IX. letnik.
V Gorici, dne HI. oktobra 1901.
44. Številka.
AovensKo ljudstvo na'fy
ia verodomopsa
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uti dopoldne. Rokopisi sc iif vračajo. Nefraukovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 'I krone, Zii pol Ida 2 kroni. Za ni a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l'S0 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije (i K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
Izdajatelj in odgovorili vrednik: Ivan It a j t v Gorici.
Naročiiinn in naznanila s p 1 e j c m a iipravnišlvo v (iin ii i. Sinu.liska ulica st. ‘I. Posamezne številki' so prodajajo v toba-karnali v Šolski tilici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti me-stiienin vrtu iu na Koivnjskem bregu (Riva ('.orno) št. I I lio H vin.
(Išiasi in poslanice se računijo po petit vislali, iu sicei: če sr liska 1‘iikiat II .in., 1lvak1.1t I.1 vin , trikiat 10 vin. Več-kiat |»i piii;o;ti'l.
Tiska »Narodna liskama'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Za slogo.
1.
Koliko nekateri dandanes govore o miru in slogi! Gledajo neslogo v narodu, vidijo, kako zavoljo nesloge hira narodni živelj, peša narodova moč, gine narodov ugled. Bridko obsojajo, bodisi prepričani, bodisi hinavski, razpor in neprestano kličejo k slogi.
Tudi na zadnjem shodu v Ročinju je kanalski župan očital „Slogi, da noče polom splošnega sporazumljenja dospeti do zaželjenega miru. Toda motijo se oni, ki nam očitajo, da nočemo sloge. Mi hočemo in srčno želimo slogo. A slogo na pravi podlagi, slogo v načelih. Ona gnila sloga nam nič'ne pomaga, kije nekaternikom posebno pri srcu, ta namreč, da bi vedno le molčali in povsodi to odobravali, kar vidimo in slišimo, bodisi dobro ali slabo. Tako je! Mi smo za slogo, mnogi, dobro ali hinavski misleči, iz nasprotnega tabora tudi kličejo po slogi. A kako naj se zložimo?
Ako odkrito in resnično želimo slogo, moramo pred vsem spoznali vzroke nesloge.
Ljuti boj se bije v naši deželi. — Mnogo črnila se porabi, neštevilno psovk izstrelja na razne naslove. — Mnogo je prepira za razne stvari, a redkokedaj se vprašajo, zakaj je prav za prav boj med nami. Nasprotniki kriče po shodih in pisarijo po listih: „Mi se borimo proti vla-doželjnosti in pohlepnosti duhovnikov. Mi nočemo, da bi duhovniki izsesavali ljudstvo. Mi nočemo klerikalnih poslancev itd.11 A tudi od naše strani se nasprot nikoin očita: „Njim gre le za osebne koristi, za gmotni dobiček. Iz koristolovja so vprizorili razkol med nekdaj tako zložnimi goriškimi Slovenci41. Povdarjali smo že, da narodno-naprednim voditeljem gre za osebne koristi, gre za lastno kožo. A to mora biti najmanje vzrok razpora: navadno se zaradi ene ali dveh
LISTEK.
Gostilna „Pri zlatem kozarcu".
Tužno je gledal precej časa pred se mladi zdravnik doktor Zdravljic. Slednjič reče gostilničarju: „Je-li Vaša zadnja beseda, gospod Vinovič?'4 ..Zadnja'1, spregovori ogovorjeni, ki je bil lastnik znane gostilne „pri zlatem kozarcu*1 v slovenskem trgu Tihemdolu. „Vi ste mi sicer drag gost, gospod doktor’1, nadaljuje gostilničar, „a!i kaj več mi ne morete biti v sedanjih razmerah. Vaša zdravniška služba prinaša Vam premalo, jaz pa zopet svoji hčeri Ivanki ne morem dati zadostne dote, da bi vidva lehko brez posebnih skrbi živela. Da, lehko bi se vse zgodilo in Vam izdatno pomagal, ko bi bila moja krčma tako obiskovana, ko prejšna leta, dokler ni prišel v naš trg sedajni sodnik, doktor Zvitovič, ki vse boljše stanove odpravlja iz krčem vsta-novši čudno družbo „Nepivcev“ ali kakor pravi ,.Abstinentov11. Imam sicer še nekaj malega pud palcem ali treba si prihraniti za slučajno silo“.
„Torej ne smem nikakor upali, da bi se kedaj spolnile moje želje in bi peljal Ivanko pred altarVu vpraša dr. Zdravljic.
„Tega nikakor ne govorim, pospod doktor11, reče krčmar. »Glejte, da si pri-
oseb ne brigajo ljudje dolgo časa. Kaj mora biti torej vzrok? Zakaj se neki gre v našem boju ? Odgovarjamo, da ne za malenkosti, ne za osebnosti, ampak tu gre ali za vero ali proti veri, ali pri-pozna človek v zasebnem in javnem življenju gospodarja nad seboj in se mu pokorno ukloni, ali pa ga ne pripozna. Vzrok našega boja ni nič druzega, kakor načelo.
Geslo našega delovanja je: Vse za vero, dom, cesarja. Mi se borimo za vero našega naroda, da narodu ohranimo svetinjo sv. vere in ž njo materni jezik. Mi hočemo, da se vse človeško delovanje in vsa politika ravna po veri. Vera namreč zavzema celega človeka. Ker se pa človeško življenje dejstvuje kot zasebno in javno, se obvezavna moč vere razteza ne le na zasebno, ampak tudi na javno življenje človekovo. Po vsem, kar človek dela, bodisi zasebno, bodisi javno, stopa v neko razmerje z i Bogom. Ker pa to razmerje izraža in določuje v e r a, je potemtakem nemogoče, da bi bil človek v katerem koli delovanju : versko nevtralen. Nam je Kristus „pol, resnica in življenje".
A narodno-napredna stranka trdi ravno nasprotno. ,,V verska in cerkvena vprašanja se ne vtikamo11. — Vero, ki mora biti temelj tudi javnemu delovanju, so oni izbacnili iz programa. Za vero in verska načelu v javnem življenju se oni ne brigajo. Njihova stranka je osnovana b rez o z i r a 11 a v e r o. A ne samo da se v verska vprašanja ne vtikajo, marveč podkopavajo stebre našega naroda: vernost in nravnost. Kaj vse že so pisali v „Soči-‘ iu ,,1’rimorcu11 o verskih stvareh: 11. pr. o spovedi, o sv. Alfonzu' Ligvoriju, o katoliški cerkvi, papežu, škofih, duhovnikih. Oni se v listih in po shodih trudijo, da zatro vero v srcih našega ljudstva, da mu vzamejo edini zaklad, ki ga osrečuje v tem in posmrtnem življenju.
Da, naš boj je boj za vero in nevero. Hoj na Slovenskem, torej ludi na Goriškem, je odlomek onega vseobčega boja proti veri in cerkvi, ki se bojuje po celi Ev ropi, in katerega vodi skrivna roka židov in framasonov. Naš boj je v bistvu načelen. Gre se za načelu. To nam potrjuje ludi „Slov. Narod*', ki je že I. 1897 pisal: ,,Ločijo nas načela, v katerih se ne bomo mogli zložiti povsem nikdar in nikoli11.
Tako je drago slovensko ljudstvo! Tudi med nami je ustula stranka, ki hoče podkopavati in že podkopuje stebre našega naroda: vernost in n r a v n o s t. Moramo se boriti proti njej, ker ji; pogubna. Ne samo, da ona stranka ničesar ne stori v prid narodu, še škoduje mu. (Užitnina! op. stav.) — Zato je dolžnost slednjega krščanskega moža, da ob sedanjih deželnozborskih volitvah gre na volišče ter odda glas za veri in narodu vdajio stranko. — Znamo le eno pot, le eno; resnico in eno življenje, ki je Kristus Gospod. Kdor ni ž njim, je proti njemu!
Volitve so važne.
Po pastirskem listu ljubljanskega škofa.
Približujejo se volitve za dežeini zbor. Vsi želimo, da pridejo v deželni zbor pravi možje, ki bodo znali in hoteli ukrenili vse ono, kar je res vsi deželi v pravo korist. Zato treba mnogo znanja in skušnje, posebno pa žive vere in st r a h u H o ž j e g a. Kjer ni j strahu Božjega, tam se marsikaj narobe stori, sklepa sc bolj po strasteh, kakor pa po zapovedih najvišjega Boga, sklepa se bolj v prid poedini stranki, kakor pa v prid vsega ljudstva. Kjer je pa živa vera in strah Božji, tam se sklepa v za-vnsti velike odgovornosti pred sumim Bogom, od katerega prihaja vsaka oblast in obvezna moč vsake postave, edino
dobite zaupanje mnogih bolnikov in ko boste dobro izhajali, je Vam gotova roka moje hčerke. I11, ako se zopet povzdigne moja krčmarska obrt, da Vas bom lehko podpiral v slučaji potrebe, Vam tudi zagotovim svojo hčer, če bi tudi Vaš položaj še ne bil prav vgoden11.
,,Varu ne morem ugovarjati11, pristavi zdravnik, „torej treba čakali in upati11.
„Tako j«;11, pravi Vinovič. ,,Podpirajva se vzajemno! Vi meni priskrbite mnogo gostov, a jaz Vam mnogo bolnikov41.
,,Velja11! Tako reče dr. Zdravljič in se poslovi od gospodarja gostilne pri zlatem kozarcu".
Tihidol je prijazen slovenski trg s kakimi trilisoč prebivalci. Ljudje so prav dobri, kol po navadi dobro slovensko ljudstvo. Prebivalci našega trga so pa tudi vesele narave in so se do pred malim časom radi zabavali v prijazni družbi, dokler ni prišel v trg dr. Zvitovič za sodnika.
Novi sodnik je tržane popolnoma prenovil. Vse gostilne so bile skoraj prazne. Vsaj možje iz boljših stanov niso zahajali v krčme. Vsi so pa menili, daje sodnik v resnici i/. zdravstvenih azrokov tak „nepivecl, kar |>a ni bilo res. On je bil lak radi svoje „milostne*1 soproge.
Ko je bil dr. Zvitovič vseučiliščnik ni bil > bolj vnetega pivca, kot je bil 011. Hudobni jeziki trde celo, da ni samo 011 vino zmagoval, ampak večkrat tudi vino njega.
Prišel pa je čas, ko je naš znanec iskal si boljše polovice. Dobil je kmalu tako bitje in se zaročil. Bila je precej čedne zunajnosti. in pa — kar je bilo njemu najugodnejše — bila je bogata. Smola pa ni vedno le na drevju, scedi se večkrat tudi na posamezne ljudi, sce-dila se je tudi na absolviranega in izprašanega jurista dr. Zvitoviča. Nekega dne je preveč opazoval vinsko posodo, da mu je vinski duh zlezel v lase, in je bil ves omamljen. — In v takem stanu obiskal je svojo nevesto. Kakor pa sploh ženske, ki so bolj navajene na duh „ko-feta41, kakor vina, zblazne, če vidijo od vina omamljenega moža ali ženinu, taka je bila tudi nevesla Julija. Malo, da ni v omotico padla. Komaj so jo vlolažili. Še le, ko ji je dal ženin častno besedo, da več ne bo pil vpijanljivih pijač, še le potem se je v toliko pomirila, da ni zaroke pretrgala.
Ubogi ženin! Dokler je bil samo zaročen je že še šlo. Skrivoma je večkrat spraznil kak kozarec, samo toliko je pazil, da se ni vpijanil. Ali, ali po lepem zaročnem stanu, prišli so dnevi
lam bo pa ludi blagoslov Božji, saj „ako Gospod ne zida hiše, st; zastonj trudijo, kateri zidajo".
\e volite naprednjakov.
Po pastirskem listu ljubljanskega škofa.
Nikakor ne volite mož, ki se zbirajo pod zastavo ,.narodno - napredne stranke"; saj ravno ti možje širijo načela iu nauke nasprotne naukom Kristusovim in povdarjajo pogubni od cerkve v vseh točkah obsojeni liberalizem. Pomnile dobro, da je liberalizem kar naravnost greh. Drugo je, če človek kristjan, v hudi skušnjavi, v silni st rasli gre'i, morda grozno greši, a se vendar drži pravih naukov; drugo pa je zopet krive nauke kar naravnost zagovarjali, hraniti, širili in po teh krivih naukih ne samo živeli, ampak tudi hoteti kot zastopnik v deželnem zboru postopati. Ali smete torej take može voliti? Ali smele lako grešiti.
Ali pojdemo volit?
Ljubljanski škof pravi v pastirskem listu: Volit pojdite vsi do z u d n j e g a moža, to je vaša dolžnost pred Bogom, da zabranile izvolitev liberalnih kandidatov. Naj vas nobeno delo ne zadržuje, saj je istega dne volitev najbolj važno delo !
Kmetje, pozor!
Povedali smo že, kako velikansko škodo je povzročila narodno-napredna stranka celi deželi, v prvi vrsti kmetom, v zadevi pobiranja užilnine. Toda zdaj preti druga nesreča, ki bo prav tako hudo zadela deželo, kakor prva. Naroilno-nupredna stranka se proti vi tudi pobiranju naklad na pivo v deželni upravi. Če vlada podržavi zdaj te naklade, bo zopet dežela oškodovana za ogromno svoto!
Kmetje, zganile se, ker gre za vašo kožo! Ako izvolite liberalne poslance, vas bodo tlačili z novimi zemljiškimi davki in dokladami. To je neizogibno,
strašnih egiptovskih čudežev, dnevi zakonskega življenja. Kavo, limonado je novi soprog še dobil, druge pijače ni bilo. Prosil je, tarnal, grozil, vse ni nič pomagalo, vezala ga je strašim „časlna iiesedu'1, da ne bo več pil vpijanljivih pijač. Moral se je vdati, če ludi s težkim srcem.
Dr. Zvitovič je bil pa zelo sebičen. Mislil si je, kar jaz ne smem, tudi drugi ne sinejo. Zato je začel ljudi odvručevati od gostiln, vstanovil je posebno družbo „nepivcev“, v kateri je dvukrat na teden predaval o škodljivosti alkohola iu navduševal društvenike k vztrajnosti. — Kar je on govoril možem, ponavljala jo njegova soproga ženam. V kratkem je bil v trgu prevrat. — Krčme so bile vedno bolj prazne, ljudje vedno trezni.
Take so bile razmere v Tihemdolu začetkom naše povesti. Vsem krčmarjem je bilo hudo, posebno pa Vinoviču pri „zlulem kozarcu'4, kjer se je prej vsaki večer shajala domača inteligenca, pa ludi drugi gosti, ker je bila izvrstna postrežba iu dobra kapljica. Vinovičeva krčma se je imenovala po velikem, vsaj dva litra držečem kozarcu, ki je bogato pozlačen na vzvišenem mestu lepo pozdravljal došle goste.
(Dalje pride.J
kajti liberalci so zaprli vso druge viro, s katerimi hi si dežela še lahko pomagala.
K m c t j e, 11 a nogo!
Shod „Sloge“ v Gorici.
Politično društvo „Sloga" je povabilo za v četrtek dno 24. t. m. postavno može in iz volilee celega goriškega polit, okraja k zaupnemu shodu, ki so jo vršil oh 10. uri predpoludne v dvorani goričke Čitalnice. Prišlo jih je iz vseh krajev omenjen ega polit, okraja nad 120, med njimi mnogo duhovnikov, županov, podžupanov in drugih veljavnih mož. Predsednik polit, društva „Sloga“ dr. Gregorčič je zhrane pozdravil, se jim zahvalil, da so se v tako obilem številu odzvali „Slogi-nemu“ povabilu, ter jim povedal, da je namen tega shoda razgovor o prih. dež. zborskih volitvah. Pozval je zbrane, naj si izberejo predsednika današnjemu zborovanju. Izbran je bil soglasno g. Klančič, župan v Podgori in bivši deželni poslanec.
Govorili so državni poslanec d r. Gregorčič, g. E. Klavžar, č. g. Ivan Rojec, kurat v Biljah in g. dr. Ferdinand Hojic. Sprejela se je sledeča resolucija:
„Zaupni in volivni shod v Gorici z dne 24. oktobra 1901 izjavlja, da pri bodočih deželnozborskih volitvah je podpirati le take kandidate, ki priznavajo in sprejmejo načela in program društva ,, Sloga".
Shod „Sloge“ na Št. Viški Gori.
Shod, ki je sklicala „Sloga“ pret. nedeljo v prijaznih prostorih gostilne gosp. podžupana, dobroglasnega slovenskega skladatelja Ivana Laharnarja, bil je ena najlepših manifestacij pravega ljudskega mišljenja. 297 mož s Šentviške gore, Prapetnega, Tribuše, Stopnika, Pečin se je po končani popoldanski službi božji vtaborilo v omenjenih prostorih napol-nivši jih do zadnjega prostorčka. Z živim zanimanjem so sledili besedam govornikov, sprejemši v svoja srca dobrohotne poduke, po kterih se jim bode ravnati pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Živahno pritrjevanje zborovalcev nam je porok, da je na Št. Viški gori resnica zmagala nad lažjo in da se sme društvo „Sloga“ zanašati na pridobljeno trdnjavo.
—	Po končanem zborovanju nas je domači pevski zbor pod spretnim ‘vodstvom g. Laharnerja še dolgo razveseljeval s krasnim petjem, s kakoršnim bi se lahko ponašalo najnapredniše pevsko društvo. To se pravi narod no -n a-p r e d n o!
Sijajen shod v Sedlu.
.Kaj nam po morejo?"
Nar. pesem.
„Slov. kat. pol. in gosp. društvo za kobariški okraj’1 je v nedeljo zopet priredilo shod, in sicer v Sedlu. Bilo je lepo, bilo je sijajno!
Ob 3. urah po blagoslovu se je zbralo k shodu kakih 100 mož na „Ve-liki njivi<! v krasni Kogojčevi hitf. ki je bila okrašena z zastavami. Predsedliikom shoda je bil enoglasno izvoljen g. Valentin Kuntih, krčmar in trgovec na Homcu, ki je po prisrčnem pozdravu udeležnikov poveril besedo č. g. Cirilu Metodu Vuga, kaplanu v Kobaridu.
Ta je z odločnim govorom stopil pred zbrane krščanske može. Ustanovitev kat. pol. društva za kobariški okraj je bila prava potreba sedanjega časa. Nasprotniki se združujejo in organizujejo, zakaj bi so ne organizovali tudi mi? Mi sc vojskujemo pod starim slovenskim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Nam je vera nad vse in temelj vsega našega delovanja. Ta temelj so liberalci zavrgli. Komur je mar za sv. vero, ta bo tudi deloval v duhu sv. vere in bo spoštoval njene oznanjevalce, duhovnike. A liberalci zametujejo duhovžčino ravno za to, da bi pri ljudstvu omajali sv. vero. Prve točke našega gesla torej pri liberalcih ni! Kdor misli resno delati za dom, ta mora delati na to, da se vsi stanovi združijo v delovanju za domovino. A liberalci so zasejali razpor med nami, zavrgli so vso duhovščino, ki je del našega naroda in ki je največ žrtvovala za naš narod, ter so s tem pokazali, da jim ni za resno delovanje za narodovo blaginjo, ampak le za svoje sebične namene. Nahujskali so stan zoper stan ter s tem za nepregledno dobo onemogočili prospeh naše domovine. Druge točke našega gesla torej pri liberalcih — ni!
Država stoji trdno, le ako njeni narodi slon6 na trdni podlagi sv. vere in delujejo z združenimi močmi. In „z združenimi močmi" je geslo našega pre-svitlega cesarja. Kdor pa, kakor liberalci z vero spodkopuje trdno podlago države
in seje mod ljudstvo razpor, ta ne deluje v duhu cesarjevega gesla „z združenimi močmi1*, ta ne deluje v duhu cesarjevem.
Tretje točke našega gesla torej pri liberalcih tudi — ni!
G. govornik je govoril nadalje o dolžnosti, da vsi pokažejo svojo katoliško zavest pred svetom pri volitvah, ter tako obsodijo sedanje veri in narodu škodljivo rovanje liberalne stranke. Pozval jih je, naj pokažejo svojo katoliško prepričanje s tem, da pristopijo h kat. pol. društvu v Kobaridu, tor sklenil svoj govor s klicem na delo z združenimi močmi
—	za vero, dom, cesarja!
Gromoviti živioklici zbranih krščanskih mož so pričali jasno, da soglašajo vsi z načeli, ki jih je razvil g. govornik.
Govoril je nato č. g. Ivan Nep. Sedej; vsebino njegovega govora prinesemo prihodnjič.
K sklepu je tudi še domači g. vikar Simon Gregorčič, pozval svojo duhovnjane naj vržejo od sebe liberalne časopise, kolikor jih imajo ali ako bi jim jih kdo ponujal, ter naj drže le v kat. duhu pisane liste. Nadalje naj tudi pri volitvah nastopijo odločno, z glasovanjem za kandidate kat. stranke naj pokažejo^svoje moštvo in svoj značaj!
Z burnimi živio - klici na cesarja, papeža in kat. nar. stranko še je zaključil ta sijajni shod v Sedlu.
Mi gremo naprej, mi gremo naprej!
Shod na Žagi in v Logu.
Shod, ki ga je priredilo aa Žagi „Kat. potitično društvo v Bovcu“ dne 20. t. m., obnesel se j« izvrstno. Od vseh strani so prihiteli možje, da je bila dvorana kmalu polna. Predsednik g. Šuier je otvoril shod in na kratko naznanil zbranim namen shoda na Žagi.
Govorila sta čč. gg. kurat Ivančič in vikar Abram, ki sta rešila svojo nalogo v zadovoljstvo vseh navzočih.
Ravno to društvo je priredilo meseca septembra shod v Logu pod Predelom. 0 tem shodu se ni So ničesar poročalo. Obnesel se jo enako ugodno kakor na Žagi. Zgago je hotel delali „liberalni“ učitelj Jelinčič Kako se mu jo pa godilo, pove nam „Odgovor“, ki so mu ga poslali v „Prim. List“ 17. okt. t. I. sta-rašine v Logu.
Tuinov shod na Otavi pri Šempasu.
V	nedelje dne 27. t. m. je dr. Tuma sklical zaupen shod .ia Otavo pri Šempasu. Kako reven je bil ta shodek, lahko sodijo cenjeni čitatelji sami, ako jim povemo, daje na shodu bilo le pet volivcev in izmed tehle dva njegova.
Ves govor dr. Tumo, kakor tudi Gabrščeka seje sukal okolu č. g. poslanca Grče. Na poslušatelje je napravilo to vtis, kakor da bi č. g. Grča bil edini, kojega se boje in jim je na potu. G. poslanec Grča in z njim „Slogina“ stranka je s tem mnogo pridobila. Celo najoži somišljeniki „narodno-napredne stranke-1 so morali priznati, da po tej poti no pridejo daleč!
Gre dol, gre dol!
Politični pregled.
Seja državnega zbora dne 24.
t. m. — Zbornica je sprejela predlog Mladočeha dr. Stranskega, naj se pozove vlado, da strogo preišče izgrede Nemcev proti Čehom v Litavi dne 22. sept. in da krivce strogo kaznuje. Seja je bila zelo burna!
Seja državnega zbora dne 25. t. m — Radi pogajanj vlade s klubo-vimi načelniki se jo seja pričela še-le okolu 1. ure pop. Minister Korber je poslancem zapretil da odstopi, ali pa razpusti državni zbor, ako poslanci ne umaknejo z dnevnega reda raznih nujnih predlogov, ki zabranjujejo rešitev proračuna. Vsi poslanci^ razun dveh, Kldorša, soc. demokrata in Černy-a, čeikega socijalca, ho se udali. Elderš in černy sta predlagala, naj se socijalni odsek nemudoma začne baviti z upraša-njem o zavarovanju za starost in onemoglost. Ta predlog je zbornica tudi sprejela. Ob 4. uri pop. je že pričela proračunska razprava.
Ministerski predsednik dr. pl. KOrber se je odpeljal dne 26. t. m. k cesarju v Godolo poročat o neplodnem delovanju državnega zbora.
Seja državnega zbora dne 29. oktobra. — Računska razprava se je nadaljevala. Nastopili so razni govorniki, m«d njimi v imenu »Slovanskega
centruma11 poslanec Pogačnik, ki je dejal, da vladi naši poslanci no zaupajo niti v gospodarskem, niti v političnem, niti v narodnem oziru. Vlada je na Štajerskem in Koroškem nemško-nacijonalna, na Primorskem pa italijansko-nacijonalna. Protestiral je proti besedam ministerskega predsednika, da je pospešenje ješitve državnega proračuna in zaupanje ono in isto!
Seja državnega zbora dne 30. t. m. — Italijanski poslanci so inlerpe-lirali naučnega ministra radi izgredov proti italijanskemu predavanju na vseučilišči v Inomostu. Predlagali so ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu.
Stavili so so šo razni drugi predlogi. Potem se je nadaljevala računska razprava.
Ogerski državni zbor je bil slovesno otvorjen v pondeljek dne 28. t. m. Presvetli cesar je v svojem nagovoru povdarjal zlasti potrebo trajne pogodbe med Avstrijo in Ogersko na temelju pravičnosti in pogodbe med Ogersko in Hrvatsko.
Novice.
J«- Gg. naročnike prosimo nujno, da nam dopošljejo dolžno naročnino!
Njega Eminenca knez - nadškof bo podelil jutri po slovesni sv. maši v stolni cerkvi vsem pričujočim spovedanim in obhajanim papežev blagoslov. Jutri bo tudi prvikrat sv. maša v prenovljenem presbiteriju.
t Stolni prošt ljubljanski dr. Lenard Klofutar je v soboto zvečer ob '/a^- ur' nenadoma umrl. Dosegel je starost 82 let. Rojen je bil v Tržiču na Kranjskem. Bil je 40 let profesor v bo-goslovnici ljubljanski, dokler ni bil 1. 1888 imenovan za stolnega prošta. Kot profesor je spisal več bogoslovnih knjig, za katere jo deloma še zadnja leta preskrbel drugo izdajo. Njegovo ime se s častjo izgovarja po vseh avstrijskih bogoslov-nicah. Svetila mu večna luč!
f Umrl je dne 28. t. m. ob 1. uri popoludne previden sč sv. sakra-menti za umirajoče preč. g. Anton Bo -ž i č, kurat v Batah, zadet od mrtvouda. Ranjki je bil lepo dobo 26 let kurat v Batah. Šolal se je v Gorici. Bil je celo gimnazijo prvi odličnjak. Ko so I. 1858’ ustanovili deško semenišče, je bil Božič kot šestošolec prvi prefekt. Služboval je v Renčah, na Otlici, v Riheinbergu in sedaj v Balah. Pogreb je bil včeraj 30. t. m. ob 10. uri dopoludno. Naj počiva v Bogu! Večna luč naj mu sveti!
Preč. g. Adam Zanetti, dekan v Fiumicellu in bivši furlanski državni poslanec, je imenovan proštom v Pulju.
Župnikom na Placuti v Gorici
je imenovan č. g. Frane Ziach, do-sedaj župnik v Moši. Novemu župniku voščimo, naj bi bil goreč naslednik ratij-kemu neumorno delavnemu župniku Milosti, naj bi modro in nepristransko vodil izročeno mu čredo. V župniji na Placuti živite dve narodnosti, laška in slovenska, kateri sti po izjavi ranjkega g. župnika enako številni. Obe narodnosti pričakujeti v novem g. župniku svojega očeta! Na mnoga leta!
Prebivalci goriškega mesta. —
Gor. magistrat jel. 1900. naštel v goriškem mestu 16,112 Lahov, 4754 Slovencev ter 2760 Nemcev. Leta 1890. pa je bilo v tem mestu 15.088 Lahov, 3567 Slovencev in 1497 Nemcev. Ako bi bila ta števila resnična, pomnožili bi se bili v desetih letih v Gorici Lahi za 1034, Slovenci za 1187, Nemci pa za 1263 glav. Omenimo naj, da je goriški magistrat leta 1880 naštel 3411 Slovencev, deset lot pozneje 3567 ter leta 1900. pa 4754. Kakor se vidi, priznava tudi goriški magistral, da Slovenci v Gorici počasi napredujejo. Koliko so jih pa zatajili?
Občni zbor Alojzijevima se je
vršil v pondeljek. Predsednik, preč. g. dr. Jos. Pavlica poroča in pojasnuje, zakaj so č. šolski bratje zapustili vodstvo Aloj-zijevišča. Izreka najtoplejšo zahvalo Nj. Eminenci kardinalu-nadškofu, da ho je tako dobrotno zavzel za Alojzijovišče ter mu preskrbel novo vodstvo, duhovnika č. g. Fr. Setničar-ja in bogoslovca č. g. Jan. Brezavšček-a. Zahvaljuje tudi vse gg. dobrotnike zavoda in posebej proč. g. Jož. Ličan-a kot spovednika gojencev in g. dr. Andreja Li«jak-a, ki je hodil brezplačno obiskovat bolne gojence.
Nato položi blagajnik, č. g. Fr. Set-ničar, račun o dohodkih in stroikih pret.
lota. Od I. julija 1900 do 31. junija 1901 je bilo:
Stroškov .	.	.	13.24327	K
Dohodkov .	.	.	13.00331	„
Primankljej	.	.	23996	K
Preglednikoma	računov sta	bila iz-
voljena preč. msgr. Jan. VVoir in proč. g. Jan. Kokošar.
Kakor razvidno iz računa, so zavod le s težavo vzdržuje. Zato pozivljemo vnovič vso svoje rojake, naj po svojih močeh podpirajo ubožni zavod.
Zn Alojzijevišče. — Preč. g. V. Možan 10 K (za »Šolski l)om“ 10 K), preč. g. Fil. Abram 6 K (za ,,Šolski Dorn“ 5 K), preč. g. Franc Razpet, župnik na Idriji 10 K, (za ,,Šolski Dom“ 10 K), neimenovana oseba iz Bovca 20 K, J. C. nabral v Mirnu pri nekterih prijateljih 3 vreče krompirja, g. M. Černuta podaril 2 vreči krompirja, 1 vrečo fižola in 2 kg masla, preč. g. dr. Fr. Sedej 2 K, preč. g. Jak. Rojec 10 K, preč. g. Anton Terpin 20 K, r. proč. g. Ant. Božič 30 K, preč. g. Jan. Kolavčič 30 K, preč. g. Jak. Pirih 20 K, preč. g. Jož Pavletič 15 K, preč. g. Lovro Juvančič 10 K, preč. g. Ant. Jug 10 K, preč. g. Val. Zega 1 K. preč. g. G. Pavletič 15 K, preč. g. F. Abram 6 K, tvrdka Giov. Pich v Raštelu podarila 24 zimskih klobukov.
Veleč. g. Jan. Jarec, kurat v Ročinju 10 K, „v blagi spomin r. preč. gosp. Ant. Hvalice, ker se ni mogel vdeležiti njegovega pogreba, z željo naj bi gojenci darovali sv. obhajilo za drazega mu prijatelj a“.
Bog stotero povrni!
Poseben tečaj za odrasle. —
Ker je minulega leta pričel poseben tečaj za odrasle v šoli za krojenje in šivanje oblek še-le z mesecem fobruvarjom, zanašalo so se nekatere gospodične, da bode tudi letos tako. Ker pa več njih želi natančnejega obvestila, določilo se jo, da prične tečaj z mesecem novembrom. Poučevalo se bode dvakral po 2 uri na tedon, vsakokrat od 10.— 12. ure dop.
Ono gospodične, ki žolč izkoristiti to lepo priliko, naj se oglasč do 1. nov. pri gospodični učiteljici v „Šolskem Domu“.
Iz Trsta. — Havnateljem škofovega konvikla v Trstu je imenovan č. gosp. Hinko Šonc.
Č. g. A n d r e j Ci n k je šel za ka-pelana v Loko. Župnikom v Pomjanu je bil instaliran č. g. A I o j z i j Šifrer. Č. g. Simon Červar jejimenovan župnim upraviteljem v Grožnjanu.
Kam pojdejo naprednjaki v nedeljo na sprehod. — Narodni naprednjaki priredijo v nedeljo dne 3. novembra ob 3. pop. shod v Kalu na Kanalskem. Somišljenike opominjamo, naj dobro izrabijo priložnost.
Shod vsega slovenskega učiteljstva na Goriškem bo 7. novembra 1901 ob 10. uri predpoludne v Gorici v gostilni „Pri zlatem jelenu11. Glavna točka dnevnega reda bo: Kako naj učiteljstvo postopa o volitvah v deželni zbor. Sklicevatelj je znani Fr. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini.
Mi svarimo z vso resnostjo gg. učitelje, naj se teh divjih shodov pri „Je-lenu“ več ne udeležujejo. Med naprednimi učitelji je zavladala taka razdivjanost, da se je mora sramovati olikan človek. O priliki zborovanja učiteljskega društva za gor. okraj v Gorici pri „Jo-lenu“ dne 2. t. m. je rekel nek učitelj, da je pripravljen iti rajši z anarhisti, kakor pa s katoliško stranko!
Taki so napredni učitelji! Pošteno učiteljstvo naj ne hodi zraven! Naznanjamo že sedaj, da bo v kratkem imela „S 1 o 111 š k o v a podružnica11 javno predavanje!
Zapeljano in nahujskano učiteljstvo. — V Gabriji pri Ajdovščini je služboval do novejšega časa učitelj Srebrnič, ki je zdaj na Štajerskem. Ta Srebrnič je bil jeden najhujših rogoviležev za Tumovo stranko. Kar je v „Soči“ čital, to mu je bilo sv. pismo. Verjel ni le sam, ampak si prizadeval tudi drugo k temu prepričati. „Soča“ mu je bila jedino berilo zunaj šolske sobe. S „Sočou je hodil po vasi, nadlegoval s čitanjem iz nje, kogar je srečal, ali pa mu jo ponujal, naj jo bere sam. S „Sočo“ v roki je agitiral tudi po bližnjih vaseh, posebno po braniški dolini. Seme, katero je tu sejal, je obrodilo oni žalostni sad, katerega mora braniški kurat gosp. Vales bridko občutiti. Razume se, da ni tega
apostola „nnpr<ylnjaštva" nikjer rnanj-kalo, kjer je bil kak »naprednjaški" .shod. Vleklo gu je tudi k Tavčarjevemu in Božičevemu shodu 25. avgusta v bližnjo Vipavo. Kaj se mu je tu pripetilo, svedoči v „Slovencu“ St. 241. objavljena IZJAVA.
Podpisani sem na volilnem shodu liberalne stranke v Vipavi dne 25. avgusta t. 1. kruto Žalil nenavzoča gg. drž. poslanca dr. Iv. Šušteršiča in Iv. Vencajza. Storil sem to v naglici, razburjen in nahujskan po surovosti liberalnega časopisja. Izrekam, da svoje neosnovano in nepremišljeno žaljenje iz srca obžalujem in da sem razžaljena gospoda prosil odpuščenja, katerega sta mi naklonila pod pogojem, da plačam 50 K v. č. g. vipavskemu dekanu v prid revežev tamošnje občine.
V	Lembergu, 18. oktobra 1901.
F. Srebrnič, učitelj preje v Gabrijah pri Ajdovščini.
Torej ,,razburjen in nahujskan po surovosti I i h e r a I n e r a čašo p i s j a“ ! Ali je uredništvo »Soče" tn čitalo? Ali vidi tu žrtvo svoje brezvestne pisave? Ali se zaveda, da je moralno uničilo tega učitelja? In da bi bil lasam! Koliko tovarišev ima, ki bi morali podobno izjavo podpisati, katerim pa ni bila usoda še tako mila, da, bi bili svoje zmote izpoznali! Kaj bo z našo mladino, ako jo bodo vzgajali taki učitelji!?
—	„Soča“, odgovori I
Komen. — Dr. T reo je bil v nedeljo v Komnu, kjer je hotel v občinski pisarni govoriti s kraškimi veljavnimi moži, ter se priporočiti za prihodnje deželnozborske volitve. Veljavnih mož pa ni hotelo biti, kajti ti so se že na povabilo „Sloge“ pred kratkim konečno dogovorili. Da bo na Krasu za »Slogina" kandidata ogromna večina, o tem ni ni kakega dvoma, ker so se volivci sami izrekli zanju. Kraševci niso izgubili pameti, kakor si misli dr. Treo.
Liberalci in učitelji. — Češki učiteljski list „PoseI z Budče" piše: »Mladočehi so kandidirali učitelje le v takih okrajih, o katerih se je vedelo, da so za to stranko izgubljeni. Edini učitelj Fr. Vojč bi bil zmagal v Strakovnicah, toda Mladočehi, da so pokazali svojo svobodomiselnost, postavili so protikandidata.
Čudno pač!! — Rekla je te dni visoko postavljena oseba, da bi na Goriškem ne imeli dovolj domačinov in morajo za svoje poslance tudi tujcev iskat I!
Zopet klerikalno tolovajstvo! —
„Soča“ pripoveduje za »Slov. Narodom", da je pred kratkim v St. Vidu pri Ljubljani, nek klerikalec — bržčas najet od gg. nuncev! — po noči ustrelil z revolverjem v spalnico liberalnega nadučitelja Žirovnika, da bi ga v postolji ubil.
Kaj pa je resnice na tem? V St. Vidu pri Ljubljani ne ve živ krst, razven nadučitelja Žirovnika, ničesar o tem strelu, zato po pravici sodijo, da so se liberalci izmislili, da bi črnili duhovnike. Res je le, da je koncem septembra meseca po noči priletel strel iz revolverja v stanovanje cerkvenikovo, kar pa si je Cerkvenik razlagal tpko, da je kak biciklist slabo streljal na pse, ki so prej lujuli in po strelu hitro vtihnili.
Drugič vsi Šentvidci vedo, da nadučitelj Žirovnik spi zadaj v hiši in ne spredaj, kamor je baje kroglja priletela. Iz tega je razvidno, da ni, ako se je sploh drugič streljalo, noben „klerikalec" iz Št. Vida tega storil, ker vodo vsi dobro, kje je njegova spalnica.
Čitatelji naj iz tega sodijo, kakih sredstev se poslužujeta »Slov. Narod" in „Soča“, da bi č. duhovščini spodkopala ugled. Fej te bodi!
S Kobariškega nam poročajo, da se gode delavcem pri delu na cestah razne krivice. Ob času bolezni ali poškodbe ne dobivajo podpore, dasi pošteno plačujejo za slučaj bolezni. Čas bi bil, da bi se te nerednosti, ki hudo zadevajo uboge delavce, odpravile!
Iz Loga. — Preč. g. Franc An-drejšek, kurat, je naznanil podpisanemu županstvu dne 18. t. m., da bode prispeval k plačevanju novih znonov s zneskom 200 K. Podpisano si šteje v dolžnost, javno zahvaliti se preč. g. kuratu za velikodušni dar. Bog povrni!
Županstvo v Logu 29. okt. 1901.
Občinske volitve v Biljah so se
vršile pret. petek in soboto prav mirno. Izvoljeni so v vseh treh razredih dobri možje. Zaupniki narodno-napredne stranke so propali.
Resnici na ljubo povemo, da naš dopisnik iz Deskel v svojem poročilu v ,,1’rim. Listu" z dne 21. t. m. ni meril na g. Fr. Merljaka. Krivo je tudi, kar pravi g. poštna upraviteljica v zadnji ,,Gorici", da je „Prim. List" napadel njo! Naš dopisnik — priprost človek — je konštaliral, kar je nekoč sam slišal, namreč one surove besedo in kar je sam videl, namreč, da takrat „Primorskih Listov" ni bilo v Deskle, indaso jih dobili še-ie v soboto. Ali mu ne smemo verovati? Vpraša se, kdo je kriv?!
Domača umetnost. — V prijazni vasici Vogersko pri Gorici, prenovili so svojo mično cerkvico. — Slikanje je prevzel našim krogom še malo znani akademični slikar gospod B o 1 j e s I a v Dekleva s Štajerskega, ki se je namestil za stalno v Gorici. Da je častno rešil svojo nalogo, spričuje nam njegovo, v vsakem oziru umetniško dovršeno delo, ki je v resnici kinu tamošnje cerkve. — Ako obrneš oči proti stropu, iznenadi to krasna slika, predstavljajoča Marijino
o	z n a n e n j e po angelu Gabrijelu,*na koji zapaziš takoj, da je izvirna, kar ji daje temvečjo veljavo. Gela kompozicija je tako harmonično sestavljena, da seje ne moreš nagledati. Posebno pogojena pa je Marijina podoba, risana je geni-jalno, neprisiljeno; glava je v profilu nekoliko nagnena. Izraz v obličju predočuje popolno udanost v Božjo voljo. Krilo ima nežnorudeče (rosa), na katero pada svetloba skozi stransko okno. Tu zapaziš v najlepši harmoniji prehod iz svetlobe na senco, kar daje sliki izrazovito plastiko. —
Poleg Matere Božje stoji angel Gabrijel, ki ji prinaša veselo oznanjenje; njegova postava je prijetna in naravna ter prihaja preko par stopnic v izbo brez vsakih ovinkov. Izraz v obrazu mu je mil, nekoliko vesel, obleka pa svetlo vijolčastu, kar harmonira posebno dobro s zelono-vročim ozadjem. Modelacija je pravilna, kolorit čist, sploh: ogleduj si sliko od blizo ali od daleč, občudovati moraš njeno klasično dovršenost v vsakem obziru. Gospodu slikarju pa časti-tamo na tem krasnem vspehu, ter ga lahko z mirno vestjo najtopleje priporočamo slavnim cerkvenim oskrbništvom in sploh vsem onim, ki bi v tej stroki česa potrebovali; obrnejo se lahko z vsem zaupanjem do njega.	J.
Iz Kihcmhcrgu. — Izborna vinska kapljica se odvaža v obilici dan za dnevom na razne kraje. Veselo odhajajo kupci z obloženimi vozovi. Vino je prav dobro, kor se je pri nas trgalo večinoma še le začetkom oktobra, ko jo bilo grozdje prav sladko. Cena je zelo zmerna, ker nas je ljubi Bog letos bogato obdaroval. Pridite tedaj, kupci! Vinogradnik.
Šebreljska Sledilna posojilnica
je imela v mesecu septembru prometa K 462249 in oktobra K 2028‘15. Skupaj K 6650-64.
Podpore. — Deželni odbor je podelil sledeče podpore in sicer dijakom slovenske narodnosti: 2 podpori po 400K prvoletnikomu Andreju Ipavcu in Josipu Pavlinu na Dunaju; Alfonzu Vales-u fil. na Dunaju štipendij 600 K.
Nadalje podporo po 400 K Ivan Š orl i-ju, prav. v Gradcu, Rud. Lavrenčiču lil. na Dunaju, Alojziju Gradniku prav. na Dunaju, Antonu Žerjal-u pr. v Gradcu, Francu Vugi pr. na Dunaju in Mirko Koršiču prav. v Pragi.
Podpore po 200 K Josipu Potočniku tehn. v Gradcu, Al. Keršovaniju prav. v Gradcu, Iv. Preslu tehn. v Pragi, Ant. Manzoni prav. na Dunaju, Izidoru Reja med. na Dunaju.
Udovi Katarini Ivančič 200 K; vinarskim in sadjarskim društvom v Ri-heinbergu, Kamnjah in Brjah A 200 K in županstvu v Šmarjah 400 K.
Slov. kat. akad, društvo ..Danica" si je izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: predsednik cand. med. Ivan Hubad, podpredsednik cand. phil. Alfonz Vales. tajnik stud. iur. Anton Kralj, blagajnik stud. phil. Rudolf Pregelj, knjižničar stud. phil. Jakob Teršan, arhivar cand. iur. Matija Lavrenčič.
I*. n. naročnike „llrvatske Ma-tlce“ in one, kateri žele pristopiti kot udje ali ustanovniki, prosi podpisani, da mu hlagovole javiti ustmeno ali pismeno. Udnina znaša 6 K.
Švara Franjo, bogoslovec, poverjetnik ,.llrv. Matice".
„ Podporno društvo organistov s sedežem v Celju" bo imelo dne 5. novembra 19U1 ob 1U. uri dop. v veliki
dvorani »Katoliškega doma" v Ljubljani občni zbor.
Zavarovanje za starost in onemoglost ter preskrba udov in sirot.
Dne 14. I. m. je bil na Dunaju v ljudski dvorani mestne hiši; splošen shod krščansko mislečih delavcev, na katerem se je sprejela sledeča resolucija, katero odo-hrujemo in z veseljem pozdravljamo:
»Skrb za starost in onemoglost ter misel, da hodo morali žena in otroci po smrti ubogega delavca-očeta živeli v največji revščini, je pač naj večja tlaka, ki mori delavske stanove. Zavarovanje za starost in onemoglost ter preskrba udov in sirot je tedaj najnujnejša zahteva umne socijalne politike. Razne obljube od strani c. kr. vlade niso imelo drugega vspeha ko ta, da se hoče zasebnim uradnikom pokojnina zagotovili. S tem vladnim načrtom bi se pa socijalna nasprotstva le še poostrila in vzbudila opravičena ne-volja med manje premožnimi stanovi, kajti najbolj potrebni del ljudstva bi nič ne dobil. Delavci ne morejo več mirno gledati, kako se ravno njih zahteve vedno zavlačujejo, zlasti ker so te zahteve zanje življenjske važnosti. Radi tega povzdigajo jasno svoj glas po obligatnem zavarovanju za starost in onemoglost ter presbrbo udov in sirot. Zato pozivljejo vlado, naj ponudi državnemu zboru priložnost, da se pred vsem bavi s tem vprašanjem. Izjavljajo tudi, da so vsi ljudski zastopniki po vesti dolžni vlado v tem vprašanju krepko podpirati. Da se to za vse ljudstvo in celo državo velevažno vprašanje tem hitreje reši, naj se vse politične in narodne preporno točke denejo z dnevnega reda".
* *
*
V	prvi seji državnega zbora dne 17. t. m. je ministerski predsednik pl. Korber zbornici naznanil, da je vlada že izdelala glavne poteze zakona za zavarovanje za starost in onemoglost, da se mora pa vso še enkrat temeljito prevdariti, predno se zbornici predloži.
Pravo vzgojno sredstvo. — Don
Boško, ustanovitelj salezijanskega reda, ni nikdar kaznoval svojih učoncev. Po Salezijanskih zavodih je strogo prepovedana vsaka telesna kazen. Toda kako je mogoče imeti v redu toliko dečkov? — Preventivni zislem vzgoje, katerega se je posluževal tudi Don Boško po svojih zavodih, onemogoči vsak pregrešek, ker so dečki vedno nadzorovani in jim ni mogoče prestopiti pravil. Tudi se jim vcepi strah božji, da so boje. razžaliti Boga.
Minister angleške kraljice Viktorijo je nekdaj obiskal zavode, ki jih je vsta-novil Don Boško. Našel je vse v redu; najbolj se je pa čudil, ker je hil velik red in mir v učilnici. Bilo je več kot 500 dečkov, ki so se učili. Še bolj se je začudil, ko so mu povedali, da ni potreba nikogar kaznovati.
„Kaj pa storite", vpraša minister duhovnika Boška „da so dečki tako redni in mirni ?"
„Kar uporabljamo mi, tega vi ne morete". (Angleži so protestantje).
»Zakaj ?"
„Ker so naša vzgojna sredstva: pogosto vzprejemanje sv. obhajila in izpoved in pa da so gojenci vsak dan pri sv. maši".
„Ako govorite istino, nam nodostaje teh mogočnih pripomočkov. Ali se ne more nadomestiti z drugimi pripomočki".
„Ako se no uporablja verskih pripomočkov, je treba palice".
»Govorite resnico! Govorite resnico! Ali vera ali palica; povedal bodem to v Londonu".	(Dalje pride).
Musolino. — Glasoviti italijanski zločinec Musolino je v rokah oblasti. In glejte ga! Sedaj je napravil dolgo ponižno prošnjo do italijanskega kralja, v kateri proii za pomiloščenje. V prošnji pravi, da on ni nikogar uhil iz hudobije ali z roparskim namenom, temveč le iz golega maščovanja do onih ljudi, ki so krivi, da je po. tal to, kar je sedaj. Musolino zaupa popolnoma v milost svojega kralja. — Pred dvema letoma jo hil ie pošten mladenič. Potem pa je bil od strani župana iste vasice, kjer je bival, obdolžen, da je napravil neko hudobijo in obsodili so ga v 18 mesečno ječo. Ko je ljubica Muso-lina — ki je bila zaslišana kakor priča — čula, da je nje ljubček obsojen, zgrudila se je v sodni dvorani na tla in bila je mrtva na licu mesta. Zadela jo je kap. Ko je Musolino svojo strastno ljubljeno de-vojko videl mrtvo, zgrozil se je in prisegel smrt vsem onim, ki so ga — kakor je trdil — po krivem dolžili hudodelstva. In res je na grozen način spolnjeval
storjeno obljubo. Malo časa potem, ko jo bil obsojen v 18-mesočno ječo, je pobegnil iz iste. In bila je resnica, da je bil po nedolžnem obsojen, kajti pozneje se je pojasnilo, kdo je kriv istega zločina, radi katerega je bil Musolino obdolžen. A bilo je prepozno, ker Musolino se je že maščeval na županu; lega so namreč našli nekega jutra nekje blizu njegove vasi — ustreljenega. Po tem je Musolino ubil vsakogar, ki se mu je hotel slaviti na pot. In tako so neki zlobni ljudje iz poštenega in delavnega mladeniča naredili največega briganta v Evropi. — Rimski listi poročajo, da je lov na Musolina stal italijansko vlado okolo en milijon lir.
Žalostno znamenje časa! — Zje-dinjene države amerikanske štejejo že 24 prezidentov. Ravnokar umorjeni Mac Kinley je bil tretja krvava žrtev napada. Prvi bil je Lincoln, ustreljen v gledišči 15. aprila 1865 po štiriletnem vladanju. Drugi je bil Garlield, ki je vladal samo štiri mesece. Tudi ustreljen. Kam pač svet drvi! Nobena vladarska glava ni več gotova. Tako je! Učijo, da ni Boga. Ge ni Boga, pravi svet, tudi cesarjev in kraljev ni treba.
Opozarjamo cenjene čitatelje na oglas Č u f a r & B aj t!
Razne dopisnike prosimo potrpljenja.
Socijalne drobtinice.
Devin. — Dne 20. t. m. je prišel semkaj že iz Nabrežine po svojih »pred-gah" znani Kopač imet popoldanski nauk
—	seveda ne krščanski — in tudi ne v cerkvi — ampak v krčmi!
Mimogrede spravil se je v svojem polnem demokraške nezmisli obsegajočem govoru tudi na cerkv. dohodke, na ogromne milijone papeža, katere ima naložene pri Rotšildu (slišite?), na politiko itd. — Ali je ustava dela v Sesljanu v zvezi s tem shodom ?! Delavci, spametujte se in ne posiušajte naukov zdraž-bnrjev a Ift Kopač, ki vas le dražijo in hujskajo proti cerkvi in veri, da se ne boste kosali, kakor se marsikdo kesa radi šlrajkanja v Nabrežini.
O	zasebni lasti. — 9. Dokazati hočemo pred vsem, da jo človeku vrojeno pravo, pridobivati si prehodno last, t. j. last, ki je omejena na kratek čas. Človeku je namreč vrojeno pravo hraniti si telesno življenje in zdravje. O tem ni nobenega dvoma! Ako mu je pa to pravo vrojeno, vrojeno mu je dosledno tudi pravo do vseh onih sredstev, s katerimi si hrani življenje in zdravje. Vrojeno mu jo pred vsem pravo do živež a. Živež, katerega si pridelal ali prislužil in ki je nujno potreben, da se črez leto prehraniš, je tvoj! Tako zahteva narava! Drugi so od tega izključeni. Ta živež je tvoja last, dasi prehodna, kajti živež se z uporabljanjem uničuje in tudi ne zadostuje drugim. Narava zahteva tedaj vsaj prehodno last glede živeža, ki jo komu za življenje nujno potreben.
Isto velja tudi o obleki, ki je nujno potrebna, da si ohranimo zdravje. Smešno bi bilo trditi, da je tudi obleka obča !
Isto velja tudi o vseh drugih sredstvih, ki so neobhodno potrebna za o-hrambo zdravega telesa. Vzrok je, ker ne morejo služiti ob enem tudi drugim in kor se z uporabljanjem uničujejo.
Človek pa ne živi le o kruhu, ampak o vsaki besedi, katera pride iz ust Božjih ali z drugimi bosedami : V človeku je še drugo življenje, katero se pa ne more hraniti z vsakdanjim kruhom, ampak z duhovnim kruhom, ki je Božja beseda ali resnica.
Človeku je vrojeno pravo izobraževati si um in voljo za vse dobro, pravo in lepo; dosledno mu je tudi vrojeno pravo do najnovejših sredstev v dosego tega namena. Ta sredstva smemo po pravici imenovati njegovo last. Vzrok je, ker ne morejo ob enem rabiti tudi drugim, in ker se z uporabljanjem vničujejo.
Prehodna last je tedaj naravna za-teva! Pravo do prehodne lasti je človeku vrojeno!
Komunisti in socijalisti vgovarjajo rekoč: To se da doseči tudi brez lasti v pravem pomenu besede. Vrhovna oblast bi dovoljevala tudi v slučaju, ko bi po-zemeljska dobra bila pozitivno obča, posameznikom vse to, kar jim je za telesno in dušno življenje neobhodno potrebno !
Na to odgovarjamo, da smo jasno dokazali, da pozemeljska dobra ne morejo biti pozitivuo obča. Komunisti in
soeijalisti, ki trdijo, da bi vrhovna oblast morala v pot robnih rečeh dovoljevati nekako prehodno last, dokazujejo s lom, da pozemeljska dobra ne morejo bili po naravi pozitivno obča!
(Dalje pride.)
Za kratek čas.
Pri slikarju. — Premožna meščanka: „Gospod slikar, bi - li mogli mi naslikati mojega moža?“ Slikar: „Seveda, naj le pride“. Žena: „Pa je že mrtev ; vendar plačala bom, kolikor boste zahtevali, če ga vkljub temu napravite". Slikar:	Težko	bo; poskusil pa bom,
opišite mi moža, kolikor mogoče natančno". Žena to stori in se domeni z umetnikom, da bo prišla čez tri tedne po sliko. — Oh določenem obroku res pride, vstavi se pred podobo, solze jo polijejo ter vzdihne: ,,0, kako lep, kako lep ! l’a, Jaka, kako si se spremenil-1 !
Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkov).
Slednji človek je krvav pod kožo.
Krvavo zlato nima teka.
Človek človeku angel ali vrag.
Nedolžna kri se k Bogu kadi.
Vrana mozeg mu izpila.
Si ozdravlja predolge prste. (V kaznilnici.) Če vrže kvišku goldinar, dva mu padeta na tla. (Srečen.)
Za siromakom ne zvone z velikim zvonom. Zala mladica, rada prevzetnica.
(Dalje pride.)
Naznanilo!
Podpisana naznanjava prečastiti duhovščini in p. n. gospodom naročnikom, da bodeva od 1. novembra t. 1. dalje združeno delovala pod tvrdko:
Fr. Čufar in Iv. Bajt.
Vsa naročila bodeva sprejemala in izvrševala v dosedanjih prostorih Fr. Čufarja, ulica sv. Aniona (v hiši g. Kopača) v Gorici. Uverjena, da bodeva z združenimi močmi zamogla lem bolje in točneje posluževali čč. gg. naročnike, se priporočava za obilna naročila.
Z odličnim spoštovanjem udana
Fr. Čufar, Iv. Bajt,
krojaška mojstra.
si
,4
3*.
ši
Cebelno - voščene sveče
kilogr. po 4-90 K.
Za pristnost jamčim z 2000 K.
Priporočam se prečastiti duhovščini, ter slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
J. Kopač, svečar
v Gorivi,
ulicii sv. Antona hiš. štev. 7.
Iz zapuščine
dr. Ivana Križaniča
stolncua dekana
in iz lastne zaloge
priporočamo sledeče knjige:
1. Razluga novega Volikega Katekizmu I. in II. del. Olia staneta (i K, olrirantno vezana 7 K 40 h. l’o pošti 80 h več.
a. Monsignore Fran KoBar, hišni prelat sv. Očeta, knez. škof. konz. svetovalec, infulirani stolni dekan lavantinski. (Kakili 30 izvodov.) Znižana cena G0 h, s pošto 70 li.
3. Bela žena ali Prva reč med Štirimi poslodnjimi. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 h, s pošto 25 h.
t. Rimska božja pot ali slovenski romarji. Cena sedaj 20 h, s pošto 25 h.
f>. Sveto Vodilo z raznimi molitvami iu pobožnostmi za šolsko sestre III. roda sv. Frančiška. Velja v platno ve/.ano 2 K NO It. v usnje /. zlato obrezo 3 K 50 li. l'o pošti 20 li več. — Sveto vodilo je posebno primeren molitvenik za dekleta in žene treljerednioe. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsega različne pobožnosti, katere opvavljajo treljerednice med letom.
d. Molitvenik za gojenke zavoda šolskih sestor iz III. roda sv. Frančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z rodečo obrezo 1 K 10 h, v usnje vezan z zlato obrezo 2 K. l’o pošti 20 h več. — To jo najnovejši molitvenik ter obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast presvetega srca Jezusovega in Srca Marijinega, v čast Možje previdnosti, brez-niadcža Spočetja Device Marije, sv. Jožefa, sv. Aniona, sv. Alojzija, sv. Kilomene itd. Spisan je v prvi vrsti le za domače gojenke, vendar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim dekletom, ki stopijo iz šole, pa vsem ledičnim tretjerednicam. Urejen je po novem katekizmu ter se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku.
Zavod šolskih sester v Mariboru.
Naročila sprejema tudi tiskarna Cirila v Mariboru.
Tvrdka
Konj edic& Zajec
v Gorici pred'nadškofijo št. 5
priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkano, pocinjene in cinkaste ploščevine.
Okove za pohištvo, stavbe, vodne žage, vse potrebščine za obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike za jesensko in zimsko dobo.
Nagrobne križe, peči, štedilna ognjišča, eevi, predpečuike. Stavbeniki pozor!
Vedno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga železnih nosi-teljev (traverz), cevi za stranišča z vsemi pripravami.
Lastnikom konj!
Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste stroj z zračnim pritiskom
za striženje konj.
S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno.
V	slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostrižem na lastnikovem domu po jako /merili ceni.
Za blagohotna naročila se toplo priporočam
Franc Čoš, Rubije pri Gorici.
J	Zahvala.
Podpisani se v svojem kakor tudi v imenu žalujočih so-i rodnikov pokojnega preč. gospoda
dekana
najsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pogreb dragega pokojnika tako lepo vršil, kakor tudi onim, ki so na eden ali drugi način izrazili svoje sožalje.
Pred vsem pa najsrčnejša zahvala preč. g. monsignoru dr. .Jos. Gabrievčiču, ki je vodil pogreb ler opravil sv. opravilo, in vsej preč. duhovščini, ki se je v tako ogromnem številu udeležila pogreba, dalje sl. zastopstvu c. kr. okraj. šol. svčta, sl. županstvu in starašinstvu v Št. Petru in preblagorodnej rodbini grofa Coronina za darovana venca, g. pevovodju in vrlim pevcem za ganljivo petje ter sploh vsem udeležnikom.
V	Št. Petru, dne 29. oktobra 1901.
Primož Zakrajšek,
kaplan.
jftnton ]Fon.
klobučar in gostilničar v Seineniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže Itnh /. jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
^ 2 gl t)5 nč.
krasna garnitura
^ obstoječa i/.
^	14krasni!i drago-
cenih predmetov
 	in	sicer:
1 ura od niklja Anker remont, (na željo tudi posrobr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s IJ-letniin jamstvom in škatljico 1 krasna goldin ali nikljasta oklopna verižica s privesom. Parižki sistem.
1 goldin igla za kravale z imilir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka „Ga-rantie“.
1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
1	goldin prstan s krasnim kamenoin.
1	žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Hemont vred pošilja le za 2 gld. 95 n6. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju tvrdka
Briider Hurviz
Krakovo - Stradom 17. - Krakovo.
Ravno isto s pozlačeno goldin uro, ki zlate barve ne spreminja,stane 5gl. 50 kr.
Neodgovarjajoče sprejemam v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nika-kega rizika.
Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in Iranko.
KS?
Teodor Slabanja,
Ll
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi
J
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke ild.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Podpisana naznanjata slavnemu občinstvu, da sta prevzela na svojo roko
mlin v Prvačini,
ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela za točno in pošteno postrežbo.
Imata tudi hleve za živino. Cenjenim družinam se zatorej prav toplo priporočata
.Frančeškin & Cjan.
*	**	^	■	■	1	■ i**,	— -i, •
Nra tlepaisb ielavnico
je otvoril
Aatoa Ulil
v ulici Vetturini h. št. 4.
Izdeluje žleb«! za slavim, cevi za vodo. vse kuhinjske priprave itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke.
Postrežba točna. — Cene zmerne.
Priporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na dežali.
»Krojaška zadruga44,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v Halj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd.
Vse po imj nižjih ceuali.
<!ciie ho stalne brez pogajanja.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po najnižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo.
Jakob Šuligoj
urar v Gorici,
Gosposka ulica hiš. št. 25,
priporoča svojo
prvo hIov. u rarh k o delavnico in poprav-Ijavnico ter zalogo ur
vseh vrst in kakovostij, nadalje raznovrstne šivalne stroje uajnovejših sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči jedno leto, šivalne stroje za pet let.
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica
v Gorici.
j^rrton. JOušič
krojaški mojster in trgovec v Vrtni ulici št. 26.
Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan.
Ima tudi bogato zalogo domačega in angleškega sukna vseli vrst za vsak letni čas.
Izdelke iz lastnega blaga jamči.