IrhiU ti v: P. a!, r. Itilfi ti radite L y—i t* >a<>ccaiitvo ntftffac <* 50 f iifirlii KM cimit ta li Htt v Trstu, v sredo 13« januarja 192«. Posamezna številka 20 cent. Letnik 11 .an zjutraj. Uredništva sc ne vr* viCU^®" limrtt. Ti* ^ -^t^S.**1 *.5t>; pol u L 60___ Tcidoc ure ■f«f»ve «. 11-57. cOINOST Pounezie Številke v Trstu Ib okolici po 20 eeat. — Oglasi •« rafiunafo v tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trjjorecv in obrtnikov mm po 50 c«nt, •s«rtnice, zahvale, poslanice it* vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov nm po L 2.—- Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Ojlaal naročnina in reklamacije se pošiljajo Ukliučno upravi Fdinostl, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Asiikefa Itev. 20, I nad. — Telefon iM-cdnUtva in uprave 11-57« M-tetnicn smrti | nico njegove smrti. Ta prilika naj hi — » . v.y, • ikakor smo že gori omenili — poslužila FFflflfftfff! IH niflVnll Vatikanu in italijanski vladi za defini-«1V» ilUilUiLU 511 l»iiWHV tivno likvidacijo «rimskega vprašanja*, da bo mogel papež zapustiti vatikansko klavzuro. Italijanski listi piše-V tem letu bo slavil katoliški svet'K da bo najprimernejši trenutek zato r00 letnico smrti sv. Frančiška Asiške- proslava v Assisi, na katero bi prišel ga. Vatikan je Že podal inicijativo za to osebno. Istočasno naj bii se vršil proslavo in sledila mu je tudi Italijan- ekumenski koncil Zadnji tak koncil se •ka vlada; rako, da bo imela ta prosla- J« vršil v letu 1870, ki pa je bil preki-va oficijelen značaj. Ministrski pred- njen po francoskem porazu pri Sedanu sednik Mussolini je izdal vsem tura-: ™di neposrednoga vboda italijanskih ion" javnim naoravam in diplomat- «et v Rim. Od tedaj je minulo 55 let m -kim predstavništvom v inozemstvujv znak protesta proti odpravi njihove ta vodila, v katerih jih poziva, naj or- j suverenitete niso papeži zapuščali \a- zf nizirajo svečanosti, ki naj bi kazala,. tikana . dit je Italija obdarila krščanstvo z «naj-| j Na koncilu, ki ga namerava papež v,,,.: i—.iii^iri«« itaiiiar.«lcimi!sklicati v tem letu, bi se anelo pretre- Letos bo katoliški svet slavil 700-let- minister za zunanje zadeve, Ninčić, in I baje v prijateljskih odnošajih z areti- bolj italijanskim* med italijanskimi svetniki, ki je obnovil Kristovo vero iii^ti vprašanje ujedinjenja krščanskih označil p. i, „ kat ih na, hodi elov*- ^^^^^ štvo do svojega spopolnjenja*. Vfussolinije Ji poslanica iina poseben razmerja med Vatikanom in italijansko vlado, se ne bo — kakor trdi "Tribuna« — jvetresalo na tem pomen vsled dejstva, da se v nji daje »una» — iveire»aio na Lem koncilu, v?>«-splošnosti katoliške cerkve čisto ker naj se to vprašanje poprej reši z oečat ter se italijanskemu italijansko vlado. Pac pa naj bi papež na poziv škofov — ob tej priliki za- i talijanski narodu naloga misija duhovnega osva ianja sveta. To nanašanje daje slutiti, pustil Vatikan. V ta namen bi J d* se pripravljajo važni dogodki, ki naj ki jih bo zbranih nad 1000, prej l>i jedili vzporedno s proslavo asiškega papežu, naj «in bonum ecclesiae» vzporc svetnika. S tem v zvezi se namreč širijo glasovi ° pomirjenju Vatikana z italijansko vlado, o likvidaciji »rimsko«*?. vprašanja*, vsled česar bi mogel papež iz Vatikana pred svet. Pred spominom sv. Frančiškega Asi-Skega se klanja v spoštovanju ves svet, tudi nekatoliški, ker je bil velik um in ta namen bi škofje, prepustili uredi rimsko vprašanje! Potem bi papež odšel s koncila v Assisi in napravil konec dobroveljnemu suženjstvu. min. Maksimović na dvor. Njuna avdi- ranim bančnim uradnikom Schvvar-jenca pri kralju Je baje ▼ zvezi * mar tzom. Po izpovedbah teh ljudi se bodo džarsko falsifikatorsko afero. 'izvršile nadaljne aretacije. D . , . _______ , . BUDIMPEŠTA, 12. Pri ponovnem za- Položaj t muslimanski ln zomlJorad-|sliSanjll je izpov'edai princ VVindisch- poslancev je glasovalo r.a, 1331 pa protij 16 zastopnikov se je glasovanja vzdržalo. V resoluciji je tudi rečeno, da j« stranka pripravljena vzeti državno krmilo v lastne roke, ali pa vstopiti v vlado, v kateri bi imeJu večino por tre« ljev. Prsti odločitvijo v Hemtljl Velika ali weimarska koalicija - Kabl« ;net srednjih sir&ak ali uradniška vlada 9*KmmK* |graetz zelo obtežilno za policijskega BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes je desj el §efa Nadossyja. Označil ga je za inte-v Beograd muslimanski Dežmen v lektualnega povzročitelja ponarejanja družbi drugih muslim. poslancev. Te-; frankov. Budimpeštanska policija je kom dneva je imel večurno konferenco j ugotovila, da je brat v Hamburgu are-e Daviđovićem. ! tiranega poročnika Edmunda Olchva-. Splošno se naglaša, da je položaj v ryjat Evgen, z Dunaja oddal svarilno' BERLIN 12. l>o božičnih počitnicah muslimanski stranki tak, da nujno za-i brzojavko za brata. 'st> se zoPe' začela med strankami po- hteva ožje sodelovanje muslimanov z; DUNAJ, 12. Iz Berlina se poroča, da! 3vetovania za sestavo nove vlade. Kot Davidovičevo stranko. |je tamošnja policija aretirala neke'lju-^® znano- zagovarjajo tako centrum kot Vedno bolj se širijo glasovi, da vla-jdi, ki izdajali ponarejene angleške! demokrati obnovo velike koalicije s dajo velike zmešnjave tudi v zemljo- novčanice po pet funtov šterlingov. Po-jsocijainimi demokrati in ljudsko stran-radniški stranki. Zemljoradniki baje Udj* je zaplenila stroje, klišeje in ve-!ko- To formulo je sprejel in jo podpisal Italijanska finančno delegacija odpotovala ▼ London RIM, 12. Italijanska finančna dele- iatoiisttiv *er j« »» v««- J" gacija, ki ji načeluje grof Volpi, je da-blag m plemenit človek. \ pred poldne odpotovala v London, po socijalni pravjčnosti in kjer b kakoI znano, pričela pogajanja edmstvi.( človeštva^' Ih/o kl^i poravnavo italijanskega vojnega tudi v današnjih.dneh težko krizo ki l Angliji, se malo razlikuje od one, ki jo je pre- d^l€gacije%0\udi držaVni pod- tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, on. Grandi; poslanik grof Bonin »tajala italijanska družba ob koncu 12. in začetkom 13. stoletja. Zato bo spomin na veliko Longare; stal. poslanik v Londonu, valno delovanje sv. ^ella Torretta; dr. Pirelli in dejno deluval tudi nadr. Alberti. Tajnik delegacije pa je —ši vzpostava porušenih mo,^ Gino Buiti. v delegaciji je tudi več izvedencev in med temi comm. Can- njili na deželi znatno poslabšale Zborovanje radićevcev t Suboticl ZAGREB, 12. (Izv.) Današnji Kadi- ^ cev «Dom» naznanja, da se bo v nede-jpravočasno ubezali. I jo 17. t. m. vršilo v Subotici veHko: zborovanje Radićeve stranke. Nastopil! bo na tem zborovanju prosvetni mini-[Zagotovilo Franciji za strogo izvedbo ster Stjepan Radič z nekaterimi po- preiskave da no ponarejevainico bankovcev po 10^ ,l,e "resnici, tuui »tresemannova in 500 pezet. Vse priprave za ponareja- Vudska stranka. ^ decembrskih poga-nje so zelo moderne. Ponarejevalci so y pričakovanja noolh aretacij slanci. To zborovanje označajo nekateri kot prvi korak pohoda radićevcev v Vojvodino. ____ Sanatorij za Hrvatsko Primorje na Snšaku PARIZ, 12. Ogrski poslanik baron Koranyi se je včeraj povrnil iz Budimpešte v Pariz. Ministrski predsednik Briand ga je sprejel v avdijeuci. Baron Koranyi je dal zagotovilo, da no ogrska Dl?ArT> . -p. i0 /T„„ v xz „„jt-4,, vlada preiskala falsifikatorsko zadevo BEOGRAD, 12 (Izv^) - J n«rtu dna ter da bodo vsi krivci najstrožje ga proračuna ministrstva za narodno jcaynovaT1| zdravje se dostavijo večje postavke za zgradbo velike bolnice na Sušaku, ki bo služila za celo Hrvatsko Primorje. janjili so socijalni demokratje odklonili sodelovanje 7. ljudsko stranko. Sicer so se odlični socijalisti kot Noske, Scheidemann, David in Severing izrekli za veliko koalicijo, toda velika večina stranke jo 5o nadalje odklanja, češ, da bi velika koalicija stala na temelju neiskrenosti in da l>i morala brzo razpasti vsled skritega, vendar globokega antagonizma ljudovcev in vsled konfliktov na finančnem in soci-jalnem polju. Za tak kratkotrajen mi-nisterijalizem nočejo socijalisti zapraviti zaupanja med nemškim delavstvom in navajati vode «na komuni« Briand je vzel zagotovila ogrskegastični mlin»>. Socijalna demokracija so poslanika na znanje. Izjavil je pa, da izjavlja za vlado weimarske republi- se mu zdi, da ima ta afera svoje politično ozadje ter da jo je treba radi tega do potankosti razčistiti. kanske koalicije (socijalisti, centrum, demokrati). Ta sicer ne bi imela večine v parlamentu, vendar bi jo mogla zdru- da se poSi ralnih vrednot. Šv. Frančišek je v eni naj mračne jših dob odprl ČloveČanstvu svetle vidike duhovne dovršenosti. < Istarska Riječ* je priobčila v svoji /:adnii številki nazorno označbo časov in sredine, v kateri je ta svetnik začel propovedovati ljubezen in samoodre-kanje. Glavno stremljenje italijanske družbe je bilo tedaj namerjeno za bogastvom in so pred njim padali vsi moralni obziri. Mesto je nastopalo proti mestu, kasta proti kasti, meščan proti meščanu. Temu splošnemu rušenju ni bilo nikakih mej. Kdor je bil bogat, je hotel postati še bogateljši; siromašni sloji pa so v nebrzdani mržnji skušali zrušiti to uredbo, da bi sami prišli v položaj bogatih. Edino kmetstvo je krotko prenašalo vsa bremena. Pa tudi njegova potrpežljivost je bila izčrpana, ko so fevdalci 1. 1177. začeli s še hujšim tlačenjem siroma-snega krneta, ki ni našel tolažbe niti pri duhovščini, k^r je bila ta tedaj izprijena. \ tem popolnem socijalnom neredu j, začel sv. Frančišek obnavljati pravo misijo krščanstva, da bi prišlo do bolj-Šega* socijalnega reda. Odrekel se je imetja in svojih starišev, se odel v pri-P ros to tuniko ter je bosonog šel med narod učit ga ljubavi in usmiljerija. S svojo prepričevalno besedo si je našel posnemovalcev ter ustanovil poseben red. Pravilnik tega reda je bil zasnovan na besedah evangelija: «Ako Haša-zadušnica po pok. kraljici Margheritl v Beogradu BEOGRAD, 12. Včeraj zjutraj mons. Rodić daroval v katoliški cerkvi v Beogradu mašo-zadušnico po pokoj kraljici-materi Margheriti. Maši je pri- oblasti, na podlagi ugotovitev franco- , . . sostvovai kralj Aleksander s princesi-iskih detektivov, aretirati še kakih šti- na čelu edino vsled tega kor so njo Olgo in s princem Pavlom. Kralj je,'rideset oseb iz madžarskih najvišjihkomunisti odpovedali nacijonalcem a kot sorodnik italijanske kraljev ske krogov. Med osumljenci sta baje tudilveznistvo. socijalisti upajo, da tudi telli, comm. Pilotti, comm. Armani in comm. Ravenna. Grofa Volpija spremlja na potovanju njegova žena. Na kolodvor je prišlo pozdavit ministra večje število višjih funkcijonarjev, nekaj njegovih prijateljev, ministri on. Di Scalea. Ciano in eni za- družine, stal tekom cele maše poleg katafalka. Maši je prisostvovalo tudi osobje kr. italijanske delegacije, zunanji minister Ninčić, minister za pravosodje in začasni min. preds. Gjuričič, vojni minister general Trifunovič, diplomatski Belluzzi, državni podtajniki D'Alessio»zbor, mnogo generalov in drugih oseb-in Cavallero; gen. Gonzaga; angleški | nosti. poslanik v Rimu, Sir Graham in več drugih. Delegacija bo dospela v London jutri zvečer ob 22.55. Sestanek velikega fašistovskega sveta RIM, 12. Sestanek velikega fašistov-skrga sveta, ki se je imel vršiti, kakor je bilo prvotno naznanjeno, po pogrebu kraljice Margherite, je bil odložen do povratka italijanske finančne delegacije iz Londona. Delegacija se bo vrnila proti koncu tek. meseca. Demokratičen Ust prenehal izhajati BRESCIA, 12. Tukajšnji dnevnik «La Provincia di Brescia*, ki je bil dolgo vrsto let glasilo demokratov, je prenehal izhajati, jni znano, ali samo začasno ali definitivno. Chamberlaln zbolel RAPALLO, 12. Angleški minister zunanjih zadev, Sir Austen Chamberlain, je nenadno zbolel za inlluenco. Name-hočeš biti popoln, prodaj vse, kar imaš, jraval je odpotovati že včeraj v London, ter daj siromakom*. Potem pa kreni a je moral radi tega svoj odhod pre- v svet, da ga osvojiš duhovno, toda «na nesti. _ to pot se podaj brez zlata in srebra, i brez torbe in tunike, brez sandalov in palice*. Tako je Šel v svet v spremstvu redovnikov novega reda, «malih bratov*, ki jih je papež Inocent III. v letu 1215. odobril in sankcijoniral. Sli so iz mesta v mesto, iz vasi v vas, sejali seme bratstva in ljubavi, kot pijonirji krščanske civilizacije. Iz primedb nje- dve dami iz ogrske aristokracije. Dourn$r]£V& isisve na seji finančne komisije PARIZ, 12. Včeraj popoldne je imela zbornična finančna komisija sejo, ka- gani vladi srednjih strank tere se je udeležil tudi finančni mini-j centrum, demokrati) ki bi vodila zu- ster Doumer. Izjavil je, da znaša pri- nanjo politiko s podporo socijalistov, mankljaj državne zakladnice za mesec notranjo pa s pomočjo nemških liaei- december 2450 milijonov frankov. Radi jonalcev, so doslej to dvoživsko politi« Reichstagu ne bi hoteli komunisti rušiti skupno z reakcijo demokratično republikanske vlade, ker bi tej mogel slediti le pojačan kurz na desno. DoČim so nekateri kogi v centrum u naklonjeni od ljudske stranke predla- (Ijudovci, Konferenca Male antante v Dubrovniku BEOGRAD 12. Iz diplomatskih kro- tega da je treba napeti vse sile, da se ko vsi demokratski voditelji odločno cOVJse doznava, da bo jugoslovenski proračun uravnovesi ter s tem vzpo- j odklonili. Demokrati bi kvečjemu pri-zunanji minister dr. Ninčić odpotoval stavi zaupanje v državne finance. Dou-, stali, če bi se socijalistov po .s - enkrat-15 t m v Dubrovnik radi organizacije mer je tudi izjavil, da namerava štabi-i nem povabilu ne bi dalo pripraviti k konference zunanjih ministrov Male lizirati frank na ta način, da stopnje-j vstopu v vlado na takozvano liho ve-antante, ki se bo vršila 22. t. m. Na ma dvigne njegovo veljavo. Kar se pa liko koalicijo, v kateri sicer socijalisti konferenci se bo razpravljalo tudi o tiče državnega dolga, ki zapade 1. 1926., ne bi imeli svojih zastopnikov, vendar poslednjih aferah na Madžarskem, o namerava Doumer spremeniti obvezni- bi ji obljubili parlamentarno podporo odnošajih napram Rusiji ter o spreje- ce v dolgoročne; to se mu bo pa posre- tako na polju zunanje kot notranje po-mu novih članov v Malo antanto. 'čilo le tedaj, ko bo zaupanje spet dvi^- iitike. Demokrati žele odločen preokret Novi ameriški p..la** t Beograd* ^^noobno^pŠ" " P°U,lk° " "" ^ BKOGRAb, 12. Dosedanji amerBki ^^ ^^ ^^^ poslanik na j ugoslo venskem dvoru Lodge je premeščen. Na njegovo mesto se je s 1776 glasovi proti 1331 izrekel ima priti g. Priče, dosedaj poslanik v ...... Kodanju. _ Zaklađ pod brdom proti scdelGvauju v sedanji vladi PARIZ, 12. V nedeljo je bil otvor jen reševanju krize. brez socijalistov neizvedljiv. Državni predsednik Ilindenburg je odločen počakati sklepe obeh strank, preden se odloči h končnim korakom. Takoj nato pa pristopi k energičnemu Ce ne uspe nobena parlamentarna Sejo finančnega odbora JEZkspoze namestnika finančnega ministra odobren s 15 proti 7 glasovom BEOGRAD, 12. (Izv.) Razun kratke seje ministrskega sveta, ki je razpravljal o resortiiih vpraSanjih, ni bilo danes v Beogradu nobenega važnejšega v Parizu kongres francoskih socijali-cauatS^TT? rnZin ie odkr- "stov. Mnogo listov pripisuje temu kon- solucija, Ima največ izgleda uradniška hnUA?efbreg0^ fiJ^^n^U^r fresu veliko važnost in domneva, da je, vlada, v kateri bi morda edino Luther zaboj, v katerem ske dragocenosti KrS^tr^H-si prod bosedo posl. « v^ifir^t 1a« imt»li mzboiniki svoJe intransigentov. Obdržal je jako ognje- smru. Sf SSoM? vit Kovor in se il proH !»delejj^ju vo, tjer bodo njegovo vsebino preiskali.!JM-dj^i d^t Tudi španske in angleške j ^.a uov ProrP „ou Pr,r novčanice nT« ne se je izrazil za sodelovanje s ko- trpel organizem, je zelo uspe^n m baje ' J : za vedno varuje človeka pred pnsa- Novo zdravilno sredstvo proti prisada PARIZ, 12. Ravnatelj Pasteurovega zavoda dr. Rhux je iavii akademiji znanosti, da sta zdravnika Ramon in Zeil- najdene ponarejeno v prometu - Nove vesti o madžarski aferi falsfiikatorjev ! munisti. DUNAJ, 12. Iz Budimpešte javljajo, naslednjega dne je posl. Leon Blum, dom. Protistrup je treba vbrizgati v da se v Satoralyaujhly, obmejni posta-i ki je hl\ svoj čas jako vnet zagovorniki vsako rano, ki daje povod za sum da ji med Cehoslovaško in Madžarsko, na-;Herriotove vlade, izjavil, da obstoja za ** bo razvil nrisad. Novo zdravilno ' - ii-n«^*«« „f.inirn sjp izreče za' sredstvo bodo začeli v kratkem prak- }fi- govega učenca in sofratra Pacifika, ki : dogodka. ga je Friderik II. obdaril s pesniško Finančni odbor je imel predpoldne in Hureolo, se da sklepati, da je bil sv.Hi j dopoldne sejo, na kateri je razpravljal haja čehoslovaško-francoska vojaška gocijalistično stranko, če se izreče za»sreastvo noao zacen v Kiauvein j i. Frančišek nepismen ter da so biii po-j0 eksj>ozeju namestnika finančnega komisija* ki proučuje faktične in stra- sodelovanje, nevarnost, da 10 revoluci-! tirno uporabljati iznaj iiu_ija nauai tem njegovi umotvori, kakor tudi pra- ministrstva Itegične pogoje za vkorakanje na Ma- jonarci popolnoma zapustijo. «Nočemo jeta poizKUse s svojo iznaj u 00. vilnik frančiškanskega reda diktirani. PoS€bno popoldne je J>ila debata zelo džatrsko. T. <*upaclje. Delovanje sodelovanja, a tudi reakcijonarne vla- Nikolajević v agoniji v pero njegovih učencev^ Iživahna, ker ^o oi>ozicijski govorniki te komisije je zaenkrat preventivne do ne ^ je izjavil med navdušenim i obhodil Špansko* kritizirali linvnčno politiko v^ade. Go- Porode, njeni ukrepi pa se udejstvijo,'odobravanjem zborovalcev. ~ Socijal -— * |K>do madtargfce oblasti ali pa tudi ,stiCna stranka se ne bo pustila nikoli te Sv. Frančišek Uriko Egipt in ^J^ino ter je svojim orm ^ samcstojni demokrat Deme_ redovnikom poveril čuvanje hristo{r Davidovićev demokrat Agato- ga orroba. Nekateri trdijo, da je prišel rio^ć lanec SLS Pušenjak. Vre- ludi na vzhodno obal cejšeu vtis je napravil govor sarnostoj- ,nudil v Dubrovniku. Nekoliko let prrd nftga deniokr;ita^sl 5emetrovića, ki .mrtjo je ustanovil v Assisi prvi f« - je imslikal sodanji gospodarski položaj Čiškančki sfl.m<**tfrii ter naložil franci-j jUgoslavije sk;.u mf na? k^-io z zgledom da. je Po ^plošni debati se je vrSilo glaso. v r-eastvu nevarnost ki vzpodbuja 1 vanje. Finančni odbor je sprejel ekspo- c m med ^bojnemu rušenju. zo namestnika finančneira ministra z i nepoklicani elementi skuSali preprečiti popolno razkritje madžarskega falsi-fikatorskega komplota. Občutne težave povzročajo preiskovalnim organom v Budimpešti madžarske vojaške oblasti. Francoski policijski odposlanci ugotavljajo, da na Madžarskem obstoja cela vrsta tajnih vo- Ker trA je razuiiiel, da ne more vsak f ^ cria^vi proti 7. pr-nadati strogosti pravil frančiškan--kip';* reda, je ustanovil poseben red, p* jf imenoval ctr^tji red*. V ta r< d - 1 mogli stopiti vsi verniki brez razi i-' . T r d sr- }e hitro razširil po svetu. ! "o smrti sv. Frančiška je papež leta tov ril frančiškanom misijonarji v » v v«eii de^eUUiL. Osebnost asiškega »*e njk.'i r biia od nrkdaj in posebno toval v Valjevo, kjer bo proslavil pra-v z; dnjih de setletjih predmet resnih in voslavno novo leto. Povrne se nato v globokih študij. Toliko iz zgodovinet Beograd spraviti v take klešče*. Govorilo je nato še več drugih zastopnikov. Nekateri so zagovarjali stališče, da morajo socijalisti sodelovati s sedanjo vlado, ker da to zahtevajo hude finančne in gospodarske prilike, v katerih se država sedaj nahaja. Intransin-genti pa so izjavili, da socijalisti že celo l.i.'^/lniMm fn ililrillni. lil ITI »UtfO Šip- Ninčić pri kralju BEOGRAD, 12. (Izv.) Med sejo finančnega odbora so se ministri sestali na kratki seji in razpravljali o nujnih re-1 sortnih zadevah. Namestnik ministrskega sveta, min. za pravosodje Gjuričić, je danes odpo- jaških organizacij, katerih obstoj pa je leto* podpirajo radikalne ministre. Se vladi dobro znan in jih tudi vzdržuje, kar je v popolnem nasprotju z rezultati mednarodne razorožitvene komisije in z izjavami grofa Bethlena, da je ■bila razorožitev na Madžarskem dosledno in strumno provedena. BUDIMPEŠTA, 12. Danes dopoldne se je vršilo pod predsedstvom policijskega predsednika daljše posvetovanje, kateremu je prisostvoval tudi francoski zastopnik Emery. Po tem posvetova- daj pa naj primejo socijalisti sami za vajeti, kajti čas bi Liil, da bi enkrat tudi radikali podpirali socijalistično vlado. Kongres je nato izvolil posebno komisijo ter ji poveril nalogo, da na podlagi dosedanjih razprav sesUtvi resolucijo, o kateri bodo potem zborovale! sklepali PARIZ, 12. Danes ponoči se je soci-jalistični kongres spet sestal ter odobril resolucijo, ki sta jo predložila Paul PARI/, t;i. Veliki knez Nikolaj Nikola jevič, vrhovni |H»veijnik ruske vojske v začetku svetovne vojne, je nevarno zbolel ter so vsak trenutek pričakuje katastrofa.__ Kitajski list v Rusiji MOSKVA, 12. Izšel je prvikrat kitajski list «Dian Din Bao», ki ima namen obveščati Kitajce, ki prebivajo na ozemlju ZbSK, o dogodkih na Kitajskem. «Dian Din Bao* pa je v razprodaji tudi na Kitajskem ter ima naročnike i v drugih deželah. Sedaj izhaja samo enkrat na teden v 2.0()0 izvodih; ker ga je pa javnost precej navdušeno sprejela, ga nameravajo izdajati v kratkem dvakrat na teden v 10 iisoč izvodih. . Karlov vojaški naslednik BUKAREŠTA, 12. Na mesto bivšega prestolonaslednika Karla je bil irneno-nju je bila odposlana skupina detekti-' Faure in Morel. Resolucija govori proti van general Rudeanu za vrhovnega po- živi jtnja in delovanja sv. Frančiška. 1 i-o seji ministrskega sveta sta odšla i vo v, da najde tri mlade liudi. ki so bili sodalovaniu s sedanio vlado. 1776 od- veljnika rumunskega zrakoplovstva. « EDINO ST* V Tista, dne IZ. januarja 192P. Belgijski zastopnik pri Vatikana BRUXELLES, 12. Ministrski svet je določil Van Iperzela Streho u a za zastopnika Belgije pri sv. Stolici. Prelom med Portugalsko in Mehiko LIZBONA, 12. Mehikanska vlada je Sporočila da je odvzela vsem portugalskim konzulom eksekvatur in da je ukazala zapreti vsa konzularna poslopja. _ Roparji napadli vlak MEHIKO, 12. Iz Guadalajare poročajo, da je tamkaj 20 oboroženih roparjev napadlo osebni vlak in ga nato zažgalo. Roparji so ukradli 300.000 pezosov ter nato zbežali z lokomotivo. Dosedaj so potegnili izpod ruševin vlaka 30 sežganih trupel. — Ogenj je uničil vse vse vagone. Banditi so napadli vlak zato, ker so menili, da se vozi z njim general Ferreira. Lokomotivo, ki so jo vzeli na beg, so našli nekaj postaj od kraja napada iztirjeno. MEHIKO, 12. Vojno ministrstvo sporoča, da so zvezne Čete obkolile roparje, ki so v nedeljo naskočili vlak v bližini Guadalajare. Vnel se je med roparji in vojaštvom hud boj, v katerem je več roparjev izgubilo življenje. Osem tolovajev so vojaki zajeli ter jih takoj postrelili; zaplenili so tudi ves plen. Nekaterim se je posrečilo ubežati. Peking in Mandžurija ŠANG1IAJ, 12. Japonska brzojavna vest iz Mukdena sporoča, da je maršal Čang-Tso-Lin naznanil, da je Mandžurija prekinila vse upravne stike in vse vezi s Pekingom. Velik rop diamantov NEW YOKK, 12. Na javni cesti so roparji napadli dva draguljarja in jih z revolverji potolkli. Odnesli so torbo, v kateri so bili nebrušeni dijamanti v vrednosti 100 tisoč dolarjev. Dasi je bila roparjem policija takoj za petami in je celo streljala nanje, se jim je posrečilo z avtomobilom pobegniti. E VESTI (tesnil med imiijo m se. muco V z\ezi z današnjim našim uvodnikom, kjer razpravljamo o odnošajili mod sv. stolico in Italijo z ozirom na govorice o možnem zbližan j u med Vatikanom in Italijo povodom ?CO-letnice sv. Frančiška A-6iškega naj navedemo še sledečo izjavo, ki jo je objavilo uradno giasilo sv. stolice «Osservatore Romano» od 11. t. m. «Spričo dela vladne komisije — piše «Osservatore» — za reformo cerkvene zakonodaje v Italiji so se razni listi vdali prenaglemu navdušenju. Govorili so celo o sodelovanju, zbližan j u in o velikih korakih, ki da so bili napravljeni na poti k spravi med cerkvijo in državo v Italiji. Potrebno je napraviti nekatere rezerve in spomniti na nekatere prej udici je! ne točke. Netočnost se zagreša. če se govori o sodelovanju med sv/ stolico in vlado. Zakonski načrt, ki se pripravlja ,je enostransko delo vlade, pri katerem cerkvena o-blast ni bila udeležena. Ako predstavlja zboljšanje prejšnje zakonodaje, ki je bila tako krivična za cerkev in ki je plod onega liberali* na, ki je vladal v Italiji nad pol stoletja- pa še dolgo ne zadostuje za popolno popravo krivice in za popolno versko pomirjenje dežele. Ni niti treba omenjati, da bi bilo treba v ta namen najprej odpraviti garancijski zakon, ki je bil glavno delo liberalizma, ter poskrbeti, da zado! i sv. stolica zopet oni polnžal popolne svobode in neodvisnosti toliko realne kot zunanje — pred očmi vsetra sveta, do katereira položaia ima neminljivo pravico. Končno se mora izvesti reforma vseh drugih krivičnih zakonov, in to sporazumno ni<*d obema oblastima.« Kakor kaže ta iziava, stoji cerkev nepomirljivo na stali?ču nasprotnem garan-ehV-emu zakonu. Vendar pa je iz navede besed obenem tudi jasno razvidna volia na strani Vatikana za poj*a*on*a z uradno Itali'o, tako da ie torej to vpra-'a^e vendarle nekako na dnevnem redu tudi na P^^P^otih n**fstoinih mestih in ne samo v dnevnem tisku. MM vrsticami izjave v vatikanskem u-radprm eJasiiu se kolčno razločno ber*», da Č^ka in čeli sv .s*otira, da bi bil storjen prvi korak s strani vlade. SMBTNA KOSA. Pno 11. t. m. je umrl v Nabrežini tamošnji posestnik in trgovec Fran Gruden. Po-, kojnik je bil daleč na okoli znana in splošno spoštovana oseba. Posebno pa kot glavar ugledne pošteno slovenske rodbine, vzgojene v strogo narodnem duhu. Sin dr. Igo, odvetniški koncipijent in dr. Fran, zdravnik, zavzemata častna položaja v slovenskem življenju. Prvi si je pridobil tudi kot pisatelj in pesnik • časten sloves. Spoštovani družini Fran Grudnovi izrekamo globoko sožalje. Pokojniku pa hodi ohranjen blag spomin. t VLADIMIR KUTAB, V cvetu mladosti, ko je končal svoje študije in hotel stopiti v življenje, je v Za-( grebu umrl g. Vladimir Rtitar, absolviranij pravnik, sin odličnega slovenskega jurista g. Matije Rutarja, višjega sodnega svetnika v pokoju. Kruta smrt je ugrabila simpatičnega mladeniča, ki je imel vsa svoi-stva, da postane vreden naslednik svojega zaslužnega očeta. Pogreb se ie izvršil včeraj popoldne v Zagrebu na pokopališču na Mirogoju. Bodi mu ohranjen blag spomin,' njegovi težko prizadeti rodbini našp iskre-! no sožalje.__ UF^EPI PROTI PLESNIM KKOŽK.OIJ. Te dni je notranje ministrstvo izdalo okrožnico za varovanje morale na plesnih prireditvah. Že delj časa je javno mnenje zaatevalo ukrepe za strožje nadzorovanje lokalov, kjer so se poučevali plesi ie pod pretvefco in v s vrbo organiziranja zabav, ki so v nasprotju z moralo in redom. Na to je notranje ministrstvo v goriomenjeni okrožnici nastopilo za prvo silo proti takim «za-bavain» ter istočasno obljubilo zako5*o-j dajne ukrepe za pobijsnje tega zla moder-1 nih časov, da da varnostnim ob las tvom1 večjo rnoč za postopanje proti kršiteljem javne morale. V pričakovanju tozadevnih zakonov po-' živa okrožnica policijo, da naj izvaja nad prizadetimi lokali strogo kontrolo. V zvezi s to okrožnico je policija že; izvršila v večjih m« stih Italije veliko število preiskav ter odredila zapretje onih javnih lokalov, kjer je zasačila na nočnih plesnih zabavah nedoletne deklice brez. spremstva starišev. Samo v Milanu je bilo na ta način zatvorjenih nad 10 plesnih dvoran in njih gospodarji se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. O zapretjih te vrste nam poročajo tudi iz Mantove, Bresci-je, Piacenze, Bielle, Verone in Napolja. STUDENT, KI JE UMORIL PROFESORJA, oproščen radi duševne omejenosti. ObtoŽilna sekcija prizivnega sodišča v Bresciji je proglasila v ponedeljek razsodbo proti onemu študentu, o katerem smo svojčas poročali, da je na stopnjicah gim-niziie v 1 sciji s tremi revolverskimi streli umoril svojega profesorja Mihaela Leoncinija in to iz maščevanja, ker je bil radi nediscipline izključen iz šole. Sodišče je obtoženega študenta spoznalo za duševno obremenjenega, ker so se v tem smislu izrekli tudi izvedenci. Vendar pa se bosta še radi tega umora morala zagovarjati pred sodiščem oče in mati morilca, ker sta pustila svojega sina na svobodi, akoravno so jima oblastva ukazala, da. ga ne smeta pustiti svobodno kretati se po poljudenih krajih. Društvene vesti Glasbena Matica. D ..ne* ob U.30 seja odbora. — Z. M. D. Danes ob 20.30 odborova seja. — Tajnik. _ [z tržaškega sinSIenla MhAZ IN BURJA Vremenski preroki, ki s./ predvidevali, da v letošnji zimi ne bomo imeli več občutnega mraza, so se zopet enkrat pošteno zmotili. Mogoče so se dali varati po lepem, razmeroma zelo milem vremenu, ki smo ga imeli zadnje dni. Toda tc pot so se pač u ven i i, da je vremensko prerokovanje zelo kočljiva in nehvaležna stvar, posebno v tako muhasti zimi kakor je letošnja. Po lepih, skoro pomladanskih dneh je kar čez noč nastopil hud mraz. Predpreteklo noč je začel briti hladen sever in zjutraj je toplomer že kazal nad ti stopinj pod ničlo; pozneje se je živo srebro Še bolj skrčilo, čeprav se je sobice ves dan prizadevalo, da prežene mrzlo sapo; njegovi žarki ji niso mogli do živega. Z mrazom je prišla tudi burja, ki je bila sprva še precej kratka, a je polagoma prišla do popoldne oblasti. Proti večeru in po noči je v presledkih že rohnela z naglico tiO km na uro. Kakor vedno, je tudi to pot razbila marsikako okno in odnesla mnogo klobukov, toda k sreči ni povzročila hujših nezgod. Njen zaveznik — mraz pa je bil bolj neizprosen; zahteval je človeško žrtev, ubogo starko, kar je za naše mesto zelo redek slučaj. Žitev mraza. Včeraj okoli 14. ure so mimoidoči ljudje našli v veži hiše št. 5 staro žensko, ki je ležala sključena na golem tlaku in ni kazala nikukega znamenja življenja. Bila je oblečena v borne cape, ki jo pač niso mogle valovati pred hudim mrazom. Eden izmed novzočnih je obvestil o zadevi nekega mestnega stiositvka iij ta je nemudoma telefoniral za pomoč na rešilno postajo. Na lice mesia prihiteli zdravnik je dognal, da je starka zmrznila! Srce je sicer še slabotno bilo, toda zdravnik je spoznal, da bo življenje skoro zapustilo otrplo telo. In res je uboga starka kmalu po prihodu v mestno bolnišnico, kamor jo je zdravnik dal nemudoma prepeljati, izdihnila, ne da bi prišla k zavesti. Pozneje je bila nesrečnica spoznana za 5-čine. Oblastva pa opozarjamo na te tatvine, ki se vrše redno teden za tednom po nekakem vzporedu tako, da pridemo vsi na vrsto. Pred tatovi smo pač vsi enaki! j KOMISARJEV NAMESTNIK V GOLICI. Komisar goriškega mesta, sen. Boinbig ie dobil v osebi Giordana Giovanni pomoč-, iiika, ki ga bo nadomestoval v njegovih poslih, ko bo sam zadržan in ne bo mogel! opravljati posle goriškega komisarja. Novi i podkomisar je bil ie komisar v Trbižu in Tolminu, zalo je kolikor toliko že znan našim Tolmincem. Nezgoda. Ko je sedem in osemdesetletni starček Cicero Gabrigio hotel prekoračiti je dramatizacija znane povesti istega naslova in poznana vsled svoje mičnosti in lepote. Zlasti zanima staro življenje Rima in njegovega Časa. BURJA NA GORIŠKEM. Na Goriškem razsaja močna burja. Njen tok je od jugovzhoda pioti sev. zapadu. Močno zračno gibanje povzroča precejšen mraz v mestu. Zlasti trpe kolesarji, ki n. pr. v smeri proti Ajdovščini ne morejo voziti. Do sedaj ni znanih nikakfh nesreč, vendaj* se pričakuje obvestil, ker burja silno razsaja. Solnce sije jasno, a je brez moči. Burja pa divja širom vsega okraja. Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici Boncm p^rožiža. DEVIZ5: Trst, 12 ja>} AmttKrdam od 99-1-.— do !0'10— Pel^ija o0.— do 3a"». ; 8vica od 478. do ii ; Aten« .14 — do »Ji;. ; Berli i | od "»S7. do 6 43. - ; Bukare^t od 11— do 11 nO Pra^a od 7 *..*0 do 7:1.70: Odrska od 0.'>,145 do 0. Dunaj oa .iJlrt do —.3*4; 2£*gc;; dinarji od 4.1.J > do -.i. — : dolarji od J4 do J4 novci po 2 » frankov o i 94. do — iuut iterii&g sd 1 t> do 1 u.20 Priporoča se UiSlaik (47) FR. po L 2.10 komad Ziaio, triiianie, clasin. 2C-k jnske zlata Mite kupuje in piačuje najvišjih cenah Albert Povh — urarna Vrslj Via Mazzlni 46 Najvišje cene plaćuja.n »j V kun, lisi«, eSihurjaj, vidar, h va- veric, hrtoj, dltMil to d^mačllizajca;. PACH je danes mučni ezrii, Trst, 1*14 Užira ftatx!sli iL 10 iim nadstr., vrsii iS Sprejemajo s»* pošiljal v č po pošti mm nasilnica mirno v Gospodu preminul. Žalujoča. Pestra Albina por. Kandiis, bratje Vincenc, J-.ucijftis. .sv*«k Josip Ksndcs, svakinje Aaa roj. Eccjančič, Frar.čiška roj. Mali^iič, nečaki in ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogn b dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 1-i. t. m.} ob 14.30 iz mrtvašnice mestne bolnica. TRST, dne 12. januarja 1926. Pogr podjetje Nuova Imprssa. £orso V.E.JII 47 —H E"1' if'^1——MU9BHBB B PGSESTVO v Sevnici ob Savi, pripravno za vsako obrt, blizu kolodvora, 30 oralov zemljišča in gozda, nova hiSu in druga S liri poslopja, vse v najboljšem stanju be ^roiiu. i ojasniiu »iujo Štefan Okroglič, Via R. Piiteri Trst _47 SOEA se odda moškemu za L 400 mesef- i nih s brano vred. Via Giuliu 22/5. in iUlUiim&UA E «ef Isfrcv-ira zifd.u^.* z o .'ejoni \ poiot uradujc v svoji last il h i! 9 ulica Torrcbia:ica i i, L aadsl. $ --S ^ Sprejema n«.vadne hranilne vlog? Uri fcn'i'/ice, vlo«e na tekoč! lačtin in za Čekovni promet, ler jih obre>Mjt pr- po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Clnarje" na tekr?! račun In lih obrestuj? po dogovoru. lSvK a