki promovira razvoj majevskega jezika in kulture na Jukatanu. 41 Zvezne države Jukatan, Quintana Roo in Campeche. Marija Mojca Ter~elj • Zakonska dolo~itev ortografskih popravkov v toponimih in osebnih majevskih imenih, upo{tevajo~ majevsko fonetiko. Peticija je bila napisana v skladu z Deklaracijo iz Pátzcuara (Declaración de Pátzcuaro), ki jo je leta 1980 razglasil Nacionalni svet staroselskih ljudstev.42 Deklaracija dolo~a, da imajo vse etni~ne skupine Mehike pravico do svojega jezika in da zanikanje jezika pomeni zanikanje osnovne pravice do izra`anja mi{ljenja ter dru`benega in kulturnega razvoja. Jezikovne pravice prina{ajo {ir{e socialno-kulturne pravice in svobo{~ine, saj “diskriminacija jezika predstavlja politi~no agresijo nad ljudstvom, ki se ne more realizirati” (Varese 1983: 23). Zato Mayáon v peticiji poudarja kompleksni zna~aj jezika: “/…/ jezik ni le instrument komunikacije, je zlasti ustvarjanje in izra`anje najbolj vzvi{enega 124 in lepega v ~love{kem bitju: njegove duhovnosti, torej ob~utkov, ~ustev, sanj, realnosti, preteklosti in prihodnosti” (Bases 1991: 4). Peticija se naslanja tudi na zgodovinska dejstva: najprej na dejstvo, da je majev{~ina v vsakdanji rabi v vseh lokalnih skupnostih polotoka in da si je dr`avna administracija socialisti~nega predsednika zvezne dr`ave Jukatan, Carilla Puerta, `e v obdobju med letoma 1922 in 1924 prizadevala uzakoniti uradno uporabo majev{~ine. Druga ve~ja peticija, ki so jo majevski intelektualci oblikovali leta 1998 na Prvem dr`avnem kongresu – kultura in regionalne identitete – je vklju~evala zahteve po oblikovanju izobra`evalnih modelov, ki ne bi zadostili le {olskim potrebam majevskega jezika, ampak bi pripomogli k {ir{emu priznanju dr`avljanskih pravic majevskih lokalnih skupnosti in njihovemu vklju~evanju v nacionalno dru`bo. Peticija je bila objavljena v majevskem glasniku Sáansamal. V njej so Maji ponovno zahtevali od jukatanske vlade, da z dekretom uzakoni uporabo majevskega jezika v javnih ustanovah, medijih, transportnih sredstvih, na javnih prireditvah, v publicistiki in na vseh stopnjah {olskega izobra`evalnega sistema. Vlada naj poskrbi, da bo jukatanska univerza odprla diplomski {tudij majevskega jezika, kjer se bodo oblikovali bodo~i profesorji majev{~ine. Zahteve vklju~ujejo tudi odprtje dvojezi~nih in medkulturnih sredi{~, osrednjo majevsko radijsko postajo v Meridi, oblikovanje dvojezi~nih organov za pomo~ in pravno svetovanje majevskim `enskam, obvezno osnovno in srednje {olanje v majev{~ini za deklice, vklju~evanje `ensk v majevske radijske in televizijske programe in dostop do produkcijskih sredstev, kreditov, tehnologij in informacij; ustanavljanje knji`nic z majevsko literaturo, uporabo klasi~nih majevskih tekstov v {olah (npr. Popol Vuh) in nenazadnje, prost vstop Majev na vsa obmo~ja arheolo{kih spomenikov na Jukatanu.43 42 Declaración de Pátzcuaro sobre el derecho a la lengua. . 43 Peticija iz leta 1998 je obsegala 20 to~k in je bila leta 2001 vsebinsko dopolnjena (Demandas 2001). “Kulturna dedi{~ina je v na{ih rokah”, pravi Carlos Chan, direktor Museo de la Guerra de Castas (Tihosuco, Jukatan) z majevskim bobnom v rokah. (Foto: Mojca Ter~elj, 2011) Majevski intelektualci so izrazili tudi zahtevo po ponovnem ovrednotenju in preu~itvi majevske kozmologije, matematike in tradicionalne medicine, ki bi jih vklju~ili v {olske programe; nadalje, vpeljavo majevske spomeni{kovarstvene slu`be, izobra`evanja na okoljskovarstvenem podro~ju, vklju~evanje majevskega tradicionalnega znanja o varovanju okolja v {olske sisteme in spodbujanje ekoturizma v majevskih skupnostih. V zvezi z religioznimi pravicami in svobo{~inami so svoje zahteve strnili v naslednjih to~kah: • Dr`ava naj prepre~i vdor zahodnih religij, ki `elijo majevskim skupnostim vsiliti svoje dogmatske koncepte in s tem izni~iti religiozno tradicijo. Religiozni imperializem naj se kon~a, no~emo ve~ kolonizacije. Tako kot mi spo{tujemo religije vsega ~love{tva, pri~akujemo, da bodo tudi drugi spo{tovali navade in duhovno tradicijo na{ih prednikov. • Sledimo ponovnemu ovrednotenju, {irjenju in prakticiranju duhovnosti na{ih prednikov. V to vklju~ujemo tudi tradicionalno zdravilstvo, saj se to za~enja pri zdravljenju duha, ne materije. • Vztrajamo, da vladni organi spo{tujejo na{o pravico do uporabe tradicionalnih svetih krajev. No~emo, da se z njih odna{ajo umetni{ki predmeti, saj nam ti predstavljajo religiozne simbole. Ti kraji naj se spo{tujejo z vsemi svojimi komponentami vred: rastlinstvom, `ivalstvom, vodnimi in podzemnimi vodnimi viri. Te komponente naj ne bodo progla{ene za kulturno dedi{~ino vsega sveta, ampak v prvi vrsti za na{o kulturno dedi{~ino (poudarila avtorica). Mi smo te kraje in sveti{~a zgradili in mi smo njihovi legitimni dedi~i. Marija Mojca Ter~elj • Vztrajamo, da se spo{tujejo na{e pravice do svetih rastlin. Te za nas niso strupene, niti razvada, ampak zdravilo, prehrana in stvar obredja. Majevske zahteve so v naslednjih destih letih odpirale {tevilne strokovne in politi~ne razprave. Nekatere od njih je vlada delno upo{tevala, seveda v skladu z nacionalno politiko in mednarodno zakonodajo. Da pa bi razumeli te zahteve, je potrebno najprej razlo`iti socialne politike Mehike do staroselskega prebivalstva pred letom 1989. Socialne in kulturne politike za staroselsko prebivalstvo Ideja o vzpostavitvi posebnih vladnih organizacij, ki bi se posve~ale socialni 126 politiki za staroselsko prebivalstvo, se je rodila na prvem interameri{kem kongresu indigenistov44 v Pátzcuaru v Mehiki leta 1940. Predlog udele`encev kongresa je bil jasen: “vklju~itev staroselcev v nacionalno dru`bo, z vsem svojim kulturnim blagom vred” (Aguirre Beltrán 1976a: 27). Mehi{ki Nacionalni in{titut za vpra{anja staroselskega prebivalstva, Instituto Nacional Indigenista – INI45 je bil ustanovljen leta 1948. Prvi direktor in duhovni vodja in{tituta, Alfonso Caso, je namene in naloge ustanove opredelil z naslednjimi besedami: “/…/ jasen cilj, ki smo si ga zadali, je pospe{iti razvoj staroselskih skupnosti in njihova ~im prej{nja integracija – brez ve~jih posledic na njihovi notranji organizaciji – v gospodarsko, kulturno in politi~no `ivljenje Mehike” (Caso 1971: 139). Medtem ko je imela socialna in kulturna politika za staroselce v petdesetih letih 20. stoletja {e izrazito korporacijski zna~aj (zlitje, adaptacija in hispanizacija), je v za~etku sedemdesetih let mehi{ka vlada razvila bistveno druga~en pristop do avtohtonih – etni~no, kulturno in gospodarsko razli~nih – skupin. Aguirre Beltrán poudarja, da “indigenismo ne pospe{uje razvoja staroselskih etni~nih skupnosti, temve~ deluje kot posrednik v integracijskem procesu” (1976: 24–25). Integracionizem si je skozi {tevilne projekte prizadeval vzpostaviti ravnote`je med nacionalno dru`bo in tistimi “pozitivnimi” elementi staroselskih kultur, ki so se vanjo lahko nemoteno vklju~evali. Kriterij te politike je slonel na oceni “pozitivnih” in “negativnih” oz. “ve~ in manj vrednih” kulturnih elementov posameznih etni~nih skupin, ki jih je/ni primerno vklju~iti v nacionalno dru`bo, ker bolj/manj pospe{ujejo ali zavirajo nacionalni razvoj. Konec sedemdesetih let 20. stoletja je za~ela mehi{ka vlada razvijati participacijske socialne in kulturne strategije, ki so na lokalnem nivoju delno vklju~evale tudi staroselsko prebivalstvo. Posebne politi~ne organizacije za staroselce so oblikovale voditelje, ki so osvojili nov socialni diskurz in znanje politi~nih taktik, ki ga lokalne staroselske skupnosti do takrat niso obvladovale. 44 I. Congreso del Instituto Indigenista Interamericano. Indigenista – je strokovnjak za staroselska vpra{anja, zlasti za vklju~evanje staroselcev v nacionalno dru`bo; lahko je antropolog, etnolog, pravnik, agronom itd. 45 INI (Instituto Nacional Indigenista) je strokovna in politi~na institucija, ki skrbi za vklju~evanje staroselskega prebivalstva v nacionalno dru`bo. Tako je na prvem Nacionalnem kongresu staroselskih ljudstev46 leta 1975 v Pátzcuaru mehi{ka vlada ustanovila Nacionalni svet staroselskih ljudstev,47 ki so ga formirali predstavniki lokalnih svetov razli~nih etni~nih skupin. Na Jukatanu je bil leta 1988 osnovan Vrhovni svet Majev (Consejo Supremo Maya). Deloval je kot svetovalni organ izvr{ilne oblasti Zvezne dr`ave Jukatan.48 Predstavniki Majev naj bi na ta na~in sodelovali v planski, izvr{ilni in ocenjevalni vladni politiki programov ekonomskega, politi~nega, socialnega in kulturnega razvoja majevskih skupnosti v zvezni dr`avi. Leta 2000 so ga ukinili. Svet ni nikoli dobil suverene politi~ne vloge. Bolj ali manj je le potrjeval odlo~itve vlade in med majevskim prebivalstvom `e na za~etku naletel na nezaupanje.49 Leta 2005 je Instituto nacional Indigenista nadomestila nova vladna 127 instutucija, In{titut za razvoj majevske kulture zvezne dr`ave Jukatan (Instituto para el Desarrollo de la Cultura Maya del Estado de Yucatán). Ta ustanova naj bi imela {ir{i zna~aj: samostojno naj bi razvijala programe za politi~no sodelovanje, ekonomski, integralni in socialni razvoj, zlasti pa za vsestransko kulturno dejavnost majevske etni~ne skupnosti. V ustanovni listini se je in{titut zavezal, da bo razvijal naslednja podro~ja: izobra`evanje in kulturo, zdravstveno varstvo, pomo~ revnim in marginaliziranim, etni~ni razvoj, dru`insko problematiko, pravice majevskega prebivalstva, socialno vklju~evanje majevskih oseb z omejenimi sposobnostmi, varovanje in za{~ito kulturne, zgodovinske in arheolo{ke dedi{~ine majevske etni~ne skupnosti, {port in rekreacijo in varovanje okolja. Po desetih letih obstoja se je izkazalo, da je ustanova zgolj politi~na nuja. Ne nadaljuje ustaljene participacijske politike, ne vklju~uje majevskih glasov, ne izpolnjuje ustanovnih smernic.50 Pa vendar lahko med Maji v zadnjih desetletjih zaznamo .botton-up’ pristop. Vladne organizacije indigenizma so imele namre~ dvojni u~inek na majevsko populacijo. Po eni strani so ustvarile sloj kompromisarskih birokratov, ki niso izkoristili prilo`nosti, da civilni dru`bi predo~ijo potrebe svojega prebivalstva, po drugi strani pa je prav to dejstvo izzvalo nastanek neodvisnih, vzporednih, nevladnih majevskih organizacij, ki so se oprijele alternativnih idej in imajo lastne iniciative v zvezi z organiziranim izra`anjem zahtev. Protagonisti sodobnih etni~nih gibanj so predstavniki novega sloja staroselskega prebivalstva, ki imajo “razmeroma dolgotrajno urbano izku{njo in srednjo ali visoko izobrazbo. To jim v primerjavi s tistimi, ki imajo zgolj izku{njo lokalne skupnosti in stik z zunanjim svetom le preko sezonskega dela, daje ve~jo mo~ v pogajanjih s predstavniki dominantne kulture” (Bonfil Batalla 1994: 210). 46 Primer Congreso Nacional de Pueblos Indígenas. 47 Consejo Nacional de Pueblos Indígenas (CNPI.) 48 Vrhovni svet Majev je vklju~eval ~lane iz vseh regij zvezne dr`ave Jukatan. Pogoj za izvolitev v svet je bilo obvladovanje majevskega jezika, starost nad petdeset let in pripadnost majevski kulturi. 49 Ve~ina informatorjev je celo izrazila mnenje, da je bil svet “politi~na odsko~na deska” posameznih Majev v dru`bo tzulov (belcev oz. mesticev). 50 Mehi{ka zakonodaja je v za~etku 21. stoletja pravice in pristojnosti staroselskega prebivalstva celo skr~ila, kar je razvidno iz novega Zakona za staroselsko prebivalstvo (Ley Indígena), 2001. V primerjavi s t. i. indigenizmom je pravzaprav dana{nja staroselska politika nazadovala. . Marija Mojca Ter~elj Bonfil Batalla je prvi antropolog, ki je opozoril na pojav novega sloja v staroselskih dru`bah: “Za razliko od “kme~kih voditeljev” ali “komunarjev”, ki sami sebe progla{ajo za lokalne politi~ne voditelje na eni strani in “indianiziranih” mesti{kih intelektualcev, ki simpatizirajo s staroselskimi gibanji na drugi, se pojavlja tretji, vmesni sloj, tako imenovani “povratniki”. To so tisti, ki so bili v {estdesetih in sedemdesetih letih vklju~eni v delo nacionalnih institucij integracijske socialne politike, danes pa se “na podlagi ostankov in na novo pridobljene zavesti o staroselskosti organizirajo v obrambi lastne identitete in identitete svojega ljudstva” (Bonfila Batalle v Dietz 2000: 21–22). Tako imenovani “povratniki” ali novi staroselski intelektualci so, kot pravi avtor, “nov pojav v nacionalnem scenariju; urban in nujno politi~en. S priznanjem staroselske identitete zahtevajo 128 pravico do soudele`be v javnem `ivljenju na dr`avnem nivoju, torej mnogo {ir{e, kot segajo meje njihovih lokalnih skupnosti, ne da bi se pri tem po~utili dol`ne tajiti izvor in kulturo, iz katere izhajajo” (Bonfil Batalla 1994: 210). Kaj je v vseh teh desetletjih, od za~etka majevskih peticij, naredila mehi{ka vlada in kje so staroselski aktivisti danes? Nazaj k peticijam majevske skupnosti Od vseh na{tetih uradnih zahtev, je Mehiki do zdaj uspelo ustanoviti t. i. dvojezi~no medkulturno izobra`evanje51 , ki odgovarja zahtevam peticije o “oblikovanju izobra`evalnih modelov, ki naj ne bi zadostili le {olskim potrebam majevskega jezika, ampak bi pripomogli k {ir{emu priznanju dr`avljanskih pravic majevskih lokalnih skupnosti in njihove kohezivnosti s {ir{o dru`bo” (Demandas 1998). Dvojezi~no medkulturno izobra`evanje – EIB je Mehika, kot ena prvih dr`av Latinske Amerike, uvedla sredi devetdesetih let 20. stoletja, in sicer na nivoju visokega {olstva. Ideja pa ni vzniknila le na “zelniku” nacionalne kulturne politike. V splo{nem lahko govorimo o ideji dvojezi~nega medkulturnega izobra`evanja po vsej Latinski Ameriki od za~etka devetdesetih let 20. stoletja dalje (glej Ter~elj 2010: 275–293). Reformo izobra`evalnega sistema so sooblikovale organizacije avtohtonih skupnosti, ustavne spremembe in spremembe v razvoju nacionalnih socialnih politik ter mednarodne organizacije (Unesco, MOD) (Ter~elj 2010: 286–293). Tako je Mehika v zadnjem desetletju prej{njega stoletja odprla {tevilne medkulturne univerze (Universidades Interculturales), ki ponujajo nove vidike dru`benega in znanstvenega razvoja. Namenjene so mladim, ki prihajajo iz staroselskih skupnosti, kot tistim, ki se s problematiko teh skupnosti strokovno ukvarjajo. Financira in razvija jih Oddelek za medkulturno in dvojezi~no izobra`evanje Sekretariata Ministrstva za javno izobra`evanje mehi{ke vlade.52 Mehika je s tem uradno zadostila zahtevam novih mednarodnih in nacionalnih 51 Dvojezi~no medkulturno izobra`evanje (EIB – Educación Intercultural Bilingüe) temelji na znanjih in jezikovnih tradicijah avtohtonih etni~nih skupin, odprto pa je za vklju~evanje znanj in vsebin drugih kultur. Pouk poteka v enem od ameri{kih staroselskih jezikov in enem od evropskih jezikov. Tako spodbuja komuniciranje v obeh jezikih hkrati (López in Küper 1999: 26). 52 Coordinación General de Educación Intercultural y Bilingüe de la Secretaría de Educación Pública. . izobra`evalnih trendov, v praksi pa na neki na~in spet vzpostavlja socialno politiko segregacije: na tovrstne univerze se vpisuje zgolj staroselsko prebivalstvo; raven njihove zahtevnosti pa je pod ravnijo zahtevnosti dr`avnih univerz.53 Na podro~ju ovrednotenja, {irjenja in prakticiranja majevske duhovne tradicije, ki vklju~uje tudi tradicionalno zdravilstvo, “saj se to za~enja pri zdravljenju duha, ne materije”, so staroselske terapevtske prakse pridobile posebno mesto znotraj medicinskega pluralizma.54 V primeru Majev zlasti tradicionalne prakse babic porodni~ark, zeli{~arjev in fizioterapevtov. Uradni zdravstvenovarstveni sistem jih upo{teva kot dopolnilno in preventivno medicinsko prakso. Kje pa so ostale zahteve majevske skupnosti? V pri~ujo~em kontekstu nas zanimata zlasti dve: • prost vstop Majev na vsa obmo~ja arheolo{kih spomenikov na Jukatanu 129 (Demandas 2001); • vpeljava majevske spomeni{kovarstvene slu`be, izobra`evanja na okoljskovarstvenem podro~ju, vklju~evanje majevskega tradicionalnega znanja o varovanju okolja v {olske sisteme in spodbujanje ekoturizma v majevskih skupnostih (Demandas 1998). Majem prva zahteva ni bila odobrena. Peticija je bila naslovljena na napa~ne pristojne organe: namesto na vodstvo slu`be kulturno-spomeni{kega varstva je bila izro~ena lokalnim politikom. Bistvo zahteve o prostem vstopu na arheolo{ka obmo~ja ni v finan~ni ugodnosti, ampak v spo{tovanju in upo{tevanju kulturne tradicije. Maji sicer dobro izkori{~ajo tr`no ni{o svojih kulturnih spomenikov. Prebivalcem najbli`jih vasi je dovoljena prodaja spominkov, sadja in prigrizkov na vstopu in izjemoma, npr. v Chitzén Itzá, tudi znotraj varovanega arheolo{kega obmo~ja.55 Ta prodaja ni najbolje nadzorovana; {e manj je nadzorovano vklju~evanje Majev v prikrojene turisti~no-folklorne “spektakle”. 56 Kar se ti~e druge zahteve v zadnjem ~asu dr`ava pospe{uje ekoturizem v majevskih lokalnih skupnostih. Instituto para el Desarrollo de la Cultura Maya del Estado de Yucatán s svojimi projekti za razvoj pode`elja prispeva k ustanavljanju ekoturisti~nih zadrug, zadrug umetne obrti, zlasti pri vklju~evanju 53 Na eni od teh univerz, Universidad de Oriente, Valladolid, Jukatan, je avtorica ~lanka tudi sodelovala in opazovala stanje izobra`evalne politike (2008, 2010). 54 Prve spodbude etnologov, antropologov in socialnih delavcev za uvedbo medicinskega pluralizma imajo svoje za~etke `e v sedemdesetih letih 20. stoletja. Konkretno pa je medicinski pluralizem vpeljala participacijska indigenisti~na politika v za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja, z ustanavljanjem t. i. “medkulturnih” zdravstvenih bolni{nic na obmo~jih s prete`no staroselskim prebivalstvom; danes Mehika v svoj zdravstvenovarstveni sistem medicinskega pluralizma vklju~uje tudi tradicionalna medicinska znanja, kot preventivo in seveda pod zakonodajo za staroselsko prebivalstvo: Ley Indígena, ~l. 2/III, 2001. . 55 Pri tem naj poudarimo, da je v posameznih primerih dovoljena prodaja spominkov le eni od lokalni skupnosti, ki ni nujno najbli`ja (primer Ek Balam, TZ, 2014). 56 [tevilni hoteli na t. i. Rivieri Maya vabijo doma~ine, naj demonstrirajo folklorne plese, obi~aje in religiozne obrede na hotelskih terasah. Najnovej{a turisti~na atrakcija pa je t. i. “majevska poroka”, ki jo izvajajo kar hotelski uslu`benci, preoble~eni v fantazijske no{e, saj Maji poro~nih obredov nikoli niso poznali. Marija Mojca Ter~elj `ensk v regionalno ekonomijo.57 Universidad Nacional del Oriente iz Valladolida poleg {tudija majevske kulturne dedi{~ine in jezika vklju~uje tudi visoko{olski {tudijski medkulturni program ekolo{kega turizma in gastronomije. Vendar so ti programi premajhni, zato posamezne majevske lokalne skupnosti ustanavljajo neodvisne zadruge, pri ~emer jim pomagajo nevladne organizacije za razvoj t. i. solidarnostnega in ekoturizma. S pomo~jo nevladnih organizacij so se stvari za~ele premikati tudi na podro~ju vklju~evanja majevskega tradicionalnega znanja o varovanju okolja v izobra`evalne sisteme, zlasti vse`ivljenjskega izobra`evanja.58 Danes se mnoge vladne in nevladne naravovarstvene organizacije zanimajo za majevsko “okoljsko etiko”, kar pomeni, da je interes strokovnega in civilnega prebivalstva za tradicionalna znanja Majev 130 dovolj velik in ima za~rtane cilje. Te`ji oreh v dani problematiki je, kako razlo`iti kulturnovarstvenim slu`bam, da imajo potomci majevske civilizacije resen interes po uradni soudele`bi oz. soupravljanju z lastno kulturno dedi{~ino.59 Zahteva po vpeljavi neodvisne majevske spomeni{kovarstvene slu`be je seveda utopi~na, kulturnovarstvena politika INAH pa bi lahko intenzivneje na~rtovala vklju~evanje Majev v svoje strokovne, ne le tehni~ne slu`be. Kljub etnologom, antropologom, etnozgodovinarjem in okoljevarstvenikom, ki opominjajo na povezavo predkolonialnih in dana{njih majevskih kulturnih konceptov, si konservatorska stroka do zdaj {e ni postavila bistvenega vpra{anja: katera znanja lahko potomci Majev v dana{njem ~asu prispevajo k bolj{emu razumevanju, ovrednotenju in varovanju v prvi vrsti njim lastnih kulturnih spomenikov. Pri restavratorskih delih in delu na terenu ta slu`ba vsekakor upo{teva tradicionalno znanje Majev, najve~ iz zgodovinskih in etnografskih virov.60 Vendar si dana{nji potomci Majev, ti isti nosilci znanja, `elijo uradnega soupravljanja s spomeniki. Zaklju~ek Od dvesto{estnajstih urejenih mehi{kih arheolo{kih obmo~ij, ki so odprta za obiskovalce, jih je na ozemlju Majev kar dobra tretjina. Na Unescov seznam svetovne kulturne dedi{~ine sta vpisani dve majevski predkolonialni mesti, Chichén Itzá in Palenque, slednje je hkrati tudi nacionalni park. Chichén Itzá je od leta 2007 eno od “novih sedmih ~udes sveta”. To pomeni, da je postalo 57 Ena od dvanajstih uspe{nih majevskih ekoturisti~nih zadrug na Jukatanu je tudi Centro de Turismo Alternativo. Cabanas Ecológicas Uh Najil Ek Balam, pet kilometrov oddaljen od arheolo{kega obmo~ja Ek Balam. Podpira jo nevladna civilna organizacija za solidarnostni in ekoturizem Alter. 58 V zadnjih letih posamezne majevske skupnosti sodelujejo z nevladnimi organizacijami za pospe{evanje ekolo{kega kmetijstva. Skupaj so uvedli sejme avtohtonih semen (“ferias de semilla”), kjer si pridelovalci izmenjujejo izku{nje in znanja o naravni selekciji. Eno takih, Feria de Yaxcopil (ob~ina Peto), si je avtorica ~lanka ogledala 27. 4. 2014 v spremstvu doma~inov, informatorjev raziskave. 59 Potrebno je poudariti, da so bili vsi predkolonialni pisni viri v 16. stoletju uni~eni in da se vse kulturno-zgodovinsko znanje arheologov (poleg materialnih artefaktov) skr~i na kolonialne vire in relativno recentne antropolo{ke, etnolo{ke in ustno-zgodovinske informacije, ki nikakor niso tuje poznavanju tradicije lastne kulture dana{njih Majev. 60 Kar pomeni, da so dana{nji Maji zgolj dobrodo{li informatorji, ne pa tudi enakovredni strokovni udele`enci. “dedi{~ina vsega ~love{tva”. Zanj skrbijo ne le nacionalne kulturnovarstvene ustanove, ampak tudi mednarodni fondi. V Chichén Itzá se steka {tevilen kapital, tudi tisti, ki ga prina{ajo turisti, saj ga obi{~e letno kar milijon obiskovalcev. Maji so ponosni, da se je zapu{~ina njihovih prednikov uvrstila med “sedem ~udes sveta”, {e ve~, turizem jim omogo~a redni in dodatni zaslu`ek, ~esar poljedelstvo ne zagotavlja ve~. Po drugi strani pa so njihove kulturne prakse, ki jih na {tevilnih, za javnost zaprtih arheolo{kih obmo~jih {e izvajajo, v Chichén Itzá in ostalih turisti~no dostopnih predkolonialnih mestih, ote`ene. V trenutku, ko konservatorska stroka in kulturna politika dolo~ita neko obmo~je za za{~iteno, ko posamezen kraj, predmet, zgradbo itd. razglasita za spomenik, se spremenita njihovi namembnost in funkcija. Njihova `ivljenjska 131 vitalnost je prekinjena, “zamrznjena v ~asu”. Zato so “predmeti, ki jih danes razumemo kot kulturna dedi{~ina, v ve~kratno protislovnem polo`aju” (Mur{i~ 2009: 4). Predkolonialna majevska mesta in naravne povr{ine k'ax, ki so dobili funkcijo kulturnih ali naravnih spomenikov, Majem predstavljajo `iv in vitalen prostor, ki so jim ga v za~asno uporabo zapustili predniki. Njihovi pravi gospodarji so Yumilo'ob K'axo'ob (“Gospodarji gozda”), ne predniki, ne dr`ava, ne Unesco, ne kapital, ~eprav se nobene od omenjenih institucij ne branijo. Majevski koncept stvarnosti je druga~en od evro-ameri{kega. Tako je tudi koncept “dedi{~ine” ali “zapu{~ine” prednikov nekoliko druga~en, bolj holisti~en, manj lastninski.61 Maji naravnega in kulturnega prostora ne delijo. K'ax je naravno okolje, ki v sebi nosi potencial kulture. Je prostor nenehne menjave. Poleg tega je metafizi~en in simbolen prostor. Majevska etika, ki izhaja iz holizma kozmi~nega, naravnega in kulturnega ravnovesja, zapoveduje spo{tovanje do vsega, kar ~loveka obkro`a in kar ~lovek sam ustvari. Po besedah na{ega sogovornika “je za Maje ves svet svét”.62 “Sveto” po tradicionalnem majevskem eti~nem kodeksu ni le religiozna kategorija, ampak del globokega spo{tovanja do vsega, kar jih obkro`a, omogo~a bivanje, in tudi vsega, kar so sami ustvarili. Seveda nekatere naravne kraje in stvaritve prednikov {e posebej spo{tujejo: podzemne jame in jezerca, vzpetine in ostanke predkolonialnih sveti{~. V njih biva “duh prednikov”. Predniki pri Majih niso religiozne entitete, ampak stvar kolektivnega spomina. Te kraje lahko razlagamo kot simbolne sisteme identitete. In prav ti kraji so dobili nov simbolni pomen, postali so nacionalni in mednarodni kulturni spomeniki. Dolo~ila jih je konservatorska stroka, ki operira s pojmi “profano” -“sakralno”, “posvetno” -“sveto”. Majevska kozmologija ne pozna stroge delitve med tema dvema kategorijama. Objekte, ki jih konzervatorska stroka za{~iti, postavi na neki na~in v prostor “svetega”, torej posve~enega stroki in njenim odlo~itvam. Predmeti in obmo~ja kulturne dedi{~ine so na ta na~in “tabuizirani” ali nedotakljivi. Z njimi lahko upravlja le sama. 61 ^eprav se s sodobnimi Unescovimi definicijami ne izklju~uje. Te govorijo prav tako o 'zapu{~ini prednikov', 'u`ivanju sedanjih generacij' in prena{anju na bodo~e rodove. 62 Tudi vsakdanji predmeti, kot so gospodinjski pripomo~ki, sedala, steklenice ali {olski zvezki za otroke, so 'sveti', ker je ~lovek vanje vlo`il veliko svojega dela in truda (TZ: Pérez Pérez, intervju, Merida, februar 2001). Marija Mojca Ter~elj O morebitni soudele`bi in soupravljanju Majev na podro~ju kulturnih spomenikov, v smislu mednarodnih konvencij in staroselskih zahtev, kulturnovarstvena politika mol~i. Sodobna konservatorska stroka deluje na principih moderne znanosti, ki je vpeta v nacionalne in kapitalske interese in predstavlja dru`benopoliti~no mo~. Maji ostajajo, kljub demografski ve~ini na ozemlju, {e vedno marginalizirano, “manj{insko”, torej ranljivo prebivalstvo. LITERATURA IN VIRI AGUIRRE BELTRÁN, Gonzalo 1976a Estructura y función de los centros coordinadores. V: El indigenismo en accion: XXV aniversario del Centro Coordinador Indigenista Tzeltal-Tzotzil, Chiapas. México: Instituto Nacional Indigenista. Str. 27–40. 132 1976b Obra polémica. México: Secretaría de Educación Pública, Instituto Nacional de Antropologí e Historia. BÁRABAS, Alicia 1989 Utopías indias: movimientos sociorreligiosos en México. México: Editorial Grijalbo. 2003 Introducción: una mirada etnográfica sobre los territorios simbólicos indígenas. V: A. Barabas (ur.), Diálogos al territorio: procesiones, santuarios y peregrinaciones. México: Instituto Nacional de Antropologia e Historia. Str. 13–37. BARTOLOME, Miguel 1992 La dinámica social de los mayas de Yucatán: pasado y presente de la situación colonial. México: Instituto Nacional Indigenista. 1997 Gente de costumbre y gente de razón: las identidades étnicas en México. México: Instituto Nacional Indigenista. 2006 Versiones de la diversidad II. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia. BARTOLOMÉ, Miguel; BÁRABAS, Alicia 1979 La resistencia maya: relaciones interétnicas en el oriente de la peninsula de Yucatán. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia. 1997 Breve ojeada a la guerra de castas. Saastun: Revista de Cultura Maya 1, str. 4–18. BÁSES 1991 Báses para la oficialización del mayathaan. Chichimilá: Mayaon, Consejo Nacional para la Cultura y las Artes, PACMyC, Instituto nacional Indigenista. BONFIL BATALLA, Gustavo 1994 México profundo: una civilización negada. México: Editorial Grijalva. CASO, Alfonso 1971 Indigenismo. México: Instituto Nacional Indigenista. CHERNELA, Janet 2003 The rights of indigenous peoples: international instruments. American Anthropological Association: Committee for Human Rights 11/11. .20. 5. 2008.. DEMANDAS 1998 Demandas de intelectuales mayas de Yucatán. Sáansamal: Gaceta de Información Maya Peninsular 1, {t. 2, str. 12–24. 2001 Demandas de intelectuales mayas de Yucatán. .Rokopis.. DIETZ, Gunter 2000 Comunidades indígenas y movimientos étnicos en Mesoamérica: una revisión bibliográfica. Boletín Americanista 50, str. 15–38. GARCÍA QUINTANILLA, Alejandra 2000 El dilema de ah kimsah k'ax, 'el que mata al monte': significados del monte entre los mayas milperos de Yucatan. Mesoamérica 21, {t. 39, str. 255–285. HOSTTELER, Ueli 1996 Milpa agriculture and economic diversification: socioeconomic change in a Maya peasant society of Central Quintana Roo, 1900–1990: Ph. D. disserattion. Berne: .U. Hostteler., University of Berne, Institute für Ethnologie. ITURRIAGA, Eugenia 1998 Instituciones y acciones indigenistas en Yucatán: reconstrucción histórica y presente 1948–2000. .Rokopis.. KIRCHHOFF, Paul 2000 Mesoamérica.Dimensión Antropológica 19, (maj-avgust), str. 15–32. .25. 6. 2014.. KROTZ, Esteban 1993 Identidades culturales profundas y alternativa civilizatoria. V: B. Bonfil (ur.), Hacía nuevos modelos de relaciones interculturales. México: Consejo Nacional para la Cultura y las Artes. Str. 15–23. 2000 Diversidad sociocultural y alternativa civilizatoria: sobre algunas relaciones entre antropología y 133 utopía. Boletín Antropológico 48, str. 5–17. 2002 Antropología jurídica: perspectivas socioculturales en el estudio del derecho. México: Universidad Autónoma Metropolitana. 2008 Lenguas, culturas y derechos humanos: sobre algunas características y perspectivas de la Ley General de Derechos Lingüísticos para la Península de Yucatán. V: E. Krotz (ur.), Yucatán: Ante la Ley General de Derechos Lingüísticos de los Pueblos Indígenas. México: Instituto Nacional de Lenguas Indígenas, Universidad Nacional del Oriente. Str. 19–45. 2011 El reconocimiento jurídico de los mayas en Yucatán. Revista de la Universidad Autónoma de Yucatán 16–17, str. 3–8. .16. 8. 2014.. LEY INDÍGENA 2001 Constitución Política de los Estados Unidos Mexicanos. México: Editoraial Alco. LÓPEZ BÁRCENAS, Francisco (ur.) 2010 Legislación y derechos indígenas en México. Centro de Estudios para el Desarrollo Rural Sustentable y la Soberanía Alimentaria, Cámara de Diputados, LXI Legislatura. .7. 9. 2011.. LÓPEZ, Luis Enrique; KÜPER, Wolfgang 1999 La educación intercultural bilingüe en América Latina: balance y perspectivas. Revista Iberoamericana de Educación 20, str. 1–62. .8. 6. 2010.. MARRIE, Henrietta 2009 The UNESCO Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage and the protection and maintenance of the intangible cultural heritagage of indigenous peoples. V: L. Smith, N. Akagawa (ur.), Intangible heritage: key issues in cultural heritage. Routledge: London, New York. Str. 169–192. MUR[I^, Rajko 2009 Kulturna dedi{~ina: nerazre{ljive dvoumnosti svetega v profanem. V: K. @upevc .et al.. (ur.), Kulturna dedi{~ina preteklosti za lep{o prihodnost. Maribor: Evropski kulturni in tehnolo{ki center. Str. 4–8. NATIONS, James D. 2006 The Maya tropical forest: people, parks, and ancient cities. Texas: University of Texas Press. .1. 2. 2010.. POLJAK ISTENI^, Sa{a 2014 Kulturna dedi{~ina v slovenskem politi~nem diskurzu: opredelitve in obravnave dedi{~ine v dr`avnih dokumentih. V: T. Dol`an Er`en, I. Slavec Gradi{nik, N. Valentin~i~ Furlan (ur.), Interpretacije dedi{~ine. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. Str. 43–54, 274–275. REIFLER BRICKER, Victoria 1981 The Indian Christ, the Indian king: the historical substrate of Maya myth and ritual. Austin: University of Texas Press. Marija Mojca Ter~elj QUINTAL, Ella Fany .et al.. 2003 U lu’umil maaya wíiniko’ob: la tierra de los mayas. V: A. Barabas (ur.), Diálogos al territorio: simbolizaciones sobre el espacio en las culturas indígenas de México. México: Instituto Nacional de Antropologia e Historia. Str. 273–360. TERAN, Sylvia; RASMUSSEN, Christian 2009 La milpa de los majas: la agricultura de los mayas prehispánicos y actuales en el noreste de Yucatán. Merida: Universidad Nacional Autónoma de México, Universidad de Oriente. TER^ELJ, Marija Mojca 2004a La integración cultural y el multiculturalismo: las políticas indigenístas en México, en el siglo XX. Annales, Series Historia et Sociologia 14, {t. 2, str. 279–290. 2004b Entre la utopía y la realidad: la tradición oral y su papel ideológico en el movimiento étnico contemporráneo maya de la péninsula de Yucatán. Iberoamericana Quinqueecclesiensis 2, str. 555–589. 2009 ^lovekove pravice kot pravice domorodnega prebivalstva: primerjava jezikovnih in religioznih pravic Majev na Jukatanu, Mehika. Poligrafi 14, {t. 53/56, str. 127–157. 134 2010 Medkulturnost v Latinski Ameriki: politi~ni interes, eti~na nuja, ali akademska 'moda'?. V: M. Sedmak, E. @enko (ur.), Razprave o medkulturnosti. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Univerzitetna zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 275–293. 2012 Educación intercultural bilingüe en América Latina. V: S. S. Pajovi} (ur.), Europa Balcánica y los países de la Cuenca del Mar Negro - MERCOSUR: dinámicas e interacciones. Belgrado: Universidad Megatrend. Str. 241–258. VARESE, Stefano 1983 Proyectos étnicos y proyectos nacionales. México: Secretaría de Educación Pública. VILLA ROJAS, Alonso 1968 Los conceptos de espacio y tiempo entre los grupos mayances contempóraneos. V: M. León-Portilla (ur.), Tiempo y realidad en el pensamiento maya. México: Instituto de Investigaciones Históricas, Universidad Nacional Autónoma de México. Str. 119–167. ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDI[^INE 2008 Uradni list RS, {t.16/08, 123/08, 8/11– ORZVKD39, 90/12 in 111/13. .25. 8. 2015.. ZIZUMBO, Daniel; SIMA, Paulino 1988 Las prácticas de roza-tumba-quema en la agricultura maya-yukateka y su papel en la regeneración de la selva. V: R. Urribe (ur.), Medio ambiente y comunidades indíenas en el sureste de México. Villahermosa, Tabasco: IV Centro Regional UNESCO. Str. 84–103. Spletni viri Acuerdo Redui. Coordinación General de Educación Intercultural y Bilingüe de la Secretaría de Educación Pública de México. .30. 4. 2010.. The Athens Charter for the Restoration of Historic Monuments – 1931. International Council on Monuments and Sites 2011–2015. .5. 5. 2015.. Centro Ecoturistico Cabanas Ecologicas UH Najil. Ek Balam A. C. .30. 4. 2014.. Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. Paris: Unesco. .15. 5. 2015.. Convention of Biological Diversity. The United Nations Environment Programme (UNEP). .17. 8. 2015.. Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage. UN Educational, Scientific and Cultural Organization. Paris: Unesco, 1972. .25. 5. 2015.. Cultural Heritage. .30. 7. 2015.. Declaración de Pátzcuaro sobre el derecho a la lengua. Comisión Nacional para el Desarrollo de los Pueblis Indígenas. .15. 5. 2010.. Dictamen de Ley Indígena aprobada por el Senado de la República el 28 de abril de 2001. México. .20. 9. 2010.. Diagnóstico de infraestructura cultural 2007–2012. Sistema de información cultural. Consejo Nacional para la Cultura y las Artes (CONACULTA). .15. 5. 2010.. International Cultural Tourism Charter. Principles and Guidelines for Managing Tourism at Places of Cultural and Heritage Significance. ICOMOS International Cultural Tourism Committee. .25. 5. 2015.. ILO Indigenous and Tribal Peoples Convention No. 169. United Nations,1989. .10. 1. 2001.; .15. 5. 2015.; .15. 5. 2015.. 135 ILO Application of Convention No. 169 by domestic and international courts in Latin America. A Casebook. 1999. .10. 2. 2011.. Indigenous Peoples and the Development Agenda: Beyond 2015. .15. 8. 2015.. Kaj je kulturna dedi{~ina? Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije. .15. 5. 2015.. Ley del derecho a la consulta previa a los pueblos indígenas u originarios, reconocido en el convenio 169 de la Organización Internacional del Trabajo (OIT). Peru. .10. 2. 2011.. Mayan Language Family. Native American Language Net: preserving and promoting indigenous american indian languages. .10. 1. 2010.. Patrimonio Cultural. México: Organización de Estados Iberoamericanos, 2007. .1. 8. 2015.. Patrimonio de la Humanidad. .25. 5. 2015.. Peruvian Political Crisis. .20. 2. 2013.. Sedem ~udes sveta. .15. 5. 2015.; .15. 5. 2015.; .15. 5. 2015.. The International Treaty on Plant Genetic resources, Food and Agriculture. Food and Agriculture Organization of the United Nations. .5. 8. 2015.. United Nations Declaration on the Rights of Indigenous Peoples. Paris: United Nations, 2006. ; .5. 8. 2015.. United Nations Development Programme. Contribution to the 14th Session of the UN Permanent Forum on Indigenous Issues, 2015. .15. 8. 2015. WIPO Intergovernmental Committee on Genetic Resources, Traditional Knowledge and Folklore. .10. 8. 2015.. World Intellectual Property Organization (WIPO). .10. 8. 2015.. Who are Indigenous People? Indigenous peoples, Indigenous Voices. Paris: Secretariat of the Permanent Forum UN – UNESCO. ; .10. 8. 2015.. Zonas Arqueológicas. México: Instituto Nacional de Antropología e Historia. .15. 5. 2015.; .15. 5. 2015.. Marija Mojca Ter~elj BESEDA O AVTORICI Marija Mojca Ter~elj, dr., doc., je pre­davateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne {tudije Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper Univerze na Primorskem. Od leta 1990 je gostujo~a raziskovalka mehi{kih institucij: Instituto de Investiga­ciones Antropológicas de la UNAM, Institu­to de Estudios Indígenas de la UNACH in Unidad de Estudios Sociales, UADY, Méri­da. V letih od 1990 do 1997 se je posve~ala staroselskim kulturam v Chiapasu, od leta 2000 pa raziskuje Maje na Jukatanu: med­ 136 kulturni odnosi, socialne politike, etni~na gibanja, ~lovekove pravice – pravice za sta­roselce, poljedelske prakse in tradicionalno zdravilstvo. Leta 2010 je prejela presti`no {tipendijo mehi{ke vlade “Genaro Estrada” za raziskavo svetega prostora med Maji na Jukatanu (UADY). ABOUT THE AUTHOR Marija Mojca Ter~elj, PhD, assistant professor, lectures at the Department of Anthropology and Cultural Studies, Faculty of Humanities University of Primorska, Koper. Since 1990 she has been a guest researcher with the Mexican institutions Instituto de Investigaciones Antropológicas de la UNAM, Instituto de Estudios Indígenas de la UNACH, and Unidad de Estudios Sociales, UADY, Mérida. From 1990 to 1997 she investigated the indigenous cultures in Chiapas and she has been researching the Maya of Yucatan since 2000: intercultural relationships, social policies, ethnical movements, human rights, rights for indigenous peoples, agricultural practices, and traditional healing. In 2010 the Mexican government awarded her the prestigious “Genaro Estrada” grant for conducting research of the sacred space among the Maya of Yucatan (Universidad Autonoma de Yucatan - UADY). SUMMARY The cultural heritage of the Maya: the decision-making of the indigenous peoples in Mexico’s educational and cultural policies Of Mexico’s two hundred sixteen developed archaeological sites that are open to visitors a good third are located in Maya territory. UNESCO’s World Heritage List includes two Maya pre­colonial cities, Chichén Itzá and Palenque, which is also a national park. Since 2007 Chichén Itzá is one of the new ‘Seven Wonders of the World’. This means that it has become .world heritage’. Chichén Itzá generates a lot of capital, including from tourists, as it is yearly visited by a million people. The Maya are proud that the heritage of their ancestors has been included in the seven world wonders, and tourism provides them with a regular, additional, income that is no longer yielded by agriculture. On the other hand, however, cultural practices, which they perform at many archaeological areas that are closed to the public, are seriously hindered in Chichén Itzá and the other pre-colonial cities that are open to tourists. In spite of the repeated historical disruptions that have considerably transformed Maya society, there is a continuity of some cultural and religious practices that are directly connected with pre­colonial temples, subterraneous karst caves and lakes. In these places .the spirit of the ancestors’, dwells and we therefore consider them identity symbols. Precisely these places obtained a new status and a new function in the 20th century as they became national and international cultural monuments. They were as such determined by the conservation discipline. In this way, some areas of cultural identity became taboo and untouchable to Western culture. They are managed exclusively by conservation experts. To the Maya they continue to be living, vital spaces that were left to them for temporary use by the ancestors. Their real owners are not the ancestors, the government, the conservation experts, or UNESCO, but Yumilo’ob K’axo’ob (the “Lords of the forest”). The Maya thus remain a marginalized, .minority’, and vulnerable population, even if they constitute the demographic majority. RAZPRAVE STUDIES ADELMA VAY – SPREGLEDANA ZDRAVILKA IZ SLOVENSKIH KONJIC Nena @idov IZVLE^EK Adelma von Vay (1840–1925) je bila baronica, ki je od leta 1867 `ivela v Slovenskih Konjicah. V svojem ~asu je veljala za zelo uspe{no spiritistko in medij, zato je bila zelo cenjena med okultnimi krogi v Evropi in Ameriki. V ~lanku je predstavljena predvsem kot zdravilka, ki je s pomo~jo homeopatije in magnetizma zdravila tako okoli{ko kme~ko prebivalstvo kot tudi bolnike iz Evrope in Amerike. Klju~ne besede: Slovenija, zdravilstvo, magnetizem, homeopatija, spiritizem, okultizem ABSTRACT Adelma von Vay (1840–1925) was a baroness, who lived in Slovenske Konjice from 1867 onwards. She was considered a highly successful spiritist and medium in her time and was held in high esteem in occult circles in Europe and America. The article presents her mainly as a healer, who used homeopathy and magnetism to treat the local peasant population as well as patients from around Europe and America. Keywords: Slovenia, healing, magnetism, homeopathy, spiritism, occultism Uvod Zanimanje za Adelmo von Vay se je v Sloveniji (ponovno) vzbudilo v zadnjih letih. Leta 2011 je bilo v sloven{~ino prevedeno njeno temeljno delo Duh, sila, snov (Geist, Kraft, Stoff, 1870), leta 2012 pa je v Ljubljani in @i~ki kartuziji v organizaciji In{tituta za preu~evanje kr{~anskega izro~ila in Ob~ine Slovenske Konjice potekal mednarodni simpozij o njenem `ivljenju in delu. Istega leta je Ob~ina Slovenske Konjice izdala publikacijo Adelma von Vay, skrivnostna baronica iz Konjic (Boldin, Ciglene~ki 2012), v Splo{ni knji`nici Slovenske Konjice pa so za~eli sistemati~no zbirati knjige, ki jih je izdala Adelma Vay. V Slovenskih Konjicah so se v zadnjih letih za~eli zavedati pomena, ki ga je imela v bli`nji in daljni okolici tam `ive~a Adelma Vay v svojem ~asu in jo vklju~evati med tvornike krajevne identitete. Kot osrednji lik nastopa Adelma Vay tudi v romanu Zdenka Kodri~a Nebesa Cadillac, ki je iz{el leta 2014. Adelma von Vay se je rodila leta 1840 v plemi{ki dru`ini Wurmbrand -Stuppach v kraju Ternopil v Ukrajini. Otro{ka leta je pre`ivela v mestu Schwarzau Nena @idov Grob Adelme Vay na pokopali{~u v Slovenskih Konjicah (Foto: Nena @idov, 2014) na Spodnjeavstrijskem, ko pa ji je umrl o~e in se je mati ponovno poro~ila, se je z dru`ino preselila v Prusijo. Leta 1860 se je poro~ila z mad`arskim magnatom baronom Ödönom von Vayem de Vaya (1832–1921), s katerim sta najprej `ivela v mestu Tiszalök na vzhodu Mad`arske (Ciglene~ki 2011: 9–10), leta 1867 pa sta kupila dvorec Prevrat1 in se preselila v Slovenske Konjice2 (Boldin 2012: 41), kjer je Adelma `ivela do svoje smrti leta 1925 in je tudi pokopana na tamkaj{njem pokopali{~u. Adelma Vay je v svojem ~asu veljala za zelo nadarjeno spiritistko in medij ter je bila zaradi pripisanih ji sposobnosti in delovanja zelo cenjena med okultnimi krogi v Evropi in Ameriki (Ciglene~ki 2014: 279–281). Da bi preverjali njene nenavadne sposobnosti, so `e za ~asa njenega bivanja na Mad`arskem z njo delali razne poskuse (Gyimesi 2014: 5) in o njej pisali v reviji Égi Világosság, ki je objavljala prispevke o spiritizmu3. Sama v svojih knjigah pogosto omenja sposobnost avtomati~nega ali medialnega pisanja, komuniciranja z duhovi 1 Po Adelminem mo`u baronu Vayu so ga doma~ini poimenovali Baronvaj. 2 V Adelminem ~asu se je kraj imenoval Konjice (nem{ko Gonobitz), leta 1934 pa se je preimenoval v Slovenske Konjice. 3 Za podatek se zahvaljujem dr. Júlii Gyimesi, Oddelek za psihologijo, Fakulteta za humanisti~ne {tudije, Univerza Pécs, Mad`arska. Stavba biv{e bolni{nice Rde~ega kri`a v Slovenskih Konjicah (Foto: Nena @idov, 2015) umrlih,4 jasnovidnost, sposobnost zrenja v vodo in {e bi lahko na{tevali. Objavila je ve~ kot 20 knjig (Rozman 2012), ve~inoma v nem{~ini. Dopisovala si je z vrsto znanih medijev, teozofov in znanstvenikov iz Evrope in Amerike, nekateri od njih pa so jo v Slovenskih Konjicah tudi obiskali (Ciglene~ki 2012: 98–99). Iz njenih spominov je razvidno, da je tudi sama veliko potovala. Veljala je za osebo, ki je rada pomagala ljudem v stiski in z mo`em Ödönom Vayem, vi{jim avstro-ogrskim oficirjem, sta bila v Slovenskih Konjicah in okolici zelo cenjena zaradi svoje humanitarne dejavnosti. Leta 1875 sta npr. pomagala faranom Lo~, ki jim je ve~kratna to~a uni~ila ves pridelek,5 leta 1879 pa je Adelma denar, ki ga je dobila od svojih knjig, darovala za vdove in sirote v Bosni padlih vojakov.6 Z mo`em sta aktivno sodelovala v Odboru podru`nice Rde~ega kri`a v Slovenskih Konjicah, kjer sta bila kot odbornika pobudnika in tudi velika donatorja za izgradnjo bolni{nice Rde~ega kri`a, ki so jo slavnostno odprli 21. oktobra leta 1897, na Adelmin 57. rojstni dan (Boldin 2012: 43). Leta 1908 je bilo ob bolni{nici odprto {e dodatno poslopje – izolirnica za bolnike z nalezljivimi 4 Leta 1871 sta s sodelovanjem mo`eve mame Katalin Vay (1785–1871) v Budimpe{ti ustanovila Dru{tvo duhovnih raziskovalcev (Szellemi Búvárok Pesti Egylete / Verein spiriter Forscher), ki je zraslo iz manj{ega zdru`enja, ki ga je ustanovil mad`arski zdravnik in magnetist Adolf Grünhut (1826–1906) (Ciglene~ki 2011: 21; Gyimesi 2014: 7). 5 Slovenski gospodar 9, 1875, {t. 32, str. 262. 6 Slovenski gospodar 13, 1879, {t. 14, str. 11. Nena @idov boleznimi, ki sta jo v celoti financirala zakonca Vay,7 med prvo svetovno vojno pa sta finan~no podprla {e gradnjo dodatne voja{ke bolni{nice. Leta 1913 sta kupila re{ilni voz za dovoz bolnikov v bolni{nico Rde~ega kri`a,8 ki je v Slovenskih Konjicah delovala do konca druge svetovne vojne (Boldin 2012: 44). Zakonca Vay sta skrbela tudi za otroke iz revnih kme~kih dru`in iz okolice Slovenskih Konjic. Adelma je organizirala dnevno prehrano (juha, kruh) za revne kme~ke otroke, ki so iz oddaljenih vasi prihajali v {olo v Slovenske Konjice,9 in jih za bo`i~ obdarovala (Konji~an 1893: 2). Leta 1908 sta bila Vayeva med ustanovitelji Dru{tva za varstvo otrok, kjer je bil baron Vay nadomestni ~lan ustanovnega odbora.10 Poleg dobrodelnosti pa je bila Adelma Vay zelo cenjena zaradi pomo~i bolnim. Ker 142 je veljala za uspe{no zdravilko, ki svojih uslug ni zara~unavala, je bila zelo priljubljena v Slovenskih Konjicah in {e posebno med okoli{kim kme~kim prebivalstvom, krog njenih zdravljencev pa je segal tudi {ir{e v Evropo in celo Ameriko. ^eprav je Adelma najve~ji del svojega `ivljenja bivala v Slovenskih Konjicah, je bilo njeno delovanje na podro~ju zdravilstva na Slovenskem skoraj povsem spregledano. Eden redkih doslej odkritih v Sloveniji objavljenih pisnih virov, ki posredno pri~a o njenem delovanju na podro~ju zdravilstva, je objava pisem, ki ji jih je konec leta 1879 in na za~etku leta 1880 pisal njen sodobnik, najbolj znan slovenski magnetist duhovnik Jurij Humar (@idov 2005). V uvodu k v ~asniku Slovenec objavljenim pismom je Adelma Vay predstavljena kot “visoko izobra`ena aristokratinja, a vedno pre`eta ljubezni do bli`njega in do najni`jega” (Lokov{ek 1932, {t. 230: 5). O Adelminem delovanju na podro~ju zdravljenja ljudi pri~ajo tudi zapisi v njenih knjigah, zapisi drugih (predvsem neslovenskih) avtorjev in spomini, ohranjeni med prebivalci Slovenskih Konjic in okolice. Kljub temu, da ka`e, da ni preve~ dobro govorila slovensko (Vay 1900: 593), je med ljudmi {e vedno `iv spomin na Adelmo Vay kot osebo, ki je obiskovala bolne, jim nosila hrano in pija~o ter jih tola`ila. Po pripovedovanju ljudi pa naj bi bila uspe{na tako pri postavljanju diagnoz kot pri zdravljenju raznih bolezni, tudi nalezljivih. Ohranjene so zgodbe o primerih bolnikov z neozdravljivimi boleznimi, ki jih je Adelma “~ude`no” ozdravila (Boldin 2012: 30). Da je bila zaradi svojega zdravilstva zelo cenjena med okoli{kim prebivalstvom, se je izkazalo tudi na njenem pogrebu, 27. maja 1925, ki se ga je udele`ilo veliko ljudi iz Slovenskih Konjic in okolice (Lokov{ek 1932, {t. 205: 5), o njeni smrti pa so poro~ali tudi nekateri ~asniki in ~asopisi.11 Okoli{ko, predvsem kme~ko prebivalstvo, ki je brezpogojno verjelo v Adelmino ~ude`no zdravilno mo~, je verjelo, da se je ta po njeni smrti prenesla na njen grob, ki ga nekateri obiskujejo {e danes (Boldin 2012: 68). 7 Slovenski gospodar 42, 1908, {t. 30, str. 4. 8 Slovenski gospodar 47, 1913, {t. 29, str. 3. 9 Deutsche Wacht 10, 1885, {t. 60, str. 4.; Laibacher Zeitung 108, 1889, {t. 13, str. 100. 10 Slovenski gospodar 42, 1908, {t. 26, str. 4. 11 Jutro 6, 1925, {t. 123, str. 4; Nova doba 7, 1925, {t. 56, str. 3; Cillier Zeitung 50, 1925, {t. 44, str. 5. V nadaljevanju `elim orisati najpogostej{e na~ine zdravljenja, ki jih je uporabljala Adelma Vay, najve~ pozornosti pa posve~am njenemu zdravljenju s pomo~jo homeopatije, katere utemeljitelj je bil nem{ki zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843). Njeno zdravljenje s pomo~jo magnetizma, katerega za~etnik je bil dunajski zdravnik Franc Anton Mesmer (1734–1815), po katerem se metoda zdravljenja imenuje tudi mesmerizem, pa le ori{em, saj ocenjujem, da bi to podro~je njenega delovanja potrebovalo samostojno obdelavo. Homeopatija in magnetizem na Slovenskem v 19. stoletju in na za~etku 20. stoletja Adelma Vay je `ivela v Slovenskih Konjicah v ~asu, ko so se tudi na 143 Slovenskem uveljavljale nekatere nove metode “naravnega zdravljenja”, ki so temeljile na empiriji. Na~elom nem{kega duhovnika Sebastiana Kneippa (1821– 1897) so od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne oziroma nekaj let po njej sledili v Ljubljani,12 leta 1876 ustanovljeno Kopali{~e in vodno zdravili{~e Kamnik pa je za~elo uporabljati Kneippove metode zdravljenja leta 1891. Na Bledu, ki ga je Adelma tudi obiskala (Vay 1900: 785), pa je od srede 19. stoletja do konca prve svetovne vojne delovalo znamenito Riklijevo naravno zdravili{~e (Borisov 1968: 55–57). Nekateri zdravniki in {tevilni laiki so v istem obdobju zdravili s pomo~jo homeopatije, manj raz{irjen pa je bil magnetizem (@idov 2004; 2005). Homeopatija se je na Slovenskem za~ela pojavljati v dvajsetih letih 19. stoletja. Kljub odklonilnemu odnosu zdravnikov je `e na za~etku svojega uveljavljanja na{la mnogo privr`encev zlasti med plemstvom, voja{tvom in {e posebno med duhovniki. Kot njena najve~ja zagovornika v Ljubljani se v tem ~asu omenjata usmiljeni brat Matev` Gradi{ek (1776–1837) in duhovnik Bla` Poto~nik (1791–1862) (Pintar 1909: 557–558). Med lai~nimi homeopati je bilo tako v 19. stoletju kot tudi na za~etku 20. stoletja zelo veliko duhovnikov, ki so s pomo~jo homeopatije brezpla~no zdravili ljudi in nekateri tudi doma~e `ivali (@idov 2013), z njeno pomo~jo pa so se zdravili tudi slovenski misijonarji v Afriki, z dobrim izidom Ignacij Knoblehar (1819–1858)13 in manj uspe{no Jo`ef Lap (1819–1855)14. Franc Pirc (1785–1880) je s pomo~jo homeopatije pomagal pri zdravljenju severnoameri{kih Indijancev Dakota, Otawa in Ojibwa, med katerimi je kot misijonar deloval med letoma 1835 in 1873 (Drnov{ek 2003: 48–49). S homeopatijo se je ukvarjalo tudi plemstvo, na za~etku 19. stoletja predvsem tisto, ki je `ivelo na de`eli: grofi Hohenwart, Auersperg, Lichtenberg, Barbo, med baroni npr. Schweiger in Rechbach, nad njo pa se je navdu{eval tudi baron Anton Mo{kon iz Sevnice (Pintar 1909: 558–559). Nedvomno je bila homeopatinja baronica Maria Wambolt (1848–1915), ki je `ivela na gradu Hmeljnik blizu Novega mesta in je s pomo~jo homeopatije brezpla~no zdravila dolenjske kmete 12 Ob poto~ku Pr`anj v Mostecu so Kneippovi privr`enci, zdru`eni v klub, postavili leseno ko~o s kabinami (Borisov 1966: 48). 13 Zgodnja Danica 6, 1853, {t. 20, str. 82. 14 Zgodnja Danica 8, 1855, {t. 25, str. 105. Nena @idov (@idov 2007a) in njihove pra{i~e (@idov 2006), o ~emer pri~a njen zvezek pacientov, napisan v nem{kem jeziku, ki ga hranijo v Arhivu Republike Slovenije (@idov 2007b). V Tr`i~u se kot homeopata omenjata tovarnar Rajmund Jaboring pl. Altenfels, sin tr`i{kega lastnika jeklarne, in Elizabeta Peharc (1821–1890), lastnica fu`in in obrtnica ter ustanoviteljica zasebne dekli{ke {ole in prve javne knji`nice v Tr`i~u (Kragl 1935: 36–37, 261, 402). V 19. stoletju je na Slovenskem delovalo tudi nekaj zdravnikov homeopatov. Eden prvih je bil Franc [ukli~ (1788–1860) v Sevnici (Attomyr 1833: 64). V Ljubljani sta bila med najbolj znanimi homeopati kirurg in porodni~ar Jo`ef Kos (1791–1862) (Borisov 1977: 236–237) in Josip Mader (1800–1868), v [kofji Loki Anton Gerbec (1801–1873), v Mariboru kirurg Jo`ef Zemlji~ (1809–1877) 144 (Predin 1994: 110), v Celju [tefan Ko~evar (1808–1883) (Predin 1995: 120) in v Vidmu pri Kr{kem Josip Nu~i~ (1815–1888). Nekaj zdravnikov (kot npr. dr. Anton Brecelj) je prakticiralo (npr. Brecelj 1937) ali le preu~evalo homeopatijo s pomo~jo literature vse do 30. let 20. stoletja. Najbolj znamenit homeopat na Dolenjskem je bil Pavel Varaun (Waraun, Varavn, Varaven) (1824–1882), ki je v Ljubljani obiskoval mediko-kirur{ki zavod, `ivel pa je v [kocjanu na Dolenjskem (Trdina 1987: 433–434), kjer so ga obiskovali bolniki iz vse Slovenije in tudi iz sosednje Hrva{ke. Ustanovil je sklad za {tudente medicine na Dunaju, pogoj za {tipendijo pa je bil dodaten {tudij homeopatije (@u`ek 2009). Konec 19. stoletja je v Stop~ah zdravil s pomo~jo homeopatije mlinar Jeri~ (Trdina 1987: 832), v Kronovem pri Beli cerkvi pa je brezpla~no zdravil ljudi in doma~e `ivali tamkaj{nji `upan, veleposestnik in mlinar Jakob Ko{ak.15 V [empetru je s pomo~jo homeopatije zdravil Marante. Kot samouk na Dolenjskem delujo~i homeopat se omenja tudi Junc (Trdina 1987: 315, 330), na Dra{kovcu pri [entjerneju se je s homeopatijo ukvarjal Ferdinand Trenz (1807–1887), ki je pred tem {tudiral na Dunaju, a {tudija ni dokon~al (Hudoklin 1999: 155). V Tr`i~u je s pomo~jo homeopatije zdravil na Dunaju rojeni padar in kroja~ Henrik Weis (1815–1892) (Kragl 1935: 261, 339), samouki homeopati pa so delovali tudi v nekaterih drugih krajih na Slovenskem. Na Slovenskem delujo~i homeopati so se s homeopatijo seznanjali na razli~ne na~ine, od prebiranja Hahnemannovih knjig in druge strokovne literature do priro~nikov, namenjenih lai~nim homeopatom. Nekateri pa so imeli stike tudi z raznimi homeopatskimi zdru`enji v tujini, o ~emer pri~a npr. zapu{~ina metli{kega pro{ta in `upnika Daniela Ter~ka (1819–1887), ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. V {tevilnih domovih naj bi imeli `e v 30. letih 19. stoletja manj{e homeopatske lekarnice in priro~nike (Attomyr 1833: 19). Homeopatska zdravila so tako zdravniki homeopati kot samouki homeopati naro~ali po po{ti ali pa jih kupovali v lekarnah. Po oglasih v ~asopisju sode~ so v {tevilnih lekarnah v ve~jih slovenskih krajih vsaj od srede 19. stoletja prodajali tudi homeopatska zdravila, tako posamezna kot tudi lekarnice za razli~no rabo (potovalne, dru`inske, za zdravljenje `ivali …). V nekaterih lekarnah so zdravila tudi pripravljali; izdelava in prodaja homeopatskih zdravil se je ponekod ohranila do obdobja med svetovnima vojnama, ko je bilo {e vedno nekaj delujo~ih 15 Dolenjske novice 34, 1918, {t. 7, str. 27. homeopatov, ki pa so zaradi bolj{e organizacije zdravstvene slu`be, vse ve~jega {tevila zdravnikov in zaupanja v razvijajo~o se medicino po~asi izgubljali na pomenu. Po doslej znanih podatkih ka`e, da sta bila med zdravilci, ki so v 19. stoletju delovali na Slovenskem, po na~inu zdravljenja Adelmi Vay najbli`ja homeopat in magnetist usmiljeni brat Matev` Gradi{ek (1776–1837) ([ilc 2000) in duhovnik Jurij Humar (1819–1890), “~udodelnik s Primskovega”, ki si svojih zdravilnih in nekaterih drugih nenavadnih sposobnosti sicer ni znal razlagati, najve~ podobnosti pa je na{el z magnetizmom (@idov 2005). Glas o uspe{nem zdravitelju Juriju Humarju je konec 70. let devetnajstega stoletja pri{el tudi do Adelme. Ne vemo sicer, ~e sta se kdaj sre~ala, sta pa zagotovo komunicirala preko pisem, ki jih Adelma omenja tudi v svoji knjigi (Vay 1900: 932–935). Leta 1879 je Adelma Humarju poslala svojo knjigo,16 iz 145 katere je Humar razbral, da oba uspe{no zdravita na podoben na~in. Na Adelmino pro{njo ji je v pismih razlo`il, kako je za~el zdraviti ter kaj in na kak{en na~in zdravi, Adelmine zdravilne sposobnosti pa je ocenil kot {e bolj{e od svojih (Lokov{ek 1932, {t. 231: 4). Skupno jima je bilo nesebi~no delovanje v dobro ljudi in pri obeh se je vera v njune “~ude`ne” zdravilne sposobnosti po smrti prenesla na njuna grobova. Adelma Vay – od za~etkov zdravljenja do svetovne slave Zapisi v knjigah Adelme Vay dokazujejo, da sta bila osrednja na~ina njenega zdravljenja homeopatija in magnetizem oziroma njuna kombinacija, kar ni ni~ ~udnega, saj je `ivela v ~asu, ko sta imela oba kljub zavra~anju tedanje medicine tako po svetu kot tudi na Slovenskem {tevilne privr`ence. Po Adelminih zapisih sode~ pa naj bi bilo njeno zdravilstvo tesno povezano tudi z njenimi posebnimi sposobnostmi, {e posebej z medialnim pisanjem in vzpostavljanjem stikov z duhovi umrlih, za katere pravi, da je za~ela komunicirati z njimi leta 1865, ko je imela 25 let. Ker je imela pogosto kr~evite bole~ine, je obiskala zdravnika in magnetista Gárdosa,17 ki naj bi prepoznal njene medialne sposobnosti in ji povedal, da mora za izbolj{anje svojega zdravstvenega stanja za~eti razvijati svojo sposobnost medialnega oziroma avtomati~nega pisanja. Sprva je Adelma ideje zdravnika Gárdosa povsem zavra~ala, ob enem od naslednjih napadov kr~ev pa je kljub vsemu za~ela presku{ati svoje sposobnosti medialnega pisanja (Vay 2008: 57– 58). Preko medialnega pisanja naj bi za~ela vzpostavljati stike s {tevilnimi duhovi, ki so ji posredovali razli~na védenja. Tako naj bi leta 1866 s pomo~jo duhovnih vodnikov v {estintridesetih dneh v medialnem stanju spisala svojo prvo knjigo Geist, Kraft, Stoff, ki je iz{la leta 1869 (Vay 2008: 74; Gyimesi 2014: 6). Knjiga, ki govori o povezanosti med Bogom, vesoljem in ~lovekom, naj bi med ljudmi znova prebudila “zavest o obstoju duhovnih razse`nosti bivanja” (Ciglene~ki 2011: 35). Kot velika ~lovekoljubka, ki je bila vedno pripravljena pomagati ljudem v raznih stiskah, je Adelma za~ela svojo sposobnost medialnega pisanja in 16 Po vsej verjetnosti gre za knjigo Studien über die Geisterwelt, ki je leta 1874 iz{la v Leipzigu. 17 V svet spiritizma jo je vpeljal mad`arski zdravnik in porodni~ar János Gárdos (1813–1893) (Gyimesi 2014: 5). Nena @idov vzpostavljanja stikov z duhovi umrlih uspe{no uporabljati tudi za zdravljenje ljudi. Za~etki njenega delovanja na podro~ju zdravilstva po njenih zapisih segajo v leto 1865, ko se je pri njej oglasil zdravnik P., ki se je tudi sam ukvarjal s spiritizmom. Adelmo, ki do takrat ni poznala ne homeopatije ne magnetizma, je prosil, da bi vzpostavila stik s Hahnemannovim ali Mesmerjevim duhom, da bi pomagala enemu od njegovih pacientov v akutnem bolezenskem stanju. Sode~ po njenih zapisih naj bi ji uspelo vzpostaviti stik s Hahnemannovim duhom, ki je dolo~il dve homeopatski zdravili, po katerih je bolnik uspe{no okreval. Zdravnik P. se je kasneje {e ve~krat oglasil pri njej, da se je glede njegovih bolj zapletenih primerov bolnikov posvetovala z duhovoma zgoraj omenjenih zdravnikov in dobivala napotke, katera homeopatska zdravila potrebujejo. Pogosto naj bi poleg nasvetov 146 v zvezi z zdravili dobila tudi navodila, po katerih je poleg homeopatije bolnike zdravila z magnetizirano vodo in magneti~nimi potezami roke, pri ~emer ji je v~asih pomagal tudi mo` (Vay 2008: 70–71). Homeopatija in magnetizem kot osrednji Adelmini metodi zdravljenja sta bili po mnenju njenih (duhovnih) vodnikov tudi najbolj{i (Vay 2008: 187). Hahnemanna in Mesmerja kot svoja duhovna vodnika pri zdravljenju omenja predvsem v za~etnem obdobju svojega zdravilskega delovanja, kasneje pa tudi druge. V~asih svoje duhovne vodnike omenja poimensko, drugi~ jih imenuje le (duhovni) vodniki.18 Kmalu po prvih stikih s Hahnemannovim in Mesmerjevim duhom in prvih uspe{nih primerih ozdravitev se je za~elo nanjo obra~ati vse ve~ ljudi od blizu in dale~, tako zaradi postavljanja raznih vpra{anj duhovom kot zaradi bolezenskih te`av (Vay 2008: 71–72). Med ljudmi pa so se `e v ~asu njenega bivanja na Mad`arskem kaj hitro za~ele {iriti informacije o njej kot osebi, ki brezpla~no zdravi ljudi in jim pomaga v raznih stiskah. Njene nenavadne sposobnosti so za~ele zanimati tudi nekatere zdravnike. Tako je npr. sre~anje z Adelmo na gradu dru`ine Vay v Golopu leta 1866, ko je natan~no opisala bolezen nekega pacienta in preko avtomati~nega pisanja posredovala napotke za zdravljenje, mo~no vplivalo na mad`arskega zdravnika in magnetista Adolfa Grünhuta (1826–1906), ki se je, fasciniran nad njo, tudi sam za~el ukvarjati s spiritizmom (Gyimesi 2014: 7). Poleg glasu o uspe{nih ozdravitvah, ki se je hitro {iril med ljudmi, so na prepoznavnost Adelme Vay v {ir{em okolju vplivale tudi njene knjige. Tako je po izidu svojega dela Studien über die Geisterwelt, natisnjenega leta 1874 (Vay 1900: 122), v katerem je opisala razli~ne primere uspe{nega zdravljenja ljudi med letoma 1865 in 1870, katerih zdravstvene te`ave so bile po njenem mnenju (oz. mnenju njenih duhovnih vodnikov) povezane s prisotnostjo duhov, prejela {tevilne pisne pro{nje za pomo~ pri zdravljenju (Vay 2008: 73). Na njen naslov so za~ela prihajati pisma bolnikov iz razli~nih koncev Evrope in Amerike (Ciglene~ki 2011: 15), med katerimi so prevladovali za tedanjo medicino nere{ljivi primeri. Vsi, ki so ji pisali, pa so morali navesti svoje ime, saj se je, sode~ po njenih zapiskih, zavedala, da so na eni strani hvale`ni bolniki, na drugi pa tisti, ki njenega delovanja niso 18 Ker menim, da Adelmini duhovni vodniki potrebujejo posebno obravnavo, jih v besedilu z izjemo Hahnemanna in Mesmerja ne omenjam poimensko. mogli razumeti, zato so jo prezirali in zani~evali (Vay 2008: 6)19 ali jo imeli za prismuknjeno baronico (Lokov{ek 1932, {t. 231: 4). Z dopisovanjem je imela veliko dela, saj je na dan odgovorila tudi na osem do deset pisem (Vay 1900: 935). K ve~ji prepoznavnosti njenih zdravilskih sposobnosti je vplivalo tudi pisanje nekaterih tujih avtorjev, tako npr. Helene Petrovne Blavatsky (1831–1891), ustanoviteljice teozofskega gibanja, ki je o Adelmi Vay pisala kot o osebi, ki je “svojo medialno mo~ uporabljala za zdravljenje bolnih in za tola`bo trpe~ih” (Blavatsky 1877: 291). Tudi Angle`inja Caroline Corner, ki je leta 1881 obiskala zakonca Vay v Slovenskih Konjicah, v svoji knjigi My visit to Styria, ki jo je napisala po obisku, med drugim omenja brezpogojno vero okoli{kega kme~kega prebivalstva v Adelmino ~ude`no zdravilno mo~, ki lahko bla`i bole~ino in zaradi katere so k njej 147 prihajali bolniki iz okoli{kih pa tudi bolj oddaljenih krajev (Corner 1882: 12–13). Adelma Vay – homeopatinja in magnetistka Homeopatija je bila prva metoda zdravljenja, ki jo je za~ela prakticirati Adelma Vay. Za razliko od ostalih na Slovenskem delujo~ih homeopatov, ki so svoje znanje ve~inoma pridobivali s pomo~jo homeopatskih priro~nikov, ona v svojih zapisih kot vir znanja navaja stike z duhom utemeljitelja homeopatije Samuela Hahnemanna, ki naj bi se za~eli leta 1865. Da bi lahko pomagala bolnikom, si je istega leta omislila tudi veliko homeopatsko lekarno20 in za~ela zdraviti bolezni, kot so ~revesni tifus, gri`a, povi{ana telesna temperatura in razna vnetja (Vay 2008: 71). Pri ve~ini zdravstvenih te`avah naj bi preko Hahnemannovega duha dobivala napotke glede izbora primernih homeopatskih zdravil, najve~krat pa v kombinaciji tudi z drugimi na~ini zdravljenja in pripomo~ki (glajenje, magnetiziranje, magnetizirana voda, amuleti, kopeli ...). S pomo~jo Hahnemannovega duha naj bi se (na pro{njo zdravnika P.) za~ela seznanjati tudi z vzroki bolezni, kot jih je videl omenjeni zdravnik, ki je priporo~al, da naj bo zdravljenje kroni~nih in akutnih bolezni tesno povezano z vegetarijansko dieto,21 saj je ubijanje `ivali nekaj, kar ni v skladu z duhom. Poleg ljudi pa naj bi po mnenju Hahnemannovega duha lahko zboleli tudi duhovi (Vay 2008: 79–80). Adelma je s pomo~jo homeopatije zdravila fizi~ne in psihi~ne te`ave, tako akutne kot kroni~ne, pa tudi epidemi~ne bolezni. Ko je leta 1866 za~ela na ^e{kem razsajati kolera, ki se je raz{irila tudi na Spodnjo Avstrijo in Mad`arsko, je uspe{no zdravila bolnike s kolero s pomo~jo homeopatskih zdravil Aconit in Veratrum22 (v kombinaciji z molitvijo, magnetiziranjem in drgnjenjem s toplimi brisa~ami) (Vay 2008: 259). 19 Tak primer je bil npr. duhovnik Ivan Jane`i~, ki je v svoji razpravi O spiritizmu, objavljeni leta 1889 v reviji Dom in svet, o Adelmi zapisal, da je “prenapeta in naduta spiritistovka” (Jane`i~ 1889: 258). 20 Komplet {tevilnih razli~nih homeopatskih zdravil. 21 Na za~etku svoje zdravilske “kariere” je bila tudi Adelma po priporo~ilu duhovnega vodnika na devet mesecev trajajo~i vegetarijanski dieti, ki naj bi ji pomagala pri odpravljanju starih zdravstvenih te`av in pripomogla k razvijanju njenih medialnih sposobnosti (Vay 2008: 72). 22 Obe omenjeni zdravili v svojem ~lanku o koleri Die Cholera asiatica omenja tudi ljubljanski homeopat in kirurg Josip Kos (Kos 1849: 238). Nena @idov Adelma v svojih zapiskih omenja homeopatska zdravila, kot so: Aconit, Arsenic, Bryonia, Calcarium carbo, Cannabis, Carbo carbonicum, Chamomilla, China, Cocculus, Hepar, Ignatia, Hyosciamus, Iodum, Opium, Pulsatilla, Sulphur, Variolin in Veratrum. Glede na to, da je imela doma veliko homeopatsko lekarno in se je nanjo obra~alo veliko {tevilo bolnikov, lahko sklepamo, da je uporabljala tudi {tevilna druga zdravila,23 le da jih v svojih knjigah ne omenja. Bolnikom je dajala zdravila v potenci C30,24 najvi{ji, ki je bila v rabi za ~asa Hahnemannovega `ivljenja. Bolniki so najve~krat u`ivali eno zdravilo ali dve zdravili hkrati25 , redkeje tri zdravila zaporedno v razmiku nekaj dni. Zanimivo pa je, da je bilo predpisovanje zdravil pogosto povezano s {tevilom 3 in ve~kratniki {tevila 3.26 Tako so morali bolniki jemati npr. 3 ali 9 zrnc na dan; eno zrnce vsake 3 tedne; 9 148 zrnc v 33 dneh; 3 zrnca na dan 21 dni; 3 zrnca na dan 3 tedne. Iz zapiskov Adelme Vay je razvidno, da homeopatskih zdravil ni uporabljala le za bolnike, temve~ tudi za laj{anje mo`evih (npr. Vay 2008: 255) in svojih te`av (npr. Vay 1900: 222). Adelma v svojih zapisih kot vir znanja o homeopatiji omenja komuniciranje s Hahnemannovim duhom in drugimi (duhovnimi) vodniki, vendar pa se je po vsej verjetnosti s homeopatijo seznanjala (tudi) s pomo~jo drugih virov. Glede na to, da se je zavedala, da je bilo predpisovanje dveh zdravil hkrati v ~asu, ko se je za~ela ukvarjati s homeopatijo, zelo redko (Vay 2008: 71), bi lahko sklepali, da je poznala vsaj nekatera Hahnemannova dela, verjetno pa je imela tudi homeopatske priro~nike drugih avtorjev. Med {tevilnimi osebami, s katerimi si je dopisovala, najdemo dr. Urbanettija (Ciglene~ki 2012: 99), italijanskega okrajnega zdravnika iz Ogleja, ki je bil homeopat. Nedvomno pa je veliko znanja o homeopatiji pridobila na osnovi lastnih izku{enj z bolniki. Ker je zdravila veliko {tevilo ljudi, je zagotovo morala veliko homeopatsko lekarno, ki si jo je omislila leta 1865, nenehno dopolnjevati. Po vsej verjetnosti pa je imela tudi manj{o “potovalno” homeopatsko lekarnico,27 ki jo je vzela s seboj, kadar je {la na pot, da je lahko pomagala sebi in mo`u pa tudi ljudem, ki jih je sre~ala po naklju~ju. Tako npr. v svojih spominih opisuje primer de~ka, ki je `e dalj ~asa mo~no ka{ljal, zato mu je dala homeopatsko zdravilo Chamomilla (Vay 1900: 168). Omenja tudi tri `enske, s katerimi je bila skupaj na razburkanem morju; za prepre~itev morske bolezni jim je dala homeopatsko zdravilo Coculus, ki ga je vzela tudi sama (Vay 1900: 189). Da je homeopatska zdravila uporabljala za laj{anje lastnih te`av, dokazuje tudi opis nespe~nosti, ki jo je hotela pregnati s homeopatskim zdravilom Ignatia, a ji ni pomagalo (Vay 1900: 222). Bolniki so homeopatske kroglice zau`ili cele ali jih najprej raztopili v obi~ajni ali magnetizirani vodi in raztopino u`ivali po `licah. Nedvomno je Adelma s pomo~jo homeopatije pomagala pri zdravstvenih te`av {tevilnim ljudem, tako 23 Za primerjavo: na gradu Hmeljnik `ive~a baronica Marija Wambolt je za zdravljenje dolenjskih kmetov na za~etku 20. stoletja uporabljala okoli 50 homeopatskih zdravil (@idov 2007: 123–124). 24 O potenciranju Adelma Vay pi{e tudi v knjigi Duh, sila, snov (Vay 2011: 187–207). 25 Hahnemann je priporo~al izbiro le enega zdravila, redko dveh. 26 Nedvomno je to povezano s triado duha, sile in snovi (Ciglene~ki 2011: 24–25). 27 Obi~ajno gre za manj{i etui ali {katlico homeopatskih zdravil za laj{anje te`av, ki se najve~krat pojavljalo na potovanjih. tistim iz svoje okolice kot tudi tistim iz precej oddaljenih krajev. Po doslej znanih podatkih ni bila prva v Slovenskih Konjicah, ki se je ukvarjala s homeopatijo; leta 1844 je tam nastopil slu`bo duhovnik Martin Sevnik (1813–1892), ki je s pomo~jo homeopatije brezpla~no zdravil okoli{ko kme~ko prebivalstvo (Pajek 1892). Poleg homeopatskih kroglic je Adelma pri zdravljenju uporabljala {e razli~ne tehnike magnetizma, ki jih je dopolnjevala z drugimi takrat uveljavljenimi podporami (npr. dieta) in raznimi svojimi postopki. Tako v svojih zapisih pogosto omenja magneti~ne poteze z roko (npr. Vay 2008: 187), magnetiziranje oz. zdravljenje s polaganjem rok (npr. Vay 2008: 157) in tudi magnetiziranje oz. zdravljenje z rokami na daljavo (npr. Vay 2008: 228). Svojim bolnikom je zelo pogosto dajala piti vodo, ki jo je pred tem magnetizirala (npr. Vay 2008: 185, 187, 269, 270), v zapiskih pa 149 omenja tudi magnetizirano oran`ado (Vay 2008: 256). Nekatere bolnike je spravila v magneti~no spanje (npr. Vay 2008: 236, 264, 299), drugim spet je priporo~ala namakanje v magnetni kopeli – vodi, v kateri se je kuhalo magnetno jeklo (npr. Vay 2008: 157–158, 192). Nekaterim je svetovala u`ivanje “son~ne vode”, ki so jo dobili tako, da so za deset minut dali na sonce steklenico z vodo, ki so jo morali tekom dneva popiti (Vay 2008: 215). Spet drugi so morali okoli vratu nositi amulete (npr. Vay 2008: 120, 180, 204), med njimi tudi take, v katerih so bili v svilo zaviti Adelmini lasje (Vay 2008: 229). Pogosto je zdravljenje spremljala tudi Adelmina molitev in molitev bolnikov (npr. Vay 2008: 148, 229). Med kopelmi, ki jih je predpisovala svojim bolnikom, je bila npr. kopel iz mila, kuhinjske soli in p{eni~nih otrobov (Vay 2008: 148). Nekaterim je za izbolj{anje zdravja priporo~ala tudi drgnjenje delov telesa z mokro laneno brisa~o (npr. Vay 2008: 193, 297) ter tople ali hladne obkladke (npr. Vay 2008: 255, 297). Del njenega zdravljenja so bile tudi razne diete. Tako je nekaterim bolnikom prepovedala pitje vina, omejila koli~ine ali vrste mesa, ki so ga smeli u`ivati (Vay 2008: 196, 215), ali celo povsem prepovedala u`ivanje mesa (Vay 2008: 209, 212). Osebe, s katerimi je pri{la v osebni stik, je najve~krat zdravila s homeopatskimi kroglicami, magneti~nimi potezami roke, s polaganjem rok in z magnetizirano vodo, bolnikom, ki so za pomo~ prosili preko pisem, pa je homeopatske kroglice po{iljala po po{ti,28 pogosto z dodano magnetizirano vato oziroma magnetiziranimi oblati (Vay 1900:122, 942). Magnetizirane oblate z ozna~enimi odmerki za u`ivanje in magnetizirano vato za polaganje na obolele dele telesa je za~ela po nasvetu duhovnika in magnetista Jurija Humarja, s katerim sta si dopisovala, po{iljati leta 1880 (Vay 1900: 935, 942). Od uspe{no ozdravljenih bolnikov je prejemala {tevilna zahvalna pisma, nekateri so ji celo napisali pesmi: “Polaga ne`no roko / in v mislih ji te~e molitev, / ~ez to spu{~a se bo`je oko / in bli`a se bolnemu ozdravitev” (Vay 1900: 212–213). V svojih zapisih omenja, da naj bi ozdravila na tiso~e kroni~nih in akutnih bolezni, med drugim tudi psihi~ne te`ave oziroma “obsedenosti”, na katere so po njenem mnenju vplivali duhovi (Vay 2008: 6). Seveda je bilo njeno zdravljenje s pomo~jo duhov pogosto tudi predmet posmeha, vendar se ni dala motiti, saj je 28 Jurij Humar ji je sicer v enem od svojih pisem predlagal, naj namesto homeopatskih kroglic uporablja magnetizirano vato ali papir, kar naj bi bilo po njegovem mnenju bolj enostavno (Lokov{ek 1932, {t. 231: 4). Nena @idov zdravljenje dojemala kot del svojega poslanstva (Vay 1900: 82). S pomo~jo magnetizma je zdravila do svojega petdesetega leta, ko naj bi za~ela njena zdravilna mo~ pe{ati (Vay 1900: 935), ne vemo pa, do kdaj je zdravila s pomo~jo homeopatije. Ka`e, da se je sama zavedala svojih omejitev, saj v enem od svojih zapisov omenja, da je bolno slu`kinjo poslala na zdravljenje v Gizelino bolni{nico v Celje (Vay 1900: 604). Sklep Kljub temu, da je Adelma Vay bivala v Slovenskih Konjicah ve~ji del svojega `ivljenja, je bilo njeno delovanje na podro~ju zdravilstva na Slovenskem doslej spregledano. Medtem ko je v svetu slovela kot medij in spiritistka in je imela 150 stike s {tevilnimi eminentnimi ljudmi, povezanimi s spiritizmom in okultizmom (Ciglene~ki 2012: 98–99), je bila na Slovenskem prisotna predvsem v zavesti lokalnega kme~kega prebivalstva, ki je verjelo v njeno ~ude`no zdravilno mo~. Njeno ime se za ~asa njenega `ivljenja ob~asno pojavlja v ~asnikih in ~asopisih, kot so Cillier Zeitung in Deutsche Wacht, ki sta izhajala v Celju, ter Slovenski gospodar in Marburger Zeitung, ki sta izhajala v Mariboru. Najpogosteje se skupaj z mo`em pojavlja v povezavi z njuno dobrodelnostjo, ob~asno poro~ajo o izidih njenih knjig, skorajda ne omenjajo pa njenega delovanja na podro~ju zdravilstva. Izjemo predstavlja le omemba, povezana z objavo Humarjevih pisem v ~asniku Slovenec leta 1932 (Lokov{ek 1932). Med razloge za njeno “odsotnost” bi morda lahko {teli tudi to, da so jo mnogi, kljub temu, da je ve~ji del svojega `ivljenja prebivala v Slovenskih Konjicah, do`ivljali kot Mad`arko.29 Adelmino zdravilstvo je bilo v veliki meri povezano z duhom ~asa, v katerem je `ivela: tesno je bilo povezano z molitvijo kot komunikacijo z bogom, s spiritizmom (Ciglene~ki 2012: 87–88) kot komunikacijo s svetom duhov ter s homeopatijo in magnetizmom kot prevladujo~ima na~inoma “duhovnega” zdravljenja v njenem ~asu. Zanimivo bi bilo tako Adelmino zdravljenje s pomo~jo homeopatije kot magnetizma primerjati z omenjenima metodama v ~asu, ko sta bila njuna za~etnika {e `iva, in s kasnej{imi oblikami, ter ugotoviti morebitne Adelmine specifike oziroma inovacije. O Adelminem zdravljenju je te`ko govoriti brez omembe duhov, ki jih v svojih zapisih omenja kot tiste, ki so ji dajali nasvete v zvezi z zdravljenjem. Vsekakor bi bilo zanimivo njene duhovne vodnike primerjati z duhovnimi vodniki, ki jih omenjajo tudi nekateri novodobni zdravitelji. Adelmino zdravljenje ljudi s pomo~jo homeopatije bi lahko primerjali z delovanjem baronice Marie Wambolt, ki je v istem ~asu `ivela na gradu Hmeljnik. Podobno kot Adelma je tudi ona s pomo~jo homeopatije brezpla~no zdravila okoli{ko kme~ko prebivalstvo in njihove pra{i~e. Ne vemo sicer, ~e sta se baronici kdaj sre~ali, nedvomno pa jima je bila skupna nesebi~na skrb za zdravje okoli{kega kme~kega prebivalstva. Kar se ti~e zdravljenja s pomo~jo magnetizma, pa je najti {tevilne vzporednice z na~ini zdravljenja in s sposobnostmi, ki so jih pripisovali duhovniku Juriju Humarju. 29 Tako npr. Ivan Jane`i~ leta 1889 pi{e o Adelmi kot o osebi, ki biva na Mad`arskem (“Adelma Vay na Ogrskem”), ~eprav je takrat `e bivala v Slovenskih Konjicah) (Jane`i~ 1889: 258). Ne glede na to, kako razumemo Adelmino komuniciranje in zdravljenje s pomo~jo duhovnih vodnikov, sta bili tako njeno delovanje na podro~ju zdravilstva kot tudi humanitarnost, ki sta jo gojila skupaj z mo`em, zelo pomembni za okoli{ko, predvsem kme~ko prebivalstvo, zdravilstvo pa tudi za bolnike iz drugih delov Evrope in celo Amerike. Upam, da bo pri~ujo~i ~lanek spodbudil nadaljnje raziskovanje delovanja Adelme Vay tako na podro~ju zdravilstva kot tudi na drugih podro~jih njenih {tevilnih aktivnosti. LITERATURA IN VIRI ATTOMYR, Joseph 1833 Briefe über Homoöpathie. Leipzig: Kollmann. .3. 3. 2013.. BLAVATSKY, Helena Petrovna 1877 Isis Unveiled: a master-key to the mysteries of ancient and modern science and theology. Vol. 1: Science. New York: J. W. Bouton. .3. 3. 2013.. BOLDIN, Aleksandra 2012 Zgodovinski pogled na Adelmo von Vay, roj. grofico Wurmbrandt -Stuppach = Geschichtlicher Blick auf Adelma von Vay, geb. Gräfin Wurmbrandt - Stuppach = A historical perspective on Adelma von Vay, born countess Wurmbrandt -Stuppach. V: A. Boldin, J. Ciglene~ki, Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic = Die geheimnisvolle Baronin aus Konjice = The mysterious baroness from Konjice. Slovenske Konjice: Ob~ina. Str. 13–86. BOLDIN, Aleksandra, CIGLENE^KI, Jan 2012 Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic = Die geheimnisvolle Baronin aus Konjice = The mysterious baroness from Konjice. Slovenske Konjice: Ob~ina. BORISOV, Peter 1968 Zdravili{~a in kopali{~a na nekdanjem Kranjskem. Kronika 16, {t. 1, str. 45–58. 1977 Od ranocelni{tva do za~etkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. BRECELJ, Anton 1937 Prispevek k poglavju o klicono{ih. Zdravni{ki vestnik 9, {t. 6–7, str. 266–267. CIGLENE^KI, Jan 2011 [tajerska Pitija: baronica Adelma Vay in njen filozofski sistem. V: A. Vay, Duh, sila, snov. Ljubljana: KUD Logos. Str. 9–35. 2012 Glasovi iz onstranstva: spiritizem baronice Adelme von Vay = Stimmmen aus dem Jenseits: spiritismus der Baronin Adelma von Vay = Voices from beyond: the spiritism of baroness Adelma von Vay. V: A. Boldin, J. Ciglene~ki, Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic = Die geheimnisvolle Baronin aus Konjice = The mysterious baroness from Konjice. Slovenske Konjice: Ob~ina. Str. 87–160. 2014 Adelma von Vay: prismuknjena baronica, zvezdnica spiritizma in velika dobrotnica. V: Z. Kodri~, Nebesa cadillac. Maribor: Pivec. Str. 279–284. CORNER, Caroline 1882 My visit to Styria. London: J. Burns. .3. 3. 2013.. DRNOV[EK, Marjan 2003 Franc Pirc (1785–1880): sadjar na Kranjskem in misijonar v Ameriki. Naklo: Ob~ina. GYIMESI, Júlia 2014 Between religion and science: spiritualism, science and early psychology in Hungary. International Psychology, Practice and Research 5, str. 1–20. .9. 7. 2015.. 152 Nena @idov HUDOKLIN, Peter 1999 Zdravstvo v [entjerneju. V: M. Dra`umeri~, S. Granda (ur.): Zbornik `upnije [entjernej. [entjernej: @upnija; Ljubljana: Dru`ina. Str. 147–166. JANE@I^, Ivan 1889 O spiritizmu: kriti~na studija. Dom in svet 2, {t. 12, str. 258–264. KODRI^, Zdenko 2014 Nebesa cadillac. Maribor: Pivec. KONJI^AN, J. 1893 Bo`i~ v gradu Konji{kem. Slovenski gospodar 27, {t. 1, str. 2–3. KOS, Josip 1849 Die Cholera asiatica. Illyrisches Blatt, {t. 60, str. 238–239. KRAGL, Viktor 1936 Zgodovinski drobci `upnije Tr`i~. Tr`i~: @upni urad. LOKOV[EK, Pavel 1932 Primskovski gospod. Slovenec 60, {t. 205, str. 5; {t. 230, str. 5; {t. 231, str. 4. MAKAROVI^, Marija 1988–90 Zdravstvena kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33–34, str. 481–528. PAJEK, Jo`ef 1892 V spomin vl~. g. Martina Sevnika, `upnika [ent-Peterskega II. Slovenski gospodar 26, {t. 34, str. 270. PINTAR, Luka 1909 Satura. Ljubljanski zvon 29, {t. 7, str. 556–562. PREDIN, [tefan 1994 Mariborski lekarnarji skozi stoletja. Maribor: Mariborske lekarne. 1995 O ustanovitvi lekarn v Murski Soboti in Ljutomeru. ^asopis za zgodovino in narodopisje 66, {t. 1, str. 112–125. ROZMAN, Anton 2012 Nepopolna bibliografija Adelme von Vay. V: A. Boldin, J. Ciglene~ki, Adelma von Vay: skrivnostna baronica iz Konjic = Die geheimnisvolle Baronin aus Konjice = The mysterious baroness from Konjice. Slovenske Konjice: Ob~ina. Str. 161–163. [ILC, Jurij 2000 Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem. Ljubljana: Kulturno umetni{ko dru{tvo Tacen. TRDINA, Janez 1978 Podobe prednikov: zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879. Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS. VAY, Adelma 1900 Aus meinem Leben: ein Spiegelbild meines Lebens, meines Thun's und Lassen's, Erinnerungen, Mediumistisches, Humoristisches etc. in 365 Tagen. Bd 1, 2. Berlin: K. Siegismund. 2008 Studien über die Geisterwelt. Graz: Edition Geheimes Wissen. 2011 Duh, sila, snov. Ljubljana: KUD Logos. @IDOV, Nena 1996 Oris homeopatije v Sloveniji od za~etka 19. stoletja do danes. Etnolog 6, str. 329–335. 2004 An overview of the history of homeopathy in Slovenia in the 19th century. Medizin, Gesellschaft und Geschichte 23, str. 181–199. 2005 Jurij Humar in njegovo zdravljenje ljudi z magnetizmom. Etnolog 15, str. 323–343. 2006 Baronica Maria Wambolt in zdravljenje pra{i~ev na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije. Etnolog 16, str. 37–51. 2007a Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomo~jo homeopatije. Etnolog 17, str. 111–130. 2007b Zvezek zdravljencev lai~ne homeopatinje baronice Marie Wambolt. Bilten 4, {t. 10–11, str. 31–32. 2013 Slovenski duhovniki - homeopati v 19. in na za~etku 20. stoletja. Etnolog 23, str. 279–295. @U@EK, Maja 2009 [tipendije za {tudij medicine in homeopatije na Dunaju. Homeopatski vestnik 5, {t. 14, str. 18–19. ^asniki, ~asopisi in revije Cillier Zeitung 50, 1925, {t. 44. Deutsche Wacht 10, 1885, {t. 60. Dolenjske novice 34, 1918, {t. 7. Dom in svet 2, 1889, {t. 12. Illyrisches Blatt 1849, {t. 60. Jutro 6, 1925, {t. 123. Laibacher Zeitung 108, 1889, {t. 13. 153 Ljubljanski zvon 29, 1909, {t. 7. Nova doba 7, 1925, {t. 56. Slovenec 60, 1932, {t. 205, 230, 231. Slovenski gospodar 9, 1875, {t. 32; 13, 1879, {t. 14; 26, 1892, {t. 34, 27, 1893, {t. 1; 42, 1908, {t. 26, {t. 30; 42, 1908, {t. 30; 47, 1913, {t. 29. Zgodnja Danica 6, 1853, {t. 20; 8, 1855, {t. 25. BESEDA O AVTORICI Nena @idov, dr., je muzejska svétnica in kustodinja za socialno kulturo v Sloven­skem etnografskem muzeju. V letih 1997– 2003, 2009–2011 in 2015 je bila urednica muzejske periodi~ne publikacije Etnolog in ve~ let urednica knji`ne zbirke Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Dok­torirala je z nalogo Alternativna medicina v Sloveniji, Etnolo{ki vidik (1996). Obja­vila je knjige Rova{i = Tally sticks (2010), Ljubljanski `ivilski trg (1994) in Ob~ina Ljubljana Be`igrad (1991) ter vrsto znan­stvenih ~lankov tako v Sloveniji kot v tu­jini. Ukvarja se s preu~evanjem ljudske in alternativne medicine, nesnovne kulturne dedi{~ine, ljudskega prava in {eg. ABOUT THE AUTHOR Nena @idov, PhD, is a museum counsellor and curator of social culture at the Slovene Ethnographic Museum. In 1997– 2003, 2009–2011, and 2015 she has acted as editor of the museum’s periodical publication Etnolog, and she has edited the book collection Library of the Slovene Ethnographic Museum for several years. @idov earned her PhD degree with a dissertation entitled Alternative medicine in Slovenia - The Ethnological Aspect (1996). She has published the following books: Rova{i = Tally sticks (2010), Ljubljanski `ivilski trg (1994) and Ob~ina Ljubljana Be`igrad (1991). She has also published a range of scientific articles in Slovenia and abroad. Her research focuses mainly on folk and alternative medicine, intangible cultural heritage, common law, and customs. 154 Nena @idov SUMMARY Adelma Vay – an ignored healer from Slovenske Konjice Baroness Adelma von Vay (1840–1925) lived in Slovenske Konjice from 1867 onwards. She was among the most gifted spiritist and media of her time and highly appreciated in occult circles in Europe and America. Adelma’s kind of healing was largely connected with the spirit of the time in which she lived: with prayer as a way of communicating with God, spiritism as a way of communication with the world of the spirits, and homeopathy and magnetism as the prevailing ways of “spiritual” healing in her time. According to Adelma’s records her way of healing was mainly based on her unusual abilities - medial writing and establishing contact with the spirits of the deceased, with which she said to have started to communicate in 1865. The news about her successful healing quickly spread among the local, mainly peasant population, while her name and fame spread around Europe and to America mainly thanks to her books and the writings of foreign authors, among them Helena Petrovna Blavatsky, the founder of the Theosophical Society, and the English writer Caroline Corner. In her records Adelma Vay mentions that she healed thousands of chronic and acute diseases with the help of homeopathy and magnetism, among others psychic problems or “obsession”, which she thought to be influenced by spirits. Her way of healing with the help of spirits was, of course, also often ridiculed, but that did not put her off as she accepted healing as part of her mission in life. Although Adelma Vay lived in Slovenske Konjice for most of her life, her activities in healing have been ignored in Slovenia in the past. While she made a name of herself around the world as a medium and spiritist, and had contacts with numerous eminent people connected with spiritism and occultism, she was known in Slovenia mainly among the local peasant population, who believed in her miraculous healing powers. Some of them continue to visit Adelma’s grave in the belief that her “miraculous” healing power has been transferred to the grave. MODA – DRU@BENA VZGOJA OKUSA Janja @agar IZVLE^EK Pogajalsko razmerje med modo (oz. modno ponudbo) in osebno izbiro (in rabo) je eden od klju~nih gradnikov pojma osebni videz. Prispevek sledi tistim teoreti~nim mislim, ki razlagajo modo kot dru`beni diskurz o primernem in imenitnem, o lepem in grdem, o mo{kem in `enskem, o zdravem in uglednem ..., torej kot dru`beno (pri)silo, ki disciplinira okus in primernost izbire. Prispevek ilustrira na~ine stratificiranja modnih izdelkov in storitev, s katerimi izbrani dele`niki (mno`i~ni mediji, proizvajalci in trgovci) modne industrije soustvarjajo modo in usmerjajo potro{nika. Klju~ne besede: osebni videz, moda, modna industrija, modna ponudba, dru`beni diskurz ABSTRACT The negotiation relationship between fashion (or the fashion supply) and personal choice (and use) is one of the key elements of the notion personal appearance. The article follows the theoretical reflections, which explain fashion as a social discourse on what is proper and excellent, beautiful or ugly, masculine or feminine, healthy and respected … in other words, as a social force or coercion that disciplines taste and defines suitable choices. The article illustrates how the fashion products and services, which selected stakeholders (mass media, producers and merchants) of the fashion industry use to create fashion and direct the consumers, are stratified. Keywords: personal appearance, fashion, fashion industry, fashion supply, social discourse Uvod Opazovanje mode skozi prakse sodobne modne ponudbe je potekalo v okviru {ir{e obravnave osebnega videza kot oblike komunikacije in izbire (@agar 2011). Zato je kratka opredelitev razmerja med osebnim videzom in modo smiselna. V prvem delu je dopolnjena s klju~nimi teoreti~nimi idejami in orisom strategij modne industrije po sredini 20. stoletja. Z analizo izbranih tiskanih, televizijskih in spletnih virov, {iroko dostopnih na Slovenskem v ~asu raziskave (2010–2011), so v osrednjem delu besedila ilustrirani nekateri na~ini, kako moda skozi klasificiranje nepregledne in kaoti~ne modne ponudbe vzgaja in usmerja dru`beno primerne odtenke okusov, potreb in izbir. Janja @agar Osebni videz je oblika neverbalne komunikacije med posameznikom in dru`bo in je rezultat posameznikovih tvornih izbir.1 Povezuje vidike obla~il in telesa, opazovalca in opazovanca, ravnanja in presojanja, izku{nje in spomina, sinhronega in diahronega, vedno v kontekstu razmerja med posameznikom in specifi~nim dru`beno-kulturnim okoljem. S tem ohranja svojo izhodi{~no navezanost na teoretski pojem obla~ilna kultura (Ba{ 1987, 1992, 2004), a ga tudi preusmerja na mnoge vidike posameznika, njegovih telesnih praks in osebnih pripadnosti. Pri obravnavi pojma osebni videz so tako predmet pozornosti procesi dru`benega discipliniranja in normiranja primernega in imenitnega na eni strani, na drugi strani pa posameznikove vsakdanje prakse – kot iznajdljivi in ustvarjalni na~ini prisvajanja ponujenega. 156 Pri obravnavi obla~ilne kulture in osebnega videza se prav gotovo ni mogo~e izogniti modi – ne kot pojmu in ne kot pojavu (gl. Ba{ 1984).2 [e posebej to velja za razmere po sredini 20. stoletja, ko je vpliv pano`no in geografsko razvejane modne industrije na vsakega posameznika vedno bolj neposreden in mnogostranski. Pri tem je ponudba modnih obla~il zgolj en segment, tesno prepleten z drugimi vejami mno`i~ne produkcije in popularne kulture. Prav imenitna se zdi Königova opredelitev mode (1971) kot splo{ne socialne institucije oz. kot univerzalnega kulturnega oblikovalnega na~ela, ki zajema in preoblikuje ne le celotno ~lovekovo telo, ampak tudi vse njegove izrazne na~ine. Kot vse socialno bivanje temelji tudi moda na posnemanju, zato u~inkuje zdru`evalno in hkrati lo~evalno. Strukturi in potrebam vsake hierarhi~ne dru`be se moda prilagodi tako, da oblikuje dominantni vzorec posnemanja. Temu vzorcu sledijo razli~ne dru`bene skupine in posamezniki – a na razli~ne na~ine. S tem zavestno ali nehoteno razkrivajo (ne)pripadnost posamezni dru`beni skupini in obenem tudi osebni status. Pri tem ne gre le za ozna~evanje, pa~ pa tudi za vzpostavljanje in vzdr`evanje `elenega polo`aja in pripadnosti. Moda ima zna~aj prisile – v okviru obstoje~e in vsakokratne nove mode – ta temelji na bojazni pred kaznovanjem oz. zmanj{evanjem dru`benega ugleda (po Ba{ 1984: 74). Tako {iroko opredeljen pojem mode zajema precej {ir{i dru`beni fenomen kot je obla~ilna moda, je pa res, da so pri slednji u~inki in mo`nosti izrabe teh u~inkov zelo izraziti. Starej{e teorije mode (npr. Simmlova teorija pronicanja 1 Osebni videz ozna~uje modificirano in oble~eno telo v njegovem gibanju in izrazu (dr`a, hoja, gibi, mimika in geste). Je rezultat posameznikovih izbir in praks, vlo`kov ~asa in sredstev v lastno podobo in temu pripisanih pomenov. Je pa tudi telesna izku{nja, na~in samopredstavitve in poskus samoumestitve med ljudi, v prostor in ~as. Z vidika okolice pomeni osebni videz vse, kar je na neki osebi opaznega – vidnega, sli{anega, vonjanega, otipanega, oku{anega – in kar je mogo~e presojati glede na dru`bene norme, pomene in situacije. 2 Na vplive vsakokratnih modnih smernic in ponudbe na so~asno obla~ilno kulturo nekega dru`benega prostora je v slovenski etnologiji prvi opozoril A. Ba{ – teoretske vidike mode ni le povzel po tujih teoretikih (1984), ampak jih je tudi upo{teval pri lastnih raziskovalnih prizadevanjih (1987, 1992). navzdol3 in Veblenova premo`enjska teorija4 mode) so se najve~krat sklicevale prav nanjo, ker je nudila zelo jasen primer posnemanja. Ker so te teorije nastajale iz opazovanja kapitalisti~nih dru`benih in gospodarskih razmer 19. stoletja, so razpoznavale modo predvsem kot produkt razrednega razlikovanja oz. kot orodje za vzpostavljanje razrednih lo~evalnih identitet. V tekmovanju za dru`beni ugled so imele najve~ji pomen modne novosti in demonstrativna poraba. Za~etke prave mode so vezale na vzpon industrijskega kapitalizma konec 18. stoletja, ko naj bi {ele bila dru`bena mobilnost sploh mogo~a.5 Obla~ilne prakse pri nas in v svetu so se `e v predindustrijski dobi izvajale skozi mednarodne trgovske poti in modne vplive. Doma~a proizvodnja surovin in obla~ilnih materialov, kasneje tudi konfekcijskih izdelkov, ni bila samozadostna. 157 Pomanjkanje so zato odpravljali z uvoznimi in vi{ke z izvoznimi praksami. Modne smernice so se k nam {irile iz vsakokratnih modnih centrov, tako kot drugje po svetu. Medsebojno povezani tehni~ni, gospodarski in dru`beni procesi so bili generatorji modnega razvoja v zahodnem svetu in pri nas. Za razvoj tekstilne industrije po sredini 18. stoletja je bil tako nujen niz izumov, npr. avtomatiziranih statev leta 1785, `akardskih statev leta 1801, pletilnega stroja leta 1769 in 1775 itd. (Finniston, Williams in Bissell 1997: 392, 312, 224). Ti izumi so omogo~ili postopni premik obrti (tkalstva, barvarstva, ~ipkarstva, pletiljstva, veziljstva) v industrijsko proizvodnjo, ki je pove~ala koli~ino razpolo`ljivega metra`nega blaga in strojno izdelanih ~ipk in jim zni`ala cene. Na razvoj obla~ilne industrije je vplival izum {ivalnega stroja leta 1790 in proizvodnja gospodinjskih {ivalnih strojev za mno`i~no rabo od leta 1851 (Finniston, Williams in Bissell 1997: 322), a mnoge faze obla~ilne industrije v 19. stoletju in za~etku 20. stoletja so ostale ro~ne, npr. dodelava detajlov in zaklju~ne 3 Simmlova teorija mode iz leta 1904 temelji na ideji pronicanja kulturnih elementov iz vi{jih v ni`je dru`bene plasti (v angl. besedilih jo imenujejo “trickle-down theory”): spodnje plasti posnemajo vi{je plasti, ko prevzamejo njihov stil, ga vi{je plasti opustijo in prevzamejo novo, ki jih lo~uje od mno`ice. Imeniten primer posnemanja danega vzorca je zanj prav obla~ilna moda. Moda in tudi modne spremembe so za Simmla vedno razredno obarvane in zadovoljujejo potrebo po vklju~evanju in izklju~evanju obenem: producirajo podobnost, zvezo in solidarnost navznoter skupine in so~asno segregacijo in izklju~evanje za vse zunaj skupine (Ba{ 1984: 169; Corrigan 1997: 169–171; Miles 1998: 91; Barnard 2005: 16). 4 Veblenova premo`enjska teorija obla~enja iz leta 1899 poudarja bogastvo kot klju~ni vidik dru`bene strukture. Kapitalizem je s svojo (na~elno) dru`beno izena~itvijo ljudi prisiljeval vi{je socialne plasti, da so morale svojo premo`nost tudi dokazovati, jo narediti vidno in razpoznavno okolici, ~e naj bi dosegla tudi ugled in spo{tovanje. Obleka kot vidna oblika porabe je bila nadvse primerna za njun izraz; za to je izrabljala modne novosti, presti`nost pa se je kazala tudi skozi navidezno odve~nost, potratnost in nedelo (Ba{ 1984: 77, 83; Corrigan 1997: 161, 165). 5 Braudel (1988) in Wilsonova (1985) npr. postavljata za~etke razmi{ljanja o modi kot nizu spreminjajo~ih se slogov v 14. stoletje. Srednjeve{ka obla~ila pred tem so bila zelo stati~na, vendar so vidno ozna~evala razrede in njihovo dru`beno mo~. A vendarle tudi po 14. stoletju ne gre za modo v sodobnem pomenu besede, saj modne smernice dolo~a in omejuje dvor, poleg tega pa ne gre za hitre spremembe (po Barnard 2005: 135, 139, 140). Tak{no naziranje po mnenju nekaterih sodobnej{ih teoretikov (npr. Entwistle 2001; Sweetman 2001; Eicher 2010a, b itd.) neupravi~eno postavlja ena~aj med modo in moderno evropsko oz. zahodno kulturo. Janja @agar faze. Za pravo konfekcijsko industrijo6 so bile klju~ne nove iznajdbe: sistemi natan~nega merjenja telesa, velikostim prilagojeni papirnati kroji in na~in rezanja ve~ plasti blaga po kroju naenkrat, po drugi svetovni vojni pa {e sistem standardnih mer konfekcijskih obla~il in nova sinteti~na vlakna (Tortora 2010: 166). Razvoj konfekcijskih tehnik in tehnologij, znanje o prilagajanju krojev industrijski fazni izdelavi in uvajanje novih materialov v industriji je v 20. stoletju omogo~ilo mno`i~no proizvodnjo. Ne glede na to je modne smernice vse do sredine stoletja {e vedno definirala vodilna pari{ka moda, ki je vplivala tudi na druge obrtni{ke izdelke po meri naro~nika. Cenovna dostopnost in mo`nost takoj{nje rabe konfekcije sta nagovarjala {ir{e kroge potro{nikov (predvsem srednje sloje in premo`ne segmente delavstva), 158 vendar njena raba v evropskih dr`avah {e ni bila prevladujo~a. Je pa konfekcija v Angliji in ZDA `e od srede 19. stoletja v veliki meri nadomestila unikatno izdelavo obla~il po meri. ^eprav bolj enostavnih in konvencionalnih oblik, je veljala za prakti~no vsakdanje obla~ilo, manj podlo`no hitrim modnim spremembam. V medvojnih in povojnih evropskih razmerah se je konfekcija prav zaradi teh lastnosti uspe{no postavila ob bok luksuzni visoki pari{ki modi (fr. haute couture). V 50. in 60. letih so modo usmerjali {e drugi modni centri, npr. London, Milano in New York, kasneje tudi Tokio, Moskva, Dakar, Los Angeles, San Francisco idr. (Kawamura 2010: 194; Breward 2010: 226). Ve~ja konkurenca in potreba po dobi~ku je v 60. in 70. letih prisilila francosko modno industrijo k novi strategiji: konfekcijskim izdelkom, ki {e niso imeli prave socialne vrednosti, so za~eli dodajati vrednost z imeni oblikovalcev. Tako je nastala moda blagovnih znamk (fr. Pret-a-Porter, ang. Ready to Wear), oblikovno in cenovno vmesna razli~ica med visoko modo in mno`i~no industrijsko ponudbo. Uspe{ne mode blagovnih znamk so se oprijeli tudi drugi modni centri in tovarne. Govorimo o namernih strategijah mode, ki s tak{no pove~ano stratifikacijo uspe{neje zado{~a dru`beni hierarhiji in njenim potrebam. Modna industrija je v naslednjih desetletjih ponudbo vedno bolj stratificirala in raz~lenjevala: z mo~no raznovrstno in spreminjajo~o se ponudbo “modnih novosti”, z licenciranjem in ponaredki7 , s sklicevanjem na izbrane modne ikone – promotorje posameznih blagovnih znamk8, z zgledovanjem po 6 Konfekcija v pomenu vnaprej, za nedolo~enega kupca izdelanih obla~ilnih sestavin, je v omejenem obsegu obstajala `e v predindustrijskem obdobju – kot obrtni{ki serijski izdelki (npr. klobuki, slamniki, nogavice ...) (Ba{ 1987: 83–108). 7 Licenca oz. licenciranje je poobla{~ena produkcija po modelu znanega oblikovalca, ki jo opravljajo tuji proizvajalci in ki raz{irja ime blagovne znamke po svetu. Ponaredki izrabljajo ugledno blagovno znamko in z zunanjo podobnostjo, a obi~ajno slab{o kakovostjo in precej ni`jo ceno, zavajajo potro{nike. Vendar jim morda na drugi strani ponujajo tudi mo`nost, da tak izdelek bolj ali manj uspe{no uporabijo v igri vtisov na okolico. 8 Vloga tovrstnih modnih pionirjev (trendseterjev) ne izhaja toliko iz njihove resni~ne uspe{nosti, vplivnosti in modnega poznavalstva, kot iz tr`nih strategij modne industrije. Izbira tak{nih posameznikov z razli~nih podro~ij javnega `ivljenja, filmske in glasbene industrije pa sveta modnega in {portnega spektakla, ki jih modna industrija izrablja kot promotorje modnih oblikovalskih imen, blagovnih znamk in “vanje ujetih” `ivljenjskih stilov, bli{~a in presti`a slave, je uspe{en na~in prepri~evanja potro{nikov. dobrih praksah t. i. uli~ne mode9 itd. Pomen bogastva oz. presti`a ima v razmerah mno`i~ne produkcije druga~en obraz: kar je na~elno primerno za vsakogar (zato nudi iluzijo svobodne izbire med vsemi ponujenimi mo`nostmi), se skozi modo diferencira tako, da zmore izkazati prav vse socialne razlike10 . Tekstilna in konfekcijska industrija sta torej prerasli v t. i. modno industrijo, ko sta svoj proizvodni proces uspe{no povezali s tr`nimi strategijami in na~ini distribuiranja, da bi s tem kar najbolj pove~ali modno potro{njo. Pravi razmah je modna industrija do`ivela po drugi svetovni vojni, ~eprav je mogo~e njene za~etne smeri tr`enja in navezave na so~asno popularno kulturo (filmsko, glasbeno, tudi {portno) potrditi tudi prej. Temelj potro{ni{ke ideologije, s katero naj bi se pospe{evala poraba, je v drugi 159 polovici 20. stoletja postal individualizirani potro{nik z voljo in `eljo po nenehnih nakupih, primerjavah in tekmovanju z drugimi; disciplinirano telo potro{nika pomeni dru`benim standardom primerno oblikovan osebni videz. Modna industrija zato povezuje vse elemente, ki to dru`beno ideologijo posamezniku predstavljajo kot Realnost oz. kot samoumevno nujnost s predznakom zabave in u`itka, sre~e in uspe{nosti. Potro{njo pospe{ujejo oblike popularne kulture, ki poenoteno polje mode in izena~enega okusa pretvarja v serijo tr`nih ni{ s segmentiranimi okusi in oblikami. Prej{nje dolgotrajne modne cikluse so zamenjale bolj pluralne mikro­mode, ki nudijo okvir za samoozna~evanje skupin in posameznikov. Modna industrija je v primerjavi z obla~ilno industrijo mnogo bolj kompleksna, saj mora delovati usklajeno na mnogih podro~jih tr`enja in distribuiranja. Mode ne ustvarja modni oblikovalec in ne proizvajalec izdelkov, ampak sodelujejo pri tem tudi tr`niki, svetovalci, stilisti, zalo`niki, uredniki, modni publicisti in poro~evalci itd. Modna industrija je zato mo~no odvisna od mno`i~nih medijev (tisk, radio, televizija, internet). Njihova naloga ni le reklamiranje in {irjenje informacij o modni ponudbi, ampak tudi v dejavnem oblikovanju in {irjenju védenja in znanja o tej ponudbi. Modni tisk na primer klasifikacijo opravlja tako, da posamezne kolekcije ozna~uje (npr. romanti~ne, spro{~ene, poslovne, mo~ne, resne, stroge, zapeljive, privla~ne) in jih s tem lo~uje med seboj, jih javno ovrednoti in ustvarja navidezni red v kaoti~ni modni ponudbi. To pomeni, da ima klju~no vlogo pri definiranju tega, kaj naj velja kot moda in kak{na je notranja klasifikacija stilskih, spolnih, starostnih, statusnih, dnevnih, sezonskih, namembnostnih in {e kak{nih kategorij. [e bolj tudi zato, ker v vizualizirani obliki predlaga, kako naj se tak{na moda spremeni v nosljivo obleko, kako naj se kombinira, zapenja, zavezuje, viha, me~ka, ravna, plasti ..., da bo tako abstraktno modno idejo skozi spolni in estetski diskurz transformirala v primerno uporabno obla~ilo (Moeran 2010: 213, 214). 9 V zvezi s tem govori Polhemus celo o novi smeri modne difuzije (“bubble up theory”: 8–12), pri kateri je modna industrija ustvarjalnost mnogih subkulturnih stilov 2. polovice 20. stoletja potegnila v svoje mehanizme in iz njih oblikovala nove tr`ne ni{e za vedno bolj segregirane okuse. T. i. uli~ni stili so se proti koncu prej{njega stoletja tako zlili v “modni supermarket stilov”, iz katerega je mogo~e zajemati glede na okus in trenutne izbire (Polhemus 1994: 131–137). 10 Davis (1992) na primeru blue jeansa (ki je zlahka asociacija na delo, rev{~ino in neelitizem) ugotavlja skozi analizo oglasa za visokocenovno blue jeans kolekcijo Karla Lagerfelda (za Chanelov butik na Beverly Hillsu iz leta 1987), kako iznajdljiva in prilagodljiva je lahko moda (po Corrigan 1997: 167, 168). Janja @agar Z razvojem tekstilne industrije po sredini 18. stoletja, konfekcijske industrije po sredini 19. ter modne industrije po sredini 20. stoletja se je torej oblikovala dana{nja podoba globalne mode z mno`ico lokalnih, stilnih, prilo`nostnih in individualnih razli~ic. ^e so starej{e teorije lastnosti mode utemeljevale na napetosti med dru`benimi razredi, so sodobnej{e teorije mode vendarle morale upo{tevati spremenjene dru`bene strukture 20. stoletja. Fragmentarnost dru`be in tekmovalnost v njej nista ve~ zgolj razredno pogojeni, ampak temeljita na mnogih simbolnih in konsenzualnih oblikah presti`a in dru`benih strukturah, v katerih vse skupine so~asno in legitimno i{~ejo elemente lepega, sprejemljivega, modernega ... Oporo kasnej{im teoretikom mode so dajale {ir{e (postmodernisti~ne) dru`bene teorije, vodilo pa jih je tudi 160 opazovanje transformacij mode in njenih razmerij do gospodarstva in ekonomije, dru`be in posameznika. Moda kljub enakim izdelkom pospe{uje mo`nosti izbire in kombinatorike – razlika med istovrstnimi produkti je v simbolnih pomenih in rabah, ki nastajajo v konkretnih dru`benih situacijah. Moda ima v tak{nih razmerah pomembno vlogo komunikacijskega sredstva. Ne gre toliko za semiolo{ko razumevanje obla~il kot oblike jezika11, kot za razumevanje mode v smislu nabora kod, ki modne dobrine pretvarjajo v zgovorne pomene (McCracken po Miles 1998: 92). Obla~ilo samo na sebi nima nikakr{nega pomena. [ele njegov kontekst – razlika v odnosu do drugih istovrstnih obla~il in okoli{~ine rabe – ustvarja njegov komunikacijski pomen. Produkcija in izmenjava pomenov sta procesna (od zasnove do kon~ne rabe), zato so viri pomenov na eni strani oblikovalci, izdelovalci, stilisti, tr`niki in trgovci, na drugi strani pa nosilci in njihova okolica (Fiske po Barnard 2005: 39– 43). Modni izdelki so zgolj znaki, ki svoj pomen oblikujejo skozi razliko do drugih znakov. Te razlike moda kodira v mre`o razlik, in sicer tako, da se na tej podlagi ponovno vzpostavljajo kulturne neenakosti in dru`bene pristranosti. Modo je mo~ razumeti kot nujo po inovaciji znakov oz. gonjo po neprestani produkciji pomenov, saj ima vgrajen princip zastarelosti: “lepo” je lahko konstruirano le skozi igro razlike med starim in novim, saj absolutnih vrednosti lepega ni (Baudrillard po Barnard 2005: 210–214). Razumevanje mode kot oblike dru`bene komunikacije izpostavlja torej premi~nost, nestabilnost, arbitrarnost pomenov, ki sami na sebi ne obstajajo. Opazovanje dvoumnosti in nedolo~ljivosti pomenov v modnih produktih se pojavlja {e v nekaterih postmodernih razmislekih, ki modo opazujejo kot polje dru`benega discipliniranja, standardiziranja posameznika oz. kot polje mno`ice diskurzov lepega, zdravega, moralnega, uglednega, seksualnega itd. (Sawchuk 1988; Derrida 1994). Kar je zelo blizu Foucaultovemu razmi{ljanju o dru`benem discipliniranju skozi dru`bene diskurze in prakse (Foucault 1984, 1991) in Bourdiejevemu konceptu habitusa (Bourdieu 1977, 1984), ki pojasni kultivacijo okusa in telesnih tehnik ter vzorcev vedenja in izbire. 11 O tem npr. Bogatyrev (1971), Sahlins (1976), Enninger (1984), Lurie (1992) idr. Prakse sodobne modne ponudbe Opazovanje sodobne modne ponudbe sem usmerila na analizo izbranih medijskih (~asopisnih, televizijskih, internetnih) strategij in strategij proizvajalcev, saj ti mo~no vplivajo na splo{no in osebno predstavo o modernem in lepem. Obenem ponudbo segmentirajo tako, da bo katerakoli izbira in raba v obstoje~em okviru ponudbe reproducirala obstoje~a dru`bena razmerja mo~i. Zaradi globalnega zna~aja modne industrije zadnjih nekaj desetletij nisem izhajala iz domneve o lokalni ali nacionalni modi – tak{no je mogo~e opazovati le z vidika nacionalne ekonomije. A tudi nacionalno gospodarstvo in ekonomija sta odvisna in tesno prepletena z mednarodnimi tokovi produkcije, distribucije in uporabe izdelkov in storitev. Vidik nacionalnega zato ni bil moj namen, saj za potro{nika kot 161 posameznika ni klju~nega pomena. Dostopnost do informacij, izdelkov in storitev ne oblikuje in spodbuja slovenskega potro{nika, ampak globalnega potro{nika. To velja vsaj za razmere zadnjih dveh ali treh desetletij, ko je potro{ni{ka kultura na slovenskih tleh podprta tudi z izdatno razpolo`ljivo ponudbo, doma~o ali uvo`eno. Mobilnost ljudi je v tem ~asu vedno ve~ja, ne le fizi~na (ta omogo~a neposredno izbiro in nakupovanje domala kjerkoli, kamor vodijo posameznika poslovne, turisti~ne, interesne ali dru`abne destinacije), ampak tudi posredna, po mno`i~nih medijih. Prav ti so glavni posredniki vsiljenih dru`benih klasifikacij in standardov, ki so oblika dru`benega reda in jih posameznik ponotranji v samodisciplino in samopresojo. Vsebine, posredovane v tisku, na televizijskih in radijskih kanalih ali po elektronskih mre`ah, so klju~ne za diskurzivno predstavo o realnosti, ki je tudi okvir ustrezne ponudbe. Iz tega posameznik ~rpa, ko modelira svoj osebni videz in `ivljenjski stil. Gre za usmerjanje in konstruiranje, informiranje in zgledovanje, svetovanje in primerjavo, ne le potro{ni{kih produktov in uslug, ampak prav vsake posami~ne ponudbe in v izdelek vtkane ideologije potro{ni{ke kulture. Zanimale so me oblike klasificiranja kot na~ina vzpostavljanja reda ter vidiki lo~evalnih strategij med medijskimi, produkcijskimi in trgovskimi ponudniki v boju za prepoznavnost in potro{nika (predstavitveni nagovori, opredeljevanje ciljnih skupin, slogani ipd.). Tudi ponudba modnih in drugih revij, televizijskih kanalov in oddaj, spletnih vsebin, ki dopolnjujejo klasi~no medijsko ponudbo in ponudbo proizvajalcev in trgovcev, je z vidika posameznika kaoti~na in nepregledna celota. Zato je poseganje po ponujeni medijski vsebini le ena posameznikovih izbir. Nenazadnje so me zanimali tudi na~ini definiranja obla~ilnih stilov s poimenovanji kolekcij, linij izdelkov in posameznih artiklov, saj so s tem oblikovani tudi vzorci okusov in njim predlagani pomeni. Modni in drugi tiski V Sloveniji je bilo leta 2010 na doma~ih prodajnih pultih mogo~e pose~i vsaj po 147 razli~nih naslovih t. i. “`enskega tiska” (od tega 39 v slovenskem jeziku) in 82 naslovih t. i. “modnih edicij” (od tega 12 v slovenskem jeziku); kategoriji Janja @agar povzemam po njihovih rubrikah, ~eprav so zgolj okvirne opredelitve, namenjene la`jemu klasificiranju.12 Pri “`enskih tiskih” prednja~ijo mese~niki (67), tedniki (37) in trimese~niki (12), izhajajo pa tudi kot {tirinajstdnevniki (8), dvomese~niki (8) ali {tirimese~niki (1). Izhajajo {e enkrat na pol leta (2), enkrat letno (9), v treh primerih pa je {lo za enkratne izdaje, navadno kot tematske priloge drugim revijam. Med vsemi revijami iz te skupine jih je bilo 39 slovenskega izvora, bodisi kot originalne ali slovenske licen~ne edicije. Kar 108 naslovov “`enskega tiska” podjetje Delo Prodaja, d. d. uva`a iz Nem~ije (36), ZDA (19), Italije (14), Hrva{ke (13), Velike Britanije (12), Francije (7), Rusije (3) in po dve iz [panije in Nizozemske. Med modnimi revijami je bilo 12 tak{nih, ki so nastale pri nas, preostalih 162 70 pa je bilo uvo`enih: tudi teh najve~ iz Nem~ije (22), ostale pa iz Italije (17), Velike Britanije (10), Francije (9) in ZDA (8) ter po ena iz Hrva{ke, Rusije, Srbije in [panije. Tudi tu je najve~ mese~nikov (32), veliko je tudi polletnikov (19) in ~etrtletnikov (16). Enoletnih edicij je {est, prav toliko tudi dvomese~nikov; med preostalimi so {e po en tednik, {tirinajstdnevnik in {tirimese~nik. Licen~ne revije v slovenski izdaji (Cosmopolitan, Elle, Diana, Burda, Fashion Avenue itd.) so na prodajnih pultih dopolnjene tudi z nekaterimi drugimi licen~nimi edicijami iste revije, pa tudi z njihovih specializiranimi edicijami, usmerjenimi v posebno ciljno ob~instvo ali temo: Cosmopolitan (13), Vogue (12), Elle (10), Diana (7), Marie Claire (7), Burda (6), Glamour (5), In Style (5), GQ (3) itd. Videz tako {iroke ponudbe je gotovo nepopoln, saj pokriva le enega distributerja – resda najve~jega – revijalnega tiska pri nas. Mo`nosti individualnega naro~anja revij iz tujine ne gre prezreti, jih je pa nemogo~e preiskati. Pomembna je dostopnosti do revij ali vsaj informacij o njih na spletnih portalih; eden takih je npr. portal z imenom Isuu, ki ponuja od leta 2009 nekaj sto modnih in njim podobnih publikacij.13 Da bi se revije medsebojno lo~ile in pritegnile ~im {ir{i krog bralcev, sku{ajo oblikovati zanimiva in posebna predstavitvena besedila, v njih pa sebi lastne poudarke in teme, ki jih `elijo pokrivati, prav tako tudi pri~akovane ciljne skupine. Ilustrativne v tem smislu so predstavitve dveh revijalno-zalo`ni{kih podjetij pri nas: Delo Revije, d. d. se pona{a z ve~ kot 20 blagovnimi znamkami,14 Adriamedia Ljubljana pa z 12 Podatke so mi oktobra 2010 na moje poizvedovanje posredovali iz podjetja Delo Prodaja, d. d., ki je najve~ji, ne pa edini distributer revijalnega tiska pri nas. Okvir revij, ki so se jim zdele primerne za podro~je mode in odnosa do osebnega videza, so razpoznali v kategorijah (ki jih uporabljajo sami) “`enski tisk”, “modne edicije” in “ro~na dela”. Po pregledu gradiva sem kategorijo “ro~na dela” izlo~ila iz obravnave, ostali dve kategoriji pa obdr`ala kar v tej obliki, ~eprav modne edicije ne pokrivajo le podro~ja mode in tudi `enski tiski niso namenjeni le `enskim bralkam. To se je pokazalo pri predstavitvenih nagovorih teh revij. 13 .3. 11. 2010.. 14 Blagovne znamke podjetja Delo Revije, d. d., so: Jana, Lady, Stop, Obrazi, Anja, Anja Recepti, Vitka Anja, Kih, Smrklja, Eva, Lepa & zdrava, Modna, Na{a `ena, Zdravje, Pri nas doma, Ambient, Ro`e & vrt, Moj mikro, Lady kri`anke, Barbara Cartland – ljubezenske zgodbe Lady, Zdravje in Joker. Podjetje Delo Revije, d. d. je tudi lastnik blagovnih znamk Avtomagazin, Radar in Dr. roman. Nekatere med njimi so dostopne tudi kot spletne revije: .28. 10. 2010.. 12 tiskanimi edicijami, med njimi tudi licen~nimi.15 Med temi revijami jih precej zdru`uje podobne vsebine: novice o slavnih, povezane z modo, lepoto, zdravjem; dodanih je {e nekaj vsebin za dom, prehrano in zabavo. Lo~evalne strategije opirajo na razli~ne elemente. Tako npr. prostodu{no priznano “opravljivost in radovednost” o znanih, slavnih in bogatih (Lady) drugje opredelijo kot zanimanje za “ozadja `ivljenjskih zgodb slavnih in znanih” (Obrazi). Isto opravljivo vsebino ovije Story v zaupnost, zasebnost in ~love{ko plat slavnih, spet drugje so iste te`nje nedvoumne v pripisanih sloganih, npr. “Razgaljamo slavne” (za ljubitelje pikantnega, Nova) ali “V dru`bi pravih zvezd” (za radovedne`e med nami, Lea).16 “Lady je prvi slovenski `enski tabloid, ki `e skoraj 20 let kraljuje v slovenskem medijskem prostoru in je kljub hudi konkurenci {e vedno najbolj brana slovenska 163 revija. Lady je prijazna, opravljiva, radovedna in tudi provokativna. V njenih zgodbah za`ivijo znani, slavni, bogati in tisti, ki so na poti k slavi. Vsi, ki so tako ali druga~e v ospredju pozornosti: naj bo to v glasbi, filmu, gledali{~u, televiziji, {portu, gospodarstvu ali politiki. Doma in po svetu. Lady zanima vse, kar se jim dogaja. Vzponi in padci. /…/ Pi{emo o zvezdah in ustvarjamo zvezde. Pravijo, da ~e nisi v Lady, te na slovenski sceni preprosto ni. Ob zanimivih in so~nih zgodbah pa Lady ponuja tudi {tevilne rubrike s koristnimi namigi. Od Magdalene, ki pomaga bralcem in bralkam re{evati `ivljenjske dileme, do rubrike, kako skrbeti za svoj obraz in stas, da bi bili taki kot zvezde.”17 “Revija Obrazi je vro~a novost – ne samo v na{em bogatem revijalnem programu, ampak tudi na slovenskem trgu – saj take revije pri nas {e ni bilo! Obrazi namre~ vsak teden poglobljeno razkrivajo zgodbe o znanih in slavnih ljudeh na doma~i in tuji medijski sceni, v njih pa znani delijo svoja do`ivljanja in razmi{ljanja o ljubeznih, lo~itvah, `ivljenjskih modrostih, zapletih, skritih in prikritih zgodbah svojega `ivljenja, modnih, lepotnih in kuharskih nasvetih ... Obrazi torej ne razkrivajo zgodb znanih ljudi le na povr{ini, ampak jih zanima tudi ozadje. Na pozitiven in prijazen na~in – tako, kot imajo Slovenci radi.”18 “Znani, lepi, uspe{ni in bogati revijo spustijo globlje v svojo zasebnost. Revija Story je njihova zaupnica. Spoznajte slavne {e z njihove ~love{ke plati. Predstavljamo pa vam tudi najnovej{e trende s podro~ja mode in lepote, na teko~em pa boste tudi o vsem, kar se dogaja v glasbi, filmu, kulturi in na televiziji.”19 Osredoto~enost revije na modo in lepoto usmerja Eva na “mlade `enske s pozitivnim pogledom na `ivljenje” in delo z “doma~imi fotografi, stilisti, viza`isti in frizerji”; Modna pa skrbi “za `enske, ki skrbijo za svojo podobo, urejenost in slog”. “Revija za mlade `enske s pozitivnim pogledom na `ivljenje `e deveto leto zapored vsak mesec predstavlja nove svetovne trende iz sveta mode in lepote ter jih 15 Redni program revij zalo`be AML obsega 12 tiskanih edicij. Med njimi so: Avto magazin, Sensa, Cosmopolitan, Elle, Lea, Lisa, Lisa – ^arovnija okusa, Lisa – Moje stanovanje, Moj lepi vrt, Nova, Playboy in Stor .11. 2. 2011.. 16 ; .11. 2. 2011.. 17 .12. 2. 2011.. 18 .12. 2. 2011.. 19 .11. 2. 1011.. Janja @agar hkrati tudi sama ustvarja. V Evi boste na{li tako doma~o kot tujo modo, fotografije pa so samo doma~e in so delo Evinih stilistk in fotografov, viza`istov in frizerjev ... Eva predstavlja zvezdnike z vseh zornih kotov, izbira slovensko usodno `ensko in ji podeli naslov femme fatale ter skrbi za svoje bralke, da so ve~ kot samo lepe ...”20 “Obleka naredi ~loveka in modno revijo tudi. Aktualna moda, smernice za prihajajo~o modo, moda, ki se vra~a, modni dodatki, kozmetika, lepota, zdravje, znani obrazi, intervjuji ... Za `enske, ki skrbijo za svojo podobo, urejenost in slog. V leto{nje leto je Modna vstopila v osve`eni novi podobi in s {e ve~ uporabne vsebine”.21 Lepa & zdrava je namenjena vsem, “ki jih zanima zdravo in sre~no `ivljenje” in notranji mir; svojo verodostojnost sku{a graditi na sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki. Kljub temu precej{en dele` prizadevanj usmerja v skrb za telesno vadbo 164 in lepoto, kozmetiko, huj{anje, stilske preobrazbe ipd.22 Povezovanje lepote, zdravja, mode in stila je izra`eno {e z lo~evalnimi slogani: “Mlada, lepa in zabavna” (za mlade frajle, po srcu ali videzu, Cosmopolitan), “Mladost, lepota in `ivljenjski slog” (za modno osve{~ene, Elle), “Polna dobrih idej” (za vse, ki radi u`ivajo `ivljenje, Lisa).23 Kako naj bi bila videti dru`bena elita v pomembnih vidikih svoje pojavnosti (osebnem videzu in `ivljenjskem slogu), zelo nazorno in razko{no pojasnjujejo nekatere revije kot npr. Finance Trendi (od leta 2009 izhaja kot priloga ~asnika Finance),24 po naravnanosti ji je precej podobna spletna revija Sophie25 . Vtis elitizma naj bi se za~el ustvarjati `e pri nakupu – s t. i. osebnim nakupovanjem (po dogovoru, izven rednega odpiralnega ~asa, s posebnimi prodajalci ali svetovalci), ki je v reviji predstavljen kot nova ponudba modne trgovine XYZ: “Elitni trendsetterji. Individualisti. Posebnice. Urbane princese. Aristokrati. Modno misle~i izbranci. Vsi, ki ob~udujete prese`ke stila. ^as je, da z u`itkom sle~ete pre`iveto. In se preoble~ete v eno izmed 50 blagovnih znamk XYZ Premium Fashion Store. /…/ XYZ Premium Fashion Store je za vas pripravil novo storitev osebnega nakupovanja. Va{e nakupno do`ivetje bo {e bolj edinstveno, diskretno, razvajajo~e in popolnoma prikrojeno va{im potrebam.” (Finance Trendi 2010/4: 4) Elitni videz je v reviji povezan s poslovnim svetom, bogastvom in razko{jem, a tudi z ustreznim modnim stilom in dizajnerskimi imeni.26 Modni poslovni stil naj 20 .12. 2. 2011.. 21 .12. 2. 2011.. 22 .12. 2. 2011.. 23 ; ; .11. 2. 1011.. 24 Revija je dostopna tudi na: .2. 11. 2010.. 25 Sophie. Sophisticated magazine. Tematika te revije je razvr{~ena v naslednje skupine: novice / moda / lepota in zdravje / kulinarika / arhitektura in dizajn / potovanja in prosti ~as / osebnosti. .11. 2. 2011.. 26 V reviji so predstavljena imena nekaterih doma~ih modnih dizajnerjev, ki naj bi obetala (Matja` Faganel, Nina [u{njara, Tinka Domjan, Mateja Krofl), ki naj bi bila `e uveljavljena (Jelena Prokovi} in Jelena Leskovar) ali naj bi bila med redkimi mednarodno uspe{nimi slovenskimi dizajnerji (Lara Bohinc). Slednjo pove`ejo {e s slavnimi imeni, ki nosijo njene izdelke (Finance Trendi 2010/4: 28–30; 34–36; 13). bi ozna~evala strogost, klasika, enostavna in dovr{ena eleganca, a vse to je potrebno tudi omeh~ati, sprostiti, razbiti; fotografski predlogi vizualizirajo vse te zahteve v primerne oblike in kombinacije, z dodanimi podatki o blagovnih znamkah in cenah – unikatni in dizajnerski izdelki, s strokovno stilisti~no obdelavo celote (Finance Trendi 2010/4: 38, 39). ^eprav gre “pod ~rto” prispevkov tudi za reklamiranje, je zelo jasno tudi konstruiranje predstav o `ivljenjskem slogu, samoumevno vezanem na razko{ne {porte in presti`ne {portne znamke; luksuzne smu~arske po~itnice, potovanja po Italiji, Franciji, ZDA ali Kanadi; termalne in welnes po~itnice po Evropi; igranje golfa; prireditve in koncerte; presti`na potovanja v eksoti~ne kraje; potovanje s presti`nimi letalskimi prevozniki; drago kozmetiko in luksuzne predmete itd. 165 (Finance Trendi 2010/4: 68–83). Poudarjen je pomen mo{kega li~enja (puder, korektor, samoporjavitvene kreme), ki pa naj bi vendarle ostalo ~im bolj neopazno (Finance Trendi 2010/4: 86). Ponudba in vpliv modne industrije ni le stvar specializiranih revij, ampak sta vtkana tudi v tisk z druga~nimi vsebinami. Konstrukt dru`benih spolov in modnih modifikacij `enskosti in mo{kosti (tudi osebnega videza) je jasno berljiv v dveh tedenskih prilogah ~asopisov Delo in Slovenskih novic: Ona in Polet. 27 Ker izhajata v veliki nakladi (ve~ kot 130.000 izvodov), sta dovolj raz{irjen in tudi ilustrativen primer diskurzivne vzgoje `enskosti in mo{kosti, v slu`bi katere je tudi modna ponudba. Ona je `enska revija z `enskim uredni{tvom in sloganom @iveti kot `enska, `enskim ciljnim ob~instvom in stereotipno “`enskimi” temami (skrb za dru`ino, empatija za posameznike, ki imajo te`ave ali so se jim zgodile krivice, skrb za lastno in tuje zdravje, lep videz in modno razvajanje, razvajanje s hrano itd.) in reklamnimi oglasi (za kozmetiko in kozmeti~ne salone, za zdravila, modne izdelke idr.). Stalno mesto med vsemi temi vsebinami imajo prispevki z modno ponudbo (obleka, nakit, kozmetika), nasveti za lep, zdrav, mladosten videz in obvestila oz. reporta`e o modnih dogodkih, kar naj bi bila splo{na `enska preferenca. @ensko telo je v reviji predstavljeno kot nekaj, kar je vredno urejati, negovati, zdraviti, lep{ati. Polet je Onin mo{ki pandan. Ima mo{ko uredni{tvo, v prete`ni ve~ini mo{ke avtorje prispevkov z “mo{kimi” temami ({port in avtomobilizem v vseh oblikah, tehnologija in popularna znanost, ekologija in klimatologija, dru`beno-politi~na dogajanja doma in po svetu, filmi ipd.). Izrazit poudarek revije je na tematiki {porta (javne {portne prireditve, uspe{ni {portniki, o tehnikah rekreativnega {porta, med njimi npr. teka, kolesarstva, gorni{tva), aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa, avtomobilizma ipd. Temu prirejeni so tudi reklamni oglasi. ^eprav se revija deklarativno ne opredeljuje kot mo{ka, je izrazita odsotnost `ensk, tako vsebinsko 27 Za potrebe te raziskave sem pregledala zvezke revije Ona (od 1. 6. ({t. 21) do 28. 9. 2010 ({t. 38); letnik 12) in revije Polet (od 10. 6. ({t. 23) do 23. 9. 2010 ({t. 35); letnik 9); analizirala sem njuno strukturo in zvrsti prispevkov, teme in poudarke. Evidentirala sem tipe reklamnih oglasov, najve~ pozornosti pa usmerila na zanimanja, ki naj bi bila v veselje in razvajanje `enskemu in mo{kemu bralstvu. V besedilu navajam le kratke ugotovitve, vezane na odnos do osebnega videza mo{kih in osebnega videza `ensk ter vklju~enost modne industrije v tak konstrukt mo{kosti in `enskosti. Janja @agar kot vizualno. Mo{ko telo ni predstavljeno skozi pomen videza, ampak skozi uspe{no in vztrajno vadbo, dinami~no in tekmovalno dr`o ter merjene rezultate. Podalj{ano je v presti`ni {portni opremi, avtomobilih, telefonih ipd. Televizijske in spletne vsebine Politiki poenostavljene mo{ko-`enske ponudbe, ki temelji na stereotipnih `enskih in mo{kih zanimanjih, je mogo~e opaziti tudi pri nekaterih televizijskih programih, npr. PopTV kot krovna televizijska hi{a ponuja tudi A kanal (ko se je vzpostavil “`enski” Pop Brio s televizijskimi serijami in telenovelami, brez informativnega programa, je ta dobil bolj “mo{ki” zna~aj z informativnimi oddajami 166 in mnogo {portne vsebine). Enak mo{ko-`enski princip ponujajo nekateri spletni portali, npr. “`enski” portal z naslovom Zadovoljna.si ( .13. 2. 2011.. 30 Za potrebe raziskave sem si ogledala vse oddaje Ble{~ica, ki so bile predvajane med 2. 1. in 28. 2. 2010, ter nekatere druge izven tega ~asovnega okvira. Vse oddaje so dostopne v arhivu RTV SLO: . Oddaja je v tipski shemi oddaj (skupno / informativne / {portne / izobra`evalne / kulturno-umetni{ke / razvedrilne / verske / otro{ke in mladinske oddaje) razvr{~ena med razvedrilne. V besedilo vklju~ujem le kratek povzetek in nekaj ilustrativnih primerov. in proizvajalcev,31 zgodovinskim pregledom katerega od kultnih obla~ilnih kosov32 ipd. Z dalj{imi oglasnimi sporo~ili, ki predstavljajo prednosti terapij in storitev salonov za nego in modeliranje telesa, term in wellness centrov in po~itni{kih destinacijah v tujini oddaja po vsej verjetnosti zado{~a pri~akovanjem sponzorskih sredstev, kljub temu pa nekako zaokro`a podobo presti`nega udobja; oddaja `eli biti pou~na, razvedrilna in sku{a formirati okus za visoko modo in temu primeren `ivljenjski stil. Predstavljeno modo definira z opisi in oznakami (elegantno, razko{no, mehko, domi{ljijsko, sijajno, ble{~e~e, gladko ...), kar je ena pogosto uporabljenih tehnik klasificiranja modnih stilov, bodisi da so to interpretacije poro~evalcev, voditeljice ali dizajnerjev samih. Dizajnerji visoke mode v predstavitvah svojih 167 kolekcij poudarjajo izvor svojega navdiha (npr. pode`elje in narava ali dinamika metropol itd.) in uporabljene materiale, kar so obi~ajne lo~evalne opredelitve dizajnerjev in sezonskih kolekcij. Predstavljena obla~ila – podoba manekenov je dopolnjena z ustrezno pri~esko, na~inom li~enja in hoje – naj bi oblikovala samozavestne, moderne, urbane, romanti~ne, ekscentri~ne ... ljudi. Tudi tu gre za definiranje tega, kaj je moda in kako naj se izrazijo segregirani okusi. Zelo vplivna je televizijska vzgoja skozi serijo t. i. resni~nostnih oddaj o osebnih preobrazbah. Ena tak{nih je npr. How do I look? (slovenska razli~ica naslova je Moj novi videz), kjer posameznika “predelajo” profesionalni stilisti v sodelovanju s sorodniki, znanci ali prijatelji tako, kot mislijo, da bi moral izgledati glede na poklic, zanimanja in zna~aj.33 Pri tem je izpostavljena kot `elena stilska odlika `enstvenost in prefinjenost, kot neza`elena pa udobnost in prakti~nost.34 Podobna serija oddaj je tudi Stilski vodi~ Tima Gunna, kjer znani modni stilist vodi in u~i izbrane posameznice pri iskanju osebnega stila, ble{~e~ega in vpadljivega videza, skupaj z nasveti, kako nakupovati in kako sestavljati svojo osebno garderobo.35 Stilska preobrazba po zgledu slavnih Style Her Famous ima druga~en princip: izbrana posameznica je dele`na profesionalne “predelave” svojega videza, na~ina li~enja, friziranja in obla~enja, tako da se pribli`a videzu svoje priljubljene pop zvezde.36 Ker so tuje oddaje dosegljive in priljubljene tudi pri nas, jih velja upo{tevati kot vir diskurzivnih sporo~il o tem, da sta telo in osebni videz nekaj, za kar se velja na~rtno truditi in vlo`iti v to ~as in denar. Pri tem gledalce (v prvi vrsti merijo na gledalke, saj se 31 Npr. predstavitev nove modne kolekcije Mateje Krofl – Farandule (21. 6. 2009) ali pa prispevek z modne revije sezonske kolekcije perila, kopalk in ve~ernih oblek tovarne Lisca (6. 9. 2009). 32 Npr. zgodovino kavbojk (9. 1. 2010) ali de`nega pla{~a “tren~a” (6. 2. 2010). 33 Pri nas je mogo~e oddaje spremljati na TV 3 Viasat. Oddaje si je mogo~e ogledati tudi na: .12. 2. 2011.; projekti stilskih preobrazb imajo za sabo organizacije in njihove spletne portale s forumi in za ta medij prirejenimi vsebinami, npr. fotografske predstavitve v smislu “pred – po tem” (gl. stylenetwork.com). 34 How do I look? (TV 3 Viasat, 29. 5. 2010). 35 Oddaje predvaja TV 3 Viasat. Ogled je mogo~ npr. na .12. 2. 2011.. 36 Oddaje je v letu 2010 predvajal A kanal; ogled je mogo~ tudi na .12. 2. 2011.; .12. 2. 2011.. Janja @agar posve~ajo bolj ali manj le `enskim primerom) pou~ijo tudi o tem, kaj velja razumeti kot te`avo (npr. problemati~ne lase, ko`o, ma{~obne obloge, neurejenost, neprivla~nost, nemladosten videz ...), s ~imer vzgajajo vse mogo~e oblike potencialnega nezadovoljstva gledalcev s svojim videzom. Obenem ponujajo strokovne nasvete stilistov, frizerjev, estetske posege kozmetikov, zobozdravnikov, celo estetskih kirurgov in kon~ni rezultat predelave osebe, ki postane tako sre~en in uspe{en ~lan potro{ni{ke dru`be. Kar je svoje vrste nagovor za vsakega gledalca/gledalko, da so podobni nasveti ne le dostopni, ampak domala nujni tudi zanj/zanjo. Gre za vzgojo discipliniranega potro{nika, z asketskimi in hedonisti~nimi vidiki modeliranja lastnega osebnega videza. Nekoliko druga~na sporo~ila ponujajo serije resni~nostnih oddaj iz sveta mode, ki temeljijo na tekmovalnem izlo~anju med izbranimi bodo~imi manekenkami, 168 stilisti, modnimi oblikovalci in fotografi. Sezonske serije resni~nostnih oddaj tujih televizijskih hi{ in podjetij, ki so jih pri nas predvajali doma~i kanali v ~asu moje raziskave, npr. Ameri{ki top model, ter licen~ne razli~ice Britanski top model, Avstralski top model itd. (TV 3), so v lanskem letu pospremile {e slovenske licen~ne razli~ice: Slovenski top model (TV 3) in Supermodel Slovenije (Pop Brio). Podobne oddaje, le da z drugimi skupinami “tekmovalcev”, so bile npr. Modna agencija Janice Dickinson (TV 3), Stilisti (Kanal A), Modni fotografi (TV 3), pred ~asom pa tudi ameri{ka oddaja Project Runway s tekmovanjem modnih dizajnerjev.37 Poleg tega, da so resni~nostne oddaje priljubljene zaradi volje do vpogleda v `ivljenje drugih, je z vidika raziskave pomembno definiranje lepega in primernega v osebnem videzu, kar gledalci hote ali nehote ponotranijo kot Resnico. Na tem mestu se {e bolj izka`e vplivna mo~ gibljive slike, saj so del vzgoje tudi gibi in poze, na~ini hoje in obrazne mimike, ki velja za lepo, elegantno, sve`o, mladostno ... Ob tem sporo~ajo tudi klasifikacijske oznake visoke mode – ta je prikazana kot umetni{ki nivo estetike – in komercialne mode, ki je blizu popularnemu okusu. Vzgoja okusa torej. Vpliv modelnih gibov, poze in hoje je mogo~e opazovati v {tevilnih medijih in stvarnem `ivljenju, kajti te podobe u~inkujejo na mno`ice v smislu sledenja in posnemanja. Vzgoja odnosa do lastnega telesa, kjer so vsaki~ znova povezani pojmi moda, lepota, zdravje in `ivljenjski stil, je prisotna tudi v pogovornih in razvedrilnih oddajah, npr. v oddajah z naslovom @ivljenjski stil (Kanal A) in VIP magazin (TV 3): “@ivljenjski stil je pogovorna oddaja, ki se je bodo razveselile vse `enske. [tiri simpati~ne voditeljice se bodo pogovarjale o aktualnih dogodkih, najnovej{ih modnih trendih, tra~ih in {tevilnih drugih temah, ki zanimajo `enske. Manjkali ne bodo niti strokovni nasveti, zato bo oddaja ne le zabavna, ampak tudi pou~na.”38 “Razvedrilna oddaja, v kateri bodo gledalci seznanjeni z udarnimi novicami in sve`imi dogodki iz sveta zabave – novice o slavnih, modi in trendih, podelitvah nagrad, filmih, festivalih, glasbi ter gledali{~u. Posredovali bomo novice iz sveta zabave {irom po svetu - spremljali bomo najve~ja, najbolj znana imena svetovnega „{ovbiznisa“. [e ve~ poudarka pa bo na dogajanju na slovenski sceni.” 39 37 .13. 2. 2011.. 38 .27. 12. 2010.. 39 .27. 12. 2010.. Malce druga~en pristop imajo oddaje, ki prepri~ljivost diskurzivnih sporo~il utemeljujejo z znanimi obrazi. Tako je zapovedana vitkost in vadba telesa prisotna npr. v ciklusu prispevkov z naslovom Znani huj{ajo (ali Huj{ajmo z znanimi) – v okviru oddaje Dobro jutro (TV SLO 1), kjer so povabljene javne osebnosti, ki jih vodijo profesionalni trenerji in svetovalci, da oblikujejo svoje telo in se pri tem pustijo snemati in preverjati z meritvami (telesne te`e, obsega pasu, odstotka telesne ma{~obe). Tako svoje dose`ke v predvidenem ~asu izpostavljajo kot izraz vrednot – pridnosti, trde volje (trme) – ki dobijo pomen uspeha.40 V tem je mogo~e spet uzreti vzgojo odnosa do kodeksov lepote in treniranega telesa, obenem pa definiranje telesnih stanj (pegavost, gubavost, celuliti~nost, ohlapnost ...), ki veljajo za problemati~ne in jih znajo odpraviti le eksperti – ti so vgrajeni del ponudbe modne industrije. 169 Stratifikacija izdelkov in storitev Ponudba na slovenskem trgu je mednarodna, z mediji definirani modni trendi in `ivljenjski stili se stapljajo v poenoteno globalno modo. Med temi definicijami in potro{nikom sku{ajo proizvajalci in trgovci napraviti svojo ponudbo posebno in druga~no od drugih, predvsem pa se morajo primerno umestiti v premi~no shemo modnih trendov in `ivljenjskih stilov. Tak poskus so samopredstavitveni nagovori potro{nikov, reklamni slogani, pa tudi ozna~evanje blagovnih znamk, kolekcij in artikov. Gre za vzpostavljanje in poustvarjanje diskurzivnega reda hkrati in prav tak{no oblikovanje potro{nikov in njihovih `elja, tudi tistih, ki se ka`ejo kot potreba. Ponudba izdelkov in storitev mo~no presega porabo in potrebo; spodbujanje `elje, obljubljanje zadovoljstva ter sklicevanje na `ivljenjski stil in osebno izbiro so standardne komponente, na katere stavijo trgovci in proizvajalci. Tako kot konkuren~ne revije in televizijski programi morajo tudi proizvajalci in trgovci poiskati ustrezne oblike lo~evanja in klasificiranja svoje ponudbe. ^eprav se mnogokrat izkazujejo le kot razli~ica istega, je iz njih mogo~e opazovati transformacijo oblikovnih razli~ic v predlagane pomene. Strategije trgovcev Podjetje Sportina Bled, d. o. o (kraj{e Sportina), ki prodaja obla~ila mednarodnih blagovnih znamk in jih distribuira v jugovzhodne evropske dr`ave, klasificira zastopane blagovne znamke takole: blagovne znamke velikih korporacij (Esprit, Tom Tailor, Bestseller), blagovne znamke hitre mode (Tally Weijl, Orsay) in blagovne znamke srednjega cenovnega razreda (Celio, Zero, Bata) – vse te ponujajo v trgovinah, omejenih na prodajo ene blagovne znamke. Blagovne znamke urbane mode (Armani Jeans, G-star, Morgan, Kookai, Jack&Jones, Veromoda) ponujajo v velikih trgovinah z ve~ blagovnimi znamkami. Nazadnje so opredeljene {e presti`ne blagovne znamke za zahtevne porabnike (Armani 40 Med drugimi se je temu povabilu odzvala npr. slovenska igralka Zvezdana Mlakar (Dobro jutro, Huj{ajmo z znanimi, 14. 2. 2011). Janja @agar Collezione, Boss, Prada Sport, D&G, Just Cavalli, Versace Jeans Couture idr.), ki so na voljo v trgovinah *IN, ki naj bi bile na najbolj{ih lokacijah v mestnih sredi{~ih in naj bi imele visoko kakovostno prodajno postre`bo. Blagovne znamke distributer med seboj lo~uje tako, da jim pripisuje zna~aj: “Z zunanjo podobo izra`amo kulturo obla~enja, odnos do dogodkov, prilo`nosti, ljudi in okolja. V obla~ilih se `elimo po~utiti udobno, privla~no, urejeno in hkrati slediti modnim zapovedim. Sportina Bled, ki slovi po {irokem izboru blagovnih znamk, pokriva vse cenovne razrede za vse prilo`nosti. Od elegantnega Armanija, odlo~nega Bossa do mladostne in cenovno ugodne blagovne znamke Tally Weijl. Od trendovske D&G, francosko {armantnega Morgana, dinami~nega in svetovljanskega Esprita, spro{~enega Toma Tailorja do udobne Bate ...”41 170 Zna~ilnost veleblagovnic (npr. Maximarket, Nama) in nakupovalnih sredi{~ (npr. Emporium BTC, Emporium Galerija, Citypark Ljubljana idr.) je, da si prizadevajo nakupovalne navade raz{iriti iz golega nakupovanja na zabavno pre`ivljanje prostega ~asa, dru`enje, dobro po~utje. Svojo ponudbo, ki je prav tako v dobr{ni meri sestavljena iz mednarodno uspe{nih blagovnih znamk in trgovin, dopolnjujejo z dodatnimi uslugami in oblikami privabljanja potro{nikov, npr. svetovanjem stilistov, mo`nostjo osebnega nakupovanja po dogovoru, kulinariko, klubskimi ugodnostmi (npr. s ponudbo omejenega {tevila presti`nih kosov ipd.).42 Mednarodne blagovne znamke se – kjerkoli jih `e ponujajo – predstavljajo in opredeljujejo tudi same, pogosto skozi specifi~ne kvalitete in `ivljenjski slog svojih ciljnih uporabnikov: “Armani Collezioni, blagovna znamka visokokakovostnih ve~ernih in sve~anih oblek ter obla~il za prosti ~as in ekskluzivnih modnih dodatkov, je prepoznavna po beli etiketi. Ima vse zna~ilnosti krovne blagovne znamke Armani: ~iste linije in ne`ne odtenke, ekskluzivne materiale, dodelane detajle in popolno izdelavo. V `enski kolekciji prevladujejo sve` stil, veselje s kan~kom ironije ter mlad in razposajen duh. Mo~an ob~utek za vrednote in popolno definiran videz pa sta zna~ilnosti mo{ke linije. Navdih je rahlo voja{ki stil, ki prebija videz popolne elegance. Nostalgija, zapeljivost in modernost so deli sodobne Armanijeve tradicije. Namenjena je kupcem, ki niso su`nji modnih smernic, ampak prisegajo na klasi~no eleganco, pri obla~ilih, ki jih kupujejo, pa cenijo visoko kakovost.” 43 “Tally Weijl ni samo blagovna znamka, ampak je na~in `ivljenja mladega, seksi, inovativnega in samozavestnega dekleta. Kolekcije Tally Weijl nastajajo v prestolnici modnih smernic, Parizu, in ponujajo {irok izbor cenovno ugodnih obla~il, obutve in modnih dodatkov. Najdete jih lahko v 29 dr`avah v 380 trgovinah na najpresti`nej{ih lokacijah. Ble{~ice, zme~kane tkanine, ~rtasti in ve~barvni vzorci, 41 .30. 9. 2010.. 42 .4. 11. 2010., .4. 11. 2010., .28. 10. 2010., .30. 9. 2010.. 43 .30. 9. 2010.. pasovi z motivi ter obilo nakita so nepogre{ljivi kosi v omari dekleta Tally Weijl. ^utno, zapeljivo, romanti~no in prikupno! Vsaka je lahko dekle Tally Weijl.”44 “S.Oliver – Vsaka linija je namenjena dolo~eni ciljni skupini in ima svojo oblikovalsko ekipo. Deset kolekcij letno prehajajo ena v drugo, tako da ni nikakr{nih te`av z dopolnjevanjem garderobe. Mladostno razigrana linija QS vsak mesec prina{a najnovej{e trende iz modnih prestolnic. @enska in mo{ka linija CASUAL je {portno elegantna linija, namenjena dinami~nemu posamezniku. Presti`no linijo SELECTION odlikujejo odli~ni materiali in elegantni kroji, COMMA pa je namenjena mladim samozavestnim `enskam, ki u`ivajo `ivljenje in i{~ejo izzive v poslovnem svetu.” 45 “Celio* je vodilna francoska blagovna znamka mo{ke mode. /…/ Je preprosta 171 mo{ka moda, ki sledi modnim smernicam, a izstopa z dolo~enimi detajli, ki jo naredijo posebno, in zato privla~no in v{e~no. Je moda, ki mo{kih ne samo vodi, ampak jih zna spodbuditi k u`ivanju v obla~enju. Tipi~ni mo{ki Celio dela in `ivi v mestu, je ~uten, ima smisel za stil, ni pa su`enj modnih zapovedi. Ho~e obla~ila, ki jih je preprosto nositi vsak dan, kjer koli. Vedno se ho~e po~utiti dobro, spro{~eno in privla~no.” 46 Mnogo manj strukturirano in slab{e ozna~eno modno ponudbo svojih izdelkov navadno ponujajo trgovine, specializirane za obla~ila ni`jega cenovnega razreda. Njihov poslovni obstoj temelji na potrebah potro{nikov po cenej{i, zmerno modno oblikovani ponudbi srednje kakovosti, ki je sicer mno`i~ni proizvod, a vendarle zadovoljuje nepresti`no funkcionalno potrebo po obleki in obla~ilnih dodatkih. Tako npr. Trgovska dru`ba Metro d.d. razvr{~a `enska obla~ila iz svoje znamke Mana zgolj po osnovnih stilskih smereh: namenjajo jih {portnemu in elegantnemu tipu `enske in tistim z mo~nej{o postavo. Mo{ka obla~ila namenjajo vsem, ki si `elijo udoben, naraven in umirjen videz.47 V zadnjih letih mo~no nara{~a pomen t. i. spletnih trgovin. Njihova prednost (v dolo~enem smislu gotovo tudi slabost) je, da zaobidejo neposredni kontakt med prodajalcem in kupcem. Spletna podjetja privar~ujejo pri stro{kih prodajnih mest in imajo mo`nosti hitrej{ega odziva na zahteve trga; ponudba je lahko bolj raznovrstna, zaloge manj{e. Za kupca je to prihranek ~asa in mo`nost bolj sistemati~nega pregleda ponudbe in cen; tistim ljudem, ki jim ogledovanje in pomerjanje ni v razvedrilo in u`itek, pomeni olaj{anje. V imeniku slovenskih spletnih trgovin je 57 uvr{~enih v kategorijo trgovin z obla~ili in obutvijo, v kategorijo z imenom Lepota in zdravje pa kar 109.48 A to so le slovenske spletne trgovine; mo`nost spletne prodaje in nakupa je globalna, seveda v okviru racionalnih samoomejitev, ki jih predstavljajo stro{ki transporta. Gre za ve~ oblik spletnega delovanja: lahko je le dopolnilo klasi~ne trgovske prodaje v trgovinah, ki i{~ejo v boju za potro{nika nove oblike. Lahko 44 .30. 9. 2010.. 45 .30. 9. 2010.. 46 .30. 9. 2010.. 47 .3. 11. 2010.. 48 .2. 11. 2010.. Janja @agar je nadomestek in/ali dopolnilo klasi~ne katalo{ke prodaje po po{ti, nenazadnje pa tudi neposredna prodaja s strani distributerjev ali proizvajalcev. Ponudbo si je mogo~e ogledovati, povsem nemogo~e pa jo je pregledati – ne le zaradi koli~ine, ampak tudi spremenljivosti. Spletna prodaja je lahko tudi del multimedijskih portalov, kjer se izmenjujejo tematsko usmerjene informacije, ocenjevanje izdelkov in izmenjava mnenj (forumi). V spletni ponudbi mednarodnega koncerna Otto Group (v Sloveniji sodeluje s podjetjem Shop d.o.o.) je koli~inska in kakovostna raznolikost ponudbe zajeta na enem mestu. Zaradi u~inkovitega pregledovanja je klasifikacija dovolj jasna, a tudi natan~na, saj vodi kupca pri ogledovanju obla~il najprej v kategorije Dame / Mo{ki / Otroci (oprema za {port in prosti ~as je posebej), naslednji 172 kriterij kategoriziranja pa so `e obla~ilne sestavine. Posamezni izdelki v njih so opremljeni s sliko, prodajno {ifro in ceno, a jih je pri tem mogo~e razvr{~ati po ceni, po imenu ali po priljubljenosti. Ni jasno, ali je slednja kategorija merjena po {tevilu nakupov ali {tevilu ogledov, a z vidika kupca je to lahko element zgledovanja in prepri~evanja. Iz spletne ponudbe, ki je opremljena tudi s {tevilom razli~nih ponujenih izdelkov v vsaki kategoriji, je vidno razmerje med ponujenimi `enskimi in mo{kimi obla~ilnimi izdelki (ponujenih je 1597 mo{kih in kar 18.055 `enskih, kar pomeni razmerje 1:11,3). V `enski ponudbi prevladuje kategorija modnih dodatkov (2854), najmanj (37) pa je obla~il za pla`o (kopalke niso ponujene v tej skupini). V mo{ki ponudbi prevladujejo ure in nakit (882), najmanj pa je telovnikov (3). Zelo veliko odstopanje je pri ponudbi ~evljev (2428 `enskih in le 9 mo{kih izdelkov). Konstrukt dru`benih spolov je berljiv v uvodnem nagovoru obeh izhodi{~nih kategorij: “Vse, kar potrebuje moderen mo{ki” in “Bodite zapeljive”.49 Strategije proizvajalcev Proizvajalci svojo ponudbo predstavljajo in klasificirajo spet malo druga~e, odvisno od tega, ali gre za predstavitev aktualne ponudbe ali za katalo{ki na~in predstavitve vsega, kar ponujajo oz. neposredno prodajajo. Podjetje Labod, d. d. svojo ponudbo `enske in mo{ke konfekcije tr`i (le) pod angle{kim sloganom “The way we wear”. Linije svoje blagovne znamke eksplicitno ne lo~uje glede na generacije, ampak glede na “po~utje, stali{~a in na~in `ivljenja”. Zagotavljajo kakovost, dovr{ene kroje, izbrane materiale in preplet modnosti, elegance, {porta in spro{~enosti, kar naj bi narekoval nov, `ivahen na~in `ivljenja. Linije `enskega programa deli na tri podskupine z ozna~evalnimi imeni, ki jih opredeljuje in utemeljuje na domnevnih tipih osebnosti in na~inih posamezne (abstraktne) `enske nakupovalke. Mo{ki program deli v pet linij, pove`e jih z osebnostnimi lastnostmi in prilo`nostjo, ki so ji namenjene: “@enski program. Labod Style – Linija obla~il, namenjena sodobni, klasi~no elegantni `enski, ki sicer spremlja modne smernice, a zadr`ano in premi{ljeno. 49 .7. 11. 2010.. Izbira kakovostna, prakti~na, uporabna obla~ila in ustvarja samosvoj slog. Ta Labodova osnovna linija vsebuje tudi obla~ila v klasi~nem stilu, katerega osnova je kostim. Na voljo je v {irokem razponu {tevilk. Ella Vivaldi – Njena uporabnica je modna poznavalka, ki se ji prilega ~utni stil, prepleten s klasi~nim {armom. Ella Vivaldi je ekstravagantna, `enstvena, samozavestna, prefinjena, z drznimi odlo~itvami. Modne namige sprejema navdu{eno, vendar se nikoli ne oddalji od svojega osebnega sloga. Obla~ila iz te linije so izdelana iz najbolj{ih materialov. Must – Za mladostne in dinami~ne `enske, ki prisegajo na spro{~en, sodoben casual stil in so vedno v koraku s ~asom. Obla~ila so udobna, a elegantna in sledijo modnim smernicam, zato jih lahko nosijo kadar koli in kjer koli. Narejena so iz pralnih naravnih in tehno tkanin. Sestava kolekcije omogo~a veliko razli~nih kombinacij. Posebna pozornost je namenjena detajlom.”50 173 “Mo{ki program. Labod – Osnovna poslovna srajca: umirjena, klasi~na, diskretna. Preprost stil je primeren za naj{ir{i krog porabnikov – od mlaj{ih do starej{ih, manj modno zahtevnih in po du{i tradicionalistov. Ta linija si je izoblikovala {irok krog zvestih kupcev, ki vedno znova posegajo po njej. Obsega tudi srajce za mo~nej{e in razli~ice s podalj{animi rokavi. Peter Bensen – Modne poslovne srajce, ki jih dopolnjujejo tudi kravate in mo{ke nogavice. Nosi jih sodoben poslovne`, ki ljubi tako eleganco kot udobnost in se vedno spogleduje z novimi trendi. Srajce vsako sezono prina{ajo novosti v dizajnu, barvah in vzorcih, narejene pa so iz visoko kvalitetnih materialov. Must – [portno-mladostne srajce drznej{ih barv, vzorcev, dizajna in krojev, ki so preprosti, udobni, primerni za vsak dan – prosti ~as ali slu`bo, v kateri ni zahtev po strogem formalnem obla~enju. Izrazito modna linija Labodovih srajc. Prestige – Vrhunske srajce in kravate, namenjene tistim, ki prisegajo na tradicionalno kakovost tkanin in dobre izdelave. ^isti bomba` v najbolj izbranih prejah in vezavah, gumbi iz prave {koljke ter skrbno in natan~no izdelani {ivi ustvarjajo presti`en izdelek, ki ga prepozna oko poznavalca. Amadeus – Linija Labodovih srajc, namenjena najbolj slovesnim prilo`nostim.”51 Tudi slovensko podjetje Lisca svojo sezonsko kolekcijo `enskega perila (jesen/ zima 2010) deli v ve~ linij z ozna~evalnimi imeni (Selection, Fashion, Natural, Classic, Active), s katerimi nagovarja `ensko dolo~enih okusov, osebnostnih lastnosti in `ivljenjskega stila. Ker kolekcije ne ponujajo le v trgovinah, ampak tudi po naro~ilih na spletnih straneh, je predstavitev artiklov znotraj kolekcij {e katalo{ka, dopolnjena s slikami in podatki o materialih, oblikovnih elementih, razpolo`ljivih barvah in velikostih, pa z navodili za izra~un ustrezne velikosti in navodili za vzdr`evanje. To je kon~na raven segregiranja ponudbe, ki jo proizvajalec nudi kupcu, trgovinam in stilistom. Z vidika potro{nika je to zadnja stopnja reda, ki ga oblikuje in v katerem mora poiskati ustrezno mesto. Na kon~no izbiro vplivajo vsi predhodni na~ini discipliniranja okusa in izbire, a ti so povsem prakti~ne narave in klju~ni pred nakupom in uporabo.52 50 .2. 11. 2010.. 51 .2. 11. 2010.. 52 .2. 11. 2010.. Janja @agar Zaradi potreb spletne prodaje so v Lisci nagovarjanje kupcev dopolnili {e z malce igrivimi navodili za mo{ke, ki bi radi obdarovali svoje `enske. Vsebina je zanimiva predvsem zaradi dru`benih konotacij spolov, ki vklju~uje razvr{~anje `ensk v klju~ne skupine – z domnevnega vidika mo{kih. Vsako `ensko – potencialno obdarovanko – naj bi bilo mogo~e razvrstiti v predlagane kategorije (“seksi zapeljivka”, “dama”, “rekreativka”, “naturalistka”, “pragmatistka”, “modna spogledljivka” ali “spremenljivka”), z vsemi domnevnimi zna~ajskimi lastnostmi, na~ini izbire in `ivljenjskimi stili vred: “Seksi zapeljivka – Ona je vedno drzna. Izbira in pri~akuje samo najbolj{e: veliko prefinjenosti, izbrane detajle in vrhunske materiale – vse to za~injeno s kan~kom erotike. Raje ima malo manj, a tisto odli~no. Da poznate njen okus, boste 174 dokazali z glamuroznim perilom drznej{ih linij. Zanjo izbirajte v liniji Lisca Selection. Dama – Ona zmore vse. Uspe{na je v slu`bi in doma. Njeno na~elo je obvladovanje vsega. Zahtevna je do sebe in zato ji veliko pomeni urejenost – tudi ko gre za tiste podrobnosti, ki jih ne vidijo vsi. Rada je v koraku s ~asom. Ljubi modne barve. Tudi ~e jo vidite ob nenavadni uri, brez li~il in brez posebne toalete, bo njena dr`a damska. Zanjo boste na{li prave izbranosti v modni liniji Lisca Fashion. Rekreativka – Ona obo`uje gibanje. Z vami ali brez vas se rada rekreira, rada jo mahne na odlo~en sprehod ali na vadbo v telovadnico. Ona je aktivna. In v svoje aktivnosti bo rada vpletla tudi vas. ^e se ji boste znali pribli`ati. Najbr` se ne vidi v ~ipkah. Ljub{e ji bo perilo, ki diha. Zanjo izbirajte v kolekciji Lisca Active. Naturalistka – Njej je naravno zares pomembno! V{e~ ji je ob~utek, da je obla~ila ne utesnjujejo, da se z njo naravno gibljejo. Morda ne utegne re{evati kitov po svetovnih morjih, zato pa ji je mar za okolje in pazi, iz kak{nih materialov so njene izbranosti. Sama bi izbrala perilo, ki omogo~a njeni ko`i dihanje, ki je hipoalergensko in iz naravnih vlaken ekolo{ke predelave. Izberite tak{no prijetnost zanjo tudi vi – v kolekciji Lisca Natural. Pragmatistka – Ona prisega na uporabne stvari, ki dobro slu`ijo svojemu namenu. Perilo izbira tako, da se ji lepo prilega, da poudari tisto, kar je na njenih oblinah najlep{ega, in skrije manj{e pomanjkljivosti. V{e~ ji je, ~e se v svoji ko`i res dobro po~uti. V njenem predalu je ve~ina perila bele, ~rne in ko`ne barve – ker je prakti~no in ga lahko oble~e pod karkoli. Morda bi jo prvi hip navdu{ili s kak{nim posebnim modelom v druga~ni izvedbi, v resnici pa ji je ljub{e, ~e izberete kaj takega, kar bo lahko nosila ve~krat. Zanjo boste pravo perilo na{li v kolekciji Lisca Classic. Tudi v ve~jih velikostih! Modna spogledljivka – Obo`uje modo in igro barv. Ve, da pametno dekle nikoli slepo ne sledi trendom, da pa vsekakor v vsaki modni novosti najde detajl, ki ji bo pisan na ko`o. In zaradi tega jo bo opazila tudi okolica. Hkrati pa jo navdu{uje ve~namenskost obla~il – zakaj ne bi kupila majice, ki je lahko perilo in seksi top obenem? Zato bo kdaj pa kdaj malce predrzno za mestno pohajkovanje oblekla na primer prosojno maj~ko, pod katero boste zlahka zaslutili, da je njen nedr~ek povsem enakega vzorca. Jo `elite osvojiti? Izberite igrive in barvite modele v kolekciji Cheek by Lisca. Spremenljivka – Pri njej nikoli ne veste, pri ~em ste. V~asih je rada dama, ki prisega na sijajne modne predrznosti. Drugi~ bi rada bila preprosto `enska – morda kar brez perila. Naslednji~ vas preseneti z na~rtom aktivnega `ivljenja. Dan kasneje se odlo~i, da bo ostala navihana in mlada. Zanjo je lahko izbirati: poi{~ite kaj tak{nega, kar {e nima. Zagotovo bo znala skombinirati v kak{no ~isto samosvojo podobo!”53 Zdi se, da proizvajalci precej manj kot ostalo modno ponudbo strukturirajo obutev. Tako tovarna Peko gradi svojo strategijo ponudbe na tradiciji (pod sloganom “Peko. Since 1903”) in opredelitvi treh kolekcijskih vej, od katerih je ena namenjena ortopedski in ena dizajnerski ter ekstravagantni (pri tej gre za sodelovanje z izbranimi dizajnerji). Osnovno kolekcijo delijo le na mo{ka, `enska in otro{ka obuvala, predstavitev vsakega modela je dopolnjena le s fotografijo izdelka in proizvodno {ifro.54 Katalog podjetja Alpina z modno in {portno obutvijo predstavlja osnovne tri kolekcije opisno, tako v smislu namembnosti kot sezonskih modnih smernic. 175 Drugi na~in predstavitve je katalo{ki. Artikle iz aktualne kolekcije klasificira na `enske, mo{ke in otro{ke, znotraj tega na visoke, nizke in za prosti ~as; v slednjo kategorijo uvr{~a le obutev po smu~anju. @enska obuvala razvr{~a {e na klasi~ne, modne, {portne, trendovske in pohodne artikle, mo{ke pa enako, le brez kategorije trendovske obutve. Vsak artikel posebej v katalogu opremljajo s {ifro, podatki o razpolo`ljivih velikostih in prodajni ceni. Ponujajo torej povsem prakti~no klasifikacijo, primerno za posameznega kupca, ki vsaj pribli`no ve, kaj i{~e. Strategija ponudbe je druga~na, ko gre za tr`enje presti`nih blagovnih znamk maloserijske proizvodnje, ki jih zastopajo in prodajajo v lo~enih buti~nih prodajalnah: za kolekcijo Exluzive pripisov o cenah in slik modelov ni.55 Razli~ice med proizvodi iste vrste (npr. hla~ami) so skozi vse mogo~e na~ine razvr{~anja pridobile mnogo razli~nih pomenov. Njihova oblika, material, barva, kroj, pa tudi blagovna ali trgovska znamka so lahko ozna~evalci lepega, elegantnega, {portnega, uglednega, aktivnega, zapeljivega, umirjenega itd. Vendar se jim pomeni lahko spremenijo z vidika cele obla~ilne sestave, to je vsega, kar ima posameznik na sebi v istem trenutku, pa tudi glede na na~in, kako se stvari nosijo. Proizvajalci, trgovci in mediji potro{nikom ob ogromni izbiri in “samopostre`nem” na~inu izbire nudijo pomo~. Del tega so `e klasifikacijske oznake stilov, ki se ponavljajo in so domala standardizirane: klasi~no, {portno, elegantno ipd. Druga~na oblika pa so kombinacije, ponujane na `ivih manekenih ali znanih osebah. Trgovine za te namene izrabljajo manekenske lutke v izlo`bah in v notranjosti trgovin. Stilske kombinacije ustvarjajo tudi oblikovalci in stilisti. Ti predlogi poleg ustreznega izbora obla~il usmerjajo tudi na~in no{enja, zapenjanja, zavezovanja ... Na tak na~in lahko postane primerno in moderno nositi torbico v roki, v upogibu komolca, pod pazduho, na rami, prekri`ano ~ez prsi. Nikakor pa ne za druga~ne prilo`nosti ali k druga~nemu stilu obla~il; druga~ne torbice je primerneje nositi druga~e. [al je enkrat okoli vratu zavit, drugi~ zavezan, lahko je zgolj polo`en za vrat, njegova konca sta lahko ujeta v zanko itd. Ni vseeno, ali je {al svilen, volnen, bomba`en, je mehak ali ima togo strukturo, je vzor~ast ali enobarven, je rde~ ali morda siv ... Rokavi srajce so lahko zapeti, odpeti, zavihani ali 53 .2. 11. 2010.. 54 .2. 11. 2010.. 55 .8. 2. 2011.. Janja @agar samo potisnjeni navzgor, ovratnik iste srajce pa je enkrat zapet in dopolnjen s kravato, drugi~ je odpet; zataknjen je za izrez puloverja ali le`e~ zunaj ... In tako dalje. Dokumentirane primere posameznikov z ulice, ki naj slu`ijo za zgled in spodbudo modnim oblikovalcem in stilistom, pa tudi vsem ostalim v iskanju svoje podobe, ponuja projekt s slovenskim naslovom Moda slovenskih ulic (angl. razli~ica naslova je Slovenian Street style). Zgled za teko~i projekt so avtorji poiskali v podobnih vsebinah po svetu in se jim v povezavah na spletu tudi pridru`ili; to daje vpogled in takoj{njo primerjavo z drugimi mesti.56 Vsebine ponujajo nabor fotografij posameznikov (ve~inoma mladih) z dopolnilnimi podatki o kraju, ~asu, starosti fotografiranca in njegovim kratkim komentarjem o tem, od kod ~rpa inspiracijo, katere blagovne znamke uporablja oz. v katerih trgovinah kupuje, da 176 s tem modelira svoj videz. Takole pravijo avtorji v predstavitvi spletnih vsebin: “@elimo pokazati stanje slovenske kulture obla~enja, izpostaviti individualnost in stilsko izvirnost ter za~eti virtualno mesto navdiha za vse, ki svoj stil {e vedno i{~ejo. Predvsem pa dati nekaj priznanja vsem tistim, ki si vzamejo malce ve~ ~asa in s svojim izgledom prispevajo k slovenski urbani pokrajini.”57 Za konec Modo in z njo povezane ponudbe modne industrije je mogo~e opazovati kot dru`beno vzgojo okusa in usmerjeni vzorec izbir. ^lanom potro{ni{ke dru`be ponuja standardne modele, v okviru katerih so se prisiljeni razpoznati, umestiti in skladno s tem delovati. Lahko je v tem razpoznati dru`beno prisilo, breme in omejevanje, vendar pa je to tudi okvir stvarnosti, kjer je mogo~e izku{ati vsakdanje `ivljenje in (samo)artikulirati svoje pripadnosti. Predpostavke o pasivnem in poslu{nem potro{niku, ki naj bi uniformno ponudbo mno`i~nih produktov in storitev izbiral in uporabljal po enakem vzorcu in z njimi na predviden na~in oblikoval svoje `ivljenje, se ne izkazujejo za ob~e veljavne. Posameznik namre~ svoje prisilne “ujetosti” v vsiljene zglede, klasifikacije in standardizacije ne dojema kot neposredno avtoriteto in nadzor, ampak ohranja ob~utek proste izbire, ustvarjalne kombinatorike in samomodeliranja. To pa je `e druga plat zgodbe. LITERATURA IN VIRI BARNARD, Malcolm 2005 Moda kot sporazumevanje. Ljubljana: Sophia. BA[, Angelos 1984 Moda. Traditiones 13, str. 71–85. BA[, Angelos 1987 Obla~ilna kultura na Slovenskem v Pre{ernovem ~asu: 1. polovica 19. stoletja. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. 56 .15. 1. 2011.. 57 .15. 1. 2011.. BA[, Angelos 1992 Obla~ilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. BA[, Angelos (ur.) 2004 Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. BOGATYREV, Petr 1971 The functions of folk costume in Moravian Slovakia. The Hague, Paris: Mouton. BOURDIEU, Pierre 1977 Outline of a theory of practice. Cambridge, New York, Port Chester, Melbourne, Sydney: Cambridge University Press. BOURDIEU, Pierre 1984 Distinction: a social critique of the judgement of taste. Routledge: London. BRAUDEL, Fernand 1988 Strukture vsakdanjega `ivljenja: mogo~e in nemogo~e. Ljubljana: Studia humanitatis. BREVARD, Christopher 2010 Fashion cities. V: J. B. Eicher .et. al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. 226–229. CORRIGAN, Peter 1997 The sociology of consumption: an introduction. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage. DAVIS, Fred 1992 Fashion, culture, and identity. Chicago, London: The University of Chicago Press. DERRIDA, Jacques 1994 Izbrani spisi. Ljubljana: Krt. EICHER, Joanne B. 2010a Encyclopedia preface. V: J. B. Eicher .et. al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. XIII–XIV. 2010b Introduction to global perspectives. V: J. B. Eicher .et. al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. 3–10. ENNINGER, Werner 1984 Inferencing social structure and social processes from nonverbal behavior. American Journal of Semiotics 3, {t. 2, str. 77–96. ENTWISTLE, Joanne 2001 The dressed body. V: J. Entwistle, E. Wilson (ur.), Body dressing. Oxford, New York: Berg. Str. 33–58. FAURSCHOU, Gail 1988 Fashion and the cultural logic of postmodernity. V: A. Kroker, M. Kroker (ur.), Body invaders: sexuality and the postmodern condition. London: Macmillan. Str. 78–93. FINANCE Trendi: priloga ~asnika Finance 2010, {t. 4. .2. 11. 2010.. FINNISTON, Monty; WILLIAMS, Trevor; BISSELL, Christopher (ur.) 1997 Oxfordova ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. FOUCAULT, Michel 1984 Nadzorovanje in kaznovanje: nastanek zapora. Ljubljana: Delavska enotnost. 1991 Vednost – oblast – subjekt. Ljubljana: Krt. KAWAMURA,Yuniya 2010 The fashion industry. V: J. B. Eicher .et. al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. 191–206. KÖNIG, René 1971 Macht und Reiz der Mode: verständnisvolle Betrachtungen eines Soziologen. Düsseldorf, Wien: Econ. LURIE, Alison 1992 The language of clothes. London: Bloomsbury. 178 Janja @agar MAYNARD, Margaret 2010 Globalization and dress.V: J. B. Eicher .et al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. 252–263. McCRACKEN, Grant 1988 Culture and consumption: new approaches to the symbolic character of consumer goods and activities. Bloomington, Indianapolis: Indiana University Press. MILES, Steven 1998 Consumerism as a way of life. London, New Delhi, Thousand Oaks: Sage. MOERAN, Brian 2010 Fashion Magazine. V: J. B. Eicher .et al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg. Str. 207–215. ONA: tedenska priloga Dela in Slovenskih novic 12, {t. 21–38 (1. 6. do 28. 9. 2010). POLET: tedenska priloga Dela in Slovenskih novic 9, {t. 23–35 (10. 6. do 23. 9. 2010). POLHEMUS, Ted 1994 Streetstyle: from sidewalk to catwalk. London: Thames and Hudson. SAHLINS, Marshall 1976 Culture and practical reason. Chicago: University of Chicago Press. SAWCHUK, Kim 1988 A tale of inscription – fashion statements. V: A. Kroker, M. Kroker (ur.), Body invaders: sexuality and the post-modern condition. London: Macmillan. Str. 61–77. SIMMEL, Georg 1905 Philosophie der Mode. Moderne Zeitfragen 11, str. 5–41 SWEETMAN, Paul 2001 Shop-window dummies?: fashion, the body, and emergent socialities. V: J. Entwistle, E. Wilson, (ur.), Body dressing. Oxford, New York: Berg. Str. 59–77. TORTORA, Philys G. 2010 History and development of fashion. V: Eicher, J. .et al.. (ur.), Berg encyclopedia of world dress and fashion, zv. 10. London, New York: Berg Str. 159–170. VEBLEN, Thorstein 1994 The theory of the leisure class. New York: Dover Publications. VIKEND: tedenska priloga Dela in Slovenskih novic, {t. 926–929 (28. 8. do 24. 9. 2010). WILLSON, Elisabeth 1985 Adorned in dreams: fashion and modernity. London: Virago. @AGAR, Janja 2011 Osebni videz: izbira in komunikacija: doktorska disertacija. Ljubljana: .J. @agar.. Spletni viri About Fashion TV. .13. 2. 2011.. Adria Medija, Elle. .11. 2. 2011.. Adria Medija, Cosmopolitan. .11. 2. 2011.. Adria Medija, Lea. .11. 2. 2011.. Adria Medija, Lisa. .11. 2. 2011.. Adria Medija, Nova. .11. 2. 2011.. Adria Medija, Story. .11. 2. 2011.. Adria Medija. Poznamo svoje bralce in z njimi komuniciramo vsak dan! .11. 2. 2011.. Alpina. .8. 2. 2011.. Ble{~ica, oddaja o modi (2. 1. do 28. 2. 2010). .19. 12. 2011.. Celebrity Style Guide. .11. 2. 2011.. Celio. .30. 9. 2010.. Citypark – nakupovalno sredi{~e. .30. 9. 2010.. Delo – revije, Eva. .12. 2. 2011.. Delo – revije, Lady. .12. 2. 2011.. Delo – revije, Lepa & zdrava. .12. 2. 2011.. Delo – revije, Modna. .12. 2. 2011.. Delo – revije, Obrazi. .12. 2. 2011.. Emporium. .28. 10. 2010.. Galerija Emporium. .28. 10. 2010.. How Do I Look? .12. 2. 2011.. Imenik slovenskih spletnih trgovin. .11. 2. 2011.. Isuu, digitalna zalo`ba za revije, kataloge in ~asopise. .3. 11. 2010.. Labod. .2. 11. 2010.. Lisca, Katalog perila. .2. 11. 2010.. Lisca, Samo za mo{ke. .2. 11. 2010.. Mana. .3. 11. 2010.. Maximarket. .4. 11. 2010.. Moda slovenskih ulic. .15. 1. 2011.. Mo{ki svet. .16.10. 2010.. Nama. .12. 2. 2011.. Na{e revije. Delo – revije. .28. 10. 2010.. Otto. .7. 11. 2010.. Peko. .2. 11. 2010.. Project Runway. .13. 2. 2011.. S. Oliver. .30. 9. 2010.. Sophie. Sophisticated magazine. .11. 2. 2011.. Sportina. Internetni vir: .30. 9. 2010.. Stilski vodi~ Tima Gunna. .12. 2. 2011.. Style Her Famous. .12. 2. 2011.. VIP magazin. .27. 12. 2010.. Zadovoljna si. .16.10. 2010.. @enska s konceptom. .1. 2. 2011.. @ivljenjski stil, `enska pogovorna oddaja. .27. 12. 2010.. Janja @agar BESEDA O AVTORICI Janja @agar, dr., etnologinja, muzejska svétnica. V Slovenskem etnografskem mu­zeju je zaposlena kot kustosinja obla~ilne in tekstilne zbirke. Znanje o tekstilni ma­terialni dedi{~ini dopolnjuje z interdiscipli­narnimi znanji in jih v obliki razstav, objav, predavanj, svetovanj, projektov itd. posre­duje doma~im in tujim muzejskim obisko­valcem, interesnim skupinam, {tudentom, institucijam. Monografije: Pasovi in skle­panci (1993), Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno 180 (1994), Pokrivala (2004). Je soavtorica obeh stalnih razstav SEM: Med naravo in kultu­ro (2006); Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (2009). Za slednjo je prispevala tudi konceptualno idejo, uredni{ko in avtorsko je sodelovala tudi pri nastanku razstavnega vodnika. Doktorirala je na Oddelku za etno­logijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Osebni videz: izbira in komunikacija (2011). ABOUT THE AUTHOR Janja @agar, PhD, ethnologist, museum counsellor. She is employed with the Slovene Ethnographic Museum as curator of the clothing and textile collection. She complements her knowledge of the textile material heritage with interdisciplinary skills, and presents them to the domestic and foreign museum visitors, interested groups, students, institution in the form of exhibitions, publication, lectures, advise, projects, etc. Monographs: Pasovi in sklepanci (1993), Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno (1994), Pokrivala (2004). She has co-authored both permanent exhibitions at the SEM: Between Nature and Culture (2006); I, we and the others: images of my world (2009). For the latter exhibition she contributed the conceptual idea, and she participated as an co­author and editor of the exhibition guide. She earned her PhD degree at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Art, Ljubljana, with a dissertation entitled Personal appearance: choice and communication (2011). SUMMARY Fashion – the social construction of taste When addressing the notion personal appearance the researcher’s attention should be directed, on the one hand, towards the processes of social discursive practices and, on the other hand, towards the individual’s daily choices and uses, which can be perceived as resourceful and creative ways of adopting what is imposed on him/her by the environment. The article focuses on the first part of these dynamic negotiations between society and the individual: it presents the phenomenon of fashion as a form of social force or coercion, which guides taste and standardizes suitable choices. It sheds light on the ways fashion has operated since the Second World War, when the textile, clothing, footwear, cosmetic and other mass-production became actively interwoven with other influential branches of popular culture (film, music, sports, etc.) into a powerful and highly diversified economic branch — the fashion industry. In these circumstances fashion is created not only by fashion designers and producers of fashion products, but also by marketers, advisers, stylists, publishers, editors, fashion publicists and reporters, etc. What is typical of the entire development is its great dependence on the mass media (press, radio, TV, Internet), as their role is not only to advertise and spread information of the fashion supply, but above all to selectively steer and encourage consumption: they distinguish fashion products from each other in different ways, publicly evaluate them (construct their importance), and in this way seemingly create order in the chaotic fashion supply. In doing so, they also address all consumers and considerably influence what is held to be fashionable and the nature of the internal classification of categories of style, gender, age, status, daily, seasonal, function, and others. Analyzing selected printed, television, and Internet sources that were widely accessible in Slovenia at the time of the research (2010–2011), the article’s central part illustrates some ways of distinguishing between or classifying the fashion supply, which in this way becomes a social discourse encoded in products and services. DOMINANTNA PORODNA ZGODBA Ali so `enske zadovoljne s svojo porodno izku{njo? Irena Ro`man IZVLE^EK V prispevku obravnavam kakovost zdravstvih storitev v obporodni skrbi za `ensko. Prispevek temelji na podatkih, pridobljenih s poglobljenimi intervjuji, anketami in iz statistike perinatalnih rezultatov za obdobje od 2002 do 2011. Osvetljeni so dolo~eni vidiki medikaliziranega poroda, to so rutinsko izvajanje dolo~enih medicinskih posegov med porodom, neprimerna obravnava zdravstvenega osebja, neustrezna organizacija obporodnega zdravstvenega sistema in stali{~a babi{ke in ginekolo{ke porodni{ke stroke do neprekinjene babi{ke skrbi po na~elu “ena `enska – ena babica” in poroda doma. Klju~ne besede: porod, kakovost storitev v zdravju, medikalizacija, babica, porodna zgodba, porod doma ABSTRACT The article addresses the quality of the medical services provided to women as part of perinatal care. It is based on data gathered from in-depth interviews, surveys, and statistical data on perinatal results for the 2002-2011 period. It highlights certain aspects of medicalised childbirth, i.e. the routine performance of certain medical interventions during delivery, inappropriate treatment by the medical staff, inadequate organisation of the perinatal health system, the views of the midwifery and gynaecology disciplines on continuous midwife care in line with the principle “one woman – one midwife” and home childbirth. Keywords: childbirth, the quality of medical services, medicalisation, midwife, childbirth story, home childbirth Uvod Mnogi strokovnjaki razli~nih ved se strinjajo, da je porod, ko se je preselil od doma v porodni{nice, postal pretirano medikaliziran. Na to dejstvo so `e v 70. letih 20. stoletja opozorile antropologinje, feministke, sociologinje, kulturologinje, tudi babice in zdravniki, ki so se pridru`ili aktivistkam proti hegemoniji ukrepov zdravstvene politike tako na globalni kot lokalni ravni. Maria C. Inhorn je objavila znanstveni ~lanek, v katerem navaja pregled stopetdesetih najpomembnej{ih etnografij, od teh jih je kar dve tretjini iz{lo v 21. stoletju (2006: 345–378). Kot lahko razberemo iz objavljenega seznama, je eden od najbolje preu~enih pojavov Irena Ro`man s podro~ja `enske reprodukcije problem medikaliziranega poroda v porodni{nici s poudarkom na njegovih posledicah za psihofizi~no zdravje `enske in otroka. [tevilne etnografske {tudije so potrdile (Davis-Floyd 1992, 2001: 5–23; Davis-Floyd in Sargent 1997; Jordan 1993; Kitzinger 1979; Rotman Katz 1984; Nusbaum 2006: 33–37; Rixa in Freeze 2010: 283–299), da je kraj poroda tisti dejavnik, ki najbolj opredeljuje zna~aj poroda, to pa pomeni, da imamo opraviti z dihotomijo med porodom doma in porodom v porodni{nici (Cordero Fiedler 1997: 159–179). Vsak zase tvorita tisto dru`beno in kulturno ozadje, na podlagi katerega je Robbie Davis-Floyd opredelila dva osnovna in diametralno nasprotna porodna modela, ki ju je poimenovala tehnokratski in holisti~ni porodni model (1992: 160–161). S prvim opisuje zna~ilnosti poroda v avtoritativnem okolju 182 porodni{nice. Ta porod pojmuje kot naravni, toda inherentno patolo{ki proces, za katerega je zna~ilno, da je porodnica pasivni objekt porodnega dogajanja, k temu pa znatno prispevajo hierarhi~ni odnosi med porodnico in babico in med babico in zdravnikom. S holisti~nim porodnim modelom pa opisuje zna~ilnosti poroda doma. Ta porod pojmuje kot naravni fiziolo{ki proces, ki poteka ob pomo~i babice; `enska pa je suverena akterka porodnega dogajanja, komunikacija med babico in porodnico je dvosmerna (Davis-Floyd 1992: 160–16, 2001: 5–23; Kitzinger, 1997: 211–212; Ro`man 2004: 103–117; Wagner 1994). Ta polarizacija temelji na zna~ilnostih, ki opredeljujejo zna~aj obeh porodnih modelov, npr. naravno/medikalizirano, doma/porodni{nica, babica/zdravnik, `enska/mo{ki, razum/intuicija, ki so, kot ugotavlja Parrattova, sicer `e prese`ene (2008: 43–44), vendar so se mo~no izra`ale v porodnih zgodbah mojih informatork. Njihove porodne izku{nje, potrebe, do`ivljaji kot tudi mnenja in stali{~a so se namre~ neprestano gibali na kontinuumu med tehnokratskim in holisti~nim porodnim modelom, ki vsak zase opredeljujeta popolnoma druga~no porodno izku{njo. Predvsem so opisovale, kako so bile zadovoljne s svojim porodom, z obravnavo zdravstvenega osebja, s porodnimi praksami v slovenskih porodni{nicah.1 Zadovoljstvo `enske ob rojstvu otroka je kazalnik kakovosti obporodne skrbi. Pri tem je klju~nega pomena predvsem to, ali je zdravstveno osebje `ensko obravnavalo v skladu s ~lovekovimi pravicami, ki so povezane s pravico do upravljanja z lastnim telesom. Kot bo razvidno v nadaljevanju prispevka, v slovenskih porodni{nicah `enske te pravice velikokrat ne morejo uresni~iti in zato porodni{nico zapustijo z razli~nimi psihofizi~nimi posledicami. Zadovoljstvo `enske z obporodno zdravstveno skrbjo je rde~a nit tega prispevka. 1 Nekatere `enske imajo potrebo, da svojo porodno zgodbo delijo z javnostjo prek razli~nih vrst medijev, ve~krat tudi v okviru razli~nih pobud, projektov in raziskav. Pri nevladni organizaciji Naravni za~etki, Zdru`enje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na podro~ju nose~nosti, poroda in star{evstva so v okviru projekta “[e vsaka je rodila!” za~eli z “organiziranim zbiranjem porodnih in obporodnih izku{enj – pozitivnih in negativnih” (povzeto s spletne strani .21. 6. 2015.), da bi izbolj{ali kakovost obporodne skrbi v Sloveniji. Projekt je podprt s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norve{ke preko Finan~nega mehanizma EGP in Norve{kega finan~nega mehanizma. Pri~ujo~i ~lanek je rezultat mojih raziskovanj v obdobju od leta 2005 do leta 2010.2 Podatke sem zbrala v okviru raziskave Humanizacija obporodnega zdravstvenega varstva. Porod na domu: nevarnost, alternativa ali pravica? (HZV)3 in aplikativnega projekta Porodni{nice za dana{nji ~as: razvoj kakovosti obporodne skrbi – `ensko osredi{~ena perspektiva (PZ^)4 . V okviru prve raziskave sem podatke pridobila z javnomnenjsko anketo Humanizacija obporodne zdravstvene skrbi v Sloveniji in s poglobljenimi intervjuji. Anketa je bila objavljena na spletnih straneh: medover.net5 , ringaraja.net6 , bibaleze. net7, kjer je bila za zainteresirano javnost dostopna od 3. marca do 3. aprila 2011; izpolnilo jo je 589 `ensk. Anketni vpra{alnik je vseboval vpra{anja odprtega tipa, odgovore sem predhodno in sproti kodirala. Moj cilj je bil dobiti bolj podrobne 183 informacije o izku{njah, stali{~ih, mnenjih `ensk, ki so povezane s krajem poroda, z zdravstvenim osebjem, s presejalnimi testi, porodno spremljevalko – doulo in z naravnim porodom; reprezentativnost pridobljenih podatkov v tem primeru ni bila relevantna. V okviru te raziskave sem intervjuvala osem `ensk, ki so v obdobju od leta 2005 do leta 2010 rodile doma. Projektna skupina raziskave PZ^ je podatke zbirala z anketnim vpra{alnikom in s poglobljenimi intervjuji. V prvem kvantitativnem delu {tudije si je zastavila za cilj splo{en pregled podro~ja; rezultati so bili podlaga za poglobljeno raziskovanje z intervjuji (Miv{ek 2007: 76). To je bilo metodolo{ko izhodi{~e tudi moje {tudije primera za novome{ko porodni{nico. Zanjo sem uporabila podatke iz anket in intervjujev `ensk, ki so rodile v novome{ki porodni{nici. Moje informatorke so bile rojene med letoma 1967 in 1980. Kratek povzetek nekaterih izsledkov raziskave Porodni­{nice za dana{nji ~as: razvoj kakovosti obporodne skrbi – `ensko osredi{~ena perspektiva Zadovoljnost `ensk z zdravstvenimi storitvami {e ne pomeni, da njihov porod ni bil medikaliziran. Nujno je treba izpostaviti dejstvo, kot ga je zapisala Ana Polona 2 Opozorila bi na pomembno dejstvo, da je po letu 2010 pri{lo do nekaterih kvalitativnih premikov na podro~ju obporodne zdravstvene skrbi. Prav tako ~lanek osvetljuje le `ensko osredi{~eno perspektivo do`ivljanja lastnega poroda, njihovih negativnih in pozitivnih izku{enj s porodom. V ~lanku torej ne obravnavam perspektive zdravstvenega osebja, ~eprav sem z njimi tudi opravila poglobljene intervjuje. 3 Naro~nik raziskave je bilo Ministrstvo za zdravje, njen nosilec je bil asist. Ale{ Pi{ek, dr. med., spec. ginekolog porodni~ar, izvajalka raziskave in avtorica poro~ila pa doc. dr. Irena Ro`man, etnologinja in kulturna antropologinja. 4 Pri projektu, ki je potekal od leta 2004 do leta 2007, so sodelovale naslednje raziskovalne organizacije: In{titut za varovanje zdravja (sedaj Nacionalni in{titut za javno zdravje), Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani in Univerzitetni klini~ni center. Vodja projekta je bila dr. @iva Novak - Antoli~, drugi sodelavci na projektu so bili: dr. Zalka Drglin, mag. Gorazd Kav{ek, dr. Ana Polona Miv{ek, dr. Andrej Maru{i~ in dr. Majda Pahor. Avtorica tega prispevka sem bila zunanja sodelavka. 5 .21. 6. 2015.. 6 .21. 6. 2015.. 7 < http://www.bibaleze.si/iskanje/polnijo?secid=10032&query=polnijo&video= on&article=on&forum=on&sort=relevance> .21. 6. 2015.. Irena Ro`man Miv{ek8: “Zavedati se moramo, da so pri~akovanja `ensk zgrajena na njihovem obstoje~em poznavanju razmer, izku{njah in vedenju” (2007: 99). To je tudi razlog, da je bila temeljna ugotovitev te raziskave ta, da so bile `enske relativno zadovoljne s svojo porodno izku{njo. Marsden Wagner9 je na podlagi anketnih odgovorov (559 anket, 2005, tj. 3,12 % vseh porodnic) in podatkov iz Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema RS za leto 2005 z gledi{~a prizadevanja za humani porod primerjal dele` porodov v slovenskih porodni{nicah z nepotrebno medicinsko intervencijo in uporabo medicinske tehnologije z izsledki znanstvenih raziskav. Situacijo v Sloveniji je opisal tako: “Posledice medikaliziranega poroda v slovenskih porodni{nicah so vidne v velikem razkoraku med pretirano uporabo invazivnih in celo nevarnih postopkov na eni strani in med priporo~ili o njihovi optimalni rabi, ki 184 temeljijo na preverjenih znanstvenih izsledkih na drugi strani” (Wagner 2007: 19–20). Ana Polona Miv{ek je analizirala anketne podatke o rutinskih posegih med porodom, pri~akovanja in izku{nje slovenskih `ensk glede rojevanja, predvsem pa, kako so do`ivljale obravnavo zdravstvenega osebja, ki je zanje skrbelo med nose~nostjo, porodom in po porodu. Ugotovila je, da je malo slovenskih `ensk v procesu obravnave aktivnih. Opozorila je, da je treba izbolj{ati komunikacijo med `ensko in zdravstvenim osebjem, omogo~iti individualno obravnavo. Predvsem pa je zaskrbljujo~e dejstvo, da ve~ kot polovica anketiranih `ensk ni bila zadostno informirana o dejanskem poteku poroda, da je v porodno dogajanje vklju~enih preve~ razli~nih zdravstvenih delavcev itn. (2007: 98). Rezultati njene analize vseeno ka`ejo na relativno zadovoljstvo `ensk z zdravstveno skrbjo. Zalka Drglin10 je na podlagi porodnih zgodb `ensk, pridobljenih s pomo~jo poglobljenih intervjujev, izpostavila in opozorila na ranljivost `ensk med porodom, na njihove travmati~ne izku{nje zaradi neprimerne obravnave zdravstvenega osebja, ki so jih zaznamovale in jim ote`ile vstop v materinstvo (2007: 73–105). [e posebej je izpostavila na~ine komunikacije, ki so “eden izmed bolj o~itnih kazalcev kakovostnega odnosa med `ensko in zdravstvenim osebjem. /.../ Svetovna zdravstvena organizacija ga je v priporo~ilih za osnovno skrb v nose~nosti, med porodom in po porodu navedla kot prvo od {tirih principov dobre skrbi, ki se nana{ajo na vse vrste stikov zdravstvenega osebja z `enskami in njihovimi otroki 8 Dr. Ana Polona Miv{ek, doc., je vodja katedre za babi{tvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot prva babica v Sloveniji je leta 2004 diplomirala na Visoki {oli za zdravstvo (sedaj Fakulteta za zdravstvo) in leta 2004 magistrirala na Univerzi v Aberdeenu na [kotskem. Leta 2013 je doktorirala na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani z disertacijo Profesionalizacija babi{tva v Sloveniji. 9 Marsden Wagner (1930–2014) iz Kalifornije je bil profesor, perinatolog, epidemiolog in en najpomembnej{ih zagovornikov za pravice `ensk v obporodni skrbi. Med drugim je predaval na univerzi, raziskoval in vodil raziskovalne centre ter bil direktor Oddelka za zdravje `ensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Med njegovimi pomembnej{imi deli so Pursuing the birth machine (1994), Born in USA (2006) in Creating your birth plan (2006), ki je bilo leta 2008 prevedeno tudi v sloven{~ino. 10 Zalka Drglin, dr. `enskih {tudij in feministi~ne teorije, predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in raziskovalka na Nacionalnem in{titutu za javno zdravje. Posve~a se kulturi rojevanja, babi{tvu, razli~nim vidikom materinstva in star{evstva in du{evnim stiskam `ensk v obporodnem obdobju. Je avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov ter znanstvene monografije Rojstna hi{a: kulturna anatomija poroda (2003). Aktivno sodeluje pri Naravnih za~etkih, Zdru`enju za informiranje, svobodno izbiro in podporo na podro~ju nose~nosti, poroda in star{evstva. ... ” (Drglin 2007: 129–130). Lilian Trejo Gendecher in Zalka Drglin sta poudarili pomen informirane izbire v vklju~evanje `enske v proces odlo~anja, ~e tega zdravstveno osebje `enski ne zagotovi, “ima `enska lahko podobne ob~utke, kot jih imajo (v skrajnem primeru, op. avtorice) `rtve posilstva” (2007: 206). Avtorica prispevka sem ugotavljala, kako so `enske ocenile in do`ivljale razli~ne vidike kakovosti komunikacije babic in zdravnikov in kako je to vplivalo na njihovo zadovoljstvo s svojo porodno izku{njo.11 Izhodi{~no raziskovalno vpra{anje je bilo, ali je nizek polo`aj babic na hierarhi~ni lestvici zdravstvenega osebja vplival na kakovost porodne izku{nje mojih informatork. Raziskava je pokazala dvoje. Prvi~, da se je informatorka la`je spopadla s posledicami porodnih zapletov, ~e so jo so~utno in strokovno seznanili s potekom medicinskega posega in z razlogom, 185 zakaj je nujna njegova izvedba. Drugi~, da so babice za razliko od zdravnikov `enske pogosteje seznanile s poteki medicinskih postopkov (Ro`man 2007: 165). Pri tem pa je pomenljivo dejstvo, da je bil ta dele` ve~ji za manj invazivne medicinske posege, kot sta denimo britje sramnih dlak in klistiranje, za bolj invaziven operativni poseg, kot je prerez presredka, pa manj{i; 81,8 % `ensk, ki so jim prerezali presredek, s tem posegom ni bilo niti seznanjenih niti jih niso vpra{ali za dovoljenje (prav tam). Rezultati {tudije primera so me usmerili k domnevi, da so se informatorke zavedale, da je obporodna skrb medikalizirana. Na osnovi njihovih poro~il o ravnanjih babic in zdravnikov je mogo~e zaklju~iti, da so bile reducirane na objekt medicinske obravnave. Vendar so bile s tem sprijaznjene zaradi pozitivnega porodnega izida – zdravega otroka (ve~ o tem gl. v Miv{ek 2007: 73–104). Zdravstvena statistika in zadovoljnost `ensk z obporodno zdravstveno skrbjo V Sloveniji imamo razvito metodologijo zbiranja podatkov perinatalnega zdravstvenega varstva, s katerimi se ocenjuje njegova kakovost (Verdenik in Pajtnar 1998; Verdenik, Novak Antoli~ in Zupan 2013). Analize kakovosti dela v perinatalogiji pa ne vklju~ujejo ocene ravnanj zdravnikov in babic, ~eprav ni “pomembna zgolj strokovna usposobljenost, temve~ osebnostne lastnosti posameznika, kot so prijaznost, komunikativnost in pripravljenost za pogovor z bolnikom” (Poredo{ 2002). V tem smislu so kakovost obporodne zdravstvene skrbi ocenjevale tudi informatorke, ki je niso omejevale samo na formalno in izkustveno znanje ginekologov porodni~arjev in babic. Zanje so bile enako pomembne osebne lastnosti zdravstvenega osebja, najve~krat so navajale naslednje: prijaznost, empatija, komunikativnost, ustvarjanje ob~utka varnosti in doma~nosti, pripravljenost za pogovor, sposobnost zdravstvenega osebja, da se v`ivi in upo{teva njihove potrebe in `elje, da jim zagotovijo pogoje za uresni~evanje pravice do soodlo~anja, npr. da poseg dovolijo ali zavrnejo. Kot je ugotovila Rossana Ralston (1994: 453–456), je informirana izbira med drugim rezultat dobre komunikacije med zdravstvenim osebjem in `ensko. 11 Marsden Wagner je na podlagi podatkov, pridobljenih v okviru projekta PZ^, ugotovil, da babice skoraj nikoli samostojno ne skrbijo za porodnice z nizkim tveganjem (2007: 21). Irena Ro`man V zvezi s tem so spet povedni rezultati raziskave PZ^, ki so pokazali, da so “anketiranke bile le v 51,9 % seznanjene s potekom postopkov in le v 24 % dale nanje pristanek” (Miv{ek 2007: 86–87). Nimamo pa statistike tistih porodnih praks, ki so kazalniki obsega medikalizacije obporodne zdravstvene skrbi, kot so britje sramnih dlak, klistir, prepoved hranjenja, pitja, omejevanje ali celo prepoved gibanja med prvo porodno dobo, name{~anje kanile v `ilo, le`e~i porodni polo`aj (ti podatki so na voljo za leto 2005, ko so bili zbrani v okviru projekta PZ^). Te izvajajo pogosto brez potrebe in so v dolo~enih primerih dokazano celo {kodljive (Miv{ek 2007: 73–104; Drglin 2007: 105–156; Rixa in Freeze 2010: 283–299; Wagner 1994, Wagner 2007: 18–22). Pri tem je posebej problemati~no dejstvo, da jih zdravniki oziroma babice pogosto izvedejo, ne da bi `ensko s posegom prej 186 seznanili in pred izvedbo posega po~akali na njen pristanek. To pa ka`e na slabo, medikalizirano obporodno zdravstveno skrb, ki nima vzpostavljenega sistema dobre komunikacije zdravstvenega osebja. Strokovno zdru`enje ginekologov porodni~arjev ne ocenjuje socialnih in psiholo{kih vidikov obporodne zdravstvene skrbi, kot je zadovoljstvo `enske in njene dru`ine z obravnavo zdravstvenega osebja. Za `ensko je lahko vitalnega pomena, da so pri porodu njeni pomembni bli`nji. V tem primeru gre za psiholo{ke u~inke, ki prispevajo k temu, da se `enska la`je sprosti; prisotnost novorojen~evega o~eta pri porodu sodi tudi med medicinske kazalnike odli~ne obporodne skrbi. @e od leta 1987 vodijo statistiko o prisotnosti o~etov pri porodu, saj so “prednosti znane; ustanove, ki tega ne omogo~ajo oziroma ne popularizirajo, niso kakovostne” (Verdenik in Pajntar 2002: 761–762). Drugi posredni kazalec slabe kakovosti pa je nepotrebna podalj{ana hospitalizacija, ~e je z materjo in otrokom vse v redu (prav tam). Vidni pa so premiki k izbolj{anju kakovosti porodne zdravstvene skrbi, o tem lahko sodimo na podlagi perinatalnih rezultatov, ki so se po letu 2009 za~eli izbolj{evati; zmanj{al se je dele` epiziotomij, induciranih in stimuliranih porodov, zaradi katerih `enske trpijo in se po~utijo zaznamovane. Vesna Fabjan Vodu{ek in Gorazd Kav{ek sta na podlagi perinatalnih podatkov o porodu za obdobje 2002–2011 ugotavljala, da “opa`amo padec stimuliranih porodov. Padec je najbolj opazen po letu 2009, verjetno v veliki meri tudi zaradi vedno ve~jega prizadevanja lai~ne javnosti po ~im bolj naravnem porodu ali porodu na domu” (2013: 62). Babi{ka stroka je za~ela opozarjati na pomen zadovoljstva `ensk s porodnimi praksami, kot je razvidno iz dokumenta Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodni{ke slu`be v Republiki Sloveniji do leta 2020 (Strategije 2010)12 . V zvezi s tem je v tem dokumentu zapisano: “Poleg standardnih kazalnikov kakovosti, ki jih Republika Slovenija `e uporablja, predlagamo {e uporabo naslednjih kazalnikov kakovosti: dele` spontanih porodov brez medicinskih intervencij, dele` porodov v razli~nih porodnih polo`ajih, dele` izvenbolni{ni~nih porodov, dele` doje~ih mater ob odpustu, tri mesece po porodu, {est mesecev po porodu, zadovoljstvo uporabnic z opravljenimi storitvami” (^elhar, Prelec in Zak{ek 2010: 23–24). 12 Delovno skupino za pripravo predloga Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodne slu`be v RS do leta 2020 je imenoval minister, pristojen za zdravje leta 2010. Odprto pa ostaja vpra{anje, kdo in kako bo zbiral in pripravljal potrebne podatke za statistiko tako kompleksnega kazalnika kakovosti, kot je zadovoljstvo `enske z obporodno skrbjo. Kazalnik odli~ne obporodne skrbi – neprekinjena celostna skrb za `ensko “ena `enska – ena babica” V pobudi Na{ skupni cilj – odli~na obporodna skrb, objavljeni na spletni strani Mamazofa.org, je na{tetih petnajst korakov, ki bi jih lahko imenovali kazalniki odli~ne obporodne skrbi (Drglin in [imnovec 2010: 1–12). Eden izmed njih je neprekinjena celostna skrb babice za `ensko med nose~nostjo, porodom 187 in po njem (Fleming 2007: 31–46). Kot so pokazali rezultati raziskave PZ^, v slovenskih porodni{nicah skoraj nikoli ni ista babica ves ~as poroda pri eni `enski, za njo skrbi ve~ babic in vsaka ob koncu delavnika preda skrb za porodnico drugi babici (Wagner 2007: 20). Tak{na situacija pa ima veliko negativnih posledic za porodnico, kajti “{tevilne {tudije so pokazale, da neprekinjena skrb iste osebe ves ~as poroda prispeva k temu, da je porod kraj{i, `enska ~uti manj bole~in, {tevilo zapletov je manj{e, varnost otroka in matere pa je ve~ja” (Enkin et al. v Wagner 2007: 21). Od 589 `ensk, ki so sodelovale pri javnomnenjski anketi raziskave HZV, so {tiri v zvezi s tem na vpra{anje Kak{na so va{a stali{~a, mnenje ali izku{nje z zdravstvenimi strokovnjaki, kot so babice, ginekologi porodni~arji? odgovorile: 1) “Imam dobre izku{nje z vsemi. Edina stvar, ki je morda mote~a, je menjavanje babice med porodom (~eprav se to meni ni zgodilo), oziroma bi vsaka morala imeti eno na razpolago, ne pa da hodi od ene porodnice do druge.” 2) “@elela bi si, da bi me `e v ~asu nose~nosti spremljala babica, pri kateri bi potem rodila, in ne kar naprej ginekologinja, ki potem s porodom nima ni~. Tukaj je potrebna povezava.” 3) “Mislim, da bi morale imeti babice ve~jo vlogo pri porodu in manj{o vlogo zdravniki. Usposobljenost babic bi morala biti na prvem mestu in tudi vsaka babica bi morala naenkrat nadzorovati manj porodnic, kar pomeni, da bi moralo biti ve~ babic, torej na vsako `ensko ena babica.” 4) “Babice bi morale spremljati nose~nico od za~etka nose~nosti do poroda in tudi po porodu. Ena oseba za celotno obdobje. Le one bi morale biti zadol`ene za rojevanje in ne cela vrsta ljudi, da se vedno sre~a{ z nekom novim in se zato telo ne more sprostiti!” V zvezi s to problematiko je povedna tudi izku{nja informatorke E., ki se je `e v nose~nosti spoznala z babicami v porodni{nici in se nato odlo~ila za svojo. Pri tem je poudarila, da tak{na praksa ni v navadi in da je v nasprotju s pravili izbrane porodni{nice, {e ve~, da je ta celo “ilegalna”. “Potem pa pa~ prihaja do ~rnega oziroma sivega trga, ko se babice zmenijo s puncami, da jih bodo spremljale pri porodu, ~e bodo slu~ajno v njihovi izmeni. ^e ne, pa bodo klicale tisto v izmeni in poskrbele, da bodo lepo poskrbele za to punco. Je dogovarjanje, ampak ilegalno. Skratka nih~e tega ne sme zvedeti. Po drugi strani pa imamo skoraj vse punce {tevilke teh treh babic, ki dajo svoje {tevilke. Irena Ro`man Vsake toliko ~asa jih zamenjajo. To se dogaja v vseh porodni{nicah. Ne samo v tej porodni{nici.”13 Za informatorko E. je bilo pomembno, da se je z babico spoznala `e v nose~nosti. Vendar ima njena porodna izku{nja tudi sen~no plat, ki je povezana z nepotrebnim posegom v naravni potek njenega poroda. Ker je obstajala velika mo`nost, da bi E. za~ela rojevati z drugo babico, je izbrana babica opravila striping (poseg za pred~asno spro`enje poroda). Problem pa je v tem, da je babica zaradi tega “morala” opraviti poseg brez medicinske indikacije, zato ni ravnala v skladu s stroko.14 “Ona je naredila striping. Odlu{~i se ovoj na materni~nem vratu. In to pospe{i porod. Lahko pa povzro~i tudi razpok mehurja. In ona je to naredila v dobri veri. Ker je bila naslednji ve~er de`urna in je vedela, da bom naslednji dan pri{la rodit. 188 Ni mislila ni~ slabega. Ker je v Sloveniji taka praksa, da se ne more{ ni~esar zmenit. Pa~ ne more{ se zmenit, da ko rodi{, da pride tvoja babica. Zaradi tega se dogajajo ta naravna spodbujanja rojevanja.” Pri informatorki B. se njen porodni na~rt ni uresni~il. Babica, s katero je bila dogovorjena, je ravno zaklju~ila slu`bo, zato je morala roditi s pomo~jo druge babice. Zakaj je `enski pomembno, da rodi s svojo babico? Informatorka H. mi je na to vpra{anje tako odgovorila: “Klicala sem eno babico, kljub temu da se to ne sme in sva se dvakrat tudi dobili. Tako da sva se `e poznali. @e zato, ker sem jo vsaj videla prej. Da, ko bom pri{la v bolnico, bom vsaj vedela, kako ji je ime in da se bova tikali. In s tega vidika sem imela zaupanje vanjo, ~eprav se v `ivljenjskih vrednotah in na~elih nisva stikali.” Izseki iz intervjujev {e enkrat potrdijo dejstvo, da je odli~na porodna skrb tista, ki `enski zagotavlja, da zanjo v obporodnem obdobju skrbi ista babica. Na nujnost re{evanje tega problema so opozorile Jana ^elhar, Anita Prelec in Teja Zak{ek. V zvezi s tem so izpostavile potrebo po kontinuiteti babi{ke skrbi za zdravo nose~nico, porodnico in otro~nico ter novorojen~ka, od na~rtovanja dru`ine do {estega tedna nose~nosti (2010: 23). Vendar pa je novembra 2009 Republi{ki strokovni kolegij (RSK) za ginekologijo in porodni{tvo v zvezi s to problematiko zavzel stali{~e, da “v sedanji organizaciji dela ginekolo{ko porodni{ke slu`be ni mogo~e, da nekatere manj zahtevne delovne naloge zdravnika specialista ginekologije in porodni{tva opravljajo diplomirane babice ali medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki. Zato je treba pripraviti natan~na izhodi{~a za delo” (B. n. a. 2010: 58). Babice so le redko zaposlene v dispanzerjih za `enske, kjer bi opravljale svetovanje in skrbele za nose~nice, gre za o~iten razkorak med kompetencami 13 Tak{na trditev je zelo zaskrbljujo~a. Vsekakor bo treba to “ilegalno” prakso {e podrobneje raziskati. Intervjuvala sem babice in ginekologe porodni~arje iz treh slovenskih porodni{nic, ki so zatrdili, da tak{nih pravil nimajo, da bi babice imele pravico do “legalnega” dajanja porodne pomo~i {tirim porodnicah na leto, ki so z njimi v sorodu. 14 Vesna Fabjan Vodu{ek in Gorazd Kav{ek sta na podlagi perinatalnih rezultatov ugotovila razveseljivo dejstvo, da dele` spontano za~etih porodov nara{~a najbolj po letu 2009, “kar ka`e na zrel odnos do principa aktivnega porodni{tva, kjer dopu{~amo, da je ve~ porodov vodenih brez prekomernega poseganja v naraven potek poroda in se s tem bolj pribli`ujemo evropskemu povpre~ju …” (2013: 62). Problemati~ni pa sta dikciji dopu{~amo in aktivno porodni{tvo, saj je upravljanje z lastnim telesom temeljna ~lovekova pravica. babic v Sloveniji in drugih dr`avah EU. Babice, s katerimi sem se pogovarjala, so na glas razmi{ljale, kak{ni ukrepi bi bili potrebni, da se ponovno o`ivi sistem porodne skrbi po na~elu “ena `enska – ena babica”. Kot prvo oviro so navajale osemurni delovnik, trajanje poroda pa ni mogo~e predvideti, drugi razlog, ki so ga ve~krat izpostavile, pa je premajhno {tevilo zaposlenih babic15. Vendar so se strinjale, da je tak{na porodna pomo~ za mamico najbolj{a. Druge mo`nosti poroda – porod doma @enske imajo pravico, da rodijo doma, to je tudi kazalnik odli~ne obporodne skrbi, razmere za uresni~evanje te pravice bi morale biti zagotovljene. Babi{ki model porodne pomo~i je usihal z vse ve~jo medikalizacijo `ivljenja nasploh, 189 ne samo poroda. Ginekolo{ka porodni{ka doktrina pa je `e v za~etku 50. let 20. stoletja imela vse ve~ji vpliv na to, kako bo potekala dejavnost babic, kar je razvidno iz statistike “kraj poroda”; leta 1958 je bilo `e 71,14 % porodov v porodni{nici, leta 1969 pa je bilo porodov doma le {e 0,52 % (Ro`man 2006: 112, 115). Toda v 50. in 60. letih 20. stoletja so se `enske {e lahko odlo~ile, kje bodo rodile. Zaslu`ni ginekolog in porodni~ar Vito Lavri~ je v svojem priro~niku Berilo za `enske zapisal svoje strokovno mnenje: “Ker ni mogo~e in ker tudi ni neizogibno potrebno, da bi vse `enske rodile v porodni{nicah, svetujejo posvetovalnice nose~nicam, katere lahko rodé doma in katere naj rodé v porodni{nici. Seveda prepu{~ajo dokon~no odlo~itev `enski sami. Priporo~am pa, da rodé v porodni{nici: prvesnice, zlasti nad 35 let stare prvesnice, tiste mnogorodnice, pri katerih so potekali prej{nji porodi ali sedanja nose~nost nepravilno, socialno ogro`ene porodnice. Razumljivo je, da se posvetovalnice pri razbiranju (tria`iranju) lahko zmotijo. @enske, pri katerih je bilo pri~akovati komplikacije, rodé spontano in obratno.” (1967: 28) Babi{ka in ginekolo{ka porodni{ka stroka sta se strinjali, da bi ponovna vpeljava porodov doma zahtevala primerno {tevilo {olanih babic in tehten premislek o organizacijski izpeljavi re{evanja `ensk in otrok v primeru porodnih zapletov (urgentni prevozi, oblikovanje zdravstvenih ekip itn.).16 15 V strate{kem dokumentu iz leta 2010 je zapisano, da je “za zagotavljanje 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva nose~nic in porodnic potrebno 8–10 porodni~arjev, 12 diplomiranih babic …” (Cerar, Merlo, Gradecki 2010: 19). Po moji oceni bi vsaka babica od dvanajstih zaposlenih letno pomagala pri pribli`no 100 porodih od 1200 vseh porodov. Babica, ki je v 50. in 60. letih prej{njega stoletja opravljala svojo slu`bo na terenu, je v svoji 35-letni delovni dobi pomagala pri 624 porodih, letno torej sedemnajstim. Poleg tega pa je zagotavljala neprekinjeno zdravstveno skrb za `enske in otroke iz svojega babi{kega rajona. 16 Ravno v tem obdobju je iz{la strokovna knjiga Birth models that work (Davis-Floyd et al. 2009), v kateri avtorji predstavljajo razli~ne porodne modele v razli~nih dr`avah, ki, kot pove `e naslov publikacije, uspe{no delujejo. Med drugim obravnavajo tudi porod zunaj porodni{nice. Pou~na je {e publikacija Mainstreaming midwies: the politics of change (Davis-Floyd in Johnson 2006), v kateri avtorice iz razli~nih problemskih gledi{~, deloma tudi v zgodovinskem loku, opisujejo vzpone in padce babi{kega poklica. Moje informatorke, ki so rodile doma, so nabirale znanje iz strokovne in znanstvene literature, omenjale so avtorje: Ina May Gaskin, Sheila Kitzinger, Marden Wagner, Robbie Davis-Floyd, kot vir informacij pa tudi nevladno organizacijo Naravni za~etki, Zdru`enje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na podro~ju nose~nosti, poroda in star{evstva. Irena Ro`man [tevilni zdravniki v Sloveniji {e vedno verjamejo, da je porod doma nevaren, ~eprav izsledki znanstvenih raziskav ka`ejo druga~e (prim. Cheyney 2008: 254– 267; Rixa in Freeze 2010: 283–299)17 . Ginekolog porodni~ar Vasilij Cerar je v prispevku Mesto poroda – kje roditi? (2010: 82–88) objavil ugotovitve in sklepe RSK za ginekologijo in perinatologijo z dne 11. oktobra 2007. Dva izmed treh sklepov se glasita, prvi~, da je “s strokovnega stali{~a porod v porodni{nici gotovo najvarnej{i na~in rojevanja /.../”, in drugi~, da “se na mo`nost poroda na domu mora stroka, kljub temu, da tega ne podpira, pripraviti”. 18 Prav tako sodobna babi{ka stroka do tega vpra{anja {e nima dokon~nih odgovorov. V tem temeljnem strate{kem dokumentu Ministrstva za zdravje iz leta 2010 se avtorice Jana ^elhar, Anita Prelec in Teja Zak{ek (2010) dotaknejo vpra{anja, kako bodo v bodo~e rojevale `enske. Izpostavijo 190 omejene kompetence slovenskih babic, ki delujejo samo kot porodne pomo~nice pri normalnih porodih v porodni{nicah, za razliko od nekaterih evropskih dr`av, kjer na primarni ravni zdravstvenega varstva vodijo tudi prenatalno in postnatalno – patrona`no zdravstveno nego in skrb. Brez preureditve babi{ke slu`be pa te`ko govorimo o porodu doma kot varni obliki porodnega okolja, saj babi{ka skrb na terenu ni zagotovljena. V istem dokumentu je v poglavju Ugotovitve in predlogi zapisano: “Mesto poroda naj ostanejo porodni{ki oddelki porodni{nic, v katerih je mogo~e uvesti samostojno babi{ko enoto” (B. n. a. 2010: 57)19 . Tanja Starc, ki je za potrebe svoje diplomske naloge Porodni{ka babica: njeno delo, odgovornosti in kompetence (2013) anketirala osemindvajset babic, je z analizo njihovih odgovorov na anketno vpra{anje Katere so po va{em mnenju prednosti in pomanjkljivosti dela babic, ki samostojno vodijo porode na domu? ugotovila: “Na vpra{anje o prednostih dela pri porodu na domu je odgovorila le dobra polovica sodelujo~ih babic, na vpra{anje o pomanjkljivostih pa nekaj ve~ kot 80 % anketiranih, kar ka`e na negativno naravnano miselnost o tak{ni izbiri poroda. Ve~ina odgovorov se nana{a na bolj{e po~utje porodnice v doma~em okolju, ki prispeva k ve~ji spro{~enosti. Intimno okolje doma, po mnenju anketiranih babic pozitivno vpliva tudi na zaupanje in dober odnos med babico in porodnico. Najve~jo pomanjkljivost poroda na domu babice izpostavljajo varnost tako z vidika matere in otroka kot tudi za{~ite babice in njenega dela.” (2013: 91, 92) Preliminarni rezultati ankete Humanizacija obporodne zdravstvene skrbi v Sloveniji o mo`nosti poroda doma V `e omenjeni spletni anketi, ki sem jo izvedla leta 2011, sem med drugimi zastavila tudi vpra{anje: Ali podpirate porod na domu? Za analizo tega vpra{anja je 17 Rixa in Freeze v ~lanku navajata pregled najpomembnej{ih {tudij, ki so bile opravljene na to temo. 18 Mediji so pisali o porodu doma prete`no na na~in, ki je pri ljudeh krepil negativen odnos do te mo`nosti poroda. V revijah pa so bile objavljene tudi zgodbe `ensk o izpolnjujo~em porodu doma. Vsekakor bi bila potrebna tudi analiza medijev. 19 V sklopu postojnske porodni{nice je za~ela leta 2011 kot pilotski projekt bolni{nice Postojna in Ministrstva za zdravje Slovenije delovati prva babi{ka hi{a v Sloveniji, ki vklju~uje tudi apartma s kuhinjo in spalnico. V njem lahko porodnica skupaj s svojo dru`ino po~aka na porod. bilo od 589 odgovorov veljavnih 552. Najve~ anket so izpolnile `enske, ki so prvega otroka rodile v obdobju od 2009 do 2011, tj. 522 (94 % od 552), in sicer tiste, ki so rodile dve leti pred izvajanjem ankete: leta 2009 je anketo izpolnilo 105 `ensk oziroma 19 %, leta 2010 188 oziroma 36 % in v ~asu izvajanja ankete 22 oziroma 3,9 %. Za analizo so bili najbolj relevantni odgovori `ensk iz te skupine (skupaj 315), saj so raziskave pokazale, da `enske po rojstvu zdravega otroka ob~utijo hvale`nost, sre~o in olaj{anje (Riley v Miv{ek 2007: 99; Ro`man 2007: 162–171); to lahko vpliva na dele` la`no zadovoljnih, kar je potrdila tudi raziskava PZ^. Prav tako `enske o porodu kriti~no spregovorijo {ele 7–12 mesecev po dejanskem dogodku (Bennet v Miv{ek 2007: 99). Odgovori `ensk, ki so rodile v letih 2009, 2010 in 2011, so bili v tem smislu 191 {e posebej povedni. Razvrstila sem jih v tri skupine: 1) s porodom doma se pogojno strinjam, 2) s porodom doma se strinjam, 3) s porodom doma se ne strinjam. Pogojno se je s to mo`nostjo poroda strinjalo 315 `ensk, to je 60 % od vseh 522 `ensk. Podrobnej{a analiza pa pove, da se je s to mo`nostjo poroda strinjalo 35,2 % (37 od 105) `ensk, ki so rodile leta 2009, 34 % `ensk (64 od 188), ki so rodile leta 2010, in 18,2 % (4 od 22), ki so rodile leta 2011. Vsebino njihovih odgovorov lahko strnem v ugotovitev, da podpirajo porod doma, ko bi bila vzpostavljena mre`a strokovne prve pomo~i v primeru zapletov in bi bile babice ustrezno izobra`ene: 1) “^e bi npr. v bli`njih bolni{nicah vzpostavili de`urno ekipo, ki bi bila na voljo za hitro pomo~ v primeru komplikacij, potem bi bila mo`nost rojevanja na domu odli~na alternativa.” 2) “Mislim, da je lahko varen le, ~e se dogaja ob prisotnosti izku{ene babice in zelo blizu bolni{nice.” 3) “Nimam izku{enj, ~e pa bi imela dobro babico, ki bi me poznala `e prej v nose~nosti, bi se za to mogo~e odlo~ila.” 4) “Porod na domu je najbolj{e, kar lahko mati da svojemu otroku ob tem, ko zapusti varno zavetje njenega telesa, toda potrebne pa so priprave in nadzor skozi celotno nose~nost ter zavedanje, da se lahko zgodi nepri~akovano.” 5) “Nujno je izbrati dovolj izobra`eno babico.” 6) “Bolj sem za porod v porodnem centru, ki bo, upam, kmalu tudi v Sloveniji. Na domu bi rodila, ~e bi imela mo`nost dobiti kak{no dobro babico.” Posledica neurejenosti te problematike je tudi, da so bile informatorke, ki so rodile doma, stigmatizirane, bile so pod pritiski okolja, celo pomembnih bli`njih. “Tako smo dr`ali ta porod za vse sorodnike v totalni skrivnosti,” je povedala informatorka M. Imela je tudi izrazito slabo predhodno porodno izku{njo, ki jo je zelo zaznamovala in zaradi katere se je tudi odlo~ila, da bo rodila doma. Po premisleku mi je povedala: “Jaz sem jim zaupala, saj vejo, kaj delajo. Pa mi je bilo neprijetno, zelo sem se po~utila ranjeno in prizadeto, taki ~udni ob~utki so bili po porodu, nisem bila sre~na, vesela zaradi otroka, nisem nikoli, da bi ga zavra~ala. Pa~ sem tistega otroka samo gledala, kar je bil; tako zelo, zelo v porodni{nici nisem zatisnila o~i, v treh dneh nisem jaz mogla zaspat.” Informatorke so imele veliko te`av z registracijo rojstva otroka. Zdravniki so bili v dilemi, ko so jih star{i doma rojenega otroka prosili za izdajo zdravni{kega potrdila Irena Ro`man o njegovem rojstvu (zdravnik lahko potrdi, da je `enska rodila, ne more pa brez analiz potrditi, da je otrok tudi njen); v ponazorilo navajam izsek iz intervjuja s K. “Ja, midva sva ginekologu telefonirala, ~e bi on lahko potrdil rojstvo, je rekel, da on to ne more, da bova morala babico poklicati, da smo rodili. Smo babico poklicali, je pri{la, je rekla, da ona ne more, da mora to zdravnik. In potem sva {la k eni pediatrinji, ga je pregledala, je rekla, da ona tudi ne more, da ona lahko samo napi{e potrdilo, da ga je videla in da je zdrav, da ne more pa napisat ni~ drugega.” Finan~ni vidik v zvezi s porodom doma so omenile vse intervjuvanke, kot problem ga je izpostavilo tudi ve~ anketirank, ena izmed njih je ve~plastnost tega problema zelo dobro opisala: “Porod na domu odobravam. Sama se zanj nisem odlo~ila, ker je zame to prevelik finan~ni zalogaj. ^e bi bil porod na domu la`je 192 dostopen – s slovensko babico, finan~no pokrit od zavarovanja, urejene razmere, kar se ti~e potrdila, bi se zanj odlo~ila.” [tudije so dokazale, da so tako imenovani babi{ki porodi doma cenej{i od tistih, ki potekajo v porodni{nicah, da so dovolj varni za `enske z normalno nose~nostjo. V Sloveniji babi{ka skrb na terenu ni zagotovljena, prav tako babice za pomo~ pri porodu doma niso ustrezno usposobljene. Posledi~no se je med `enskami, ki `elijo roditi doma, uveljavila “ilegalna” praksa, “ko moramo babico uvoziti iz Avstrije ali Italije, stro{ke pa krijemo same”, je povedala H. Ti stro{ki pa niso zanemarljivi, porodna pomo~ skupaj s potnimi stro{ki in pregledi med nose~nostjo zna{ajo pribli`no od 1200 do 1500 EUR20 ali ve~, npr. v primeru, ko partnerja oziroma zakonca obi{~eta babico v Avstriji, da se z njo o vsem v zvezi s porodom pogovorita. Od 315 `ensk se jih s porodom doma ni strinjalo 173 (54,9 %). Podrobnej{a analiza poka`e, da se s porodom doma ni strinjalo 48,5 % (51 od 105) `ensk, ki so rodile leta 2009, 57,9 % (109 od 188), ki so rodile leta 2010, in 59 % (4 od 22), ki so rodile leta 2011. 1) “Zakaj pa imamo porodni{nice?! Kako si lahko star{i oprostijo, ~e pride pri porodu do, ne vem, mo`ganske krvavitve, kjer {tejejo sekunde in ne ure, v katerih bi potencialno ogro`en otrok dobil pravo oskrbo?” 2) “Popolnoma neodgovorno!” 3) “Ne glede na to, da imam slabe izku{nje s porodni{nico, sem vseeno mnenja, da se porodov raje ne opravlja na domu.” 4) “Nikoli se ne bi odlo~ila za porod na domu. Mislim, da je to izzivanje usode in dandanes nikakor ni potrebno. Tudi ob normalni nose~nosti ne moremo vedeti, ~e bo porod potekal brez komplikacij. Zakaj bi ogro`ali mater in otroka?” 5) “Modna muha, ki upam, da ne bo postala stalnica, ker ~e bi jaz rojevala na domu, me sedaj ne bi bilo ve~ med `ivimi. Bodimo hvale`ni, da imamo porodni{nice!” @enske, ki so nasprotovale porodu doma, so menile, da je ta nevaren za mater in otroka, to zlasti velja za tiste, pri katerih je pri{lo med porodom ali po njem do zapletov, kar potrdi odgovor anketiranke, naveden pod {tevilko 5, podobnih odgovorov pa je bilo ve~. To mo`nost rojevanja niso povezovale z drugimi 20 Porod v slovenskih porodni{nicah stane od 1200 do 1600 EUR. razse`nostmi rojevanja, kot so doma~nost okolja, zaupanje in ob~utenje lastnega telesa, la`ji porod, ker se `enska la`je sprosti, kar potrdijo odgovori tistih, ki so se strinjale s porodom doma, npr. informatorka K., ki je povedala: “Meni je bilo bistvo to, da ne rabim nikamor it.” Za informatorke je bilo pomembno, da rodijo doma, v okolju, v katerem je spro{~ena, zaradi ~esar se po~uti varnej{e in tudi bolje. Seveda porod doma kljub mnogim prednostim pred porodom v porodni{nici ni primeren za vsako `ensko. Kot je zapisala Sheila Kitzinger, je porod doma za nekatere `enske u`itek in se po~utijo doma popolnoma varne, druge pa se bolje sprostijo v porodni{nici, ker se tam po~utijo varneje. [e vedno pa prevladujejo ženske, ki porodu doma nasprotujejo, kot je pokazala tudi anketa. Od 315 `ensk se jih je s porodom doma strinjalo 18 (5,3 %). Podrobnej{a 193 analiza poka`e, da se je s porodom doma strinjalo 9,5 % (10 od 105) `ensk, ki so rodile leta 2009, 3,1 % (6 od 188), ki so rodile leta 2010, in 9 % (2 od 22), ki so rodile leta 2011. 1) “Jaz mislim, da v primeru normalne nose~nosti in pri~akovanega poroda porod na domu predstavlja najbolj optimalno mo`no obliko poroda. Roditi otroka v doma~em okolju mora biti nekaj najlep{ega. Prav tako pre`ivljanje prvih dni skupaj z dru`ino.” 2) “Moja `elja je, da v drugo rodim doma. Mislim, da je ta pot edina smiselna in nose~nici topla in prijazna.” 3) “Da! Porod na domu je pravica vsake `enske. @elim si, da bi bilo to podro~je v Sloveniji urejeno tako pravno in formalno, da bi imela na voljo babice, ki bi prisostvovale pri porodih na domu. Osebna izku{nja mi govori, da je za `ensko najpomembnej{e, da rodi doma.” 4) “Mislim, da bi lahko za~eli prakticirati in {li s ~asom naprej. ^e ima `enska super nose~nost (brez zapletov), `e kak{en porod (brez zapletov) za sabo, ne vidim ovir, zakaj ne.” 5) “Izku{enj nimam, moje mnenje je dobro. Ker je porodnica v tem primeru v doma~em, znanem okolju, je zaradi tega verjetno bolj spro{~ena. Mislim tudi, da sam porod, ki poteka normalno, ni neko bolezensko stanje in da `ensko telo instinktivno ve, kaj naj stori.” 6) “Moje stali{~e do poroda na domu je, da bi morala vsaka mamica imeti to omogo~eno, kar pomeni, da bi dr`ava morala uvesti medicinske sestre ali babice, ki so usposobljene za tak{ne stvari. Te stvari v tujini `e obstajajo.” Vsebine odgovorov anketirank so bile popolnoma identi~ne tistim, na osnovi katerih sta Rixa in Freeze oblikovala problemske sklope, povezane s temi vidiki, ki so jih izpostavile tudi anketiranke, to so varnost, pravica do izbire, zdravstvena politika, mre`a strokovne porodne pomo~i in do`ivetje poroda (2010: 289). Odgovori `ensk iz vseh treh skupin so bili osredinjeni predvsem na zagotavljanje varnosti v povezavi s sistemsko ureditvijo tega dela s podro~ja obporodne zdravstvene skrbi, odgovori `ensk, ki porod doma podpirajo, pa odpirajo povsem drugo vpra{anje. Porod doma sploh ni pravo vpra{anje; povsem samoumevno je, da ima `enska do tega pravico. Relevantno vpra{anje ni torej porod doma da ali ne, ampak, kako bi vzpostavili in potem zagotavljali kakovost tak{nega porodnega okolja (velja tudi za babi{ke hi{e, porodni{nice), da bo ta varen in prijazen za mamo in otroka. V tem smislu je poveden odgovor anketiranke, ki ga navajam pod {tevilko 6, odgovori `ensk, ki porod doma podpirajo, pa poka`ejo, da so `enske Irena Ro`man za~ele izpra{evati legitimnost avtoritativnega znanja porodni{ke vede in porodnih praks v porodni{nicah (gl. Davis-Floyd in Sargent 1997). Naj sklenem z izjavo informatorke M., ki usmerja h kriti~nemu razmisleku in presoji nedotakljivosti medicinske stroke in njenih nosilcev: “To so ljudje (zdravniki in drugi, op. I. R.), generacija mojih star{ev, ki se jim zdi porod v porodni{nici civilizacijska pridobitev. In oni `e tako in tako za svoje te`ave, ki so zelo majhne, te~ejo takoj k zdravniku. Mi pa smo generacija, ki `e odhaja (generacija, ki se od tega oddaljuje, op. I. R.) in prevzemamo odnos do zdravja in `ivljenja v svoje roke.” 194 Sklep @enske v Sloveniji so bile v preu~evanem obdobju, kot sta potrdili raziskavi PZ^ in HZV, relativno zadovoljne z obporodno zdravstveno skrbjo. Zdravstveno osebje se je {ele pred kratkim za~elo zavedati medikaliziranega zna~aja porodnih praks v slovenskih porodni{nicah, prvi rezultati so `e vidni, npr. v zmanj{evanju dele`a prerezov presredka, kar so potrdili tudi perinatalni statisti~ni podatki za obdobje 2002–2011. V slovenskih porodni{nicah {e vedno pretirano izvajajo porodne prakse, npr. pospe{evanje poroda, prerez presredka itn., ki niso koristne za `enske ali otroke, {e ve~, kot so ugotovili strokovnjaki, so celo {kodljive. To je tudi eden izmed razlogov za travmati~ne porodne izku{nje, ki `enskam ote`ujejo zadovoljiv vstop v materinstvo. Kot je pokazala raziskava HZV, je to prevladujo~i razlog, da so se informatorke odlo~ile roditi doma. Njihova odlo~itev je odsev kriti~nega razmisleka in presoje nedotakljivosti medicinske stroke in njihovih nosilcev. To potrjujejo tudi izsledki spletne ankete; ne glede na to, ali so anketiranke porod doma podpirale ali ne, so najve~jo oviro videle v sistemsko neurejeni obporodni zdravstveni skrbi. Problem “neurejenosti” poroda doma {e ostaja, medtem ko so na podro~ju zagotavljanja kakovosti obporodne zdravstvene skrbi v porodni{nicah `e vidni premiki, npr. `enska lahko v porodni{nici rodi v spremstvu doule (~eprav ne v vseh porodni{nicah), lahko rodi v razli~nih porodnih polo`ajih, ob spremljavi izbrane glasbe, ob sve~ah itn. Kakovost zdravstvene politike se ka`e v zagotavljanju možnosti pravice do izbire. Ali ima `enska pravico, da rodi doma, ni pravo vpra{anje. Povsem samoumevno je, da `enska to pravico ima. Relevantno vpra{anje torej ni, porod doma da ali ne, ampak, kako bi vzpostavili in potem zagotavljali kakovost tak{nega porodnega okolja, da bo varno in prijetno za mamo in otroka. Rezultati raziskav PZ^ in HZV potrjujejo, da je porod v Sloveniji medikaliziran. Statistika perinatalnih rezultatov za obdobje 2002–2011 poka`e, da se je po letu 2009 za~el proces zmanj{evanja razkoraka med pretirano uporabo invazivnih postopkov in med priporo~ili o njihovi optimalni uporabi. LITERATURA IN VIRI .B. n. a.. 2010 Ugotovitve in predlogi. V: Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodni{ke slu`be v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS. Str. 57–59. .18. 8. 2015.. CERAR, Vasilij; MERLO, Aleksander; GRADECKI, Mirjam 2010 Strategija celostnega razvoja ginekolo{ke in porodni{ke (perinatalne) slu`be. V: Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodni{ke slu`be v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS. Str. 16–19. .18. 8. 2015.. CERAR, Matko-Vasili 2010 Mesto poroda – kje roditi? V: @. Novak Antoli~ (ur.), Sledenje in vodenje kakovosti v perinatologiji: 195 zbornik / 11. Novakovi dnevi .tudi. XVIII. strokovni sestanek ZPM, Bled, 14.–15. maj 2010. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicino. Str. 82–88. CHEYNEY, Melissa J. 2008 Home birth as systems-challenging praxis: knowledge, power and intimacy in the birthplace. Qualitative Health Research 18, {t. 2, str. 254–67. CORDERO FIEDLER, Deborah 1997 Authoritative knowledge and birth territories in contemporary Japan. V: R. E. Davis-Floyd, C. F. Sargent (ur.), Childbirth and authoritative knowledge: cross-cultural perspectives. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 159–179. ^ELHAR, Jana; PRELEC, Anita; ZAK[EK, Teja 2010 Babi{tvo v Sloveniji – vizija v prihodnjih 10 letih. V: Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodni{ke slu`be v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Str. 20–25. .18. 8. 2015.. DAVIS-FLOYD, Robbie E.; SARGENT, Carolyn F. (ur.) 1997 Childbirth and authoritative knowledge: cross-cultural perspectives. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. DAVIS-FLOYD, Robbie E. 1992 Birth as an American rite of passage. Berkeley: Universitiy of California Press. 2001 The technocratic, humanistic, and holistic paradigms of childbirth. International Journal of Gynecology and Obstetrics 75, {t. 1, str. 5–23. DAVIS-FLOYD, Robbie; JOHNSON, Christine Barbara 2006 Mainstreaming midwies: the politics of change. New York: Routledge. DAVIS-FLOYD, Robbie E. .et al.. (ur.) 2009 Birth models that work. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. DRGLIN, Zalka 2007 Vse najbolj{e za rojstni dan!: ranljivost in mo~ `ensk v sodobnih porodnih praksah. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 73–156. DRGLIN, Zalka; [IMNOVEC, Irena 2010 Na{ skupni cilj – odli~na obporodna skrb. Ljubljana: Zdru`enje Naravni za~etki. .1. 7. 2015.. ENKIN, Murray .et al.. 2002 A guide to effective care in pregnancy and childbirth. New York: Oxford University Press. FABJAN VODU[EK, Vesna; KAV[EK, Gorazd 2013 Porod = Delivery. V: I. Verdenik, @. Novak Antoli~, J. Zupan (ur.), Perinatologia Slovenica II. Ljubljana: Zdru`enje za perinatalno medicino SZD: Ginekolo{ka klinika, UKC. Str. 59–71. 196 Irena Ro`man FLEMING, Valerie 2007 Babi{ka Evropa. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 31–46. JORDAN, Brigitte 1993 Birth in four cultures: a cross-cultural investigation of child birth in Yucatan, Holland, Sweden, and the United States. Long Grove, Illinois: Waveland Press. INHORN, Maria C. 2006 Defining women's health: a dozen messages from more than 150 ethnographies. Medical Anthropology Quartely 20, {t. 3, str. 345–78. KITZINGER, Sheila 1979 Birth at home. Oxford: Oxford University Press. 1997 An authoritative touch in childbirth: across-cultural approuch. V: R. Davis-Floyd, C. F. Sargent, R. Rapp (ur.), Childbirth and authoritative knowledg: cross-cultural perspectives. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 211–212. LAVRI^, Vito 1967 Berilo za `enske. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva. MIV[EK, Ana Polona 2007 Slovenske `enske v pri~akovanju: sprijaznjene in pasivne ali aktivne in zadovoljne uporabnice obporodnega zdravstvenega varstva. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 73–105. NUSBAUM, Julie 2006 Childbirth in modern Athens: the transition from homebirth to hospital birth. Penn Bioethics Journal 2, {t. 2, str 33–37. PARRATT, Jennifer A. 2008 Territories of the self and spiritual practices during childbirth. V: K. Fahy, M. Foureur, C. Hastie (ur.), Birth territory and midwifery guardianship. Edinburgh .etc..: Elsevier. Str. 39–54. POREDO[, Pavel 2002 Kako ukrepati v primeru nezadostne kakovosti? = .How to act in the case of insufficient quality?.: 139. skup{~ina Slovenskega zdravni{kega dru{tva Kakovost v zdravstvu v Sloveniji. Zdravni{ki vestnik 71, {t. 12, str. 773. RALSTON, Rossana 1994 How much choice do women really have in relation to their care? British Journal of Midwifery 2, {t. 9, str. 453–456. RIXA, Ann; FREEZE, Spencer 2010 Attitudes towards home birth in the USA. Expert Reviews of Obstetics and Gynecology 5, {t. 5, str. 283–299. ROTHMAN KATZ, Barbara 1984 Giving birth: alternatives in childbirth. New York: Viking Press. RO@MAN, Irena 2004 Pe~ se je podrla!: kultura rojstva na slovenskem pode`elju v 20. stoletju. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. 2006 Etnolo{ki vidiki sodobnega rojevanja na Slovenskem po 2. svetovni vojni. V: Z. Drglin (ur.), Rojstvo: konferenca z mednarodno udele`bo: zbornik prispevkov: Ljubljana, 17. november 2006. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja RS. Str. 104–135. 2007 Babi{ka porodna strategija: etnolo{ka {tudija primera porodne prakse v novome{ki porodni{nici. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 157–172. STARC, Tanja 2013 Porodni{ka babica: njeno delo, odgovornost in kompetence: diplomsko delo. Koper: .T. Starc.. STRATEGIJE 2010 Strategije razvoja in celostne ureditve ginekolo{ko porodni{ke slu`be v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS. .18. 8. 2015.. TREJO GENDECHER, Lilian; DRGLIN, Zalka 2007 Srce, navzven obrnjeno: materinstvo v sodobni obporodni skrbi. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno­raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 197–210, 225–227. VERDENIK, Ivan; PAJNTAR, Marjan 1998 Perinatologia Slovenica: 1987–1996. Ljubljana: Zdru`enje za perinatalno medicino SZD. VERDENIK, Ivan; NOVAK ANTOLI^, @iva; ZUPAN, Jelka (ur.) 2013 Perinatologia Slovenica II: slovenski perinatalni rezultati za obdobje 2002–11. Ljubljana: Zdru`enje za perinatalno medicino SZD: Ginekolo{ka klinika, UKC. WAGNER, Marsden 197 1994 Pursuing the birth machine: the search for appropriate birth technology. Camperdown: ACE Graphics. 1997 Confession of a dissident. V: R. Davis-Floyd, C. F. Sargent (ur.), Childbirth and authoritative knowledge: cross-cultural perspectives. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 159–179. 2007 Evolucija k `ensko osredi{~eni obporodni skrbi. V: Z. Drglin (ur.), Rojstna ma{inerija: sodobne obporodne vednosti in prakse na Slovenskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno­raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 17–30. BESEDA O AVTORICI Irena Ro`man, dr., doc., predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne {tudije Univerze na Primorskem. Je avtorica znanstvene monografije Pe~ se je podrla! Kultura rojstva na slovenskem pode`elju v 20. stoletju (2004). Njeno raziskovalno delo je usmerjeno na podro~je kulture rojstva, ~love{ke reprodukcije in ritualnih praks. ABOUT THE AUTHOR Irena Ro`man, PhD, assistant professor, lectures at the Department of Anthropology and Cultural Studies of the University of Primorska. She has published the monograph Pe~ se je podrla! Kultura rojstva na slovenskem pode`elju v 20. stoletju (2004). Her research activities focus on the culture of childbirth, human reproduction, and ritual practices. SUMMARY The dominant childbirth story: are women satisfied with their childbirth experience? The articles addresses some indicators of the quality of perinatal medical care: the active inclusion of women during childbirth, informed choices, alternative options of childbirth, continuous care by the same midwife during pregnancy and delivery and afterwards. It treats these indicators in the context of the quality of the communication between the women and the medical staff and, wider, the provision of options to enjoy the human right of controlling one’s own body. The results of two researches — “Maternity clinics for the present time. The development of the quality of perinatal care — a woman-centred perspective and “Humanization of perinatal health care. Home childbirth: a risk, an alternative or a right?” — confirm that childbirth is Irena Ro`man medicalised in Slovenia’s maternity clinics, that women are not active enough before the delivery and, in short, that delivery take places in line with the technocratic childbirth model. What is particularly questionable is the fact that the delivery is often performed by the doctors or midwives without informing the pregnant woman in advance, and without obtaining her approval before the intervention. This indicates poor, medicalised perinatal care, which does not have an established system of good communication with the medical staff. The results of these researches show that the women were relatively satisfied and conciliated with the existing childbirth practices and treatment. However, they are over 10 years old and a new relevant research is thus necessary. The statistics on the perinatal results from the 2002–2011 period show that after 2009 a process started that reduced the gap between the excessive use of invasive procedures and the recommendations on their optimal use, in particular the use of episiotomy and the artificial acceleration and induction of labour. The statistics on perinatal results, however, do not yet 198 gather data that would allow us to evaluate how the doctors and midwifes treated the women. This fact was highlighted by the midwifery discipline’s admonition in the basic document Strategy for the development and comprehensive regulation of the gynaecological delivery system in the Republic of Slovenia until 2020, which pointed out the importance of the indicator “satisfaction with the medical service and treatment”. Excellent perinatal care is also provided by means of continuous health care by the same midwife during pregnancy and delivery and afterwards. Women do not yet have this option in Slovenia, even though the midwifery discipline and women have been demanding for the practice to be regulated for a decade. The profession of midwife is marginalised in Slovenia and this show among others in the fact that they do not dare to professionally support women in home childbirth. Forty-four percent women (193 out of 552), who participated in the survey Humanization of perinatal health care in Slovenia were of the opinion that women could deliver at home, provided that a network of first aid, including suitably trained midwives and doctors, is established to respond in case of complications. It will be possible to reintroduce home childbirth only after constructive meetings between the different actors: women, midwives, doctors, researchers, individuals, advocates of human rights, etc. The issue of home delivery is not only connected with the provision of safety, but also with ensuring the right to informed choice, which includes the choice of the place of delivery, and only then will women be sovereign actors in the delivery, meaning that they are treated integrally, which is the basis for a holistic approach to childbirth. ETNOMUZEJSKE STRANI MUSEUM NEWS GLASBENA VODSTVA V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU KOT PRIMER DOSTOPNEGA IN INKLUZIVNEGA PROGRAMA NA MUZEJSKI RAZSTAVI Andrej Tomazin Novembra leta 2013 so se v Slovenskem etnografskem muzeju pri~ele priprave na prvo glasbeno vodstvo po ob~asni razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja (glej Sketelj 2014; @agar 2014: 251–267). Dejavnost je potekala v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ker je bilo sicer o projektu veliko napisanega `e v Etnologu 24 (glej Kostelec in Pavlica 2014: 235– 250), bo tukaj predstavljen ~isto na kratko. Projekt je bil namenjen usposabljanju t. i. pripadnikov ranljivih skupin za delo v muzeju, hkrati pa izbolj{anju dostopnosti muzejskih razstav. V praksi je to predstavljalo izdelavo pripomo~kov za interpretacijo vsebin in postavitve razstave, ~emur so bile na primer namenjene tipne karte in kopije ter ponazoritve muzealij, velik del pa je predstavljala tudi priprava novih inkluzivnih muzejskih programov, ki bi omogo~ali enakovredno izku{njo obiska vsem skupinam ljudi, ne glede na osebne okoli{~ine. Freeman Tilden (glej Bra~un Sova, Vodeb 2011: 9–10; Veverka) je `e v petdesetih letih dvajsetega stoletja izpostavil pomen interpretacije v muzejskem delu in na tem mestu je pomembno izpostaviti, da pri zagotavljanju dostopnosti razstav ne gre za ni~ drugega kot za izbolj{avo interpretacije, ki je pred tem izklju~evala dolo~en segment potencialnih obiskovalcev, zaradi ~esar ima lahko skrb za dostopnost za muzej zgolj pozitivne posledice. Osnovna ideja o glasbenem vodstvu, ki jo je razvil avtor ~lanka v sodelovanju z mentorico, je bila pripraviti program, ki vklju~uje vodstvo po razstavi, skupaj z `ivo izvedbo glasbenih del, povezanih s koledovanjem. Koledni{ka tradicija ljudskega petja od vrat do vrat (glej Kumer 1995: 7–9) je sovpadala s temo razstave, hkrati pa je prepletanje glasbenega nastopa in vodstva predstavljalo druga~en pristop k interpretaciji dedi{~ine. Ciljev programa je bilo ve~. Prvi in verjetno glavni je bil ponuditi obiskovalcem muzeja nekaj novega, nekaj, kar bi pritegnilo kar naj{ir{i krog ob~instva. To pomeni, da je moral biti program tudi dostopen oziroma inkluziven. Konkretno je bil pripravljen z mislijo na slepe in slabovidne obiskovalce. Razstava sama je namre~ delno zasnovana taktilno, ve~ina predmetov ni za vitrinami, kar omogo~a obiskovalcem, da se muzealij pod dolo~enimi pogoji lahko tudi dotaknejo. Struktura programa zaradi tega Andrej Tomazin ni zahtevala posebnih prilagoditev v smislu dostopnosti, izdelanih je bilo zgolj nekaj tipnih slik, s katerimi se je dalo slepim in slabovidnim obiskovalcem la`je interpretirati simboliko, ki se pojavlja na vratih. Na tem mestu je pomembno izpostaviti prilagoditev, na katero se ob mno`ici tehni~nih re{itev za izbolj{avo dostopnosti sicer zlahka pozabi. Prilagoditi je potrebno predvsem samega sebe, in sicer s pomo~jo izobra`evanj, spoznavanja potreb razli~nih dru`benih skupin in navezovanja stikov, kar je sicer predstavljalo velik del omenjenega projekta. Drugi cilj programa je bil interpretirati dolo~en spekter muzejske razstave preko `ive interpretacije (Bra~un Sova in Vodeb po Ambrose in Paine 2011: 16) in s tem obiskovalcem ponuditi bolj celovito izku{njo, oziroma z zanimivim programom pritegniti tudi t. i. neobiskovalce (glej tudi Davies 1996). @iva interpretacija 202 (Robertshaw 2006: 41–51), ki jo izvajajo ljudje na kraju samem, obsega pa vse od kostumiranja muzejskih vodnikov do demonstracij obrti, je bila v primeru glasbenih vodstev osredoto~ena na `ivo ve~glasno izvedbo ljudskih pesmi, ki se tematsko navezujejo na {ege in navade letnega cikla. Tako je nastal pilotni program z naslovom Koledniki na vratih, ki je bil postavljen v ~as med bo`i~em in svetimi tremi kralji, skupaj z vmesnim novoletnim obdobjem. Program je bil sprva na~rtovan kot enkraten dogodek, vendar pa se je, zaradi pozitivnega odziva obiskovalcev, razvil v celoletni ciklus in se nato z novimi izvedbami na razli~ne teme in izbolj{avami nadaljeval tudi v letu 2015. Tako smo v Slovenskem etnografskem muzeju vsak letni ~as obele`ili s posebnim glasbenim vodstvom – zimo z bo`i~no-trikraljevskim koledovanjem, pomlad z jurjevskimi pesmimi, poletje s tradicijo petja ob kresovanju in jesen s pesmimi o vinu in napitnicami. Program je bil `e od za~etka zastavljen tako, da ga je bilo mogo~e izvajati brez zunanjih sodelavcev, ki bi jih bilo potrebno dodatno honorirati. To je bilo po eni strani povezano z la`jo organizacijo in manj{imi stro{ki, hkrati pa je tak pristop omogo~ilo tudi naklju~je, da je v muzeju znotraj kolektiva {tudentk, oziroma muzejskih vodnic, `e delovalo kar nekaj deklet, ki se z glasbo ukvarjajo amatersko oziroma polprofesionalno. Organizirana je bila skupina pevk, ki pa ni bila ves ~as enaka, temve~ se je glede na potrebe in nove izku{nje spreminjala skozi razvoj programov. Tako je skozi celotno obdobje {tela od dveh do {est ~lanic, odvisno od potreb in zmo`nosti. Avtor ~lanka je na za~etku prevzel vlogo vodje skupine, pripravljal glasbene aran`maje in ob~asno tudi sodeloval z in{trumentalno spremljavo. Pri tem se je glasba stilsko sicer nekoliko oddaljila od tradicionalnega na~ina izvajanja, vendar pa je to pripomoglo k izogibu folklorizmom in glasbo prevedlo v sodobnej{i kontekst vodstva po muzejski razstavi. Kasneje se je kolektiv pevk razvil v vedno bolj homogeno in samostojno ekipo, kar je bilo pomembno s stali{~a trajnosti programa tudi po koncu projekta. Vsebinsko je bil program, skupaj z vsemi ostalimi, mo~no naslonjen na {ege in navade letnega cikla, pri ~emer je mo~no strokovno oporo predstavljalo Kuretovo delo Prazni~no leto Slovencev (1989), zbiranje notnega gradiva ljudskih pesmi pa sta olaj{ali zbirki Zmage Kumer (1995) in Karla [treklja (1980). Pri razvoju pilotskega programa Koledniki na vratih se je `e v za~etku izoblikoval koncept izvedbe, ki se je z manj{imi prilagoditvami obdr`al vse do Glasbena vodstva v SEM kot primer dostopnega in inkluzivnega programa na muzejski razstavi konca. Vklju~enih je bilo pet koledni{kih in bo`i~nih pesmi, izbor pa je dolo~alo ve~ kriterijev. Prvi kriterij je bila povezava besedil pesmi z vsebinami {eg in navad dolo~enega obdobja. Pesmi tako niso predstavljale zgolj nekak{ne popestritve vodenega ogleda, temve~ so interpretacijo razstave tudi vsebinsko dopolnjevale. Pri izboru je bila pozornost namenjena melodi~ni oziroma izvedbeni raznolikosti, vedno pa je bila vklju~ena tudi ena bolj znana pesem, za katero se je predvidevalo, da jo ve~ina obiskovalcev `e pozna. Na ta na~in se je obiskovalcem omogo~alo, da preko glasbe izku{njo razstave in praznovanj povezujejo tudi s svojimi osebnimi izku{njami. Tako so bile v prvem sklopu glasbenih vodstev izvedene naslednje pesmi: bo`i~na Tam stoji pa hlev~ek, novoletna To novo leto pri{lo je ter trikraljevske Ena zvezda gori gre, Dobro jutro hi{ni o~ka in Eno pesem `elimo vsem skupaj zapet. @enskemu triu, ki je pel dvoglasno, se je v pridru`ila tudi kitara, vendar subtilno, 203 ravno toliko, da je petju dajala nekak{no oporo. Kitara sicer ni in{trument, ki bi se mno`i~no uporabljal kot spremljava ljudskega petja, vendar pa to v primeru glasbenih vodstev ni predstavljalo mote~ega faktorja. Avtenti~nost petja je bila okrnjena `e s tem, da se je izvajalo na muzejski razstavi, zaradi ~esar bi vsakr{no kopiranje tradicije neizogibno vodilo v folklorizme. Glasbene izvedbe so v sklopu vodstva potekale pred posameznimi razstavljenimi vrati. Izbrana so bila tista, ki so v kontekstu interpretacije razstave igrala pomembnej{o vlogo, seveda pa je bil pomemben faktor izbora tudi dovolj velik prostor za poslu{alce. Program je do`ivel tri izvedbe med decembrom 2013 in januarjem 2014, pri ~emer je bila zadnja s 55 obiskovalci tudi najbolj obiskana. Glasbena izvedba z vodstva je bila uporabljena tudi kot ozadje intervjuja z mag. Polono Sketelj, avtorico razstave, v prispevku Ane [travs na Valu 202 z naslovom Vrata. Ve~ni spremljevalec… (glej [travs 2013). Utrinek s programa Koledniki na vratih (Foto: Nastja Dejak) Andrej Tomazin Spomladansko glasbeno vodstvo je bilo pripravljeno na temo tradicije jurjevanja. Program z naslovom Jurij trka na duri v okviru `e omenjene razstave je bil izvajan v aprilu 2014, vsebinska dopolnitev pa je vpeljala dvojnost {eg in navad ob omenjenem prazniku. Predkr{~anski vplivi se zrcalijo v liku Zeleni Jurij, medtem ko kasnej{e razli~ice jurjevanja izhajajo iz legende o svetem Juriju. Dvojnost simbolike se tematsko povezuje s simboli, ki se pojavljajo na razstavljenih vratih, kar se zrcali znotraj vpra{anj o sinkretizmu v ljudskih verovanjih. Oba vpliva na razvoj {eg in navad sta bila nakazana tudi z izborom pesmi, saj v njih nastopata tako zeleni Jure, kot tudi sveti Jurij. Mo~no strokovno oporo je predstavljalo delo Franceta Marolta Slovenske narodoslovne {tudije (1936). Izbrane so bile tri pesmi: Napev zelenega Jurija, Dober ve~er vam Bog daj in Ovo se klanja zeleni 204 Juraj, ki je bila zaradi dol`ine smiselno razdeljena na tri dele, ki so se glede na dinamiko stopnjevali. Izku{nje so pokazale, da obiskovalcem ob dolgih pesmih upade koncentracija, hkrati pa je pesem z razdelitvijo postala nekak{na rde~a nit glasbenega vodstva. Na ta na~in pesmi ni bilo potrebno kraj{ati, lahko pa je bila predstavljena na sodobnej{i na~in. Zaradi nenadnih odpovedi pevk je program izvajal duet, ki je bil v imenu bolj{e prezence znova podkrepljen s kitaro. Poleti je pri{el na vrsto program Mi smo nocoj malo spale na temo kresnih pesmi, praznovanja poletnega solsticija in {eg, povezanih s kresno no~jo. Poletna muzejska no~ je leta 2014 sovpadala s poletnim solsticijem (glej Poletna muzejska no~ 2014: 12), zaradi ~esar so pevke oziroma “kresnice” pesmi pele pred vsakim vodstvom, ki je potekalo tisti dan, in s tem obiskovalce povabile k ogledu razstave, izvedeno pa je bilo tudi glasbeno vodstvo. Pevska skupina je bila za to prilo`nost zelo raz{irjena – na {est pevk, poleg tega pa je k ustvarjanju razpolo`enja pripomogla celotna {tudentska ekipa, saj so se vsa dekleta, ki so delala na recepciji oz. izvajala pedago{ki program, oblekla v “kresnice” (bela obleka in zelen ven~ek za na glavo). Na ta na~in so bile vse muzejske vodnice v mno`ici obiskovalcev jasno razpoznavne, hkrati pa je njihova poenotena oprava mo~no pripomogla k ustvarjanju vzdu{ja posebnega dogodka, tudi v povezavi z glasbenim vodstvom. V povezavi z razstavo se je vodstvo tematsko znova navezovalo na odnosa med predkr{~anskim in kr{~anskim v smislu prehajanja in med predkr{~anskim Kresnikom in svetim Janezom Krstnikom. Tudi izvedba glasbenega programa je potekala nekoliko druga~e. Kresne pesmi so namre~, v primerjavi s poprej izvajanimi kolednicami, zahtevnej{e za petje, saj se izvajajo v obliki kanona, kjer dve skupini pevk izmeni~no vstopata in pojeta druga ~ez drugo z namenom, da glasba nikoli ne bi potihnila. Obhodi kresnic ali ladaric so namre~ v nekem obdobju predstavljali obrambno sredstvo za za{~ito polj pred raznimi neprijetnostmi, ki bi se lahko zgodile ~ez leto. Kresnice so tako na kresno no~ celo no~ hodile po poljih in jih s petjem pesmi varovale. Verz iz ene od teh pesmi je dal tudi ime programu Mi smo nocoj malo spale (glej Kuret 1989.1.: 397–405). V sklopu glasbenega vodstva so pevke izvajale dve verziji pesmi Bog daj, Bog daj dobro ve~er, Vabilo na kres, Jelena ziblje Jezusa in vsem poznano Oj sijaj, sijaj, sonce. November 2014 je z martinovim prinesel novo prilo`nost za glasbena vodstva. Tokrat se je program imenoval Pesmi o trti, vinu in napitnice, notno gradivo pa je Glasbena vodstva v SEM kot primer dostopnega in inkluzivnega programa na muzejski razstavi bilo izbrano iz zbirk Stokrat na zdravje (Gobec R. 1979) in njenega nadaljevanja Pesmi v ~ast vinu in domovini (Gobec M. 2005). Med vodstvom so obiskovalci spoznali pomene martinovanja na Slovenskem ter odnos med legendo o svetem Martinu in predkr{~anskim obredom darovanja za dobro letino (glej tudi Kuret 1989.2.: 108–120). Izvajalec je med vodstvom izpostavil tudi vrata vinskih kleti. Sekstet pevk je zapel pesmi V nedeljo zjutraj vstala bom, Lep{e ro`e jo pa ni, V~asih je lu{tno b'lo in V jeseni mor'mo piti. Zadnjo pesem, Kol'kor kapljic, tol'ko let, so skupaj s pevkami zapeli tudi vsi obiskovalci in zraven nazdravili z vinom, kar je mo~ izpostaviti kot participativni vidik. Januarja 2015 je bil znova izveden program na temo trikraljevskega koledovanja Mi smo pri{li k va{i hi{i, vendar tokrat z novim glasbenim programom. 205 Koncept je ostal enak kot pri pilotskem programu, zato ga ni potrebno {e enkrat predstavljati. Ena od nalog muzeja, ki gre v korak s ~asom, je tudi vklju~evanje obiskovalcev v svojo dejavnost in snovanje programov (glej Simon 2010). Januarja je bil zato organiziran {e en program s tremi ponovitvami, k sodelovanju pa je bil povabljen trio Natemago. V triu igrajo Oliver Ilievski, Jelena Soro in Ale{ Zorec. Jelena se je v Ljubljano preselila iz Novega Sada v Srbiji, Oliver pa je potomec prve generacije makedonskih imigrantov. Natemago je sodeloval pri pripravi in izvedbi programa S koledniki po Srbiji in Makedoniji, in sicer v smislu glasbene izvedbe, delno pa tudi kot interpret konteksta. Vklju~evanje priseljencev v muzejsko dejavnost na zanimiv na~in bogati kulturno ponudbo, hkrati pa drugim etni~nim skupinam omogo~a vidnost, kar vselej pripomore k bolj{i inkluziji. Ljubezen: med naravo in kulturo v maju 2015 je bilo zadnje glasbeno izvedeno vodstvo v ciklusu. Tokrat se program ni dogajal na razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, temve~ na stalni razstavi Med naravo in kulturo. Razloga za spremembo lokacije sta bila dva. Zgodilo se je namre~, da so dolo~eni obiskovalci vodstva obiskali celo ob treh in ve~ prilo`nostih. Temu segmentu publike je bilo potrebno ponuditi nov program, saj so ob~asno razstavo videli `e ve~krat. Drugi razlog je bil ta, da so v muzeju v ~asu izvajanja projekta izdelali kopije in ponazoritve dolo~enih razstavljenih predmetov na razstavi Med naravo in kulturo, kar je z uvedbo taktilnih pripomo~kov omogo~ilo pripravo inkluzivnega programa in vklju~evanje slepih in slabovidnih obiskovalcev. Razstava je ve~plastna in ponuja mnogo tem in konceptov, ki bi se jih dalo obdelati v sklopu glasbenih vodstev. Za prvi~ je bila izbrana tema ljubezni, spolnosti in odnosov v dru`ini ter kako se vse to zrcali znotraj {eg in navad ter snovne dedi{~ine, hkrati pa je bila v sklopu interpretacije vzpostavljena tudi povezava s {egami in navadami ob delu. Pri zasnovi vodstva se je kot izjemno koristen izkazal katalog ob~asne razstave Ljubezen je v zraku: ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi Bojane Rogelj [kafar (2000) in etnografsko obarvano delo Milene Miklav~i~ Ogenj, rit in ka~e niso za igra~e (2013), pesmi pa so bile znova izbrane iz zbirke Zmage Kumer. Kvintet pevk je dvo- in troglasno zapel pesmi Ostra kosa, mrzla rosa, Ko zbrani gremo vsi skoz vas, Kod mi hodi{, ljubi dragi?, Sonce `e jemlje slovo ter Al me bo{ kaj rada imela. Priprave in izvedbe programov so trajale prakti~no ves ~as projekta. Glasbena vodstva je obiskalo skoraj 300 obiskovalcev, pripravljenih je bilo sedem Andrej Tomazin programov, ki so do maja 2015 skupaj na tak ali druga~en na~in do`iveli dvajset ponovitev. ^e potegnemo ~rto, je koncept mogo~e oceniti kot uspe{en, saj ga je, zaradi relativne enostavnosti aplikacije na druge kontekste razstav, mo~ uporabljati vedno znova. Zelo dobre odzive so izvedbe do`ivljale tudi pri obiskovalcih, kar so poudarjali tako ustno kot pisno, pozitivno pa so glasbena vodstva komentirali tudi na evalvacijskih vpra{alnikih razstave Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Tak{ne vrste program lahko v kontekstu muzeja pomeni dobrodo{lo o`ivitev koncepta javnih vodstev, hkrati pa z inkluzivnim pristopom zagotavlja dostopnost {ir{emu krogu obiskovalcev. Po drugi strani glasba kot medij olaj{a medkulturno povezovanje in pripomore k integraciji priseljencev, kar skupaj z dostopnostjo vodi v vklju~ujo~o in tolerantnej{o dru`bo, hkrati pa pripomore tudi 206 h krepitvi dru`bene vloge muzejev. VIRI IN LITERATURA BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2011 Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. DAVIES, Andrew 1996 Getting to know you: museum marketing and the non-visitor. Museological Review 2, {t. 1, str. 56–71. GOBEC, Mitja 2005 Pesmi v ~ast vinu in domovini: 200 vinskih pesmi in napitnic. Ljubljana: Mladinska knjiga. GOBEC, Radovan 1979 Stokrat na zdravje: slovenske ljudske napitnice in zdravice. Ljubljana: Mladinska knjiga. KOSTELEC, Jana; PAVLICA, Iva 2014 Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam: projekt Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog 24, {t. 75, str. 235–249. KUMER, Zmaga 1995 Mi smo pri{li nocoj k vam …: slovenske koledni{ke pesmi. Ljubljana: Zalo`ba Kres. KURET, Niko 1989 .1. Prazni~no leto slovencev. Prva knjiga. Ljubljana: Dru`ina. 1989 .2. Prazni~no leto slovencev. Druga knjiga. Ljubljana: Dru`ina. MAROLT, France 1936 Slovenske narodoslovne {tudije. Drugi zvezek: tri obredja iz Bele krajine. Ljubljana: Glasbena matica v Ljubljani. MIKLAV^I^, Milena 2013 Ogenj, rit in ka~e niso za igra~e. @iri: Jutri. POLETNA MUZEJSKA NO^ 2014 Programska bro{ura dostopna na .20. 10. 2014.. ROBERTSHAW, Andrew 2006 Live interpretation. V: Heritage interpretation, Marion Blockley,Alison Hems, ur. Oxon: Routledge. Str. 41–54. ROGELJ [KAFAR, Bojana 2000 Ljubezen je v zraku: ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi: vodnik ob razstavi. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. SIMON, Nina 2010 The participatory museum. Santa Cruz: Musem 2.0. Glasbena vodstva v SEM kot primer dostopnega in inkluzivnega programa na muzejski razstavi SKETELJ, Polona 2014 Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja: vodnik po osrednji ob~asni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja: 2013–2015. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. [TRAVS, Ana 2013 Vrata: ve~ni spremljevalec … Ljubljana: RTV Slovenija .20. 10. 2014.. [TREKELJ, Karel 1980 Slovenske narodne pesmi: tretji zvezek. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. VEVERKA, John A. b. n. l. Exactly what is “Interpretation”? .20. 10. 2014.. @AGAR, Janja 2014 Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja: Slovenski etnografski muzej, 2013–2015. Etnolog 24, {t. 75, str. 251–258. 207 DRU@BENO ANGA@IRANI MUZEJ Vklju~evanje romske skupnosti v soustvarjanje muzejskih vsebin Tina Palai} Romi so v Sloveniji med najbolj marginaliziranimi in stigmatiziranimi dru`benimi skupinami. Vsakodnevno se soo~ajo z dru`beno izklju~enostjo in predsodki ve~inskega prebivalstva, ki ima do njih ve~inoma odklonilni odnos. Bo`idar Jezernik (2006: 14–15) razlaga, da si je te`ko zamisliti bolj ostro definiranega Drugega od Romov; civilizirani, urejeni, dobri, moralni pripadniki stalno naseljene ve~ine so potrebovali svoje nasprotje in ga na{li prav v njih. Posledica tovrstne konstrukcije Drugega je, da za pristne informacije o Romih, tudi ali predvsem s strani njih samih, v tej podobi zmanjkuje prostora. Marginalizacija Romov je privedla do to~ke njihove nevidnosti, ki jo ustvarjata enostransko in enoplastno poro~anje medijev in skoraj popolnoma odsotni glas samih Romov v javnem diskurzu. Karmen Erjavec, Sandra B. Hrvatin in Barbara Kelbl v {tudiji z naslovom Mi o Romih: diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji poudarjajo, da novinarsko poro~anje o Romih poudarja njihovo druga~nost in predvsem njihove negativne zna~ilnosti, kot so kulturna razli~nost, deviantnost in ogro`anje ve~inskega prebivalstva. Opozarjajo na to, da v prispevkih, ki so jih analizirale, Romi le izjemoma nastopajo kot konkretni posamezniki (2000: 7–8), ki govorijo sami zase. Zgodovina in tudi sedanja prisotnost Romov v na{em prostoru sta zaznamovani s konfliktnimi in sovra`nimi odnosi. Repi~ (2006: 198) pojasnjuje, da za vzdr`evanje razli~nih strategij pre`ivetja v neromski dru`bi Romi prevzemajo prevladujo~e stereotipne podobe o njih in ravnajo v skladu z njimi. Opozarja na simboli~no izlo~itev Romov kot kulturnih Drugih iz prevladujo~e dru`bene realnosti, ki mora biti za ohranjanje vzpostavljenih razmerij trajni proces. ^e obrnemo perspektivo: vklju~evanje Romov v javni diskurz in ume{~anje njihovih glasov v javni prostor lahko pripomoreta k spreminjanju percepcij o Romih ter spodbudita sprejemanje in razumevanje drugega tako pri romski kot ve~inski skupnosti, kar lahko doprinese k ve~anju njihove mo~i. Za spreminjanje ustaljenih percepcij je treba poznati zgodovino in kulturo Romov v na{em prostoru in njihove realnosti v sedanjosti, saj nam {ele to omogo~a, da prepre~imo nadaljnje nepravi~nosti in ustvarimo bolj inkluzivno in sprejemajo~o dru`bo. Za to pa potrebujemo ustrezna politi~na orodja, predane posameznike tako znotraj romske kot ve~inske skupnosti, Tina Palai} pomembno vlogo pa imajo tudi muzeji, kar sku{am zagovarjati v tem prispevku (prim. Brekke 2013: 178). Ohranjanje kulturne dedi{~ine Romov: dosedanja prizadevanja Po ocenah razli~nih institucij na na{em ozemlju `ivi pribli`no od 7000 do 12.000 Romov. V ve~jem {tevilu so naseljeni v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v ve~jih mestih, kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Celje.1 Romska skupnost ni homogena skupina, temve~ se med njimi pojavljajo {tevilne regionalne, v nekaterih primerih tudi manj{e lokalne razlike. Razlikujejo se po 210 verski pripadnosti, nare~jih, ki jih govorijo, stopnjah sprejetosti med ve~inskim prebivalstvom ter stopnjah doseganja svojih temeljnih ~lovekovih pravic, skupne pa so jih ovire pri dostopanju do izobra`evanja, zaposlovanja, nastanitve in do socialnih ter zdravstvenih storitev (Sardeli} 2010; Vzporedna `ivljenja 2011). Od 90. let 20. stoletja naprej opa`amo ve~ja prizadevanja za samoorganizacijo in ve~jo participacijo Romov v javnem `ivljenju, prav tako pa tudi za preu~evanje njihove zgodovine, jezika, kulture in posebnega polo`aja ter potreb (prim. Klop~i~ 2003: 79). Pri tem imata pomembno vlogo krovni romski organizaciji, to sta Svet romske skupnosti Republike Slovenije (ustanovljen 2007) in Zveza Romov Slovenije (tako se je poimenovala leta 2000, razvila pa se je iz leta 1991 ustanovljene Romani Union – Zveze Romov ob~ine Murska Sobota), prav tako pa tudi posamezna dru{tva in zveze ter romski muzeji, ki sicer niso vpisani v dr`avni register muzejev, a kljub temu predstavljajo orodje za ohranjanje kulturne dedi{~ine Romov. Naj jih nekaj na{tejem: Evropski muzej romske kulture in zgodovine (Murska Sobota), Romski muzej v Kamencih (^ren{ovci), Romski muzej Hudeje (Vejar pri Trebnjem), Stara hi{a (Kerinov Grm pri Kr{kem), Muzejska galerija romskega dru{tva Phuro Kher – Stara hi{a (^ernelavci). Romi torej vedno bolj prepoznavajo potrebo po ohranjanju svoje kulture, jezika in tradicije, obenem pa na ta na~in oblikujejo in krepijo svojo identiteto (prim. Jezernik 2005). Kako pa se z zbiranjem, hranjenjem in interpretiranjem romske dedi{~ine ukvarjajo institucije, ki skrbijo za varstvo kulturne dedi{~ine? [tepec Dobernik in Tercelj Otorepec (2006) v svoji analizi ugotavljata, da je bilo zanimanje spomeni{kovarstvene in muzealske stroke za romsko kulturo prepu{~eno zlasti osebnemu zanimanju posameznih strokovnjakov zanjo, ~emur lahko pritrdimo tudi {e slabo desetletje po njunem zapisu. Razloge za tovrsten odnos do dedi{~ine i{~eta v ideologiji dedi{~instva, ki jo je Rajko Mur{i~ zapisal v svojem prispevku Kvadratura kroga dedi{~ine: toposi ideologij na se~i{~u starega in novega ter tujega in doma~ega. Po njegovem mnenju kulturne dedi{~ine ni mogo~e misliti zunaj okvirov institucionaliziranega dru`benega reda; nastopa kot kategorija sprotnega oblikovanja istovetnosti in o`ivljenega samozaupanja skupnosti. Ker lahko postane pomembno politi~no, ekonomsko in pravno orodje (2005: 31), lahko 1 Podatki dostopni na spletni strani Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti: ; pregledano .7. 7. 2015.. razli~ne dru`bene skupine dedi{~ino uporabijo tudi kot orodje upora in sredstvo spreminjanja ustaljenih dru`benih razmerij. Ali manj{e zanimanje za kulturno dedi{~ino Romov izhaja tudi iz tovrstnih bojazni? Sodobne usmeritve v muzeologiji presegajo zbiranje, hranjenje in razstavljanje muzejskega gradiva za utemeljevanje naroda oziroma nacije (Hudales 2008; Perko 2014) in se usmerjajo k javnosti ter njenim razli~nim skupinam. Zagovarjajo uresni~evanje konceptov participacije (Simon 2010) in inkluzije (Sandell 2003) ter odzivnost muzeja na dogajanje v dru`bi in njegovo anga`iranost na dru`benem podro~ju (Starec 2012: 49). V muzejsko okolje naj bi bile vedno bolj vklju~ene tradicionalno prezrte skupine, kamor spadajo tudi Romi. Pri tem se vedno bolj poudarja sodelovanje teh skupin pri ustvarjanju muzejskih vsebin in njihovo 211 vklju~evanje v vse procese muzejskega dela. To je na~in, na katerega se muzeji odzivajo na dru`bene spremembe in zahteve razli~nih dru`benih skupin, s tem pa lahko kot dru`beno odgovorne institucije pripomorejo k preseganju ustaljenih razmerij mo~i in s tem vplivajo na dru`beno realnost (Sandell 2002). V primeru romske skupnosti na Slovenskem lahko poudarimo prizadevanja Slovenskega etnografskega muzeja. Dolga leta je kulturo Romov raziskovala Pavla [trukelj, ki je bila v muzeju zaposlena kot kustosinja za neevropske zbirke, muzej pa je tudi v zadnjih letih dokaj kontinuirano – tudi s pomo~jo gotujo~ih romskih razstav – predstavljal posamezne elemente romske kulture. Izpostavimo lahko romski festival Romano Chon (ve~ o tem v ^eplak Mencin 2013) in projekt Vidim te, vidi{ me (Rogelj [kafar in Vidmar Horvat 2009). V letih 2013–2015 je bil Slovenski etnografski muzej nosilec evropskega projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam2, v okviru katerega sta bili v zvezi z romsko skupnostjo pripravljeni dve aktivnosti. V aprilu in maju 2014 je potekal pedago{ki program za romske otroke, ki so ustvarjali ob ob~asni razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. S programom so `eleli pribli`ati kulturno dedi{~ino romskim otrokom, `ive~im v bli`ini Ljubljane in v romskih naseljih v Grosuplju. Pripravili so tudi razstavo njihovih izdelkov. V SEM smo v okviru projekta sodelovali tudi z Rominjami na temo obporodnih {eg, praks, izku{enj in spominov. Ker sem mnenja, da se je s tem sodelovanjem raz{irilo polje muzejskega delovanja na podro~ju vklju~evanja pripadnikov ranljivih skupin v muzejsko delo, ga podrobneje predstavljam in analiziram. 2 Projekt sta financirala Evropska Unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Ob Slovenskem etnografskem muzeju so sodelovali {e Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Muzej novej{e zgodovine Slovenije, Narodna galerija, Tehni{ki muzej Slovenije in Slovenski gledali{ki in{titut (prej Slovenski gledali{ki muzej). Primarna namena projekta sta bila zagotavljanje dostopnosti do kulturne dedi{~ine in vklju~evanje pripadnikov ranljivih skupin v muzejsko delo. Tina Palai} Sodelovanje z Rominjami na temo obporodnih praks, izku{enj in spominov Sodelovanje z Rominjami3 je potekalo od septembra 2014 do aprila 2015. Vklju~enih je bilo 20 `ensk iz razli~nih romskih skupnosti: iz Serdice, Maribora in Kerinovega Grma. V sodelovanju z njimi sem s pomo~jo sodelavk in sodelavcev raziskovala dedi{~ino s podro~ja obporodnih {eg, praks, izku{enj in spominov, pozornost pa smo namenili tudi dostopu do zdravstvenih storitev v reproduktivnem obdobju `enske. Ob razmi{ljanju o dostopu do zdravstvenih storitev so Rominje na podlagi tekstov in fotografij iz revij o zdravju pripravile plakate. (Foto: Tina Palai}) Cilji sodelovanja so bili spodbujanje prepoznavanja in ohranjanja kulturne dedi{~ine njihovih skupnosti; poglabljanje znanja o izbranih temah, saj se {e vedno ka`e manko informacij o njih predvsem s strani pripadnic romske skupnosti; prezentiranje te dedi{~ine v muzeju; vzpostavljanje prostorov dialoga med manj{insko in ve~insko skupnostjo, ki naj bi ve~ali zavedanje javnosti o kulturi romske skupnosti in njeno razumevanje (vse po Palai} 2015). Najve~ji izziv pri sodelovanju z Rominjami je bila vzpostavitev zaupanja, ki ga ta skupnost do ve~inskega prebivalstva, predvsem pa dr`avnih institucij zaradi zgodovinskih dogodkov in tudi sedanjega odklonilnega odnosa nima (Klop~i~ 2010: 3 Projekt sodelovanja z Rominjami je vodila Tina Palai} ob pomo~i strokovnih sodelavcev dr. Bojane Rogelj [kafar, Sonje Kogej Rus, dr. Janje @agar in mag. Ralfa ^eplaka Mencina (Slovenski etnografski muzej) ter zunanjih sodelavk @ive Antauer, svetovalke, in Nike Rude` ter Anje Bo`i~, ki sta izvajali delavnice gledali{~a zatiranih. 190). Poleg grajenja zaupnega odnosa je bilo treba dose~i soglasje pri razumevanju dedi{~ine, njeni selekciji za predstavitev in namenu predstavljanja. Nekatere Rominje so se namre~ med sodelovanjem spra{evale, v kolik{ni meri bodo njihove {ege in prakse stereotipno prikazane in posledi~no napa~no razumljene. Ob tem so opozarjale na stereotipno prikazovanje Romov v medijih in na diskriminacijo, s katero se soo~ajo na vsakodnevnem nivoju. Obenem pa sta se v teku sodelovanja kazali vedno bolj ozave{~ena potreba in tudi `elja po ohranjanju in predstavljanju tega segmenta kulturne dedi{~ine. Uspe{nost sodelovanja z Rominjami je temeljila na: • grajenju in vzdr`evanju zaupnega odnosa z Rominjami; • zagotavljanju aktivne participacije v vseh segmentih dela; • ohranjanju osredoto~enosti na proces in ne na kon~ne rezultate sodelovanja; 213 • zagotavljanju nadzora nad rezultati. Kon~ni rezultat sodelovanja v okviru projekta je razstava Rojstvo: izku{nje Rominj, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju od 27. marca do 3. julija 2015. Po zaprtju razstave v muzeju je gostovala v skupnostih, od koder prihajajo udele`enke projekta. Ob razstavi smo s soustvarjalkami pripravile spremljevalni program. Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila 2015, smo pripravile dogodek Iz romskih zakladnic: pravljica za najmlaj{e, na katerem so otroci iz pripravljalnega vrtca za romske otroke iz Kerinovega Grma pri Kr{kem in iz vrtca Ledina iz Ljubljane spoznali romsko pravljico, skupaj zapeli otro{ke pesmice in si ogledali plesni to~ki, ki so ju pripravile osnovno{olke iz Kerinovega Grma. 21. aprila 2015 smo v sodelovanju z dru{tvom Terne Roma – Mladi Romi iz Maribora izvedli seminar Status Rominj v Sloveniji, namenjen spodbujanju Rominj k aktivnemu vklju~evanju v prepoznavanje, analiziranje in re{evanje problematik romske skupnosti. Pripravile smo tudi vodstvo po razstavi z delavnico, namenjeno srednje{olcem, {tudentom in odraslim. Vzpostavljanje zaupnega odnosa in osredoto~enost na proces Sodelovanje z Rominjami je potekalo v manj{i meri v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer smo se sre~evale z vsemi udele`enkami hkrati, ve~ji del sre~anj pa je potekal v vsaki posamezni skupnosti posebej. V za~etku sodelovanja so udele`enke v muzeju spoznavale del stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ob koncu pa smo pripravile razstavo. Jedro sre~anj v skupnostih so bile delavnice gledali{~a zatiranih4, s katerimi smo odpirale teme intimnega dru`inskega `ivljenja udele`enk s poudarkom na {egah in praksah v ~asu nose~nosti. Zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju odnosa z Rominjami so imela poleg teh sre~anj povsem neformalna sre~anja, na katerih smo pretresale najrazli~nej{e teme in se bolje spoznavale. Za to je bil potreben ~as, nemalokrat 4 Gledali{~e zatiranih je sistem vaj, iger in tehnik, ki so namenjene vsakomur, da z njihovo pomo~jo razumejo realnost in se nanjo aktivno odzovejo. Glavni cilj tega gledali{~a je spremeniti pasivne gledalce gledali{ke situacije v subjekte, ki vanjo aktivno posegajo. Zajema ve~ razli~nih tehnik (Boal 2012). Izvajali sta ga Nika Rude` in Anja Bo`i~. Tina Palai} pa so ta sre~anja ob izjemnih zgodbah prinesla tudi ve~ skupnih kav in pokajenih cigaret. Za vzpostavljanje zaupnega odnosa z Rominjami pa je bilo najpomembnej{e, da v skupnost od zunaj nismo vstopile neposredno. Z `enskami smo se povezale s pomo~jo Rominj, ki so ves ~as opravljale vlogo koordinatoric sodelovanja med muzejem in `enskami. V projekt so pritegnile tiste `enske, s katerimi si zaupajo in za katere so vedele, da so pripravljene tudi bolj dolgotrajno sodelovati. V Serdici je bila koordinatorka {tudentka socialnega dela Melisa Baranja, v Mariboru romska aktivistka in predsednica romskega dru{tva Terne Roma – Mladi Romi Jasmina Ahmetaj, v Kerinovem Grmu pa predsednica romskega dru{tva Mosto, Dru{tva za medkulturni dialog, Sarenka Hudorovac. Brez njihove organizacije na{ih sre~anj 214 in nenehnega spodbujanja `ensk za sodelovanje projekt ne bi bil tako uspe{en. Rominje je k sodelovanju pritegnilo tudi dejstvo, da sem se predhodno sre~ala z vsako skupnostjo in jim predstavila svojo idejo za sodelovanje. Pri tem sem jih spodbujala, da podajo svoje mnenje in morebitne druga~ne predloge ter opozorijo na mo`ne ovire pri sodelovanju. Njihova participacija `e v fazi na~rtovanja aktivnosti je bila zame zelo pomembna, saj je ve~ala njihovo mo~ in krepila ob~utek zavezanosti projektu, obenem pa je omogo~ala, da po~nejo tisto, v kar tudi same verjamejo. V vseh skupnostih so `enske izkazale veliko mero navdu{enja za izbrano temo, saj je po njihovih besedah vloga matere v romski skupnosti izjemno pomembna in v veliki meri dolo~a njihovo identiteto. Ker smo projekt v precej{nji meri oblikovale s skupnimi mo~mi, sem tudi jaz la`je zaupala, da ga bomo uresni~ile. Ob~utek zaupanja pa je krepila tudi osredoto~enost na proces in ne na kon~ne rezultate na{ega sodelovanja. Zame je bilo bolj pomembno, da z Rominjami vzpostavim dobre odnose in da kolikor je le mogo~e, razi{~emo izbrane teme. Kon~nih rezultatov sem si `elela, vendar sem dopu{~ala mo`nost, da projekta ne bomo dokon~ale. Rominje bi lahko kadar koli odstopile od sodelovanja in zahtevale “umik” zbranih vsebin, kar bi glede na ~len 4.4 Icomovega kodeksa muzejske etike (2005) spo{tovala. Tega so se udele`enke zavedale, saj je bilo ves ~as jasno, da bomo z zbranim gradivom upravljale na podlagi dogovora. Pomen aktivne participacije in zagotavljanje nadzora Tudi pri drugih segmentih sodelovanja z Rominjami sem se oprla na Icomov kodeks muzejske etike (2005). ^len 6.5 govori o spo{tovanju skupnosti, ki jim muzej slu`i: “Kadar so dejavnosti muzeja povezane s sodobno skupnostjo ali z njeno dedi{~ino, mora pridobivanje temeljiti na jasnem in obojestranskem soglasju z lastnikom ali informatorjem in ne v njegovo {kodo. Najpomembnej{e vodilo mora biti spo{tovanje `elja skupnosti.” Ker na{e aktivnosti razumem kot terensko delo, mi je bil pomemben ~len 3.3: “Muzeji, ki izvajajo terensko zbiranje, morajo ravnati v skladu z akademskimi standardi in veljavnimi dr`avnimi in mednarodnimi predpisi ter pogodbenimi obveznostmi. Terensko delo smejo izvajati samo ob spo{tovanju in upo{tevanju stali{~ lokalnih skupnosti, njihovih okoljskih virov in kulturnih navad, s ciljem uveljavljanja kulturne in naravne dedi{~ine.” Izjemno pomembno je bilo izvajati vse aktivnosti v soglasju z Rominjami, ob spo{tovanju njihovih `elja in upo{tevanju njihovih stali{~ in kulturnih navad. Bistveno pa je bilo zastaviti aktivnosti tako, da jim ne bi povzro~ale kakr{ne koli {kode, bodisi znotraj ve~inske bodisi znotraj njihove skupnosti. Pri na~rtovanju in izvajanju aktivnosti smo tako upo{tevale njihovo znanje slovenskega jezika, njihove gospodinjske, slu`bene in {tudijske obveznosti, prisotnost otrok na delavnicah in specifi~no dinamiko vsake 215 skupine. Da bi se izognili kak{nim koli nesporazumom v na{ih odnosih in napa~nim interpretacijam njihovih zgodb, sem nenehno iskala njihovo potrditev. Na{e sodelovanje sem zastavila na temeljih njihove aktivne participacije v vseh segmentih dela. Pripomogle so k zasnovi projekta in dolo~anju na{ih skupnih ciljev, udele`ene so bile v vseh aktivnostih raziskovanja dedi{~ine, ki so jih z lastno iniciativo sooblikovale, prav tako smo skupaj izbrale vsebine za razstavo. Odprtje razstave je moderirala Melisa Baranja, ena od koordinatork sodelovanja, dogodek so pri~ele Rominje iz Serdice s kratko gledali{ko predstavo, ena od govork na odprtju pa je bila predsednica Sveta romske skupnosti Republike Slovenije. Razstavo je odprla ministrica za kulturo, kateri so vse tri koordinatorke predstavile razstavo. Z vsako koordinatorko pa smo zasnovale in izvedle tudi po en spremljevalni program. Prizor gledali{ke igre, ki so jo na temo obporodnih {eg, praks in navad pripravile Rominje iz Serdice. (Foto: Ur{a Vali~) Tina Palai} Ta pristop je bil pomemben, saj so tako Rominje ves ~as vedele, v kateri fazi izvajanja projekta se nahajamo, obenem pa so lahko nadzorovale rezultate sodelovanja. Nekoliko ve~ji izziv je bil izbor razstavnih vsebin. Pokazalo se je, da (1) skupnosti ne razumejo dedi{~ine na enak na~in, (2) da na njihove odlo~itve vpliva strah pred diskriminacijo in zavra~anjem s strani ve~inskega prebivalstva in prav tako (3) strah pred diskriminacijo in zavra~anjem s strani lastne skupnosti. O razstavnih vsebinah in sporo~ilu razstave smo se pogodile po {tevilnih pogovorih, saj je bilo treba upo{tevati njihove razmisleke, predloge in pomene, obenem pa ohraniti strokovnost. 216 Muzej kot njim lasten prostor Pred pri~etkom na{ega sodelovanja Rominje {e niso obiskale Slovenskega etnografskega muzeja, pa tudi sicer jim tovrstne institucije po njihovem pri~evanju niso bile blizu. Pomemben rezultat na{ega sodelovanja je poleg razstave in njenega spremljevalnega programa predvsem mo~an ob~utek Rominj, da je muzej lahko prostor, kjer se po~utijo dobro, sprejeto in razumljeno, kjer lahko delijo svoja mnenja, pomisleke in izku{nje ter so tudi upo{tevane. Zaradi izbranega na~ina dela, ki sicer zahteva veliko ~asa, organizacije, predvidevanja in predhodnih razmislekov, seveda pa tudi pogajanja in prepri~evanja, rezultate na{ega sodelovanja dojemajo kot svoje. To se je najbolj pokazalo na samem odprtju razstave, ki je bilo v celoti njihov dogodek; v muzeju so bile en ve~er one gostiteljice. Menim, da so lahko upravi~eno ponosne nase, saj so z razstavo in spremljevalnim programom ustvarile prostor sre~evanja med kulturami, ki razkriva, da smo si v svojem bistvu bolj podobni kot razli~ni. S tem projektom smo {ele vzpostavile temelje na{ega sodelovanja, ki ga bomo ob gostovanju razstave {e nadgrajevale. Najbolj smiselno pa bi bilo, ~e bi se sodelovanje {e naprej razvijalo in preraslo v trajne in trdne odnose s Slovenskim etnografskim muzejem. VIRI IN LITERATURA BOAL, Augusto 2012 Poetike zatiranih. V: Praznovanje, mo`nosti, transformacije: gledali{~e zatiranih v teoriji in praksi, lokalni in globalni perspektivi. Alfirevi}, Dragana in Mo~nik, Nena, ur. Ljubljana: Ekvilib In{titut, Maska. Str. 13–48. BREKKE, Ashild Andrea 2013 A question of trust: addressing historical injustices with Romani people. V: Museums and communities: curators, collections and collaboration. Viv Golding in Wayne Modest, ur. London: Bloomsbury. Str. 178–192. ^EPLAK MENCIN, Ralf 2013 Etnografski muzej – prostor praznovanja ranljivih skupin. Etnolog 23, str. 65–101. ERJAVEC, Karmen; BA[I] HRVATIN, Sandra; KELBL, Barbara 2000 Mi o Romih: diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji. Ljubljana: Open Society Institute-Slovenia. HUDALES, Jo`e 2008 Slovenski muzeji in etnologija: od kabinetov ~udes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete. ICOMOV kodeks muzejske etike 2005 Nejka Bati~ in drugi, ur. Ljubljana: Icom, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor. JEZERNIK, Bo`idar 2005 Preteklost in dedi{~ina. V: Dedi{~ina v o~eh znanosti. Jo`e Hudales in Nata{a Viso~nik, ur. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 11–24. JEZERNIK, Bo`idar 2006 Zakaj pri nas `ive Cigani in ne Romi. V: Zakaj pri nas `ive Cigani in ne Romi: narativne podobe Ciganov/Romov. Bo`idar Jezernik, ur. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 7–32. KLOP^I^, Vera 2003 Romi v novi Evropi / Dekada za vklju~evanje Romov. V: Evropa, Slovenija in Romi: zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani. Vera Klop~i~ in Miroslav Polzer, ur. Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja. Str. 79–91. KLOP^I^, Vera 2010 Romi v Evropi, ljudstvo brez doma in groba. Ars&humanitas: revija za umetnost in humanistiko 4, {t. 1–2, str. 183–202. 217 MUR[I^, Rajko 2005 Kvadratura kroga dedi{~ine: toposi ideologij na se~i{~u starega in novega ter tujega in doma~ega. V: Dedi{~ina v o~eh znanosti. Jo`e Hudales in Nata{a Viso~nik, ur. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 25–40. PALAI], Tina 2015 Obporodne prakse, izku{nje in spomini: projekt Sodelovanja z Rominjami v Slovenskem etnografskem muzeju. V: Rojstvo: izku{nje Rominj. Tina Palai}, ur. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Str. 6–19. PERKO, Verena 2014 Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa. Ljubljana: Kinetik, zavod za razvijanje vizualne kulture. REPI^, Jaka 2006 Medkulturni dialog med Romi in civili kot strategija izklju~evanja. V: Zakaj pri nas `ive Cigani in ne Romi: narativne podobe Ciganov/Romov. Bo`idar Jezernik, ur. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. SANDELL, Richard 2002 Museums and the combating of social inequality: roles, responsibilities, resistance. V: Museums, society, inequality. Richard Sandell, ur. London in New York: Routledge. Str. 3–23. SANDELL, Richard 2003 Social inclusion, the museum and the dynamics of sectoral change, Museum and Society 1, {t. 1, str. 45–62. SARDELI], Julija 2010 Multikulturalizem in polo`aj Romov v Sloveniji. Socialno delo 49, {t. 2–3, str. 109–120. SIMON, Nina 2010 The participatory museum. Spletni vir: .30. 6. 2015.. STAREC, Sa{a 2012 Vsakodnevno delovanje zaposlenih v muzeju in njihova vloga pri ustvarjanju javne podobe muzeja: doktorska disertacija. Ljubljana: .S. Starec.. [KAFAR ROGELJ, Bojana; VIDMAR HROVAT, Ksenija 2009 Vidi{ me – vidim te: kulturna raznolikost skozi romski pogled. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. [TEPEC DOBERNIK, Du{an; TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2006 Imam dedi{~ino, torej sem: zakaj v Sloveniji ne `elimo ohranjati romske materialne dedi{~ine. V: Zakaj pri nas `ive Cigani in ne Romi: narativne podobe Ciganov/Romov. Bo`idar Jezernik, ur. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. VZPOREDNA ŽIVLJENJA 2011 Vzporedna `ivljenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivali{~a in vode London: Amnesty international. Dostopno: . “BISTVO JE O^EM NEVIDNO” Usposabljanje na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam in izzivi ob nadgradnji dostopnosti na primeru Narodne galerije Barbara Kotnik, Iva Pavlica Avtorici ~lanka se v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam v Narodni galeriji usposabljata za delo kustosinje pedagoginje (Barbara Kotnik) in delo bibliotekarke (Iva Pavlica). Kot zaposleni na projektu sta se skupaj s svojima konzultantkama soo~ili z izzivi, ki jih prina{a “neustrezna umetnostnozgodovinska izobrazba”, ter z vsemi plusi in minusi, ki so rezultat tega dejstva. V ~lanku je predstavljeno njuno specifi~no usposabljanje v galeriji in konkretno delo z ranljivimi skupinami in za njih znotraj tega usposabljanja. Na konkretnih primerih je prikazana nadgradnja dostopnosti galerijskega okolja tako glede vsebinske kot fizi~ne in informacijske dostopnosti, posebej je izpostavljena prva tipna slika v Narodni galeriji. ^lanek vsebuje tudi predstavitev raznolikosti usposabljanj razli~nih profilov v projektu in predloge za dodatno nadgradnjo dostopnosti specialne knji`nice Narodne galerije. V zaklju~ku sledi {e ovrednotenje stanja in konstruktivni predlogi za izbolj{anje dostopnosti, ki temeljijo na izku{njah, pridobljenih v ~asu usposabljanja. Uvod Narodna galerija je eden izmed sedmih dr`avnih muzejev, ki sodelujejo v projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam1 , katerega nosilec je Slovenski etnografski muzej. Najino usposabljanje je potekalo v Narodni galeriji, glavni cilj najine zaposlitve pa je usposobljenost za samostojno muzejsko delo in izvedba prilagoditev za ve~jo dostopnost. Najina izobrazba se razlikuje od ustaljene umetnostnozgodovinske, ki je za galerijski prostor zna~ilna, za to pa je bilo potrebno pridobiti specifi~na znanja ter se spopasti z nejasnimi pri~akovanji in dvomom. Postopek integracije v galerijsko okolje je bil za vpletene kompleksen, dolg in nepri~akovan, saj se ob~utek samega sebe in svoje vrednosti oblikuje kot refleksija na dru`bene poglede, pomene in predsodke, s katerimi se lahko posameznik soo~i iznenada ali 1 Projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam je financiran iz Evropskega socialnega sklada in Ministerstva za kulturo RS. Barbara Kotnik, Iva Pavlica pa skozi dalj{e ~asovno obdobje (Kuhar 2009: 59). Najino delo se zaradi razlike v profilu kustosinje pedagoginje in bibliotekarke povsem razlikuje, tako da bova v nadaljevanju specifike dela in problematike, s katerimi sva se sre~evali, pojasnili vsaka zase. Delo kustosinje pedagoginje – pripravnice V okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam je za pripravnike, ki se usposabljajo za delo kustosa pedagoga, predvidena priprava pedago{kih in andrago{kih programov, ki jih imenujemo inkluzivni programi. To so torej programi, ki niso ciljno usmerjeni zgolj v eno skupino, temve~ so dostopni 220 {ir{i publiki, ki jo z vklju~evanjem t. i. ranljivih skupin tudi osve{~a. Ve~~utni pristop, ki je zelo pomemben del inkluzivnih programov, se je kljub dolgoletni praksi, ki jo ima s tem Narodna galerija, zame sprva izkazal kot velik zalogaj. Predvsem zato, ker gre pri njih zgolj za pedago{ke dejavnosti, mene pa so zanimale tudi andrago{ke, in ker so v galeriji artefakti, ki so praviloma netaktilni (slike in kipi), tako da je bilo taktilnost potrebno poiskati na druga~en na~in. Pri tem sem izhajala iz `e obstoje~ih pedago{kih praks Narodne galerije, kjer sem redno hospitirala, iz novih znanj in izku{enj, pridobljenih na razli~nih usmerjenih izobra`evanjih, in iz osebnega interesa. Spoznavanje ve~~utnega modela dejavnosti v Narodni galeriji je bilo osnova za pripravo mojega ve~~utnega programa. Ob prvi samostojni pripravi programov sem izkusila, da se moja etnolo{ko-antropolo{ka izobrazba razlikuje od umetnostnozgodovinske, zato je bilo potrebno najprej premostiti vrzel, pred katero sem se zna{la zaradi pomanjkanja specifi~nih znanj. ^eprav se je v praksi izkazalo, da lahko druga~na izobrazba in druga~en pristop pogojujeta pozitiven, zanimiv in druga~en pristop k umetnosti. Konzultantka Kristina Preininger mi je na za~etku pomagala pri umetnostnozgodovinski vsebini, etnolo{ko-antropolo{ki del pa sem pripravila sama; tudi nadaljnje programe sem pripravljala in izvajala samostojno. Ve~~utni pristopi se zadnja leta vse bolj pojavljajo v pedago{kih muzejskih praksah. Muzejska stroka `e dolgo ~asa s pridom uporablja dognanja teorije zaznavanja. Z vklju~evanjem in mno`enjem razli~nih senzornih poti, po katerih naj sporo~ilo dose`e prejemnika, se v procesu muzejske komunikacije la`je dose`e `eleni nivo ~ustvenega aktiviranja, kar pripomore k celovitej{emu in trajnej{emu pridobivanju novih vedenj (Preininger 2007: 139). Ker sem programe ustvarjala po principu inkluzije (s poudarkom na senzorno oviranih obiskovalcih, predvsem slepih in slabovidnih), se je {tevilo uporabljenih umetnin zaokro`ilo na najve~ {est, kar pomeni pribli`no enourno dejavnost. Ob tem sem upo{tevala priporo~ljivo nasi~enost s podatki in optimalen ~as trajanja pozornosti. Nekaj predmetov, ki sem jih uporabila, je iz obstoje~ih pedago{kih dejavnosti Narodne galerije, glavnino pa sem poiskala sama. Predmeti so bili taktilni, tako so motivacijsko stimulirali razli~ne ~ute in so slu`ili {ir{i interpretaciji ob vodstvu ter predstavljanju in spoznavanju izbranih umetnin. Vsebine so se pri pedago{kem in andrago{kem programu seveda razlikovale, vendar je ostajala ista tematika s poudarkom na zgodbi in komunikaciji. Pedago{ki program se je zaklju~il {e z ustvarjalno delavnico, ki je bila vezana na temo programa. Pripravila sem {est razli~nih programov, od tega je bil en, Pokrivala – kape, klobuki in slamniki (pedago{ki), izveden na ob~asni razstavi, zato je imel omejeno {tevilo ponovitev (za ~asa trajanja razstave), izvajanja ostalih: Dru`ine na slikah (pedago{ki in andrago{ki), Podarim ti sre~o (pedago{ki), Lepa kot slika (pedago{ki in andrago{ki), Kdo sedi okoli doma~ega ognji{~a? (ume{~en med redne programe Narodne galerije in se izvaja za srednje{olce) pa so vezana na stalno zbirko Narodne galerije in se tekom leta ponavljajo. Vsi ti (tematsko razli~ni) programi delujejo po na~elu inkluzivnosti, aktualizacije, pogovora, dostopnosti, interdisciplinarnosti ter povezovanja etnolo{kih in antropolo{kih vsebin z umetnostjo. V njihovo izvajanje 221 vklju~ujem tudi tipno sliko. Naj poudarim, da se vedno znova izka`e, da je vsem obiskovalcem v{e~ vklju~evanje razli~nih ~utov, predvsem mo`nost dotikanja predmetov. Priporo~ila za delo z ranljivimi skupinami v muzejih in galerijah najdemo tudi v priro~niku Dostopen muzej: smernice za dobro prakso (Skupnost muzejev Slovenije 2009). Mo`nosti za tipno zaznavanje v muzeju so raznolike. Uporabo tipnih predmetov moramo z vidika zaznavnih, komunikacijskih in intelektualnih potreb muzejskih obiskovalcev, zlasti obiskovalcev s posebnimi potrebami, podpreti, kolikor je le mogo~e. Predmete, katerih informacije so primarno vezane na vid in jih z rokami ne moremo raziskati, tipno reproduciramo (Lipec Stopar, Bra~un Sova, Vodeb 2009: 30). Inkluzivni programi se izvajajo ob najavi ali pa ob dolo~enih terminih, skupine obiskovalcev pa so demografsko zelo raznolike. Ob tem se je izkazalo, da je t. i. ranljive skupine zelo te`ko pritegniti in pripraviti do obiska galerije, toda po drugi strani je treba priznati, da za senzorno ovirane obiskovalce dolga leta v stalni zbirki prakti~no ni bilo ni~ vsebinskega na voljo, niti se jih ni ciljno vabilo. Zaradi tega zasuka ~ez no~ ni bilo mogo~e pri~akovati, a se razmere vseeno spreminjajo. Tipna slika V Narodni galeriji so na Ta veseli dan kulture, 3. 12. 2014, stalno zbirko dopolnili s tipno prilagoditvijo slike portreta Luize Pesjakove (ki jo je okoli leta 1855 naslikal Michael Stroj). Pri poteku izdelave tipne slike sem sodelovala tudi zaposlena na projektu, Barbara Kotnik. Pogovor ob eksponatu v muzeju je nenadomestljiv v primerjavi s pogovorom ob reprodukciji, saj se v muzeju sre~ujemo z avtenti~nimi (izvirnimi) predmeti (Bra~un Sova 2013: 3). Pogovor ob eksponatu pa lahko vsekakor dopolnimo z reprodukcijo ali replikami posameznih segmentov umetnine, ki jih lahko obiskovalci vzamejo v roke in jih pobli`e spoznajo. Tipna prilagoditev slike je v zbirki ume{~ena pred original, v pomanj{ani velikosti, v formatu, ki je primeren za slepe in slabovidne obiskovalce. Pult, na katerem je tipna slika, je dostopen tudi za obiskovalce na invalidskem vozi~ku, naklon pulta pa omogo~a bolj{i polo`aj rok pri spoznavanju slike. Avtorica tipne Barbara Kotnik, Iva Pavlica slike, Tja{a Krivec, je pri izdelavi uporabila inovativen pristop UV laserskega tiska, s katerim je ustvarila {est razli~nih tipnih tekstur, ki ponazarjajo klju~ne elemente potreta Luize Pesjakove. Kon~ne teksture je pomagala dolo~iti manj{a skupina slepih, ki je tipno sliko testirala v procesu nastajanja. Tipna slika je dopolnjena z legendo {estih tekstur in legendo treh vzorcev blaga, ki so vidni na originalu (svila, pli{ in krzno), na pultu je pritrjena veri`ica z lorjonom, ki je replika tistega, ki je naslikan na originalu in slu`i tudi kot pove~evalno steklo za slabovidne obiskovalce. Opis tipne slike je na voljo v brajici, pove~ani pisavi, angle{kem prevodu in v zvo~ni obliki. Umestitev tipne slike v stalno zbirko Narodne galerije omogo~a ve~jo dostopnost do umetnin tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem, izkazuje pa se, 222 da je zanimiva za prav vse obiskovalce. Opisi v brajici za marsikoga, predvsem za mlaj{e obiskovalce, pomenijo prvi stik s pisavo za slepe, kar ka`e na zelo pomemben {ir{i vzgojno-kulturni element. Fizi~na dostopnost K vsebinski dostopnosti programov sodi seveda tudi fizi~na dostopnost, rezultat analize le-te se nahaja v smernicah, ki smo jih pripravili zaposleni na projektu (Smernice 2014). S pomo~jo analize obstoje~ega stanja sem pridobila tudi izhodi{~e za pripravo predlogov za fizi~ne prilagoditve. S fizi~no dostopnostjo dejansko omogo~amo obiskovalcu nemoten vstop in gibanje po prostoru, z vsebinskimi prilagoditvami pa mu ponudimo do`ivljanje umetnin na najoptimalnej{i na~in. Doslej sem realizirala namestitev kontrastnih in taktilnih trakov na stopnice, ki slepim in slabovidnim obiskovalcem omogo~ajo bolj{i dostop. V Narodni galeriji pa so ravno v ~asu izvajanja projekta in ob prenovi pred glavnim vhodom za obiskovalce namestili klan~ino (pred tem je bila klan~ina pri stranskem vhodu). Delo bibliotekarke – pripravnice Delovno mesto bibliotekarke v omenjenem projektu pomeni specifi~no dinamiko dela, saj sva se na podro~ju bibliotekarstva usposabljali samo dve osebi, v najinem programu usposabljanja pa je bil poudarek predvsem na bibliotekarskem usposabljanju, ki je precej zahtevno, obse`no in dolgotrajno. Knji`nice kot in{titucije imajo vlogo agenta, ki naj zagotavlja vsem uporabnikom dostop do informacij in informacijskih servisov (Lipinski 2002: 114–115). Svojo vlogo v knji`ni~ni dejavnosti kot javni slu`bi vidim predvsem v zagotavljanju dostopa do knji`ni~nega gradiva kot tudi v ozave{~anju o vseh (potencialnih) uporabnikih knji`nic. Pri tem je klju~no, da se zavedamo, da imajo (tudi specialne) knji`nice “v `ivljenju uporabnika s posebnimi potrebami zdru`evalno vlogo, saj mu olaj{ajo sodelovanje v dru`bi” (Starman, Ju`ni~, @agar 2011: 65). Glede informacijske dostopnosti pa je {e posebej pomembna vsebinska obdelava knji`ni~nega gradiva. Ob primerni uporabi gesljenja je gradivo tako najdljivo v slovenskem vzajemnem katalogu, z uporabo kontroliranih seznamov gesel, ki ga uporablja posamezna in{titucija za opis svojega gradiva, pa je {e bolj natan~no najdljivo v lokalnem katalogu. V lokalnem katalogu Narodne galerije, ki se v vsebinski obdelavi osredinja predvsem na same umetnike in razstave, sem tako dodatno geslila ve~ kot 1100 enot gradiva. Dodatno ve~anje (informacijske dostopnosti) gradiva vidim predvsem v pridobitvi dovoljenja za katalogizacijo monografskih publikacij, kar je tudi predvideno za obe bibliotekarki, zaposleni na projektu. Pomembno se mi zdi tudi ozave{~enje o vseh uporabnikih knji`nice in obratno, tudi o obstoju specialnih 223 knji`nic, ki so splo{ni javnosti slabo poznane. Uresni~evanje na~ela enakih mo`nosti za vse uporabnike vsake knji`nice lahko storijo knji`nice in knji`ni~arji sami z ve~anjem fizi~ne dostopnosti gibalno oviranim kot tudi z ve~jo ozave{~enostjo o pripomo~kih za senzorno ovirane oz. nabava le­teh za prostore knji`nice (Smernice 2014: 160–164). Veseli me, da bo v kratkem iz{la tudi publikacija Smernice za dostop do knji`nic za uporabnike z oviranostmi – kontrolni seznam (Irvall, Nielsen 2014), ki bo pri uresni~evanju tega na~ela pri{la zelo prav. Letos junija mineva dve leti od sprejetja Marake{kega sporazuma, ki omogo~a la`ji dostop do objavljenih del ljudem z okvaro vida ali drugo oviro pri branju2 , zato je potrebno sprejeti “zakone, ki dovoljujejo izjeme pri avtorskih pravicah za zagotavljanje dostopa do informacij” (Kavanagh, Christensen Sköld 2010: 25). Lahko bi za~eli z uresni~evanjem na~ela univerzalnega oblikovanja (universal design), pri katerem pri “na~rtovanju prostorov in storitev za ljudi izhajamo iz zamisli, da mora biti en prostor in ena storitev organizirana tako, da ustreza raznolikim potrebam ljudi” (Ka~i~, Zavir{ek 2013: 4). ^e `elimo, da je knji`nica dostopna uporabnikom s posebnimi potrebami, je potrebno preveriti, ali so spletne strani, katalogi in baze podatkov prepoznavni za bralnike zaslonov, ali je dostopno gradivo v obliki, ki bo dostopna za uporabnike s posebnimi potrebami in ali so vse tiskane publikacije dostopne tudi v drugih oblikah (npr. v brajici, elektronski obliki ali v pove~anem tisku) (Burgstahler 2008). Pri prakti~nem vklju~evanju {tudentke bibliotekarstva v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam v Narodni galeriji so bile ponovno izpostavljene fizi~ne ovire (npr. neustrezni sanitarni prostori v upravni hi{i, nerodna vrata za vstop v upravno hi{o in sanitarne prostore, ne najbolj ustrezna tla (preproga)), ki pa so bile v dolo~eni meri tudi eliminirane, tudi po zaslugi konzultantke. Poleg zgoraj omenjenih pripomo~kov za osebe s posebnimi potrebami bi bilo dobro, ~e bi bil zvonec pri upravnem vhodu postavljen ni`je, saj ga oseba na vozi~ku ne more dose~i. Morda bi bilo dobro razmisliti o na~inu, kako bi dosegli, da bi bila klan~ina manj spolzka3. Sam prostor knji`nice je dostopen 2 Marrakesh Treaty to Facilitate Access to Published Works for Persons Who Are Blind, Visually Impaired, or Otherwise Print Disabled 3 Kar se dogaja npr. v primeru de`ja ali snega. Barbara Kotnik, Iva Pavlica osebam z invalidskim vozi~kom, prav tako je dostopno tudi ~italni{ko mesto. V knji`nici sta sicer na voljo dve pove~evalni lupi. Do sedaj je pet publikacij, ki jih je izdala Narodna galerija, dostopnih v elektronski obliki4. Pohvalna je dosedanja digitalizacija hemerote~nega gradiva (dostopna preko elektronskega klipinga v zadnjih 11 letih). Ena od mo`nosti za pove~anje dostopnosti bi bila npr. tablice zaposlenih, na kateri bi bila z velikimi ~rkami ozna~ena njihova imena. Za bolj{o orientacijo vseh bi lahko izdelali legendo o na~rtu knji`nice. Na spletni strani knji`nice bi lahko objavili odpiralni ~as knji`nice, ki bi ga v dolo~enih primerih lahko prilagodili zunanjim uporabnikom, in izjavo, da se posve~ajo (ve~ji) dostopnosti knji`nice in knji`ni~nega gradiva. Pomemben vidik glede dostopnosti je primerna teoreti~na in prakti~na 224 usposobljenost specialnega knji`ni~arja za pomo~ uporabnikom iz ranljivih skupin. Neko osnovno znanje o na~inih prilagajanja knji`ni~nih in informacijskih storitev si bibliotekar pridobi `e med {tudijem, vendar ga mora {e dopolniti in stalno nadgrajevati. Za to ima ve~ mo`nosti, v okviru delavnic (organizira NUK), strokovnih sre~anj in preko strokovne literature (Starman, Ju`ni~, @agar 2011: 64–66). Strinjam se, daje pomemben prispevek na tem podro~ju Novome{ka deklaracija (Kakovostno 2005), ki spodbuja k bolj aktivnemu delovanju bibliotekarjev (splo{nih knji`nic) z uporabniki s posebnimi potrebami. Muzejska knji`nica sicer spada med specialne knji`nice in je v prvi vrsti namenjena o`jemu krogu uporabnikov (kustosom), a tudi drugim, predvsem {tudentom in raziskovalcem. A bibliotekarji specialnih knji`nic smo neke vrste ~uvaji znanja, ki moramo osebam s posebnimi potrebami “omogo~iti dostop do ~im ve~je koli~ine gradiva in ~im {ir{ega obsega storitev” (Kavanagh, Christensen Sköld 2010: 28). Zaklju~ek Na podlagi doslej pridobljenih izku{enj bi v Narodni galeriji vsekakor predlagali {ir{i nabor tipnih predmetov, predvsem pa ve~ taktilnih replik v stalni zbirki, ki bi bile obiskovalcem na voljo za samostojno spoznavanje in uporabo, ve~ andrago{kih ve~~utnih dejavnosti, ki bi bile del rednih programov, predvsem pa redna izobra`evanja vseh zaposlenih, zlasti tistih, ki delajo z obiskovalci, o razli~nih potrebah vseh obiskovalcev. Usposabljanja vseh zaposlenih za delo z uporabniki s posebnimi potrebami bi morala biti stalni del njihovega profesionalnega razvoja. Ob tem pa je potrebno omeniti, da nobeno dodatno usposabljanje ne bo koristilo, ~e zaposleni (v knji`nici, muzeju idr.) nima ob~utka za delo z ljudmi iz ranljivih skupin. ^e pa ga ima, mu usposabljanje lahko le koristi, saj temu ob~utku doda {e razumevanje in znanje, kaj in kako do`ivljajo osebe iz ranljivih skupin (Starman, Ju`ni~, @agar 2011: 82, 84). Izku{nje ka`ejo, kako zelo je pomembno, da tudi oblikovalci razstav upo{tevajo standarde dostopnosti in jih sprejemajo kot izziv znotraj izra`anja lastne kreativnosti. Tudi v muzejskem in galerijskem prostoru moramo stremeti 4 k temu, da se vsak ~lovek med drugimi po~uti kot enak in enako pomemben ter da ima mo`nost spoznati kulturno dedi{~ino, na kar navsezadnje apelira tudi Zakon o izena~evanju mo`nosti invalidov (Zakon 2010), ki spodbuja in obvezuje muzeje in galerije, da izbolj{ajo vse vrste dostopnosti ranljivim skupinam (otroci, starej{i in osebe s posebnimi potrebami). Hkrati jim nalaga, da jim v petih letih po uveljavitvi zakona prilagodijo stavbe, razstave in druge dejavnosti. Vendar ni le zakon tisti, ki narekuje prilagoditve. Glede na javno slu`bo, ki jo muzeji in galerije izvajajo, upava, da `elji po predstavitvi ne svojih, temve~ na{ih umetnin in muzejskih predmetov vsem in vsakomur botrujeta tudi duh in zavzetost ustanov. Dedi{~ina je od vseh in za vse. To je bistvo, ki je v~asih `al nevidno tistim, ki gledajo le z o~mi. 225 VIRI IN LITERATURA BRA^UN SOVA, Rajka 2013 U~enje kot “resna igra”: muzej – pomemben partner v {olskem sistemu. [olski razgledi 64, {t. 11, str. 3. Dostopno tudi na: .17. 6. 2015.. BURGSTAHLER, Sheryl 2012 Equal access: universal design of libraries. Washington: DOIT. .2. 6. 2015.. IRVALL, Birgitta; NIELSEN, Gyda Skat 2014 Access to libraries for persons with disabilities: checklist. The Hague: IFLA. .2. 6. 2015.. KA^I^, Marino; ZAVIR[EK, Darja 2013 Marake{ki sporazum odpira pot do zakonite kopije objavljene literature. Rikoss 12, {t. 4, str. 3–5. .2. 6. 2015.. KAKOVOSTNO 2005 Kakovostno pre`ivljanje prostega ~asa: splo{na knji`ni~na pravica “Novome{ka deklaracija”. Knji`ni~arske novice 15, {t. 10, str. 2. Dostopno tudi na: .3. 6. 2015.. KAVANAGH, Rosemary; CHRISTENSEN SKÖLD, Beatrice (ur.) 2010 Knji`nice za slepe v informacijski dobi: razvojne smernice. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih dru{tev Slovenije. KUHAR, Roman 2009 Na kri`i{~ih diskriminacije: ve~plastna in intersekcijska diskriminacija. Ljubljana: Mirovni in{titut. LIPEC STOPAR, Mojca; BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2010 Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. LIPINSKI, Tomas A. (ur.) 2002 Libraries, museums, and archives: legal issues and ethical challenges in the new information. Maryland, London: The Scarecrow Press. PREININGER, Kristina 2007 Videti, oku{ati, tipati, vohati, okusiti umetnost: prispevek k razvijanju specifi~nih metodi~nih pristopov v zbirkah Narodne galerije. V: IV. skup muzejskih pedagoga Hrvatske s me|unarodnim sudjelovanjem. Zagreb: Hrvatsko muzejsko dru{tvo, Sekcija za muzejsku pedagogiju i kulturnu akciju. Str. 135–142. SMERNICE 2014 Smernice za izvajanje projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. .5. 6. 2015.. Barbara Kotnik, Iva Pavlica STARMAN, Adrijana Biba; JU@NI^, Primo`; @AGAR, Drago 2011 Pomen izobra`evanja in usposabljanja bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. Knji`nica 55, {t. 2–3, str. 63–86. ZAKON 2010 Zakon o izena~evanju mo`nosti invalidov (ZIMI). Uradni list Republike Slovenije 20, {t. 94, str. 14535–14541. .16. 6. 2015.. KJE SO OVIRE ZA BOLJ[O DOSTOPNOST DO ETNOLO[KIH ZBIRK Vida Koporc Sedej Pomembnej{e aktivnosti za izbolj{anje dostopnosti do zbirk etnolo{ke kulturne dedi{~ine v obdobju zadnjih petih let Namen prispevka je predstaviti problematiko dostopnosti do zbirk predmetov kulturne dedi{~ine, ki jo hranijo muzeji, katerih izvajanje nalog javne slu`be financira in sofinancira Ministrstvo za kulturo RS iz sredstev dr`avnega prora~una. Ministrstvo financira in sofinancira izvajanja javne slu`be v devetih dr`avnih in skupno 36 ob~inskih muzejih/galerijah, ki imajo pooblastilo za opravljanje dr`avne javne slu`be varstva premi~ne kulturne dedi{~ine. Skrb za varovanje, ohranjanje in predstavljanje etnolo{ke dedi{~ine opravlja poleg Slovenskega etnografskega muzeja {e 26 ob~inskih muzejev, ki so poobla{~eni za opravljanje dr`avne javne slu`be, kar prakti~no pomeni, da so etnolo{ke zbirke prisotne v ve~ini slovenskih muzejev. V skladu z uresni~evanjem strate{kih ciljev navedenih v resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo, 1 smernicami Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, izvajanjem Zakona o varstvu kulturne dedi{~ine (ZVKD­1)2 in drugih pravnih predpisov, ki zagotavljajo pravice javne dostopnosti do muzejskih zbirk in vklju~evanju pripadnikov ranljivih skupin v njeno varstvo, se na ministrstvu namenja temu podro~ju kulturne dedi{~ine posebno skrb. Ministrstvo javnim zavodom v neposrednem pozivu za pripravo letnih programov dela daje priporo~ila in pobude za oblikovanje programskih re{itev, ki zagotavljajo uresni~evanje pravice dostopnosti muzejev in muzejskih zbirk tudi invalidom. Preko letnih poro~il izvajalcev `e vrsto let skrbno spremlja tovrstno problematiko. Uresni~evanje dostopnosti in vklju~evanje invalidov v okvir muzejske javne slu`be je v zadnjih letih tako postalo `e ute~ena praksa v slovenskih muzejih. 1 2. cilj “Omogo~anje ve~je dostopnosti muzejskega gradiva za dvig splo{ne prepoznavnosti pomembnih kulturnih vsebin in predmetov (spomenikov) kulturne dedi{~ine v javnosti, pove~ati {tevilo manj{inskih in ranljivih skupin (invalidov, starej{ih) med muzejskimi obiskovalci”, poglavje 9. Kulturna dedi{~ina in arhivska dejavnost, Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (Uradni list RS, {t. 35/2008, str. 80) 2 2. ~len Zakona o varstvu kulturne dedi{~ine (ZVKD-1) (Uradni list RS, {t. 16/08) dolo~a: “omogo~anje dostopa do dedi{~ine ali do informacij o njej vsakomur, {e posebej mladim, starej{imi in invalidom”. Vida Koporc Sedej Za razumevanje razli~nih potreb obiskovalcev muzejev so bile v obdobju zadnjih petih let v smeri sistemskega dela realizirane naslednje aktivnosti: s finan~no podporo Ministrstva za kulturo RS sta bili izdani publikaciji – izvirno in temeljno strokovno delo avtoric dr. Mojce Lipec Stopar, mag. Rajke Bra~un Sova in dr. Vlaste Vodeb z naslovom Dostopen muzej: smernice za dobro prakso in publikacija Muzeji, javnost, dostopnost, strokovno delo avtoric mag. Rajke Bra~un Sova in dr. Vlaste Vodeb. V sklopu predstavitve publikacij so bile organizirane tudi izobra`evalne delavnice z vsebinami namenjenimi zaposlenim v muzejih na temo dostopnosti do zbirk kulturne dedi{~ine, ki jih je izvedla Skupnost muzejev Slovenije. S ciljem predstavljanja in aktualizacije problematike dostopnosti je potekalo tudi aktivno sodelovanje Ministrstva za kulturo na razli~nih konferencah in posvetih s tematiko, 228 ki je obravnavala razli~ne vidike vklju~evanja pripadnikov ranljivih skupin v javno `ivljenje. Medresorsko delovanje ministrstva je temeljilo na pripravi letnih poro~il za namen evalvacije uresni~evanja Akcijskega programa za invalide. Z realizacijo projekta z naslovom Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki ga je izvedel Slovenski etnografski muzej iz finan~nih sredstev Evropskega socialnega sklada, v obdobju od septembra 2013 do decembra 2015, pa so bile tudi udejanjene teoreti~ne smernice naj{ir{e dostopnosti do muzejskih zbirk, predstavljene v strokovnih publikacijah. Izvedba projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam je bila namenjena vzpostavitvi dobrih praks na treh podro~jih muzejskega dela, in sicer usposabljanju za delo, dostopnosti muzejskih zbirk in edukativnosti. Prioritetni cilj projekta je temeljil na izvajanju strokovnega in operativnega usposabljanja oseb iz ranljivih skupin za opravljanje nalog muzejske javne slu`be. S konceptom uveljavljanja enakih mo`nosti pridobivanja specialnih znanj, ve{~in in izku{enj se je mladim diplomantom tako odprla pot k samostojnemu in kreativnemu delu ter za~etku karierne poti. Vodilo pri oblikovanju programov usposabljanja novozaposlenih na projektu za opravljanje nalog kustosa pedagoga je bilo usmerjeno v snovanje, razvijanje in izvajanje inkluzivnih pedago{ko-andrago{kih etnolo{kih programov. Klju~ni cilj za zagotavljanje trajnostnih u~inkov projekta pa je bil namenjen usposabljanju muzejskih delavcev in pridobivanju specialnega strokovnega znanja, ve{~in in prakti~nih izku{enj s ciljem vzpostavitve dobrih praks dela z osebami iz ranljivih skupin v dr`avnih muzejih, ki se bodo nadalje implementirale tudi v druge slovenske muzeje in na ostala podro~ja kulture. Fizi~na dostopnost Pomemben dejavnik za omogo~anje dostopnosti do muzejskih zbirk je fizi~na dostopnost do prostorov, kjer se predmeti in zbirke na razstavah predstavljajo obiskovalcem in kjer poteka spremljevalni program namenjen razli~nim ciljnim skupinam. Ve~ina muzejskih etnolo{kih zbirk poobla{~enih muzejev se nahaja v histori~nih stavbah in dislociranih enotah (doma~ije), ki arhitekturno ne zagotavljajo celovite, predvsem pa ne samostojne dostopnosti invalidnim osebam. Posegi za izbolj{anje fizi~ne dostopnosti so problemati~ni in dolgotrajni, saj je za odpravljanje arhitekturnih ovir (prenove objektov, izgradnja dvigal, izgradnja klan~in, namestitev za{~itnih ograj, uravnavanje talnih nivojev, ureditev sanitarij za invalide …) potrebno pridobiti kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine, ki dolo~i pogoje za izvedbo gradbenih posegov. Po pridobljenem soglasju za investicijske posege v dedi{~ino pa oviro za njihovo realizacijo pogosto predstavlja pomanjkanje prora~unskih sredstev lastnika objekta za namen uresni~itve potrebne investicije. Vse pogoje za zagotavljanje naj{ir{e dostopnosti do zbirk izpolnjuje dr`avni javni zavod Slovenski etnografski muzej,3 ki hrani in javnosti predstavlja najve~ji fond predmetov etnolo{ke dedi{~ine. Osrednji etnolo{ki muzej omogo~a samostojen dostop v razstavni objekt in prostore uprave, kustosov, knji`nice in 229 dokumentacije tudi gibalno in senzorno oviranim osebam. Precej druga~na situacija glede dostopnosti do etnolo{kih zbirk je v poobla{~enih muzejih in njihovih dislociranih enotah. Po podatkih povzetih iz letnih poro~il poobla{~enih muzejev je razvidno, da je bilo v letu 2010 fizi~no dostopnih 12 muzejev, v letu 2014 pa se je {tevilo dostopnih muzejev pove~alo na 17. Med najpogostej{e posege, ki so bili potrebni za izbolj{anje fizi~ne dostopnosti se uvr{~ajo: izgradnja dvigala, urejanje klan~in ter namestitev za{~itnih ograj in dvi`nega mostu. Ve~inoma so bile re{itve za izbolj{anje dostopnosti parcialne, kot npr. urejanje klan~in. Bistvene izbolj{ave fizi~ne dostopnosti do zbirk so bile v obdobju zadnjih petih let narejene le v Gorenjskem muzeju Kranj, s celovito arhitekturno prenovo gradu Khislstein, dokon~ano konec leta 2012.4 Razlog za postopno in parcialno urejanje fizi~ne dostopnost je v prvi vrsti finan~ne narave, saj zaradi pomanjkanja sredstev iz ob~inskih prora~unov5 in spremembe prioritet namembnosti sredstev iz evropskih skladov ni bilo izrazitej{ih vlaganj v izbolj{ave za bolj{o dostopnost do muzejskih zbirk niti za nakup opreme, ki bi izboj{ala dostopnost in odpravila komunikacijske ovire. Ob tem je na mestu tudi izpostavljanje {ir{ega problema, in sicer dostopnosti do muzejskih objektov, saj problem parkiranja pred temi objekti ponekod {e vedno ni ustrezno re{en (npr. ozna~en parkirni prostor za invalida, mo`nost kratkotrajnega parkiranja kombiniranega vozila ali avtobusa). Dostopnost do programskih vsebin Na podlagi spremljanja izvajanja realizacije programskih vsebin navedenih v letnih poro~ilih javnih muzejev se ugotavlja, da se sodelovanje z ranljivimi osebami in skupinami, posebno z invalidi, iz leta v leto izbolj{uje. Zaposleni v javnih zavodih 3 Muzeju je leta 1995 po sklepu Vlade Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo dodelilo v upravljanje dva objekta nekdanje voja{nice na Metelkovi. Celovita prenova objektov je potekala do leta 2004. 4 Mestna ob~ina Kranj je s pomo~jo evropskih sredstev pri~ela z obnovo v letu 2008. Grad je bil v uporabo predan decembra leta 2012, v njem je na ogled stalna razstava Prelepa Gorenjska, ki predstavlja tudi enolo{ko dedi{~ino Gorenjske. 5 Objekti, v katerih se nahajajo poobla{~eni muzeji, so last ob~in, ki so v skladu z veljavnimi predpisi pristojne za njihovo investicijsko vzdr`evanje in prenovo. Vida Koporc Sedej se trudijo, da metode predstavitev razstav prilagajajo tudi skupinam obiskovalcev s posebnim potrebami. Kljub pomanjkanju sredstev, ki se iz prora~una namenjajo izvajanju javne slu`be, strokovni delavci v muzejih, v okviru svojih pristojnosti, izkazujejo odgovornost, da pridobivanje kakovostnih informacij o kulturni dedi{~ini postaja in ostaja del rednega programa. Zaposleni v muzejih v okviru obstoje~ih mo`nosti omogo~ajo tudi invalidnim obiskovalcem dostop do informacij o muzejskih zbirkah. Z vzdr`evanjem obstoje~ih prilagoditev in iskanjem novih mo`nosti v okviru zagotovljenih prora~unskih sredstev ter pridobivanjem dodatnih sredstev pri sponzorjih se aktivnosti nadaljujejo, ~eprav je zaradi aktualne gospodarske situacije pridobivanje sponzorskih sredstev vedno te`je. Najpogosteje uporabljeni na~ini prilagoditve razstavnih projektov so: 230 uporaba ustrezne tipografije in velikosti ~rk, napisi v brajici, omogo~eno dotikanje nekaterih predmetov, zagotavljanje avdio vodnikov, vodstva s tolma~em v znakovnem jeziku, priprava in izvedba pedago{ko-andrago{kih delavnic itd. Z mo`nostjo dotikanja ali otipa replik in originalnih predmetov se omogo~a pridobivanje raznovrstnih podatkov o lastnostih predmeta etnolo{ke dedi{~ine, s tem pa tudi spoznavanje, razumevanje in raziskovanje na{e kulturne dedi{~ine preko ~utnih poti. Ob predstavitvi predmetov etnolo{ke dedi{~ine je pomemben tudi izbor skrbno pripravljenih govornih informacij, ki omogo~ajo seznanjanje obiskovalca s tradicionalno kulturo na Slovenskem. Kot ustaljena praksa za iskanje na~inov in pristopov predstavljanja kulturne dedi{~ine invalidom se uveljavlja sodelovanje z ranljivimi skupinami, med katerimi so aktivne invalidske organizacije, ki sodelujejo z muzeji pri pripravi standardov za dostopnost. Za usposabljanje za delo z invalidi pa v okviru Pedago{ke sekcije skrbi Skupnost muzejev Slovenije, ki organizira razli~ne delavnice, na katerih zaposleni v muzejih pridobivajo nova znanja in ve{~ine. Oviro za bolj{o inkluzivno dostopnost do etnolo{kih zbirk predstavlja tudi pomanjkanje usposobljenih etnologov, ki bi imeli ustrezna in verificirana znanja s strokovnega podro~ja specialne metodike in didaktike. V povpre~ju je v muzejih zaposlen le en strokovni delavec, tj. kustos pedagog, ki je pristojen za delo z obiskovalci in pripravo ter izvedbo programskih vsebin, ki spremljajo razstavni program. @al mo`nosti za nove zaposlitve prakti~no ni zaradi upo{tevanja dolo~il veljavne zakonodaje, ki omejuje zaposlovanje v javnem sektorju. Verjetno pa bi se s kadrovskimi okrepitvami tudi la`je udejanjalo komuniciranje sodobnega muzeja z javnostjo na na~in izvajanja pedago{ko-andrago{kih programov za zainteresirane skupine zunaj muzejskih prostorov. Spletna dostopnost Dostopnost do celovitih informacij o muzejskih zbirkah in programskih vsebinah preko spletne strani je za predstavitev izvajanja muzejske javne slu`be v dobi informacijske dru`be zelo pomembna. Z razvojem informacijsko­komunikacijskih tehnologij, hitrih internetnih povezav, razvojem prenosnih in tabli~nih ra~unalnikov ter novih programov se uveljavljajo tudi nove mo`nosti predstavitve zbirk. Po pregledu spletnih strani muzejev, ki hranijo etnolo{ko dedi{~ino, se ugotavlja, da je tovrstna dedi{~ina na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja dobro predstavljena s {tevilnimi predmeti in informacijami, medtem ko so v poobla{~enih muzejih mo`nosti za predstavitev zbirk in predmetov na spletu bistveno premalo izkori{~ene. Iz podatkov letnega poro~ila Slovenskega etnografskega muzeja je razvidno, da je imel muzej na svoji spletni strani v letu 2012 predstavljenih skupno 1119 inventariziranih predmetov (vklju~no s podatki o predmetu: inventarna {tevilka, natan~en opis, mere, letnica nastanka in/ali letnica, ko ga je muzej pridobil, namembnost), v letu 2014 pa skupno 1337 inventariziranih predmetov, od tega 231 jih je bilo v istem letu na novo predstavljenih 53. Po pregledu spletnih strani poobla{~enih muzejev, ki hranijo zbirke predmetov etnolo{ke dedi{~ine, se ugotavlja, da ve~ina muzejev predstavlja zbirke etnolo{kih predmetov s kratkimi splo{nimi opisi ali pa opisuje delo kustodiata za etnologijo. Nekateri muzeji predstavljajo na spletu etnolo{ke predmete v okviru stalne razstave ali ob~asnih razstav, le malo pa je dostopnih informacij o posameznih predmetih na spletnih straneh muzeja. Po opravljeni analizi spletnih strani poobla{~enih muzejev je bilo ugotovljeno, da jih ima polovica na svoji spletni strani objavljene tudi fotografije etnolo{kih predmetov, od tega pa jih tretjina predmete predstavlja samo z osnovnimi podatki. Spletne strani z opisom posameznih predmetov etnolo{ke dedi{~ine imajo redki muzeji, ve~ muzejev predstavlja smo fotografije posameznih predmetov brez informacij. Muzeji, ki imajo v svojih dislociranih enotah etnolo{ke zbirke, le-te predstavljajo s fotografijami interjerjev, kar spletnemu obiskovalcu omogo~a seznanitev z na~inom `ivljenja v preteklih obdobjih. Ob navedenem se ugotavlja, da bi bilo za bolj{o prepoznavnost etnolo{kih zbirk v slovenskih muzejih potrebno dopolniti spletne strani z obse`nej{o in kakovostnej{o predstavitvijo ter opisi posameznih predmetov. Obenem pa tudi poskrbeti, da se pri pripravi upo{teva smernice WCAG/WAI6 za dostopne in uporabne spletne strani muzeja. Virtualne predstavitve so v sodobni dru`bi vedno bolj aktualne in vsakdanje, zato je za celostno ohranjanje etnolo{ke dedi{~ine in za zagotavljanje ustreznega odnosa do etnolo{kih predmetov, ki so v dolo~enem obsegu {e danes prisotni v vsakdanjem `ivljenju, nujno poskrbeti, da bi bilo na spletnih straneh muzejev o tovrstni dedi{~ini bistveno ve~ informacij. V okviru finan~nih mo`nosti dr`avnega in ob~inskih prora~unov bo tudi v prihodnje potrebno zagotavljati nalo`be v izbolj{anje obstoje~ih materialnih pogojev za delo na podro~ju digitalizacije, in sicer v nove tehnologije in njihovo vzdr`evanje. Hkrati je potrebno zagotoviti kadrovske pogoje in izobra`evanje na podro~ju digitalizacije za pove~anje kakovosti dela in u~inkovitosti. Problem predstavlja poenotenje in sistemati~nost postopkov digitalizacije na nacionalnem nivoju. Zato si mora etnolo{ka stroka prizadevati za koordinirano in na~rtno dopolnjevanje spletnih strani s kakovostnimi predstavitvami etnolo{kih predmetov. 6 Bra~un Sova 2011: str. 40. Vida Koporc Sedej Tehni~na dostopnost Za interpretacijo in komunikacijo etnolo{ke dedi{~ine z javnostjo postaja uporaba novih tehnologij vedno bolj pomembna. V slovenskih muzejih zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev mo`nosti za ve~jo dostopnost predmetov in muzejske zbirke z uporabo novih tehnologij {e niso dovolj izkori{~ene. Pri vklju~evanju interaktivnih ra~unalni{kih programov in drugih tehnolo{kih pripomo~kov so za zagotovitev u~inkovitosti uporabe razli~nim ciljnim skupinam klju~nega pomena strokovna znanja. Gluhim in naglu{nim obiskovalcem muzejev omogo~ajo bolj{o dostopnost do glasovnih informacij npr. indukcijske zanke in sistemi radijskih frekvenc. Slepim in slabovidnim osebam pa olaj{ajo dostopnost do vsebin zvo~ni vodniki, predvsem tisti, ki omogo~ajo izbor opisa zbirke (npr. standardni opis, 232 podroben opis). Zagotavljanje slu{nih informacij je pri predstavljanju etnolo{ke dedi{~ine {e posebej pomembno, saj zvok (npr. govor, zvok ob uporabi predmeta itd.) pomembno prispeva k celovitej{emu razumevanju predmetov. A problem je v tem, da pri nas uvr{~anje zvo~nih vodnikov med standardne pripomo~ke za predstavljanje dedi{~inskih vsebin v muzejih te~e prepo~asi. LITERATURA IN VIRI BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2011 Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut RS. KOPORC SEDEJ, Vida 2012 Poro~ilo o uresni~evanju akcijskega programa za invalide za leto 2012 (interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. KOPORC SEDEJ, Vida 2013 Poro~ilo o uresni~evanju akcijskega programa za invalide za leto 2013 (interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. LIPEC STOPAR, Mojca; BRA^UN SOVA, Rajka; VODEB, Vlasta 2009 Dostopen muzej: smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije. Letno poro~ilo Slovenskega etnografskega muzeja 2010. Letno poro~ilo Slovenskega etnografskega muzeja 2014. Spletni viri ^ebelarski muzej Radovljica. Radovljica: ^ebelarski muzej. .3. 6. 2015.. Etnologija. Metlika: Belokranjski muzej. < http://www.belokranjski-muzej.si/default.asp?sif_co=C34> .1. 6. 2015.. Etnologija. Kranj: Gorenjski muzej. < http://www.gorenjski-muzej.si/?page_id=436> .3. 6. 2015.. Etnolo{ka razstava. Celje: Pokrajinski muzej Celje. < https://www.pokmuz-ce.si/stalne/etnoloska-zbirka> .1. 6. 2015.. Etnolo{ka zbirka. Idrija: Mestni muzej Idrija. .1. 6. 2015.. Etnolo{ke zbirke. [kofja Loka: Lo{ki muzej. .3. 6. 2015.. Etnolo{ka zbirka Tonina hi{a v sv. Petru. Piran: Pomorski muzej Sergej Ma{era – Piran. < http://www. pomorskimuzej.si/sl/tonina-hisa> .1. 6. 2015.. Etnografska zbirka. Tr`i~: Tr`i{ki muzej. < http://www.trziski-muzej.si/index.php?option=com_content&vi ew=article&id=12&Itemid=56> .3. 6. 2015.. Grad Kislstein. Kranj: Gorenjski muzej. .3. 6. 2015.. Grilova doma~ija. Velenje: Muzej Velenje. < http://www.muzej-velenje.si/razstave/gril/> .1. 6. 2015.. Kav~nikova doma~ija. Velenje: Muzej Velenje. < http://www.muzej-velenje.si/razstave/kavcnik/> .28. 5. 2015.. Liznjekova doma~ija. Jesenice: Gornjesavski muzej. < http://www.gornjesavskimuzej.si/?page_id=100> .1. 6. 2015.. Oddelek za etnologijo. Kromberk – Nova Gorica: Gori{ki muzej. < http://www.goriskimuzej.si/index.php/ oddelki> .1. 6. 2015.. Oddelek za etnologijo. Novo Mesto: Dolenjski muzej. .1. 6. 2015.. 233 Stalne razstave. Kamnik: Medob~inski muzej Kamnik. .28. 5. 2015.. Stalne razstave. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj. .1. 6. 2015.. Panjske kon~nice. Radovljica: ^ebelarski muzej. .1. 6. 2015.. Predgrad in Predgrajci: Ko~evje: Pokrajinski muzej Ko~evje. < http://www.pmk-kocevje.si/main/0_slo/ razstave.php> .1. 6. 2015.. Rudarsko stanovanje na Njivi. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje. < http://www.zasavskimuzejtrbovlje.si/si/ razstave/29-rudarsko-stanovanje-na-njivi.html> .1. 6. 2015.. Virtualna 3D razstava. Ribnica: Rokodelski center. < http://www.muzej-ribnica.si/virtualna-3d-razstava/> .1. 6. 2015.. Zbirke. Postojna: zavod Znanje – Notranjski muzej Postojna. < http://www.notranjski-muzej.si/> .1. 6. 2015.. Zgodovina muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. .1. 6. 2015.. PETDESETA OBLETNICA TERENSKE EKIPE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V DRA[I^IH Andrej Dular Oktobra 2015 je minilo petdeset let, odkar je skupina strokovnih in tehni~nih sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane opravila temeljitej{a etnolo{ka sondiranja v severovzhodni Beli krajini. Tori{~e njihovega dela je bilo usmerjeno v vas Dra{i~e, strokovno delo pa jih je vodilo {e na bli`njo vas Krma~ino in Metliko. V Slovenskem etnografskem muzeju smo izkoristili okroglo obletnico in v soseski hi{i v Dra{i~ih pripravili prilo`nostno razstavo, ki je doma~inom prikazala del takrat zbranega gradiva. Pol stoletja je doba, v kateri predmeti, fotografije, risbe in terenski zapiski pridobijo `lahtno muzejsko patino. @e pred nekaj leti smo se v muzeju odlo~ili, da bogato terensko gradivo, ki ga hranimo iz razli~nih slovenskih krajev, po desetletjih “bivanja v muzeju” spet predstavimo v krajih njihovega nastanka. @eleli smo, da bi se v obliki razstav za~asno spet vrnilo v doma~i kraj, k ljudem, ki so nam ga kot zaupni pripovedovalci in darovalci izro~ili v varstvo za bodo~e rodove. Zato smo cikel razstav, ki jih na~rtujemo tudi v prihodnjih letih, naslovili s pomenljivim naslovom – Na obisku doma. Z njimi `elimo predstaviti doma~inom tudi svoje temeljno muzejsko delo in poslanstvo in hkrati ponovno navezati stike s kraji in ljudmi, ki so jih na{i raziskovalci v preteklosti `e obiskali. Prva tovrstna razstava Slovenskega etnografskega muzeja je bila postavljena v Liznjekovi hi{i v Kranjski Gori novembra leta 2013. Razstava Na obisku doma v Dra{i~ih je bila druga iz tega cikla, postavljena v mesecu oktobru 2015. Tako imenovano 22. terensko ekipo SEM v Dra{i~ih je v obdobju od 4. do 11. oktobru 1965 sestavljalo sedem uslu`bencev Slovenskega etnografskega muzeja, in sicer kustodinje Milka Bras, ki je raziskovala obrt, promet in trgovino, dr. Marija Makarovi~ (no{a in prehrana), Fan~i [arf (ljudsko stavbarstvo in notranja oprema), Tanja Toma`i~ (obi~aji, uvere, ljudska medicina in ljudska umetnost), kustos dr. Angelos Ba{ (lov, `ivinoreja, vinogradni{tvo in poljedelstvo) in ekonom Drago Oven (nabiralni{tvo, poljedelstvo, sadjarstvo in ~ebelarstvo). V ekipi je sodeloval {e risar Ivan Romih, ki je v prostoro~ni in tehni~ni risbi dokumentiral hi{e, gospodarska poslopja in arhitekturne detajle. Ekipi se je pridru`il tudi ravnatelj muzeja dr. Boris Kuhar, ki je zapisoval razli~ne teme in je takrat s kamero posnel prve barvne filmske zapise o trgatvi v Dra{i~ih. Zbrano gradivo je danes Andrej Dular shranjeno v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Obsega osem zvezkov z zapisi, 487 fotografij, 44 predmetov iz Dra{i~ev in 19 iz Krma~ine, ve~ sklopov risb posameznih domov oziroma doma~ij in risarski blok z risbami gospodarskih poslopij, tlorisi hi{ in arhitekturnih detajlov. ^lanica ekipe Fan~i [arf (levo) v pogovoru z Marijo Pezdirc, Dra{i~i, h. {t. 50 (Foto: Boris Kuhar) Za posamezne teme, ki so jih raziskovali, so bile ~lanicam in ~lanom ekipe na voljo in v pomo~ `e vnaprej pripravljene vpra{alnice in ankete, terenski material pa so zbirali in oblikovali tudi izven zastavljenih okvirov. Med zbranim gradivom je najobse`nej{e tisto, ki se nana{a na gospodarske in stanovanjske razmere prebivalcev Dra{i~ev. Skorajda za vsa gospodinjstva v vasi so za tisti ~as na voljo podatki o dru`inah in njihovih ~lanih in gospodarskem stanju posamezne kmetije. Anketna vpra{anja, ki so jih izpolnili v vsakem gospodinjstvu, pa so sicer okrnjeno in selektivno posegla na {tevilna podro~ja etnolo{kega zanimanja. Poleg zapisov v zvezkih je celotna ekipa posnela mno`ico ~rno-belih in nekaj barvnih fotografij. Motivika tega materiala je raznolika, prevladujejo pa posnetki hi{ in gospodarskih poslopij v Dra{i~ih ter arhitekturnih in gradbenih detajlov ter interierov. Manj je fotografij, ki prikazujejo vsakdanja kme~ka opravila, na primer oranje, `etev, spravilo pridelkov, li~kanje koruze, trgatev. Ob raziskovanju obla~ilne kulture so nastale tudi fotografije prebivalcev Dra{i~ev v vsakdanjih in pra`njih obla~ilih. Nekatere prikazujejo rekonstrukcijo ali demonstracijo opravil v preteklosti, na primer teritev lanu na “tuka~i”. Nekaj je tudi posnetkov poljedelskega orodja, kletarskih pripomo~kov in kuhinjskega posodja. Petdeseta obletnica terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Dra{i~ih Udele`enci ekipe so v vasi Krma~ina zbrali in odkupili za muzej nekaj premetov, v Metliki pa so fotografirali dogajanje na `ivinskem in kramarskem sejmu. Ker so Dra{i~ani osnovne `ivljenjske potreb{~ine kupovali v metli{kih trgovinah in na sejmih ter tam tudi prodajali svoje pridelke in `ivino, je bil obisk ekipe v Metliki smiselno na~rtovan. ^lanica ekipe dr. Marija Makarovi~ (levo) na sejmu v Metliki (Foto: Boris Kuhar) Gradivo 22. terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja je bilo deloma `e objavljeno ali predstavljeno na muzejskih ob~asnih in stalnih razstavah. Kustodinja dr. Marija Makarovi~ ga je selektivno uporabila v svojih {tudijah in pregledih o obla~ilni kulturi kme~kega prebivalstva na Slovenskem. Morda najbolj temeljito in celovito je svoje obse`no terensko gradivo uredila Fan~i [arf in ga v razpravi o domovih v Dra{i~ih leta 1968 objavila v Slovenskem etnografu. Fotografije iz Dra{i~ev so zaradi pri~evalnosti in ilustrativnosti tudi v dana{njem ~asu nadvse uporabne. Manj je bilo doslej predstavljeno gradivo, ki so ga zbrali drugi udele`enci dra{i{ke etnografske ekipe. Vzrok za to je bil morda v tem, da so imela takratna terenska raziskovanja Slovenskega etnografskega muzeja v dobr{ni meri sonda`ni zna~aj. Etnologi so `eleli ugotoviti stanje na terenu in zbrati tisto, ~esar v muzejski dokumentaciji in depojih {e ni bilo oziroma je manjkalo. Zato je bilo pri terenskem delu potrebno pose~i po ~im {ir{i tematiki in opozoriti na vsebine, ki bi jih bilo potrebno raziskati v prihodnosti. Ker muzej ni na~rtoval nadaljnjih ekipnih etnografskih raziskovanj v Dra{i~ih, so prihajali v vas raziskovat in dopolnjevat svoja gradiva posami~ni muzejski strokovni delavci. Leta 1967 so na primer nastale dodatne fotografije Andrej Dular dra{i{ke arhitekture in panoramski posnetki vasi, ki jih je posnel arhitekt Marjan Loboda, ter fotografije dogajanja v Dra{i~ih na pustni torek, ki jih je istega leta naredila kustodinja Fan~i [arf. Tudi to fotografsko gradivo je bilo ob urejanju vklju~eno v foto album 22. terenske ekipe v Dra{i~ih in tvori z njim enovito celoto. Za muzejske zbirke pa je bilo dodatno pridobljenih tudi nekaj predmetov. Ker je ta zapis le prilo`nostnega zna~aja, `elim v nadaljevanju prikazati le del~ek zbranega pisnega gradiva o obrteh in trgovini v Dra{i~ih, kakor ga je v svoj terenski zvezek zapisala takratna kustodinja Milka Bras. Glede ~asovne opredeljenosti gradiva se v sedanjiku zapisana dogajanja nana{ajo na leto 1965. Gradivo sem uredil po posameznih obrtnih dejavnostih, ~eprav je bilo izvorno zbrano in zapisano ob pri~evanjih posameznih informatorjev, ki so etnologinji 238 pripovedovali o razli~nih obrteh, trgovini in tudi o drugih temah. Ta interpretativni poseg ne zmanj{uje sporo~ilnosti gradiva, ampak ga le zdru`uje v zaokro`ene in smiselne sklope in je posredno tudi odraz takratne metodolo{ke usmerjenosti etnolo{ke muzealske stroke. Obrtne dejavnosti v Dra{i~ih (vir: Ljudmila Bras, Bela krajina – Dra{i~i (oktober 1965), Teren 22, zv. {t. 1) Predilstvo Katarina Gu{tin, stara 84 let, demonstrira teritev lanu na tuka~i. (Foto: Tanja Toma`i~) To je bila najbolj raz{irjena doma~a (hi{na) dejavnost v Dra{i~ih pred drugo svetovno vojno. Amalija Simoni~ in Kata Kastelic sta povedali, da je veliko Petdeseta obletnica terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Dra{i~ih gospodinjstev gojilo lan na njivah, na katerih so poprej sejali nem{ko deteljo. Lan so sejali o sv. Jerneju, pulili pa v ~asu po `etvi (p{enice) in ga nato o{opali (otepli seme). Nato so ga za tri tedne razgrnili po travi, da se je godil, ga nato su{ili v su{ilnici (pe~nici) in trli na tuka~i in trlici ter o~istili vlakna (povesmo) na grebenu. Terice so hodile tret lan na „vra~ek“ – so torej vrnile uslugo z delom. Tisti terici, ki ni imela lanu, so uslugo povrnili s pu{ljem prediva, da si je lahko sama doma spredla nit. Iz povesma, ki so ga privezale na preslice, so predice na kolovratu spredle nit. To so potem navili v {trene, ki so jih nato trikrat “`ehtali” v lugu iz bukovega pepela, da so se povesma pobelila. Vsaka kmetija je pridelala 60 do 80 {tren (iz {tirih {tren se je lahko stkala ena plahta). Blago so tkale Hrvatice ali pa tkalke v Podzemlju in Grmu. Laneno seme so ve~inoma kuhali za hrano pra{i~em, poparjeno so dajali `ivini, ki je imela prebavne te`ave, ali pa so ga 239 prodajali. Kdor ni pridelal lanu (osebenjki), je platno zaslu`il z delom pri kmetu. [iviljstvo in kroja{tvo Anica Jurejev~i~, h. {t. 54, se je u~ila dva meseca {ivati in krojiti pri mojstrici Nemani~evi v Metliki. Doma je {ivala pozimi in ob slabem vremenu. [ivala je za doma~inke in za Vlahinje v @umberku. Delala je obleke, predpasnike, bluze, posteljnino, mo{ke srajce in spodnje hla~e, otro{ke obleke, pla{~e, kostimov pa ne. Najve~ dela je imela za veliko no~, za bo`i~ in telovo. Predelovala je tudi stara obla~ila. Kmetom je delala tudi za vra~ek – za eno {tiriurno oranje in eno uro brananja je napravila dve obleki. [ivala je tudi mo{ke srajce; delala je tako lepo, da je {ivala celo v Vivodini za vse mo{ke iz bolj{ih dru`in in za tamkaj{nji trgovini s konfekcijo – [a{ek in Bumeta. V Dra{i~ih je hodila {ivat tudi na dom za poroko. Nekatera gospodinjstva imajo tudi lasten {ivalni stroj in bolj spretne gospodinje {ivajo za svoje potrebe predpasnike, prevleke za blazine in pre{ite odeje. Po hi{ah imajo zavese iz najlona, zavese okrog pe~i, na posteljah pa za okras celulojdne pun~ke. V vasi sta dva kroja~a – Anton Kastelic in Niko Jurejev~i~. Kastelic se je u~il obrti pri o~etu, Jurejev~i~ pa v Grmu pri Gradcu. Kroja~i za semenj niso delali; mojster Jurejev~i~ pa je za trgovino v Vivodini delal “cajgaste hla~e” in “rajthoze”. Marko Kastelic je delal tudi uniforme za gasilce v Vivodini. Oba sta delala doma. ^evljarstvo Anton @ugelj, h. {t. 60, je o ~evljarski obrti povedal, da je bilo v Dra{i~ih nekdaj pet ~evljarjev. Njegov o~e Martin @ugelj se je ~evljarstva izu~il v Dobravicah pri Metliki in se nato pri`enil v Dra{i~e. Po naro~ilu je izdeloval nove ~evlje, kot na primer {kornje in nizke ~evlje, in popravljal staro obutev. Material je nabavljal sam. Svoje izdelke je prodajal na sejmih, kamor jih je vozil z vozom – do 25 parov. Izdeloval je tudi otro{ke ~evlje. O~e je delal do leta 1935, potem pa je zaradi cenej{e industrijsko izdelane obutve tovarne Bata moral obrt opustiti. Andrej Dular Kova{tvo Vas ima kova~a Daniela Pezdirca, h. {t. 53, ki se je izu~il poklica v podkovski {oli v Ljubljani in pri u~nem mojstru v Gradcu. Obrt podkovskega in orodnega kova~a je za~el leta 1926 v doma~i hi{i. Izdeloval je motike, izkopa~e, pluge, brane (okoval lesene dele, ki jih je naredil kolar); podkoval je vole in konje. Danes dela bolj malo. Kova~ Daniel Pezdirc pri podkovanju vola, Dra{i~i, h. {t. 53 (Foto: Milka Bras) Pletarstvo Do leta 1964 je iz kostanjevega in leskovega lesa pletel izdelke za celo vas Jo`e Simoni~, sedaj pa izdelujejo po naro~ilu oprtne ko{e na Bo`akovem. Ko{are izdelujejo Hrvati in jih ponujajo dra{i{kim gospodarjem. Pla~ujejo jim s koruzo. Peharje kupujejo na sejmu v Metliki. Pleteno kapo – okroglo “trugo“ za pesek vozit iz reke Kolpe spletejo gospodarji tudi sami, medtem ko dajo leseno trugo za preva`anje peska narediti mizarju v @eleznike ali v Metliko. Vilarstvo Nekatera lesena poljedelska orodja, kot so grablje in vile, izdelajo gospodarji tudi sami, ve~inoma pa jih kupujejo na sejmu v Metliki. Prev tako kupujejo v metli{kih trgovinah `elezno poljedelsko orodje, na primer motike, krampe, krampice, kose in lopate, pa tudi `elezne gnojne vile in sekire, ki pa jih doma sami nasadijo. Ivan Gu{tin, h. {t. 41, sam plete lese za su{enje sadja, sam izdela tudi kosi{~e za koso iz leskovine ter lojtrnice za voz. Zidarstvo V vasi je bil zidar Jo`e Zdravljevi~, h. {t. 50. Petdeseta obletnica terenske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja v Dra{i~ih Kolarstvo Pred drugo svetovno vojno je bil v Dra{i~ih kolar Alojz Stankovi~, ki pa je leta 1940 obrt opustil. Delal je vozove in brane. Danes poi{~ejo va{~ani kolarja na Hrva{kem ali v Metliki. Najbolj{i kolar dale~ naokoli pa je Jo`e Pezdirc iz Trnovca pri Metliki. Sodarstvo V vasi dolga leta ni bilo sodarja. Leta 1933 pa se je iz Jastrebarskega na Hrva{kem v vas priselil Marko Juratovi~, h. {t. 2. Sodarskega poklica se je izu~il v Gornji Stubici. Dela le po naro~ilu, les za izdelke pa morajo zagotoviti naro~niki 241 sami. Najve~ izdeluje sode, kadi in “presike“ (lajte) za preva`anje gnojnice, izdeluje pa tudi lakomnice in {ticle (nizke {kafe). Pred drugo svetovno vojno je bil edini sodar Jo`e Sepohar v @elenikih, ki je izdeloval v glavnem sode. V predvojni Jugoslaviji je ra~unal za delo “po litru“, to je 500 din za 500-litrski sod. Danes {kafov in keblov ne dela, ker pravi, da ni ra~una (se ne izpla~a). Danes ra~una za 500-litrski sod 18.00 dinarjev; dela in popravlja posodje tudi za delovne usluge, kot so oranje in vo`nja, pa tudi za hlevski gnoj. Sodar Marko Juratovi} s sinom ob sodu pred svojo delavnico, Dra{i~i, h. {t. 2 (Foto: Milka Bras) Trgovina V Dra{i~ih sta bili do leta 1941 v hi{i pri cerkvi gostilna in trgovina. V slednji so prodajali petrolej, olje, sladkor, moko, ri` in kavo. Doma~ini so doma~e `ganje Andrej Dular (slivovko) prodajali v Metliko, nekaj celo v Novo mesto in Ljubljano. Zadnja leta vozijo v metli{ko zadrugo naprodaj cele vozove krompirja, ki ga nekdaj niso prodajali. Prodajajo pa tudi `ivalske ko`e. Predno so zgradili belokranjsko `elezni{ko progo (to je pred 1. svetovno vojno), so dra{i{ki vinogradniki do Novega mesta vozili vino v sodih na vozovih s konji. ^e kmet ni imel konj, je vo`njo pla~al. Po izgradnji `eleznice pa so svoje vino vozili na metli{ki kolodvor, kamor je novome{ki gostilni~ar z vlakom pripeljal svoje sode. Sedaj (leta 1965) pridejo po vino v Dra{i~e s kamioni in ga odpeljejo ter nekateri jeseni {e kalno (nepreto~eno) prodajajo. Od prevoznih sredstev je velika kmetija imela salonar za prevoz ljudi in manj{ega tovora ter velik voz za vo`njo krme in pridelkov s travnikov in njiv; mali voz za “fotr za blágo” (za prevoz klaje za `ivino) ali za prevoz v Metliko, ~e so na 242 primer peljali na sejem prodat pra{i~e (voz je imel lojtrnice, za voznikov sede` pa so uporabili desko, ki so jo polo`ili oziroma pri~vrstili nanje). Srednje velika kmetija je premogla en ve~ji in mali voz, mali kmet pa en velik voz. Teleta so prodajali v hrva{ko Vivodino ali v Metliko. V~asih je pri{el mesar po `ivino; sedaj pa jo vozijo v Metliko; v ko{ nalo`ijo na primer pra{i~a, ga pokrijejo s cerado ter odpeljejo. Pohi{tvo kupujejo zdaj tovarni{ko, prej pa so ga dali narediti pri mizarju v Metliki; v @eleznikih je delal pohi{tvo Marko Bajuk. Pesek za gradnjo (za beton) so Dra{i~ani dobivali v reki Kolpi; pri tem delu so si medsebojno pomagali. Opeko so kupovali v Gradcu, domov pa so jo vozili z vozovi, v katere so vpregli vole. Les so imeli svoj ali pa so ga kupovali v grada{kih lozah (gozdovih). Pri ve~jih prevozih so pomagali drug drugemu; vozili pa so tudi za hrano in pija~o; pla~ila v denarju za take vo`nje niso nikoli zahtevali. ^e je komu pogorel dom ali gospodarsko poslopje, so mu pomagali pri obnovi, tako da so mu podarili les in pomagali pri prevozu materiala. Apno so pripeljali v Metliko iz hrva{kih krajev Kordun, Ozalj in Karlovac, kjer so apnenice. Apno iz Korduna je bilo najbolj{e. Oglje so kuhali na Vla{kem; kova~i so ga `gali za svojo rabo tudi sami, na primer iz kostanjevega ali slivovega lesa. *** ^lani ekipe Slovenskega etnografskega muzeja so raziskovali v Dra{i~ih teden dni. V tem ~asu so zbrali raznoliko in obse`no gradivo. To predstavlja danes dragoceno pri~evanje o kulturi in na~inu `ivljenja prebivalcev do sredine 60. let 20. stoletja, ko je bilo v vsakdanjem `ivljenju `e ~utiti vplive porajajo~e se belokranjske industrije. Industrijski razvoj in pa povojno izseljevanje v zahodnoevropske dr`ave za zaslu`kom sta korenito spremenila na~in `ivljenja ljudi v belokranjskih mestih in vaseh, tudi v Dra{i~ih. Podoba vasi in prebivalstva, kakr{no so spoznali takratni etnologi in jo lahko dojemamo skozi njihovo gradivo, se je v naslednjih desetletjih mo~no spremenila. Tudi zato ima zbrani “etnografski material” terenske ekipe poleg informativnega zna~aja ~edalje ve~ji histori~ni pomen. RAZSTAVE EXHIBITION DRU@INSKO ROMANJE NA [MARNO GORO: FOTOPIS PETRA NAGLI^A IZ LETA 1933 Galerija Nad velbom, [marna Gora 4 Miha Špi~ek Izkaznica razstave: Ime: Dru`insko romanje na [marno goro: fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 Vrsta: ob~asna gostujo~a razstava SEM Gradivo za razstavo: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja Lokacija: Galerija Nad velbom, [marna Gora 4 ^as: 15. november 2014–november 2015 Avtor: Miha [pi~ek, Slovenski etnografski muzej Od 5. oktobra 2014 do novembra 2015 je bila v Galeriji Nad velbom na [marni gori na ogled fotografska razstava z naslovom Dru`insko romanje na [marno goro, Fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933. Gre za izbor iz Nagli~evega bogatega fotografskega opusa, zaokro`eno celoto, ki jo je uredil in opremil s komentarji `e avtor sam. Pogled na razstavno postavitev Nagli~evih fotografij v galeriji Nad velbom na [marni gori (Foto: Peter ^e{novar) Miha [pi~ek Spomladi leta 1933 je Peter Nagli~ s fotoaparatom zabele`il dru`insko romanje na [marno goro. Fotografiral je pot iz doma~e [marce proti [martnem, vzpon na goro, cerkev z obzidjem in gostilno na vrhu, romarje in na koncu {e panoramske poglede z gore. Nastala je serija 35 fotografij, ki jih je Nagli~ razvrstil po logi~nem zaporedju in opremil z opisi. Fotografije je uredil v fotografskem albumu, ki mu je na za~etku za uvod dodal {e dnevnik s kratkim opisom poti in [marne gore, tako da celota tvori kraj{i fotografski potopis.1 Naslovna stran dnevnika Petra Nagli~a o dru`inskem romanju na [marno goro leta 1933 (Dokumentacija SEM) Peter Nagli~ je bil rojen leta 1883 v [marci pri Kamniku v obrtni{ki dru`ini, s {~etarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali `e dve generaciji prednikov. Tudi sam se je iz{olal za {~etarja in po o~etovi smrti leta 1922 sta skupaj z bratom Karlom nadaljevala dru`insko obrt. Zelo ga je zanimal razvoj tehnike takratnega ~asa, njegov najljub{i hobi pa je nedvomno bila fotografija, ki ji je posve~al najve~ prostega ~asa. Peter Nagli~ je med letoma 1899 in 1959 posnel preko 10.000 posnetkov. Njegov celoten fotografski opus je bil `e predstavljen na pregledni razstavi Od doma~ega praga do Jeruzalema v Slovenskem etnografskem muzeju2 in v istoimenskem razstavnem katalogu. 1 Fotografski album z dnevnikom hrani Nagli~ev vnuk Matja` [porar iz [marce pri Kamniku. 2 Mag. Andrej Dular, dr. Marko Frelih, Miha [pi~ek, Matja` [porar: Od doma~ega praga do Jeruzalema, Fotografski zapisi Petra Nagli~a 1883–1959, Ljubljana, 2013. Tematsko lahko Nagli~evo fotografijo v grobem razdelimo na portretno, krajinsko, arhitekturno in dokumentarno. Veliko ve~ino njegovih posnetkov lahko uvrstimo v dokumentarno fotografijo, s katero je bele`il tako vsakdanje kot tudi slovesne dogodke v o`ji in {ir{i okolici. Fotografiral je {ege letnega in `ivljenjskega kroga v svoji okolici, dru{tveno in dru`abno `ivljenje, doma~o {~etarsko obrt in gradbene posege, povezane z njo, zabele`il je obdobje prve svetovne vojne, ki jo je pre`ivel na Ljubljanskem gradu. Velik del Nagli~eve dokumentarne fotografije pa lahko posredno ali neposredno pove`emo z verskim `ivljenjem in kr{~ansko tematiko; v mislih imamo predvsem {tevilna romanja, od bli`njih krajev pa vse do Jeruzalema, razne cerkvene slovesnosti in kongrese, blagoslove, pogrebe cerkvenih dostojanstvenikov in {e bi lahko na{tevali. Romarji pred {marnogorsko cerkvijo leta 1933 (Dokumentacija SEM) Na romanja se je Nagli~ ve~krat odpravil skupaj s svojo dru`ino, tako tudi leta 1933 na [marno goro. Na son~no pomladno nedeljo so se ob 5.30 z vozom podali na pot iz doma~e [marce. V romarski ekipi je bilo deset ~lanov, poleg Petra, njegove `ene Marije in njunih otrok, Petra, Marije, Terezije in Francke, {e sorodnik Stanko [vigelj ter sosedi Marija Loboda in Ivana Vidmar.3 Pot jih je vodila skozi Menge{, mimo gra{~ine [inkov turn4 in Skaru~ne do [martna. Tam so pustili konja in voz ter se ob osmih podali na pot proti vrhu. 3 V Nagli~evem dnevniku je podatek, da je bilo romarjev deset, ~eprav ni poimensko navedeno, kdo je bil deseti. 4 Vas je dobila ime po gradu [enkov turn (gra{~ak Schenk). Kot se vidi na Nagli~evi fotografiji, je bila leta 1933 v gradu osnovna {ola. Leta 1943 so grad po`gali partizani, po vojni pa so ru{evine uporabili pri gradnji okoli{kih hi{. Miha [pi~ek Malo po deveti uri so prispeli na vrh, ob desetih pa je sledila ma{a. Po kon~ani ma{i so si privo{~ili kosilo na prostem, kot je zapisal Nagli~ v svojem dnevniku: “.…., na prijetni soln~ni toploti posebno nam je prijala, ker smo jo v tej spomladi malo u`ili.”5 V nadaljevanju tega dnevni{kega zapisa izvemo, da je kot navdu{en amaterski fotograf po kosilu naredil nekaj panoramskih posnetkov: “Nato je bilo zelo ugodno za razgled okolice, ki je bilo ~isto ozra~je dale~ naokrog se je videlo poslu`il sem se tudi foto kamere, da se more v slikah predstavljati cerkev prizore ob takih romanjih tudi okolico nekaj pa tudi iz pota.” Sledijo opisi posameznih posnetkov, na koncu dnevnika pa zapi{e {e nekaj informacij o [marni gori: “[marnagora je zelo obiskana bo`ja pot, ki jo posebno radi ljubljan~ane obiskujejo je zelo staro sveti{~e posve~eno Materi Bo`ji, okrog in krog obdano z mo~nim obzidjem {e iz za tur{kih napadov. Ob svetovni vojni je vzela voja{ka oprava zvonove in sedaj so jih pa `e zopet nove bronaste skoraj iste te`e napravli ki prav prijetno pojo.” Sledil je povratek v [martno, kjer so si ogledali cerkev in se udele`ili popoldanske ma{e, okoli 16. ure pa so se odpeljali skozi Vodice in Moste proti domu, kamor so sre~no prispeli ob 19. uri. 5 Besedilo je brez slovni~nih popravkov dobesedno prepisano iz Nagli~evega dnevnika. GODBA S(M)O LJUDJE: RAZSTAVA OB 130-LETNICI GODBE DOM@ALE Slamnikarski muzeju, Godbeni dom Dom`ale Adela Pukl Izkaznica razstave: Ime: Godba s(m)o ljudje: razstava ob 130-letnici godbe Dom`ale Vrsta: Ob~asna pregledna razstava Gradivo za razstavo: arhivsko gradivo Godbe Dom`ale, arhivsko gradivo Fotostudia Majheni~ Lokacija: Slamnikarski muzej, Godbeni dom Dom`ale ^as: 4. april 2014–november 2014 Avtor: mag. Adela Pukl, Slovenski etnografski muzej Oblikovanje: Kara Cerar Tiskano gradivo: Adela Pukl: Godba s(m)o ljudje: razstava ob 130-letnici Godbe Dom`ale Dom`ale: Kulturno dru{tvo godba Dom`ale, 2014 (zgibanka ob razstavi) Godbeni{tvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Med prve godbe sodi prav Godba Dom`ale, ki je leta 2014 praznovala `e 130-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Razstava z naslovom Godba s(m)o ljudje primarno ni bila namenjena godbenikom, saj oni najbolje poznajo delovanje godbe, visoke glasbene dose`ke, nastope in dru{tveno dogajanje. Z razstavo smo `eleli pokazati in pribli`ati godbeno delovanje in glasbeno ustvarjanje vsem, ki spremljajo Godbo Dom`ale `e vrsto let, kot tudi tistim, ki so le ob~asni poslu{alci godbenih nastopov. @eleli smo poudariti, da godbo sestavljajo ljudje, ki poleg svojih vsakdanjih vlog v roke vzamejo in{trument, nanj skupaj vadijo, nastopajo, praznujejo, se zabavajo in s svojim delovanjem bogatijo tako sebe kot okolje, v katerem delujejo. V godbi igrajo ljudje razli~nih starosti (najmlaj{i godbenik je bil ob odprtju razstave star 12 let, najstarej{i pa 86), obeh spolov, razli~nega stanu, izobrazbe, glasbene izobrazbe. A vse dru`i ljubezen do glasbe. Zato smo izbrali naslov Godba s(m)o ljudje. Godba Dom`ale ima bogat arhiv fotografij, notnih zapisov, starih uniform in drugih predmetov, ki pri~ajo o pomembnosti godbe Dom`ale v vseh trinajstih desetletjih delovanja. Zato smo razstavo pripravili tako, da smo osrednji prostor Adela Pukl zasnovali kot velik kola` fotografij zadnjih desetih let delovanja1: od vaj, koncertov, nastopov, piknikov, intenzivnih vaj, delovnih akcij … Ob kola` smo postavili dve lutki z aktualnima uniformama (letno in zimsko), {tiri starej{e uniforme pa smo razporedili po ostalem prostoru, kjer je bila v nadaljevanju razstava razdeljena na {tiri sklope. S slikovnim in predmetnim gradivom smo predstavili delovanje godbe tako na formalni kot tudi neformalni ravni. Flavtistke muzicirajo ob odprtju razstave v Dom`alah. (Foto: Rok Majheni~) Prvi sklop smo poimenovali Godba s(m)o ljudje: povezanost in znanje, kjer smo izpostavili, da biti ~lan godbe pomeni pripadati skupini, ki jo poleg glasbe povezujejo tudi med~love{ka solidarnost, prijateljstvo, medgeneracijska povezanost, spo{tovanje in dru`enje. Prav tako pa je pomembno znanje, ki ga godbeniki pridobijo v glasbeni {oli Dom`ale, ki izobra`uje mlade glasbenike in s tem skrbi za nadaljevanje bogate godbene tradicije. Z vklju~evanjem mladih glasbenikov pa Godba Dom`ale spodbuja njihovo glasbeno in kulturno ustvarjanje. Predstavili smo delovanje godbe, ki presega lokalne okvire, kajti njeni ~lani s svojimi nastopi po Sloveniji in tujini razveseljujejo {tevilne poslu{alce, po nastopih pa se dru`ijo z gostitelji, gosti in med seboj. V drugem sklopu, Godba s(m)o ljudje: praznovanja, smo predstavili pomemben del delovanja godbe Dom`ale: praznovanja na osebni, dru`inski, lokalni, dr`avni in mednarodni ravni. Med tradicionalne nastope sodijo prvomajska budnica, novoletni koncert, nastopi ob dr`avnih praznikih (dan upora proti okupatorju, 1 Leta 2004 je bila postavljena razstava v Galeriji Dom`ale, zato smo se tokrat odlo~ili za predstavitev fotografij zadnjega desetletja. dan samostojnosti in enotnosti), komemoracija ob dnevu mrtvih, sodelovanje na pustnem karnevalu na Viru in na Ptuju, majski promenadni koncert v Arboretumu Vol~ji Potok, sodelovanje na kamni{ki prireditvi Dnevi narodnih no{ah. Prav tako so pogosti njihovi nastopi na porokah, obletnicah, rojstnih dnevih in pogrebih. 130-letno zgodovino godbe Dom`ale smo predstavili v sklopu Godba s(m)o ljudje: tradicija, kjer smo izpostavili pomembnej{e mejnike v delovanju godbe. Najprej za~etek njenega delovanja leta 1884, ko je prebujena narodna zavest v takrat povsem nem{ko usmerjenem dom`alskem `ivljenju spodbudila doma~ine, da so ustanovili lastno godbo. Nato te`ke medvojne razmere, ki so ote`ile delovanje godbenikov, njihovo prilagajanje repertoarja skladb politi~nim, kulturnim in gospodarskim tokovom skozi ~as. Zaklju~ili smo z uspehi s tekmovanj, kot je bil na primer leta 249 2011, ko so dom`alski godbeniki prejeli zlato plaketo s pohvalo, s tem pa uvrstitev v najvi{jo, umetni{ko kategorijo pihalnih orkestrov po kriteriju Zveze slovenskih godb. Godba Dom`ale je posebna zaradi svojega godbenega doma, ki ga {e danes nima vsaka godba. Domuje namre~ v najstarej{em godbenem domu na slovenskem ozemlju in tudi na obmo~ju nekdanje Jugoslavije, ki so ga dom`alski godbeniki zgradili leta 1929. Ker gre za pomemben mejnik v delovanju godbe, smo ~etrti sklop poimenovali Godba s(m)o ljudje: godbeni dom. Godba deluje `e 13 desetletij. Kako ji to uspeva? Ves ~as enako,: “s svetlim optimizmom in idealizmom«, kot je `e leta 1934 zapisal Fran Brojan in dodal: “A mogo~e je to le v slo`nem sodelovanju vsakega posameznika in vseh Dom`alcev z godbo.” NOVE PRIDOBITVE NEW ACQUISITIONS SLOVENSKA KRPANKA Janja Žagar Kulturni dan leto{njega leta je v Slovenskem etnografskem muzeju obele`ila tudi slavnostna predaja t. i. slovenske krpanke v zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Krpanka je slovensko poimenovanje tehnike izdelave in kon~nega {iviljskega izdelka, ki ga morda celo bolje poznamo pod angle{kim izrazom patchwork ali ameri{kim quilt, saj smo tehnike in izdelke te vrste pri nas spoznali {ele v zadnjih desetletjih – kot odsevanje kulturno preme{anega globalnega sveta. Izdelovanje krpank je bilo k nam v 70. in 80. letih najprej posredovano prek tujih priro~nikov za prosto~asne ro~ne kreativnosti. Slovenska krpanka, razstavljena kot nova muzejska pridobitev v Slovenskem etnografskem muzeju (Foto: Dokumentacija SEM) Janja @agar V tistem ~asu se je pri nas za~ela ukvarjati z izdelovanjem odej v tehniki krpanke za zasebno rabo in za prodajo tudi Margareta Vovk ^ali~. V okviru Etno galerije Desetnica v Kranju je svoje ve{~ine in kreativnosti nadgradila {e z u~nimi delavnicami. Nemo~no spremljanje propadanja slovenske tekstilne industrije ji je narekovalo idejo o posebnem projektu, ki ga je poimenovala Slovenska krpanka. Vodila in usmerjala ga je od zamisli do kon~nega izdelka in o tem tudi sprotno obve{~ala strokovno in drugo zainteresirano javnost1. Propadli tekstilni industriji se je spominsko in simbolno poklonila na prav poseben na~in – v obliki “arhivskega” vzor~nika bomba`evin z vzor~astim potiskom kranjske tovarne Tekstilindus. S to idejo pre`eta celoletna delavnica je v skupnem u~enju in dru`enju povezala ve~ kot {estdeset `ensk razli~nih starosti in poklicev, ki so prihajale iz mnogih 252 slovenskih krajev. Po~etje je imelo v izhodi{~u definiran tudi sklepni namen: skupinski izdelek podariti Slovenskemu etnografskemu muzeju, ki naj hrani in opominja na ta del skupne dedi{~ine. Tekstilindusov vzor~nik blaga in papirnate {esterokotne {ablone – gradivo za izdelavo pisanih enot za krpanko (Foto: Janja @agar) V krpanko sestavljeni vzorci bomba`evin naj bi izvirali prete`no iz 70., v manj{i meri {e iz 80. let 20. stoletja, ki so jih kot metra`no blago izdelovali v kranjskem Tekstilindusu. Tovarna je delovala do leta 1991 kot edina preostala 1 O projektu in krpanki kot kon~nem izdelku gl.: Margareta Vovk ^ali~: Slovenska krpanka. Tekstilec 56, {t. 3, str. 257–263. naslednica ve~ predvojnih tekstilnih tovarn, ko je bil Kranj eno vidnej{ih slovenskih mest z razvito tekstilno industrijo. Podobno `alostno usodo je po letu 1991 delila ve~ina slovenskih industrijskih tekstilnih obratov. Donirana krpanka ima obliko ve~plastne pre{ite odeje (dim. cca 210 x 230 cm), pri ~emer ima pomen vzor~nika dekorativna prednja (vrhnja) plast, sestavljena iz ve~ sto {esterokotno urezanih kosov vzor~astega blaga, zato sodi v zvrst krpank s skupnim imenom “one patch design”. Ro~no se{iti {esterokotniki oblikujejo tradicionalni vzorec babi~in cvetni vrt (ang. Grandma flower garden). Tehnika izdelave vklju~uje {ivanje blaga na papirnato podlago in se imenuje english paper piecing. 2 Krpanko sestavlja 77 cvetov (vsak cvet je iz sedmih {esterokotnikov razli~nih vzorcev), razmejenih s 1154 {esterokotniki enakega vzorca. Zunanja 253 obroba in hrbtna plast sta iz temnega blaga z drobnim cvetli~nim potiskom. Za varno hranjenje in transportiranje je bil za krpanko izdelan {e ustrezen tekstilni tulec, za ilustriracijo posameznih faz dela pa je Margareta Vovk ^ali~ naknadno pripravila {e dodatno gradivo (papirnate {ablone, Tekstilindusov tovarni{ki vzorec z barvnimi razli~icami potiskov, {esterokotno urezane kose blaga, risani na~rt celote, osnovno “ro`ico” iz sedmih likov in z obrobnimi liki raz{irjeno enoto itd). Skupno oblikovanje ve~je vzor~ne kompozicije (Foto: M. V. ^ali~) Krpanka iz potiskanih vzorcev blaga je tako neke vrste simbolno opredmetenje ostankov Tekstilindusove, posredno pa tudi kranjske in {ir{e slovenske tekstilne dedi{~ine. [e {ir{i zna~aj skupne dedi{~ine ima tudi po kriteriju distribucije in rabe bomba`nih tiskanin, saj so sestavina mnogih vrst rabe in spominov nanjo. Prav zato je ne moremo opredeliti le kot tovarni{ki ali kot trgovski vzor~nik – 2 O tehnikah krpank in zgodovinskih rabah tovrstnih izdelkov gl. Margareta Vovk ^ali~: Krpanka: patchwork – Quilt. Tekstilec 56, {t. 3, str. 253–256. Janja @agar nekaj tovrstnih predmetnih virov na{ muzej `e hrani (npr. modrotiskani vzor~nik iz {kofjelo{ke barvarne, idrijske trgovske vzor~ne table ~ipk iz leta 1839, knjige z vzorci ~ipk trgovca in zalo`nika D. Lapajneta, knjigo vzorcev tekstilne tovarne Prebold, posamezne vezene vzorce Tovarne vezenin z Bleda itd). Krpanka tudi ni le preprost arhiviran nabor drobnih tiskanih vzorcev blaga, saj tvori kompozicijsko, funkcionalno in pomensko novo enoto: vzorci tvorijo ve~ji, bolj urejen in stiliziran cvetli~ni vzorec; funkcionalno bi to lahko bila odeja ali okrasno pregrinjalo, ~eprav je prirejena za obe{anje na steno in deluje kot slika ali stenski prt. Je tudi opredmetenje sodobnega u~enja o dedi{~inah, pridobivanja kreativnih ve{~in, izrabe prostega ~asa in medsebojnega dru`enja ob skupnem opravilu. Pomensko je tako “slovenska krpanka” se{tevek mnogih dedi{~in in bo zato v tekstilni zbirki 254 SEM opredeljena kot vzor~nik mnogoterih pomenov. PORO^ILA REPORTS PORO^ILO O AKTIVNOSTIH KOORDINATORJA VARSTVA @IVE KULTURNE DEDI[^INE V LETU 2014 Anja Jerin Minevajo {tiri leta, odkar je Slovenski etnografski muzej s sklepom Ministrstva za kulturo leta 2011 prevzel naloge in obveznosti Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine (v nadaljevanju Koordinator). V tem ~asu je Koordinator na Ministrstvo za kulturo podal ve~ predlogov za vpis v Register `ive kulturne dedi{~ine (v nadaljevanju Register), ki se tako stalno dopolnjuje. Delovna skupina Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine (v nadaljevanju Delovna skupina), ki {teje 20 ~lanov iz razli~nih ustanov, ki se iz razli~nih vidikov ukvarjajo z nesnovno kulturno dedi{~ino, se je v letu 2014 sestala trikrat – v mesecu februarju, juniju in novembru. Skupaj je obravnavala 20 novih pobud1 za vpis v Register. Prav tako je ponovno obravnavala nekatere pobude, o katerih se je morala dodatno seznaniti.2 V letu 2014 sta se Delovni skupini pridru`ila dva nova ~lana – mag. Barbara Urbanija, predstavnica Slovenske nacionalne komisije za Unesco, in Sebastjan Weber iz Muzeja novej{e zgodovine Celje. V letu 2014 je bilo v Register vpisanih {est novih enot nesnovne kulturne dedi{~ine (Tradicionalno lon~arstvo, Izdelovanje trni~ev in pisav, Vrbi{ke {eme, Zagori{ke ma~kare, Slamnikarstvo na Dom`alskem, Priprava bov{kih krafov). K `e vpisanim enotam3 je bilo skupaj dodanih enajst novih nosilcev. Do 31. 12. 2014 je bilo v Register skupaj vpisanih 37 enot in 79 nosilcev nesnovne kulturne dedi{~ine. 1 Pobude, ki jih je v letu 2014 prejel Koordinator: Vrbi{}e {jme, Bov{ki krafi, Cvetnonedeljska butarica iz barvanih lesnih oblancev in zelenja, Drevak – izdelovanje in vodenje ~olna po Cerkni{kem jezeru, Mlinarstvo, Peka velikono~nih oblatov, Skodlarstvo, Tesarstvo, Ribni{ko suhorobarstvo, Izdelava jezerskega ~olna – drevaka, Kopunjenje, Mojstrska delavnica Vev~e, Lajnanje, Pisane pastirske palice, Ponikovske ma~kare, [kuljanje, Izdelovanje prekmurskih pisanic z batik tehniko, Izdelovanje prekmurskih remenk s praskanjem, Lajnanje in izdelovanje lajn, Polstenje volne. 2 Pobude, ki jih je v letu 2014 Delovna skupina ponovno obravnavala: Brod na Mostecu, Mojstrska delavnica Vev~e, Ro~na izdelava opeke. 3 Novi nosilci so bili dodani naslednjim enotam: Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas, Izdelovanje papirnatih ro`, Izdelovanje cvetnonedeljskih butar, Tradicionalno lon~arstvo, [koromatija, Klekljanje idrijske ~ipke. 5 V Register so bile vpisane naslednje enote: Tradicionalno lon~arstvo, Izdelovanje trni~ev in pisav, Vrbi{ke {eme, Zagori{ke ma~kare, Slamnikarstvo na Dom`alskem, Priprava bov{kih krafov. Anja Jerin V letu 2014 sta bili razgla{eni dve `ivi mojstrovini dr`avnega pomena. Koordinator je pripravil predloga za razglasitev Cerkljanske laufarije ter Dre`ni{kega in Ravenskega pusta za `ivi mojstrovini dr`avnega pomena. Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju s Koordinatorjem in nosilci obeh elementov dedi{~ine pripravilo Odloka o razglasitvah Cerkljanske laufarije ter Dre`ni{kega in Ravenskega pusta za `ivi mojstrovini dr`avnega pomena. Javna obravnava odlokov je potekala 14. 2. 2014 v Tolminskem muzeju. Vlada Republike Slovenije je Odloka o razglasitvah sprejela 3. 4. 2014. Javna obravnava v Tolminskem muzeju (Foto: Anja Jerin) V namene seznanjanja s postopki obravnave nominacij za uvrstitev na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedi{~ine ~love{tva sva se predstavnici Koordinatorja Nena @idov in Anja Jerin udele`ili 9. zasedanja Unescovega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dedi{~ine, ki je med 24. in 29. 11. 2014 potekalo v Parizu. Ena od obveznosti dr`av podpisnic Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine (2003) (v nadaljevanju Konvencija) je oddaja periodi~nega poro~ila (poro~anje na {est let) o implementaciji Konvencije v dr`avi. Republika Slovenija je morala v lanskem letu oddati prvo poro~ilo. Predstavnici Koordinatorja Nena @idov in Anja Jerin sva sodelovali pri zbiranju informacij in pripravi omenjenega poro~ila, ki je bilo oddano na sede` Unesca. V letu 2013 je bila izbrana celostna grafi~na podoba, s katero se predstavlja Koordinator. Izbran je bil tudi za{~itni znak Registra, ki smo ga v mesecu marcu 2014 dali za uporabo v Registru evidentiranim nosilcem nesnovne kulturne dedi{~ine. Od marca do decembra 2014 se je za uporabo znaka, v namene apliciranja na razli~ne tiskovine in izdelke nosilcev, odlo~ilo 28 v Registru evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dedi{~ine. Ti imajo tudi mo`nost pridobitve potrdila o vpisu v Register. V letu 2014 so za potrdilo zaprosili {tirje nosilci nesnovne kulturne dedi{~ine. Poro~ilo o aktivnostih Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2014 Zasedanje Unescovega Medvladnega odbora v Parizu novembra 2014 (Foto: Anja Jerin) V namene ve~je prezentacije posameznih enot nesnovne kulturne dedi{~ine, ki so vpisane v Register, so bili na spletni strani Koordinatorja in na spletni strani Ministrstva za kulturo objavljeni karakteristi~ni videoprikazi posameznih enot. Objavljenih je bilo devet karakteristi~nih videoprikazov.4 Ena od pomembnih nalog Koordinatorja je tudi promocija nesnovne kulturne dedi{~ine. Poleg pisanja o nesnovni kulturni dedi{~ini Slovenije v razli~nih ~lankih in sodelovanja v organizacijskem in programskem odboru dogodka Sre~anje kulturne dedi{~ine Slovenije (Ptuj, 20. 2. 2014) je Koordinator za promocijo v Register vpisanih enot v lanskem letu poskrbel tudi z organiziranjem razli~nih dogodkov. Tako je 23. avgusta 2014 na plo{~adi pred Slovenskim etnografskim muzejem v organizaciji nosilcev igre pandolo in predstavnice Koordinatorja Tja{e Zidari~ potekal drugi Turnir Slovenskega etnografskega muzeja v igri pandolo, ki je od marca 2013 vpisana v Register. V okviru prvih Dnevov nesnovne kulturne dedi{~ine v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so potekali med 25. in 27. 9. 2014, je Koordinator predstavil v septembru izdano dvojezi~no publikacijo z naslovom Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: Ob 10. obletnici Unescove Konvencije. Publikacijo, ki je iz{la v namen obele`itve 10. obletnice Konvencije, smo uredile Anja Jerin, Tja{a Zidari~ in Nena @idov. Izdana je bila s podporo Ministrstva za kulturo in Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Publikacija na 95 straneh obsega nagovore z dogodka ob obele`itvi 10. obletnice v septembru 2013 in ~lanke 4 Objavljeni video prikazi prikazujejo naslednje vpisane enote: Obhodi pustnih ora~ev, Obhodi kurentov, Dre`ni{ki in Ravenski pust, Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja, Otepanje v Bohinju, Priprava poprtnikov, Priprava bohinjskega mohanta, Godbeni{tvo in Tradicionalno lon~arstvo. Anja Jerin slovenskih in tujih avtorjev na temo promocije nesnovne kulturne dedi{~ine. Na razstavi Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro`, avtoric Nene @idov in Anje Jerin, ki je bila na ogled v upravni hi{i Slovenskega etnografskega muzeja od konca septembra 2014 do konca februarja 2015, so bili predstavljeni izdelki nosilcev te nesnovne kulturne dedi{~ine, ki so bili do konca meseca septembra 2014 evidentirani v Registru, in muzejski predmeti iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja. Razstava Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije skozi fotografijo, avtoric Nene @idov in Anje Jerin, ki je bila od konca septembra do za~etka novembra 2014 na ogled v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, pa je s fotografijami predstavljala v Register vpisane enote nesnovne kulturne dedi{~ine. Na mednarodnem posvetu, ki ga je s strani Koordinatorja organizirala 258 Nadja Valentin~i~ Furlan, so strokovnjaki vizualne antropologije soo~ili mnenja o dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dedi{~ine s filmom. Dnevi nesnovne kulturne dedi{~ine so se zaklju~ili z delavnico izdelovanja papirnatih ro` pod vodstvom Milene Zelenik, ene izmed v Registru evidentiranih nosilk. Znak Registra `ive kulturne dedi{~ine Odprtje razstave Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` septembra 2014 (Foto: Miha [pi~ek) Poro~ilo o aktivnostih Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2014 Udele`enci 8. mednarodnega sre~anja strokovnjakov JV Evrope maja 2014 na Cipru (Foto: Anja Jerin) Predstavniki Koordinatorja so se v namene promocije Registra, nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije in aktivnosti Koordinatorja v letu 2014 udele`evali razli~nih dogodkov5, strokovnih posvetov in sre~anj6. Prav tako so aktivno sodelovali na strokovnih posvetih, sre~anjih in okroglih mizah tako doma kot v tujini. Predstavnici Koordinatorja Nena @idov in Anja Jerin sta se aktivno udele`ili okrogle mize Innovating Heritage: Dedi{~ina in privatizacija: K skupni dedi{~ini, ki je 21. 3. 2014 potekala na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani. Nena @idov je na sre~anju Kulturna dedi{~ina kot generator turisti~nega razvoja regije, ki je 8. in 9. 4. 2014 potekal v [kofji Loki in Ribnici, predstavila referat z naslovom Varovanje nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije v lu~i Unescove Konvencije. Prav tako je v okviru sre~anja Nesnovna kulturna dedi{~ina kot poslovna prilo`nost (Bovec, 24. 4. 2014) predstavila referat Posledice vpisa v Register `ive kulturne dedi{~ine in razglasitev `ivih mojstrovin za nosilce. Nena @idov in Anja Jerin sta se med 15. in 16. 5. 2014 udele`ili 8. mednarodnega sre~anja strokovnjakov JV Evrope: Intangible Cultural Heritage and Education: Experiences, Good Practices, Lessons Learned, ki je potekalo na Cipru. Nena @idov je predstavila referat The intangible cultural heritage of Slovenia in the light of UNESCO's Convention (2003), Anja Jerin pa referat z naslovom Intangible cultural heritage in the Slovene educational system: examples of good practices from a Slovene kindergarten and primary school. Nena @idov se je 11. 6. 2014 udele`ila okrogle mize Aktualno: Vidiki avtenti~nosti pri ohranjanju dedi{~ine, ki je potekala v organizaciji Slovenskega etnolo{kega dru{tva v Slovenskem etnografskem muzeju. Nadja Valentin~i~ Furlan je s prispevkom Audiovisual documentation of intangible cultural heritage in Slovenia, sodelovala na konferenci VANEASA: Collaboration, Intimacy & Revolution: Innovation and Continuity in an Interconnected World, ki je potekala 31. 7. 2014 v Talinu. Anja Jerin je na vsakoletnem Seminarju koordinatorjev slovenske ASP 5 Udele`ili so se 160-letnice [elmarije v Kostanjevici na Krki (15. 2. 2014), predstavitve projekta V istem ~olnu – mladi ~uvarji izro~ila (Dolenja vas, 19. 5. 2014) in dogodka Splovitev drevaka (Dolenja vas, 27. 9. 2014). 6 Udele`ili so se dogodka Sre~anje kulturne dedi{~ine Slovenije: Vloga kulturne dedi{~ine v razvoju krajev in pokrajin (Ptuj, 20. 2. 2014), simpozija Slovensko pripovedni{tvo (Ljubljana, 4. 4. 2014), konference Intangible Cultural Heritage in the UK: Promoting and Safeguarding Our Diverse Living Cultures (London, 20. 9. 2014). Anja Jerin mre`e (Kranjska Gora, 7. 11. 2014) predstavila delo Koordinatorja s prispevkom Od Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine do Registra `ive kulturne dedi{~ine. Nadja Valentin~i~ Furlan je z referatom Museum and visual anthropology associated med 4. in 5. 12. 2014 sodelovala na konferenci MUVI 5 Muzeji – video – film, ki je potekala v Zagrebu. K sodelovanju na risarskem nate~aju na temo Pravlji~na de`ela legend, bajk, mitov in zgodb iz moje domovine, ki ga je organiziral Regionalni center za varovanje nesnovne kulturne dedi{~ine v JV Evropi iz Sofije, so bili junija 2014 povabljeni tudi slovenski u~enci osnovnih {ol, stari med 8 in 14 let. Izmed enajstih prispelih risb, ki smo jih na naslov Koordinatorja prejeli do 26. 6. 2014, smo predstavniki Koordinatorja v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za 260 Unesco izbrali tri risbe, ki so bile poslane na sede` Regionalnega centra v Sofiji. Izmed 126 prejetih risb otrok iz Albanije, Armenije, Bolgarije, Hrva{ke, s Cipra, iz Romunije in Slovenije je eno od podeljenih dveh tretjih nagrad prejela Eva Dru`inec iz Osnovne {ole Cvetka Golarja za risbo Zgodba o nastanku grba mesta [kofja Loka. Eno od nagrad, podeljenih za spodbudo mladim ustvarjalcem, pa je prejela @ana Pintari~ iz Osnovne {ole Belokranjskega odreda Semi~ za risbo Ko~evarska pravljica o ka~i velikanki, ognju in stolpu. Na sede`u Unesca v Parizu je bila v juniju 2014 odprta razstava Slovanski karnevali, ki jo je Forum slovanskih kultur postavil pod okriljem Unesca in v sodelovanju z dvanajstimi evropskimi dr`avami. Na razstavi, kjer je predstavljena pustna dedi{~ina slovanskih dr`av, so med drugimi predstavljene tudi pustne {ege Slovenije, ki so vpisane v Register.7 V letu 2015 bo razstava na ogled tudi v Slovenskem etnografskem muzeju. Teko~e delo Koordinatorja je v lanskem letu obsegalo {tevilne sestanke s predlagatelji pobud za vpis v Register, svetovanja po telefonu in elektronski po{ti v zvezi z vpisom enot in evidentiranjem nosilcev v Register. Terensko delo spada med pomembnej{e aktivnosti Koordinatorjevega delovanja, saj brez sodelovanja z nosilci varovanje nesnovne kulturne dedi{~ine ne bi bilo mogo~e. V letu 2014 je Koordinator vzpostavil {tevilna sodelovanja z nosilci, na ta na~in pridobil podatke in dokumentacijo (fotografije, videoposnetke) o elementih nesnovne kulturne dedi{~ine, ki so predmet vpisa v Register (slamnikarstvo, {koromatija, Zagori{ke ma~kare, Vrbi{ke {eme, [en~urski godlarji, gregorjevo, izdelovanje ljubenskih potic, cvetna nedelja na Ljubnem, ciljanje pirhov v Trebnjem, velikono~ne igre in plesi v Metliki, izdelovanje papirnatih ro`, Festival idrijske ~ipke, lon~arstvo, Ribni{ki sejem, odprtje razstave Brkinski {koromati, splovitev drevaka, izdelovanje kurentij, posavsko {tehvanje, miklav`evanje, `ive jaslice, {tefanovo, dedek Mraz). Predstavniki Koordinatorja so na terenih v letu 2014 posneli okoli 3500 fotografij in z videoposnetki dokumentirali {tiri elemente nesnovne kulturne dedi{~ine. Iz v letu 2014 posnetega gradiva je bil za potrebe razstave Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` izdelan en film. 7 Predstavljene so naslednje enote: Cerkljanska laufarija, Borovo gostüvanje, Dre`ni{ki in Ravenski pust, Obhodi pustnih ora~ev, [koromatija, Obhodi kurentov in [elmarija. Poro~ilo o aktivnostih Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2014 Spletna stran Koordinatorja8 predstavlja pomembno sti~i{~e informacij za vsakogar, ki i{~e podatke o na~inu varovanja nesnovne kulturne dedi{~ine v Sloveniji in v mednarodnem prostoru (Unesco). Na spletni strani so bila v preteklem letu objavljena obvestila o novih vpisih v Register, o nosilcih, ki so bili evidentirani v Register, o aktivnostih Koordinatorja, dogodkih, ki jih je organiziral Koordinator, nosilci in drugi, publikacije s podro~ja nesnovne kulturne dedi{~ine, dokumenti, ki so potrebni za oddajo pobud za vpis v Register, ter povezave do pomembnej{ih ustanov, ki se ukvarjajo z nesnovno kulturno dedi{~ino tako doma kot v tujini. Ob prevzemu koordinatorstva leta 2011 smo v Slovenskem etnografskem muzeju septembra 2011 pripravili predlog za spremembo sintagne `iva kulturna 261 dedi{~ina v nesnovna kulturna dedi{~ina v Zakonu o varstvu kulturne dedi{~ine (UL RS, {t. 16/2008 z dne 15. 2. 2008) in ga naslovili na tedanje ministrstvo pristojno za kulturo. Tudi v letu 2014 si je Koordinator prizadeval za spremembe terminologije v zvezi z nesnovno kulturno dedi{~ino. Tako kot doslej bo tudi v nadaljevanju svojega delovanja Koordinator sku{al povezovati nosilce na terenu, jim nuditi mo`nosti predstavljanja njihove dedi{~ine ter skrbeti za dokumentiranje in promocijo posameznih elementov nesnovne kulturne dedi{~ine. 8 http://www.nesnovnadediscina.si. SEM V PRETEKLEM LETU SEM IN THE PAST YEAR RAZSTAVNA DEJAVNOST SEM V LETU 2014 Nina Zdravi~ Poli~ Izlo`beno kitajsko okno, blagovnica Nama Ljubljana. SEM se predstavlja z izbranimi predmeti iz svoje kitajske zbirke, april–maj 2014 (Foto: Marko Habi~) V letu 2014 je SEM poudarjal predvsem pomen muzejskih zbirk in njihove dostopnosti ~im {ir{emu krogu ob~instva ter si prizadeval za usmeritev k {e kompleksnej{emu dru`benemu uresni~evanju muzejskega poslanstva. Te cilje je uresni~il s pomo~jo pluralisti~nih pristopov in v sodelovanju s {tevilnimi tako muzejskimi kot zunanjimi nosilci v raznovrstnem in obse`nem programu razstav in drugih dejavnosti. Nina Zdravi~ Poli~ Izpeljal je osrednjo razstavo Magija amuletov in {tevilne druge razstave (33) v okviru strokovnih in programskih dejavnosti. Na podro~ju programskih, pedago{kih in andrago{kih vsebin za vse starostne skupine je bilo izvedenih 485 vsebin, prireditev in dogodkov (lastnih in gostujo~ih). Med konferencami in festivali, ki jih je SEM organiziral, velja poudariti odmevni mednarodni filmski festival Dnevi etnografskega filma, mednarodno konferenco o nesnovni dedi{~ini in slovenski posvet o marketingu v muzejih. Muzejska knji`na bera je bila obse`na. SEM je izdal tri kataloge, in sicer ob razstavah: Magija amuletov, Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja in Oblikovanje za muzeje. Prva dva sta izvirna in pomembna prispevka k osvetlitvi, 264 kontekstualizaciji in komparaciji etnolo{kih sestavin. Prvi poleg izvirne {tudije avtorja razstave dr. Marka Freliha in analize zbirke egip~anskih amuletov in talismanov, ki jih hrani SEM, prina{a {tudije posami~nih vsebin amuletike, ki so jih napisali tuji strokovnjaki. Drugi je primer sodobne monografske interdisciplinarne {tudije vrat, ki jo je napisala avtorica razstave mag. Polona Sketelj. Tretja publikacija pa predstavlja dvajsetletni oblikovalski opus Mojce Turk, oblikovalke razli~nih in {tevilnih muzejskih projektov. V letu 2014 je iz{la tudi 24. {tevilka znanstvene publikacije Etnolog, katere osrednja tema je bila posve~ena javnim prireditvam. Omeniti velja {e dve priznanji, Murkovo, ki ga je za razstavo Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja dobila njena avtorica mag. Polona Sketelj, in priznanje @iva Award, ki ga je dobil muzej za odli~nost pri predstavljanju in sporo~anju svojih vsebin, ter odlikovanje direktorice dr. Bojane Rogelj [kafar, ki je prejela medaljo in naziv vitezinje reda italijanske zvezde. Razstave iz leta 2013 Osrednja razstava SEM iz leta 2013 Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja (avtorica mag. Polona Sketelj, odprta oktobra 2013) je bila na ogled celo leto 2014 in se nadaljuje v 2015. Za ve~ glej Etnolog 24/2014, str. 286–289. V letu 2014 so bile na ogled naslednje razstave iz leta 2013: do 12. januarja fotografska razstava SEM Od doma~ega praga do Jeruzalema: Fotografski zapisi Petra Nagli~a 1883–1959; do 6. januarja gostujo~a fotografska razstava Gorenjskega muzeja Mogo~ne stene: vrhunski uspehi slovenskih alpinistov v Himalaji; do 14. aprila osebna razstava Emerik Zelinka – o~e Cockte. Za ve~ glej Etnolog 24/2014. Razstave v letu 2014 Osrednja razstava SEM MAGIJA AMULETOV (18. junij 2014–28. februar 2015) Utrinek z razstave Magija amuletov (Foto: Bla` Zupan~i~) (Avtor in kustos razstave: dr. Marko Frelih; koordinatorka razstave: Nina Zdravi~ Poli~; znanstveni sodelavci: dr. Constant Hames, Nacionalni znanstveno­raziskovalni center (CNRS), Pariz, dr. @iva Vesel, Nacionalni znanstveno-raziskovalni center (CNRS), Pariz, dr. Günther Hölbl, Dunaj, dr. Alain Epelboin, Naravoslovni muzej, Pariz, dr. Elfriede Haslauer, Dunaj, dr. Carlo Rindi, Prato, dr. Jacques Sesiano, Lozana, dr. Shahira Mehrez, Kairo, dr. Klemen Jelin~i~ Boeta, Ljubljana, dr. Sabina Kramar, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, Ljubljana; arhitektura razstave in grafi~no oblikovanje: Polona Zupan~i~; sodelujo~e ustanove: Pokrajinski muzej Ptuj Ormo`, Koro{ki pokrajinski muzej, Narodni muzej Slovenije, Muzej kr{~anstva na Slovenskem, Notranjski muzej Postojna, Universalmuseum Joanneum Graz, Naravoslovni muzej Pariz, ZVKDS – Restavratorski Center, Fondazione Sartirana Arte, Sartirana Lomellina; sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja: restavratorji: Janez ^rne, Gregor Kos, Jo`ica Mandelj Novak, mag. Ana Motnikar; komuniciranje: Nina Zdravi~ Poli~, Maja Kostric, Domen Ur{i~; tehni~na podpora: Silvester Lipov{ek, Anica Mesari~, Miha Zupan; drugi sodelavci: Alma Bavdek, dr. Sonja Fister, Ana Kaker, Anja Koren, dr. Toma` Lazar, Cvetka Polajnar, Miha [pi~ek, dr. Janja @agar; oblikovanje svetlobe: Marjan Viskovi}; prevodi: David Limon, Franc Smrke; lektura: Maja Cerar, David Limon; fotografije: Günther Hölbl, Marko Frelih, Tina Ramujki}, Narodna galerija Slovenije, Ministero dei Beni e della Attivita Culturali e del Turismo – SBSAE Milano) Nina Zdravi~ Poli~ Razstava Magija amuletov je prikazovala tradicijo magi~nih amuletov od faraonskih ~asov naprej s poudarkom na egip~anski zbirki amuletov Slovenskega etnografskega muzeja. Ob zbirki SEM so bili predstavljeni amuleti iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormo` in Koro{kega pokrajinskega muzeja. Ve~tiso~letna tradicija uporabe predmetov z magi~no mo~jo za{~ite pred nevarnostjo in skrivnostnimi silami je pustila sledi tudi v sodobnem Egiptu, kar je bilo predstavljeno z islamskim `enskim nakitom v srebru in drugih materialih iz zasebne zbirke Shahire Mehrez. Razstavna pripoved se je za~ela s faraonom Tutankamonom (1300 pr. Kr.), saj njegova izvrstno ohranjena grobnica nudi pou~en pogled na razmi{ljanje Egip~anov o amuletih in vsem, kar sodi zraven v smislu za{~ite pred uni~ujo~imi silami zla. Takrat so ljudje zemeljsko `ivljenje razumeli kot uverturo v ve~nost. Z branjem 266 svetih besedil in z uporabo posve~enih predmetov, amuletov, so premagovali nevarne ovire tema~nega podzemlja in se skrbno pripravljali na posmrtno `ivljenje. Egip~anske amulete so pokojnikom dodajali v grob med mumificiranjem. Eden najzanimivej{ih amuletov na razstavi je bil Izidin amulet. Izida je bila prvinska boginja zemlje in njeno poslanstvo je bila skrb za rodovitnost in potomstvo. Vpliv njenega kulta je dosegel razli~ne sredozemske kulture in pustil sledi tako v afri{ki kot tudi v evropski duhovni tradiciji. ^lovek je svoje telo `e tiso~letja krasil zaradi lepote in magi~nega varovanja pred neznanimi silami, kar so na razstavi prikazovali predmeti za za{~ito telesa, obla~ila, islamsko in afri{ko okrasje. Islamski `enski nakit (iz egip~anske zbirke Shahire Mehrez) je ponazarjal prepletanje estetskega vidika s tradicijo poznavanja in uporabe simbolov, ki imajo korenine v starodavni zakladnici egip~anske magije, razstavljeno nojevo jajce pa je imelo apotropejski pomen in je simbol utele{ene bo`anske mo~i, iz katere je vzniknilo `ivljenje na zemlji. Amuleti so v razli~nih kulturah tudi mediji za posredovanje nevidne mo~i besede, podobe, dotika in pogleda. Mo~ besede je bila ilustrirana z zbirko SEM­ovih v arab{~ini pisanih talismanov in zbirko ALEP, izposojeno iz Naravoslovnega muzeja v Parizu. Talismani, neke vrste magi~ni listi~i z napisi v kombinacijah ~rk, kvadratov, {tevilk in geometrijskih likov vsebujejo fragmente iz Korana. Uporablja se jih za za{~ito pred demoni in nesre~ami in so prisotni v afri{kem in muslimanskem svetu. Mo~ podobe je bila predstavljena s svetinjicami, podobicami in drugimi predmeti, ki varujejo, prina{ajo upanje in mir. Mo~ pogleda skozi Horovo oko – oko bo`anstva predstavlja absolutno mo~ nadzora, ki varuje in uni~uje. V sredozemskih kulturah se je preoblikovalo v modro-bele steklene obeske, v kr{~anstvu pa v bo`anski trikotnik z vsevidnim o~esom. Mo~ dotika poseduje sveta oseba ali predmet, z dotikom se prena{a nadnaravna mo~, ki ustvarja nevidno za{~ito. Med amulete sodijo tudi kavriji (pol`i), simboli plodnosti, s katerimi so predvsem v Afriki krasili obredne maske, obla~ila in nakit. Razstava se je zaklju~ila s spiralo, ki je eden najstarej{ih simbolov na svetu. Spirala je simbol univerzalne dinamike in neskon~nega prepletanja `ivljenja in smrti. Utrinek z razstave Magija amuletov – talismani (Foto: Marko Habi~) OBLIKOVANJE ZA MUZEJE: MOJCA TURK (6. marec–4. april 2014) (Avtorica razstave in oblikovanje: Mojca Turk; kustodinja in koordinatorka razstave: Nina Zdravi~ Poli~; oblikovanje svetlobe: Marjan Viskovi}; fotografije: Bla` Zupan~i~, Sarah Bervar, Sa{o Kova~i~, Miha [pi~ek, Ale{ @gajnar, Nada @ gank; komuniciranje: Maja Kostric, Domen Ur{i~; tehni~na podpora: Domen Ur{i~, Ale{ @gajnar) Utrinek z razstave Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk (Foto: Mojca Turk) Razstava je spremljala izid prve publikacije pri nas, posve~ene muzejskemu marketingu z naslovom Marketing muzejev, Teorija in praksa v slovenskih muzejih, katere zalo`nik in urednik je bil Slovenski etnografski muzej. Nina Zdravi~ Poli~ Predstavljala je muzejski oblikovalski opus Mojce Turk in plodove njenega dvajsetletnega avtorskega dela, ki ga je ustvarila za muzeje in vizualno interpretirala muzejske projekte. Hkrati je razstava izpostavljala pomen oblikovanja oz. dizajna kot kreativne govorice, raz{irjene na polje komunikacije in marketin{kega komuniciranja, ki skozi uporabo ~rkovnih znakov, besed, simbolov, slik, barv, kompozicije in drugih oblikovalskih kod ustvarja vizualno predstavitev in podobo idej, identitetnih sporo~il in do`ivetij, pod~rtanih z muzejskimi vsebinami. Med naborom ve~ kot dvajsetih predstavljenih razstavnih avtorskih projektov Mojce Turk so bile razstave Slovenskega etnografskega muzeja (Kitajski papirnati zmaji, V podobe ujeti indigo, Ljubezen je v zraku, Marimekko, Med naravo in 268 kulturo …), Muzeja novej{e zgodovine Slovenije (Dru`abno `ivljenje …), Mestnega muzeja Ljubljana (Homo Sum) in druge. TRADICIONALNO IZDELOVANJE PAPIRNATIH RO@ Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije (25. september–28. februar 2015) (Zasnova razstave: dr. Nena @idov, mag. Anja Jerin; grafi~no oblikovanje: Darja Klan~ar; jezikovni pregled: Irena Destovnik; sodelavci in sodelavke SEM: Silvester Lipov{ek, Ani Mesari~, Ana Motnikar, Miha [pi~ek, Domen Ur{i~, Nadja Valentin~i~ Furlan, Miha Zupan, dr. Janja @agar; pri razstavi so sodelovale: Branka Bizjan, Milena Bla`i~, Jo`ica Bre{ar, Marija Cerar, Hedvika Cerkovnik, Bojana Dori~, Vedrana Golorej, Angela Jan, Marija Jan`ekovi~, Anica Jesih, Marica Lesjak, Anita Matkovi~, Verica Poga~ar, Marija Pu{nik, Bogomira Se{el, Marija [midovnik, Alojzija Zajc, Milena Zelenik; fotografije: Jo`ica Bre{a, Dokumentacija SEM, Iztok Ilich, Anja Jerin, Adela Pukl, Miha [pi~ek, Tanja Toma`i~, Nena @idov) Utrinek z razstave Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` (Foto: Marko Habi~) vklju~evati tudi tradicionalno izdelovanje papirnatih ro`. Na razstavi so bili predstavljeni izdelki nosilcev, ki jih je SEM evidentiral v Register `ive kulturne dedi{~ine pod enoto Izdelovanje papirnatih ro`, in predmeti iz papirnatih ro` iz zbirk SEM, ki so bili najve~krat v rabi ob {egah `ivljenjskega kroga ter letnih {egah. Gostujo~e razstave MAHATMA GANDHI: `ivljenje v fotografijah (23.–30. januar 2014) (Koordinacija razstave: Nina Zdravi~ Poli~, Domen Ur{i~. Veleposlani{tvo Indije v Sloveniji v sodelovanju s SEM) Na prilo`nostni fotografski razstavi ob praznovanju dneva Republike Indije 269 je bilo prikazanih 50 fotografij iz `ivljenja Mahatme Gandhija, indijskega voditelja in borca za ~lovekove pravice. POZOR, DELO! (6.–28. februar) Utrinek z razstave Pozor, delo! (Foto: Marko Habi~) (Produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana, koprodukcija: Slovenski etnografski muzej) Ve~medijska razstava. Ve~ kot dvajsetih doma~ih in tujih umetnikov je prek stripov, plakatov, objektov, videov in instalacij manifestiralo konfliktna razmerja, ki jih poganja nenehna napetost med vrednostjo in ovrednotenjem dela. Nina Zdravi~ Poli~ FERDINAND AVGU[TIN HALLERSTEIN: SLOVENEC V PREPOVEDANEM MESTU (10. april–4. maj 2014) (Idejna zasnova in oblikovanje razstave: Huiqin Wang; koordinatorka razstave: Nina Zdravi~ Poli~ v sodelovanju z Ralfom ^eplakom Mencinom, kustosom za zbirke Azije in Oceanije, SEM; spremna beseda: Judita Krivec Dragan. SEM v sodelovanju z zalo`bo Mladinska knjiga in Konfucijevim in{titutom Ljubljana) Naslovnica slikanice Huiqin Wang Ferdinand Avgu{tin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu (zalo`ba Mladinska knjiga, 2014) Ob izidu knjige o znamenitem v Ljubljani rojenem astronomu Ferdinandu Avgu{tinu Hallersteinu (1703–1774), ki je 36 let `ivel na Kitajskem, je SEM po prvi njemu posve~eni razstavi (2008) predstavil {e drugo avtorsko multimedijsko razstavo, ki jo je pripravila Huiqin Wang. Njegova osebnost in `ivljenje (bil je jezuitski misijonar, znanstvenik, izumitelj, matematik, kartograf in diplomat) sta tako navdahnila umetnico, da ga je za~ela upodabljati na slikah in v ilustracijah, kar je bil zanjo velik izziv, saj o njem iz njegovega ~asa ne obstajajo slikovni viri. Razstava je bila torej pripoved v Sloveniji `e ve~ kot trideset let `ive~e kitajske umetnice in je predstavljala originalne ilustracije iz njene slikanice Ferdinand Avgu{tin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, ki jo je izdala zalo`ba Mladinska knjiga. Slikanica je prva kitajsko-slovenska zgodba o Hallersteinu, s priro~nim slovar~kom in ilustracijami, v katere so vklju~eni zemljevidi in astronomove risbe po izvirnih dokumentih. ZGODBA O BALKANU (Koordinacija: Nina Zdravi~ Poli~, Domen Ur{i~, SEM; Jelena Miklo{, Goethe-Institut Ljubljana; tehni~na podpora: Domen Ur{i~, Miha Colner, Galeija Photon. SEM v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana) Skupinska razstava ob mednarodnem festivalu sodobne fotografije Fotoni~ni trenutki 2014 (producent Galerija Photon). Pet nagrajenih fotografov (Uta Benzenberg (AL/D), Ivan Bla`ev (MA), Samir Karahodzha (KO), Camilo Nolas (GR) in Ivan Petrovi} (SR), ki so v fotografije ujeli 50 spomenikov v eno zgodbo o Balkanu – o islamskih, kr{~anskih in judovskih spomenikih ter na ta na~in spodbujali razpravo o eti~nem sobivanju in dostopnosti do kulturne dedi{~ine te regije. Manj{e gostujo~e razstave KOPIJA JE ENAKA ORIGINALU (8.–23. april 2014) (Koordinatorka razstave: Maja Kostric, SEM. Dru{tvo romski informacijski 271 in znanstveno-raziskovalni center Anglunipe v sodelovanju s SEM) Ob praznovanju svetovnega dneva Romov je razstava dokumentarne fotografije Jake Gasarja, Harisa Tahirovi}a in mladih iz razli~nih narodnostnih skupnosti prikazovala utrinke vsakdana Romov in pripadnikov drugih skupnosti. RESTAVRATORSKI PLAKAT (6. maj–11. maj 2014) (Vodja projekta: mag. Ana Motnikar, SEM. SEM v sodelovanju z Dru{tvom restavratorjev Slovenije in SMS) Skupinska razstava 72 plakatov (Slovenija, Hrva{ka, Srbija in Romunija) ob 14. strokovnem mednarodnem sre~anju konservatorjev – restavratorjev v SEM. Gostovanja SEM NA OBISKU DOMA: O KRANJSKOGORSKI DEDI[^INI V SEM (8. november 2013–4. februar 2014) (Kustosa: Miha [pi~ek, Tja{a Zidari~, SEM) Razstava predmetov in dokumentacijskega gradiva o Kranjski Gori, Podkorenu in Rate~ah, ki ga hrani SEM. Gostovanje v Gornjesavskem muzeju Jesenice, v Liznjekovi doma~iji v Kranjski Gori. OD DOMA^EGA PRAGA DO JERUZALEMA: Fotografski zapisi Petra Nagli~a 1883–1959 (26. februar–26. marec 2014, Knji`nica Jo`eta Udovi~a v Cerknici) (24.–30. april 2014, Center za vizualne umetnosti Batana, Rovinj, HR) (Avtorji: dr. Marko Frelih, mag. Andrej Dular, Miha [pi~ek, SEM, Matja` [porar; komuniciranje: Nina Zdravi~ Poli~, Maja Kostric; tehni~na podpora: Domen Ur{i~) Gostovanje s fotografsko zapu{~ino {~etarskega mojstra Petra Nagli~a iz [marce pri Kamniku. Fotografije, posnete od konca 19. stoletja do skorajda 60. let 20. stoletja, so prikazovale raznolike dogodke v njegovem osebnem `ivljenju in `ivljenju lokalne skupnosti. Za ve~ glej Etnolog 23/2013 str. 371–378. Nina Zdravi~ Poli~ GODBA S(M)O LJUDJE (4. april–december 2014) (Avtorica razstave: mag. Adela Pukl, SEM; SEM v sodelovanju s Slamnikarskim muzejem, KD Godba Dom`ale) Razstava je predstavljala tradicijo in delovanje Godbe Dom`ale in je obele`evala njeno 130. obletnico. PIERHE (1. april–11. maj 2014) (Kustodinja razstave, izbor fotografij in spremno besedilo: dr. Nena @idov, SEM; sodelujo~e ustanove: Dru{tvo bene{kih umetnikov, In{titut za slovensko kulturo, Kulturno dru{tvo Ivan Trinko in Dru{tvo Kobilja glava) 272 Razstava je bila v Bene{ki galeriji v [petru (San Pietro al Natisone). Na njej so bili predstavljeni pirhi s Tar~muna (izdelani leta 1906) in iz Robidi{~a (izdelani leta 1948), ki jih hrani SEM. SLOVANSKA PUSTOVANJA in vzporedna razstava Sa{e Kerko{: KURENTOVE DNEVNE REFLEKSIJE (3.–10. junij 2014) (Koordinatorka razstave v SEM: Nina Zdravi~ Poli~; sodelujo~e ustanove: Forum slovanskih kultur; Stripburger/Forum Ljubljana; ilustratorka Sa{a Kerko{; sodelujo~e dr`ave: Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, ^e{ka, ^rna Gora, Hrva{ka, Makedonija, Poljska, Rusija, Srbija, Slova{ka in Slovenija) Gre za potujo~o razstavo, ki je bila prvi~ na ogled junija 2014 v Pala~i UNESCO v Parizu, nastala je na pobudo Foruma slovanskih kultur. Po sprejetju UNESCO­ve konvencije o ohranjanju nesnovne kulturne dedi{~ine leta 2003 se je pri~elo intenzivnej{e raziskovanje evropskih pustnih tradicij in skrb za njihovo ohranjanje. Prav Forumu, ki je v letu 2013 obele`il `e deset let svojega delovanja, je uspelo zdru`iti etnolo{ke muzeje iz kar 12 slovanskih dr`av. Razstava Slovanska pustovanja (Slavic Carnivals) je torej skupinsko delo. Svojo pot je za~ela v za~etku leta 2015 po slovanskih dr`avah, ~lanicah Foruma slovanskih kultur. Predstavlja slovanska pustovanja, ki iz razli~nih zornih kotov osvetljujejo bogato pustno tradicijo v sodelujo~ih dr`avah. V SEM jo je spremljala tudi manj{a razstava ilustratorke Sa{e Kerko{ z naslovom Kurentove dnevne refleksije, ki je s stiliziranim in minimalisti~nim likovnim besednjakom razkrivala razmi{ljanja sodobnega Kurenta o aktualnem stanju slovenske dru`be. DRU@INSKO ROMANJE NA [MARNO GORO: Fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 (5. oktober 2014–) (Koordinator razstave: Miha [pi~ek, SEM) Fotografska razstava v galeriji na [marni gori predstavlja 35 fotografij, ki so nastale spomladi leta 1933, ko je fotograf Peter Nagli~ s fotoaparatom zabele`il dru`insko romanje na [marno goro. Fotografiral je pot iz doma~e [marce proti [martnem, vzpon na goro, cerkev z obzidjem in gostilno na vrhu, romarje in na koncu {e panoramske poglede z gore. Fotografije je razvrstil po logi~nem zaporedju, jih opremil z opisi in za uvod podal {e kratek opis poti in [marne gore, tako da celota tvori kraj{i fotografski potopis. Utrinek z razstave Dru`insko romanje na [marno goro, Fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 (Foto: Miha [pi~ek) MAGIJA EGIPTA (22. november 2014–18. januar 2015, Museum Archeologico Siracusa) (10. Oktober–10. november 2014, Regional Museum Agostino Pepoli, Trapani) (Kustos: dr. Marko Frelih, SEM) SEM je z izbranimi predmeti iz svoje egip~anske zbirke kar dvakrat gostoval na Siciliji, prvi~ na prilo`nostni razstavi ob mednarodnem posvetovanju na temo Magija Egipta v Sirakuzi in drugi~ v regionalnem muzeju v Trapanih. Nina Zdravi~ Poli~ Osebne razstave obiskovalcev Moje `ivljenje, moj svet: osebne razstave obiskovalcev Viktorija Rozman Bitenc: POGLED SKOZI O^I ^RNEGA ANGELA (6. februar–6. maj 2014) (Vitrinska razstava; koordinatorka: dr. Janja @agar, SEM) Nevenka Gru{ovnik Brajdi~: MOJE @IVLJENJE, MOJ SVET (16. april–22. september 2014) (Vitrinska razstava; koordinatorka: Sonja Kogej Rus, SEM) 274 Tanja Oblak: BELA NIT MOJEGA @IVLJENJA (9. maj–27. oktober 2014) (Vitrinska razstava; koordinatorka: Sonja Kogej Rus, SEM) Martina [tirn Fukuhara: OBJEM (2. oktober–30. december 2014) (Vitrinska razstava; koordinatorka: Sonja Kogej Rus, SEM) Stanka Golob: KO V PESKU LEBDIJO ZGODBE (4. november–januar 2015) (Vitrinska razstava; koordinatorka: dr. Janja @agar, SEM) Razstava v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (ESS) FOTOGRAFSKE PODOBE IZ @IVLJENJA GLUHIH IN NAGLU[NIH V LJUBLJANI (16. oktober–5. december 2014) (Avtor razstave: Ga{per Rems; strokovni sodelavci: dr. Ur{a Vali~, Katarina Nahtigal, Jana @erjav v sodelovanju z mentorji Ivom Vrani~arjem (Muzej novej{e zgodovine Slovenije), Barbaro Sosi~ (Slovenski etnografski muzej) in mag. Martino Orehovec (Tehni{ki muzej Slovenije); zunanja strokovna sodelavka: Petra Rezar, Zavod za gluhe in naglu{ne Ljubljana, in Dru{tvo u~iteljev gluhih Slovenije; SEM v sodelovanju s Tehni{kim muzejem in Muzejem novej{e zgodovine Slovenije) Razstava je bila tematska dopolnitev konference z naslovom Gluhi v Ljubljani neko~ in danes. PRIREDITVE V SEM V LETU 2014 Sonja Kogej Rus, Špela Regul V letu 2014 je Slovenski etnografski muzej obiskalo 25.064 obiskovalcev. Poleg razstav je muzej pripravil tudi {tevilne dogodke in prireditve, ki se jih je udele`ilo 7608 obiskovalcev. Muzejske razstave je obiskalo 354 skupin razli~nih starosti (prete`no {olarjev). Slovenski etnografski muzej (Foto: Marko Habi~) Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Dnevi odprtih vrat Slovenski kulturni praznik v SEM; 8. 2. • javno vodstvo po razstavi Vrata, vodila je kustodinja Sonja Kogej Rus • javno vodstvo po razstavi Vrata za slepe in slabovidne, gluhe in naglu{ne ter gibalno ovirane osebe, vodil je Andrej Tomazin (Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, v nadaljevanju ESS) • javno vodstvo po razstavi Jaz, mi in drugi, vodila je kustodinja dr. Janja @agar • javno vodstvo po razstavi Vrata, vodila je avtorica razstave kustodinja mag. Polona Sketelj • javno vodstvo po razstavi Med naravo in kulturo, vodila je kustodinja dr. Nena @idov • Stripburgerjeva delavnica linoreza; vodil je Olaf Ladousse • ustvarjalna delavnica Hi{ne {tevilke in ime na plo{~ici v Lon~arskem ateljeju SEM Teden {tudentske kulture: prost vstop za {tudente; 4.–7. 3. Teden dru`ine: prost vstop za dru`ine; 13.–18. 5. Dan soseda; 15. 5. • vodstvi po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, vodila je Sonja Kogej Rus • ustvarjalna delavnica Vrata naj bodo odprta Mednarodni muzejski dan; 18. 5. • javno vodstvo po stalni razstavi Med naravo in kulturo, vodil je mag. Ralf ^eplak Mencin • javno vodstvo po stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, vodil je mag. Andrej Dular • javno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, vodila je mag. Polona Sketelj • program za otroke in dru`ine S pravljico od vrat do vrat • glasbeni nastop skupine Lasanthi na razstavi Vrata Poletna muzejska no~; 21. 6. • javno vodstvo po stalni razstavi Med naravo in kulturo, vodila je Barbara Sosi~ • javno vodstvo po stalni razstavi Jaz mi in drug: podobe mojega sveta, vodila je dr. Janja @agar • javno vodstvo po razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, vodila je mag. Polona Sketelj • glasbeno vodstvo po razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja: Mi smo nocoj malo spale, vodil je Andrej Tomazin, pele so pevke SEM • javno vodstvo po razstavi Magija amuletov, vodil je dr. Marko Frelih • delavnica za otroke in dru`ine Zavaruj se z amuletom, • predstavitev evropskega projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam ter u~ni koti~ek Kako brati Braillovo pisavo • dokumentarni film Tihi Balkan ob razstavi Zgodba o Balkanu • egip~anski bazar 277 • glasbeni nastop skupine Fake Orchestra DEKD Dnevi evropske kulturne dedi{~ine 2014: Dedi{~ina gre v {ole; 27. 9.–4. 10. • U~na ura: Etnolo{ka dedi{~ina v muzeju; 30. 9. in 1. 10 • Kulturna dedi{~ina v Slovenskem etnografskem muzeju, cikel predavanj; 2. 10. - dr. Janja @agar: Spomin – dedi{~ina – zgodovina - dr. Nena @idov: @iva kulturna dedi{~ina -Sonja Kogej Rus: Interpretacija dedi{~ine v muzeju za otroke Teden otroka: Z igro do dedi{~ine: prost vstop za otroke in dru`ine; 6.–12. 10. • S pravljico od vrat do vrat na razstavi Vrata; 8. 10. • Z glasbo je zabavno; 9. 10. • Barvita spirala; 11. 10. Ta veseli dan kulture; 3. 12. • javno vodstvo po razstavi Magija amuletov, vodila je Vilma Kav{~ek • javno vodstvo po razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja, vodil je Andrej Tomazin • javno vodstvo po razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, vodila je Sonja Kogej Rus • delavnica za otroke in dru`ine Ko muzejski predmet o`ivi, vodila sta Katarina Nahtigal, Andrej Tomazin Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Prva nedelja v mesecu: prost vstop za obiskovalce razstav (januar– december) 5. 1., 2. 2., 2. 3., 6. 4., 4. 5., 1. 6., 6. 7., 3. 8., 7. 9., 5. 10., 2. 11., 7. 12. .For.um, program treh muzejev na Metelkovi, prvi vikend v mesecu (do junija); -vodstva za odrasle in tematski .For.um – pogovori od septembra: -Prijateljstvo (v +MSUM), sodelovala Sonja Kogej Rus; 6. 9. -@enske (v NMS), sodelovala Sonja Kogej Rus; 4. 10. -Druga~nost (v SEM), sodelovala Sonja Kogej Rus; 8. 11. -Telo (v +MSUM), sodelovala dr. Janja @agar; 6. 12. Vodstva po razstavah Strokovna in javna vodstva po stalnih razstavah • dr. Nena @idov: Med naravo in kulturo; 8. 2. • Brigita Rupnik, kulturna mediatorka: Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta; 8. 2. • mag. Andrej Dular: Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Mednarodni muzejski dan); 18. 5. • mag. Ralf ^eplak Mencin: Med naravo in kulturo (Mednarodni muzejski dan); 18. 5. • Barbara Sosi~: Med naravo in kulturo (Poletna muzejska no~); 21. 6. • dr. Janja @agar: Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Poletna muzejska no~); 21. 6. • Sonja Kogej Rus: Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Veseli dan kulture); 3. 12. Javna vodstva po ob~asnih razstavah Razstava Ferdinand Avgu{tin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu • Huiqin Wang, avtorica razstave; 12. 4. in 17. 4. Razstava Magija amuletov • dr. Marko Frelih: 21. 6., 16. 7., 13. 8., 15. 10., 12. 11., 7. 12. • Vilma Kav{~ek, kulturna mediatorka: Magija amuletov (Veseli dan kulture); 3. 12. Razstava Vrata. Simbolni in prostorski prehodi `ivljenja • mag. Polona Sketelj: 8. 2., 1. 3., 13. 4., 21. 6. • Sonja Kogej Rus: 2. 2., 8. 2., 12. 2., 12. 3., 11. 5., 15. 5., 11. 6., 9. 7., 27. 8., 10. 9., 29. 10., 26. 11. • Andrej Tomazin: 2. 3., 15. 5., 18. 5., 2. 7., 6. 8. Ciklus glasbenih vodstev (ESS projekt), Andrej Tomazin in pevke SEM • Koledniki na Vratih; 5. 1. • Jurij trka na duri; 22. 4., 23. 4., 24. 4. • Mi smo nocoj malo spale; 8. 7. in 21. 6. • Pesmi o trti, vinu in napitnice; 11. 11., 13. 11., 16. 11. Glasbeno vodstvo Mi smo nocoj malo spale po razstavi Vrata, pevke SEM (Foto: Dokumentacija SEM) Vodstva z gosti, sodelujo~imi pri razstavi • mag. Polona Sketelj in gostja akademska kiparka Metka Kav~i~, ustvarjalka umetni{kih vrat; 26. 2. • mag. Polona Sketelj in gost arheolog Miha Mlinar; 26. 3. • Sonja Kogej Rus in gostje restavratorji Gregor Kos, Janez ^rne in Jurij Smole; 7. 5. Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Predavanja in andrago{ki program Predavanja kustosov SEM • Barbara Sosi~: Dokumentiranje muzejskih zbirk (predavanje za {tudente [olskega centra Se`ana); 14. 3. • dr. Nena @idov: Slovenski duhovniki, ki so konec 19. in na za~etku 20. stoletja zdravili s pomo~jo homeopatije (ob svetovnem tednu ozave{~anja o homeopatiji); 16. 4. • Nadja Valentin~i~ Furlan: Vizualna antropologija (predavanje za {tudente FF, OEIKA); 13. 5. • Sonja Kogej Rus: SEM in njegovo poslanstvo (predavanje za {tudente FF, EIKA); 20. 11. Predavanja zunanjih predavateljev • Evald Flisar: Mahatma Gandhi: Moje `ivljenje je moje sporo~ilo; 29. 1. • dr. Janez Bogataj: Etnologija (predavanje za {tudente FF, EIKA); 25. 3. • Irena Gori{ek, dr. med.: Zdravljenje spomladanskih alergij s pomo~jo homeopatije (ob svetovnem tednu ozave{~anja o homeopatiji); 16. 4. • Na{ etnomuzikolog: Dario Maru{i~ (Glasbena matica in SEM); 4. 12. Ciklus predavanj Vrata v razli~nih religijah • Janez Jeromen: Vrata v kr{~anstvu; 30. 1. • dr. Klemen Jelin~i~ Boeta: Vrata in njihova simbolika v judovstvu; 20. 2. • dr. Ahmed Pa{i}: Vrata sre~e; 20. 3. Izobra`evanje v tretjem `ivljenjskem obdobju – {tudijska skupina Etnologija Mentorica Sonja Kogej Rus • Ana Vrtovec Beno: Uprizoritve dedi{~ine; 10. 1. • Mag. Ralf ^eplak Mencin: Pred in po tajfunu Haiyan na Filipinih; 17. 1. • Ogled razstave KOLO 5200; 30. 1 in 31. 1. • dr. Mateja Habinc: Prazniki – delovni in dr`avni; 7. 2. • Sonja Kogej Rus: Vodstvo in pogovor o zbirkah SEM; 14. 2. in 21. 2. • dr. Klemen Jelin~i~ Boeta: Polo`aj judovske skupnosti danes; 28. 2. • Sonja Kogej Rus: Vodstvo in pogovor o zunajevropskih zbirkah SEM; 7. 3. • Ogled filmov Na DEF-u; 14. 3. • Janez Jeromen: Vrata v kr{~anstvu; 21. 3. • Sonja Kogej Rus: Osebni spomin in ohranjanje spomina; 4. 4. • dr. Ahmed Pa{i}: Vrata sre~e; 18. 4. • dr. Ahmed Pa{i}: Islam in muslimani; 9 .5. • dr. Mateja Kos: Vsake o~i imajo svojega malarja. Okus, moda, oblikovanje neko~ ; 16. 5. • Janko Jeromel: Kr{~anska ikonografija; 23. 5. • Mira Nastran: Festival petja in Tihomorsko oto~je; 3. 10. • dr. Marko Prpi~: Zgodba o ~aju; 17. 10. • dr. Marko Prpi~: Zgodba o kavi; 7. 11. • mag. Ralf ^eplak Mencin: V de`eli nebesnega zmaja; 21. 11. • Cintare: Mi novo leto pojemo; 5. 12. • dr. Marko Prpi~: Zgodba o kavi; 19. 12. Glasbeni nastop skupine Cintare, Mi novo leto pojemo (Foto: Ema Lukan) Izobra`evanje v tretjem `ivljenjskem obdobju – {tudijska skupina Podobe mojega sveta Mentorica dr. Janja @agar • mag. Polona Sketelj: Vrata in prazniki. Predstavitev adventnih prazni~nih {eg in ogled filmov z razstave Vrata; 15. 1. Sonja Kogej Rus in [pela Regulj • mag. Polona Sketelj: Zgodbe izza vrat, tematsko vodenje po razstavi Vrata; 29. 1. • dr. Janja @agar: Nakit je ..., uvodni histori~ni pregled nakita in okrasa po arheolo{kih najdbah in slikarskih upodobitvah; 19. 2. • dr. Janja @agar: Nakit in okras v zbirkah SEM; 19. 3. • dr. Janja @agar (moderatorka): Moj nakit in okras, osebne predstavitve in pogovor; 5. 3., 7. 5., 21. 5. Delavnice in te~aji za mladino in odrasle 282 • Sobotno prepletanje znanj, idej in tehnik na temo ro~nih del s Tanjo Oblak; 11. 1., 15. 2., 8. 3., 12. 4., 10. 5., 14. 6., 13. 9., 11. 10, 8. 11., 13. 12. • ^ado – obred tradicionalne japonske priprave in pitja ~aja z dr. Paulo [imenc Braga; v obdobju od januarja do decembra je bilo 29 sre~anj • Vstop v slovensko plesno hi{o, pripravili Folk Slovenija, SEM, Oddelek za muzikologijo FF in ICTM; 16. 1. in 19. 3. • Linorez, vodila sta Olaf Ladouse in David Kran~ar (Stripburger), 8. 2. • delavnica Cvetje iz papirja, vodila je Milena Zelenik; 27. 9. • delavnica in pogovor za romske `enske Jaz, mi in drugi (ESS projekt), vodili sta [pela Regulj in Tina Palai~; 8.11. • u~enje igranja na afri{ka tolkala, vodila sta Issiaka Sanou in Ali Traore; 14. 11. • delavnica izdelave mask, vodili ~lani portugalske skupina Oficina Arara in Sonja Kogej Rus; 15.11. • Poslikani kamni (amuleti) za otroke, obolele za rakom; med 28.11. in 14.12. Delavnica za odrasle, izdelava mask, skupina Oficina Arara (Foto: Dokumentacija SEM) Pedago{ki programi in prireditve za otroke in dru`ine Ustvarjalne delavnice • Hi{ica brez vrat: pti~ja hi{ica; 18. 1. • Tribok, delavnica ob razstavi Vrata z Markom ^rtancem; 5. 3. • Gregor~ki in pomlad; 8. 3. • Poslikavanje belokranjskih pisanic z Nevenko Gru{ovnik Brajdi~; 12. 4. • Slikarska delavnica z akademsko slikarko Huiquin Wang ob razstavi Hallerstein; 3. 5. • S pravljico od vrat do vrat na razstavi Vrata; 18. 5. • Vrata naj bodo odprta!; 15. 5. • Zavaruj se z amuletom; 21. 6. • Z glasbo je zabavno; 20. 9. • Etnolo{ka dedi{~ina v muzeju, u~na ura (DEKD); 30. 9. in 1. 10. • Afri{ki bobni z glasbenikom Issiako Sanou; 18. 10. • Adventni ven~ki; 29. 11. • ^arobne lu~ke in lutke; 20. 12. Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Po~itni{ki programi za otroke Zimske po~itni{ke delavnice • Hi{na mi{ka ali ustavljalec vrat; 18. 2. • Z glasbo in pravljico potujemo v Ju`no Ameriko; 19. 2. • Pletarska delavnica s pletarjem Karlom @gavcem; 20. 2. • Od vrat do vrat, fotoorientacija; 21. 2. • Babica zima, vodila je mag. Mojca Leben; 23. 2. Poletne po~itni{ke delavnice • Brazilska glasba in glasbila; 2. 7. in 6. 8. • Malo magije nikoli ne {kodi; 9. 7. in 13. 8. • Afri{ki bobni, vodil je Issiaka Sonou; 16. 7. in 20. 8. • Od vrat do vrat, fotoorientacija; 23. 7. • Po~itni{ko obarvana vrata; 30. 7. • Vrata sporo~ajo: po~itnice se zaklju~ujejo; 27. 8. Po~itni{ki 3M. Tedenski program celodnevni ustvarjalnih aktivnosti treh muzejev na Metelkovi: Slovenskega etnografskega muzeja, Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja sodobne umetnosti (+MSUM) ter Lon~arskega ateljeja SEM; 10.–11. 7. in 21.–22. 8. • Igra v glini za otroke v Lon~arskem ateljeju SEM; 25-krat .FOR.UM: program treh muzejev na Metelkovi vsako prvo soboto v mesecu Program za otroke in dru`ine v SEM • Prehod v novo leto: obrnimo prvi list koledarja; 4. 1. • Zalo`eni klju~i? Klju~ do re{itve; 1. 2. • Ma{kare na vratih; 1. 3. • Ne moti! O bontonu na vratih; 5. 4. • Moj klobuk ima tri luknje …; 10. 5. Tematski program SEM, NMS, +MSUM • .FOR.UM gre na po~itnice!; 7. 6. • Prijateljstvo (v +MSUM, SEM sodeloval z izdelavo dru`abne igre); 6. 9. • @enske (v NMS, SEM sodeloval z izdelavo pahlja~e); 4. 10. • Druga~nost (v SEM, ovijanje osebne bele`nice); 8. 11. • Telo (v +MSUM, SEM sodeloval s poslikavo obraza in rok); 6. 12. Dotik mojih vrat. Pedago{ki program za romske otroke iz Grosuplja ob razstavi Vrata, iz ESS projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam • ogled razstave Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja; 10. 4. • ustvarjanja v romskih naseljih Smrekec 1 in Smrekec 2 ter Mestni knji`nici Grosuplje z zunanjimi sodelavci Tino Ko{~ak, Laro Kastelic, Lu~ko Ko{~ak, Mitjo [krjancem; 15. 4., 23. 4., 28. 4., 12. 5., 19.5. • razstava izdelkov otrok v SEM Dotik mojih vrat; 5.–20. 6. 2014 Razstava zdelkov otrok z naslovom Dotik mojih vrat (Foto: Andrej Tomazin) Sonja Kogej Rus in [pela Regulj 17. pripovedovalski festival Pravljice danes 2014 v SEM • S pravljico od vrat do vrat, pripovedovale so Nastja Dejak, Tina Ko{~ak, Ur{ka Kastelic, Sonja Kogej Rus in dr. Verena Vidrih Perko; 16. in 23. 3. • Pravljice ob ognju, pripovedovala je Polonca Kores; 20. 3. • Pravljice od tu in tam, pripovedoval je Joseph Nzobandora - Jose; 20. 3. Z igro do dedi{~ine (ob tednu otroka) • S pravljico od vrat do vrat; 8. 10. • Z glasbo je zabavno; 9. 10. • Barvita spirala; 11. 10. Seminarji za vzgojitelje in u~itelje Ljudski ples in glasba. Seminarje pripravljata Sonja Kogej Rus in mag. Mojca Leben (Zavod Etnika) • Ustvarjajmo z ljudskim plesom; 20. 1. • Ljudski ples, pesem, glasba ter {ege in navade skozi koledarsko leto (sklop pomlad–poletje); 10. 2. • Ljudski ples in pesem: ustvarjalnost za sodobni ~as; 17. 3. • Lljudski ples, pesem, glasba ter {ege in navade skozi koledarsko leto (sklop: jesen–zima); 20. 10. • Ljudski ples in pesem: tradicija in ustvarjalnost za sodobni ~as; 10. 11. Lokalne in regionalne kulinari~ne posebnosti. Seminar in priprava na osnovno{olsko tekmovanje Kuhna pa to v izvedbi Dru{tva Vesela kuhna, Sodelovali so: Anka Peljhan in dr. Janeza Bogataj; 8. 1. Igra v glini v Lon~arskem ateljeju SEM Sodelovanje SEM z Lon~arskim ateljejem SEM; 25-krat v letu Praznovanje rojstnih dni za otroke v SEM • Etnoabeceda`; 16. 1. • Hi{na mi{ka na vratih; 9. 2., 17. 5. • Tkemo prijateljstvo; 14. 6. • Zmaji na nebu; 20. 6. • Rojstnodnevne maske; 10. 10., 17. 10. Organizirane skupine v SEM V letu 2014 je SEM sprejel 354 organiziranih skupin, za katere smo izvajali razli~ne programe ogledov razstav in ustvarjalne delavnice. Zastopanost skupin po starostni strukturi: osnovno{olci (44 %), odrasli (25 %), srednje{olci (14 %), {tudenti (7 %), pred{olski otroci (6 %) in tujci (4 %). Skupin, ki so sodelovale v programu ustvarjalnih delavnic, je bilo 52. Tkalska delavnica za otroke (Foto: Dokumentacija SEM) Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Vodstvo za otroke po razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja (Foto: Dokumentacija SEM) SEM na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu Predstavitev pedago{kih vsebin in razstav SEM; 26. 3. Znanstveni posveti in strokovna sre~anja Marketing muzejev, strokovni kolokvij ob izidu priro~nika Marketing muzejev; 7. 3. • dr. Bojana Rogelj [kafar, SEM: Nagovor • Nina Zdravi~ Poli~, SEM: Marketing muzejev • red. prof. dr. Zlatko Jan~i~, FDV, Univerza v Ljubljani: ^etrti krog menjave v muzeju • Brane Kovi~, likovni kritik: Grafi~no oblikovanje za muzeje • doc. dr. Mihael Kline, FDV, Univerza v Ljubljani: Celostni model skrbni{tva, marketinga in znam~enja muzejev Dnevi nesnovne kulturne dedi{~ine v SEM; 25.–27. 9. Predstavitev publikacij nesnovne kulturne dedi{~ine; 25. 9. • Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: Ob 10. obletnici Unescove Konvencije – SEM • Zvon~ari i njihovi odjeci (Zvon~arji in njihovi odmevi) – Etnografski muzej Istre, Pazin, Hrva{ka • Slavic Carnivals (Slovanska pustovanja) – Forum slovanskih kultur, Ljubljana. Odprtje razstav; 25. 9. • Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` • Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije skozi fotografijo Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dedi{~ine s filmom. Mednarodna konferenca; 26. 9. • Barbara Urbanija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO: Pozdravni nagovor • Nadja Valentin~i~ Furlan, SEM: Uvod 289 • Beate Engelbrecht Max-Planck-Institute, Göttingen, Nem~ija: Dokumentiranje nesnovne kulturne dedi{~ine s filmom: Vpra{anja za{~ite, ohranjanja in varovanja • Shina Erlewein, Brandenburg University of Technology Cottbus, Nem~ija: Predvajati nesnovno: Avdio-vizualna reprezentacija in sodelovanje skupnosti • Mirela Hrovatin, Ministarstvo kulture, Hrva{ka: Ustvarjanje edinstvene pripovedi: Ozadje izdelave kratkih filmov o elementih hrva{ke NKD, vpisanih na Unescove sezname • Tamara Nikoli} \eri}, Etnografski muzej Istre, Pazin, Hrva{ka: Vizualizacija nesnovne kulture: K novim “trgom” za vizualne antropologe • Janos Tari, Faculty of Humanities – Institute of Social and Communication Science, Budimpe{ta, Mad`arska: Cvetovi Kalocsa: Kulturni prostor in oblika kulturnega izra`anja • Juraj Hamar, Slovak State Traditional Dance Company, Bratislava – Rusovce, Slova{ka: Problem prezentacije in reprezentacije elementov nesnovne kulturne dedi{~ine v videofilmih • Miha Pe~e, In{titut za slovensko narodopisje, SAZU: Nesnovna kulturna dedi{~ina na filmu: Preseganje promocijskih in izobra`evalnih `anrov • Nadja Valentin~i~ Furlan, SEM: Strategija avdiovizualnega dokumentiranja nesnovne kulturne dedi{~ine za slovenski Register `ive kulturne dedi{~ine Gluhi v Ljubljani neko~ in danes, konferenca Dru{tvo U~iteljev gluhih, SEM in ESS projekt Dostopnost • Slavko Pavli~: Gluhi neko~ in danes v Ljubljani • Petra Rezar, Peter Poto~nik Höngisman, Bojan Mord, Zavod za gluhe in naglu{ne Ljubljana: Skozi ~as od Gluhonemnice do Zavoda za gluhe in naglu{ne Ljubljana, film • Ljubica Podbor{ek: Prvi tolma~i v Ljubljani Sonja Kogej Rus in [pela Regulj • Marko Stabej, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Jezikovna politika • p. Bogdan Knavs: Duhovniki, za~etniki pouka za gluhe • Katarina Nahtigal, Ga{per Rems, SEM in MNZS: @ivljenje gluhih v Ljubljani na fotografijah • Alenka @agar, Mestna ob~ina Ljubljana: Dostopna Ljubljana • Tanja Giuliatti Davini}, Srednja zdravstvena {ola Ljubljana: Tolma~enje v zdravstvenih ustanovah v Ljubljani • Marjetka Kulovec, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: SIGNOR - Korpus slovenskega znakovnega jezika in pilotna slovnica 290 • Andrej Luk{i~, FDV, Univerza v Ljubljani: Razmi{ljanja o potrebnosti tovrstnih sre~anj • Arunas Bra`inski, Univerza Kaunas, Litva: Drugi pogledi • @iva Ribi~i~, Zavod za gluhe in naglu{ne Ljubljana: Otro{ki znaki • Petra Rezar, Matja` Debevc, Simon Hauptman, Dru{tvo u~iteljev gluhih Slovenije: Gluhofon • Matja` Debevc, Simon Hauptman, FERI, Univerza v Mariboru: Videokonferenca za gluhe – novosti • Ines Ko`uh, FERI, Univerza v Mariboru: Spletna socialna omre`ja in identiteta gluhih • Bojan Mord, TV Tipk d.o.o.: TV TIPK • Nikolaj Vogel: Kako vidim Ljubljano • Petra Rezar, Peter Poto~nik Höngisman, Bojan Mord, Laura Miheli~: Razmi{ljanja o prihodnosti, film Festivali Dnevi etnografskega filma 10.–14. 3. (Glej Film) 17. pripovedovalski festival Pravljice danes 2014 16.–23. 3. Filmi Projekcija filma The making of Mahatma, ob Dnevih Indije v Sloveniji in razstavi Mahatma Gandhi: `ivljenje v fotografijah, SEM v sodelovanju z Veleposlani{tvom Indije v Ljubljani; 30. 1. Dnevi etnografskega filma (DEF); 10.–14. 3. Odprtje DEF 2014 • Halla Mia Olafsdottir: Knjige z remulado • Rossella Schillaci: Meja Redni program • Sonja Blagojevi}: Kosma • Cornelia Strasser: Glasbena sporo~ila • Ilan Yagoda: Soseska • Miha Vipotnik: ^as alikvotnih delcev • Tomer Heymann: Kraljica nima krone • Tamar Tal: @ivljenje v fotografijah • Tommi Mendel: Skupne poti Afrika: • Peter Biella: Predsednik in levi • Willem Timmers and Ilja Kok: Kadriranje drugega • Noémie De Pas, Tit Brecelj: Vednost je lu~ • Unai Aranzadi: Jambo Amani? • Martin Gruber: Na{i misijonarji • Dario Ranocchiari: Na poti • Miha Poredo{: Naj `ivi brezpla~no izobra`evanje! • Alicia Harrison: V taksiju • Daniel Huhn: Nogomet od spodaj Medkulturni odnosi: • Ashok Thapa: Korejske sanje • Frode Storaas, Elizabeta Koneska: Dekleta in druge stvari • Adam Isenberg: @ivljenje brez besed • Stefano Martone, Mario Martone: Kot kresnice Portreti, `ivljenjske zgodbe: • Amaya Sumpsi: O, moj ribi~, stari moj! • Victor Asliuk: Leseni ljudje • Isri Halpern: Drog, plesalka, film • Assunta Nugnes, Francesco Costabile: Carrera • Davor Bori}: Macko Sonja Kogej Rus in [pela Regulj Kulturna dedi{~ina: • Matja` Mrak: Z nitjo povezane • Na{ko Kri`nar: Izdelovanje “{intelnov” • Nadja Valentin~i~ Furlan, Andrej Dular: Marija i{~e preno~i{~e • Na{ko Kri`nar: Postavljanje plota • Luis Román: Alianait. Umetnost Arktike • Ale{ [ega, Sebastjan Weber: Me{~an dana{njega ~asa? • Edwin Trommelen, Paul Enkelaar: Glasovi iz tundre. Zadnji Jukagiri • Davor Bori}: Komi{ki kvarantore [tudentski filmi: • Manca Filak, @iga Gori{ek: Kapitan in njegov Petek • Ines Mestre: Luiz Da Rocha • Monika Petkeviciute: Svet brez mo` • Noam Osband: Okraj Searcy • Noam Osband: Naprej • Kristina @ivkovi}, Ilija Jankovi}, Marko Nikoli}: Betonski panji • Katharina Frucht: Pogovori o kavi • Sophie Wagner: Na skupnih tleh • Anca Paunescu: Gri~ • Ralph Veraart`: ^as ko{nje • Orsolya Veraart: ^lovek narave in jaz Posebni program – Etnolo{ki ve~er In{titut za slovensko kulturo iz ^edada: Pisma iz Bene~ije Projekcija filma Kopija je enaka originalu; 8. 4. (premiera avtorskega filma Harisa Tahirovi}a ob odprtju razstave Kopija je enaka originalu) Projekcija indijskega celove~ernega filma Ghare Baire (Dom in svet); 9. 5. (ob obletnici rojstva Rabindranatha Tagoreja; SEM v sodelovanju z Veleposlani{tvom Indije v Ljubljani) Projekcija filma Vedost je lu~; 15. 5. (projekcija in pogovor z avtorjema Noémie De Pas in Titom Brecljem) Projekcija dokumentarnega filma The Silent Balkans (Tihi Balkan); 21. 6. (ob razstavi Zgodba o Balkanu) Projekcije filma Naomi Kawase: Misterij `enska; 18. 10., 15. 11., 20. 12. (projekcije in pogovori z Martino [tirn Fukohara) Glasba • Koledniki na Vratih, glasbeno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Bo`i~ne, novoletne in trikraljevske kolednice so izvajali: Petra Gorenc, Ur{ka Kastelic, Anja Koren in Andrej Tomazin; 5. 1. • Vstop v slovensko plesno hi{o, predstavitev slovenskih plesov in glasbe. KED Folk Slovenija, Oddelek za muzikologijo FF, ICTM v sodelovanju s SEM; 16. 1. in 19. 3. 293 • Olaf Ladousse in eksperimentalni bend LCDD (Los Caballos De Düsseldorf). Glasba in performans na elektroniko iz zavr`enih igra~, ob odprtju razstave Pozor, delo!; 6. 2. • Prostosti – brstenje, praznovanje enakono~ja s petjem in plesom, v organizaciji Articulatcion Artistica International; 21. 3. • Jurij trka na duri, glasbeno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Sodelovali so: Petra Gorenc, Anja Koren in Andrej Tomazin; 22., 23. in 24. 4. • Romska glasba in ples na prireditvi Kamenci z okusom, Dru{tvo Kamenci; 8. 5. • Prehodi v {rilan{ki ljudski glasbi. Glasbeni nastop K. D. Lasanthi Manaranjanie z gosti na razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja; 18. 5. Glasbeni nastop K. D. Lasanthi Manaranjanie z gosti ob Mednarodnem muzejskem dnevu (Foto: Tja{a Zidari~) Sonja Kogej Rus in [pela Regulj • Mi smo nocoj malo spale, glasbeno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Kresne pesmi so izvajali: [pela Bezjak, Nastja Dejak, Petra Gorenc, Ur{ka Kastelic, Anja Koren, Sara Turk in Andrej Tomazin; 8. 6. in 21. 6. • Issiaka Sanou z gosti na afri{kih bobnih, glasbeni nastop ob odprtju razstave Magija amuletov; 18. 6. • Praznovanje kresa: performans z glasbo, plesom, pripovedni{tvom, v organizaciji Articulatcion Artistica International; 20. 6. • @iva glasba: Fake Orchestra; 21. 6. • Objem. Glasba in performans instrumentalne glasbene zasedbe Najoua (Samo Kutin in Ana Kravanja) ob odprtju osebne razstave Martine [tirn; 2. 10. • Pesmi o trti, vinu in napitnice, glasbeno vodstvo po razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Pevke: [pela Bezjak, Sara Turk, Petra Gorenc, Ur{ka Kastelic, Nesa Vre~er; 11., 13. in 16. 11. • Mi novo leto pojemo, s kolednicami po Sloveniji. Koncert skupine pevk ljudskih pesmi Cintare; 7. 12. • Koledni{ko glasbeno do`ivetje s pevkami SEM ob prazni~nem poklonu obiskovalcem; 7. 12. Posebni dogodki in prireditve SEM Kamenci z okusom … Spodbujanje ustvarjalnosti romskih `ensk – kot dialo{kega polja za vzpostavljanje medkulturnega dialoga in postopne socio-ekonomske emancipacije romskih `ensk, Misija*s, Dru{tvo za trajnostni razvoj Pomurja, Romano pejtau{ago, Romsko dru{tvo Kamenci v sodelovanju s SEM; 8. 5. • Podelitev donatorskih listin donatorjem in podpornikom SEM v obdobju 2013–2014; 18. 5. • 2. prijateljski turnir v {portni igri pandolo; 23. 8. • Okusite Slovenijo … Idrijski `likrof se predstavi; kulinari~ni dogodek in delavnica; 23. 8. Predstavitve knjig • Predstavitev knji`ne bere SEM v 2013, ob Svetovnem dnevu knjige; 23. 4.; • mag. Ralf ^eplak Mencin, urednik: Znanstvena periodi~na publikacija Etnolog 23/2013; • dr. Nena @idov, urednica: Zbornik povzetkov Praznovanja med tradicijo in sodobnostjo: znanstveni posvet ob 90-letnici SEM; • dr. Janja @agar, urednica: Vodnik po stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta; • mag. Andrej Dular, soavtor: Razstavni katalog Od doma~ega praga do Jeruzalema: fotografski zapisi Petra Nagli~a (1883—1959); • Barbara Sosi~, urednica: Bruno Volpi Lisjak, Ribi{ki Muzej tr`a{kega primorja: O zgodovini in dedi{~ini slovenskega morskega ribi{tva; • doc. dr. Mihael Kline, urednik: Priro~nik Marketing muzejev: Teorija in praksa v slovenskih muzejih; • ob knji`ni beri SEM: knji`na donacija Veleposlani{tva Indije v Sloveniji SEM-u • Predstavitev publikacij ob Dnevih nesnovne kulturne dedi{~ine v SEM; 25. 9. • dr. Nena @idov: Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine ob 10. obletnici Unescove Konvencije • dr. Lidija Niko~evi}: Zvon~ari • Tina Huremovi~: Slavic Carnivals • Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj son~ni; predstavitev knjige; 30. 1. • dr. K. D. Lasanthi Manaranjanie: Glasba in obredi zdravljenja na [rilanki; predstavitev knjige; 20. 2. • No~ knjige na muzejski plo{~adi: stojnica SEM z muzejskimi publikacijami; 30. 4. 296 Sonja Kogej Rus in [pela Regulj • Iztok Ilich: Varuhi izro~ila; predstavitev knjige; 1. 10. Projekti Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (ESS) Slovenski etnografski muzej je nosilec projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo RS. Na projektu je bilo za obdobje od 2013 do 2015 zaposlenih 10 predstavnikov iz ranljivih skupin, ki se usposabljajo za muzejsko delo v Slovenskem etnografskem muzeju, Narodnem muzeju Slovenije, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Muzeju novej{e zgodovine Slovenije, Slovenskem gledali{kem muzeju, Tehni{kem muzeju Slovenije in Narodni galeriji. Dogodki v okviru projekta • predstavitev projekta v okviru Slovenskega kulturnega praznika; 8. 2. • Fizi~na dostopnost stavbe Slovenskega etnografskega muzeja, v sodelovanju s projektom Raz{irimo obzorja kulturnega in pod mentorstvom sodelavk Urbanisti~nega in{tituta Republike Slovenije; 6. 3. • V dru`bi s kustosom: Dostopen muzej – enakopravni obiskovalci, predstavitev projekta v Narodnem muzeju Slovenije; 20. 3. • predstavitev projekta na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu; 26. 3. • predstavitev projekta na Muezoforumu; 7. 4. • Dodaj dotik na svoja vrata; aktivnosti v romskem naselju Smrekec 1 in Smrekec 2 v Grosupljem; 11. 4. • Skrivnostni pogled skozi klju~avnico … Kaj vidi{?, aktivnosti v romskem naselju Smrekec 1 in Smrekec 2 v Grosupljem; 15. 4. • Mo`nosti zaposlovanja v okviru evropskih projektov, predstavitev projekta v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije; 16. 4. • Vrata mojega doma, aktivnosti v romskem naselju Smrekec 1 in Smrekec 2 v Grosupljem; 23. 4. • dr. Bojana Rogelj [kafar, mag. Katja Sudec in Toma` Wraber: predstavitev projekta v pogovorni oddaji Arsov forum; 23. 4. • predstavitev projekta v okviru Tedna Evrope; 5.–9. 5. • Dotik mojih vrat, delavnica (spremljevalni pedago{ki program za romske otroke; SEM, Grosuplje – romsko naselje Smrekec 1 in Smrekec 2); 7. 5. • predstavitev projekta in izvedba predavanja na temo “Kulturna dedi{~ina kot prilo`nost za mlade”; 8. 5. • kiparska delavnica z Lu~ko Ko{~ak v okviru programa Dotik mojih vrat v Mestni knji`nici Grosuplje; 12. 5. • delavnica s krajinskim arhitektom Mitjo [krjancem v okviru programa Dotik mojih vrat v Mestni knji`nici Grosuplje; 19. 5. • Tina Palai} in dr. Ur{a Vali~: predstavitev projekta v pogovorni oddaji na RTV Slo: Dobra ura z Milico; 22. 5. • ve~~utno vodstvo po razstavi za predstavnike Mestnega dru{tva gluhih Ljubljana; 28. 5. • ve~~utno vodstvo po razstavi za predstavnike dru{tva gluhoslepih Slovenije DLAN; 29. 5., 15. 7. • Igraj se z mano, predstavitev projekta in izvedba delavnic na Kongresnem trgu v Ljubljani; 30. 5. • izobra`evanje na temo “Fizi~na in komunikacijska dostopnost za ranljive skupine v objektih kulturne dedi{~ine”, postavitev tipnih kart za la`jo orientacijo v prostoru, namenjenih slepim in slabovidnim obiskovalcem muzeja v Slovenskem etnografskem muzeju; 9. 6. • izobra`evanje na temo “Inkluziven muzej in priprava programov”; 16. 6. • Poletna muzejska no~ 2014, predstavitev evropskega projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam, promocija zgibanke “Zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam” ter u~ni koti~ek Kako brati Braillovo pisavo; 21. 6. • izobra`evanje v okviru projekta Dostopnost na temo “Priprava in vodenje evropskih projektov s podro~ja kulture in kulturne dedi{~ine, mened`ment kulturnih vsebin”; 23.–24. 9. Sonja Kogej Rus in [pela Regulj • Na pot po muzejih s kamnom dostopnosti, delavnica na bolni{ni~nem oddelku Vrtca Vodmat na O~esni kliniki v Ljubljani; 1. 10. • konferenca Gluhi v Ljubljani neko~ in danes in odprtje fotografske razstave Gluhi v Ljubljani neko~ in danes (Dru{tvo u~iteljev neko~ in danes); 16. 10. • projekt sodelovanja z romskimi `enskami, vodstvo in pogovor na razstavi Jaz, mi in drugi, [pela Regulj; 8. 11. • izobra`evanje v okviru projekta Dostopnost na temo “Priprava in vodenje evropskih projektov s podro~ja kulture in kulturne dedi{~ine, mened`ment kulturnih vsebin”; 24. in 26. 11. • izobra`evanje v okviru projekta Dostopnost na temo “Integracija ranljivih dru`benih skupin in mo`nost pridobivanja kompetenc”; 2. 12. Ostali dogodki in prireditve v SEM • drugi prijateljski turnir v tradicionalni istrski {portni igri pandolo; v sklopu prireditev Dnevov nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije; 23. 8. • 14. strokovno sre~anje konservatorjev-restavratorjev; 6. 5. • Kamenci z okusom … Spodbujanje ustvarjalnosti romskih `ensk – kot dialo{kega polja za vzpostavljanje medkulturnega dialoga in postopne socio-ekonomske emancipacije romskih `ensk Misija *s Dru{tvo za trajnostni razvoj Pomurja, Romano pejtau{ago, Romsko dru{tvo Kamenci v sodelovanju s SEM; 8. 5. Modna revija in glasbeni nastop na dogodku Kamenci z okusom (Foto: Marko Habi~) • podelitev donatorskih listin SEM vsem donatorjem in podpornikom za pretekli dve leti; 18. 5. Posebni in protokolarni obiski 2014 • delegacija Veleposlani{tva Indije; 10. 1. in 20. 1. • veleposlanik Indije g. Sarvajit Chakravarti in predsednik DZ Slovenije g. Janko Veber; 23. 1. • veleposlanik Indije g. Sarvajit Chakravarti, projekcija filma o Gandhiju; 30. 1. • obisk soproge generalnega direktorja ZN Organizacije za industrijski razvoj (UNIDA) v Slovenskem etnografskem muzeju; 8. 4. 299 SEM si je ogledala soproga generalnega direktorja UNIDA. (Foto: Dokumentacija SEM) • delegacija Veleposlani{tva Indije; 14. 4. in 23. 4. • delegacija Venezuelske ambasade; 23. 5. • kolektiv Etnografskega muzeja Pazin, vodstvo po razstavi Vrata s kustodinjo mag. Polono Sketelj; 28. 5. • sre~anje `irije za nagrado @iva za najbolj{i slovanski muzej; 1. 9. • Dru{tvo Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije Anglunipe; 5. 11. Prireditve, sre~anja zunanjih organizatorjev v SEM • Slovensko etnolo{ko dru{tvo: seje: 4. 2., 13. 2., 1. 4., 21. 5., 11. 6., 2. 9., 7. 10., 14. 10., 4. 11.; okrogla miza: Etnologija in digitalna humanistika; 24. Sonja Kogej Rus in [pela Regulj 4.; predstavitev publicisti~ne dejavnosti Slovenskega etnolo{kega dru{tva v letu 2014; 9. 12. • KULA; Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete: sestanki: 9. 1., 19. 1., 6. 3., 5. 6., 18. 9., 11. 12.; okrogla miza: Antropologi in antropologinje v zdravstvu; 3. 4.; pogovor z urednicami in uredniki etnolo{kih in antropolo{kih revij; 8. 5. • ICOM: sestanek; 28. 1., 18. 3., v sodelovanju s SMS: Tiskovna konferenca Mednarodni muzejski dan 2014; 15. 5. • Zavod Voluntariat: Mednarodno prostovoljstvo – odkrij svet, odkrij sebe; predstavitev programov; 7. 1.; zaklju~ni dogodek projekta NVO inkubator; 1. 12. • uredni{ki odbor Etnologa; 12. 2. • sre~anje koordinatorjev `ive kulturne dedi{~ine; 12. 2. • Ministrstvo za kulturo: sestanek delovne skupine; 5. 3., 19. 3. • Delavnica slovenskih ljudskih plesov: Vstop v slovensko plesno hi{o; 19. 3. • Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije (ZVKDS): sestanek za regionalni DEKD (Dnevi evropske kulturne dedi{~ine) 2014; 27. 3; zaklju~no sre~anje sodelujo~ih pri DEKD 2014; 9. 12. • Matafir, dru{tvo za medkulturne povezave in Mirovni in{titut: okrogla miza; 15. 4. • Dru{tvo Focus, delovno sre~anje na temo ekologije; 24. 4. • okrogla miza dru{tva Evropska Slovenija; 25. 4 • snemanje RTV SLO prispevka za Eurosong; 5. 5. • Mirovni in{titut: sestanek; 27. 5., 2. 6. • Venezuelska ambasada: konferenca; 29. 5. • Dru{tvo Asociacija: mednarodna konferenca, tema: Kulturne politike v biv{ih dr`avah Jugoslavije; 4. 6. • taborni{ko sre~anje; 5. 6. • Muzejska plo{~ad: Festival migrantskega filma; 13. 6. in Festival Stiropor (Bunker in Bi Ko Fe); 24. 6. • odprtje Vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture 2014, na plo{~adi SEM; 15. 6. • Nirvana: Izobra`evalni seminarji za zdrav vid z Leom Angartom; 19. 6., 9.–10. 12. • zaklju~ni dogodek projekta AKTIV; 28. 8. • sre~anje komisije @iva Award; 1. 9. • Dru{tvo Integriteta; 3. in 4. 9. • KORAI – analiza projekta/ rezultati ankete Komercialna razstava; 9. 9. • MOTOVILA: sestanek; 10. 9. • predstavitev projekta Deklice v navzkri`ju z zakonom (Afganistan); 30. 9. • Literarni ve~er. V so`itju, Dru{tvo Romski informacijski in znanstveno­raziskovalni center Slovenije Anglunipe; 5. 11. • Slovensko muzejsko dru{tvo: Regijsko izobra`evanje; 8. 12. • Zavod Bunker – Delavnica in predavanje Giovannija Fusettija, 12. 12. • Javna agencija za knjigo R Slovenije – sestanek; 17. 12. BIBLIOGRAFIJA SODELAVK IN SODELAVCEV SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ZA LETO 2014 Mojca Ra~i~ Ralf ^eplak Mencin ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Predgovor, spremna beseda ^EPLAK MENCIN, Ralf, DULAR, Andrej. Uvodna beseda = Preface. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 13-16; 17-20. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ceplak_dular_uvodna_1. pdf. .COBISS.SI-ID 1735558. Intervju ^EPLAK MENCIN, Ralf (intervjuvanec). Pet predmetov Ralfa ^eplaka Mencina. Delo, ISSN 0350-7521, 14. nov. 2014, leto 57, str. 16, portret. http://www. delo.si/arhiv/5-predmetov-ralfa-ceplaka-mencina.html. .COBISS.SI-ID 1810310. Drugi sestavni deli ^EPLAK MENCIN, Ralf. Jani Cvetko, roj. Toma`i~ (1965-2013). Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 363-366. http://www. etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ceplak_v_spomin.pdf. .COBISS.SI­ID 1741190. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek ^EPLAK MENCIN, Ralf (intervjuvanec). O Regionalni radionici preventivne konzervacije -za{tite kulturnog naslije|a u vanrednim situacijama : BH Radio 1 Bosne i Hercegovine, oddaja Danas, Sarajevo, 17. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1815686. Mojca Ra~i~ ^EPLAK MENCIN, Ralf (intervjuvanec). O Regionalnoj radionici preventivne konzervacije - za{tite kulturnog naslije|a u vanrednim situacijama : Radio Televizija Republike Srpske, oddaja Art ma{ina, Banja Luka, 17. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1815942. ^EPLAK MENCIN, Ralf (intervjuvanec). O Regionalnoj radionici preventivne konzervacije -za{tite kulturnog naslije|a u vanrednim situacijama : Radio Televizija Republike Srpske, oddaje Art ma{ina, Jutranji program, Dnevnik, Banja Luka,17. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1816198. Prispevek na konferenci brez natisa 304 ^EPLAK MENCIN, Ralf. Romska kultura kot vir navdiha in ponosa : prispevek na posvetovanju Eko-Etno romska iniciativa, Razvojno izobra`evalni center, Novo Mesto, 29. maj 2014. Novo mesto, 2014. .COBISS.SI-ID 1809798. ^EPLAK MENCIN, Ralf. Tihotapljenje opija iz Afganistana : prispevek na mednarodnem simpoziju Smuggling anthologies, Idrija, Mestni muzej, 12. okt. 2014. Idrija, 2014. .COBISS.SI-ID 1809542. Druga izvedena dela ^EPLAK MENCIN, Ralf. V de`eli nebesnega zmaja - 350 let stikov Slovencev s Kitajsko : predavanje za slu{atelje Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 21. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1810054. ^EPLAK MENCIN, Ralf (intervjuvanec). Views from participants at the 6th ASEMUS General Conference, Vienna, Austria, 24-27 September 2014. http:// asemus.museum/news/video-participants-asemus-general-conference/. .COBISS. SI-ID 1815430. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik National geographic junior. ^eplak Mencin, Ralf (~lan uredni{kega odbora 2003-). .Slovenska izd... Ljubljana: Rokus, 2003-. ISSN 1581-6869. .COBISS. SI-ID 124339712. Etnolog. Nova vrsta. @idov, Nena (~lan uredni{kega odbora 2012-), ^eplak Mencin, Ralf (urednik 2012-2014), Dular, Andrej (urednik 2014-). .Tiskana izd... Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1991-. ISSN 0354-0316. .COBISS. SI-ID 30616065. Andrej Dular ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja, DULAR, Andrej. Mary looking for shelter : Globasnica/Globasnitz, Podjuna/Jauntal, Austria = (Marija i{~e preno~i{~e). V: PE^E, Miha (ur.). Dnevi etnografskega filma, 10.-14. marec 2014 = Days of Ethnographic Film, March 10-14, 2014. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo = Slovene Ethnological Society, 2014, str. 52. .COBISS.SI-ID 1682310. Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... 305 DULAR, Andrej. Tradicionalno lon~arstvo : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 22. 1. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.), ilustr. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00032.pdf. .COBISS.SI-ID 1782662. Recenzija, prikaz knjige, kritika DULAR, Andrej. Od doma~ega praga do Jeruzalema: fotografski zapisi Petra Nagli~a 1883-1959: razstavni katalog (ur. Miha [pi~ek in Domen Ur{i~). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2013, 72 str., ilustr. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24 = 75, str. 358-359. http://www.etno-muzej.si/files/ etnolog/pdf/etnolog_24_dular_od_domacega_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1740166. DULAR, Andrej. Rant, Helena, Baj`elj, Anton: Sitarski priro~nik (elektronski vir) : navodila za izdelavo `imnatega sita. Kranj: Gorenjski muzej, 2014, 62 str. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 388-391. http:// www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_dular_rant.pdf. .COBISS.SI-ID 1743750. Predgovor, spremna beseda ^EPLAK MENCIN, Ralf, DULAR, Andrej. Uvodna beseda = Preface. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 13-16; 17-20. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ceplak_dular_uvodna_1. pdf. .COBISS.SI-ID 1735558. Drugi sestavni deli DULAR, Andrej. Donacija izdelkov lon~arskega mojstra Franca Krem`arja iz Gmajnice pri Komendi Slovenskemu etnografskemu muzeju. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 263-266. http://www.etno-muzej. si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_dular_donacija_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1737606. Mojca Ra~i~ MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela DULAR, Andrej. Modeli za sla{~i~arstvo. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/album/modeli-za-slascicarstvo. .COBISS.SI-ID 1678214. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Razstava 306 DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). From home to Jerusalem : photographic records of Peter Nagli~ (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Galerija Batana, Rovinj, 24. april - 3. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1825158. DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). Od doma~ega praga do Jeruzalema : fotografski zapisi Petra Nagli~a (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Knji`nica Jo`eta Udovi~a Cerknica, 26. februar - 26. marec 2014. .COBISS.SI-ID 1824902. Druga izvedena dela DULAR, Andrej. [~etkarska obrt dru`ine Nagli~ v [marci pri Kamniku : predavanje v okviru ve~era “Peter Nagli~ (1883-1959) - Kronist svojega ~asa” v organizaciji dru{tva sv. Jakoba, Fran~i{kanski samostan, Kamnik, 21. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1784454. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Dular, Andrej (glavni urednik 1989-1997, urednik 2004, ~lan uredni{kega odbora 2005-), Sketelj, Polona (urednik 1999, 2004, glavni urednik 2005-), @agar, Janja (~lan uredni{kega odbora 1993-), @idov, Nena (urednik 1999, glavni urednik 2000, ~lan uredni{kega odbora 2005-). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1989-. ISSN 1408-290X. .COBISS.SI-ID 16095744. Etnolog. Nova vrsta. @idov, Nena (~lan uredni{kega odbora 2012-), ^eplak Mencin, Ralf (urednik 2012-2014), Dular, Andrej (urednik 2014-). .Tiskana izd... Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1991-. ISSN 0354-0316. .COBISS. SI-ID 30616065. Marko Frelih ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Poljudni ~lanek FRELIH, Marko. Magija amuletov = The magic of amulets. Adria, ISSN 1318-0789, december, januar 2014/2015, str. 88-93, ilustr. .COBISS.SI-ID 1749126. FRELIH, Marko, POLAJNAR, Anja. Forgotten heritage : the largest Roman monument in Slovenia. Sinfo, ISSN 1854-0805. .Tiskana izd.., april 2014, {t. 4, str. 40-42, ilustr. .COBISS.SI-ID 1704070. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji FRELIH, Marko. Magija amuletov = The magic of amulets. V: ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), et al. Magija amuletov = The magic of amulets. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 11-127, ilustr. .COBISS.SI-ID 1817990. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji FRELIH, Marko. Ozirisova dedi{~ina = Osiris' legacy. V: FRELIH, Marko, et al. Egip~anski predmeti iz Sokli~eve zbirke = Egyptian objects from the Sokli~ collection. Slovenj Gradec: Koro{ki pokrajinski muzej: Carinthian Regional Museum, 2014, str. 4-17, ilustr. .COBISS.SI-ID 1710982. Intervju FRELIH, Marko (intervjuvanec). Amuleti - odgovor na prvinski strah. Jana, ISSN 0350-9125, 15. jul. 2014, letn. 42, {t. 28, str. 30-31, ilustr. .COBISS.SI­ID 1818246. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Katalog razstave FRELIH, Marko (avtor, fotograf), HASLAUER, Elfriede, DOLAR, Inja, GRABNER, Valerija, JAVORNIK RISTI^, Simona, RAJ[TER, Brigita. Egip~anski predmeti iz Sokli~eve zbirke = Egyptian objects from the Sokli~ collection. Slovenj Gradec: Koro{ki pokrajinski muzej: Carinthian Regional Museum, 2014. 40 str., ilustr. .COBISS.SI-ID 77620737. FRELIH, Marko (urednik, avtor), HASLAUER, Elfriede, KRAMAR, Sabina, RINDI, Carlo, HÖLBL, Günther, HAMES, Constant, MEHREZ, Shahira, ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik). Magija amuletov = The magic of amulets. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 248 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-41-2. .COBISS.SI-ID 276812544. Mojca Ra~i~ KAJFE@, Tomislav, BRAS KERNEL, Helena, PFLAUM, Miran, FRELIH, Marko, KAJFE@, Tomislav (urednik, fotograf), PFLAUM, Miran (urednik, fotograf), PFLAUM, Veronika (urednik, prevajalec). Mumija in krokodil : Slovenci odkrivamo de`ele ob Nilu : katalog razstave. Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2014. 204 str., ilustr. ISBN 978-961-6169-86-8. .COBISS.SI-ID 272200704. SALVIA, Fulvio de, FRELIH, Marko, HÖLBL, Günther. Magia d'Egitto : nelle collezioni di Lubiana e Siracusa : Museo Archeologico Regionale Paolo Orsi, Siracusa, 10 ottobre-10 novembre 2014. Siracusa: Museo Archeologico Regionale Paolo Orsi, 2014. 19 str., ilustr. .COBISS.SI-ID 1711238. 308 Druge monografije in druga zaklju~ena dela KAJFE@, Tomislav, PFLAUM, Miran, FRELIH, Marko, BRAS KERNEL, Helena. Mumija in krokodil : Slovenci odkrivamo de`ele ob Nilu = The mummy and the crocodile : Slovenes discovering the lands along the Nile. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2014. .14. str., ilustr. ISBN 978-961-6169-87-5. .COBISS.SI-ID 273235968. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek FRELIH, Marko (intervjuvanec). Magija amuletov : oddaja Kulturomat, Prvi program, Radio Slovenija, 13 sept. 2014. .COBISS.SI-ID 1818502. FRELIH, Marko (intervjuvanec). Pogovor o razstavi Magija amuletov : oddaja Obzorja duha, Prvi program, Televizija Slovenija, Ljubljana, 17. avg. 2014. .COBISS.SI-ID 1704582. FRELIH, Marko (intervjuvanec). Pogovor o razstavi Magija amuletov : oddaja Od slike do besede, Radio Ognji{~e, Ljubljana, 21. avg. 2014. .COBISS. SI-ID 1704326. FRELIH, Marko (intervjuvanec), LAZAR, Toma` (intervjuvanec). Pogovor o amuletih : oddaja Sledi `ivljenja, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 13. jun. 2014. .COBISS.SI-ID 1704838. Razstava DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). From home to Jerusalem : photographic records of Peter Nagli~ (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Galerija Batana, Rovinj, 24. april - 3. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1825158. DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). Od doma~ega praga do Jeruzalema : fotografski zapisi Petra Nagli~a (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Knji`nica Jo`eta Udovi~a Cerknica, 26. februar - 26. marec 2014. .COBISS.SI-ID 1824902. FRELIH, Marko (avtor razstave). Magija amuletov : ob~asna razstava, Slovenski etnografski muzej, 18. junij 2014 - 18. januar 2015 = The magic of amulets : temporary exhibition, Slovene ethnographic museum, June 18, 2014 - January 18, 2015. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. .COBISS.SI-ID 1705094. FRELIH, Marko (avtor razstave), KAJFE@, Tomislav (avtor razstave), PFLAUM, Miran (avtor razstave). Mumija in krokodil : Slovenci odkrivamo de`ele ob Nilu : razstava v Narodnem muzeju Slovenije, na ogled od 21. mar. 2014 do 9. febr. 2015 = The mummy and the crocodile : the Slovenians exploring the lands along the Nile : exhibition, National museum of Slovenia, 21 March 2014 -9 February 2015. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2014. .COBISS.SI-ID 1705350. 309 FRELIH, Marko (avtor razstave), MILITELLO, Pietro (avtor razstave), LAMAGNA, Gioconda (avtor razstave). Magia d'Egitto : nelle collezioni di Lubiana e Siracusa : mostra, Museo Archeologico Regionale Paolo Orsi, Siracusa, 10 ottobre -10 novembre 2014. Siracusa: Museo Archeologico Regionale Paolo Orsi, 2014. .COBISS.SI-ID 1821830. FRELIH, Marko (avtor razstave), SALVIA, Fulvio de (avtor razstave), INFERRERA, Ivana (avtor razstave), NOVARA, Lina (avtor razstave), POMA, Luana (avtor razstave). Magia d'Egitto : preziose collezioni dalla Sicilia occidentale e dalla Slovenia : mostra, Museo Regionale Agostino Pepoli, Trapani, 22 novembre 2014 - 18 gennaio 2015. Trapani: Museo Regionale Agostino Pepoli, 2014-2015. .COBISS.SI-ID 1822086. Prispevek na konferenci brez natisa FRELIH, Marko. Above the cataracts : Slovenian perspective of ancient Nubia between 19th and 20th Century : prispevek na mednarodni konferenci Egypt and Austria X, Prague, 1st - 3rd October 2014. .COBISS.SI-ID 1822342. Druga izvedena dela FRELIH, Marko. Dr. Ignacij Knoblehar -raziskovalec Belega Nila : predavanje za Dru{tvo univerzitetnih predavateljev, Ljubljana, 8. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1818758. FRELIH, Marko. Egypt in Slovenia : predavanje ob razstavi Magia d'Egitto : nelle collezioni di Lubiana e Siracusa, Museo Archeologico Regionale Paolo Orsi, Siracusa, 10. okt. 2014. .COBISS.SI-ID 1819014. FRELIH, Marko. Egypt in Slovenia : predavanje ob razstavi Magia d'Egitto : preziose collezioni dalla Sicilia occidentale e dalla Slovenia, Museo Regionale Agostino Pepoli, Trapani, 22. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1819270. FRELIH, Marko. Mimo piramid v Gondokoro : misijonar dr. Ignacij Knoblehar in njegova reka Nil : predavanje ob razstavi Mumija in krokodil, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 1. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1705606. Mojca Ra~i~ SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik FRELIH, Marko (urednik, avtor), ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik). Magija amuletov = The magic of amulets. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 248 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-41-2. .COBISS.SI-ID 276812544. Anja Jerin ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 310 1.04 Strokovni ~lanek JERIN, Anja (avtor, fotograf). Nesnovna kulturna dedi{~ina in njeno dokumentiranje. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 1/2, str. 29-31, ilustr. .COBISS.SI-ID 37629997. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji JERIN, Anja. Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine na spletni strani Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine = Promotion of the intangible cultural heritage on the website of the Coordinator for the Protection of the Intangible Cultural Heritage. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 37-42, ilustr. .COBISS.SI-ID 1713030. ROGELJ [KAFAR, Bojana, ZDRAVI^ POLI^, Nina, @IDOV, Nena, PUKL, Adela, JERIN, Anja. Slovenia = Slovenija. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), ZHUKAVA, Aksana. Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 108-115. .COBISS.SI-ID 1702278. Predgovor, spremna beseda JERIN, Anja. Predgovor = Foreword. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 7-9. .COBISS.SI-ID 1712518. Drugi sestavni deli JERIN, Anja (avtor, fotograf). Aktivnosti Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2014. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 4, str. 82-84, ilustr. .COBISS.SI-ID 37977133. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Magistrsko delo JERIN, Anja. Dokumentarna vrednost dela Frana Vesela, fotografa z za~etka 20. stoletja : magistrsko delo. Kamnik: .A. Jerin., 2014. 179 f., ilustr. .COBISS. SI-ID 56627554. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Razstava @IDOV, Nena (avtor razstave), JERIN, Anja (avtor razstave). Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` : nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije : ob~asna razstava, 311 Slovenski etnografski muzej, 25. sept. - 7. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1716614. @IDOV, Nena (avtor razstave), JERIN, Anja (avtor razstave). Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije skozi fotografijo : ob~asna razstava, Kavarna Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana, 25. sept. - 7. nov. 2014. .COBISS. SI-ID 1716870. Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa JERIN, Anja. Intangible cultural heritage in the Slovene educational system : examples of good practices from a Slovene kindergarten and primary school : vabljeno predavanje na sre~anju 8th Annual Meeting of the South East European Experts Network on Intangible Cultural Heritage, Limassol, 14. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1724550. JERIN, Anja. Od Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine do Registra `ive kulturne dedi{~ine : predavanje na Letnem strokovnem seminarju UNESCO ASP koordinatorjev, Kranjska gora, 7. 11. 2014. http://www. unesco-sole.si/srecanja.php/seminar_2014.html. .COBISS.SI-ID 1727366. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik JERIN, Anja (urednik), ZIDARI^, Tja{a (urednik, prevajalec), @IDOV, Nena (urednik). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-40-5. .COBISS. SI-ID 275254272. Fotograf VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Tokovi vizualne antropologije 2014 : sodelovanje, intimnost in revolucija : novosti in kontinuitete v prepletenem svetu. Mojca Ra~i~ Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, .{t.. 4, str. 74-76, ilustr. .COBISS.SI-ID 37976365. ZIDARI^, Tja{a. Izdelovanje trni~ev in pisav : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 19. 2. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.). http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00033.pdf. .COBISS.SI-ID 1773446. Sonja Kogej-Rus ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Drugi sestavni deli 312 KOGEJ-RUS, Sonja. Prireditve v SEM v letu 2013. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 299-322, ilustr. http://www.etno-muzej. si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_kogej_prireditve_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1739398. Maja Kostric Grubi{i} ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Drugi sestavni deli ZDRAVI^ POLI^, Nina, KOSTRIC GRUBI[I], Maja. Razstavna dejavnost SEM v letu 2013. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 285-298, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_zdravic_ kostric_razstavna_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1739142. Ana Motnikar SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Konservator-restavrator. Motnikar, Ana (glavni urednik 2011-2014). Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2006-. ISSN 1854-5289. .COBISS.SI-ID 226896128. Adela Pukl ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji ROGELJ [KAFAR, Bojana, ZDRAVI^ POLI^, Nina, @IDOV, Nena, PUKL, Adela, JERIN, Anja. Slovenia = Slovenija. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), ZHUKAVA, Aksana. Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 108-115. .COBISS.SI­ID 1702278. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek PUKL, Adela (intervjuvanec). Simbolika pusta : oddaja Kulturomat, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 1. mar. 2014. .COBISS.SI-ID 1614726. Razstava PUKL, Adela (avtor razstave). Godba s(m)o ljudje : razstava ob 130-letnici Godbe Dom`ale : Slamnikarski muzej, Godbeni dom Dom`ale, april-november 2014. Dom`ale: Godba Dom`ale, 2014. .COBISS.SI-ID 1636230. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik [TRAJHAR, Mateja (urednik). Godba s(m)o ljudje : jubilejni ~asopis ob 130. obletnici Kulturnega dru{tva Godba Dom`ale, (Slamnik, Posebna priloga, letn. 54, maj 2014). Dom`ale: Ob~ina, 2014. 16 str., ilustr. .COBISS.SI-ID 1724806. Mojca Ra~i~ ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Bibliografija, kazalo ipd. RA^I^, Mojca. Bibliografija sodelavk in sodelavcev SEM za leto 2013. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 323-356. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_racic_bibliografija_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1739654. Bojana Rogelj [kafar ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji ROGELJ [KAFAR, Bojana. Slovenski etnografski muzej, Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine = The Slovene Ethnographic Museum, Coordinator for the protection of the intangible cultural heritage. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 24-27, ilustr. .COBISS.SI-ID 1712262. ROGELJ [KAFAR, Bojana, ZDRAVI^ POLI^, Nina, @IDOV, Nena, PUKL, Adela, JERIN, Anja. Slovenia = Slovenija. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), ZHUKAVA, Aksana. Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 108-115. .COBISS.SI-ID 1702278. Mojca Ra~i~ Predgovor, spremna beseda RIHTER, Andreja, ROGELJ [KAFAR, Bojana. Slavic carnivals - exhibition. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.). Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 4-5, portreta. .COBISS.SI-ID 1702022. ROGELJ [KAFAR, Bojana. Predgovor = Foreword. V: ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), et al. Magija amuletov = The magic of amulets. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 5-8. .COBISS.SI­ID 1817478. ROGELJ [KAFAR, Bojana. Razstavi “Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk” 314 na pot = To accompany the exhibition “Designing for Museums: Mojca Turk”. V: TURK, Mojca. Oblikovanje za muzeje : razstava, 6. marec -4. april 2014 = Designing for museums : exhibition, 6 March - 4 April 2014. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, str. .3., .5., ilustr. .COBISS.SI-ID 1822598. Intervju ROGELJ [KAFAR, Bojana (intervjuvanec). Slovenski etnografski muzej skrbi za dedi{~ino. Rodna gruda, ISSN 2385-9199. .Tiskana izd.., december 2014, str. 40-45, ilustr. .COBISS.SI-ID 1749382. SEKUNDARNO AVTORSTVO Avtor dodatnega besedila GOLE@ KAU^I^, Marjetka (scenarist), DOLINAR, Danica (urednik). Svitaj se, svitaj … : podobe glasbene folkloristike : dokumentarni film ob 80-letnici Glasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SAZU. Ljubljana: TV Slovenija, 2014. 1 video DVD (52 min 25 sek), barve in ~-b, zvok. .COBISS.SI-ID 37691949. Polona Sketelj ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Poljudni ~lanek SKETELJ, Polona. Dobrodo{li v prazni~nih dneh : prina{alci sre~e in dobre letine. Kme~ki glas, ISSN 0350-4093, 24. dec. 2014, leto 71, {t. 52, str. 7, ilustr. .COBISS.SI-ID 1816966. Drugi sestavni deli KRI@NAR, Na{ko, TOMA@I^, Tanja, VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja, SKETELJ, Polona, SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid. Drobci spomina na Jadrana Sterleta (1949-2014). Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, .{t.. 4, str. 6-8, ilustr. .COBISS.SI-ID 37991213. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Strokovna monografija SKETELJ, Polona. Vrata : prostorski in simbolni prehodi `ivljenja : .vodnik po osrednji ob~asni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja.. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. 565 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-42-9. .COBISS.SI­ID 276834048. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek SKETELJ, Polona (intervjuvanec). The heritage of doors in Slovenia : Televizija 315 Slovenija, Prvi program, Slovenian magazine. Ljubljana, 18. 1. 2014. http://ava. rtvslo.si/predvajaj/slovenian-magazine/ava2.174256045/. .COBISS.SI-ID 1677446. SKETELJ, Polona (intervjuvanec). O razstavi Vrata, prostorski in simbolni prehodi `ivljenja : Televizija Va{ kanal. Ljubljana, 4. 2. 2014. .COBISS.SI-ID 1677190. SKETELJ, Polona (intervjuvanec). Razstava Vrata v Slovenskem etnografskem muzeju : Va{ kanal, Drobtinice iz prestolnice. Novo mesto, 4. 2. 2014. .COBISS.SI­ID 1677702. Predavanje na tuji univerzi SKETELJ, Polona. Vrata, regionalizacija, regionalizmi : predavanje za slu{atelje seminarja Etnolo{ke regionalne raziskave Slovenije, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 17. okt. 2014. .COBISS.SI-ID 1817222. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Dular, Andrej (glavni urednik 1989-1997, urednik 2004, ~lan uredni{kega odbora 2005-), Sketelj, Polona (urednik 1999, 2004, glavni urednik 2005-), @agar, Janja (~lan uredni{kega odbora 1993-), @idov, Nena (urednik 1999, glavni urednik 2000, ~lan uredni{kega odbora 2005-). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1989-. ISSN 1408-290X. .COBISS.SI-ID 16095744. Intervjuvanec Okrogla miza : pogovor v okviru mednarodnega kolokvija Muzeji na prostem in ekomuzeji kot izziv sodobnemu varstvu in popularizaciji kulturne dedi{~ine -primer De`ele kozolcev, Osnovna {ola dr. Pavla Luna~ka, [entrupert, 31. mar. 2014. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, OE Novo mesto; [entrupert: Ob~ina: De`ela kozolcev, 2014. .COBISS.SI-ID 1816710. 316 Mojca Ra~i~ Barbara Sosi~ ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Poljudni ~lanek SOSI^, Barbara. Neponovljivo in neprecenljivo. SLO, ISSN 2350-4641, 2014, {t. 1, str. 54-61, ilustr. .COBISS.SI-ID 1646982. SOSI^, Barbara. Fotografski atelje Holynski. Svet & ljudje, ISSN 1408-7952. .Tiskana izd.., maj 2014, {t. 187, str. 64-66, ilustr. .COBISS.SI-ID 1653638. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci SOSI^, Barbara. The riches of Orel's field teams on the website of the Slovene Ethnographic Museum. V: MEYER, Holger (ur.), et al. Corpora ethnographica online : Strategien der Digitalisierung kultureller Archive und ihrer Präsentation im Internet, (Rostocker Beiträge zur Volkskunde und Kulturgeschichte, 5). Münster, Westf: Waxmann, 2014, str. 101-116, ilustr. .COBISS.SI-ID 1748870. Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci SOSI^, Barbara. La numérisation des enquetes ethnologiques de terrain depuis la Seconde Guerre Mondiale en Slovenie = Digitalization of fieldwork team documents in Slovene ethnographic museum. V: LAUBRIE, Edouard de (ur.), BOUVY­THABOUREY, Guylaine (ur.), DEL PORTO, Pierre (ur.). Collections de l'agriculture : nouvelles dynamique = Agriculture collections : a new dynamic. .Marseille: Musée des civilisation de l'Europe et de la Mediterranée, 2014, str. 52. .COBISS.SI-ID 1725830. SOSI^, Barbara. Comment le patrimoine agricole peut-il etre utilisé dans l'agriculture locale contemporaine? = How can the agricultural heritage be used today in local agriculture?. V: LAUBRIE, Edouard de (ur.), BOUVY-THABOUREY, Guylaine (ur.), DEL PORTO, Pierre (ur.). Collections de l'agriculture : nouvelles dynamique = Agriculture collections : a new dynamic. .Marseille: Musée des civilisation de l'Europe et de la Mediterranée, 2014, str. 55. .COBISS.SI-ID 1726086. Recenzija, prikaz knjige, kritika SOSI^, Barbara. Volpi Lisjak, Bruno: O zgodovini in dedi{~ini slovenskega morskega ribi{tva. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej; Kri`: Ribi{ki muzej tr`a{kega primorja, 2013, 150 str., ilustr. (Zbirke s te ali one strani? = Collezioni di qua o di la del confine?; 5). Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 361-362. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ sosic_volpi.pdf. .COBISS.SI-ID 1740934. SOSI^, Barbara. Iztok Ilich: Varuhi izro~ila. Na{a kulturna dedi{~ina v dobrih rokah; Mohorjeva dru`ba, Celovec, 2014, 240 str. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 3, str. 64-65, ilustr. .COBISS. SI-ID 37783341. SOSI^, Barbara. Maja Korun Ho~evar (ur.): Delavnica, polna nereda. Sodobni rokodelci in oblikovalci v Sloveniji; Zavod Lab laar, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana 2014, 187 str. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 4, str. 47-48, ilustr. .COBISS.SI-ID 37955629. Predgovor, spremna beseda HUDELJA, Mihaela, SOSI^, Barbara. Etnolo{ko dokumentarno gradivo je osnova za raziskovalno delo in njegovo promocijo med uporabniki : gostujo~i uvodnik. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 1/2, str. 6-7. .COBISS.SI-ID 55220834. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Razstava SOSI^, Barbara (avtor razstave). Sre~na de`ela je, vino rodi ... : zgodovina vinogradni{tva in vinarstva na Vipavskem : stalna razstava, Lanthierijev dvorec, Vipava. Vipava: Visoka {ola za vinogradni{tvo in vinarstvo, Univerza v Novi Gorici, 2014. http://www.etno-muzej.si/sl/gostovanja-sem/srecna-dezela-je-vino-rodi-o­zgodovini-vinogradnistva-in-vinarstva-na-vipavskem. .COBISS.SI-ID 1814150. Prispevek na konferenci brez natisa SOSI^, Barbara. Boris Orel, an organizer of field teams in Slovene ethnographic museum : predavanje na mednarodnem simpoziju “L'eredita di Lamberto Loria (1855-1913) per un museo nazionale di etnografia”, Instituto Centrale per la Demoetnoantropologia, Rim, 24. oktober 2014. .COBISS.SI-ID 1725062. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva. Sosi~, Barbara (gostujo~i urednik 2014). Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo, 1975-. ISSN 0351-2908. .COBISS. SI-ID 6725378. Oseba, ki intervjuva POLJAK ISTENI^, Sa{a (intervjuvanec), LEDINEK LOZEJ, [pela (intervjuvanec), KUNEJ, Drago (intervjuvanec). Etnologija in digitalna humanistika : razprava na Etnolo{kem ve~eru v Slovenskem etnografskem muzeju, 24. 4. 2014. Ljubljana, 2014. .COBISS.SI-ID 36995629. Mojca Ra~i~ Miha [pi~ek ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek [PI^EK, Miha. Fotografska zbirka Petra Nagli~a. Foto antika, ISSN 1318­9913, 2014, {t. 31, str. 2-7, ilustr. .COBISS.SI-ID 1682054. [PI^EK, Miha. Ljubljana na razglednicah Vekoslava Kramari~a. Arhitektov bilten, ISSN 0352-1982, letn. 43, {t. 199/200 (dec. 2013), str. 32-37, ilustr. .COBISS.SI-ID 37638149. 318 Drugi sestavni deli [PI^EK, Miha. Odkrit del fotografske zapu{~ine papirnice M. Ti~ar v Ljubljani : obogatitev fototeke SEM z negativi razglednic ljubljanskega fotografa Antona [u{ter{i~a. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 267-270, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ spicek_odkrit_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1737862. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Razstava DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). From home to Jerusalem : photographic records of Peter Nagli~ (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Galerija Batana, Rovinj, 24. april - 3. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1825158. DULAR, Andrej (avtor razstave), FRELIH, Marko (avtor razstave), [PI^EK, Miha (avtor razstave). Od doma~ega praga do Jeruzalema : fotografski zapisi Petra Nagli~a (1883-1959) : gostovanje ob~asne razstave SEM, Knji`nica Jo`eta Udovi~a Cerknica, 26. februar - 26. marec 2014. .COBISS.SI-ID 1824902. Druga izvedena dela ŠPI^EK, Miha. Fotografska zbirka Petra Nagli~a : predavanje v okviru ve~era “Peter Nagli~ (1883-1959) - Kronist svojega ~asa” v organizaciji dru{tva sv. Jakoba, Fran~i{kanski samostan, Kamnik, 21. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1828998. SEKUNDARNO AVTORSTVO Fotograf JERIN, Anja (avtor, fotograf). Aktivnosti Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine v letu 2014. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 4, str. 82-84, ilustr. .COBISS.SI-ID 37977133. TURK, Mojca (umetnik). Oblikovanje za muzeje : razstava, 6. marec - 4. april 2014 = Designing for museums : exhibition, 6 March - 4 April 2014. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. .32. str., ilustr. ISBN 978-961-6388-39-9. .COBISS.SI-ID 272597504. Avtor razstave NAGLI^, Peter (fotograf). Dru`insko romanje na [marno goro : fotopis Petra Nagli~a iz leta 1933 : gostujo~a razstava Slovenskega etnografskega muzeja v galeriji na [marni gori, 5. oktober 2014 - 2015. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014-2015. .COBISS.SI-ID 1790086. Domen Ur{i~ SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik, avtor), BATI^, Jerneja (urednik), UR[I^, Domen (urednik). ICOM Slovenia. Ljubljana: ICOM, Slovene national comittee, 2014. .8. str., ilustr. .COBISS.SI-ID 1710470. Nadja Valentin~i~ Furlan ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja, DULAR, Andrej. Mary looking for shelter : Globasnica/Globasnitz, Podjuna/Jauntal, Austria = (Marija i{~e preno~i{~e). V: PE^E, Miha (ur.). Dnevi etnografskega filma, 10.-14. marec 2014 = Days of Ethnographic Film, March 10-14, 2014. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo: = Slovene Ethnological Society, 2014, str. 52. .COBISS.SI-ID 1682310. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Interpretacija dedi{~ine igranega filma : “Tematska pot Na svoji zemlji” v Ba{ki Grapi. V: DOL@AN ER@EN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid (ur.), VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dedi{~ine, (Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 48). Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo, 2014, str. 187-211, 283-284. .COBISS. SI-ID 1727110. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine s karakteristi~nimi video prikazi = The promotion of the intangible cultural heritage Mojca Ra~i~ through representative video presentations. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 50-58, ilustr. .COBISS.SI-ID 1713542. Intervju VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (intervjuvanec). Spo{tljiv odnos do kulturne dedi{~ine gojijo tudi mali ekrani : intervju z Nadjo Valentin~i~ : MMC RTV SLO, rubrika Drugo, 20. 5. 2013. http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/spostljiv-odnos-do­ 320 kulturne-dediscine-gojijo-tudi-mali-zasloni/349774. .COBISS.SI-ID 1813894. Drugi sestavni deli KRI@NAR, Na{ko, TOMA@I^, Tanja, VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja, SKETELJ, Polona, SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid. Drobci spomina na Jadrana Sterleta (1949-2014). Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, .{t.. 4, str. 6-8, ilustr. .COBISS.SI-ID 37991213. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Dnevi etnografskega filma 2014, Ljubljana, SEM, 10.-14. marec 2014 : DEF po DEF, SEM, 15. maj 2014, galerija Fotografija, 21. junij 2014. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 271-273, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_ valentincic_dnevi_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1738374. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. DEF po DEF : Podobe {olstva v Afriki in Poletna muzejska no~. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351­2908, 2014, 54, {t. 3, str. 76-77, ilustr. .COBISS.SI-ID 513397612. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Tokovi vizualne antropologije 2014 : sodelovanje, intimnost in revolucija : novosti in kontinuitete v prepletenem svetu. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, .{t.. 4, str. 74-76, ilustr. .COBISS.SI-ID 37976365. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Raziskovalni ali dokumentarni film, zvo~ni ali video posnetek VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (avtor, filmski monta`er). Magija amuletov. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. 1 video DVD (3,5 min), barve, zvok. .COBISS.SI-ID 1813126. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (avtor, filmski monta`er). Ustvarjanje ro` iz papirja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. 1 video DVD (17,5 min), barve, zvok. .COBISS.SI-ID 1812870. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek RUPNIK, Brigita (intervjuvanec), VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (intervjuvanec). O osebnih spominih : prispevek v oddaji Dobra ura z Milico, Televizija Slovenija, I. program, Ljubljana, 29. jan. 2014. http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dobra­ura-z-milico/ava2.174258760/00:24:22. .COBISS.SI-ID 1813382. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (intervjuvanec), PALAI], Tina (intervjuvanec). Podobe {olstva v Afriki, DEF po DEF : Radio Ognji{~e, Ljubljana, 14. mar. 2014. .COBISS.SI-ID 1813638. Predavanje na tuji univerzi VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Aplikativna vizualna etnografija v SEM : predavanje za slu{atelje predmeta Vizualna antropologija, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 13. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1814406. Prispevek na konferenci brez natisa VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. AV documentation of intangible cultural heritage for the Slovene Register of Intangible Cultural Heritage : predavanje na konferenci EASA 2014 Collaboration, Intimacy & Revolution, Talin, Estonija, 31. jul. 2014. http://www.nomadit.co.uk/easa/easa2014/panels.php5?PanelID=3026. .COBISS.SI-ID 1814662. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Strategy of audiovisual documentation of the intangible cultural heritage for the Slovene Register of Intangible Cultural Heritage : predavanje na mednarodnem posvetovanju Documenting and Presenting the Intangible Cultural Heritage with Film, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 26. sept. 2014. http://www.nesnovnadediscina.si/sites/default/files/conference_ ich_and_film_1.pdf. .COBISS.SI-ID 1814918. Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja. Museum and visual anthropology associated : predavanje na seminarju AV dokumentacija i prezentacija, MUVI 05, Muzeji, video, film, Muzejski dokumentacijski centar, Zagreb, 4. dec. 2014. .COBISS.SI-ID 1815174. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik DOL@AN ER@EN, Tatjana (urednik), SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid (urednik), VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (urednik). Interpretacije dedi{~ine, (Knji`nica Mojca Ra~i~ Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 48). Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo, 2014. 292 str., ilustr. ISBN 978-961-6775-16-8. .COBISS.SI-ID 275968512. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (urednik). Galerija pripovedovalcev 2014. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. 1 video DVD (36,5 min), barve, zvok. .COBISS.SI-ID 1812614. Prevajalec PE^E, Miha (urednik, prevajalec). Dnevi etnografskega filma, 10.-14. marec 2014 = Days of Ethnographic Film, March 10-14, 2014. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo = Slovene Ethnological Society, 2014. 70 str., ilustr. ISBN 978­ 322 961-6775-15-1. .COBISS.SI-ID 272538368. Nina Zdravi~ Poli~ ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci ZDRAVI^ POLI^, Nina. Povezovanje dedi{~ine s turizmom = Connecting heritage with tourism. V: Museums and cultural tourism : connecting differences = Muzeji i kulturni turizam : povezivanje razli~itosti. Zlatibor: .s.n.., 2014, str. 18-19. .COBISS.SI-ID 1821574. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji ROGELJ [KAFAR, Bojana, ZDRAVI^ POLI^, Nina, @IDOV, Nena, PUKL, Adela, JERIN, Anja. Slovenia = Slovenija. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), ZHUKAVA, Aksana. Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 108-115. .COBISS.SI-ID 1702278. Recenzija, prikaz knjige, kritika ZDRAVI^ POLI^, Nina. Marketing muzejev: teorija in praksa v slovenskih muzejih (ur. Nina Zdravi~ Poli~ in Mihael Kline). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2013, 191 str., ilustr. (Zbirka Priro~niki SEM). Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 360-361. http://www.etno-muzej.si/files/ etnolog/pdf/etnolog_24_zdravic_marketing.pdf. .COBISS.SI-ID 1740678. Drugi sestavni deli ZDRAVI^ POLI^, Nina. Razstava “Oblikovanje za muzeje” = The exhibition “Designing for Museums”. V: TURK, Mojca. Oblikovanje za muzeje : razstava, 6. marec -4. april 2014 = Designing for museums : exhibition, 6 March -4 April 2014. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, str. .9-11., ilustr. .COBISS. SI-ID 1822854. ZDRAVI^ POLI^, Nina, KOSTRIC GRUBI[I], Maja. Razstavna dejavnost SEM v letu 2013. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 23 = 74, str. 285-298, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_zdravic_ kostric_razstavna_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1739142. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik, avtor), BATI^, Jerneja (urednik), UR[I^, Domen (urednik). ICOM Slovenia. Ljubljana: ICOM, Slovene national comittee, 2014. .8. str., ilustr. .COBISS.SI-ID 1710470. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek ZDRAVI^ POLI^, Nina (intervjuvanec), KLINE, Miro (intervjuvanec), [TURM, Lili (intervjuvanec). Muzejski marketing : Radio Slovenija, Program Ars, oddaja Arsov forum. Ljubljana, 18. jun. 2014. http://4d.rtvslo.si/arhiv/arsov­forum/174282174. .COBISS.SI-ID 1694854. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik FRELIH, Marko (urednik, avtor), ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik). Magija amuletov = The magic of amulets. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 248 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-41-2. .COBISS.SI-ID 276812544. RIHTER, Andreja (urednik), ZDRAVI^ POLI^, Nina (urednik). Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014. 117 str., ilustr. ISBN 978-961-92433-6-7. .COBISS.SI-ID 274044416. Tja{a Zidari~ ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji ZIDARI^, Tja{a. Pandolo na plo{~adi Slovenskega etnografskega muzeja : primer dobre prakse sodelovanja z nosilci nesnovne kulturne dedi{~ine = Pandolo on the open space in front of the Slovene Ethnographic Museum : an example of the good cooperation with the bearers of the intangible cultural heritage. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 43-49, ilustr. .COBISS.SI-ID 1713286. Mojca Ra~i~ Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... ZIDARI^, Tja{a (avtor, fotograf). Slamnikarstvo na Dom`alskem : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 17. 6. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.). http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00036.pdf. .COBISS.SI-ID 1706118. ZIDARI^, Tja{a. Priprava bov{kih krafov : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 21. 10. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.). http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00037.pdf. .COBISS.SI-ID 1711750. 324 ZIDARI^, Tja{a. Izdelovanje trni~ev in pisav : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 19. 2. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.).http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00033.pdf. .COBISS.SI-ID 1773446. Drugi sestavni deli ZIDARI^, Tja{a. Pandolo : prijateljski turnir v tradicionalni istrski igri pred Slovenskim etnografskim muzejem. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 275-278, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/ pdf/etnolog_24_zidaric_pandolo_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1738630. ZIDARI^, Tja{a. Poro~ilo o konferenci o nesnovni kulturni dedi{~ini Velike Britanije : (Intangible cultural heritage in the UK: promoting and safeguarding our diverse living cultures) : London, 20. september 2014. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 279-283, ilustr. http://www.etno-muzej.si/ files/etnolog/pdf/etnolog_24_zidaric_porocilo_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1738886. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik JERIN, Anja (urednik), ZIDARI^, Tja{a (urednik, prevajalec), @IDOV, Nena (urednik). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-40-5. .COBISS. SI-ID 275254272. Prevajalec JERIN, Anja (urednik), ZIDARI^, Tja{a (urednik, prevajalec), @IDOV, Nena (urednik). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-40-5. .COBISS. SI-ID 275254272. PE^E, Miha (urednik, prevajalec). Dnevi etnografskega filma, 10.-14. marec 2014 = Days of Ethnographic Film, March 10-14, 2014. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo = Slovene Ethnological Society, 2014. 70 str., ilustr. ISBN 978­961-6775-15-1. .COBISS.SI-ID 272538368. Janja @agar ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Recenzija, prikaz knjige, kritika 325 @AGAR, Janja. Vrata, prostorski in simbolni prehodi `ivljenja : Slovenski etnografski muzej, 2013-2015. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 251-258, ilustr. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/ etnolog_24_zagar_vrata_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1736838. @AGAR, Janja. Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta: vodnik po stalni razstavi Slovenskega etnografskega muzeja (ur. Janja @agar). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2013, 191 str., ilustr. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 357-358. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/ etnolog_24_zagar_jaz_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1739910. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Druga izvedena dela @AGAR, Janja. Nakit in okras v zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja : predavanje za slu{atelje Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje, Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 19. mar. 2014. .COBISS.SI-ID 1812358. @AGAR, Janja. Nakit je ... : uvodni histori~ni pregled nakita in okrasa po arheolo{kih najdbah in slikarskih upodobitvah : predavanje za slu{atelje Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje, Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 19. feb. 2014. .COBISS.SI-ID 1812102. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Dular, Andrej (glavni urednik 1989-1997, urednik 2004, ~lan uredni{kega odbora 2005-), Sketelj, Polona (urednik 1999, 2004, glavni urednik 2005-), @agar, Janja (~lan uredni{kega odbora 1993-), @idov, Nena (urednik 1999, glavni urednik 2000, ~lan uredni{kega odbora 2005-). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1989-. ISSN 1408-290X. .COBISS.SI-ID 16095744. Mojca Ra~i~ Mentor - drugo GOLOB, Stanislava (avtor razstave). Ko v pesku lebdijo zgodbe : razstava v ciklu osebnih razstav obiskovalcev SEM Moje `ivljenje, moj svet, Slovenski etnografski muzej, 3. nov. 2014 -9. feb. 2015. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014-2015. http://www.etno-muzej.si/sl/vitrinske-razstave-obiskovalcev/ stanka-golob-ko-v-pesku-lebdijo-zgodbe. .COBISS.SI-ID 1811846. ROZMAN BITENC, Viktorija (avtor razstave). Pogled na svet skozi o~i ~rnega angela : razstava v ciklu osebnih razstav obiskovalcev SEM Moje `ivljenje, moj svet, Slovenski etnografski muzej, 6. feb. - 6. maj 2014. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014. http://www.etno-muzej.si/sl/razstave-obiskovalcev/ viktorija-rozman-pogled-skozi-oci-crnega-angela. .COBISS.SI-ID 1811590. 326 Nena @idov ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Poljudni ~lanek @IDOV, Nena (intervjuvanec). Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` : razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. @enevske novice, dec. 2014, {t 53, str. 14-15, ilustr. .COBISS.SI-ID 1729158. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji @IDOV, Nena. Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije : dileme pri varovanju v lu~i Unescove konvencije. V: DOL@AN ER@EN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid (ur.), VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dedi{~ine, (Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 48). Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo, 2014, str. 150-161, 281. .COBISS.SI-ID 1726854. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji ROGELJ [KAFAR, Bojana, ZDRAVI^ POLI^, Nina, @IDOV, Nena, PUKL, Adela, JERIN, Anja. Slovenia = Slovenija. V: RIHTER, Andreja (ur.), ZDRAVI^ POLI^, Nina (ur.), ZHUKAVA, Aksana. Slavic carnivals : feasts connect the people. Ljubljana .etc..: Forum of Slavic Cultures .etc.., 2014, str. 108-115. .COBISS.SI­ID 1702278. @IDOV, Nena. Slovenski etnografski muzej in promocija nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije = The Slovene Ethnographic Museum and the promotion of the intangible cultural heritage of Slovenia. V: JERIN, Anja (ur.), ZIDARI^, Tja{a (ur.), @IDOV, Nena (ur.). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014, str. 30-36, ilustr. .COBISS.SI-ID 1712774. Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... @IDOV, Nena (avtor, fotograf). Vrbi{ke {eme : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350-6407, 9. 5. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.). http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00034.pdf. .COBISS.SI-ID 1712006. @IDOV, Nena (avtor, fotograf), BENO, Ana. Zagori{ke ma~kare : opis enote `ive kulturne dedi{~ine. Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine, ISSN 2350­6407, 12. 6. 2014, 1 PDF datoteka (3 str.). http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Ziva/Rzd-02_00035.pdf. .COBISS.SI-ID 1705862. Recenzija, prikaz knjige, kritika @IDOV, Nena. Praznovanja med tradicijo in sodobnostjo: povzetki: znanstveni posvet ob 90-letnici Slovenskega etnografskega muzeja: Ljubljana, 16-17. oktober 2013 (ur. Nena @idov). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2013, 28 str. Slovenski etnografski muzej, 2013, 72 str., ilustr. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 359-360. http://www.etno-muzej.si/files/ etnolog/pdf/etnolog_24_zidov_praznovanja_1.pdf. .COBISS.SI-ID 1740422. @IDOV, Nena. Mencej, Mirjam: Sem vso no~ lutal v krogu: simbolika kro`nega gibanja v evropski tradicijski kulturi. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete, 2013 (Zbirka Studia mythologica Slavica. Supplementa, ISSN 1581-9744 ; suppl. 7) str., ilustr. (Zbirka Priro~niki SEM). Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 383­ 386. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_24_zidov_mencej.pdf. .COBISS.SI-ID 1743238. @IDOV, Nena. Ilich, Iztok: Varuhi izro~ila: na{a kulturna dedi{~ina v dobrih rokah. Celovec: Mohorjeva dru`ba, 2014, 240 str., ilustr. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 403-406. http://www.etno-muzej.si/ files/etnolog/pdf/etnolog_24_zidov_ilich.pdf. .COBISS.SI-ID 1745030. Intervju @IDOV, Nena (intervjuvanec). Dr. Nena @idov : etnologinja in kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju. Dnevnik, ISSN 1318-0320, 23. 12. 2014, letn. 64, str. 6, portret. .COBISS.SI-ID 1734790. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Pristne pustne vragolije, stare vra`e in obredja … : dr. Nena @idov, etnologinja, kustosinja in muzejska svetnica : o `ivi kulturni dedi{~ini na Slovenskem. Na{a `ena, ISSN 0350-9737, feb. 2014, letn. 74, {t 2, str. 16-21, ilustr., portret. .COBISS.SI-ID 1611398. Mojca Ra~i~ IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek @IDOV, Nena (intervjuvanec). Velikono~na praznovanja na Slovenskem : oddaja Za Slovence po svetu, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 17. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1714822. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Pustne skupine v Registru `ive kulturne dedi{~ine : KA-TV, Tolmin, 14. febr. 2014. .COBISS.SI-ID 1713798. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Lectarstvo na Slovenskem : oddaja Pod klobukom, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 25. dec. 2014. .COBISS.SI-ID 1735046. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Cvetnonedeljske butare na Slovenskem : 328 oddaja Nedeljska reporta`a, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 13. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1714310. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Vra`e bo`i~no-novoletnega ~asa, povezane s sre~o : oddaja Nedeljsko jutro, Prvi program, Radio Slovenija, Ljubljana, 28. dec. 2014. .COBISS.SI-ID 1735302. @IDOV, Nena (intervjuvanec). Simbolika pirhov in pirhi iz Bene{ke Slovenije : Dnevnik, Rai Furlanija Julijska krajina, Trst, 11. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1714566. Razstava @IDOV, Nena (avtor razstave). Pierhe : fotografska razstava pirhov s Tar~muna in Robidi{~a, Bene{ka galerija, [pietar/San Pietro, 11. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1716358. @IDOV, Nena (avtor razstave), JERIN, Anja (avtor razstave). Tradicionalno izdelovanje papirnatih ro` : nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije : ob~asna razstava, Slovenski etnografski muzej, 25. sept. - 7. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1716614. @IDOV, Nena (avtor razstave), JERIN, Anja (avtor razstave). Nesnovna kulturna dedi{~ina Slovenije skozi fotografijo : ob~asna razstava, Kavarna Slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana, 25. sept. - 7. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1716870. Predavanje na tuji univerzi @IDOV, Nena. Homeopatija na Slovenskem : predavanje za {tudente 1. letnika 2. stopnje OEiKA pri predmetu Etnolo{ke regionalne raziskave Slovenije, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 4. nov. 2014. .COBISS.SI-ID 1719174. Prispevek na konferenci brez natisa @IDOV, Nena. Dileme, povezane z vpisovanjem nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije v Register `ive kulturne dedi{~ine : prispevek na okrogli mizi Dedi{~ina in privatizacija ob konferenci Inherit - innovating heritage, Fakulteta za dru`bene vede, Ljubljana, 21. mar. 2014. .COBISS.SI-ID 1715334. Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa @IDOV, Nena. The intangible cultural heritage of Slovenia in the light of Unesco's Convention (2003) : vabljeno predavanje na sre~anju 8th Annual Meeting of the South East European Experts Network on Intangible Cultural Heritage, Limassol, 14. maj 2014. .COBISS.SI-ID 1716102. @IDOV, Nena. Posledice vpisa v Register `ive kulturne dedi{~ine in razglasitev `ivih mojstrovin za nosilce : vabljeno predavanje na strokovnem posvetu Nesnovna kulturna dedi{~ina kot poslovna prilo`nost, Lokalna turisti~na organizacija, Bovec, 24. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1715846. @IDOV, Nena. Varovanje nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije v lu~i Unescove konvencije : vabljeno predavanje na strokovnem posvetu Kulturna 329 dedi{~ina kot generator turisti~nega razvoja regije, Rokodelski center, Ribnica, 9. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1715590. Druga izvedena dela KLOB^AR, Marija (diskutant), POLJAK ISTENI^, Sa{a (diskutant), P[AJD, Jelka (diskutant), RO@MAN, Helena (diskutant), @IDOV, Nena (diskutant). Vidiki avtenti~nosti pri ohranjanju dedi{~ine : okrogla miza iz cikla Aktualno v Slovenskem etnografskem muzeju, Ljubljana, 11. 6. 2014. Ljubljana, 2014. .COBISS.SI-ID 37199149. @IDOV, Nena. Duhovniki -lai~ni homeopati na Slovenskem v 19. in na za~etku 20. stoletja : javno predavanje ob svetovnem dnevu ozave{~anja o homeopatiji, Slovenski etnografski muzej, 16. apr. 2014. .COBISS.SI-ID 1715078. SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja. Dular, Andrej (glavni urednik 1989-1997, urednik 2004, ~lan uredni{kega odbora 2005-), Sketelj, Polona (urednik 1999, 2004, glavni urednik 2005-), @agar, Janja (~lan uredni{kega odbora 1993-), @idov, Nena (urednik 1999, glavni urednik 2000, ~lan uredni{kega odbora 2005-). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1989-. ISSN 1408-290X. .COBISS.SI-ID 16095744. JERIN, Anja (urednik), ZIDARI^, Tja{a (urednik, prevajalec), @IDOV, Nena (urednik). Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine : ob deseti obletnici Unescove Konvencije = Promotion of the intangible cultural heritage : the 10th anniversary of the UNESCO Convention. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2014. 95 str., ilustr. ISBN 978-961-6388-40-5. .COBISS.SI-ID 275254272. Etnolog. Nova vrsta. @idov, Nena (~lan uredni{kega odbora 2012-), ^eplak Mencin, Ralf (urednik 2012-2014), Dular, Andrej (urednik 2014-). .Tiskana izd... Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1991-. ISSN 0354-0316. .COBISS.SI-ID 30616065. BIBLIOGRAFIJA SODELAVK IN SODELAVCEV PROJEKTA DOSTOPNOST DO KULTURNE DEDI[^INE RANLJIVIM SKUPINAM ZA LETO 2014 Mojca Ra~i~ Katarina Fuchs ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek JER[EK, Miha (avtor, fotograf), GU[TIN, Andrej, FUCHS, Katarina, TRAMPU@, Ljerka, TOME, Borut, ^ERNILA, Matja`, KRI@NAR, Matija (avtor, fotograf). I. teden astronomije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Argo, ISSN 0570-8869, 2014, 57, .{t.. 1, str. 50-57, ilustr. .COBISS.SI-ID 1414645. JER[EK, Miha (avtor, fotograf), @OR@, Mirjan (avtor, fotograf), ^IN^ JUHANT, Breda, FUCHS, Katarina. @iveti s kristali. Argo, ISSN 0570-8869, 2014, 57, .{t.. 1, str. 110-113, ilustr. .COBISS.SI-ID 1415157. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci FUCHS, Katarina. Prilagoditev geolo{kih vsebin ranljivim skupinam v muzeju. V: 4. slovenski geolo{ki kongres, Ankaran, 8.-10. oktober 2014. RO@I^, Bo{tjan (ur.), VERBOV[EK, Timotej (ur.), VRABEC, Mirijam (ur.). Povzetki in ekskurzije = Abstracts and field trips. Ljubljana: Naravoslovnotehni{ka fakulteta, 2014, str. 17. .COBISS.SI-ID 1432053. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Drugo u~no gradivo JER[EK, Miha, @OR@, Mirjan, ^IN^ JUHANT, Breda, FUCHS, Katarina. Delovni listi ob razstavi @iveti s kristali. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2014. .8. str., ilustr. .COBISS.SI-ID1431285. JER[EK, Miha, @OR@, Mirjan, ^IN^ JUHANT, Breda, FUCHS, Katarina. Kviz ob razstavi @iveti s kristali. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2014. .2. str. .COBISS.SI-ID 1431541. Mojca Ra~i~ Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Razstava FUCHS, Katarina (avtor razstave), KRI@NAR, Matija (avtor razstave), 332 JER[EK, Miha (avtor razstave), JERNEJC KODRI^, Mojca (avtor razstave). Razli~na hrana, razli~ni zobje. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 23.6. 2014-. http://ptice.si/simarine-natura/. .COBISS.SI-ID 1350901. JER[EK, Miha (avtor razstave, fotograf, grafi~ni oblikovalec), @OR@, Mirjan (avtor razstave, ilustrator), ^IN^ JUHANT, Breda (avtor razstave), FUCHS, Katarina (avtor razstave). @iveti s kristali = Living with crystals : ob~asna razstava. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 14. 2. 2014 - 11. 1. 2015. http://www. pms-lj.si/si/razstave/obcasne-razstave/ziveti-s-kristali. .COBISS.SI-ID 1304053. Druga izvedena dela FUCHS, Katarina. Kaj se skriva v zakladu? : delavnica za u~ence in dijake Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije 1. september 2014. Ljubljana, 2014: Prirodoslovni muzej Slovenije. http:// www.dostopnost.eu/sl/delavnici-za-u-ence-dijake-zavoda-za-slepo-slabovidno­mladino-v-ljubljani. .COBISS.SI-ID 1434613. FUCHS, Katarina. Razli~na hrana, razli~ni zobje! : delavnica za u~ence in dijake Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije 1. september 2014. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2014. http:// www.dostopnost.eu/sl/delavnici-za-u-ence-dijake-zavoda-za-slepo-slabovidno­mladino-v-ljubljani. .COBISS.SI-ID 1435381. FUCHS, Katarina (avtor, fotograf). Kaj se skriva v zakladu? : .pedago{ki program za u~ence 5. razreda O[ Idrija., (Dnevi evropske kulturne dedi{~ine, 1. oktobra 2014, Idrija, Antonov rov). 2014.http://www.dostopnost.eu/sl/kaj-se­skriva-v-zakladu-dekd-2014-idrija-antonov-rov. .COBISS.SI-ID 1434869. FUCHS, Katarina (avtor, fotograf), PLASKAN, Maja (drugo). Do`ivetje s kristali - Prirodoslovni muzej Slovenije : delavnica dostopna slepim in slabovidnim udele`encem (v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam), 2. oktobra 2014, Ljubljana. 2014. http://www.dostopnost.eu/sl/do­ivetje-s-kristali-prirodoslovni-muzej-slovenije. .COBISS.SI-ID 1435637. Bibliografija sodelavk in sodelavcev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam za leto 2014 FUCHS, Katarina (avtor, fotograf), PLASKAN, Maja. Postani mineralo{ki detektiv : delavnica dostopna slepim in slabovidnim obiskovalcem (v okviru projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam), 42. MINFOS mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja, Tr`i~, 10. - 11. 5. 2014. http://www.dostopnost.eu/sl/predstavitev-na­42-mednarodnih-dnevih-mineralov-fosilov-okolja. .COBISS.SI-ID 1435125. SEKUNDARNO AVTORSTVO Drugo JER[EK, Miha (avtor razstave, fotograf), MIRTI^, Breda (avtor razstave), AMBRO@I^, Bojan (avtor razstave), GOSAR, Mateja (avtor razstave), MILER, 333 Milo{ (avtor razstave), [TURM, Sa{o (avtor razstave). Razstava meteorit Jezersko. Jezersko: Kulturni dom Korotan, 11. 6. -30. 9. 2014. http://www.jezersko.si/ images/novice/2014/obcinaki_praznik_plakat.jpg. .COBISS.SI-ID 1341173. Sandra Jenko MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Znanstvena monografija JENKO, Sandra (avtor, prevajalec povzetka). Jubilejno gledali{~e Cesarja Franca Jo`efa v Ljubljani : zgodovina nastanka in razvoj nem{kega odra med 1911 in 1918, (Dokumenti Slovenskega gledali{kega muzeja, letn. 50, {t. 91). Ljubljana: Slovenski gledali{ki muzej, 2014. 227 str., ilustr. ISBN 978-961-6860­08-6. .COBISS.SI-ID 273557248. Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. SEKUNDARNO AVTORSTVO Drugo GRMEK, Petra (avtor, ilustrator). Moje gledali{~e v malem. Tabor, ISSN 0492-1127. .Tiskana izd.., leto 59, {t. 11, nov. 2014 , str. 8-11, ilustr. .COBISS. SI-ID 366835. Mojca Ra~i~ Jana Kostelec ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek KOSTELEC, Jana, PAVLICA, Iva. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : projekt Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 235-249. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/ pdf/etnolog_24_kostelec_pavlica_dostopnost_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1736326. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA 334 Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. Barbara Kotnik MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. PREININGER, Kristina, BRAUNSBERGER, Nata{a (avtor, urednik), KOTNIK, Barbara. Izobra`evalni programi za vrtce, osnovne in srednje {ole : januar-junij 2015, .Narodna galerija.. Ljubljana: Narodna galerija, 2014. 26 str., ilustr. .COBISS.SI-ID 515657599. SEKUNDARNO AVTORSTVO Oseba, ki intervjuva TRNOVEC, Barbara (intervjuvanec). Ne zamerite mi! : Alma M. Karlin. Ona plus, ISSN 2232-285X, 7. okt. 2014, leto 16, {t. 28, str. 14-18, ilustr. .COBISS. SI-ID 18970933. Bibliografija sodelavk in sodelavcev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam za leto 2014 Katarina Nahtigal ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek PALAI], Tina, NAHTIGAL, Katarina. Dostopen muzej -enakopravni obiskovalci : projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Argo, ISSN 0570-8869, 2014, 57, .{t.. 1, str. 58-62, ilustr. .COBISS.SI-ID515628415. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela 335 FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. Tina Palai} ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek PALAI], Tina. Dru`bena odgovornost muzejev : preseganje stereotipov kot pot k pravi~nej{i dru`bi, jun.-jul. 2014, letn. 24, {t. 173, str. 12-14. .COBISS.SI-ID 277921024. PALAI], Tina, NAHTIGAL, Katarina. Dostopen muzej -enakopravni obiskovalci : projekt Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Argo, ISSN 0570-8869, 2014, 57, .{t.. 1, str. 58-62, ilustr. .COBISS.SI-ID 515628415. PALAI], Tina, VALI^, Ur{a. [irjenje vloge muzejev in muzealcev : dostopnost do kulturne dedi{~ine. Pogledi, ISSN 1855-8747, 11. jun. 2014, letn. 5, {t. 11, str. 22. .COBISS.SI-ID 547180. VALI^, Ur{a (avtor, fotograf), PALAI], Tina. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : o muzejih, dru`bi in predmetih ter kulturni dedi{~ini. Mohorjev koledar ..., ISSN 1318-5462, 2014, str. 187-191, fotogr. .COBISS.SI-ID 561260. Drugi sestavni deli PALAI], Tina. Vloga muzejev pri premagovanju stereotipov. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, ISSN 0351-2908, 2014, 54, {t. 3, str. 70. .COBISS.SI-ID 37786413. Mojca Ra~i~ MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Katalog razstave KAJFE@, Tomislav, PALAI], Tina. Mumija in krokodil : Slovenci odkrivamo de`ele ob Nilu : tipni katalog razstave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2014. .42. f., ilustr. .COBISS.SI-ID 8839264. Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti 336 za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek PALAI], Tina (intervjuvanec), VALI^, Ur{a (intervjuvanec). O projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine za ranljive skupine : prispevek v oddaji Dobra ura z Milico, Televizija Slovenija, I. program, Ljubljana, 21. maj 2014. http://4d. rtvslo.si/arhiv/dobra-ura/174276799. .COBISS.SI-ID 1817734. VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (intervjuvanec), PALAI], Tina (intervjuvanec). Podobe {olstva v Afriki, DEF po DEF : Radio Ognji{~e, Ljubljana, 14. mar. 2014. .COBISS.SI-ID 1813638. Iva Pavlica ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek KOSTELEC, Jana, PAVLICA, Iva. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : projekt Slovenskega etnografskega muzeja. Etnolog. .Nova vrsta., ISSN 0354-0316, 2014, letn. 24=(75), str. 235-249. http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/ pdf/etnolog_24_kostelec_pavlica_dostopnost_0.pdf. .COBISS.SI-ID 1736326. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. Bibliografija sodelavk in sodelavcev projekta Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam za leto 2014 Andrej Tomazin MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. Ur{a Vali~ 337 ^LANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Strokovni ~lanek PALAI], Tina, VALI^, Ur{a. [irjenje vloge muzejev in muzealcev : dostopnost do kulturne dedi{~ine. Pogledi, ISSN 1855-8747, 11. jun. 2014, letn. 5, {t. 11, str. 22. .COBISS.SI-ID 547180. VALI^, Ur{a. Sre~anje s fotografom Zdenkom Kalinom. Foto antika, ISSN 1318-9913, 2014, {t. 31, str. 17-19, ilustr. .COBISS.SI-ID 546412. VALI^, Ur{a (avtor, fotograf), PALAI], Tina. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : o muzejih, dru`bi in predmetih ter kulturni dedi{~ini. Mohorjev koledar ..., ISSN 1318-5462, 2014, str. 187-191, fotogr. .COBISS.SI-ID 561260. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci VALI^, Ur{a. Podobe popularne glasbe 20. stoletja v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije. V: MUR[I^, Rajko (ur.), GLAVI^, Tina (ur.). Popularna glasba nekdanje Jugoslavije v prime`u socialisti~ne preteklosti in kapitalisti~ne sedanjosti : .zbornik povzetkov predavanj na znanstvenem posvetu Popularna glasba nekdanje Jugoslavije v prime`u socialisti~ne preteklosti in kapitalisti~ne sedanjosti, Muzej novej{e zgodovine Slovenije, Ljubljana, 14. mar. 2014.. Ljubljana: Muzej novej{e zgodovine Slovenije: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta: ZRC SAZU, 2014, str. 4. http://transyuformator.files.wordpress. com/2014/03/program-in-povzetki.pdf. .COBISS.SI-ID 54266722. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJU^ENA DELA Druge monografije in druga zaklju~ena dela FUCHS, Katarina, JENKO, Sandra, KOTNIK, Barbara, NAHTIGAL, Katarina, PALAI], Tina, PAVLICA, Iva, TOMAZIN, Andrej, VALI^, Ur{a, KOSTELEC, Jana. Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam : zagotavljanje enakih mo`nosti za dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, .2014.. 1 zlo`enka (.10. str.), ilustr. .COBISS.SI-ID 1351157. Mojca Ra~i~ IZVEDENA DELA (DOGODKI) Radijski ali TV dogodek PALAI], Tina (intervjuvanec), VALI^, Ur{a (intervjuvanec). O projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine za ranljive skupine : prispevek v oddaji Dobra ura z Milico, Televizija Slovenija, I. program, Ljubljana, 21. maj 2014. http://4d. rtvslo.si/arhiv/dobra-ura/174276799. .COBISS.SI-ID 1817734. KNJI@NE IZDAJE SEM V LETU 2014 THE BOOK PUBLISHING OF SEM IN 2014 Sketelj, Polona: Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, 565 str., ilustr. KnjigaVrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja je monografija, ki spremlja osrednjo ob~asno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja z istim naslovom, odprto ob 90. obletnici obstoja muzeja. Monografija sledi vsebinskim sklopom razstave skozi {tirinajst osrednjih poglavij (Vrata. Vrata? Vrata!; Prehod tiso~erih pomenov; Vrata doma; V zrcalu vrat; Odprta vabijo; Zaprta varujejo; Simbolno varovanje; @ivali sporo~ajo, vabijo, branijo; V ujetni{tvu zaprtih vrat; Izdelovanje; Ohranjanje in obnavljanje; Vrata – pot `ivljenja; Vrata preteklosti za prihodnost; Ve~ni spremljevalci ~loveka), ki jih vpelje fotografija razstavnega prostora, tako da je tudi oblikovno vzpostavljena povezava med poglavji v knjigi in osrednjimi vsebinskimi razstavnimi sklopi. Bralec se skozi knjigo seznani z vrati kot prostorskimi prehodi in njihovim postopnim razvojem od odprtega do odprto-zaprtega prehoda. Pri ~emer so kot vrata obravnavane vse pregrade med dvema prostoroma, ne glede na njihovo obliko. Tako je avtorica lahko primerjalno posegla tudi v druge kulture in opozorila, da se vrata na razli~nih koncih sveta sicer med seboj razlikujejo, njihova funkcija in simbolni pomen pa sta povsod bolj ali manj podobna. Pri obravnavi vrat kot simbolnega prehoda so prikazane {tevilne freske z upodobitvijo vrat, nagrobni spomeniki, pregovori in drugi primeri vrat kot simbolnih prehodov. Najve~ pozornosti je namenjene vratom na Slovenskem, pri ~emer so v ospredju vrata dóma, ki so razvr{~ena v vsebinske sklope glede na njihovo oblikovno tipologijo, upo{tevajo~ ~as njihovega nastanka in funkcijo (varovalno, simbolno, sporo~ilno ...). Ob vratih avtorica razkrije zgodbe o ljudeh, ki so za njimi in z njimi Knji`ne izdaje SEM v letu 2014 `iveli, in tistih, ki so jih izdelali. Vrata ne obravnava kot samostojen arhitekturni ~len, ampak v povezavi s celotno stavbo, ki so ji pripadala, njenim pro~eljem in razporeditvijo notranjih prostorov. K vratom dóma uvr{~a vse prehode: mejnike, vrata v ogradah, hi{na vrata (vhodna in notranja), vrata gospodarskih objektov in prostorov, vrata stanovanja … Pri prikazu vrat se ne omeji na dolo~eno dru`beno in socialno okolje, ampak predstavi vrata vasi, mest in pripadnikov razli~nih dru`benih skupin. Vrata so prikazana z vidika fizi~nega (klju~i, klju~avnice, drugi mehanizmi za zaklepanje) in simbolnega varovanja dóma (obrambno-simbolni znaki na vratih, obrambni predmeti na vratih ali pragu, rastline za sre~o, dejanja za zagotavljanje sre~e …). Zaprta vrata ne pomenijo samo varnosti, ampak so povezana tudi z odvzemom svobode in ob~utki utesnjenosti. Zato je samostojen 340 vsebinski sklop namenjen zaporni{kim vratom. Posebej so ob vratih dóma izpostavljena obredja prehoda ob osrednjih `ivljenjskih mejnikih. Prag je predstavljen kot meja intimnega in pomembna meja prehoda tako ob vsakodnevnih prestopanjih kot tudi v {egah `ivljenjskega cikla in letnih ~asov. Izdelovanju vratnih kril, portalov in vratnega okovja sledi nekaj konkretnih primerov ohranjanja, obnavljanja in restavriranja vrat. Razlo`en je postopek restavriranja dveh primerkov vrat, ki so na razstavi (avtorja restavratorja Gregor Kos in Zoran Flander). Knjigo sklenejo misli obiskovalcev o vratih njihovega `ivljenja, odlomki iz literature, ki ka`ejo simboliko vrat kot `ivljenjskih prehodov ter avtori~ina misel, da se vrata oblikovno spreminjajo, njihova simbolika pa ostaja za ~loveka `e stoletja bolj ali manj nespremenjena. Posamezna poglavja v knjigi povezuje katalog razstavljenih predmetov z zaporednimi teko~imi {tevilkami in osnovnimi podatki o predmetu, kraju, ~asu in namenu njegove uporabe. Fotografije razstavljenih predmetov so celostranske in se tako `e na prvi pogled lo~ijo od drugih fotografij, ki vsebinsko dopolnjujejo razstavljene predmete. Klju~avnice so v knjigi predstavljene z notranje in zunanje strani, tako da bralec la`je razbere mehanizem njihovega delovanja. Predmeti so iz razli~nih slovenskih in tujih muzejskih in zasebnih zbirk, kar je tudi navedeno v komentarju k posameznemu predmetu. Katalog predmetov dopolnjujejo {tevilne fotografije vrat z razli~nih obmo~ij Slovenije iz dokumentacij Slovenskega etnografskega muzeja in drugih slovenskih ter tujih muzejev, fotografije iz INDOK centra Direktorata za kulturno dedi{~ino Ministrstva za kulturo, Glasbenonarodopisnega in{tituta SAZU, zavodov za spomeni{ko varstvo in drugih in{titucij ter zasebnih fotografov (Vladimirja Sili~a in drugih, navedenih ob vsaki posamezni fotografiji). Ve~ino fotografij pa je posnela avtorica knjige med terenskim raziskovalnim delom na razli~nih obmo~jih Slovenije. Fotografije spremljajo razlagalni komentarji. Knjigo pomembno dopolnjujejo posamezni obse`nej{i komentarji k predmetom kustosov drugih muzejev, komentarji k fotografijam konservatorjev zavodov za spomeni{ko varstvo in kustosov razli~nih slovenskih muzejev, samostojno poglavje Klju~ – simbol mo~i in vladanja od prazgodovine do srednjega veka: arheolo{ki pogled iz Poso~ja in Vipavske doline (avtorja arheologa Miha Mlinar (Tolminski muzej) in Beatri~e @bona Trkman (Gori{ki muzej)) ter poglavje z naslovom Vrata kot element identitete Kostanjevice na Krki (avtorica dr. Helena Ro`man (Mestni muzej Kr{ko, Galerija Kr{ko in Grad Rajhenburg)). V knjigi so objavljeni tudi izbrani izsledki sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem in {tudenti Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom dr. @ive Deu. Univ. akd. kiparka Metka Kav~i~ in univ. akd. slikar Bogdan Bor~i~ v knjigi predstavita izbrana dela iz svojega bogatega opusa Vrata. Vsi sodelujo~i so navedeni v kolofonu knjige in pri posameznih prispevkih. Polona Sketelj 341 Magija amuletov = The Magic of Amulets (ur. Marko Frelih in Nina Zdravi~ Poli~). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, 248 str., ilustr. Ob razstavi z naslovom Magija amuletov v Sloven­skem etnografskem muzeju je iz{la tudi publikacija v angle{kem prevodu z naslovom The Magic of Amulets. Predgovoru direktorice Bojane Rogelj [kafar (str. 5–8) sledi osrednji ~lanek avtorja razstave Marka Freliha (str. 11–127). V ~lanku s {tevilnimi fotografijami avtor {ir{e predstavi idejo o genezi amuletov, ki jo je zasnoval tudi za postavitev razstave. Na eni strani je prikazana izje­mna vloga amuletov v ~love{ki zgodovini, na drugi pa so opisani {e drugi na~ini, s katerimi ljudje zavarujejo sebe, svoje najbli`je, dom in skupnost. Prispevek avstrijske egiptologinje (Umetnostno­zgodovinski muzej na Dunaju) Elfriede Haslauer “Fi­gurice u{ebti iz Slovenskega etnografskega muzeja” (str. 129–137) prina{a pregledno strokovno ekspertizo magi~nih kipcev, ki so v starem Egiptu spremljali pokojnika v onostranstvo. Avtorica Sabina Kramar (Zavod za gradbeni{tvo Slovenije) predstavlja razli~ne metode raziskav (str. 139–147) na izbranih primerih u{ebtijev in amuletov iz egip~anske zbirke SEM. Nedestruktivne analize so pokazale zanimive rezultate, ki odpirajo nov pogled v tehnologijo izdelave egip~anske fajanse in raznih glazur. Italijanski egiptolog Carlo Rindi (Univerza Monash v Avstraliji) v ~lanku z naslovom “Darilo oaze: ve~ni krog `ivljenja, smrti in ponovnega rojstva skozi kipec Ptah-Sokar-Ozirisa” (str. 149–155) podrobno opi{e izjemen egip~anski eksponat iz Koro{kega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu. Knji`ne izdaje SEM v letu 2014 Dolgoletni sodelavec SEM avstrijski egiptolog Günther Hölbl predstavi del svojega obse`nega projekta o povezavah Egipta s sredozemskim svetom. ^lanek z naslovom “Vpliv egip~anskega verovanja na sredozemske civilizacije v prvi polovici 1. tiso~letja pr. Kr.” (157–177) je opremljen z obse`nim komentarjem slikovnega gradiva. Francoski antropolog in orientalist Constant Hames (Nacionalni znanstveno­raziskovalni center v Parizu .CNRS.) je za publikacijo pripravil obse`no objavo magi~nih tekstov v arabski pisavi na papirnatih talismanih iz zbirke SEM in komparativno analizo z zbirko iz Narodnega prirodoslovnega muzeja v Parizu oziroma s t. i. zbirko ALEP (str. 179–231). ^lanek z naslovom “Talismani in amuleti iz islamske Afrike” je zaradi specifi~ne vsebine in oblike {tudije v celoti objavljen v izvirni francoski verziji, njegova sodelavka @iva Vesel, specialistka za iranske {tudije 342 (CNRS), pa je naredila obse`en slovenski povzetek, ki je preveden tudi v angle{~ino. Publikacijo zaklju~i ~lanek “Razmi{ljanja o talismanskem vidiku egip~anskega `enskega okrasja” (str. 233–247). Avtorica je Shahira Mehrez iz Kaira, izvrstna poznavalka islamskega tradicionalnega nakita in lastnica zbirke, ki je bila na ogled na razstavi Magija amuletov. V knjigi je bogato slikovno gradivo razli~nih avtorjev, ~lanki so med seboj lo~eni s posnetki z razstave, ki jih je naredil Bla` Zupan~i~, avtor fotografije na naslovnici pa je Günther Hölbl. Za angle{ke prevode sta poskrbela David Limon in Franc Smrke. Lekturo besedil sta opravila Maja Cerar in David Limon. Knjigo je oblikovala Polona Zupan~i~, tiskarna Medium pa jo je natisnila v 600 izvodih. Marko Frelih Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: ob 10. obletnici Unescove Kon­vencije = Promotion of the Intangible Cultural Heritage: The 10th Anniver­sary of the UNESCO Convention (ur. Anja Jerin, Tja{a Zidari~, Nena @idov). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, 95 str., ilustr. V septembru 2014 je Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva `ive kulturne dedi{~ine izdal dvojezi~no publikacijo z naslovom Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine: ob 10. obletnici Unescove Konvencije / Promotion of the Intangible Cultural Heritage: The 10th Anniversary of the UNESCO Convention. Publikacijo so uredile Anja Jerin, Tja{a Zidari~ in Nena @idov. V publikaciji, ki je razdeljena na dva dela, so v prvem delu poleg predgovora objavljeni {tirje nagovori predstavnikov ustanov, ki se ukvarjajo z nesnovno kulturno dedi{~ino Slovenije in so sodelovali na dogodku ob zaznamovanju 10. obletnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dedi{~ine (september 2013, Slovenski etnografski muzej). Nagovore so napisali [pela Span`el (Direktorat za kulturno dedi{~ino, Ministrstvo za kulturo RS), Barbara Urbanija (Slovenska nacionalna komisija za Unesco), Miha Pe~e (In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) in Bojana Rogelj [kafar (Slovenski etnografski muzej). Drugi del obsega devet prispevkov udele`encev mednarodne konference na temo promocije nesnovne kulturne dedi{~ine, ki je v septembru 2013 potekala v Slovenskem etnografskem muzeju. Svoje poglede na promocijo nesnovne kulturne dedi{~ine so predstavili udele`enci iz Slovenije (Nena @idov, Slovenski etnografski muzej in promocija nesnovne kulturne dedi{~ine Slovenije; Anja Jerin, Promocija 343 nesnovne kulturne dedi{~ine na spletni strani Koordinatorja varstva `ive kulturne dedi{~ine; Tja{a Zidari~, Pandolo na plo{~adi Slovenskega etnografskega muzeja: Primer dobre prakse sodelovanja z nosilci nesnovne kulturne dedi{~ine; Nadja Valentin~i~ Furlan, Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine s karakteristi~nimi video prikazi), Avstrije (Moritz Altersberger, Eva Stiermayer, Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine v Avstriji), Mad`arske (Veronika Filkó, Ozave{~anje o nesnovni kulturni dedi{~ini in promocija skupnosti nosilcev na Mad`arskem), ^e{ke (Eva Románková, Promocija tradicionalne ljudske kulture na ^e{kem), Hrva{ke (Martina [imunkovi}, Promocija nesnovne kulturne dedi{~ine na Hrva{kem) in Nem~ije (Tiago de Oliveira Pinto, Rekonstrukcija ~ezatlantske dedi{~ine: Afro­brazilska glasba kot nesnovna kultura). Anja Jerin Katalog razstave Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk (6. 3.–4. 4. 2014), (ur. Nina Zdravi~ Poli~). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2014, 32 str., ilustr. V Slovenskem etnografskem muzeju je v letu 2013 v knji`ni seriji priro~nikov iz{la prva publika­cija pri nas, ki je posve~ena muzejskemu marketingu (Marketing muzejev: teorija in praksa v slovenskih muzejih (ur. Nina Zdravi~ Poli~ in Mihael Kline). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2013, 191 str., ilustr. (Zbirka Priro~niki SEM) / Nina Zdravi~ Poli~)). Njen izid smo pospremili s strokovno kon­ferenco in z razstavo Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk, s katero smo predstavili pomen oblikovanja za muzeje kot marketin{ko kategorijo in se hkrati po­klonili dvajsetletnemu opusu oblikovanja za muzeje Mojce Turk. Knji`ne izdaje SEM v letu 2014 Ob razstavi je iz{el dvojezi~ni katalog, v katerem so poleg uvodnega besedila dr. Bojane Rogelj [kafar svoje poglede prispevale dr. Kaja [irok , Nina Zdravi~ Poli~, mag. Inja Smerdel in dr. Marjeta Miku`. Bojana Rogelj [kafar v uvodu pi{e, da so se v muzejih po svetu `e pred ve~ kot tridesetimi leti zavedali pomembnosti izdelane in prepoznavne celostne podobe muzejev, vklju~ujo~ muzejsko zgradbo in celostno grafi~no podobo muzeja ter oboje v funkciji blagovne znamke. V sozvo~ju z njo so za~eli oblikovati tudi klju~na muzejska produkta, kot sta razstava in publikacija. V slovenskem prostoru se z zavedanjem o pomenu upravljanja identitete muzejev s pomo~jo celostne grafi~ne podobe samih muzejev kot tudi razstav in drugih produktov sre~ujemo od 90. let naprej. Med zagotovo najbolj prepoznavnimi praksami lahko izpostavimo prakso Slovenskega 344 etnografskega muzeja, ki je `e v prvi polovici 90. let krenil na pot tako vsebinskega preoblikovanja v sodoben etnolo{ki muzej kakor tudi (po zaslugi zlasti Mojce Turk) temu vzporednega razvoja vizualne govorice na vseh ravneh komuniciranja v muzeju in navzven. Pri tem seveda ne gre prezreti vseh drugih prispevkov Mojce Turk za {tevilne slovenske muzeje. Gledano v celoti je to opus, ki je zaznamoval in {e vedno vidno in prepoznavno zaznamuje oblikovanje za muzeje na Slovenskem. Kaja [irok se v prispevku Vizualna pripoved Mojce Turk osredoto~i na dejstvo, da je razprava o pomenu in politiki muzejskih postavitev danes neizbe`no povezana z oblikovanjem in s sposobnostjo oblikovalca, da razstavljene predmete o`ivi. Po njenem prepri~anju prepoznavnost muzejev danes sloni predvsem na sposobnosti prenosa razstavnih vsebin v emocionalne pripovedi. Funkcija oblikovanja je tako prevajanje vsebine v vizualne podobe, ki ustvarjajo atmosfere za zami{ljanje ter obiskovalca vodijo v sredi{~e zgodbe in razumevanje razstave. Za Mojco Turk velja, da se v njenem polju kreativnosti prepletajo sposobnost razumevanja razstavne tematike in ve{~ine vizualne komunikacije. Nina Zdravi~ Poli~ v prispevku Razstava Oblikovanje za muzeje ori{e strukturo razstave Oblikovanje za muzeje: Mojca Turk, na kateri so bili v prvem delu predstavljeni njeni oblikovalski koncepti in pristopi na podro~ju upravljanja identitete muzejev v obliki celostnih grafi~nih podob, ki s svojo pojavnostjo in konotacijo govorijo o identiteti, znanju in vsebinah muzejev, za katere so bile ustvarjene. Drugi del razstave je bil posve~en procesu “soznam~enja razstavnega oblikovanja”, prikazanega skozi gradivo o najizvirnej{ih muzejskih razstavah in celostnih oblikovalskih re{itvah Mojce Turk. Prispevek Inje Smerdel Dotik roke v sodobnem oblikovanju je kraj{i histori~ni uvid v sodelovanje med SEM in Mojco Turk, ki se je za~elo v letu 1991 z novo grafi~no podobo znanstvene revije Etnolog, katere urednica je postala Inja Smerdel. Temu je v letu 1994 sledilo njuno skupno snovanje razstave Oselnik, drobna obrobna oda delu, znanju, ustvarjalnosti, svojosti, erosu …, nato pa v nadaljnjih dvajsetih letih {tevilni projekti od celostne muzejske podobe, oblikovanja lastnih in gostujo~ih razstav, letakov, zlo`enk, katalogov, plakatov, transparentov, oglasov, koledarjev, vstopnic in {e ~esa, vsi prepoznavne in subtilne oblikovalske realizacije Mojce Turk. Marjeta Miku` v prispevku Kaj je delo oblikovalca razstave? opredeli nalogo oblikovalca kot preudarni poudarek smisla, tematike, zgodbe, namena in cilja razstave z njegovimi strokovnimi prijemi ob upo{tevanju pravilne predstavitve predmeta ter potrebnih varstvenih pogojev za razli~no muzejsko gradivo, ki se razstavlja. Mojco Turk izpostavi kot tisto slovensko oblikovalko, ki je v izpolnjevanju teh nalog ve~ kot odli~na; z njenim vstopom v muzejski svet je zavel sve`, lahkoten, prijazen in inovativen veter, v muzeje je prinesla barvitost kot tudi optimizem in humor. Zapi{e, da je pri pripravi razstave najpomembnej{i element tema. ^e arhitekt `e v idejni zasnovi sodeluje z avtorjem razstave, je to formula za uspeh. ^e je ta arhitekt Mojca Turk, je uspeh zagotovljen. 345 Bojana Rogelj [kafar V SPOMIN IN MEMORIAM Spomin, ki ostane … Milko Mati~etov (10. september 1919, Kopriva na Krasu–5. december 2014, Ljubljana) Dr. Milko Mati~etov (Foto: Helena Ložar Podlogar) Na{ega dragega prijatelja, `e od otro{kih let navdu{enega vsestranskega zbiralca in raziskovalca ljudskega `ivljenja v naj{ir{em pomenu, etnologa, kustosa, znanstvenega svetnika v In{titutu za slovensko narodopisje SAZU in akademika dr. Milka Mati~etovega, je pred skoraj sedemdesetimi leti v Ljubljano pripeljala usoda, pa naj ji re~emo vojna ali nevarnost pred potuj~enjem ali preprosto ljubezen do slovenske besede. Devet desetletij, devet po~ivali{~ v znanstvenih delih, ki nam V spomin jih je zapustil, bo za vedno stalo ob njegovi, z nemirnim raziskovalnim duhom zaznamovani `ivljenjski poti. Vedno znova nas je presene~al s kak{nim nenadejanim prispevkom k slovenski etimologiji, ki ga je zadnja leta vedno bolj zaposlovala in mu ni dala miru. Desetine ljudskih imen je na{el za eno samo drobno ro`ico, vznemiril ga je pogled v no~no nebo in za~el je odkrivati imena zvezd in ozvezdij, o nekem, po njegovem napa~no zapisanem imenu za sredozemsko `ivalco {kr`ad je nastalo ne le nekaj humoristi~no-polemi~nih pesmic, ampak tudi cela razprava z utemeljitvijo, zakaj po njegovem ni pravilno pisanje {kr`at. Dosledno je namre~ vztrajal, da se izvirnih imen, vklju~no z naglasom, ne sme umetno spreminjati in jih spravljati v v~asih okorne slovni~ne kalupe. Bila sem {e gimnazijka, pravzaprav tik pred maturo, ko sem po naklju~ju 348 v Novem mestu poslu{ala predavanje {tirih narodopiscev, ki so novome{kim dijakom u~itelji{~a `eleli pribli`ati nekaj glavnih podro~ij slovenske ljudske kulture in jih navdu{iti za to stroko. Dvomim, da jim je takrat to uspelo; tedaj si niti v sanjah nisem mislila, da bom neko~ s temi znanstveniki sedela v istem in{titutu, da bodo postali moji u~itelji, predstojniki in, upam, da ne re~em preve~, strokovni prijatelji, od katerih sem se veliko nau~ila. Med njimi je bil tudi dr. Milko Mati~etov, raziskovalec ljudskega slovstva, izreden poznavalec nam takrat {e neznane zamejske de`ele Rezije. In prav zaradi nje sem si predavanje Mati~etovega o ljudskem pripovednem izro~ilu Rezijanov {e posebej zapomnila. Kakor da bi imel slabo vest, da je pri svojem predmetu nekaj prezrl, morda pozabil, je na{ profesor zgodovine ob koncu predavanja za~util dol`nost, da tudi sam pove nekaj besed in nam na velikem stenskem zemljevidu poka`e, kje sploh le`i ta Rezija, kjer pod “goro to ]anynawo” skoraj pozabljena od mati~ne de`ele `ivi svoje te`ko, a kulturno nadvse bogato in z neokrnjenim izro~ilom pre`eto `ivljenje slovenska narodna skupnost. In prav dr. Mati~etov, ki se je `e zgodaj priu~il rezijanskega nare~ja, je za~el odkrivati njihovo ljudsko kulturo in predvsem pripovedno in pesemsko bogastvo, s tem pa je postavil temelje in odprl pot za raziskovanje tudi drugim strokovnim kolegom, tako slovenskim kakor tudi italijanskim. Strokovno `ivljenje Milka Mati~etovega je odprta knjiga, njegova bogata bibliografija, objavljena v njemu posve~enem jubilejnem zborniku In{tituta za slovensko narodopisje Traditiones 28/I, 1999, pa mora biti koristen smerokaz za vsakogar, ki ga zanimajo posamezna podro~ja ljudske kulture. Nikakor se ne ~utim opravi~ena, da bi strokovno ocenjevala in raz~lenjevala njegovo delo. Tega znanja smo si med {tudijem premalo pridobili ali pa smo si izbrali napa~no povezavo predmetov. Leta 1989 pa se je raziskovalnemu delu Mati~etovega temeljito posvetila in ga raz~lenila dr. Marija Stanonik. Ob ve~kratnem branju te razprave mi je bilo pogosto `al, da nisem bila bolj pogumna in radovedna tudi za to smer na{e stroke, saj sem vso mladost pre`ivela ob pripovedkah, pesmih, pregovorih in {aljivih dovtipih obeh starih mam – vsake z drugega konca na{e de`ele. [ele pred nekaj leti me je dr. Mati~etov vpra{al, zakaj in od kdaj se del “mojega” Novega mesta imenuje Kandija, in mi razlo`il, da naj bi to drugod bilo povezano z Lepo Vido (La bella Candia). Dregnil je v tisti skrivni del mojega zanimanja – iskanje izvora poimenovanj. Toda – vlak je `e odpeljal – ~eprav mi {e ni uspelo najti strokovno podkrepljenega odgovora, {e vedno ~utim ta dolg do svojega kolega. V nasprotju s strokovnim in znanstvenim delom Mati~etovega pa njegovo osebno `ivljenje slej ko prej ostaja samo njegovo: o sebi ni nikoli govoril, na morebitna vsiljiva vpra{anja je odgovoril kratko, skoraj odrezavo ali {aljivo. Le redko, najve~krat samo tedaj, ko je kdo pri{el v in{titut na obisk, je prisedel, ko smo pili kavo. Sam je ni pil nikoli, v {katlo s pi{koti je segel le, ~e je v njej bil kak zlomljen keks. In potem smo nala{~ nekaj pi{kotov zdrobili. Prepri~ana sem bila, da bo prisedel k ~aju. Prinesla sem, pri nas tedaj {e neznani, jabol~ni ~aj, in bila sem prepri~ana, da bo navdu{en. Njegov odgovor na vpra{anje, ali mu je v{e~, nikakor ni bil `aljiv (saj `aliti Mati~etov nikoli ni znal), zame je bil tako duhovit, da se ga 349 bom vedno spominjala: “Saj je dober, a na smrtni postelji si ga ne bi za`elel!” Nikoli ni pretiraval z navdu{enjem, nikoli ni “kuhal” u`aljenosti ali jeze, celo priznanje kak{ne svoje “tehni~ne” napake je zavil v humor in velikokrat smo se nasmejali ob pripovedi, kako sta se v hudi poletni vro~ini z dr. Kuretom vozila na kongres v Italijo in si brisala potne srage: “Niko, kmalu bo bolje, sem `e ugasnil gretje!” Strokovni in osebni svet je znal na{ Milko strogo lo~iti: del njega slej ko prej za mnoge, tudi zame, ostaja le uganka. Zdi se mi, da je imel s svojo na~elnostjo prav, ~eprav bo zato v tem pisanju njegova podoba okrnjena. Nekaj mozai~nih kamen~kov pa mi je vendarle uspelo pobrati iz sicer redkih intervjujev in mojih spominov nanj. Na svet je prijokal 10. septembra 1919 v kra{ki vasici Kopriva in `e dveleten za~util svojo prvo stisko: “Kje bom poslej spal, ko moram sosedom vrniti zibko, ki sem jo prerasel”. Tako grenak je bil njegov prvi spomin na otro{ka leta. V spomin se mu je zapisala {e ena stiska iz prvih {olskih dni: slovenskih prvo{ol~kov italijanska u~iteljica ni ni~ razumela. Druga~e je bilo s slovenskimi duhovniki, ki so ostali zvesti materin{~ini in, seveda v cerkvi in ne v {oli, pou~evali verouk v sloven{~ini. To pa bi za desetletnega fanti~a, ki je odhajal na sprejemni izpit za “latinsko {olo” v Kopru, lahko bilo usodno, kajti O~ena{ moliti v italijan{~ini pa `e mora znati vsak. Tedaj je Kopriva spadala pod tr`a{ko {kofijo in zato je mladi Milko {ele po posredovanju gospoda Virgila [~eka naslednje leto smel gimnazijo nadaljevati v Gorici, kjer je “dihal doma~ zrak, se dru`il z rojaki in po mili volji govoril v materinem jeziku”. Sloven{~ina je bila tam redni u~ni predmet. Z leti se je sicer marsikaj spremenilo, vendar so bile korenine slovenske zavesti `e tako vra{~ene, da so zdr`ale tudi administrativno prepoved govoriti v nare~ju. Enajstletni fanti~ sicer {e ne razmi{lja o svojem poklicu, kljub temu pa je padlo “na rodovitna tla, hitro vzklilo in se razraslo” seme drobne zbirke pregovorov, rekov in vra`, ki jih je kot Starodavno narodno blago nabrano na Gornjem Krasu v Koledarju gori{ke Mohorjeve dru`be, sicer pod psevdonimom Ivan Jo`etov, objavil gospod iz Avberja Virgil [~ek. Ne da bi se prav zavedal, so to bili prvi zametki, ki so nakazovali smer raziskovalne poti Mati~etovega. Takrat so se dijaki redno zbirali pri avberskem duhovniku, hi{a Virgila [~eka jim je bila kakor drugi dom, njegova knji`nica pa vir znanja. Ustanovili so “Kra{ki kro`ek”, V spomin katerega posebna naloga je bilo “zbiranje narodnega blaga”. Mlademu Milku pa avberski gospod ni bil samo mentor in podpornik, ampak predvsem vzornik. Po njegovem zgledu je v {oli znal navdu{iti in pridobiti so{olce, da so mu za~eli prina{ati gradivo z vseh vetrov Primorske, od Kanalske doline do Istre. Poslej mu strast za zbiranje in raziskovanje folklornega gradiva nikoli ve~ ni dala miru. Vedel je `e, da bo {tudiral knji`evnost – {e ve~: na univerzi v Padovi, kjer je bila tedaj najbli`ja popolna univerza, si je dodatno izbral {e srbohrva{ko ljudsko pesni{tvo, splo{no lingvistiko, italijanske venetske dialekte, torej vse tiste predmete, za katere je vedel, da mu bodo koristili pri vsakdanjem delu na podro~ju folkloristike. Dodal je {e predmete iz romanistike, kjer pa so ga najbolj mikala predavanja o povezavah med romansko-balkansko folkloro in srednjeve{kim slovstvom. Brez te`av je tako 350 leta 1947 lahko nostrificiral padovsko diplomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1955 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti obranil tezo svoje doktorske {tudije Se`gani in prerojeni ~lovek, v kateri je primerjalno raziskal motiv ljudske pesmi Sveti Andrej dvakrat rojen in s katero je dokazal veliko in poglobljeno poznavanje obse`nega pripovednega gradiva, predstavil razprostranjenost in `ivljenje ljudskega izro~ila, ki nam ohranja stara verovanja, pripovedne motive, navade. S primerjalno metodo pa je pospremil njegovo pot skozi prostor in ~as. Najte`je od vsega si predstavljam Mati~etovega kot vojaka. Pa saj mo` oro`ja nikakor ne more biti tisti, ki so mu `e v otro{kih letih privzgojili, da je ubiti ubogega martin~ka smrtni greh (tako se je namre~ v enem svojih zadnjih spisov spominjal svoje spovedi). Izkazalo se je, da jo je sorazmerno dobro odnesel: leta 1941 je bil vpoklican v vojsko, se kar dobro “namu~il” na oficirskem te~aju, nato pa so ga kot pehotnega podporo~nika poslali v enoto mejne stra`e ob nekdanji italijansko­francoski meji: sestavljanje in razstavljanje oro`ja je jemal kot “spretnostno igro”, se poleti son~il, pozimi pa smu~al, ves ~as pa je pridno prebiral in izpisoval rezijanske zapise poljskega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenayja, ki je 1872. raziskoval zahodna slovenska nare~ja in se ob tem zadr`eval tudi v Reziji. Pozneje so Mati~etovega poslali v Rim na te~aj za tolma~a srbohrva{~ine, zlom Italije je do~akal v Dubrovniku, svojo voja{ko kariero pa kon~al kot tankist v prvi prekomorski partizanski enoti. Sam se ob tem nasmehne, saj je “… v tank prvi~ in zadnji~ zlezel iz radovednosti {ele 25 let po vojni …”. Milko Mati~etov (tedaj {e pod imenom Milko Ukmar) je svoje folkloristi~ne spise (povedke, pregovore, ljudske pesmi) objavljal `e v tridesetih letih, vendar sam za svoje prvo resno strokovno pisanje {teje dva prispevka v Domu in svetu 1940 (Koledovanje v Tomajski `upniji na Krasu in v Treb~ah, Nove smeri v raziskovanju slovenskih ljudskih izro~il in Lepa Vida). Prvo delovno mesto je nastopil jeseni 1945. kot kustos v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Tu je ostal sedem, nikakor ne “suhih” let. Njegova zasluge je, da je muzej leta 1947 za svoje zbirke pridobil ~upo, lesen ~oln – deblak slovenskih ribi~ev v Tr`a{kem zalivu. Na terenu po vsej Sloveniji je Mati~etov nabral mno`ico dragocenega gradiva in nastalo je preko trideset razli~nih prispevkov objavljenih v doma~ih in tujih strokovnih glasilih. Izpostavila bi le razpravo O etnologiji in folklori zahodnih Slovencev. S tedanjim ravnateljem muzeja Borisom Orlom sta uredila 15 letnikov strokovne revije Slovenski etnograf, v uredni{kem odboru pa je sodeloval {e naslednjih pet let. Leta 1952 je svoj “sede` raziskovanja in znanstvenega dela” preselil v In{titut za slovensko narodopisje pri SAZU in tam ostal do svoje upokojitve leta 1985. Bil je eden pobudnikov in soustanoviteljev mednarodne delovne skupnosti Alpes Orientales. Morda je prav, da tu omenim dejanje, ki so si ga privo{~ili avstrijski kolegi: zbornik, ki je iz{el po simpoziju skupine v Avstriji, so samovoljno naslovili Volkskunde im Ostalpenraum in tako v seriji zbornikov manjka Alpes Orientales 2, kakor da ta zbornik ni nikoli iz{el. V in{titutskem arhivu najdemo korespondenco z vsemi ~lani skupine AO, ki izra`ajo bole~ino ustanoviteljev, ker pa projektu niso `eleli {kodovati s prepiri, so se po dobrem premisleku umaknili v ozadje. Mati~etov je bil tudi soustanovitelj in urednik in{titutskega zbornika Traditiones. 351 In{titut je bil ves ~as mo~no povezan s tedaj samostojnim Glasbeno-narodopisnim in{titutom, ki ni deloval v okviru SAZU, in Mati~etov si je mo~no prizadeval za njuno zdru`itev, do katere je kon~no pri{lo, a le za kratek ~as, ~esar ni nikoli prebolel. Bil je vodja sekcije za ljudsko slovstvo, pozneje, ko ni bilo ve~ obvezno, da je upravnik in{tituta lahko samo akademik, pa je bil izbran za upravnika in{tituta, s ~imer mu je bila nalo`ena {e administrativna funkcija, ki pa je, romantik, kakr{en je bil, ni bil prav ni~ vesel – mislim, da je ob tem delu celo trpel. Leta 1995 ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega izrednega ~lana, s tem pa je prevzel tudi odgovorno mesto predsednika znanstvenega sveta In{tituta za slovensko narodopisje. Milko Mati~etov je napisal nad 300 znanstvenih in strokovnih razprav, esejev, ~lankov, poro~il in ocen (prav te so pogosto tako temeljite, da je ob njih nastala `e nova razprava) v slovenskem, italijanskem, nem{kem in srbohrva{kem jeziku. Njegovo raziskovalno in znanstveno delo najve~krat presega meje same folkloristike, vendar je prav to kot posebno panogo etnologije s svojim ustvarjalnim prispevkom bistveno obogatil in slovenski dele` povzdignil na evropsko raven. Pri nas je uvedel na~elo moderne folkloristike, po katerem tista pravljica in povedka, ki jo je povedal posebno nadarjen pripovedovalec, zaslu`i, da jo posredujemo nespremenjeno, pristno, brez okraj{av ali literarnih primesi, ali kakor je rekel sam, “…v vsej njeni divji lepoti in neposrednosti …”, da jo obravnavamo kot neponovljivo umetnino. Tako je pripovedovalca povzdignil v avtorja, ki zaslu`i, da se navede njegovo ime. Teh svojih na~el se je trdno dr`al in si je tako tudi v mednarodnih krogih pridobil sloves izjemnega strokovnjaka. S predavanji se je udele`eval doma~ih in mednarodnih etnolo{kih, slavisti~nih in drugih posvetovanj in svoje izku{nje in dognanja posredoval {ir{emu krogu strokovnjakov. Korenine njegovega dela pa so vedno bile terenske raziskave, ki jim je posvetil veliko ~asa; v prvih letih si je vse zapisoval, pozneje pa pripovedi snemal na magnetofonski trak. (Malo za {alo: v Reziji je bil tako znan po svojem magnetofonu, da so pozneje vse, ki so nosili magnetofon, imenovali Milko). Mati~etovemu je bila prva skrb zahodna Slovenija, Istra, Kras, Gori{ko, obhodil je vsa slovenska obrobja, od Koro{ke, Bene{ke Slovenije in Rezije do Prekmurja in Porabja, ni zanemaril Dolenjske, saj je sodeloval v ekipah Etnografskega muzeja, V spomin pa tudi ne Tuhinjske in Zgornjesavske doline. Tako je `e zgodaj nabral toliko gradiva, da je lahko nastalo morda njegovo najobse`nej{e delo Kralj Matja` v lu~i novega slovenskega gradiva in novih raziskovanj (Razprave SAZU 1958). Od tedaj je svoje poglede in dognanja posredoval in utemeljeval v {tevilnih razpravah, kot so npr. (~e na{tejem samo glavne): v Zgodovini slovenskega slovstva 1956 Pregovori in uganke, Ljudska proza ali o pravlji~arjih v uvodu zbirke Slovenske narodne pravljice Alojzija Bolharja, Pri treh Boganj~arjih, ki znajo lagati, Pregled ustnega slovstva v Reziji – Italija. Na{e pripovedni{tvo je predstavil svetu tako v Enzyklopädie des Märchens kakor tudi v {tevilnih zbornikih z mednarodnih kongresov. Veliko raziskovalnega ~asa je namenil tudi posameznim prvinam v slovenskih ljudskih {egah in verovanjih, od bo`i~nega ~oka pri Furlanih, 352 zagovarjanja, metanja (pro`enja) gore~ih kolesc, po vsem slovenskem etni~nem ozemlju je iskal izro~ilo o prekopavanju mrli~ev (Umita in v prt zavita lobanja pri Slovencih), polemi~no je pisal o bo`i~nem kruhu – poprtniku (iz te polemike z Josipom Malom je nastala obse`na razprava), vznemirjalo ga je t. i. pitanje vetra pri Slovencih in zagovarjanje oblakov, kar je primerjal s {vicarskim gradivom, in zvezdno ime [kopnjekovo gnezdo ter ne nazadnje duhovin – otrok, ki se rodi v ka~ji podobi in izgine. Kot najve~ji strokovnjak za ljudsko pripovedni{tvo v Vzhodnih Alpah in najbolj{i poznavalec njihovega izro~ila, nare~ja in kulture sploh je nad sedemdeset razprav seveda posvetil Reziji, kjer je zapisal ali na magnetofonski trak posnel ve~ kot 3000 besedil, pravo odkritje pa so bili pravlji~arji in pravlji~arke. Z rezijanskim izro~ilom in s svojimi dognanji o njem ni presene~al samo slovenskih bralcev, ampak ga je v italijan{~ini posredoval tudi svojim italijanskim kolegom. Mehko du{o Kra{evca pa je vznemirjala tudi rezijanska lirika. Odbral in v slovenski vrt je presadil Ro`ice (z)iz Rezije, antologijo, v kateri je objavljenih 60 pesmic v rezijan{~ini in v Mati~etovi “knji`ni” priredbi (ali kakor sam pravi “presaditvi”), z uvodom, opombami in povzetkom v italijan{~ini. Posebno pozornost pa so do`ivele {tevilne `ivalske pravljice: Mati~etov jih je “udoma~il” in izdal kot Zverinice iz Rezije (1973). Poleg te ob{irne knjige je {e mnogo drobnih knjig pravljic, na podlagi katerih so nastale tudi lutkovne predstave. Ob koncu naj omenim {e nekaj televizijskih oddaj z naslovom Pri na{ih pravlji~arjih, ki jih je slovenska televizija pred mnogimi leti prehitro nehala snemati in tudi `e posnetih, `al, tudi danes ne ponavlja. Vse to je le del~ek bogastva, ki nam ga je v svojih delih predstavil na{ “Mati~ek”, kakor smo mu rekli, kadar nas ni sli{al. Kaj vse je bilo {e skrito v njegovih in{titutskih predalih in je pospravljeno v {katle pristalo na njegovem domu! Vsako drobno zanimivost, ki jo je kdor koli povedal in je bila vsaj malo povezana s stroko v naj{ir{em pomenu, si je zapisal – zaradi var~nosti kar na kak{no staro kuverto. Imel je {e mnogo na~rtov, mnogo `elja … Kar nam je v svojem `ivljenju ponudil v branje, je preprosto prijetno, `ivahno, mikavno. In ker v tem zapisu o znanstveniku in velikem Slovencu akademiku dr. Milku Mati~etovemu {e marsikaj ni povedano, naj ga dopolnijo priznanja, ki jih je dobil za stroki in narodu predano delo: dvakrat italijanska nagrada Premio internazionale di folklore Giuseppe Pitre, literarna nagrada “La{tra landarske banke”, Premio Internazionale di Etnografia “Michelangelo Mariani”, imenovanje za ~lana furlanske skupine Deputazione di Storia patria, ~astni ~lan Avstrijskega narodopisnega dru{tva na Dunaju, ~astni ob~an Rezije; doma pa je dobil Levstikovo, Murkovo in [trekljevo nagrado. Dragi dr. Milko Mati~etov, posebno Vas je o~arala pesem zvonov: zapisovali ste si njihove “besede”, njihove medsebojne pogovore, resne in {aljive, kakor so jih pa~ ljudje razumeli. Va{ VE^ERNI AVE je umolknil, naj odslej ne`no zveni in Vas uspava VE^NI AVE. Helena Lo`ar Podlogar 353 Dr. Pavla [trukelj (1921—2015) Dr. Pavla Štrukelj (Dokumentacija SEM) V Slovenskem etnografskem muzeju nas je pretresla `alostna novica, da je 20. septembra 2015 v 95. letu umrla dr. Pavla [trukelj. Rodila se je 28. junija 1921 v [trukljevi vasi, v Vidovskih hribih nad Cerknico. Bila je drugi otrok od devetih o~eta Jo`eta in matere Marije, po doma~e Majer~kove. Odra{~ala je v nadarjeni dru`ini. Njen o~e je bil izu~en kova~, obenem pa zdravilec `ivine in pred drugo svetovno vojno tudi `upan pri Sv. Vidu. Pavlo in {e dva sinova je poslal {tudirat V spomin v Ljubljano, vse ostale pa je dal izu~it razli~nih obrti. Tako je Pavla pri trinajstih za~ela obiskovati klasi~no gimnazijo in {olanje nadaljevala na u~itelji{~u. Po diplomi leta 1943 se je hotela zaposliti kot u~iteljica, a ji je bilo zaradi politi~nih razmer to onemogo~eno. Odlo~ila se je za nadaljnji {tudij, najprej paleontologije in geologije ter nato etnologije. Leta 1954 je diplomirala iz etnologije in leta 1965 {e doktorirala z disertacijo “Kultura Ciganov v Sloveniji in problem njihove asimilacije”. Leta 1955 se je zaposlila kot kustodinja za neevropske zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Od leta 1964 do 1990 pa je vodila Muzej neevropskih kultur v dvorcu Gori~ane pri Medvodah. Bila je etnologinja prve povojne generacije. V t. i. Orlovih raziskovalnih ekipah je najve~krat raziskovala po ve~ podro~ij hkrati. Tako v Lo{ki dolini {ege, 356 verovanja, prehrano, lov, ~ebelarstvo in prevozni{tvo, potem `ivljenje peric v ljubljanski okolici, prav kmalu pa se je te`i{~e njenega strokovnega zanimanja premaknilo na vra`everje, do tedaj belo liso v slovenskem etnolo{kem raziskovanju. Ob vra`everju je nujno tr~ila tudi ob Rome; njihovo `ivljenje jo je tako pritegnilo in fasciniralo, da je posvetila dobr{en del `ivljenja prav raziskovanju tega, kljub nenehnemu zatiranju in preganjanju, trdo`ivega naroda. Za Rome se je odlo~ila ne le iz znanstvenih nagibov, ampak tudi zato, da bi jim pomagala do lep{ega `ivljenja, kot je zapisala sama. Svoje dolgoletno delo je okronala z monografijama Romi na Slovenskem (1980) in Tiso~letne podobe nemirnih nomadov: zgodovina in kultura Romov v Sloveniji (2004). Redno so jo vabili na konference, vladne komisije in okrogle mize o Romih. [e 31. julija letos se je udele`ila ustanovnega “Odbora za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno na podro~ju Slovenije” v ^rnomlju. Bila je na{a vodilna romologinja. @e v petdesetih letih je skrbela tudi za neevropske zbirke predmetov, ki so sodile med najstarej{e muzejske zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. V {estdesetih letih, ko je Slovenski etnografski muzej pridobil gori~anski baro~ni dvorec v bli`ini Medvod in ga namenil `e tedaj bogatim muzejskim zbirkam neevropskih kultur, je dr. Pavla [trukelj postala prva kustodinja in hkrati vodja oddelka neevropskih kultur, ki je prav kmalu prerasel v samostojen muzej – vsaj v vsebinskem, ~e `e ne v formalnem pogledu. Skoraj trideset let je opravljala dela muzejskega vodje, muzejske bibliotekarke, dokumentalistke, pedagoginje, kustodinje za stike z javnostmi, strokovne svetovalke (ljudem, ki so potrebovali informacije o predmetih z drugih kontinentov) in nenazadnje – izvajala je vse primarne naloge, ki jih je muzej zahteval od nje (zbiranje, varovanje, komuniciranje in razstavljanje muzejskega gradiva). Po svoji etnolo{ki specializaciji pa je bila afrikanistka, amerikanistka, sinologinja, japonologinja in {e marsikaj. Potovala je tudi na razli~ne konce sveta, od Faroerskih otokov na severu do Senegala in Kenije na jugu ter ZDA na zahodu in Indije na vzhodu. Z dr. Pavlo [trukelj sem se prvi~ osebno sre~al kot {tudent etnologije sredi 70. let prej{njega stoletja. Grad Gori~ane oz. Muzej neevropskih kultur je bil za nas {tudente, ki smo radi potovali in {li {tudirat etnologijo predvsem zaradi tujih kultur, nekak{en center sveta oz. sredi{~e {tevilnih neevropskih kultur. V tistem ~asu {e ni bilo interneta, televizijske dokumentarne oddaje so bile skromne, pa tudi tovrstne etnolo{ke literature ni bilo prav dosti. ^eprav je bila takratna Jugoslavija neuvr{~ena in je imela odli~ne stike prav z azijskimi, afri{kimi in latinskoameri{kimi de`elami, o njih in njihovih kulturah ni bilo na voljo dovolj informacij. To “praznino” pa je odli~no zapolnjeval Muzej neevropskih kultur pod vodstvom dr. Pavle [trukelj. Sanje vsakega {tudenta so bile – praksa v Muzeju neevropskih kultur, o slu`bi v tem muzeju pa si niti sanjati nismo upali! Na oddelku za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete je v 70. letih zrasla generacija {tudentov – svetovnih popotnikov, ki so tako reko~ z ni~ ali malo denarja potovali po najrazli~nej{ih de`elah tretjega sveta. Seveda smo se s temi izku{njami, potrebami, `eljami in idejami morali nujno sre~ati tudi z dr. Pavlo [trukelj oz. Muzejem neevropskih kultur v Gori~anah. Imel sem to sre~o, da sem lahko opravljal muzejsko prakso, ko je v Gori~ane pri{la razstava o Aztekih 357 Mehi{kega nacionalenga antropolo{kega muzeja. Vsak dan sem prihajal k Pavli v Slovenski etnografski muzej na Pre{ernovi cesti v Ljubljani, od koder sva se z njenim avtom odpeljala v Gori~ane, postavljala azte{ko razstavo in se veliko pogovarjala. Takrat sem se zavedel njene izjemne razgledanosti in njenega znanja. Po diplomi leta 1980 sem moral najprej za letno dni v vojsko, potem pa me je pot zanesla na Ptuj, kjer sem ostal dve leti in pol. A v meni je ves ~as tlela `elja, da bi se poklicno ukvarjal z neevropskimi kulturami. Poleti 1985 sem spoznal doktorja pomorske biologije, Nemca, ki me je zaposlil za pol leta v tedaj vse bolj odprti Ljudski republiki Kitajski. Ta “kitajska izku{nja” me je “zaznamovala”. Po vrnitvi domov sem sicer dobil slu`bo v Mestnem muzeju v Ljubljani, kjer sem ostal tri leta in pol. A spomladi 1990 so iskali nekoga, ki bi nadomestil dr. Pavlo [trukelj, ki je odhajala v pokoj. Njen nesojeni naslednik je bil pred mano sicer Ivan [prajc (danes svetovno znani astroarheolog), ki pa v Gori~anah ni videl perspektive za svojo poklicno kariero. Imel sem res neznansko sre~o, da sem se pojavil na pravem mestu v pravem trenutku in aprila 1990 sem se zaposlil v Muzeju neevropskih kultur na gradu Gori~ane. Prevzel sem Pavlino muzejsko dedi{~ino. ^asa mi je dala le tri dni – v zelo globoko “muzejsko vodo” sem sko~il tako reko~ na glavo! Na sre~o sem se nau~il “muzejskega plavanja” v prej{njih muzejskih slu`bah in pri dodatnem muzeolo{kem izobra`evanju. Pavlina dedi{~ina je postala moj `ivljenjski izziv. Kot petintridesetletni etnolog sem imel dosti energije, ambicij, znanja in `elja, kot muzealec in `e ve~letni ~lan ICOM-a pa tudi zadosten vpogled v svetovno muzejsko podro~je etnografskih muzejev, ki so se prav v tem desetletju za~enjali osvobajati kolonialnih oklepov, ki so jih dolo~ali skoraj stoletje. Etnografski muzeji po svetu so se za~eli radikalno spreminjati, postali so inkluzivni, se preimenovali – ve~inoma v Muzeje svetovnih kultur ter spreminjali svoje konceptualne vsebine, ugla{ene s teoretskimi spoznanji postkolonialnih in kulturolo{kih {tudij po svetu. Zaradi sesedanja baro~nega dvorca sem se moral za~eti ukvarjati z zelo banalnimi vpra{anji iskanja finan~nih sredstev in gradbene obnove, a hkrati sem zasnoval nov koncept muzeja, ki sem ga objavil tudi v Etnologu. Moj prvi “veliki uspeh” na novem delovnem mestu, s katerim sem upravi~il Pavlino zaupanje, je bil odkup Petkov{kove afri{ke zbirke, ki so jo dedi~i nameravali odpeljati. Ob prevzemu Pavline muzejske dedi{~ine ni nih~e pri~akoval tako revoluci­onarnih dru`beno-politi~nih sprememb, kot so se zgodile z osamosvojitvijo junija V spomin 1991. Dobili smo Zakon o denacionalizaciji, ki naj bi Rimskokatoli{ki cerkvi po­leg {tevilnih drugih nepremi~nin in posestev vrnil tudi nekdanji {kofijski dvorec Gori~ane pri Medvodah. Na sre~o tedanji nad{kof [u{tar in vrh Rimskokatoli{ke cerkve v Sloveniji ni bil zagret za grad Gori~ane, `eleli so le kompenzacijo v ob­veznicah, ki pa je “oble`ala” v nekem predalu nekega dr`avnega birokrata. Grad Gori~ane, ki ga je spodjedala talna voda, ki je kazal mnoge posledice dotrajanosti in starosti, a je bil v njem `e skoraj trideset let zelo obiskan Muzej neevropskih kultur, dolgo ~asa edini tovrstni muzej v nekdanji Jugoslaviji, smo za~eli po Pa­vlinem odhodu v pokoj temeljito gradbeno obnavljati. ^util sem zavezanost ne le muzejski in etnolo{ki stroki, temve~ tudi dr. Pavli [trukelj, da se kar najbolj anga`iram v zvezi z obnovo. @al v vodstvu mati~ne hi{e v Ljubljani niso delili mo­358 jega mnenja. Pojavilo se je na stotine problemov v zvezi s financiranjem, a obnova se je kljub temu po~asi nadaljevala. Cilj je bil sodoben etnografski muzej, dostojen muzejske dedi{~ine dr. Pavle [trukelj. Gledano z dana{njega zornega kota so bila 90. leta glede obnove dvorca Gori~ane, muzejske dedi{~ine dr. Pavle [trukelj, pol­na najrazli~nej{ih manipulacij in politi~nih spletk z naslednjim kon~nim izidom: vrnitev dvorca in pristave RKC, selitev neevropskih zbirk v takratne depoje SEM-a v [kofjo Loko, zmanj{anje prostora za predstavitev neevropskih kultur z 2000 m2 na 200 m2, se pravi desetkrat manj, in nepovratna izguba pribli`no miljona evrov davkopla~evalskega denarja. [koda, neznanska {koda!!! A Slovenija pozna {e kup podobnih zgodb. Pavla je bila posebna! Nekateri je niso marali, celo sovra`ili so jo in jo spotikali z najve~jimi hudobijami. Prijatelje pa je na{la med najbolj poni`animi in raz`aljenimi – Romi. Kjer koli, kadar koli se pogovarjam z Romi o dr. Pavli [trukelj, govorijo o njej z najve~jim spo{tovanjem in ljubeznijo. ^e pogledamo z objektivne distance, je delala ~ude`e, seveda pa marsikdaj tudi ni zmogla vsega. V tridesetih letih dela je organizirala osemdeset razstav, pisala kataloge in ~lanke, pridobila ve~ kot deset tiso~ predmetov z vseh celin, skrbela za dve veliki stavbi (dvorec in pristavo – galerijo) ter sprejela in vodila na tiso~e obiskovalcev. [tevilni Slovenci in Slovenke se je bomo spominjali po neverjetni `ivljenjski energiji, zanosu, izjemni delavnosti in humanem odnosu do soljudi vseh polti in kultur tega sveta. Ralf ^eplak Mencin NAGRADE IN PRIZNANJA AWARDS AND RECOGNITIONS Valvasorjevo nagrado za leto 2014 je za svojo avtorsko razstavo Vrata: prostorski in simbolni prehodi `ivljenja prejela muzejska svetovalka mag. Polona Sketelj, kustodinja za bivalno kulturo v SEM. Razstava je bila za javnost odprta jeseni 2013 kot osrednja razstava prazni~nega leta Slovenskega etnografskega muzeja, ki je tedaj praznoval 90-letnico samostojnega obstoja in delovanja. Razstava o vratih, prvi poglobljeni pregled vrat in njihovih pomenov na Slovenskem, je plod avtori~inega ve~letnega preu~evanja in terenskega dela. Vsebinska analiza in obravnava vrat na razstavi je izjemno {iroka, saj upo{teva njihovo oblikovno tipologijo, prostorsko razvrstitev, funkcije in {ir{i simbolni pomen. Ob razstavi je iz{el tudi obse`en vodnik s katalogom z istoimenskim naslovom, bogato slikovno opremo ter z dodatnimi informacijami in pregledom gradiva, ki zaradi razli~nih razlogov ni bilo vklju~eno v razstavno predstavitev. Kolegici Poloni Sketelj za njeno izjemno delo iskreno ~estitamo sodelavke in sodelavci SEM. Mag. Polona Sketelj (Dokumentacija SEM) KNJI@NA PORO^ILA IN OCENE BOOK REVIEWS Jelka Vince Pallua: Zagonetka vird`ine: etnolo{ka i kulturnoantropo­lo{ka studija. Zagreb: Institut dru{tvenih nauka Ivo Pilar, 2014. (Biblioteka Stu­dije – Knjiga 18), 310 str., ilustr. Obse`na monografija Zagonetka vird`ine: Etnolo{ka i kulturnoantropolo{ka studija dr. Jelke Vince Pallua, profesorice na doktorskem programu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Zagrebu in raziskovalke In{tituta za dru`bene vede Ivo Pilar, sloni na dolgoletni temeljiti {tudiji tematike. Avtorica, specializirana v `enskih in mediteranskih {tudijah, se je loti z etno­kartografskega, zgodovinsko-etnolo{kega in primerjalnega zornega kota. Knjiga obsega 310 strani in poleg uvodnega, osrednjega analiti~nega in zaklju~nega dela vklju~uje tudi obse`ne podatke Etnolo{kega atlasa Jugoslavije, osebne zgodbe vird`in, literaturo in vire, zanimive fotografije, resumé oz. povzetek ter besedo o avtorici. [tudija je razdeljena na pet poglavij: 1. Po sledeh vird`in; 2. Razprostranjenost pojava; 3. Razli~ni obrazi vird`ine; 4. Uganka vird`ine; 5. Etnogram – kronolo{ki niz pri~evanj. Njeno iz~rpno delo toplo pozdravljam, saj je bila izjemno “intrigantna” tematika vird`in v zadnjih desetletjih postmodernih kulturnih in `enskih {tudij ter sodobne antropologije malodane zanemarjena oz. pozabljena, ~eprav so se z njo ukvarjali {tevilni etnologi in antropologi 20. stoletja: Barjaktarovi}, Durham, Gordon, Gu{i}, Gjergji, Gavrilovi}, Vukanovi}; na prelomu tiso~letja pa poleg Vince Pallua {e Demick, Dickemann, Djajic Horváth, Potkonjak, Young in Littlewood. Vird`ine ali tobelije (iz tur{ke besede tövbe, “zaobljuba”) so, kot definira avtorica “nenavadna, prostorsko omejena, endemna pojavnost, edinstvena ne le v Evropi, ampak tudi v svetovnem merilu, poznana le v gorskem svetu zahodnega Balkanskega polotoka (predvsem na nuklearnem obmo~ju pojavljanja vird`in – v obmejnih predelih severne Albanije, ^rne gore in Kosova). Fenomen, ki odstopa od ustaljenega, je obi~ajsko-pravna institucija, v kateri `enska .menja spol’, se s tem zave`e na nedol`nost/celibat in prevzame vlogo mo{kega – obla~i so kot Knji`na poro~ila in ocene mo{ki, postri`ena je na mo{ko, uporablja mo{ko obliko svojega imena, obna{a se kot mo{ki, nosi oro`je, ~e je potrebno, gre tudi v vojno, sodeluje na mo{kih zborovanjih in ima vse javne pravice mo{kih v strogo patriarhalni dru`bi” (Vince Pallua, 2014: 16). Kar je pomembno poudariti, “enozna~nost in enotnost tega pojava ne ob­staja ne v razlogih niti v motivih njegovega nastanka, saj gre za institucijo, ki je obi~ajnopravna domislica, katere glavna funkcija je prilagoditev potrebam dru`ine in dru`be, zaradi ~esar je vird`ina {e posebej cenjena. Pa vendar, naj navedemo `e na samem za~etku vsaj okvirno najpomembnej{e in najbolj pogoste razloge za obstoj vird`in: izostanek mo{kega naslednika, izostanek odraslega mo{kega, ko vird`ina postane .za~asni most’, dokler je v tej funkciji ne nadomesti mlaj{i 362 brat ali bratranec, izogibanje ne`eleni poroki (in s tem krvnemu ma{~evanju) in gro`nja krvnega ma{~evanja mo{kemu delu dru`ine, ki sta mu onemogo~ena svo­bodno gibanje in delo” (ibid., 16). Poleg tega, kot pravi avtorica, “obstaja trajna ali za~asna zaobljuba, ki deklicam dolo~a vlogo sina bodisi v zgodnjem otro{tvu (mnogokrat `e pred rojstvom) ali {ele kasneje, v odrasli dobi, v~asih tudi v ~asu vdovstva” (ibid.). V prvem poglavju se avtorica na splo{no dotakne predstavitve pojava in tudi kasneje pusti bralcu, da ji sledi v vsebinskih in metodolo{kih izpeljavah: kaj institucija vird`ine ni in kaj nenazadnje naj bi v sodobnih razlagah lahko bila. Postopoma razkriva institucijo vird`ine in jo razlo`i {ele v zadnjih dveh poglavjih. To bralca – kljub ponavljanjem podatkov v tekstu – dr`i v napetosti. Fenomen vird`ine ali tobelije, imenovane tudi vird`inesa, vi|ne{, tombelija, mu{kobanja, mu{kobara, mu{kara~a, mu{kara, mu{kudanka, mu{kudan, mu`ana, baba devojka, `ena devojka, momak devojka, momak |evojka, |evojka momak, junak `ena, ~ovjek `ena, stara cura, stara moma, starka, use|elica, pose|elica itd. (Vince Pallua, 2014: 85–86) so avtorji razli~nih obdobij razli~no razlagali. Jelka Vince Pallua v ~etrtem poglavju svoje {tudije, konkretno v podpoglavju 4.3. – “Binarna pozicija: matriarhat/patriarhat”, kriti~no pristopi k dvema splo{nima teoretskima tokovoma o izvoru in vlogi tega fenomena: prvemu, ki tobelije predstavlja kot pre`itek predindoevropskega mediteranskega matriarhata, in drugemu, kasnej{emu, ki tobelije poenostavljeno razlaga kot produkt t. i. “balkanskega patriarhalnega sistema” v nasprotju z evropskim patriarhatom. V prvi analizi se spoprime z evolucionisti~nimi teorijami, ki so pojav tobelij (“junak `ena”) postavljale v predindoevropski mediteranski kontekst .matriarhata’ in ga – kot kulturni pre`itek – vzporejale z zgodnjeindoevropskimi, t. j. ilirskimi dru`benimi institucijami na obmo~ju {ir{ega Balkana. S tem v zvezi je v knjigi podana analiza mitolo{kega izro~ila o “amazonkah” oz. juna{kih bojevitih posameznicah (npr. ilirski kraljici Teuti in princesi Kynnane ali Kyne, h~eri Filipa II. Makedonskega in Audate Eurydike). Razlago ilirskega izvora tobelij je med prvimi podal dunajski etnolog Arthur Haberlandt v ~lanku “Kulturwissenschaftiliche Beiträge zur Volkskunde von Montenegro, Albanien und Serbien”, objavljenem v Zeitschrift für österreichische Vokskunde 12 (1917), in sicer na podlagi terenskih zapisov Mary E. Durham in Ernesta Cozzija. Svoje hipoteze o tobelijah je Haberlandt izpostavil precej previdno, kljub temu pa so imele v stroki daljnose`en vpliv. Tako `e pet let za njim nem{ki etnolog Georg Buschan pove`e vird`ine s tradicijo Ilirov. V hrva{ki strokovni srenji t. i. ginekokracijo Liburnov (predhodnikov Ilirov) razlagajo arheologi in kulturni zgodovinarji Mate Sui}, A. Stip~evi} in Milenko Filipovi} ter nekateri drugi (Vince Pallua, 2014: 122). Avtorica omenja tudi Gavazzijeve interpretacije: v svojih predavanjih naj bi namre~ profesor Gavazzi omenjal nekatere .matriarhalne’ elemente v kulturnem izro~ilu Balkana (npr. vloga ujka, kuvade itd.). V drugi analizi avtorica poda nelogi~nost razlage tobelij kot odraza oz. produkta t. i. “balkanskega patriarhalnega sistema” v nasprotju z evropskim 363 patriarhatom. Pri tem izpostavi teze Karla Kasera iz leta 1994 (“Die Manfrau in den patriarchalen gesellchaften des Balkans und der Mythos vom Matriarchat”. L'Homme, Zeitschrift für feministiche Geschichtswissenschaft, vol. 5/1: 59–77), ki poenostavljajo model patriarhalnosti in lo~ujejo t. i. “balkanski patriarhalni” tip sistema od evropskega. Kot rezultat te posplo{itve Kaser ume{~a pojavnost tobelij v vsesplo{ni “balkanski tip” dru`benih odnosov, ne da bi se vpra{al, katere oblike dru`ine in sorodstva na Balkanskem polotoku sploh sobivajo. Kot protiute` avtorica citira ~lanek Jasne ^apo iz leta 1996 (“Pogled izvana: Hrvatska i model 'balkanske obitelji'”. Otium 4/1–2: 103–113) in doda svoje izsledke raziskovalnega dela. Tisto, kar Kaser imenuje “balkanski sistem patriarhalne ureditve”, je povezano zgolj z omejenim endemnim obmo~jem tobelij: obmejna gorska obmo~ja Kosova, ^rne Gore in Srbije in nekatera obmo~ja naselitve Vlahov in Romov. V izboru literature in osebnih zgodb se avtorica teoretsko nasloni na dve klju~ni dispoziciji hrva{kih in srbskih avtorjev: Marijane Gu{i} in Mirka Barjaktarovi}a. V svojem uvodnem delu ~etrtega poglavja, “Uganka vird`ine”, jima namenja posebno mesto. Kot prvo izpostavi analizo ~lankov etnologinje Marijane Gu{i}, ki je `e leta 1930 zapisala, da do prakse tobelij najpogosteje pride, “ko v hi{i umrejo vsi mo{ki potomci in dru`ini preti izginotje rodu, ognji{~a in ... usahnitev sve~e” (Gu{i~ v Vince Pallua, 2014: 112). V tem ~lanku (“Etnografski prikaz Pive i Drobnjaka”. Narodna starina, vol. 9/22: 191–205) M. Gu{i} trdi, da je “pojav, ko `enska postane nosilec rodu in imena in zato sprejme mo{ke dru`bene obveznosti, relikt patriarhalne dru`be”. Kot pravi avtorica, M. Gu{i} osemindvajset in {tiriin{tirideset let kasneje spremeni prvotno tezo o “reliktu patriarhalne dru`be” v odraz pre`itka matriarhalne dru`bene ureditve (Vince Pallua, 2014: 113–115). Kot drugi pomemben avtor, vsaj kot ga dojema ocenjevalka, je Mirko Barjaktarovi}. Ta namre~ v svojih delih izpostavi ekonomsko vlogo in funkcionalnost institucije. V ~lanku “Prilog prou~avanju tobelija (zavetovanih devojaka)” v Zborniku Filozofskog fakulteta u Beogradu leta 1948 poda poglede na institucijo vird`ine takole: “1. ta dinarski fenomen nima nikakr{ne zveze z gr{kim mitom o .`enskem ljudstvu’, Amazonkah; 2. tobelije tudi nimajo nikakr{ne povezave z rimskimi vestalkami; 3. lahko samo ugibamo, da je ta pojav nastal v dolo~eni dru`bi zaradi izjemno te`kih pogojev `ensk; 4. ta fenomen tudi ni mogo~e Knji`na poro~ila in ocene izpeljati iz ostankov t. i. matriarhata /.../” (Barjaktarovi} v Vince Pallua, 2014: 118). Kasneje, leta 1965, isti avtor izpostavi novo tezo, da “se je v plemenskih dru`bah Albancev in ^rnogorcev smatralo povsem normalno `rtvovati se za skupnost, njen ugled in ~ast, `rtvovati se torej za druge” (ibid.). ^e povzamem avtorico knjige, pojavnost vird`ine nastopi kot “institucija, ki je bila v dolo~enem trenutku v svoji specifi~ni obliki potrebna kot mo`nost adaptacije posebni lokalni situaciji (adaptation to particular local situation) in s tem postala unikaten fenomen. Prav zna~ilnost omejenosti na relativno majhen geografski prostor je glavni razlog, da njeno raziskovanje ni mogo~e posplo{evati v okvire etno-kartografskih tehnik, /.../. Povsem tuje mi je mi{ljenje T. Vukanovi}a, da je vird`ina pri~a nekdanje druga~ne dru`bene ureditve /.../ smatram, da 364 vird`ina ne le da ni pre`itek, ampak je institucija, ki je nastala v trenutku, ko je bila potrebna, ko je dobila – kot ena od du`benih povezav – dolo~eno specifi~no .re{ilno’ vlogo in pomembno konkretno funkcijo v osamljenih plemenskih skupnostih dinarskih `ivinorejcev” (Vince Pallua, 2014: 128–129). Konec ~etrtega poglavja avtorica zaklju~uje z razpletom {e zadnje od problemsko zastavljenih ugank: z diskusijo o romanti~ni in neoromanti~ni razlagi pojava vird`ine. Na tem mestu vzporeja romanti~ni mit o matriarhatu z dana{njo neoromanti~no zahodno feministi~no ideologijo neodvisne `enske vloge znotraj patriarhalnih dru`b. Te neoromanti~ne primerjave so seveda zgolj zahodni vidik problematike, saj je, kot navaja avtorica, `e Mary E. Durham na potovanju po severni Albaniji v za~etku 20. stoletja do`ivela kulturni {ok, ko so se vird`ine do nje obna{ale prezirljivo: z vidika mo{ke superiornosti do manjvredne `enske; kasneje je podoben sprejem do`ivela tudi etnologinja Mirjana Gu{i} (Vince Pallua, 2014: 17–18). V primeru vird`ine torej ne gre za fenomen emancipirane feministke, prav tako ne gre za fizi~no menjavo spola v obliki homoseksualnosti in transseksualnosti, {e manj za za~asno ritualno menjavo spolnih vlog, ki jih poznajo nekatera ljudstva v Afriki, jugovzhodni Aziji in Mezoameriki, ampak za menjavo dru`bene vloge spola v smeri “`enska – mo{ki” (v obliki t. i. social males ali sworn virgins, ki se `e navzven identificirajo po t. i. cross-dressing videzu). Avtorica {tudije poda nekaj zanimivih zgodovinskih motivov za to izjemno institucijo, med drugim specifi~ne oblike patriarhalne dru`be, ki so nastale na podlagi zgodovinskega me{anja islamske in kr{~anske tradicije. V zaklju~ku pa izpostavi dejstvo, da se zahodnoevropska dihotomija spolnih kategorij, ki temelji na osebnih svobo{~inah, v primeru vird`in neutemeljeno preslikuje na bistveno druga~no okolje v sklopu t. i. “orientalisti~nega mita o Balkanu” kot neke vrste parafraziranega in okamenelega alter ega Evrope. Knjigo toplo priporo~am v branje etnologom kot tudi zastopnikom postmoderne antropologije, kulturnih in `enskih {tudijev. Marija Mojca Ter~elj Bruno Volpi Lisjak: Ribi{ki muzej tr`a{kega primorja: o zgodovini in dedi{~ini slovenskega morskega ribi{tva. Ljubljana, Kri`/Croce: Slovenski etnografski muzej, Kulturno dru{tvo Ribi{ki muzej tr`a{kega primorja, 2013, 2015, 152 str., ilustr. Monografija Ribi{ki muzej tr`a{kega primorja – O zgodovini in dedi{~ini slovenskega morskega ribi{tva je peto, za zdaj zadnje, a `e ponatisnjeno delo v knji`ni zbirki Slovenskega etnografskega muzeja Zbirke s te ali one strani. Urednica Barbara Sosi~ jo je zastavila po enakih na~elih, kot so bile urejene prej{nje (Muzej Ricmanje, 2002; Muzej Kra{ka hi{a Repen, 2003; Narodopisna zbirka Slovenske prosvetne zveze Celovec, 2004, in [kedenjski etnografski muzej, 2009). 365 Tako je tudi ta knjiga, predvsem njena zadnja tretjina, v osnovi katalog zbirke predmetov, fotografij, risb in drugih dokumentov, ki so dobili prostor v Ribi{kem muzeju v Kri`u/Santa Croce nad Trstom. Zanj si je s {e nekaj doma~ini neutrudno prizadeval predvsem upokojeni kapitan Bruno Volpi Lisjak, nastal pa je z veliko strokovno pomo~jo sodelavk in sodelavcev iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Prvi dve poglavji prina{ata oris {ir{ih zgodovinskih, kulturnih, gospo­darskih in politi~nih okoli{~in, v katerih je ribi{ka zbirka nastala in jih predstavlja dana{njim obiskovalcem. Torej okoli{~in, ki so vplivale na `ivljenje na{ih sloven­skih prednikov, potem ko so pred dobrim tiso~letjem dosegli najsevernej{e obre`je Jadrana in se tam naselili. ^eprav vajeni le re~ne in jezerske vode, so se pogumno spustili do morja in s preprostimi enodebelnimi plovili, ~upami, postali izjemno uspe{ni ribi~i in pomor{~aki. Ta informativni del knjige uvajajo besede njene urednice o poteku dogodkov, ki so pripeljali do nastanka muzeja. Odlo~ilno je bilo leto 2000, ko je bilo v Trstu ustanovljeno Kulturno dru{tvo Ribi{ki muzej tr`a{kega primorja in so se za~ele priprave za ureditev ru{evine stare hi{e na parceli pod Kulturnim domom Albert Sirk v Kri`u za potrebe zbirke. Sledi zapis Inje Smerdel, ki je v letih, ko je bilo narejenega najve~, vodila osrednji slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Bruna Volpija Lisjaka, osrednjega avtorja knjige, imenuje “kapitana od glave do peta z izjemnim ~utom za odgovornost”. V njem vidi tudi du{o ribi{kega muzeja, ~e{, “veliko vpra{anje je, kak{na bi bila usoda muzeja, ~e Bruno ne bi bil tak, kot je ...”. Namre~ mo` s trdnimi strokovnimi znanji in {tevilnimi zna~ajskimi vrlinami, kot so “ve~ni optimizem, odlo~nost, vztrajnost, ustvarjalna trma in iznajdljivost”. Leta 1932 rojeni Tr`a~an Bruno Volpi Lisjak, dolgoletni pomor{~ak in gospodarstvenik, po upokojitvi pa vztrajni raziskovalec pomorske zgodovine in buditelj zavesti o Slovencih kot pomorskem narodu, v nadaljevanju opisuje posamezne sestavine te dedi{~ine. Tako posamezne ribolovne tehnike – med njimi tudi posebni na~in lova na tune, ki so ga razvili sami slovenski ribi~i – kot vrste rib, plovil, predvsem legendarne ~upe, pa tudi {~ife, topa, bragoca in drugih. Poleg tega pi{e o razli~nih s slovenskim ribi{tvom in morjem povezanih dejavnostih, od prodaje in predelave rib do potaplja{tva. Ugotavlja tudi, da je bil ta del obale, kar je sploh malo znano ali pozabljeno, od leta 1835 naprej skupaj z Knji`na poro~ila in ocene miljo od kopnega segajo~im pasom morja zakonita last slovenskih ribi~ev. Tega ni mogel na hitro izni~iti niti fa{izem, ki se s po`iganjem in drugimi nasilnimi ukrepi ni ustavljal pred ni~emer, kar mu je bilo na poti. Avtohtona slovenska obala, {e poudarja Volpi Lisjak, je bila dokon~no “zabarantana po drugi svetovni vojni tako, da je Jugoslavija oziroma Hrva{ka dobila v zameno celo istrsko obalo z Reko vred, Slovenci, `ive~i med Trstom in [tivanom, pa so ostali izven meja mati~ne domovine in izpostavljeni nadaljnjemu raznarodovanju”. Avtorjevo, ponekod tudi ~ustveno obarvano pisanje temelji na spoznanju, da je za ve~ino “mati~nih” Slovencev malone vse, kar se dogaja na ozemljih sosednjih dr`av, poseljenih tudi s Slovenci, tako imenovanimi zamejci, nekaj ~edalje bolj oddaljenega, malo pomembnega. Nekaj ve~ zanimanja so dele`ni le ob nastopih 366 staroste Borisa Pahorja, ekolo{kih gro`njah multinacionalk v zalivu in morda {e ob ob~asnih zaostritvah meddr`avnih odnosov. Skoraj nikomur prav tako ni mar, za Bruna Volpija pa je “bole~e, nedopustno, nerazumljivo in poni`ujo~e”, da se “zanikanje na{e obmorske zgodovine zaradi napa~nih navodil povojne politi~ne usmeritve jugoslovanske in slovenske vlade /…/ nadaljuje v dana{nji samostojni Sloveniji”. Ni~ manj, da so “na nekaterih slovenskih zemljevidih krajevna imena na tr`a{ki slovenski etni~ni obali napisana samo v italijan{~ini”, in podobno. Po osamosvojitvi so se nekateri stiki med Slovenci na obeh straneh ni~ ve~ zastra`ene meje sicer okrepili, {tevilne tradicionalne vezi pa so se, kljub druga~nim pri~akovanjem ob ukinitvi dolgoletnih zapor in omejitev, tudi zrahljale. Slovensko ali v slovenskih nare~jih govore~i rojaki so vedno bolj prepu{~eni sebi, saj se je na na{i strani ob~utek, da ne potrebujejo ve~ pozornosti in pomo~i, preselil tudi v uradne odnose, medije in, ne nazadnje, v splo{no zavest. S~asoma je segel tudi v zgodovinske u~benike, v katerih so se zapisi o ve~stoletni narodovi skupni zgodovini do razpada Avstro-Ogrske {e bolj skr~ili ali celo povsem umaknili bolj sve`im dogajanjem. Predvsem na tej ravni je pri~ujo~a knjiga va`en dokument. Tako kot za nastanek muzeja v Kri`u je tudi zanjo najzaslu`nej{i Bruno Volpi Lisjak, ki je opravil klju~ne raziskave o razmahu in dose`kih povsem slovenskega ribi{tva na obre`ju med Trstom in izlivom Timave. Preoblikoval jih je v zbirko argumentov o zgodovinskih dejstvih, s katerimi se je na{a stran, zaradi politi~nega oportunizma v odnosih z Italijo in kdo ve ~esa {e, od petdesetih let prej{njega stoletja naprej le malo ukvarjala. Obenem je dopustila in sprejela za dejstvo, da je v uradnih dokumentih s slovenskim morjem poimenovan le {e trikotni kos severozahodne Istre med Dragonjo in Debelim rti~em. Po dolo~ilih osimskih sporazumov je ta del obale pripadel Sloveniji v okviru druge Jugoslavije in pri tem je ostalo – ~eprav je na jugu nekaj koordinat {e vedno spornih. Podobno tudi pomorski muzej v Piranu na splo{no velja za slovenski pomorski muzej, ~eprav gre skoraj izklju~no za prikaz pomorske in ribi{ke tradicije le v majhnem delu slovenskih podanikov Bene{ke republike v severni Istri. O Ribi{kem muzeju tr`a{kega primorja, ki se resda ubada {e s {tevilnimi te`avami, pa komaj kdaj kane kak{no poro~ilo tudi na na{o stran. V dolgoletnih prizadevanjih priznanega strokovnjaka, upokojenega kapitana Bruna Volpija Lisjaka, da bi bila dejstva o `ivljenju slovenskih ribi~ev iz vasi na Kra{kem robu nad Trstom {ir{e znana in bolj cenjena, kot so, je torej ta knjiga {e en tehten prispevek k poznavanju in vrednotenju na{e skupne preteklosti. Pri ~emer se avtor seveda ne prepu{~a razmi{ljanjem o kakr{ni koli reviziji vsega, kar se je v preteklosti zgodilo s slovenskimi ribi~i in njihovim ladjevjem, temve~ se zavzema zgolj za uveljavitev resnice, ki nam lahko prispeva kan~ek v odnosih s sosedi prepotrebne samozavesti. Nesporno namre~ dokazuje, da Slovenci nismo, kot se na splo{no misli, brez lastne pomorske ribi{ke tradicije, temve~ se smemo z vso pravico imeti za sredozemski, pomorski narod. Besedila v knjigi s povzetkoma v italijan{~ini in angle{~ini sproti ponazarja 367 bogato slikovno gradivo. Barvne risbe spremljajo kratke predstavitve rib severnega Jadrana, ki so jih lovili `e slovenski ribi~i, zlasti vrste, ki so od takrat `e skoraj ali popolnoma izginile. Na fotografijah v nadaljevanju pa je morska favna, ki je {e danes pogosta na tr`a{ki in drugih ribjih tr`nicah. ^rno-bele so predvsem dokumentarne fotografije ter reprodukcije risb in skic. Iztok Ilich Bojan Knific: Tr`i{ki {u{tarji. Tr`i~: Tr`i{ki muzej, 2015, 96 str., ilustr. Dr. Bojan Knific, od leta 2013 kustos Tr`i{kega muzeja, je avtor nove stalne razstave Tr`i{ki {u{tarji, ki je na ogled od septembra 2014 v Zgornji kaj`i v Tr`i~u (sede` Tr`i{kega muzeja). Spomladi 2015 je iz{el tudi katalog razstave, katerega oceni so namenjene naslednje vrstice. Katalog po vsebini ve~inoma sledi omenjeni razstavi, nadgrajuje pa jo z raz{irjenimi besedili in bogatim arhivskim slikovnim gradivom iz fototeke Tr`i{kega muzeja. Precej kakovostnih posnetkov je bilo ustvarjenih posebej za katalog, nekaj starih fotografij je avtor kataloga pridobil na terenu. Uvodno besedilo je napisala direktorica Tr`i{kega muzeja Jana Bab{ek. Osrednji del kataloga je razdeljen na pet glavnih poglavij: Tr`i{ko ~evljarstvo skozi stoletja, Tradicija tr`i{kega ~evljarstva, Obutev in obuvanje, [u{tarije v Tr`i~u ter Orodje in obutev (predstavitev izbranih predmetov z razstave). Nekateri naslovi posameznih poglavij so sicer povzeti po naslovih ob~asnih razstav, ki so bile na ogled med letoma 1990 in 2007, vendar jim je Knific dodal {e druge, izvirne izbrane citate, pregovore ali zgodbe iz pri~evanj starej{ih Tr`i~anov, kar pri~a, da je v sklopu priprave razstave in kataloga opravil tudi obse`no terensko delo. Katalog zaklju~ujeta navedba uporabljenih virov in literature ter angle{ki povzetek vsebine kataloga. V uvodu je direktorica Bab{kova povedala, da je nova ~evljarska razstava Tr`i{ki {u{tarji nastala ob 50-letnici ustanovitve Tr`i{kega muzeja (1964) in da jo Knji`na poro~ila in ocene je “pripravljala strokovna skupina sodelavcev Tr`i{kega muzeja: (kustos) dr. Bojan Knific, (konservator) Bo{tjan Megli~ in (direktorica) Jana Bab{ek, iz Muzejev radovlji{ke ob~ine je sodelovala mag. Tita Porenta, ki je bila ve~ let kustodinja tr`i{ke ~evljarske zbirke, iz Gorenjskega muzeja pa je na pomo~ prisko~ila ddr. Verena Vidrih Perko, strokovnjakinja za muzeolo{ko podro~je. Oblikovalka razstave in kataloga je Polona Zupan~i~” (str. 6-7). Zgodba o tr`i{kem ~evljarstvu (poglavje Tr`i{ko ~evljarstvo skozi stoletja, str. 8-11) se za~enja `e vsaj leta 1492, ko je Tr`i~ pridobil tr{ke pravice. Le-te so klju~no vplivale na njegov rokodelski, kasneje pa manufakturni in industrijski razvoj. Poleg okolja, ki je ve~inoma nudilo surovine prvim rokodelcem, je na ugoden razvoj obrti in trgovine vplivala tudi starodavna pot ~ez Ljubelj. Ve~ o posameznih ~evljarjih 368 izvemo iz prvih dr`avnih statistik v 18. stoletju in ohranjene cehovske knjige tr`i{kega ~evljarskega ceha 1751-1852, ki jo hrani Tr`i{ki muzej. Prvi razcvet tr`i{ko ~evljarstvo do`ivi v 19. stoletju. O tem pi{ejo Kmetijske in rokodelske novice in pri~ajo mnoge nagrade na obrtni{ki razstavi v Ljubljani leta 1844. Mno`i~no opravljanje ~evljarske obrti je omogo~ala ohlapna obrtna zakonodaja (Obrtni zakon 1859 in Obrtna novela 1888) in nastanek prvih dveh tr`i{kih nem{kih tovarn za predelavo usnja in obutve Mally & Demberger in Goeken & Müller, ki sta delovali na principu zalo`ni{tva z dobavitelji iz okolice Tr`i~a (Kovorja, Kri`ev, Retenj, Dupelj, @iganje vasi) pa tudi okolice Kranja in Ljubnega. Po tem principu je sprva zasnoval svojo trgovsko-proizvodno strategijo tudi Peter Kozina, slovenski trgovec in podjetnik iz Ribnice, ki je okoli leta 1910 z dru`abniki ustanovil prvo slovensko ~evljarsko podjetje Peter Kozina & Co., danes poznano kot Peko, tovarna obutve, d. d. V poglavju o `ivljenju in delu tr`i{kih ~evljarjev (poglavje Tradicija tr`i{kega ~evljarstva, str. 12-45) je Knific najprej izpostavil razvoj delovnih in socialnih odnosov med mojstri, pomo~niki in vajenci. Dokaj enoli~no `ivljenje ~evljarjev so prekinjali nekateri, samo njim lastni posebni dnevi: najbolj priljubljena je bila legenda o Kri{pinu in Kri{pinjanu, zavetnikih ~evljarjev, ki sta omogo~ila ~evljarjem nekaznovan ponedeljkov izostanek z dela (“ta plau pondelk”). [e danes aktualno je tudi gregorjevo ali ljudska {ega “vu~ u vodo” na dan pred godovanjem sv. Gregorja (11. marec), poznana tudi v Kropi in Kamni Gorici ter ponekod drugod po Gorenjskem. Za obujanje spu{~anja gregorjevih hi{ic po Tr`i{ki Bistrici so se pred nekaj desetletji na pobudo tr`i{kih muzealcev odlo~ili v lokalnih osnovnih {olah, `e nekaj let pa je to tudi dobro obiskana turisti~na prireditev. Na prvo septembrsko nedeljo, v~asih imenovano angelska nedelja, ko so po izro~ilu ~evljarski vajenci opravljali pomo~ni{ki izpit, pa so konec 60-tih let prej{njega stoletja lokalni turisti~ni in kulturni delavci v sodelovanju s tovarno Peko dolo~ili za semanji dan, tako imenovano [u{tarsko nedeljo, ki jo v manj{em vsebinskem obsegu organizirajo {e danes. Kadar ~evljarji niso imeli dovolj dela v svojih ber{tatih (iz nem. die Werkstatt, delavnica), so se podali iskat delo v {tero, torej, na teren. Tam so izdelali ~evlje za samooskrbne dru`ine, ki so `ivele v bolj odro~nih krajih in niso prihajale v dolino. O tem na~inu izdelovanja ~evljev je objavljena tudi pesem Iz drugih de`el, ki so jo v svoji razli~ici poznali tudi `irovski ~evljarji. Popolna oprava ~evljarja, ki gre v {tero, se je v Tr`i~u ohranila na fotografiji mojstra Andreja Ti{lerja, najbolj znamenita ra{pa (~evljarsko orodje za rezanje lesenih klincev na podplatu znotraj {kornja ali ~evlja) pa je bila Mehletova ra{pa, ki je zaradi svojega dolgega ro~aja nedvomno slu`ila pri izdelovanju visokih {kornjev pa tudi kot popotna palica. V nadaljevanju avtor kataloga podrobneje predstavi opremo ~evljarske delavnice (str. 20-27), od orodja do kopit, usnja in drugega drobnega inventarja, ki ga je ~evljar potreboval za ro~no izdelavo ~evlja po meri. Najve~ja posebnost tr`i{kega ber{tata je prav gotovo lu~ na gavge, ki jo kot edino tovrstno pri nas hrani Tr`i{ki muzej. Med obvezno opremo tr`i{ke ~evljarske delavnice je spadala tudi pti~ja kletka s pti~i pevci. Pti~e (li{~ke, ~i`ke, kaline, {korce, kose) so lovili na limance, z lepilom iz bele omele premazane pal~ke, ki so jih namestili na 369 drevo. Za “pojo~e ujetnike” se je {e posebej zavzel ~evljar Franc Kogoj, ki je zanje v gozdu nabiral mravljin~na jaj~eca (glej zgodbo o {u{tarju Francu Kogoju na str. 21). Poglavje zaklju~uje beseda o ~evljarski strokovni literaturi in besedju, posebno pozornost je Knific posvetil strokovnemu u~itelju Jo`etu Steimanu, ki je soavtor prvega slovenskega ~evljarskega priro~nika Strokovni nauk o ~evljarstvu (Ljubljana, 1943) in avtor slovenskega terminolo{kega ~evljarskega slovarja iz leta 1947, ki ga v rokopisu hrani Terminolo{ka komisija In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a na ZRC SAZU. V poglavju “Na pot do znanja” (str. 28-32) preberemo, na kak{en na~in so se u~ili ~evljarji v ~asu cehovske organiziranosti in po letu 1882, ko je bila v Tr`i~u ustanovljena ena prvih obrtnih strokovnih {ol na Slovenskem, Obrtno­nadaljevalna {ola v Tr`i~u. Za razvoj strokovnega ~evljarstva je bil zaslu`en predvsem `e omenjeni ~evljarski mojster in strokovni u~itelj Andrej Ti{ler (1889-1875). Andrej Ti{ler je bil tudi med ustanovitelji Muzejskega dru{tva Tr`i~ v za~etku 50-ih let 20. stoletja in je Tr`i{kemu muzeju zapustil ve~ kosov gradiva za ureditev ~evljarske zbirke, med njimi tudi obse`no zbirko spri~eval ~evljarskih vajencev. Ob njegovi 100. obletnici rojstva leta 1998 sta mu bila posve~ena posebna razstava in katalog (glej Porenta, Tita; Nadja Gartner-Lenac; [pela Jerala: Andrej Ti{ler (1898–1974), ~evljarski mojster in strokovni u~itelj iz Tr`i~a. Tr`i~: Zavod za kulturo in izobra`evanje, 1998). Sistem {olanja ~evljarjev se je po prvi svetovni vojni nadaljeval v Strokovni nadaljevalni {oli, po letu 1945 pa v [oli za u~ence v gospodarstvu. Za potrebe izobra`evanja ~evljarjev v industriji sta tovarni Peko in Planika leta 1956 v Kranju ustanovili svojo ~evljarsko industrijsko {olo, kasneje pa {e tehni{ko ~evljarsko {olo. Izdelovanje obutve (poglavje na str. 33-37) je do izuma strojev potekalo ro~no (tr`i{ko ufrimano = po meri). ^eprav so ~evljarji poznali vsaj 15 razli~nih na~inov, kako spojiti zgornji in spodnji del ~evlja, velja za najbolj splo{no delitev tehnologij izdelave {e vedno delitev na {ivano in klin~ano (zbito) izdelavo. V katalogu so s slikami in teksti nazorno prikazani postopki teh dveh izdelav, ki jih je pred leti za muzej pripravil pokojni ~evljar Jo`e Zaplotnik. Konec 19. stoletja so v delavnice po~asi za~eli prihajati tudi stroji: najprej za {ivanje zgornjih delov, kasneje pa tudi za popravljanje ~evljev. Stroji so omogo~ili Knji`na poro~ila in ocene izdelavo obutve “za kolekturo” (serijsko izdelano). Kar nekaj takih strojev hrani tudi Tr`i{ki muzej. Tudi prva industrijska izdelava ~evljev na Slovenskem se je za~ela v Tr`i~u (poglavje Pot v industrijo, str. 38-45), najprej v tovarnah nem{kih lastnikov, to je Karla B. Mallyja in dru`abnikov bratov Demberger (podjetje Mally & Demberger) ter Julija Goekna in dru`abnika Müllerja (podjetje Goeken & Müller), okoli leta 1910 pa {e v prvi slovenski tovarni Petra Kozine (1876-1930), prav tako ustanovljeni s pomo~jo dru`abnikov. Obse`na monografija o podjetni{ki zgodbi Petra Kozine je iz{la leta 2012 (glej Porenta, Tita: „^e se bom odlo~il graditi, potem bom gradil najmoderneje!“ : prilo`nosti in pasti slovenskega trgovca in podjetnika Petra Kozine (1876-1930), ustanovitelja tovarne ~evljev Peko v Tr`i~u 370 Radovljica: samozalo`ba, 2012). Po drugi svetovni vojni se je iz nekdanjega Kozinovega podjetja razvila tovarna Peko, ki je v svojem socialisti~nem obdobju do osamosvojitve Slovenije veljala za najve~jo jugoslovansko ~evljarsko tovarno. V svoji organizaciji je povezovala tudi {tevilne trgovske podru`nice, razvojni laboratorij, gasilsko ~eto, indok center in omogo~ala visok `ivljenjski standard svojim zaposlenim. Politi~ne in gospodarske spremembami v 90-ih letih 20. stoletja so povzro~ile tudi poslab{anje razmer in konkuren~nosti v Peku, ki je izgubil ogromen trg v vzhodnoevropskih dr`avah in v nekdanji Jugoslaviji, ~emur se je bilo potrebno prilagoditi v smeri globalizacije. ^e sta bila dela razstave in kataloga povzeta po `e objavljenih ~lankih in delih prej{njih skrbnikov tr`i{ke ~evljarske zbirke, pa je drugi del kataloga povesem avtorsko delo Bojana Knifica. V poglavju Obutev in obuvanje (str. 46-47) je namre~ dopolnil vsebino razstave in kataloga s histori~nim pregledom obuvanja, ki mu je dodal nekatere makete teh bizarnih spomenikov ekstremne svetovne in slovenske ~evljarske mode. V splo{ni zgodovini obutve so namre~ znani ~evlji z izjemnimi dimenzijami v dol`ino, {irino in vi{ino, pa nastanek pete in razni elementi kra{enja in pritrjevanja obutve na noge ter seveda atributi socialnega razlo~evanja. Tema se nadaljuje s predstavitvijo ljudske obutve na Slovenskem, ki pa se je med seboj razlikovala predvsem po pokrajinah in po tem, ali so jo (sploh) nosili za vsakdanja opravila ali za praznike. Vsekakor je Knificu odli~no poznavanje ljudskih no{ olaj{alo delo s slikovnimi viri, ki pojasnjujejo tudi obutveni videz prebivalcev posameznih slovenskih pokrajin. Tr`i~ani so glede na ohranjene primerke v 19. stoletju nosili predvsem visoke ~evlje na vezalke, pa tudi cokle in {kornje in doma copate. Ponosni so bili na svoje kordovansko usnje (ime je dobilo po {panskem mestu Cordoba, od koder izvira), iz katerega so izdelovali lepe lahke okra{ene `enske ~evlje. Knific v nadaljevanju posebno pozornost posveti `enskim in mo{kim ~evljem ter otro{ki obutvi. Med `ensko obutvijo so bili zanimivi zlasti nevestini ~evlji, ki so morali mo~no {kripati, ko se je z njimi sprehodila po cerkvi do oltarja (~evlji na {kripovt). Skrivnost tega zvoka so neko~ poznali samo ~evljarji, danes pa vemo, da se tako sli{i medsebojno drgnjenje dveh plasti usnja “lice na lice”. Ohranila so se tudi {tevilna lokalna imena za obutev, kot so ran~o{i, {pangerj., haf.r.l, `linfar~ki, brezpetniki, {k.pete, {t.fletne, bebice, koma{ne, {talonarji, meksikajnarji in podobno. Poleg predstavitve vrst obutve je Knific zbral {e zanimive pregovore in reke o obutvi, kot so “V coklah ne hodi zajcev lovit”, “Kdor visoko viha nos, bo kmalu hodil bos”, “Voda {e za v ~evelj ni dobra”, “Ko ~evelj {korenj rata, ne pozna ne sestre ne brata”, “Ma {korne na biks, pa u var`etu niks”, “Sre~a in bogastvo sta dva razli~na {kornja”. Kako ve~no aktualne resnice vejejo iz njih! Poglavje o tradiciji tr`i{kega ~evljarstva zaklju~uje zgodba tr`i{ke ~evljarske dru`ine Gros in seznam ~evljarskih delavnic ({u{tarij) v Tr`i~u (str. 67-73), ki so delovale med obema vojnama. Kjer je znano, je naslovu iz ~asa pred drugo svetovno vojno pripisano hi{no ime, podatki o lastnikih in kratek opis, podrobni opisi delavnic pa so na voljo v dokumentaciji Tr`i{kega muzeja. Iz letalske slike je razvidno, da je bilo najve~ delavnic v Gasi, torej v dana{nji Cerkveni ulici in Za 371 Virjem, manj pa v starem tr{kem delu, kjer so bili doma bolj premo`ni obrtniki. Katalog dopolnjuje izbor predmetov z razstave. Gre predvsem za predstavitev ~evljarskega orodja in drobnega inventarja ter obutve s kratkimi opisi, vendar pa brez navedbe inventarnih {tevilk in dimenzij predmetov, kot je to obi~ajno za muzejske kataloge. Katalog stalne razstave Tr`i{ki {u{tarji je prav tako kot stalna razstava te`ko pri~akovan strokovni dose`ek Bojana Knifica, Tr`i{kega muzeja in slovenskega muzealstva, ki je bil do pred nekaj let kljub dolgoletnim prizadevanjem nekdanjih sodelavcev Tr`i{kega muzeja prikraj{an za predstavitev ene izmed najbolj prepoznavnih gorenjskih in slovenskih zgodb o razvoju ~evljarstva in ~evljih, ki so jih nosili in poznali po vsej Sloveniji. Samo leto pred tem je bila v @ireh postavljena tudi stalna razstava o `irovskih ~evljarjih, s ~imer so se izpolnile {tevilne stare `elje, obljube in vizije slovenskih etnologov in ~evljarjev. V prihodnosti si lahko `elimo le {e to, da bi oba ~evljarska centra in muzeja na{la pot drug do drugega v skupni promociji slovenskega ~evljarstva v doma~em okolju in zunaj njega. Tita Porenta Vizualna antropologija – osebne izku{nje in institucionalni vidiki (ur. Miha Pe~e, Nadja Valen~i~ Furlan in Monika Kropej Telban). Ljubljana: Zalo`ba ZRC SAZU, In{titut za slovensko narodopisje, 2015, 363 str., ilustr. Zbornik, ki so ga vsebinsko zasnovali in pripravili trije uredniki, ne predsta­vlja samo vpogleda v metodolo{ko razvojni presek in dose`ke slovenske vizualne antropologije, temve~ se posveti prikazu dela na podro~ju vizualne antropologije tudi v tujini. Povezovalno nit med doma~imi in tujimi predstavitvami pa pred­stavlja Na{ko Kri`nar, do zdaj najplodnej{i ustvarjalec vizualnih zapisov na slo­venskem in zamejskem etnolo{kem podro~ju. Zato tudi ni slu~aj, da so uredniki 372 Knji`na poro~ila in ocene – u~enci in sodelavci Na{ka Kri`narja zbornik posvetili prav njemu ob njegovi sedemdesetletnici. Prispevki doma~ih in tujih avtorjev nam z razli~nih zornih kotov spregovorijo o uporabi kamere kot orodja za avdiovizualni zapis terenskega dela. Ob tem spoznavamo tudi zna~ilnosti avdiovizualnih zapisov za razli~no rabo, naj bo to v izobra`evanju, v muzeju, za dokumentacijsko uporabo ali {ir{o mno`i~no predstavitev, kot so festivali ali druge prilo`nosti. Zbornik nas na polje vizualne antropologije popelje skozi {tiri tematsko zaokro`ene razdelke. V Pogledih na vizualno antropologijo so prispevki najodmevnej{ih tujih vizualnih antropologov, ki so imeli dolo~en vpliv na Kri`narjevo razvojno pot in nadgrajevanje njegove lastne prakse. Ameri{ki vizualni antropolog Jay Ruby v svojem prispevku predstavi zgodovinski razvoj in {tudijske programe vizualne antropologije na univerzi Temple v Filadelfiji v primerjalnem vidiku z nekaterimi drugimi ameri{kimi univerzami in univerzo v Manchestru ter na kolid`u Goldsmith v Londonu. Seznanjeni smo z za~etki {tudija vizualne antropologije in nadaljnjim razvojem znotraj {tudijskih programov na razli~nih univerzah v zadnjih tridesetih letih. Poudariti velja dose`ek, da je danes vizualno antropologijo mogo~e {tudirati tudi na doktorski stopnji. V ~lanku so opazna tudi razmi{ljanja v zvezi s pastmi pri razumevanju etnografskega filma, vizualne antropologije, produkcije filmov. Nem{ka vizualna antropologinja Beate Engelbrect v ~lanku opi{e svoje konkretne izku{nje med etnografskim delom na mehi{kem pode`elju, kjer je najprej opravljala terensko delo v zvezi z lon~arstvom. Doma~ini, ki so ji nudili gostoljubje, so postali njena druga dru`ina, ki jih ob~asno {e vedno obi{~e in ob tem vizualno raziskuje {e druga podro~ja, kot so rituali, praznovanja itd. Ker so se nekateri ~lani dru`ine izselili v ZDA, se je avtorica usmerila {e v raziskave migracij in transnacionalizma. Snemala je dogodke v Mehiki in ZDA med ~lani te dru`ine in nastali so filmi, ki jim jih je nato podarila. Na ta na~in se je mehi{ka dru`ina seznanila z na~ini praznovanja dolo~enih praznikov svojih sorodnikov v ZDA in tudi obratno. Italijanski vizualni antropolog Paolo Chiozzi, ki je predaval na univerzi v Firencah, v svojem ~lanku izpostavi metodolo{ke dileme, kot so kriteriji za etnografski in dokumentarni film, estetika in etika pri filmu, spregovori o pomenu sociolo{kega in etnografskega festivala “Festival dei Popoli”, ki se odvija v Firencah, ter se zavzema za uveljavitev participativnega snemanja kot pogoja za antropolo{ke raziskave in predvsem za medkulturni dialog. Ruski vizualni antropolog Evgeny V. Aleksandrov predstavi odnos med etnografskim filmom in filmom ter televizijo, zna~ilnosti vizualne antropologije, zna~ilnosti (eti~nost) snemalca pri vizualno antropolo{kem snemanju, zna~ilnosti umetni{kosti v vizualni antropologiji in predvsem razmerje med avtorjem in kulturo. V drugem razdelku Slovenska vizualna antropologija in Na{ko Kri`nar so predstavljeni prispevki, ki nas seznanjajo s slovenskimi dose`ki na podro~ju vizualne antropologije. Avtorji predstavijo svoje poglede, izku{nje, razmi{ljanja o filmu, snemanju, uporabnosti avdiovizualnega gradiva. Sarah Luna~ek v svojem ob{irnem in kriti~no zasnovanem prispevku izhaja iz sedanjega polo`aja slovenske vizualne antropologije, nato predstavi kratek zgodovinski pregled od Nika Kureta do uporabe vizualnega snemanja izginjajo~e kulture oziroma primerov njenega o`ivljanja ter snemanja tudi v urbanem okolju. Nadalje predstavi nekatera konkretna dela in eksperimentalne poskuse, ki jih je izvajal Na{ko Kri`nar in jih danes v sodobnih oblikah pod njenim vodstvom izvajajo {tudenti pri predmetu vizualna antropologija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani. O {irini njenega prispevka pri~ajo poglavja: Osredinjenost na “na{o lastno” kulturo, Na{ko Kri`nar – vloga avdiovizualnega laboratorija in eksperimenti z oblikami avdiovizualne dokumentacije, avdiovizualije v muzejih, fotografija od etskih do emskih pristopov, nekateri drugi prispevki k vizualni antropologiji v Sloveniji, izobra`evanje in festivali. 373 Delovanje Na{ka Kri`narja v ~asu njegove zaposlitve v Gori{kem muzeju v Novi Gorici, kjer je za~el s snemanjem, popi{e Vesna Mia Ipavec. Izvemo, da je najprej snemal filme za potrebe muzejskih razstav, malo kasneje pa `e etnolo{ke filme iz raziskav, ki jih je opravljal na terenu po Gori{kem. Avtorica po kronolo{kem redu predstavi nekaj izstopajo~ih etnolo{kih filmov od leta 1976 do 1984 ter Kri`narjevo udele`bo na mednarodnih festivalih etnografskega filma.. Martina Piko-Rustia v svojem prispevku ori{e dolgoletno sodelovanje (od 1995) Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU in Slovenskega narodopisnega in{tituta Urban Jarnik in izpostavi, da je z avdiovizualno tehniko pri raziskavah sodeloval Na{ko Kri`nar ({ega med bo`i~em in svetimi tremi kralji, `ivljenjske zgodbe). Na Koro{kem je Kri`nar vodil projekt o evidenci zasebnih in javnih videoarhivov, pregledal in strokovno ovrednotil je Zablatnikov filmski arhiv, na filmski trak posnel `ivljenjsko pot Urbana Jarnika in po sledovih groba v Pragi Matije Majarja, posnel film o ustvarjalcu Francu Merka~u in pesnici Marii Bartoloth. Nadalje izpostavi Kri`narjevo veliko vlogo pri Registru nesnovne dedi{~ine ter pomen `ive kulturne dedi{~ine v slovenskem in zamejskem prostoru. Ameri{ka vizualna antropologinja Allison Jablonko v prispevku na poeti~en na~in predstavi svoje {tiriletno delovanje kot vodja video delavnic v Novi Gorici. Poletna {ola vizualnega je nastala na pobudo Na{ka Kri`narja, ki je avtorico prispevka povabil k sodelovanju kot mentorico {tudentom – udele`encem teh delavnic. Prispevek A. Jablonko je neke vrste zapisan spomin, kako je do`ivljala delavnico, okolje ter seveda teoreti~ne in prakti~ne dileme, ki so se porajale na delavnicah, pri podajanju znanja in razumevanju avdiovizualnih stvaritev udele`encev poletne {ole. Nadja Valentin~i~ Furlan se v svojem ob{irnem prispevku osredoto~i na predstavitev uporabe in praks snemanja in vizualne dokumentacije v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je bil leta 2000 odprt kustodiat za etnografski film, ki v okviru muzejske ustanove ne skrbi samo za avdiovizualno bele`enje terenskih raziskav, dokumentiranje in arhiviranje ter produkcijo za najrazli~nej{e namene, pa~ pa tudi za avdiovizualno snemanje procesa postavitve razstav in za razstavne namene. Avtorica na nekaj konkretnih primerih plasti~no prika`e avdiovizualni Knji`na poro~ila in ocene medij kot obvezno tehniko vklju~itve v razstavni prostor, saj avdiovizualne predstavitve prina{ajo dodatno vrednost sporo~ila, npr. na razstavah Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi. Osebna izku{nja avdiovizualnega snemanja na terenu kot tudi podroben opis razli~nih metodologij in tehnik dela s konkretnimi utemeljitvami sta predstavljena v prispevku Nene @idov. Predstavi tudi strokovna ter eti~na razmi{ljanja, ki se ji porajajo ob primerih snemanja. Spregovori o odnosu snemalca in raziskovalca (v eni osebi) ter poudari, da je cilj njenega dela avdiovizualno dokumentiranje vsakdanjega in prazni~nega cikla kulture. Od leta 2001 do zdaj je posnela `e 40 enot avdiovizualnega gradiva, ki je ve~inoma {e neobdelano. Marko Smole je v prispevku opozoril na raziskovalno delo etnologov na 374 slovensko-hrva{kem obmejnem podro~ju. Gre za precej izolirano geografsko obmo~je na obeh straneh dr`avne meje, zato je med starej{im prebivalstvom {e precej ohranjena lokalna kultura s svojimi posebnostmi. Avtor predstavi prizadevanja za popis vseh lokalnih posebnosti tega obmo~ja. Osredoto~i se na prikaz in pomen snemanja lokalnega govora Ple{c in okolice oziroma avdiovizualno bele`enje `ivljenjskih zgodb tamkaj{njih prebivalcev. Toda avdiovizualni zapisi niso nastali samo za arhivske ali nadaljnje raziskovalne namene, namenjeni so bili predvsem lokalnemu prebivalstvu, da se tudi mlaj{e generacije seznanijo s preteklostjo in kulturo tega obmo~ja. Zato so bili tudi kmalu po kon~anem snemanju filmi obdelani za predstavitev na filmskih ve~erih v Ple{cih. V tretjem razdelku Sre~anja so predstavljeni ~lanki avtorjev, ki so strokovno sodelovali z Na{kom Kri`narjem. Etnomuzikolog in filmski re`iser iz Italije Renato Morelli je raziskoval na italijansko-slovenskem obmejnem obmo~ju, kjer se je pogosto sre~eval tudi s Kri`narjem. Oba sta tudi kar nekaj ~asa posvetila avdiovizualnim raziskavam pustovanja. Zato Morelli v ~lanku nekaj svojih misli in snemalnih izku{enj v zvezi s pustovanjem posveti Na{ku Kri`narju. Srbska etnologinja Dragana Radoj~i} v svojem prispevku na kratko predstavi zgodovino etnografskega filma v Srbiji in vlogo Na{ka Kri`narja, ki je bil ve~krat njihov gost – kot strokovni udele`enec konferenc, okroglih miz, filmskih festivalov, ki so jih prirejali v Beogradu. Prispevek Elizabete Konevske iz Makedonije prika`e Kri`narjevo nesebi~no strokovno pomo~, vlogo pri povezovanju makedonskih vizualnih antropologov, spodbude in nasvete za realizacijo projektov in nastanek festivala etnolo{kega filma v Kratovu. Zadnji razdelek Na{ko Kri`nar pa je v celoti posve~en jubilantu. Na kratko je predstavljen Kri`narjev `ivljenjepis, za tem pa ob{iren zapis pogovora, ki ga je z njim opravil Miha Pe~e in v katerem Kri`nar dokaj podrobno spregovori o svoji bogati poti vizualnega antropologa. Sledi Fotografski spomin, ki sta ga pripravila Nadja Valentin~i~ in Miha Pe~e. Skozi izbor ~rno-belih in barvnih fotografij spremljamo kronolo{ki pregled Kri`narjevega terenskega oziroma poklicnega dela. Temu sledi kronolo{ko izredno ob{irna in pregledna bibliografija, ki jo je pripravila Vanja Huzjan, ter izbrana filmografija in videografija, ki jo je pripravil Miha Pe~e. Zbornik je opremljen tudi z bogatim fotografskim gradivom, je kot fotodokumentirana monografija. Zaslu`i si, da bi po njem pogosto posegali vsi, ki se na kakr{en koli na~in sre~ujejo z uporabo avdiovizualnih orodij pri svojem delu, saj poleg preglednega razvoja slovenske vizualne antropologije ponuja {tevilne re{itve dilem in zagat, ki se porajajo pri tem delu. Mihaela Hudelja NAVODILA AVTORJEM INSTRUCTIONS FOR THE AUTHORS Besedila, namenjena za objavo v Etnologu, morajo biti oddana do sredine maja v letu objave. Vse prispevke preberejo uredniki oziroma recenzenti. Ti se odlo~ijo, ~e je prispevek sprejemljiv za objavo, oziroma ga po potrebi s pripombami vrnejo avtorju v dopolnitev. Pozitivna recenzija je pogoj za objavo ~lanka! Vsa besedila naj bodo napisana v programu Word, v pisavi Times New Roman. Velikost pisave naj bo 12 pik, razmik med vrsticami pa 1,5. Znanstveni ~lanki naj obsegajo eno avtorsko polo, le izjemoma eno avtorsko polo in pol (45.000 znakov). Vsebujejo naj {e: • izvle~ek (v obsegu do 8 vrstic), • povzetek (v obsegu do 30 vrstic), • besedo o avtorju (v obsegu do 10 vrstic), • klju~ne besede (5 besed), • seznam literature in virov. BIBLIOGRAFIJA - seznam literature Seznam literature naj bo urejen po abecedi avtorjev ali naslovov (pri publikacijah, kjer je sodelovalo ve~ avtorjev). Priimek avtorja naj bo izpisan z velikimi ~rkami, za vejico pa ime(na). Leto izida naj bo v naslednji vrsti, temu naj sledi naslov publikacije, kraj izida in zalo`ba. Med letnico izida in naslovom publikacije naj bo 10 znakov presledka. ^e navajate ve~ objav enega avtorja v istem letu, naj se navedbe letnic med seboj razlikujejo z dodatkom a, b, c. Navodila avtorjem ^e je urednik publikacije naveden na naslovni strani publikacije, navedite ime urednika z dodatkom (ur.), sicer navedite samo naslov publikacije. Naslovi monografij in zbornikov naj bodo izpisani le`e~e. Enako velja tudi za naslove revij in zbornikov pri navajanju ~lankov. Pri publikacijah, ki so iz{le v treh ali ve~ krajih hkrati ali pri treh ali ve~ zalo`bah, navedite samo prvi kraj ali zalo`bo z dodatkom … .etc... Pri ~lankih v revijah navajajte samo naslov revije, pri ~lankih v zbornikih pa tudi podnaslov, kraj izida in zalo`bo. Pri angle{kih naslovih naj bodo besede naslova izpisane z malimi ~rkami. Spletne vire navajate na enak na~in (avtor, leto objave, naslov, kraj izida in 378 zalo`ba) ter v istem seznamu kot tiskane; v {pi~astih oklepajih dodajte {e URL naslov, v oglatem oklepaju pa obvezno datum dostopa do vira. PRIMERI Monografska publikacija enega avtorja PRIIMEK, Ime Leto izida Naslov publikacije: podnaslov publikacije. Kraj izida: Zalo`ba. Primer SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid 2000 Etnologija na Slovenskem: med ~ermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Zalo`ba ZRC. Monografska publikacija dveh avtorjev PRIIMEK, Ime; PRIIMEK, Ime Leto izida Naslov publikacije = Vzporedni naslov .samo ~e je na naslovni strani publikacije naveden naslov v drugem jeziku.. Kraj izida: Zalo`ba. (Ime knji`ne zbirka = Vzporedno ime knji`ne zbirke .~e je navedeno v publikaciji. ; {tetje v zbirki) Primer MAKAROVI^, Gorazd; ROGELJ [KAFAR, Bojana 2000 Poslikane panjske kon~nice = Painted beehive panels. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. (Knji`nica Slovenskega etnografskega muzeja = Slovene ethnographic museum library ; 8) Katalog, konferen~na publikacija, zbornik oziroma monografska publikacija ve~ avtorjev KRI@, Ivica 2001 Nazaj v otro{ki raj: otro{ke igra~e in igra~e na Dolenjskem: katalog etnolo{ke razstave: 15. november 2002 – 18. maj 2003. Novo mesto: Dolenjski muzej. LYSAGHT, Patricia (ur.) 2002 Food and celebration: from fasting to feasting: proceedings of the 13th Conference of the International Commission for Ethnological Food Research, Ljubljana, Preddvor, and Piran, Slovenia, June 5-11, 2000. Ljubljana: Zalo`ba ZRC ; Dublin: Department of Irish Folklore, University College. ODSTRTA 2004 Odstrta dedi{~ina: etnolo{ko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Mad`arskem in v Avstriji: zbornik s treh posvetov. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. (Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva ; 35) ^lanki v revijah PRIIMEK, Ime Leto izida Naslov ~lanka: podnaslov ~lanka (~e je pomemben za razumevanje vsebine). Naslov revije, letnik, {tevilka, strani. Primeri RAM[AK, Mojca 2002 Znanost med objektivnostjo in gro`njo subjektivnosti: vloga terenskih dnevnikov in empatije pri zapisovanju `ivljenjskih zgodb. Traditiones 31, {t. 2, str. 93—114. 2002a The Slovene Ethnological Society: research, professions and publications. Anthropology Newsletter 43, {t. 7, str. 12. Sestavki v zbornikih PRIIMEK, Ime Leto izida Naslov sestavka: podnaslov sestavka .~e je pomemben za razumevanje vsebine.. V: Urednik, Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj izida: zalo`ba. Strani. Primeri GA^NIK, Ale{ 2003 Etnologija regionalnega razvoja: V: A. Ga~nik (ur.), Etnologija in regionalni razvoj. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. Str. 22—42. KER[I^, Irena 2001 Zibelka. V: Enciklopedija Slovenije 15. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 178—179. Spletni viri PRIIMEK, Ime Leto izida Naslov prispevka. Kraj: Izdajatelj. .Datum dostopa do vira.. Primer HRIBAR, Da{a 2004 Slovene ethnographic museum. Stavanger: Emigration Center. .12.10.2004.. BIBLIOGRAFSKE OPOMBE Sklicevanje na bibliografsko enoto navajajte v besedilu na na~in (Priimek leto izida: stran), ne pa pod ~rto. PRIMERI (Slavec Gradi{nik 2000: 22) (Ram{ak 2002a: 12) (Odstrta 2004: 44) 379 Navodila avtorjem Za avtorsko delo, objavljeno v Etnologu, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih dr`avah pa avtor brezpla~no, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije (tudi na splet) neizklju~no prenese na izdajatelja. AVTORJI AUTHORS ^EPLAK MENCIN, Ralf, mag., muzejski svetovalec, Slovenski etnografski muzej ralf.ceplak.etno-muzej.si DULAR, Andrej, mag., muzejski svétnik, Slovenski etnografski muzej dular.andrej.etno-muzej.si FRELIH, Marko, dr., muzejski svetovalec, Slovenski etnografski muzej marko.frelih.etno-muzej.si HUDELJA, Mihaela, bibliotekarka dokumentalistka, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani mihaela.hudelja.uni-lj.si ILICH, Iztok, publicist, knji`evni urednik in prevajalec v pokoju iztok.ilich.amis.net JERIN, Anja, mag., kustodinja dokumentalistka, Slovenski etnografski muzej anja.jerin.etno-muzej.si KOGEJ RUS, Sonja, muzejska svetovalka, Slovenski etnografski muzej sonja.kogej-rus.etno-muzej.si KOPORC SEDEJ, Vida, sekretarka na Direktoratu za kulturno dedi{~ino, Ministrstvo za kulturo R Slovenije vida.koporc.gov.si Avtorji KOTNIK, Barbara, kustodinja pedagoginja, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (Narodna galerija) kotnik.barbi.gmail.com LIPOVEC ^EBRON, Ur{ula, dr., docentka, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ursula.lipovec.gmail.com LO@AR PODLOGAR, Helena, mag., razvojno raziskovalna sodelavka In{tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju 382 helena.lozar-podlogar.guest.arnes.si PALAI], Tina, kustodinja pedagoginja, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (Narodni muzej Slovenije) tina.palaic.nms.si PAVLICA, Iva, bibliotekarka, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (Narodna galerija) iva.pavlica.gmail.com PISTOTNIK, Sara, doktorska {tudentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani spistotnik.yahoo.com POLJAK ISTENI^, Sa{a, dr., asistentka z doktoratom, In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU sasa.poljak.zrc-sazu.si PORENTA, Tita, mag., muzejska svétnica, Muzeji radovlji{ke ob~ine – ^ebelarski muzej cebelarski.muzej.siol.net PUKL, Adela, mag., vi{ja kustodinja, Slovenski etnografski muzej adela.pukel.etno-muzej.si RA^I^, Mojca, bibliotekarka specialistka, Slovenski etnografski muzej mojca.racic.etno-muzej.si REGULJ, [pela, muzejska kustodinja, Slovenski etnografski muzej spela.regulj.etno-muzej.si ROGELJ [KAFAR, Bojana, dr., muzejska svétnica, Slovenski etnografski muzej bojana.rogelj-skafar.etno-muzej.si RO@MAN, Irena, dr., docentka, Oddelek za antropologijo in kulturne {tudije, Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper, Univerza na Primorskem irena.rozman.fhs.upr.si SKETELJ, Polona, mag., muzejska svetovalka, Slovenski etnografski muzej polona.sketelj.etno-muzej.si [PI^EK, Miha, kustos dokumentalist, Slovenski etnografski muzej miha.spicek.etno-muzej.si TER^ELJ, Marija Mojca, dr., docentka, Oddelek za antropologijo in kulturne {tudije, Fakulteta za humanisti~ne {tudije Koper, Univerza na Primorskem mojca.tercelj.guest.arnes.si TOMAZIN, Andrej, kustos pedagog, zaposlen na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (Slovenski etnografski muzej) andrej.tomazin.etno-muzej.si VALI^, Ur{a, dr., kustodinja dokumentalistka, zaposlena na projektu Dostopnost do kulturne dedi{~ine ranljivim skupinam (Muzej novej{e zgodovine Slovenije) ursa.valic.muzej-nz.si ZDRAVI^ POLI^, Nina, muzejska svetovalka, Slovenski etnografski muzej nina.zdravic-polic.etno-muzej.si @AGAR Janja, dr., muzejska svétnica, Slovenski etnografski muzej janja.zagar.etno-muzej.si @IDOV Nena, dr., muzejska svétnica, Slovenski etnografski muzej nena.zidov.etno-muzej.si @UPEVC, Katarina, dr. etnologije in kulturne antropologije katarina.zupevc.gmail.com Etnolog Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja Letnik 25 (76), leto 2015 ISSN 0354-0316 UDK 39(497.4)(05)=163.6+=111U=133.1 Lektura (sloven{~ina)/Slovene language editing: Maja Cerar Prevodi/Translation: Franc Smrke Zasnova oblikovanja/Layout concept: Mojca Turk Prelom/Layout: Medium @irovnica, Tadej Legat Izdal in zalo`il/Published by: Slovenski etnografski muzej zanj mag. Tanja Roženbergar Tisk/Printed by: Medium @irovnica Naklada/Print run: 400 izvodov/copies Ljubljana 2015