Poučni tečaj ,,Zveze nar. društev" v Celju. (Dalj«.) Tot. P e s e k je nadaljeval: S primernim poukom domoslovja in zgodoiine, s petjem, dtiTom, primernimi izleti in šolskimi alavnostmi, s primerim poukom realij itd. itd. vzgojimo r otrokih spoznanje, da je res Bbiti slovenske km bodi Slovencu ponos". Eažimo otrokom krasoto in geografsko važnost naše domovine. Postojnsko jamo, "SaTinjske planine, divna Gorenjska, vinorodne naše gorice, sinje Adrijsko morje v Trstu itd. itd. so 8vetovno priznani najlepši kraji, na katere 8memo biti r resnici ponosni, da so naša domovina. Naša zgodovina je taka, da smemo biti ponosni ua svojo preteklost. Slorenci so bili že v atarih časib kulturno ljudstvo, ki se je pečalo 8 sadjaratvom in poljedelstrom, ko so drugi narodi še po gozdih medrede lovili Slovenci so bili napram turškim navalom jez, da se je mogla na zapadu razviti evropska kultura itd. itd. Velezanimiva so bila izvajanja predavatelja, kako se da pri posameznih predmetih — zemljepisju, zgodorini, petju itd. — zbujati in krepiti v otrocib narodno zavednoat in narodni ponos. Pri teb zanimirib izvajanjih je navajal celo vrsto podrobnoati, kar kaže, da je tovariš Peaek problem narodne vzgoje temeljito preštudiral. Dotaknil se je tudi vprašanja • učenja drugega deželnega jezika ter je s prepričevalnimi razlogi dokazal, da naj bo v ljudski šoli učni jezik materin jezik, da se pa naj skrbno goji tudi drugi deželni jezik. Ne le, da je nam potrebno znanje nemičine in da izvijemo nemškutarjem oroije iz rok, 6e se poučuje nemščino kot predmet — je [predavatelj naglašal, da se naj nemščina (oziroma laščina na jugu) tam, kjer se mora poučevati skrbno in temeljito poučuje, da se jo bodo otroci res priučili. Znanje drugega jezika ni narodno nevarno, pač pa je nevarno polovičarsko znanje drugega jezika. Cesar človek nima in ne zna, po tem hrepeui in iz tega hrepenenja po tujem se rode — odpadniki. Za mladino, ki je šoli odrasla, je nasretoval predavatelj: pritegnitev k društvenemu življenju; mladina naj čita, poje, tambura, teloradi, igra na gled. odrih; mladina naj potuje in se gospodarsko izobrazuje. Velike važnosti je končno organizacija našega kmetiškega, trgovskega in obrtniškega naraščaja. Priporočal je, da bi a« naj za mladeniče, ki se žele iti učit trgovstra ali obrtništva, uvedla posredovalnica za vajence, ki bi skrbela za to, da bi se naši mladeniči šli učit le v narodne trgovine in k narodnim mojstrom in da bi ne drli več kot dosedaj v potujfieno mesto — Štajerskega poaebno v Gradee — k nam narodno sovražnim trgOTcem in mojstrom, kjer 86 navzamejo narodne mržnje do 8?ojega materinega jezika in svoje domorine. Doba od 14. do 20. leta starosti je najvažnejša v življenju rsakega čloreka, ker v tej dobi se 6istijo nazori in kristalizuje se značaj. Vplir v tej dobi prevladuje vse vplire v prejšnjih dobah ter je odločilen za vse poznejše življenje človekoro. Eaj nam pomaga še tako skrbna narodna vzgoja v šoli, če se pa potem naTzame učenec pri nemškem mojstru sovraštra do vsega, kar je slovenskega. Brigajmo se za šoli odraslo mladino, kakor tudi kmet mora skrbeti za vsejano seme, da mu ga sicer ne zaduši plevel. Le t narodni vzgoji mladine je naš spas, zakaj mladina, ki bo s ponosom ljubila sroj materin jezik in svojo domovino, bo trden jez zoper rse še tako bude navale ter bo ustvarila našemu teptanemu, preziranemu narodu boljšo bodočnost. Celega krasnega predaranja, žal, danes ne moremo objaviti. V debato je posegel urednik L e š n i 6 a r in razložil, kako si vzgojujejo Srbi za Slavonijo in južno Ogrsko potom društra BPrivrednik* t Zagrebu obrtniški in trgovski naraščaj. Želelsije enake organizacije na Slorenskem, osobito za južno Štajersko, ki je prepleteno z nemškimi trgi in mesti, koder se nam izgublja na stotine obrtnega in trgovskega naraščaja. Tov. naduč. E n a f 1 i 6 je praktično pokazal, kako se da celo pri pouku nemščine gojiti ljubezen do materinšČine, Gospa E a 1 a n o t a je poudarjala potrebo primerne vzgoje ženskega naraščaja. Prekorš e k je razprarljal, da mora vedeti vsak šolar, da je njegora prva domorina Slovensko, potem Sele Avstrija. Žal pa, da se ? mnogih šolah govori le o domovini Arstriji no" naši ožji domovini Sloveniji se pa ne izpregorori niti besedke. če se je razpravljalo o Štajerskem, Eoroškem, Eranjskem in Primorskem, je pač umestno in potrebno, da se shrata in omeni, da je to naša ožja domovina Slovenija. Bodimo sicer patrioti — učimo otroke ljubiti našo domoTino Avstrijo — a bodimo tudi narodnjaki — ter učimo otroke spoznati in ljubiti našo ožjo domovino Slovenijo. Zaključno gorori še tov. P e s e k o krasni nalogi, ki jo labko opravljajo uSiteljice med kmetiško žensko mladino. 0 organizaciji napredne m 1 a d i n e je izpregovoril urednik L e š n i 6 a r : Agrarno gibanje, ki ga zadnji čas opazujemo na Slovenskem, je prineslo k nam docela nove ideje o pomenu kmetiškega stanu za narod in držaro, o njegovi organizaciji, o neizogibni potrebi obrambe lastne zemlje. o politiških zahtevah kmetov itd. itd. Eno je gotoro: stanoTska zavednost našegakmeta a e je mogočnoprebudila in bo nerzdržno prodir a I a d a I j e. In ne le stare je prebudil tek časa, navdušila se je zlasti mladina, in kaj čuda, da se je oglasil v Trstah naprednih agrarcer, združenih v Narodni stranki, klic po organizaciji mladine? Niso ga zbudili mestni gospodje, izšel je iz kmetiških vrst in kaj čuda, da je našel poraod simpatični »dmev? — Upoštevati bo predvsem treba, da bo imela bodoča organizacija napredne kmetiške mladine, agrarnega našega naraščaja, predraem stanoTski značaj. Natem temelju sebo razvilorsenjeno bodoče d e 1 o. Nekateri posebni eilji: 1. gojenje demokratizma, pravega tovarištva in prijateljstra; v organizaciji ne ame biti ne siromakov ne bogatašer, temreč samo za istimi visokimi cilji stremeči bratje ... 2. Probuja ženske mladine. BLe žena, ki se svojemu praremu poklieu ni odtujila, je prara žena", je dejala češka pisateljica Miloalara Prochazkova na prrem ahodu slovanakih žen t Pragi 1. 1897. V teh besedah tiči dober kos programa za vzgojo naše kmetiške žene. Bavnoprarnost s tovariši, delo v javnosti za napredek kmetiškega stanu, vsgoja k ljubezui dokmetiškega stanu, vzgoja k samoiavesti — to so le nekateri cilji. Naša bodoča mati ne sme biti politiška sovražnica svojega moža, ne sme svojih otrok Tzgajati k veri r fatalizem, t e m v e č k reri in zaupanju do samega s e b e , t 8voje jake moči. Eako ponosna so češka kmetiška dekleta, da se jib je postavilo v organizaciji češke agrarne mladine na stopnjo ravnopravno8ti s tovariši I Eot apostolke so obljubile iti v dalnje resnice, da probude narodno in stanovsko zavest pod vaškimi strehami. . . Neverjetno je, koliko agitatorične sile tiči v navdušenih mladenkab, koliko žilave delavnosti, a mi doslej te delavnosti nismo upoštevali. .. Govornik se je na to ukvarjal s p r a ktičnim delom v okvirju organiz a e i j e , v kolikor se tiče ženske mladine; zasebni pogovori. sestanki, čtivo, zdrarniška predavanja o pomoči in sili in postrežbi bolnikoT itd. Glavni cilj napredne organizacije kmetiške mladine bo seveda: 3. izobraževanje članov z vsemi tozadevnimi pripomočki; 4. gojenje trdne discipline, narodne zavesti itd.; 5. gojenje zmernosti in varčnosti. 0 notranji uredbi in na6rtih glede organizacijeje govornik tudi obširnejše razpravljal. 0 predavanju, kije bilo navdušeno aklamirano, se je razrnel daljši pogovor. Popoldne je predaval podpredsednik BZveze nar. društev", dr. Eoderman, o društvenem zakonodajstvu. Poslušali so ga vsi z velikim zanimanjem, zakaj govoril je z gladko in veščo beaedo, ki je pričala, da je predaratelj izboren govornik in tudi strokovnjak v predmetu, o katerem je govoril. Naš društveni zakon datira iz 1. 1867. in je plod revolucionarnega gibanja v burnem letu 1848. Govornik je potem razpravljal o društvenem zakonu, o društTih — politiških in nepolitiških — o njih ustanavljanju, poslovanju in vodstvu. CepraT je sedanji društveni zakon mnogo bolji nego je bil prejšnji, vendar je potreben temeljite refosme, ker politiške oblaati lahko jako poljubno rabijo zakone. Leto 1848. n. pr. so bili Jugoslovani rešitelji Avatrije (Jelačič!), čez še8tdeset let so pa sami veleizdajalci. — Govornik je tolmačil tudi naalednje zakone o gledališkem redu (zakon Iz 1.1850.),0 motenju zborovanj (zakon iz 1. 1907.), o motenju mirnega skupnega žirljenja narodnosti (zakon iz 1. 1883.) itd. Eakor je eicer potrebno, da se vsak natanko pouči o društTenem pmu in je v tem oziru predavanje dr. Eodermana velezanimivo in temeljito, predavanja žal, zaradi pičlega prostora ne moremo v celoti priobčiti, opozarjamo pa čitatelje, da.Zreza nar. društev" kma 1 u izda brošuro odruštvenem pravu. Tudi po tem predavanju ae je vnel daljši pogovor, v katerega so poaegli dr. V. Eukovec, L. Cerne, B. Enaflifi, Š e t i n c i. dr. Po predavanju dr. Eodermana so 86 dali vsi udeleženci tečaja fotografirat. Slika je izborno izdelana- ter se dobi za 2 E pri odboru BZveze nar. društev v Celju". Potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe 1 v a n Pr(e k o r š e k je govoril na to o d r uštvenem življenju. Društva morajo dandanes, ko se je naš narod diferenciral, delovati popolnoma drugače kakor nekdaj. Citalnice, nekdaj glavna opora našega narodnega gibanja po mestih in trgih, hirajo, 6e se niso prilagodile današnjim razmeram. Boj , ki se rrši za obstanek v soeialnem življenju, moremo izvojevati le na strogo demokraški podlagi z izobrazbo. V društvih si bodimo enaki, manj izobražene moramo izkušati dvigniti oa višjo stopnjo omike in to storimo le s prijateljskim medaebojnim občevanjem in predavanji. Nekdanje čitalnice 80 bile manj izobraženim krogom zaprte in zaraditega niso dosegle svojega pravega namena, to je izobrazbe nižjih slojev; današnja društva so nekaj popolnoma drugega in čim več jih je, tem bolje za nas, tem večji dokaz našega duševnega napredka in spložne prosvete. Nikakor pa ne gre prezirati v društvih našega ženstva, saj je naloga žene v življenju ista, 5e ne večja kakor moža, saj vendar ona mora prra vsaditi v srce svojega sina in svoje hčere narodni čut, narodno zaveat in ponos. Če bomo imeli izobraženo žanstvo, potem šele bomo mogli ga oprostiti pogubonosnega vpliva dubovstva, ki služi dandanes v politiškem življenju le kot slepo orodje v dosego njegovih goapod8tvaželjnih in sebičnib. namenov. Eončno je predavatelj govoril o stališču odbora napram ^oatalim članom društva. Bazmerje mora biti vzgojevalno napram manj izobraženim društvenikom. Odbor ae moraizpreminjati in tako dati priliko t u d i d r u g i m , da pokažejo s v o j e vodilne z m o žnosti, kerkončno p o s t a n e tudi najpotrpežljivejšemu društvenemuč1anu vodstvo enega samega odbora ueznosno. Odbor mora gledati na to, da preaeli društven lokal iz gostilniee, da preseli društveno življenje v bolj tihe proatore, kjer ai bodo člani društva lahko brez vsakega hrupa in šuma izposojevali knjige in ai tako razširjali svoje duševno obzorje. — Društvo mora nadalje gojiti predavanja, kar mora poskrbeti BZveza nar. društev", potem prirejati veselice, ki naj ne bodo združene samo z zunanjim pompom, ampak tudi z izobraževalnim delom, in slednjič gledališke predstave. Pri debati govori tov. Pesek in priporoča predavanje s skioptikonom. G. Hudina je mnenja, naj društva pri prirejanju veaelic izkušajo apojiti Bsladko s koristnim. G. Prekoršek priporoča tudi ustanovitev ženakega društya t Celju, ki naj sistematično skrbi za izobrazbo svojih članic in izkuša svoje delovanje raztegniti tudi na deželo. Udeleženci tečaja so Tea dan s priznanja vredno vztrajnoatjo in velikim zanimarjjem sledili predavanjem in je bilo jako umestno, da ao prireditelji tečaja aranžirali proti večeru i z 1 e t na stari grad pri {Celju. Pod vodatvom A. Peska in Al. Trstenjaka so se podali tečajniki najprej v nemško cerkev in poteni na grad. V cerkvi ao ai ogledali 18 glav celjskih grofov, med katerimi se nahaja tudi glava zadnjega celjskega grofa Ulrika II., ki so ga umorili 1456. 1. v Belgradu. Potem ao si ogledali znamenite razvaline gradu nekdaj za zgodovino Slovencev tako pomembnih celjskih grofov. Ob zarji zahajajočega solnca se je nudil izletnikom krasen panorama in navdušeni so zapeli BLepa naša domovina", da so se zvoki te krasne himne razlegali nad Celjem in okolico. Zvečer je bil prijateljski aestanek v BSkalni kleti", kjer so se udeleženci tečaja v ožjem krogu prav dobro zabavali s petjem, igranjem na klavir itd. Bil je res lep večer, ki ostane vsem v prijetnem spominu.  (Dajje.)