Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3 50. Za Chicago $3.50. ob boja. J>o m Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year 53.00, for Europe $3 -So. For City of Chicago $3.50. HJ/itč do napredka 'I Je edinost k roparjem in je dospel na varno. ZOPETNI NEMIRI NA IRSKEM. Sinnfeinerji in njih pristaši niso zadovoljni z volitvami, ki so se po več krajih vršile v senci britskih bajonetov. Ta ted&n se je vprizorilo več demonstracij pri katerih je prišlo tudi do prask med angleškim vojaštvom in Ircem. RUSIJA VPLIVA NA ZAVEZNIKE. Glasom vesti iz Haaga, kjer se je zopet pravkar začela gospodarska konferenca evropskih držav, je baje ruska delegacija že dosegla, da so zavezniki že dovolili Rusiji preklic več predvojnih dolgov. ŠERIFI USTAVILI PARADO STAVKARJEV. V bližini mesta Pittsburgh, Pa., se je zadnjo sredo zbralo večje število premogarjev, ki so hoteli demonstrirati v korist stavke in pridobiti vse neunijske premogarje. V Allegheny Co. so jih ustavili šerifi s strojnimi puškami in premogerji so se morali raziti. (Dalje na 3. strani.) NAROČNIKI POZOR! Na dan državnega praznika "Ameriške neodvisnosti", ki se bo obhajal letos prihodnji torek, dne 4. julija, naš list ne bo izšel. Toliko v blagohotno naznanje vsem dragim naročnikom ! Prihodnji torek bomo obhajali 146. letnico ameriške neodvisnosti. 4. julij je rojstni dan velike svobodne neodvisne Amerike. Ta dan je zasijala luč prostosti Združenim Državam v Severni Ameriki. Zato je tudi 4- ji*»lij praznovan s tolikimi slavnostmi vsako leto. Vsaki pravi Ameri- Icanec ga slovesno in spoštljivo praznuje! Pred 146. leti. do tega amerikanskega zgodovinskega dne 4. julija je gospodarila po amerikanskih kolonijah samopašno Anglija. S svojo kruto in nasilno roko je nalagala ameriškim kolonijam visoke davke in jih ošabno izkoriščevala. Ljudstvo je nekoliko časa prenašalo trda bremena, ki jim jih je nalagala Anglija. Protestiralo je. a Anglija jih je prezirala in zatirala naprej. Slednjič, ko je bila mera krivic polna so se ameriške kolonije dvignile, se uprle in ošabni Angliji, napovedale boj. Ta upor je Anglija hotela zatreti s svojim mečem, a dosegla je ravno narobe, ameriške kolonije so izšle zmagovite iz boja in Anglija je morala odstopiti Ameriko Amerikancem! Trinajst takratnih prvotnih ameriških držav se ie združilo in proglasilo Združene Države neodvisnim. Sestavili so svečano deklaracijo in jo dne 4. julija sprejeli. Njen najpomembnejši odstavek je bil: "Vsi ljudje so vstvarjeni prosti in enaki in so obdarjeni od Stvarnika s posebnimi pravicami, katere jim ne sme nihče kratiti in to so pravice do življenja, qd svobode in pravica do srečnega življenja." Tako so napisali v deklaracijo in jo poslali v Anglijo. Pod takimi okoliščinami se je rodila naša danes tako mogočna in velika republika. Njen prvi predsednik, ki je bil enoglasno izvoljen Je bil George Washington, mož velikega obzorja in nosilec velikih idej. Kmalu zatem je bila sestavljena ustava in sprejeta z 12.!pristavki, ki jamčijo v republiki človeške pravice, namreč: "da kongres neteme nikoli zabra-riti prostosti vere. svobode govora, tiska, zborovanja itd." < Od svojega začetka pa do danes, je naša velika republika jadrala že skozi nebroj viharjev, skozi katere pa je še vedno izšla zmagovita, ker Amerika v celi svoji zgodovini še niti enkrat ni potegnila svojega meča, krivičnim potom. V vsaki vojni, da si jih je vojevala izven in v notranjsti svojih mej že mnogo, ni bila nikdar napadalka, ampak vedno branitelji-ca pravice in resnice! Zato tudi je vedno na njeni*strani stala sreča ju-i.aška! * . Dolžnost vsakega državljana te naše velike in slavne republike je, da je zvest svoji zvezdnati zastavi, ki je simbol demokracije in zaščitnica pravice in resnice. Vsakdo izmed nas mora biti zvest zvezdnati za-stavi, ki predstavlja ideale^ velikih mož, kakor je bil Washington in veliki Lincoln. Da, Amerika, ki je po zaslugah svojih velikih mož zrastla tako mogočna in velika, je pa pri tem tudi dobra mati toliko revežev, katere je njih lastna mati Evropa prepodila iz svojih rodnih tal. Amerika pa jih je sprejela za ivoje sinove in jim dala vsakovrstnih prilik do 'boljšega življenja in napredka. Med temi je tudi mnogo sinov in hčera slovenske zemlje, kateri hvaležno dvigajo svoje desnice k prisegi za zvestobo' nali zvezdnati ameriški zastavi, katero tako ljubi tudi vsak pravi ameriški Slovenec! Zato živela naša velika in slavna nona domovina, naia ljubljena nevesta Amerfca! EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Odgovor na odgovor Dr. Kern-a. (Konec.) II. Ostane mi še Vam dokazati, da Vi sploh niste vsposobljeni razprav-1 iafi~o moralno-etičnih vprašanjih. Naj Vam takoj povem zakaj ne. Prvič zato ne, ker ste bankroter v veri svoje matere, drugič pa zato ne, ker >te bankroter sploh v vsaki veri. t. Vi ste bankroter v veri svoje matere. Uvod Vašega "Odgovora" tu priča. Dobo, ko Vam je še svetila luč edino prave katoliške vere, svetila tako močno, da Vam-je kazala celo pot v Gospodovo službo, (ki je ne najde vsak. to dobo imenujete Vi svojo dobo romantike, ki je sicer polna otroško naivne poezije, kakor mladost, a se Vam zdi zdaj, ko; ste si upih-nili luč vere. kakor aja tutu odraščenemu človeku. Nekam pomilovavno gledate doli na me, ki še imam in branim to vero. nekako tako, kakor gleda fant, ki je dobil prve dolge hlače, na svoje bratce samosrajčnike. Slobodno \ .a m! Le škoda, da nimava na razpolago svetniške duše z darom kardiog-nozije! ki. bi nama obema videla v srce in povedala, kdo je večjega pomilovanja vreden, jaz z vero v srcu, ali Vi brez nje. Sictr pa še pride ta čas. Počakajva, kdo bo takrat večjega pomilovanja vreden. Potem pa tist > Vaše cinično prezirati je najvišje cerkvene avtoritete, ki je lastno vsem protiverskim in proticerkvenim revolucijonarjem. "Ce reče Tomaž Akvinski ali celo Pij IX. da je umetno preprečenje koncepcije v vsakem slučaju nedopustno, večina ljudi s splošno izobrazbo, žive-j čih v kulturnih državah pa s prakso pokaže, da veruje vanje, bom jaz sina- ' tral zadnje za svojo avtoriteto. "Tako prezirljivo ne govori o nezmotlji-i veni čuvarju božjega nauka in njega ženialnem znanstvenem zastopnika sv."Tomažu Akvinu, noben katoličan, ki ima še trohico vere. I)a, niti redi znanstveni nasprotnik, ampak kvečjemu kak protiverski .časnikar-pamfletist, pri katerem mora jezik nadomestiti, kar pameti manjka. Mej Takimi bi pa jaz akademično izobraženega moža, kakor ste Vi. gospod doktor. njp pričakoval, ker smatram to, za profanacijo. < nečaščenje akadetni-ške časti. Ker imam pa to črno na belem, od Vas s polnim imenom podpisano, moram pač verjeti. Zato pa niti najmanj ne dvomim, da ste Vi v ve-i -svoje matere bankroter. In sicer ne znanstveni bankroter, če smem tako reči, ker prava znanost, cela znanost vodi k Bogu. polovična k vragu, saj sami priznavate, da niste zmožni si ustavriti samostojno premišljeni svetovni nazor, ne, ampak ste eden tistih verskih bankroterjev. ki jih je na pol izobražena masa potegnila za seboj. 2. Vi ste bankroter sploh v vsaki veri v Boga. Vi pišete: "Zagovarjati in opravičevati se mi ni treba, ker z menoj praktično soglaša (glede t kontrole porodov) velika večina našega ljudstva, pa bodi, da so praktični katoličani, ali da ne hodijo v cerkev.'' In 11a drugem mestu: "Avtoritet nisem navajal, ker sem smatral, da navadna zdrava pamet (cMiimon sense) ne potrebuje citatov za opravičbo." Tz teb Vaših besedi upravičeno sklepam, da ste Vi za takozvano laji-ško moralo, ki naj bi bila nekak surogat, nadomestek, za religijozno, versko moralo. Ko je ateistično modroslovje, materializem, idealizem, racionalizem, monizem ali kakorkoli se že te modroslovne struje imenujejo, zavrglo Boga, ki je dotlej veljal kot pranorma, najvišji pravec morale, je bil teistični morali spodmaknjen temelj. S tem je pa modroslovje stopilo pred alternativo: Ali poiskati morali oz. etiki drug temelj, ali pa začeti oznanjati bestializem, živaljsko moralo, oz. amoralo. ker pri živali o morali govora biti ne more. Teoretično v resnici mnogi niso nič druzega oznanjali kot bestializem, četudi ne naravnost. Spinoza. Comte, Taine, Spencer. Littre. Wundt, Paulsen, vsi ti generali ateističnega modroslovja s celim regimentom svojih trabantov, so vrgli ves nadčutni svet, Boga, neumrjočnost duše. prosto voljo, razloček mej dobrim in zlim, mej staro šaro. Je-li tak človek še kaj več kot malo višje razvita žival? More li kdo od njegk pričakovati še kake višje, mo-rale, kot živaljske? Logično gotovo ne. Navadno pa taki gospodje ali ni majo poguma, da bi svoj nauk do zadnjih posledic izvedli, ali se pa boje, da bi se v vsej svoji nagoti in sramoti pokazal. Toda česar oni iz tega ali onega vzroka niso storili, to je .storil dvorni norep mej filozofi, Nietzsche. Dvorni norci na sredjeveških dvorih, so včasih izmej vseh dvorjanov še kako najbolj pametno povedali. Enako Nietzsche v krogu ateističnih filozofov. On pravi, da je za nadčloveka, ki je produkt moderne filozofije, pamet in čednost gnusoba, dobrega in zla (v moralnem pomenu) je sit, vsaka morala je v protislovju z naravo in razumom. Sodobna morala Evrope je morala človeka živali. Vsa morala je dolga po tvara. Moralni pojmi so samoprevara. Moralni pojmi so velika laž . . . Za modernega človeka je moralen človek v tradicijonelnem pomenu besede, dekadent, slabič, čredar (Herdeirmensch.) Da, to je logično iz ateizma izvedena morala-bestializem. Gorje človeštvu če bi se ateizem tako logično v praksi izvedel, kakor ga je Nietzsche v teoriji. Potem bi svet ne bi druzega, kot tropa sestradanih volkov, ki drug na drugim tešijo svojo lakoto. Danes je praksa v resnici še vse drugačna. Tudi tisti, ki so vjteoriji strastni ateisti, so v praksi še polni verskih vplivov, če hočejo ali nočejo. Modernemu človeku se godi kakor Renanovi žabi. Izrezi žabi osrednje glavno živčevje, je dejal Renan, brez _glave bo avtomatično še precej časa gibala, kakor je g4bala prejšne dni. Tako mi brez načel avtomatično mislimo in živimo še po načelih krščanstva, ker so ta načela pustila globoke korenine v vsem našem bitju in žitju. Da, prav tako se godi filozofom ateistom v praksi, kakor novdarja tudi Mallock: "Mi vsi živimo še pod vplivom krščanskih idej. Skrivni, sekularni vpliv krščanstva deluje še v vsem našem čustvovanju, .v našem mišljenju in življenju, v naših institucijah. Ateizem še ni pokazal, kaj je morala brez religije" ... F. W. Foerster pravi: "Široki sloji brezvernih ljudi so glede svojih moralnih nazorov še produkt verske vzgoje. Mišljenje in sile, ki določajo smer njihovemu življenju, ne izvirajo iz individua- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M., župnik cerkve sv. Štefana v Chica^i, III. Eveleth, Minn. — Dnevi od 28. maja do 4. junija in dan 18. junija zaslužijo, da se z zlatimi črkami zapišejo v zgodovino tukajšne slovenske cerkve. Prvi dnevi zavoljo sv. misijona. ki se je obhajal v našej cerkvi s tako dobrim 'vspehom. Vodil ga je Rev. Benvenut Winkler O. F. M. iz Chicage, ki je res misijonar v pravem pomenu besede. Razlagal nam je v svojih govorih resnice sv. vere tako'po domače in prikupljivo, da ga ie bilo res veselje poslušati. S svojimi prijaznimi, a dobro premišljenimi govori si je hitro prvi dan pridobil srca vseh navzočih, ki so od dne do dne v'večjem številu prihajali k pobožnostim in oblegali spovedni-ce. Kar je pa bilo najbolj hvalevredno, je to, da se je g. misijonar vedno izogibal vsake žalitve v govorih. a ie 'poleg tega vendar v lepi obliki ošteval mlačno in brez verno življenje današnjih Slovencev. Lepa slovesnost se je posebno vršila v petek. 2. junija zvečer o polu H. nri. Ta večer ie bil prav slovesno blagoslovljen 'veliki misijonski križ, katerega so kupili tukaišni dobri fa-rani s svojimi prispevki, in kal " i križ je. mislim, edini te vrste t:a Range. C. g. misijonar je imel naj-poprei ganljiva govor o zasluženiu trpljenja našega 'Gospoda Jezusa Kristusa, nakar ie slovesno bi naslovil misijonski križ. na k' ru -e ;e potem oglas'la znana leoa Taaliva ipeiem: Kmlievo znamie. križ -t -;i . . .. pri kat rei in že med g ' • -rom se ie porosilo marsikatere.: 1 i oko. Ganljiv ie bi! tudi sklep sv. milijona. Po vspodbudrem 'sklenntm s govoru. ki je g'*nil vsakega globoko 'v srce in po pomeniiivi obn«b priliki polaganja in bltg. >sloylj\ 11 ia v i-c'ivn kamna si- * venske sole i 1 X a od nega *' »ma v naši našel* »rii si vela-.' I-V'-i. Šfe:e v prijetno oižn -st. ca iz eče j ivno sv< V č est'tke ch:c š* v.:-i Pi.M'enema in v delu za tiar »d in Boga nepr. k« >>liive:n:i č. g. žu;v K z :nirui -krajseku. Krasna a Slov. - »la in Narodni m. ki se d\ iguje iz tal v sre li naše naselbini, je sad njegovega neumornega de'ovnsa. o Ikar je bil imer.ov n po prevz. nadškofu Mun ieleinu zi župnika v naši župniji sv. Štefana. Župnija -.v. Ste' na v < lucagl :e • : -ve ;v vim sf»roti'm vo -t\ m rapredovala v vseli ozirih. Društveno življ are v župniji s." ie pr n:e-govem p- ihodti poživilo. ce kve a in podporna društvi. kaže:o dan za. dnem živahnejše delovanje v svojih de! »krogih. • te sad ve je rodila njegova neumorna agilnost. Za vse t", smo chic ški venci Vam hvaležni! Naj Vas ljubi Bog ohrani še mnogo let med nami! pri cerkvi pa zastopniki tukajšnjih društev s svojimi zastavami. Pred-no se je procesija pričela, je pozdravila birmanka Miss Rosalia Vol-sčanšek v spremstvu Miss Angele Sadar in Miss Maije Babnik 'č. g. škofa v imenu birinancev in birmank 111 mu je podelila v znamenje udarnosti in spoštovanja lep šopek svežih rožic. V cerkvi kakor zunaj cerkve je vladal celi čas lep red, o čemur se je č. g. škof prav pohvalno izrazil. Q polu dveh se je odpeljal c. g-, skot v spremstvu našega g. župnika na Chisholm, kjer je ob tretji uri'delil zakrament sv. birme. večer iste nedelje vodil č. g. nad-pastir slovesno vmeščenje Rev. John Lini mer j a, župnika na Hibbin-gu za monsignorja. Veseli so bili imenovani dnevi za nas Slovence tukaj na Evelethu. Želimo 'še več takih, Vam pa, č. g. urednik blagoslova pri Vašem delovanju in veliko novih naročnikov na Evelethu. Eden v imenu faranov. Burgettstown, Pa. — V zadnjem dopisu iz tukajšne naselbine je bil moj dopis, v številki 70. od 15. junija t. 1. v listu "Edinost". Ker pa je do-tični dopis povzročil nevoljo in nepotrebno sumničenje napram meni in pa, da rojaki po drugih naselbinah ne bojo mislili, da so v tej naselbini kim prišel v našo sredo, menda meneč, da bo med nami prodajal in se-jal svoje neumne brezverske nauke. Brezverci in nasprotniki cerkve so res špasni ljudje. Učeni bi bili radi, menda zato, ker jim je Glas Smrdo-be iztrgal iz src vero. Tudi je nekaj agitiral piše, toda za kako stvar tega ne pove. Revež ubogi naj bi agitiral za večnost, ker že skoro v grobu visi. časa pa ima tudi dovoli, ker on ni za nobeno delo. Piši tudi, da je naša fara Sv. Cirila in Metoda. Radovedna sem, kie to laž ujel? Ravno to je znak, da 011 še nikoli ni bil v cerkvi, zato pa ne ve kakšnega patrona ima naša fara. T >a pa ne bo njemu treba si beliti glave, mu jaz povem, da naša cerkev je posvečena Rojstvu Gospodovem in ne Sv. Cirilu in Metodu, kakor je to tako modro zapisal "modri" dopisnik Gla su Smrdobe. Da res je bila naša 'cerkev dolžna 44. tisoč, toda radodarni in naudušeni farani so že izplačali 25. tisoč in za plačati imamo še 19 tisoč. To je vspeh na polju naše fare, katerega so dosegli naš č. g. župnik s svojim neumornim delom med farani cerkve Rojstva Gospodovega. Č. g. župniku pa želimo srečni povratek v našo sredo! To sem napisala v pojasnilo slovenski javnosti, glede stvari o katerih je mazal po grdi Smrdobi njen tukajšni dopisnik. iZa njega bo mnogo lepše, da od sedaj molči in naj ne I vtiče svojega nosu v stvari, ki ga 1 popolnoma nič ne brigajo. Ako se pa še oglasi, mu bom pa še temelji-teiše odgovorila prihodnjič. Pozdrav vsem čitateljem tega lista, kateremu [želim, da 1 >i skoraj dnevno prihajal v naše domove. Ena izmed sovražnic Smrdobe. TO IN ONO. Časnikarski poročevalci, ki so se zadnje dni povrnili podajajo med svet svoje mnenje o svobodi tiska in govora v sovjetski Rusiji. Boljševi-ška Rusija, ki je po raznih apostolih rdečega duha proglašena "edina" domovina svobode na svetu, baje po dokazih časnikarskih poročevalcev ne dopusti izustiti niti besedice na nobenem javnem prostoru nikomur drugemu, kakor samo komunistom in ljudem, ki so prežeti z boljševiš-kim duhom. Isto je s časniki. Vsak časnik vlada takoj zatre, ako ne piše samo v duhu boljševizma. Da. svoboda pa taka! Kajne očka Zafrknik, ko bi bili v Rusiji, tam bi pa že pokazali preklicani Edinosti!? RAZGLED PO SVETU. (Nadaljevanje 1. strani.) HARDING V GETTYSBURGU 4. JULIJA. Predsednig Harding bo v torek, 4. juliju glavni gost v zgodovinskemu Gettysburgu, kjer se vsako leto na dan 4. julija vrše velike slavnosti, v spomin neodvisnosti Združenih Držav. hi je, se baje zopet pripravljajo na resna revolucijonarna gibanja, s katerimi nameravajo v Nemčiji upo-staviti nazaj monarhijo. ZA POKRITJE MONARNIŠKIH STROŠKOV. Predsednik Harding zahteva od kongresa dovoljenja za 5. milijonov dolarjev s katero svoto se bo pokrilo stroške v naši mornarnici. Senat Združenih Držav rešuje vprašanje glede vojaškega bonusa že mesce in mesce in do nikakoršne-ga zaključka ne pridejo gospodje. Dasi ni v javnosti več tajnost, da so senatorji povečini proti bonusu, še vedno hinavsko rešujejo to vprašanje in ž njim zapravljajo dragoceni čas. Republikanska gospoda v \Va-shingtonu naj pove javno, da je proti bonusu nagradi, ki naj bi jo prejeli dosluženi vojaki za svoje trpljenje po evropskih bojiščih, pa bo mirna Bosna! Kdo ve, mogoče bi pa v senatu še radi sklenili, da bi jim še vojaki plačali kak bonus iž svojega žepa, da so se smeli in imeli čast iz-;postavljati v nevarnost za bogatine, 1 kapitaliste. Hvaležnost je pa že talka. da ji ni para ! NESREČA NA ZELEZNISKEM KRIŽIŠČU. \ Rockdale blizu Jolieta se je pripetila na železniškem križišču velika nesreča zadnjo nedeljo. Vlak je trčil v automobil ravno na križišču, kjer sta neki Murphy in neki Slovenec Kočevar peljala mleko v mestu. Ker sta baje nameravala gredoč tudi v cerkev sta hitela z večjo naglico in vsledtega pozabila paziti na nevarnost. kateri sta prihitela naravnost v žrelo in bila na mestu usmr-čena. Slovenec Kočevar je bival v Ameriki okoli 17. let in ie bil sedaj na zadnje zaposljen na Murphveovi farmi, blizu mesta Rockdale. NAZNANILO! -amo brezznačajni rojaki naj služi m je sledeče pojasnilo v boljše spo-rr.zumljenje. Verske razmere, da so p 1 -vičarske. to ve vsaki, kot je že p navadi po deželi izjemno mesta. Druga t<>cka. tista grda slovenska navada itd. sem zapisal iz razloga, ker sem bil direktno napaden od o-nih treh Slo vencev, ki sem jih pripeljal iz AtlasTuirga 111 obstal pred cerkvi; • na vprašanje, kam da grem. sem rekel, da v cerkev, potem pa je padalo po meni. da sem še tako neumen itd., kar sploh ni za javnost. < »bito dva sta bila prava neolikan-ca, tretji pa se je obnašal še dosti I -toino ui se mi je predstavil s pripombo da me pozna, ime F. Tratnik ill da »o prišli iz šume. te so ali ne. jaz nevem. V enakem slučaju bi se v-:*ki postavil za svoje prepričanje, tako tudi jaz. Glede širjenja krivih r.aukov in s Kristusom ali vragom in hinavec, to pa ni moja zadeva. ()nim pa, ki >e čutijo kaj z mojim prvini dopisom prizadeti, pa odkrito p vem, da sem še toliko karakterja, da vem ceniti vašo pomoč in naklonjenost, ki sem jo bil deležen v času m »iega prihoda in bivanja v tej naselbini. Vaše usluge so mi dobrodošle. za proti usluge sem vam pa na razpolago, kolikor milo mogoče, zlasti pa še mojim intimnim prijateljem. Toliko v pojasnilo. S. F. Jenko. Članstvu Slovenske Podporne j Družbe sv. Mohorja st* naznanja, da ;se prihodnja redna mesečna seja, ki ibi se imela vršiti v nedeljo popoldne, nine 2. julija vrši namesto *v nedeljo, prihodnji petek zvečer, dne 7. julija ib pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih v cerkveni dvorani. Seja je premeščena radi slavnosti, katere se bo tudi naše društvo ude-jležilo. ki se bo vršila prihodnjo ne-Ideljo o priliki blagoslovljenja vogelnega kamna v naši naselbini. Vsi člani so -vabljeni, da se nedeljske slavnosti prav zagotovo udeleže, kakor tudi prihodnje seje, na kateri imamo za rešiti več važnih stvari. S bratskim pozdravom Odbor. Ameriška svoboda postaja dan za dnevom večja bajka. Zdravniki pravijo, da deluje 97 živcev, če se človek raztogoti in samo 36. če se prijazno smehlja. Jeza je torej napor, ki telo utrudi. * * * NEMCI ŠE VEDNO SANJAJO j O MONARHIJI. Nemški monarhisti. ki še vedno kujejo zarote za upostavitev monar- Dva Xewvorcana, ki sta neko nedeljo v restavrantu preklinjala in se rotila, je obsodil sodnik, da morata skozi šest mesecev vsako nedeljo v cerkev. Obleke nimajo v Rusiji, pri nas v Ameriki pa tudi ni bolje. Razloček je ta, da se v Rusiji sramujejo na cesto brez obleke, med tem ko v A-j miriki silijo ženske s svojimi kratkimi krili na cesto. * * * Srečen človek, ki na večer lahko reče: Danes sem storil vse svoje dolžnosti, kakor mi je narekovala vest. San Francisco, Calif. — Namenila sem se napisati en par besedi v o govor oni ničvredni osebi, ki je pisal v Glas Smrdobe o našem župniku Rev. Turku. Po naključju sem dobila to smrdljivo cunjo v roke in videla sem v njej. da se neko revše jezi nad našim č. g. župnikom, ki »o si spleli s svojim neumornim delovanjem lavorike zaslug v naši župniji. Jezi se, da se je g. župniku posrečilo razbiti oscialistični klub, s pomočjo pridig in pisem. Da posrečilo se mu je, veste, g. urednik in predragi čitatelji, zato, ker ima naš č. g. župnik še vedno več prijateljev, kot pa sovražnikov, vražnikov. Tega gar je veča, ki je to pisal čez Fathra še sploh takrat v tem mestu ni bilo, ko so hoteli socialisti ustanoviti klub, ampak je šele predkrat- ! DENARNE POSIUATYE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 1.05 50 lir ..................$ 3 35 1000 kron .............. 3.80 100 lir .........____ 6.25 5000 kron .............. 18.00 500 lir ................... 29.00 10000 kron ............... 36.00 1000 lir .................. 5700 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $r.oo. Od $75-f*> do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, III. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES k. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd St., near Hoyne Ave. Chicago, 111. Tel. Canal 4108. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300. $500. $1000, $1500 in $2000. smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke od i do 16 leta starosti. Za nadaljna pojas nila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3 nedeljo ▼ Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za-krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek mL blagajnik A. Basca, nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe-terlin. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knausovi dvorani. Asesment se plačuje samo na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 East 5ist Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave. Nadzorniki Jolin Zulič, Anton Strniša n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant. Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y. od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti. PIŠITE PO CENIK. EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y. Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, III. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. RABITE TISKOVIN? Kadarkoli potrebujete kakih tiskovin, pisemskega papirja, kovert, kadar društva potrebujejo pravil, o-brnite se na našo tiskarno. Nikjer ne boste dobili hitreje in točneje postrežbe, pred vsem pa nikjer ceneje, kakor pri nas. Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Y Ramsey County, Minn., se je vršil nedavno " spelling-contest*'. In komu so bile priznane prve cene? j Katoliškim šolam! Izvrstno spričeval za šole in sestre! PREMOGOROV V DANVILLE USTAVIL OBRATOVANJE. Te dni se je v Danvillu ustavilo obratovanje tu kaj snega premogoro-va, ki je dosedaj obratoval pod posebnim dovoljenjem od unije, da je zalagal s premogom mestno elektrarno in plinarno. KONGRESNIK ZAHTEVA NA-CIJONALIZACIJO PREMO-GOROVOV. Republikanski kongresnik Burkel iz države Pennsylvania je te dni zah-| te val v kongresu, da naj Združene! Države podržavijo vse premogorove; za dobo 1. leta in naj tako končajo premogarsko stavko. UDOBNOST V POLETNIH MESECIH. Prihajajoče poletje obljubuje, da bo zelo vroče. Ali želite biti udobni j vzlic vsi vročini in prepekom? j Vzrok skoro vseh poletnih ne-j rednosti v želodcu je največkrat j naparčna hrana, prememba vo-1 de. nagle spremembe iz hude vročine na hladni zrak, itd. Glavna stvar je pri tem, da se vedno o pravem času izčistijo čreva in ista drži odprta. Trinerjevo grenko vino vam povrne vašo prebavo in ojača vse notranje kanale, vi ne bodete trpeli vsled za-i basanosti, zaprtnice, glavobola, vaše spanje bode mirno, skratka vi se bodete počutili udobno in bodete nedvomno priporočali tudi vašim prijateljem Trinerjevo grenko vino. Med Trinerjevimi raznimi zdravili je veliko tacih, ki pomagajo na raz-j lične načine v poletju vam zboljša udobno življenje. Mi omenjamo tukaj samo Trinerjev Hand Lotion, Trinerjevo zdravilo za kurja očesa, Trinerjevo zobno čistilo. Trinerjevo brivno mazilo, Trinerjev Liquid Shampoo, — naročite si vso to za-I logo pri vašem lekarnarju ali trgov-I cu z zdravili in se prepričajte, da vse te pripravne zmesi so neprecenliive. ZASTOPNIŠTVO J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Nobena goljufija. Pred kratkim je bil v nekih ncg^i-nah sledeči oglas: "Pozor! Nekaj za Vas! Nobene britve, nobenega mila ni več potreba. Dobra stvar! Nt soče v porabi. Navodila se pošlje tistim, ki v naprej pošljejo 50c. Dobi se pri H. Umberger, Chicago." Moj stric je imel silno močno brado, zato se je zelo težko bril. Pošlje torej 50c. Kot navodilo pride odgovor: "Pustite si brado rasti." VELIKO P0TNIK0Y. POVEST. (Dalje.) X. Precej drugi dan se je že1 novi kovač sukal po Rebrovi kovačnici. Ljudje so hitro zvedeli po Popustku, da je Reber dobil novega kovača. Janko se je vedel prijazno, pridno delal in ljudem brzo postregel. Sicer so pravili, da dražje računi kakor Cmok, toda dela je imel vedno dovolj. Kdor pa ni takoj dela plačal, ga je Janko zapisal v svoj zapisnik. Kmalu so začeli hvaliti mladega kovača. Ril je tudi umen in vsako orodje je znal spretno popraviti ali novo napraviti. Najbolj so ga kmetje cenili zato, ker je tunel konje tako izvrstno podkovati. Če je bil konj še toliko ravnodilec, mu je Janko že vedel rog takt) izpodrezati in podkev tako pribiti, da ni konj šepal. Janko pa se je razumel tudi na druga dela. Kmetijska dela so 11111 šla cd rok, kadar je bila sila, kakor ob košnji ali mlatvi, in je rad pomagal na polju. Najbolj pa so ga cenili pri živalskih boleznih. Če je komu kaka goved obolela, brž so prišli Janka vprašat za svet. Imel je na polici v kovačnici vsakovrstne rože, mazila in štupe. Imel je tudi knjige, iz katerih je zajemal svojo vednost. V nekaj mesecih je bil Janko najpriljubljenejša oseba v vasi. Le nekaj se je ljudem čudno zdelo. Mislili so namreč, da bode kovač onstran potoka zopet napovedal svojemu tekmecu konkurenco. Pa to se ni zgodilo. Čmok je privoščil svojemu sodrugu vso čast in zaslužek, ter se ni nikoli jezil črezenj[. Še celo hvalil ga je in večkrat sta se črez potok pogovarjala. Včasih je prišel Čmok tudi v kovačnico k Janku in sta imela prav živahne pogovore. Seveda to ni bilo po volji Kolencu. Pa kaj je hotel? Vedel je, da se Čmok ne bode dosti menil za svete svojega gospodarja. Reber je bil jako vesel, da je dobil dobrega in spretnega kovača. Rad ga je imel, skoro rajši kakor svojega sina. Janko je bil pri Rebrovih kakor domač in z Jožkom sta si bila dobra prijatelja. Vendar tudi Rebrovi niso radi videli, da sta Janko in Čmok tako prijateljsko med seboj občevala. n "Pazi, Janko! Ta Čmok zna biti tudi hudoben. Nikar se preveč ne pečaj z njim/' Mladi kovač se na te besede Jožkove bridko nasmehne, in pravi: tv "Xjč se ne boj za .me. Moj sosed onstran potoka se bode še pobolj- — «-v šal" ~ - I , "Pijanec se spreobrne. *adar sč V ;amo zvrne, pravi pregovor. Janko je molčal. Bolelo ga )č,> P a imajo ljudje Čmoka za pijanca. Ka- j kor je bil vedno zadovoljen in vesel, tako pa se vendar lil moSel ubraniti misli, da zanj ne cveto rožice v Rožnem logu. Dostikrat se je na w]iem ;:: ^žaloval. da i^\akega očeta. Toda čut spoštovanja in ljubezni je vselei prevladal v njegovem srcu. "Vi, ljudje, ne poznate mojega očeta!" je zdihnil in še potolažil. Kovač Janko je kmalu zaslovel daleč na okrog. Hvalili so ga, da mu ga ni para, in res je bil mojster v svoji stroki. T\idi ključavničarska dela ie skoro vsa znal izvršiti. Vrhu tega ga je zanimalo vsako drugo delo. Brigal se je tudi za kmetijstvo, in ko je na pomlad dobil tudi učenca, Re-brovega Lojzka, se je tem bolj zanimal za živinozdravništvo in za kmetijska opravila. Vedno bolj se ga je laščala želja, da bi kupil kako zemljišče in da bi bil sam svoj gospodar. Ali kolikorkrat je to omenil svojemu očetu, je ta odmajal z ramami in rekel: "Le počakaj, Janko! Čakajo te še lepi časi v Rožnem logu. Le potrpi in bodi tak. kakor si bil doslej. Tam gori na Rebri in tam za Kolenom bodo kmalu iskali mladega gospodarja." Janko je umolknil, toda zdelo se mu je. da so vse to le očetove sanje. Preskromen je bil, da bi gojil take misli. Res je, da bi bil Rebrov Jožek težko kdaj za gospodarja, res je, da bode Kolenčeva Rezika gospodinja, toda zanj so to previsoki načrti, skoro nedosežni. Zlasti je Janka peklo, da so zadnje čase ljudje že nekaj govorili, kakor da bi bil Janko podoben kovaču Urhu. Kakor se je hitro udomačil, tako ga je skrbela prihodniost in ugibal je, da on ni rojen za Rožni log. Bilo je v mesecu, ko vse poganja iz tal in raz drevje. Žita in trave s3 zelenele, drevesa so cvetela, trta je odganjala, ptiči so žvrgoleli, sinje nebo se je raztegalo nad zemljo in solnčni žarki so se lomili nad vodo. Janko je prišel od nauka in sedel za kovačnico ob potoku, tam na hrastovi klopici pod orjaškim orehom. Plave oči njegove so se zibale nad jablano, ki je stala ob potu in se odela v samo belo cvetovje. Že so cvetovi odletavali in plavali v zraku ter padali na travo. Cvetoča jablana je zazibala Janka v kipeče misli. Prepričajte se! Da mi r®6nično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov- Ako ste tudi Vi namenjeni tja, tedaj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je znana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih, ki so že potovali, IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako 1 osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK. 70 Ninth Ave., New York City. "Cvet za cvetom odpada, pa ga ni več. Le nekaj dni je, kar so oživeli na vejah lepe jablane, ti belo-rdeči cvetovi, pa že odpadajo, že so izpolnili svojo nalogo v življenju. Kako je to hitro! Tak cvet si tudi ti, pa —" Janko je pogledal pod jablano, se sklonil in videl . . . Človeška podoba se je zazibala tam za grmovo mejo. Pisano krilo je zašumelo za mejo, bel mrežast robec je zajadral v zraku, nežna roka se stegne gori na zeleno rušno, ki je na pol tičala, na pol lezla po strmi pečini navzdol. Roka se je stegnila visoko, tako da je Janko videl celo telesce mlade deklice, toda rušne in jelenovega jezika na rušil i ni mogla doseči. Plaho se ozre okrog, kakor da bi želela kakega pomočnika. Komaj se ozre .že vidi mladeniča, ki brzih korakov meri pot do pečine. Janko stoji pred Rebrovo Miciko. "Aha, si ti tukaj. Janko! Dobro, mi bodeš pomagal. Veš, nabrala sem že vsake vrste cvetlic po travniku in za>grmovjem. Toda ta jelenov jezik, ki mol, doli s pečine, se mi zdi tako lep. Mislim, da bi Mamka bož-ja ne bila popolnoma zadovoljna z mojimi šopki, ko bi ne bilo vmes jelenovega jezika. Tako lepo se poda vmes, ta divja zel med nežnimi travniškimi cvetlicami." Janko je poslušal zgovorno deklico. Saj j<> vidi vsak dan, še po večkrat, toda danes, ko se je stegala za rožami, se mu je zdela vsa drugačna. Kar očaran je bil in tako ljubko se ji je smejal, ko mu je pravila o svojih negovankah. Toda brž se zave svoje zadrege in skoro Ra je bilo sram. da je stal pred njo kakor kak štor in zateleban gledal vanjo. "Micek." reče resnobno, "nikar tako predrzno ne stegaj roke tu gori po skalovju. Ali ne veš, da gadje domujejo tu gori?" Deklica se prestraši in zardi. _ "Na to res nisem mislila", pravi ter odstopi za par korakov od pečine ' Brz pobere na tleh ležeče cvetlice in jih pomeče v košarico. Janko pa ubere stezo, ki je držala za pečino navzgor. Hotel je od zgoraj doli priti do zaželjenih rož. Micika je sedla h košarici in jela viti cvetlice v venec. Obljubila je Majn.kovi kraljici, da ji vsako nedeljo splete svež venec v kapelici Bda je še čisto mlado, nedolžno dekle, dasi precej visoko, toda šibko saj je bilo sele šestnajst let staro. Brezskrbno, vendar pa zavedno je zrlo tja po Rožnem logu in na pol kleče, na pol sede ie izbiralo z eno roko cvetlice, z drugo je držalo začeti venec. Dvoje modrih oči je motno gle-Ulalo izpod trepalnic in skozi mrežasti robec so kukali gosti, kostanjevi lasje. Bel obraz kakor vosek, sicer pa nič izrednega na obraznih črtah. Nos, usta. podbradek, lica vse pravilno, pa navadno. In baš ta skrajna pravilnost je delala dekličji obraz čeden. "Janko, pazi, da ti ne izpodleti", zakliče Micika in skoči po koncu 1 oda Janko je ze vrgel jelenji jezik z rušo vred Miciki ravno v košaro /adenes pa dobro. Tanko!" Ali mladenič je le še stal na rob« pečine in nekaj opazoval. Zrl je p->d skalo. (Zdelo se mu je. da je nekaj živega pod njo. Brž odreže palico, ki je molela doli od drenovega drevesa, ju prekolje in podreza z njo pod rjavo skalo. : . - - "Micika, beži v stran!" * "" Dekle odskoči, Janko pa na palici privleče izpod skale modrasa. "Le poglej ga. kakšen rožiček ima na glavi", pravi Janko. ^T,~0(1ras piha in pomalja jezik proti njemu. - BREZ UČITELJA Se naU*iU Reškega jezika sami ako si kupite , SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv i del: Glasoslovje. ? Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. £esti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. Y besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo goc. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Pie meceiV FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. BENJ. EICHHOLZER ~ ~ FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstoru najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva im drugih raznih stvari, pricSfcte in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne želeenin« in pohištva 5«7 Main Street, Forest City, Pa. NAZNANILO IN ^POROČILO \ sem nas';in cenjenim naročnikom i^ dobrotnikom naših listov, ka^ Kor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da. jih bo v kratkem obiskal naš poto--valni zastopnik Mr. Frank Zupan--čič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase ?n vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo-Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh. ozirih pri njegovem delu za katoliški tisicT Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti ia-Glasnika P. S. J. J. KOSMACH. 18O4 W. a 2nd St., Chicago, I1L Roiakom se priporočam pri nakupit raznih 3ARV, VARNIŠEV. ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevumem barvanje hiš zunaj in znotraj. pokladam stenski papir Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojegi rojaka t SLOVENSKI FANTJE V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno društvo "OREL" Vas uljudno vabi v svoj krog! če hočete imeti veliko zabave in telovadbe, pridružite se nam! "Orel" telovadi vsaki pondelek in vsako sredo večer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Pridite nas obiskat! Silvester Hrastar, načelnik. Ant. Bogolin, podnačelnik. SLOVENSKA DEKLETA V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno in tam-burasko društvo "ORLICE" vas uljtidno vabijo v svoj krog. Tu boste našle veliko zabave in razvedrila. Uaimo se telovadbe in godbe! Pridite nas obiskat! Telovadbo imamo vsaki četrtek zvečer v csrkveni dvorani sejo vsaki prvi in tretji torek. Julia Koahevar, predsednica; Mary Kochevar, podpredsednica; Cirila Kuaar, tajnica; Ana Tomazin, blagajnica. POZOR IGRALCI HARMONIK! Stem odgovarjam na več pisem, da še v»dno izdelujem in po- 1 pravljam harmonike in to stalno od 1. 1894, vedno v Clevelandu, O. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno oda-ste drugam naročilo na: JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio