PROSVETA
»ndHoMa/s.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In upravallkl proatort: S6ST 8. UwDdak AT«.
OfflM of Pablieetloai MST South Lswndale Are. Talephona. Rockwall «SO«

Usta Ja $Š.OO
Jwaiy W. l»ss. at *a «f
a. in.
CHICAGO, ILL* TOREK, SO. MARCA (MARCH 30), 1937
Subscription »6.00 Yaarlp
ÔTEV.—NUMBER 62
asistična Italija v krempljih | lakote, protestov in uporov!
rt Z Jugoslavijo je bil sklenjen zato, da Jugo-lavija nasiti bankrotirano Italijo. Obupane talijanke naskakujejo vojaške urade.—Itali-gBiki ujetnik pripoveduje, kako so bili itali-tepeni v Španiji. Francozi aretirali 13
Accaptaaaa far Mailing at spadal rata of poataga prortdad far ta sasUoa 1108, Act of Pot, S, 191T, sothorlsed ob Jana 1«. »10-
jneriških prostovoljcev
tadon. 29. marca. — Italija pesteh velike lakote in val ;oja, protestov in nemirov ujel v»a večja italijanska l Tako poroča londonski The Sundsy Referee. To — dilti poraz italijanskih čet v liji — je povzročilo, da je lini hitro zaključil svoje ;e manevre v Libiji in se domov.
tisoče Italijank je zadnje oblegalo fašistične vojaške v italijanskih mestih s "Vrnite nam naše može iove!" Policija je ženske od-; in na stotine izgrednikov lo aretiranih. Velike demon-cije žensk so bile v Neaplju, zadnji transportni parnik, n z vojaki za Španijo, za-pristanišče.
m »e je Mussolini vrnil iz , je brž poslal svojega ze-Belgrad, da je tamkaj pod-pogodbo z Jugoslavijo v da hitro pride jugoslovan-ivež za bankrotirano faši-o Italijo.
ija, Španija, 29. marca, jor Antonio Lucciano, ita- \ aki častnik, ki je bil ujet na alajarski fronti med silnim
Domače vesti
Oskrbnik dvorane v bolnišnici Strabane, Pa. — John Zigman, oskrbnik dvorane dr. 138 SN-PJ, se je moral zadnje dni podvreči operaciji na slepiču. Nahaja se v General bolnišnici ^Ca-nonsburgu in splošna želja tu je, da čim prej okreva.
Veati iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrla Mary Slabe, stara 87 let in rojena v Kožah pri Slavini na Notranjskem. Tu zapušča moža, sina, dve hčeri, starše, brata in več sester. — V Cleveland je prišel Frank Medica iz Toplic na Dolenjskem, ki je prvi letošnji priseljenec iz Jugoslavije pod redno kvoto. Prišel je k stricu in teti v Euclidu.
Težka operacija
Salem, O. — Tony Stojkovič, član društva 476 SNPJ, se je moral 22. marca podvreči težki operaciji na želodcu. Nahaja se v kliniki v Salemu.
Embargo za blago
som MuaaoluHjevib diviaii,! _ IfeKU NtTTirÜfl
čeraj povedal, da je bilo na " 1WUIJU* IVCIUCIJU
ne njegovih rojakov ubitih tnih rojakov v strašni kon-med begom is Brihuege. Uno je major redne itali-armade in v letih 1928-bil v New Yorku. Potrdil tjinja poročila, da je bila iina armada v Guadalajari italijanska, ki je štela divizije po 10,000 mož, sku-40.000 vojakov. •
čete so begale sem in največji zmešnjavi in na w naših mož je padlo pod lastnih rojakov, ki ni-«deli na koga streljajo", je Lucciano. Major ne ve ni-
0	kakšnih umorih v itali-
1	armadi. Njegova četa, ki * ena prvih v Brihuegi, je
'°ma Postreljena in delo-
ujeta.
filers. Francija, 29. marca.
«l'a policija je v tukaj-pristanišču zadnje dni a-m trinajst Američanov, pet Mcanov. tri Madžare, dva » dva Rumunca, akupaj 26 «h. ki ho bili na potu v Spa-Jft prostovoljci za špansko T0	rekli pa so, da
v Španijo kot "turisti". * «» bili «kriti v majhni rl-Eden od Američa-J<* povedal, da se piše George » J» prišel je iz Clevelanda, Arr ' n,ani Mo vsekakor po-ntZ4i v Združene države. 29 marca. - Križarskevlade je včeraj bom-
1 M l in Pokvarila velik^-no procesijo. (V)rdobi «O bili vsi
protinapadi odbiti. Na
fr®"ti je bil mir.
n
Senator Nye zahteva takojšnjo akcijo
Waahington, D. C., 29. marca. — Senator Gerald P. Nye iz North DaJcote je predložil v s natni zbornici resolucijo, ki nalaga državnemu departments naj informira senat o odnošajih dozdevno nevtralnih držav s Spa nijo. Namen te resolucije je, da se embargo za ameriški bojni material raztegne tudi na Italijo in Nemčijo, ki sta zaveznici španskih fašistov. Vsak izgovor fašistične Italije in nacijeke Nemčije, da nista odgovorni za odhajanje njunih prostovoljcev v Španijo, je ničev po mnenju senatorja Nyeja.

lociaff. *,cm »«eran, umrl
29. marca._U Ca-
EudÜ^ i«
Kr^kaJ umrl George I	izmed pio-
r ^h gibanja v
Rrk Äf * WI
mn ¡* r*k * "pisal več Zdruie-
Norman T Komat odobril sod ni j s ko reformo
Chicago, 29. marca. — Norman Thomas. trikratni socialistični kandidat za predsednika Združenih držav, je zadnjo soboto rekel v svojem govoru po radiu, da bi on glaeoval za Roose-veltovo eodnijsko reformo, če bi bil kongreenlk, dasi on vidi rešitev sodnijskega vprašanja le v amendiranju ustave. Roosevelto-va sodnijska reforma je popolnoma v skladju z demokrscijo, je rekel Thomas. Thomas je zadnjih pet dni priaostvoval izredni konvenciji svoje stranke, ki m vrši v Chicagu. Naznanil je tudi da še ta teden odpotuje v Evropo, in sicer obišče Anglijo, Francijo, Španijo in Rusijo, če dobi vstop v zadnjo. Sovjetske vize si ni dobil, najbrže zato ne, ker je v odboru za obrambo Trockija.
Predsednik ADF napadel sedeče stavke
Federacija jih smatra za nelegalne
Waahington, D. C., 29. marca. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj Isjavil, da so sedeče stav ke ne postavne in Škodljive delavskim interesom. Greenova izjava je ponovno naglaaila opozicijo proti industrijskemu uni onizmu ter razkol med ADF in Lewieovim Odborom za industrijsko organizacijo. Ameriška delavska federacija je v zadnjem septembru suspendirala unije, včlanjene v Lewieovi organizaciji, na obtožbo netenja révolté v vrstah organiziranega delavstva.
"Ameriška delavska federacija ni nikdar odobravala sedečih stavk, ker so v konfliktu z inte resi organiziranega delavatva," pravi Green v avoji izjavi. "Javnost jih tudi ne odobrava in brez podpore javnosti organizirano delavstvo ne more zmagovati in poetati sila v ekonomskem in in duetrijskem življenju. Začasne pridobitve sedečih stavk ne odtehtajo škode, ki jo bodo trpel delavci. Javnost na aplošno ne bo tolerirala nopostavne zasege privatne laatnine. Ako val i dečih stavk ne bo ustavljen, tedaj bo uveljavljena federalna zakonodaja prisiljene poravnave industrijakih sporov in inkorpo-riranja delavskih unij. Delavc se ne smejo zatekati k sedečim stavkam, ki so nevaren eksperiment, temveč morajo braniti svobodno akcijo, drugače se bodo morali podvreči prisiljeni arbitraži in zatiralni ter legalni regulaciji. Unije naj branijo pravico piketiranja v stavkah."
Lewisov odbor prodira v New Jersey ju
Dve veliki zmagi v enem tednu
Tri otroke je dala
kretiti in potem
jih je zadavila.
Aurorj. III., 29. marca. — Jea nette Martin, stara 26 let. je včeraj vzela'svoje tri majhne hčerke v cerkev, kjer jih je dala ce-remoniaino kratiti, nato jih je odvedla domov in vse tri zadavila. kontno ee je pe še ona obesila. Njen mož jo je pred enim tednom zapustil. Rekel ji je, da gre v
|T
Newark, N. J. — (FP) — V državi New Jersey, kjer je governer Harold G. Hoffman zapreti!, da ne bo trpel sedečih etavk in da jih bo potlačil z oboroženo eilo, če izbruhnejo, je Le-wisov odbor CIO izvojeval dve veliki zmagi v enem tednu.
Belber Bag k Trunk Co. je sklenila kolektivno pogodbo z Lewisovo unijo Suitcase, Bag k Portfolio Workers, ko je U za-pretila fl stako." Pogodba določa zaprto delavnico, minimalno plačo $28 na teden, plačo in pol za čezurno delo In skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. Ta kompanija uposluje okrog 600 delavcev v svoji tovarni v Wood bury ju.
Drugs kompanija, ki je kapitulirala pred unijo kavčukarskih delavcev je včlanjena v I*wlso-vem odboru za Industrijsko organizacijo. Pogodba krije 800 delavcev, ki delajo v tovarni U kom |iani je.
Različni eduevi vojne med ADF in CIO
-I
V	nekaterih krajih so ADF-elovci sa pomirjanje, v drugih za
izključen je
Chicago. — Prvi odmevi vojne med ADF in CIO, kotero je ekse-kutiva Ameriške dOlavske federacije zanesla v centralne unije, so različni v različnih krajih.
V	nekaterih centralnih unijah je že prišlo do isključltve krajevnih unij CIO, v drugih prevladujejo bolj trftni elementi in se izogibajo razkolu in bra tomorni vojni.
Chicaška delavska federacija je imela pismo ekaokutive ADF na svoji zadnji aeji. Podvzela ni nobene akcije. Njen predsednik John Fitzpatrick je preprečil vsako daljšo diakusljo, toda je pokazal, da bo šel s eksekutlvo. Okrožnica ekaekutive, ki so jo prejele vse centralne unije in državne delavske federacije, ne odreja definitivne izključitve unij CIO, marveč le namiguje, naj to store. Zatorej bo pismo viselo kot Damoklejev meč nad krajevnimi unijami CIO tudi v tistih krajih, kjer centralne unije ne podvzamejo definitivne akcije.
Do prve izključitve unij CIO je prišlo v Clevelandu. Prizadete so krojaške in avtne unije, ki so takoj ustanovile svojo centralno unijo. Slično je storila centralna unija v Houstonu, Tex.
Najbolj presenetljiva je akcija centralne unije v Milwaukee ju, ki je na svoji zadnji seji izključila avtno unijo. To je storila na odredbo eksekutive državne delavske federacije, KI je bila v preteklosti ena najnaprednejših delavskih organizacij v deželi. Državna delivska federacija je napovedala boj CIO v Wisconsi-nu na vsej Črti, kar pomeni, da bo v tej državi prišlo najprej do razkola.
In to ni še vse: Eksekutiva je tudi tirala na sodišče federalno unijo pri Allls Chalmers, kateri skuša z injunkcijo zabranlti izstop iz ADF in priključitev avtni uniji. Navidezno je bil to tudi vzrok za Izključitev avtne unije. Voditelji Wiaconsinske delavske federacije so se zagnali proti CIO s — komunističnim bavba-vom.
Centralna unija v New Yorku, katero definitivno kontrolirajo konservativni voditelji, pa je sprejela zaključek, da ne bo Izključila nobene unije CIO, dokler ne dobi ukaza iz Washingtona.
Tudi v New Jerseyju in Maa-sachusettsu so dobri odnošajl med pristaši ADF in CIO. Voditelji obeh državnih delavskih federacij kakor tudi CIO so nazna-nfll, da bodo medsebojno koope-rirali v kampanji za organiziranje delavcev. Akcijo proti unijam CIO bodo podvzeli le, ako bodo v to prisiljeni po eksekutivi ADF.
Eksplozija ubila
9 radarjev v Penni
Dubois, Pa., 29. marca —Dve eksploziji plinov v tukajšnjem premogovniku sta včeraj usmrtili devet rudarjev In reševalcev. Med ubitimi eo Štirje reševalci, ki so III v jamo po prvi eksplo-zlji in poetali žrtev črugit, ki je sledila v pol urL . _ „
UNUA ZAHTEVA INJUNKCIJO PRO-TIAVTMDRUZBI
Kompanija obdolžena financiranja ipio-naže
ROOSEVELT ODKLONIL INTERVENCIJO
Detroit, Mich., 29. marca. -Voditelji organiziranih avtnih delavcev ao ae zatekli k sodišču, da izpoelujejo injunkcijo proti Chrysler Motor Co., da prima avtno unijo kot predstavnico vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Ta akcija je bila pod» vzeta na podlagi Wagnerjevega delavskega zakona, ki določa, da mora delodajalec priznati vsako unijo kot predstavnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih, če ima ta večino med delavci v njegovih tovarnah. Federalno vr hovno sodišče Še nI podalo svoje ga odloka glede ustavnosti tega zakona. To se bo najbrž zgodilo, ko se člani sodišča ponovno ae stanejo na svoji seji.
Peticijo glede izdanja injunk cije je vložil pri sodišču Mau rice Sugar, odvetnik avtne uni je. V tej je rečeno, da je Chrye lerjeva kompanija potrošila ' zadnjih štirih letih $276,000 za financiranje špionaže med de lavci v svojih tovarnah. Dalje je Sugar obdolžil kompanijo zapostavljanja delavcev, ki so ak tivni v unijskem gibanju, kar je tudi kršenje provizij Wagnerjevega zakona.
Chrslerjeva kompanija je 16 marca dobila injunkcijo pri sod niku Ailanu Campbellu, ki jo določala izpraznitev tovarn, kate re so avtni delavci okupirali po oklicu sedeče stavke. Avtoritete niso izvajale te injunkcije Jn stavkarji so se umaknili Iz tovarn šele po sklenitvi premirja med Lewisovo organizacijo CIO in avtno kompanijo.
Ijmaing, Mich., 29. marca. — Konferenca med Johnom L. Le-wisom in W. P. dhryslerjem, predsednikom avtne kompanije, katero je sklica) governer Frank Murphy, ni prinesla nobenega rezultata. Zahteva unije, da mora biti priznana kot predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih, Je povzročila zastoj, ker Chrysler noče pristati na to zahtevo. Nekateri pravijo, da se Chrysler noče ukloniti zaradi pritiska s strani drugih avtnih kompanij in finančnih Interesov. Oba, Chrysler in Lewis, sta od-godila odhod v New York na apel governerje Murphyja, ki se trudi, da pridobi ob estranki za sklenitev kompromisa.
Waahington, D. C., 29. mares. — Predsednik Roosevelt je po konferenci s senatorji in kongresnik! preko senatorja Robin-sona, voditelja demokratske večine v višji kongresni zbornici, naznanil, da bo federalna vlada dr-
Klika kaže ameriške ljudi*« Aale v New York«, kl Je vadrže )ejn zadruge za «veje člene.
Stavka 12,000 komi-jev v R. L zmagovita
Trgovci so se podali po enem dnevu boja
Providence, R. I. — (FP)—To mesto je zadnje dni napravilo rekord največje stavke trgovskih uslužbencev. Pod vodstvom CIO jih je zastavkalo 12,000. Zaprte so bile skoraj vse trgovine razen drogerij in trgovin z živežem.
Stavka je trajala le en dsn, ker so se trgovci takoj podali. Prodajalci ao dobili zvišanje plač od pet do deaet odatotkov, plačo In tretjino za nadurno delo in priznanje unije. Pogajanja ata vodila governer Quin in direktor delavakega departmenta McMa-hon, bivši predaednlk tekstilne u-nije.
Dokler je stavka trajala, je v meatu vladalo nekakšno plkniš-ko razpoloženje. Tudi izven meat« je privabila velike trume radovednežev. Plketov je bilo več tisoč. Prizadete so bile večinoma vse veletrgovine.
McKinlayju preti aretq cija ob vrnitvi v Chicago
Chicago, 29. marca. — Državni pravdnik Courtney, ki je odredil preiskavo glede podkupova nje porotnikov, ki so oprostili Franka V. Zintaka, bivšega tajnika mestnega vrhovnega sodi-nost jih tudi ne odobrava in brez ŠČa, Je naznanil, da bo Robert W. McKinley, uradnik federalnega sodišča, aretiran, ko se bo vrnil v Chicago. Zlntak je bil obtožen poneverbe $26,000 is blagajne svojega urada, a je bil oproščen krivde na dveh obravnavah Preiskava je ugotovila, da jo McKinley podkupil porotnika Gustava Andersons, da Je vztrajal, da Zintak ni kriv poneverbe. McKinley Je dal Anderaonu $26 in poleg tega obljubil mestno službo s plačo $7 na dan. McKinley je zadnjo soboto odpotoval iz Biloxija, Miss., kjer se je s svojo družino mudil na počitnicah, v Chicago, kamor bi i-mel dospeti včeraj zjutraj. Državni pravdnik Je bil informiran, da Je izstopil v Kankakeeju, ko je vlak privozil v to mesto. Detektivi, ki so ga iskali na njegovem domu, ga niso našli, toda njegov odvetnik George Guen-ther je obvestil državnega prav-dnika Courtneyja, da se bo McKinley danes podvrgel aretaciji.
Mehika bo skrbela za 600 španskih sirot
Mexico City, Mehika.—Mehiška vlada je sklenila, da bo vzela v svojo oskrbo 600 španskih o-trok, ki so ns (Kitu v Mehiko. O-troci so sirote, ki so izgubili starše v civilni vojni. Kongresna komisij s Je priporočita predoed* niku Cardenasu, naj te mlade žrtve fašizma nastani v vladnih institucijah. Več strokovnih u-nij, učiteljskih orgsnizacij in tudi privatnikov Je že vložilo prošnje na vlado, naj Jim da sirote v njih oskrbo. Po sklepu psrla-
KAPITALISTI ZAHTEVAJO INKOR-P0R1RANJE UNIJ
Lainjiva propaganda o legalnem statutu unij v Angliji
STRAH PRED SOLIDARNOSTJO
žala roke proč od eedečih stavk, i "V okolnostih, kakršne so. ne | mentsrne komisije b<, vlada sms
more Rooaeveltova admlnistr^l-1tr* «	^ o e varovan
ja pod v zet I nobene akcije." Je <* ^ v rekel Robinson. "Federalna akcija je mogoča le, ako so dokszi glede kršenja federalnih zakonov In zasege vladne laatnine in ;>a v slučaju, ko državne avtori tete zahtevajo vladno intervencijo v interesu miru In reda ter preprečenja naellja. Sedeče atav-ke doslej še niso izzvale take situacije, zato federslna vlada ne more na podlagi ustave pod vzet i nobene akcije."
Konference v Bell hiši ao si« poleg Kobinsona udeležili pod-podpredsednik Združenih držav Gerner, William B. Bankhead. predsednik nižje kongresne zbor niče In Ham Rayburn, vodje de mokra take večine v nižji zbornici. Prej je Imel Roosevelt aests-nek z delavsko tajnico Perklnso-vo, na katerem sta razpravljala o sedečih stavkah.
(Dalje aa t. stiaat.)
L
Senator Key IMIIman. avtor rw» ver a ne vt ra to«« t nega sakiMi* «keg* načrta.
New York. - (FP) — TekočI val sedečih stavk je dvignil v taboru reakcije klic za inkorporl-ranje in "dlsclpliniranje" delavskih unij, ker po mnenju pluto-kraclje in intelektualnih oprod kapitalizma ogražajo obstoj dežele. Ti gentleman! na vrhu piramide vidijo v organiziranju delavatva in atavkah — r-r-revolu-cijo!
Ne atrah pred revolucijo, o kateri je v deželi toliko znamenja kolikor je snega v tropičnlh krajih, marveč odločnost vladajočega razreda po obdržanju avto-kraclje nad mezdnim delavstvom je tisto, kar imajo gospodje kapitalisti v mislih, kadar govore o potrebi brzdanja unij po vladni kontroli. V ta namen so pripravljeni potvarjati tudi zgodovino in dejstva o delavskem gibanju ne samo v Ameriki, marveč tudi v Angliji.
V	kampanji za pod vrtenje unij vladni kontroli so po deželi pričeli širiti laž, da so unije v Angliji Inkorporirane, vslod česar vladu tam vzoren red In mir. Ka-pitaliatični kovači javnega mnenja kažejo na Anglijo kot na deželo brez atavk In delavakih bojev. Oba. delavec in delodajalec, ovca In volk, ota v lopi pobratl-
In kaj Je resnice o burbon-skl trditvi, da so unije od leta 1927 inkorporirane v Angliji? Dotičnega leta Je angleška vlada res sprejela zakon, ki je med delavstvom poznan kot 'skebskl čarter," toda ta zakon ne predpisuje nobene inkorporaclje In tudi ni nobena angleška unija Inkorporirane.
V	prvi vrsti prepoveduje take simpatične stavke in izpore, "ki bi otežkočali občino lil ogražall vlado". Ta točka se nanaša direktno na generalno stavko, a katero Je lota 1920 angleško delavstvo priskočilo na pomoč rudarjem. Generalnemu pravdnlku daje moč, da lahko aodnljsko prepove unijam financiranje takih stavk.
Toda radi dvoumnosti jezika, še bolj pa radi Mitičnih posledic je t s zakon mrtev. Ako bi ga vlada skušsla izvajati v slučaju stavk, brez katerih til niti Anglija, bi si a tem zadrgnila vrat. Torij i se nsmreč dobro zavedajo, da bi enforsiranje tega zakona lahko pri volitvah privedlo do — delsvske vlade.
Drugi del zakona določa regl-strirsnje unij, ksr ameriški bur-boncl potvarjajo v inkorporlra-nje. Registriranje velja sa unije, ki imajo iMMlporne sklade, In izrecno velja "za protekcljo" \eh skladov Kar se pa tiče drugih finančnih poslov, ni nobena unija prisiljens pošiljati vladi svojih finsnčnih poročil.
To je vs« vladna kontrola unij na Angleškem. Poudariti Je treba, da Je ta kontrola le na |>aplr-Ju. In sko Anglija nima toliko * stavk kakor jih Je v Ameriki, Je člato umljivo. Prvič je angleško delavsko gibanje staro 200 let s nepretrgano zgodovino. Drugič je razmeroma veliko bolje organizirano ko v Ameriki. V Angliji * spada v unije 'M)% vaeh mezdnih delavcev in uslužbencev, v Ameriki pa manj ko 16%,
Tretjič, kar Je najvažnejše, ae n«beti*mu^angleškemu deloda-|alcu niti ne sanjs. da bi se upi-rsl kolektivnemu pogajanju. V*M tega ao stavke za prlsna-nje ne samo nepotrebne, marveč jih sploh ni. Tudi industrijska vohu net s Je v Angliji nepoznana.
' Uslja aa ». »iraai.i
PEOSVETA
TMB KNI.HiIITENBENT Y. m lastnina «LOVBMSU
PÜOMBNI JWKOTI
m —< »iint i iv u-
PBOSVBTA »f-M S». UI Ilili Avtor m m«Ai
Glasovi p naselbin
		---------
	► 13S	-
Datum V «hH»*«. M prima* IMM M M«tev« 1. 4p m ntolM r«e*vfte Je	(K*4. U. m h » Se	t Ml). P«** »»*««•
	t, Se pp m	si NM se mštmn
Delavci prihajajo v šolo
Ameriški delavci ae danea organizirajo in-duatrijeko in da demonstrirajo svojo organizi-rano moč, so začeli a sedečimi stavkami.
Sedeče stavke so se pokazale kot izvrstno delavsko orotje in to je vzrok, da se je takoj pojavilo nujno vprašanje: sli so te stavke postavne, ali so zakonite ali legalne?
Injunkcije, ki danes dežujejo na sedeče stav-karje, kjerkoli se kapitalisti zatečejo pred sodišče, morajo poučiti delavce, da industrijski bej, to je stavks, bodisi sedeča ali notranja ali stoječa ali zunanja, je le pol boja—drugo polovico boja mora pa delsvstvo izvojevati na politični fronti.
Najmanjšega dvoma ni, da je sedeča stavka po postavi, kakršna je v splošnem še danes, protisakonita. Zakon daje lastnikom tovarn pravico do neovirane posesščine njih lastnine. Tako se glasi zakon, ki je v zakoniku, kakršenkoli sakon je te—ne glede na to, kako mi na-glašamo (in po vsej pravici!) moralno in socialno pravico delsvcev.
Sodnik, ki je naklonjen kapitalistom, bo tolmačil U zakon tako kot je zapisan. V Chicagu so izkopali podoben sakon Is leta 1875 In sodniki so na podlagi tega zakona takoj odredili, da mora policija izgnati atavkarje iz tovarn in tovarne vrniti njih postavnim lastnikom.
•
Sodnik, ki je naklonjen delavcem — ti pa so še bele vrane—bo seveda zakon tolmačil po svoje; lahko bo naglašal moralne in socialne pravice delavcev do tovarne, katera jim daje eksistenco, namreč da je delo prav tako lastnina kakor je tovarna s stroji vred in delavci, ki sede v tovarni, čuvajo tamkaj svoja dela. To je t delavskega stališča pravilno tolmačenje In s tega stsliščs je sedeča stavka popolnoma po-atavna.
Toda koliko je danes sodnikov, ki bodo «tare lastninske zskone takole tolmačili in odrekli Injunkcljo kapitalistom? Na prstih ene roke jih lahko preštejete!
Na sodišča se torej ni zanesti. Zakoni, kakršni ao, so v prid kapitalistom in proti inte-reaom delavcev. Zakone je treba izpremenlti — stavksrjl pa tega ne morejo Izvršiti. Ako hočejo delavci izpremenlti zakone sebi v prid, morajo poleg tovarn "okupirati" tudi — postavo-dajne zbornice.
v Sedeča stavka mora objeli ne samo tovarne, temveč istočasno tudi drtavnc zbornicc in federalni kongres!
Upajmo, da bodo delavci te dni, ko imajo opraviti na vseh koncih in krajih s sodišči in trpkimi injunkcijsmi—spoznsli to veliko resnico. Hpoznsli namreč, ds ni dovolj, ds "okupirajo" tovarno, v kateri delajo in si slutijo svoj vsakdanji kruh. marveč morajo "okupirati" tudi zbornice in kongres.
Ne z direktno akcijo kot se na primer "okupira" tovarna. S politično akcijo! Mitična akcija je desna roka delavcev do ekonomske svobode in socislne demokracije—ampak ta politična akcija mora biti samostojns, neodvisns <jd pulitulnit akcije, ki Je pod kontrolo kapi tali« s tov.
Samostojna delavska politična akcija pomeni, da morajo delavci sami Imeti, voditi In kontrolirati politično stranko, katera v njihovem imenu in z njihovimi glasovi prodre v zbornice In kongre«. Imeti morajo Isttno delavsko stranko.
Nove industrijske unije bodo (»odlaga takšne stranke. O tem ni več dvoma.
Ameriški delavci, velika masa teh delavcev danes prihaja v šolo in ae uči. česa ji je treba In kaj mora storiti, da dobi. kar hoče imeti. Injunkcije so tista iolmaštrska—batlna. ki uči ameriške delavce, da jim je lastna delavska atranka nujno potrebna; stranka, ki ne bo pod kontrolo stare demokratske ali republikanske politične mašine, niti pod kontrolo kakšne o-ma hI ji ve In vetrovom prepuščene progresivne slnipir.	ka. ki ne bo odvisna od kakšnih
"prijateljev" v starih kapitalističnih strankah Delavska stranka, ki se te razvija, pripelje ameriške delavre v doma « /l-.rnu«- in v iv ni kongres—in tedaj šele bodo ameriški delavci lahko sklepali pnetave sebi v prid. amen-dirali ustavo aebi v prid in nastavili sodnike It svojih vrst. ki ne bodo več izdajali zloglasnih injunkcij in razglašali atavk za nepoetavaa.
Tudi na zapadu ae giblje
So. Sen Francisco, CaL—Pri-gibno pošiljam $3.60 za naročnino Proeveti, ki mi je potekla 16. feb. t. 1. Oprostite, da sam es zskssnil. Na to sem popolnoma pozabil, kajti smo precsj zaposleni z organiziranjem jeklankih I delavcev.
Precej časa je preteklo, od kar sem se oglasil v Proeveti, ali sedaj ps vsm imam precej za poročati o našem delsvskem gibs-nju in organiziranju delavcev. Ne mislite, ds spimo spanje pra-vičnegs. Ne! Gibljemo ss tudi tuksj, čeprav nismo tako napredni kot so nekateri rojaki v Ssn Frsnciacu. Njih je ssma napred-| nost. Nekateri so zs republikance, drugi za demokrate. Tako smo napredni, da se kar pridu-Šamo o naši naprednosti. Vi tam v Chicagu jih ne poznate kot jih poznamo mi. Vam se kažejo celo kot radikalci, toda njih radika-lizem je podoben Hoovrovemu, all ps je še slsbši. Ce ne gre po njihovo, so kot poredni otroci kadar se «porečejo med seboj. V takem «lučaju ti nagajajo in odvračajo tudi druge, kateri so mogoče s teboj.
Da se povrnem k orgs niza t o-ričnemu gibanju pod okriljem CIO. Tukaj v So. San Franclscu I napredujemo precej po vol j no, to je pri Bethlehem Steel Corp., kakor tudi pri E. H. Edwards Wire Co. Boesje nsm mečejo polens pod noge kar največ mo-
katero meato sem bil tudi jaz imenovan, toda kot kandidat za j odbornika sem bil tega rešen. -
Volitve odbornikov smo imeli 19. in 20. marca, to je na regularni seji od S. do 10. zvečer in potem nsslednje jstro od 8. do 12. 8 tem smo dali priliko^ de so lahko vsi glasovšli. Za pxcdeed-nika je bil izvoljen prej omenjeni delavec, ki ni ImSl protikandidata. John Thompson je bil izvoljen za zapisnikarja, ostali pa gremo na olje volitve na prihodnji seji. Kot kandidat za "Jonr-nalekega" agenta sem dobil največ glasov, za nadzornika ssm ps ns četrtem mestu. Volitev se je udeležilo čez 200 členov. Nsše volitve se vršijo ns demokratičen nsčin In imajo vsi člani priliko do glasovanjs.
Mislim, ds bo v bližnji bodočnosti vse organizirano. Obljubljena nam je pomoč tudi od strani pomolskih delavcev, katerih je čez 40,000 ob Pacifiku. Pomoč so nsm obljubili tudi radioope-rstorjl, kakor tudi Utility Workers unija. To znači, da bo ob na-H Htrani ves orgsnizirsno, kadar bo prišlo do kakšnega nesporazuma med uiifjd In magnatl. **
Mislim tudi, da je Wm. Gree-nu tukaj odzvonilo. Delavci ga zelo mrzijo, Lewisu pa vse zaupanje od naše jitrani, ker se je pokazal, da je tega vreden, oziro-ma, da je dober strateg. On je bil med prvimi, ki je znal izrabiti priliko ob rojstvu NRA. Zdi
rejo, toda nam ne morejo do ži- ge ml, da je bilo tiato, kar je pi-
vega, kajti mi ne «krivamo naših aktivnoeti za CIO, oziroma za jeklarsko unijo AAISTW.
Tukaj smo ustanovili podružnico jeklarske unije. Nedavno smo imeli volitve uradnikov, ki so se vršile dva dni. Seje imamo vsak petek zvečer. Na seji 8. marca nam je naš mladi organizator priporočal, da si Izvolimo uradnike, kar je bilo odobreno. Takoj smo pričeli z nominacijo. Jaz sem bil prvi, ki sem za predsednika nominiral Johna Thomp-sorta, kateri je tudi vreden te časti. Toda on je odstopil v prilog drugemu delavci, ki tudi dela v žičarni. Slednji je bil izvoljen brez opozicije. On je bil Izvoljen tudi ta odbornika v kompenijski uniji in pravijo, da Je dober zagovornik pravega unionIzma in dober razdirač kompanljskega unionizma, in to odprto.
Daai smo na omenjeni seji no-minirali vse odbornike, je bilo zaključeno, da damo isto priliko tudi drugim delavcem, ki so delali na nočnem šihtu, oziroma se niso udeležili dotlčne seje. Zaključili smo, da se zopet sesta-nemo 12. marca, ko se bo nadn-Ijevslo z nominscijo. Jaz sem bil nomlnirsn zs zastopnika gla«ila jeklarske unije (Journal Agent) in za nadzornika (tru«tee). Nu priporočilo organizatorja «mo nato imenovali volilni odbor, na
sal neki llllnoiski rudar proti Lewisu, bolj zakrnjenost in škodoželjnost. Ce je John mulo zaklal, to ni vzrok, da bi mu delavci ne smeli zaupati. Saj imamo takšne, ki ubijajo delavce, pa so v javnih uradih. Škodoželjnost in zakrknjenost imamo povsod med delavsko maso. Tukaj, kjer jaz delam, imamo na primer enega, ki noče pod nobenim pogojem pristopiti v unijo in me črni pred bossom, da sem agitator in 'rdeč' tujec.
Bilo je 17. marca, ko me je delovodja napadel, da »em$J»z nekaj govoril proti njegovemu sinu, ki je 'diemaker". Znal sem, da je bila to samo pretveza proti meni vsled mojih aktivnosti v uniji. Superintendentu sem odgovoril, da je lainjlvec, kdor je rekel, da sem govoril proti i govemu sinu, nakar je odšel jezen od mene. Ker me je žgalo, sem delovodjo počakal in mu rekel, da mene boli, če me kdo po-krivi nekaj, kar nisem kriv. Potem je okrenll na unljske aktivnosti in ml zabrusil, da sem agitator, da sem rdeč, da samo tujci hočemo unijo ln naj mu povem. kje obstoji kakšna unija ličarjev. Odgovoril sem mu, da u-nija prihajal in da bo vse organizirano. Deloma je to priznal, toda argumentiral je, da nI vse skupaj nič. Vprašal sem ga. ali
Prizor Is spopada med stavkarji In stavkokazi pred neko obla-čilno tovarno v Memphis u, Tenn.
pozna Carnegie-Illinois, največjo podružnico U. S. Steel Corp., ki se je podala CIO; nadalje sem rekel, da bo padla trdnjava za trdnjavo in da bo v bližnji bodočnosti vse pod CIO .
"Kaj je pa John L. Lewis naredil za rudarje, ki komaj zaslužijo po štiri dolarje na dan," mi odvrne delovodja, ki prične argumentirati, da magnatje tudi ne morejo več plačati. Rečem mu, zakaj so operatorji lahko rudarje takrat bolje plačevali, ko so morali vse delo opravljati ročno. Dane« opravljajo večinoma vse delo s «troji in tudi rudarjev manj uposlujejo, toda jih plačujejo slabše ko pred leti. Argumentiral sem precej časa z njim. Odšel je bolj pomirjen, ko je videl, da se ne dam ukloniti.
Napadel me je bil radi unije tudi nekaj dni prej, toda sem ga vprašal, kdo vraga ima pravico tuyn diktirati, v kakšno unijo maramo spadati. Zopet mi je pri znal, da bo vse organizirano, toda zakaj naj bi se pjihova tovarna najprej organizirala? Odgovorim mu, da ni njihova žičarna ne prva ne zadnja, kajti vse bo orga nizirano na enkrat. Rekel mi je tudi, kaj v«e so oni naredili za
m

'4
i------ es es a v
t« s se v f i v a B imiis ae e/
delavce. Odgovoril sem mu, <lm;najIep4a hvftIa 2a VJJ0 ne znam niti za enega tvorni- |katere sem w|ft deteina Prav ^
ko Johnfrin Josefini Terlip, družini mojega brata Jakoba Sela-ka kakor tudi Tomšičevim za veo gostoljubnost. Večkrat sem imela tudi priliko peljati se na deželo in tudi v San Francisco. Tam sem obiskala tudi več rojakov in našla povsod gostoljubnost. Razen družine Jerman si imena drugih nisem zapomnila. Ob priliki bi vam rada tudi jaz povrnila. Se enkrat vsem najlepša hvala.
Moram tudi povedati, da sem bila enkrat v veliki nevarnosti. To je bilo pri Antonu Tomšiču ali "Big Tony ju". Bala sem se namreč, da bo spustil tistega fa-možnega višnjegorakega polža, o katerem gre'glas, da ga ima priklenjenega. Tbda ko me je zagotovil, da se mi ni treba nič bati,
Dsar Nr.
t __ _ . (
IMS latter «tli ko »resesteš If Mr."Has «emeaš, nur ar p*n»o4't Dete«ti te Mm, \m lmn»y. See Tsrt cuf.r—............
^__Ti kava bees ee**alets4 et «S Be. ttsmaš far Mas
% las reel kave been aoet fmrtbly layreeeeS by Ms wit. B reels that Iba re aey la asm eyyertuatty fir eewlee to
' I em Mre ttoa «yveotste It tf yea ess
«real Ma a Bet Itter» tee, er terse IIa te Iba freyer ' 1 efftital ef yesr «aae*
J2JEL!l^Akctl
Sredstvo proti izpadanju
"Münchner Mediziniache Wochenschrift roča o odkritju novega hormona ki je ZL velike uspehe pri zdravljenju zobne JH izpadanju iob.
2e davno so se ljudje, ki trepečejo bozdravniškimi aparaturami čudili d* na, ki ae drugače tako naglo razvija, ne pripomočka, ki bi zobne bolezni ozdravi vzroku, namesto da se bori samo proti nji učinkom z Udiranjem, vrtanjem, pk)^ protezami. Ljudem bo sedaj nemar» o. kajti vse kaže, da so odkrili snov, ki bo\ gnilobo in izpadanje zob preprečevala ni način brez muk. Jasno, da gre za nc oziroma za ekstrakt iz organov. ^B Bistvo tega izuma je prav za prav zelo samo da ga baš pri zobnih bolečinah do nit vejšega čssa niso uporabljali. Gre za pr, načelo, ds ss enako zdravi z enakim. Vsi n danes» da proizvajajo organi svoje p, hormone» s katerimi vzpodbujajo svojo delovanje. Pokojni fiziolog prof. Haber je n. pr. v srcih odkril srčni hormon, ki živalskih poskusih sposoben spraviti odj mrtva srca do utripanja. Trebušna sli* proizvaja hormon, ki ureja količino sladk, v krvi in preprečuje, da bi vsi ljudje ne bok 11 za nevarno sladkorno boleznijo. Prof. nach je odkril v možganih hormon, ki »p da delovanje osrednjega živčnega sisten povečuje sposobnost pozornosti. Tako gre sta teh hormonov dalje. Proti želodčnin L leznim uporabljajo danes harmone, ki jih v« bujejo želodčni ekstrakti, kožni ekstrakt mlaja polt, kostni izvleček pospešuje ozdn fcev kostolomov, da o harmonih pravih žlez 11 tranjim izločevanjem niti ne govorimo, 2e i no bi bilo torej prav za prav pričakovati g ti Šno specifično zobno Čudežno snovjo. In e je znanost zagrabila tudi sem.
Novi hormon pridobivajo iz čeljustnih k« in zob. Njegove prve praktične preizkul obetajo prav mnoga Zobna substanca, ki jo gniloba omehčala, postane po uporabi hörn trša in gniloba sama se ustavi. Tudi draža ki ga povzroča gnitje zob, zelo popusti. KI skoraj ni človeka, ki bi ne trpel za to bolezaij bi bilo odveč opisovati občutke, ki jih imaU dar pride votli zob v dotiko z zmrzlo vodo j vročo juho. Po obravnavi 2 novim hormoni se zmanjša tudi ta preobčutljivost napram 1 nadnim temperaturnim spremembam.
Celo pri obolenju, ki ga imenujemo paradi toza in se ponaša s tem, da povzroča izpadu zob, se dado z novo metodo doseči vsegi ij števanja vredni uspehi. Za sedaj seveda le primerih, ko ni bolezen že vse preveč naprd vala. Zrahljani zobje postanejo spet tri dlesni izgube svoje nagnjenje do krvavitvi, napnejo in dobe spet svojo normalno, ok rdečo barvo. Prk tem odnehajo tudi bold in Izginejo vsakovrstne težave.
Ves U zdravilni postopek je šele v pov* in je zato seveda težko reči, kakšni bodo nje vi pravi učinki. Lahko, da sedanje optimij ne napovedi še prekosi, lahko pa, da ne bo 11 tistega pomena, kakršnega mu danes pnpi jejo in da ga bo mogoče uporabljsti le dodal k drugim, temeljitejšim načinom zdravljen To morejo pokazati le klinične preizkušnji velikem slogu._
Clovžtvo pa strada . . .
Predsedstvo avstrijske lige Društva n«rd je izdalo oatro resolucijo proti veliko pote mu uničevanju živil, ki «e dogaja marsM svetu, da bi se cene ohranile na določeni v» V tej resoluciji navaja med drugim primere:
V	Zedinjenih državah so porabili več nef milijona ton koruze za kurjenje lokomo«* istih državah so zaklali več nego 600,owi in jih predelali v lepilo in krmo za praši* bi se maslu ohranila višja cena. h loga so dolge mesece vssk dan izlivali 1» -000 1 mleka v vodo.
V	Braziliji so potopili v morje 8 ^ vreč kave, skoraj polovico letnega izvo» « so si izmislili cek> posebne stroje za un» nje kave. Ob kalifornijski obšli so ime» morje milijone in milijone oranž, v non»
ker mu- jfe -ravnokar kupil nove] ^¿"¡Ä^
verige, mej, ttotiu^tonmr f^J***Avstraliji upan» r«	um n s m ufit li tisoče ton pšenice, a v Avstraliji ui
jo volno za gradnjo cest. Na Msdtar*-
uničili ogromne količine marelic, na
so zaklali 25,000 krav in Jih prerelali v-i*
Liga predlaga, naj bi Društvo narod*
jim članicam priporočilo zakone, ki naj»
go prepovedali vssko uničevanje *| ■
vin. Skleni) nsj bi se mednsrodiu dogo
katerem naj bi se "odvišno" blsgo rs*
valo rajši med pasivne dežele.
Iz
JaekaonviUe, Ksns. — V Kan-sasu že dolgo časa ni nič prida. Več let nas je mučila suša Ih vročina. Kaj bo letos, se še ne ve. Sedaj željno pričakujemo, da bi se skoraj prikazala pomlad, ker zime je že vsak sit. Ali pomlad se kar odriva radi muhastega vremena. Zadnji teden je bližini padal prah, danes 21. marca pa je lepo vreme, Jutri bo mogoče pa zopet drugače.
Meni se prav nič ne dopade, ker sem bila pred nekaj dnevi še v Californiji, kjer je v resnici krasno. Marelice in črešnje so bile že vse odete s cvetjem, vrtovi v zelenju, tako da je bilo res krasno gledati. V Californi jo sem odšla lanskega oktobra v nadi, da se mi zdravje izboljša. Tukaj sem se namreč vsako zimo slabo počutila. V Californiji sem se res bolje počutila in sem vsled tega ostala vso zimo. Tam sem bila tudi ob priliki, ko je bil 0-tvorjen velikanski most med Oaklandom in San Frenciscom. Bila je slavnost, ki mi bo ostala vse življenje v spominu. Tudi sem imela priliko peljati se po njem.
Mojim sinovom in njih ženam, pri katerih «em živela ves čas,
je povabil v klet. sem nsmesto polža zagledala več sodčkov ka-lifornijea. Well, riaj tukaj končam. Najlepše pozdrave vsem alcupaj. .. Mary Terllp.
Saje konferenčnega odbora P. M.
Wnukegan-North C hicago, III.
— Pripravljalni odbor, klubov In društev Prosvetne Matice je i-mel že več aej za konferenco in j popoldansko priredite*. Vi se vrši 26. aprila v SN dofftu. Ker na zadnji seji. ki še je vršila 18. aprila, več članic * is gotovega vzroka ni bilo navzočih, se tem potom naznanja, da se prihodnja seja vrši 31. msrca zvečer. Pridite val.	F. Z.
Pred dvajsetmn leti
Kopija pum s. katerega Je governor H off asa a poalal RC A \ irtor («., kateri )e aveteval. naj najame poUjnlke detektivske agent ure madi. za reabiJanje stavke.
Vae sa ženo
**Morda kakšno darilce za mi-loetfjlvo gospo soprogo r* vprs-šuje vpeto priliznjen prodsjslec
kom iirMm An r L I . 1 ■ L "Mord» praktičnege? Mor-kom Airom Amerike in tudi onim. ds kaj električnega?'
ki ao V španski loiali stični or. «rw j. - ^ .__
(Iz Prosvete s dse 30. mares
Domače vesti« Iz starega krajs j« o hudem potresu v okolici Krškega in
Savi. Mnogo hiš je bilo poškodovanih
Trimd*ltt 01 D*
Delavake veetl. Rudarji v
Apanski lojalistični ar-Mez F. Roh h «t., 681.
Da. da.' "Ali imate
atoir
de čemerni kupec. M Mftin Hpktn.-n.
In okolici so izvojevali veliko zmO« liki družbi sta se podali in podp^1 pogodbo z unijo UlinVA.
Svetovna vojna. Angleži peročsjo < 4 zmagi nad Turki v Palestini
R-*> raraMJs. Roški na dsievatro Nemčije in Avstrije, gtsvi cesarski vladi in konča vojno.
0»EKJOJ«AR£A
PRjOS VETA
Vesti iz Jugoslavije

(I«Tim
ks"'
ci
u-i dnevi je v Rakov-
E* smrti umrl. 73 letna C1 Mafij» Kukovec. T-„ „ raznesle govorice, d» L^umrl» nasilne smrim % najbrie njen rodni ..n
takih govoric je iajj-¡S. obvestila o *em »odi;
Tj, odredilo kom.s.).kl
trupla- Obdukcija je u-r™ da je imela pokojnica K» drobovju podplut-K So, da je dobila star-udarcev ali brc v trebuh. to pa tudi, da se je sama po-
MČilS
tem rezultatom razteleaenjft
je sum, da je starka umrla
Ine smrti, povečal. Oglasile a takrat t%di priče, ki ao vi-, da je sin Kukovčeve, 38-j posestnik Ivan Kukovec, Kpsl in brcal svojo mater, «di tega je orožništvo Ku-M aretiralo, vendar pa je lovec zanikal, da bi bil kdaj-jvojo mater udaril. Priznal da je nasproti ženi res včasih ov in jo pretepe, matere pa se ni nikoli dotaknil, lodna obdukcija je ugotovila, je bila Kukovčeva tako slana. da bi bila živela kvečjemu iec ali dva, ne glede na po-dbe.
lova poklicna organizacija.—
ur je zdravniška znanost od-a koristi transfuzije krvi, ae učel oblikovati nov poklic: tlic krvodajalcev. Vsaka več-bolnišnica v državi vodi se-im oseb, ki so se stavile bolnici na razpolago za žrtvova-i svoje krvi bolnikom, ki so rebni dotoka krvi. Seveda ta poklic ni donosen: za en-itno dajanje krvi plačajo niinice po 200 do 400 Din, Če je bolnik bogat, mu navrže rda še kak stotak. Dajati pa i ne moreš vsak teden, ker Podajalec po transfuziji oalabi potrebuje nekaj časa nege in epitve. Bolnišnice pa ao pred om sporočile krvodajalcem, jim morajo nagrade za daja-krvi znižati. Temu ao ae kratici uprli in tedaj ae je d zagrebškimi krvodajalci ro-i misel, da bi se vsi krvoda-ti organizirali v svoje dru-o, ki bo ščitilo njih interese, to je Zagreb dobil prvo to tno organizacijo v državi. Ta »nizacija priredi v Zagrebu ratkem veselico, s katero upa dobiti za svojo blagajno ne-denarja, ki bo na razpolago Podpiranje siromašnih članov. >almatinec padel na madrid-fronti. — v vas Betina pri «Mu je prišlo sporočilo ma-d»ke vlade, da je na madrid-»ronti padel betinski rojak
Bilič. Padli Bilič ae je « 7 leti izselil v Belgijo in bil waj rudar, že več mesecev
*	m več oglašal s pismi. Bi-"'Marši so se obrnili na na*
*	v Belgiji, ki je sporo-
*	J« Bilič pred meseci odpo-nf*nano kam. Zdaj pa so
»tarsi dobili obvestilo, *Je nJ'b sin Drago boril že - '♦•mirirtaki fronti
L , "'""iiusKî iront 1 na
r. Va,f|" i" rfa je zdaj padel. Fi* bil 30 let. Ko je ta novi-
prtMla
*	Betino, je vaa vas ra-PJ <«ne zastave in zvonovi i J' 1 v Biliča, ki je pa-
L protifašistični fronti.
*m,,fm'r "«-znanca. - Na lo-*>M»keg. vlaka, ki
Ti , i¥,,K,l,lne v Uublj.no.
m' opazili kr-fj^ove in šope las. Skie-
' <** te je morala
TI***™*	na dole-
:r;-nObvesti,| to o tem
je L /! ^"J*«» kma-
ZZl ^U(,°1h0V0 i" St.
"i "	mo-
; u ao ljudje finega, ki je že * i!" Umo*nJI okoll-
ffiEdHavec'
fcr J k da t> <«'
teM j# w,
i T," da M »nore
•	amo j» gotovo, da ae
¿7 -vr,H	r*»d
* dr
PUii k? I*
Ia Jagaaiavtf«.)
nobenih dokumentov, niao še u-gotovili njegovega imena. .
Anton Dermota. — V vrato znanih alovenakih tenorjev je stopil nov pevec, mladi Dermota, ki je bil pred dvema letoma le član ljubljanskega opernega zbora, zdaj pa je član državne opere na Dunaju. Dermota je razmeroma še zelo mlad. Doma je iz Krope na Gorenjskem, a težkim delom ai je prislužil denarja, da je šel v orglarako šolo v Ljubljani. Ko je to šolo dokončal, je. hotel študirati dalje: vpiaal se je na konservatorij, vpiaal v gimnazijo in hkrati stopil v operni zbor. Z revno pla-čico opernega zbornega pevca ae je preživljal ter 8 silno, zgledno vnemo in pridnoatjo študiral. Uspel je. 2e v ljubljanaki operi je dobil nekaj manjših vlog, ki jih je dobro odpel kljub svoji mladosti in slabotnosti, razumljivi spričo trdega življenja. A stremel je še više in dalje; dobil je nekaj podpore ter odšel na Dunaj študirat dalje solistično petje. Po enem letu je že nastopil kot goat v državni dunajaki operi, dosegel uspeh in opera ga je angažirala. Pred kratkim je pel Linkertona v Puccini j evi operi "Madame Butterfly" z znano ao-pranistko, operno in filmsko pevko Novotno ter dosegel lep uspeh. Od čaaa do časa pa prihaja v Ljubljano goatovat v opero. Tako je tudi te dni gostoval v dveh operah. Kritika je ugotovila, da je Dermota apet napredoval in da se ob pametnem goapodaratvu 8 svojim glaaom razvije v tenorista odličnih kvalitet. Vsi, ki poznajo njegovo trdo borbo z življenjem, mu žele vsega uspeha.
Janez Leveč umrl. — V Ljubljani je 8. marca umrl 82-letni šolski ravnatelj Janez Leveč, eden iz stare učitlejske garde. Učitelj je postal leta 1876, najprej v Borovnici, potem na Gornjem Štajerskem, nato v Kapeli pri Radgoni, najdalj pa je bil v Radečah in v Ljubljani, kjer je bil vodja šole na Prulah. Pokojni Leveč je bil brat slovenskega literarnega zgodovinarja Frančiška Levca in pravnika Antona Levca.
Se en iolnik umrl. — Skoraj istočasno kakor Leveč je umrl drugi učiteljski veteran, 85-let-ni upokojeni nadučitelj Fran Zaman. Doma je bil iz Smart-na pri Litiji, kot učitelj pa je služboval ves Čas v postonjskem okraju in sicer na Ubeljskem in v Hrenovcah. Od njegovih 16 otrok jih živi nekaj v Ameriki. Po vojni je optiral za italijanako državljanstvo, ker se ni hotel koj posloviti od svojega Kraaa, toda nazadnje ae je le priselil k svoji hčerki, ki učitelju je v Cerkljah pri Kranju, kjer je zdaj umrl in našel mir v domači zemlji.
Kako poelanec predatavlja skupAčini slovensko učiteljatvo.
— Ko je z novo vlado prišel v Sloveniji do oblasti klerikalizem, je bilo premeščenih več ato učiteljev in učiteljic. To se dogaja ob vaaki spremembi režima. Vsak režim takoj ob avojem nastopu premesti svoje ljudi v bo-ljše kraj«, nasprotnik< pn v slab še. Te aelitve mora plačati drŽava, zneski gredo v milijone. Pred dnevi sta dva nacionalistična slovenska poslanca v skupščini nastopila proti zadnjim premestitvam, češ da ao bila izvršena iz političnih motivov. Proti temu se j« oglasil poslanec dr. Semrov iz Kranja in čudovito lepo predstavil slovensko učlte-Ijstvo vsej javnosti. Dejal je. da premestitve niso bile izvršene zaradi politike, ampak zaradi drugačnih alučajev. In jih je naštel takole: "Premeščen je nadučitelj, ki je trpel na steni šolskega hodnika velik napis "fcivlo Maček T; učiteljica, ki je komaj šoli odrasle deklice učila, kako se odpravlja telesni plod; učitelj, ki je hotel učenko posiliti; učiteljica, ki je vse noči popivala in vodila v svojo sobo prenočevat moške; učitelj, čigar družina je popolnoma demorali-ves o-j žira Ia šolo; učiteljica pijanka, ki je živela v konkubinatu; učiteljica. kl je živela tako življenje, da ao jo otroci v šoli titulirali z
je moral sam tedanji ban poelati ministrstvu dopis, naj se ne o-zira na njegove denuncijacije, češ da mož ni normalen; učitelj, ki je zapil že vae avoje pohištvo in ae hotel obeaiti ter ao ga Še v zadnjem hipu nezavestnega rešili; učitelj, katerega so vaški fantje ponovno že poprej pretepli ; učiteljica, ki je s svojimi nemoralnimi aferami povzročila samomor žene itd., itd." — Tako je naštel častiti zaatopnik slovenskega naroda laatnoati našega učiteljatva in predatavil naše učitelje in učiteljice avetu kot aame pijance, vlačugarje in vla-čuge, kot samo manj vredno so-drgo, dodal pa je na koncu še "in tako dalje, in tako dalje" ... Da je seveda vse pretirano in izmišljeno, je vendar jasno, kajti če bi ti učitelji in učiteljice rea storile vse to in tako, kakor je govoril dični dr. Semrov, bi jih režim kratkomalo odpustil iz aluž-be, pri čemer bi režimaki oblaat-niki, mali in veliki, uživali še vae bolj kakor ob premeščanju.
Se ena smrtna nesreča pod vlakom. — Mladi čevljarski mojster v Celju, Franc GuČek, je postal žrtev nesreče. Stanoval je v Zagradu, delavnico pa je imel v Celju. Ko^se je dne 9. marca zvečer v temi in dežju vračal domov, je pri Tremerju stopil na progo v hipu, ko je privozil tovorni vlak. Lokomotiva je mojstra podrla in kolesa so ga na mestu ubila.
Mojater je bil mlad in delaven obrtnik, ki se je nameraval v kratkem oženiti.
Smrt pod vlakom. — Na progi med Gornjo Radgono in Radenci se je pripetila te dni smrtna nesreča. Iz Radgone je šel peš po cesti v Radence berač Papič iz Bakovcev v Prekmurju. Ko je stopal čec železniško progo, je prihitel vlak, ki ga gluhonemi berač ni ališal. Lokomotiva ga je podrla in mu odrezala desno nogo. Papič pa je dobil tudi hude notranje poškodbe. Njegov grozni krik je opozoril bližnje vaščane na nearečo. Poklicali ao hitro zdravnika dr. Breznika iz Radgone, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč ter ga nato a svojim avtom odpeljal v aoboško bolnišnico, kjer pa je berač hu dim notranjim poškodbam podlegel.
Se o porazu Italijanov na španski fronti
Največji dogodek civtl-ne vbjne
Valencija, Španija. — (FP)— Nobenega dvoma ni več, da ao španaki uporniki dobili največji udarec a porazom Muasollnijevih čet na guadalajarski fronti. Poročevalci inotetnakih listov in vladni uradniki aoglaano poudarjajo, da je bil poraz Italijanov največji militaristični dogodek, odkar traja civilna vojna v Španiji. Ta je vlil novega poguma ljudaki milici, ki je v zadnjem čaau izvojevala večje število zmag.
Brambovci ao ujeli več ko ti-80Č italijanskih vojakov po bitki na guadalajarski fronti. Nekateri ao bili veaeli, ker so jih ujeli, da ae jim ne bo treba več boriti na fronti. Vsi pripovedujejo enake poveati—kako so jih
Gonja proti organi-zatorjem v Kanadi
Ottawa. — Reakcionarno časopisje je pričelo pritiskati na vlado, da izžene vse tuje organizatorje CIO in poostri {migracijske odredbe, tako da bo lahko preprečila dohod vsakemu organizatorju CIO i i Združenih držav. Pri reakcionarjih ao val organizatorji CIO — "foreigner j i", tudi Kanadčani, kar je dokaz, da kapitalifltična "kultura" ne pozna nobenih mej. Ta označba je bila importirana iz USA brez vsake carine. Več provlnčnih premierjev je že tudi izjavilo, da ne bodo trpeli aedečih stavk, na kar delavci odgovarjajo, da imajo' več legalne in moralne pravice sedeti v tovarnah kako pa delničarji. V prizadevanju, da preprečijo organiziranje jeklarskih delavcev, so tovarnarji v Hamil-tonu, Oni., zadnje čaae že večkrat "prostovoljno" zvišali plače.
Španaki civilni vojni, toda priai-Ijeni ata še nadalje podpirati u-pornike generala Franca. Umik je zdaj akoro nemogoč, ker sta dobili velike konceaije od vrhovnega poveljnika španske fa-ŠiatiČne armade na ozemlju, kl ga fašisti kontrolirajo in v Maroku. Nemci in Italijani izkoriščajo rudnike bakra, železa in premogovnike. Hitler in Muaaolini ata že pred nekaj meaeci aklenila dogovor, ki določa, da Nemčija dobi železne rudnike v Maroku, Italija pa owe v bližini portugalake meje.
Ferrero ne bo
poslan v Italijo
New York.—Imigracijske ob-lasti so Vincentu Ferreru, ki je imel biti deportiran v Italijo, dale tri meaece Čaaa. da lahko odpotuje v kakšno drugo deželo. On je prišel postavno v Ameriko pred okrog 30 leti, toda ga obla-ati smatrajo za "nezaželjenaga državljana", ker so se v njegovi restavraciji v Los Angelesu zbirali intelektualni anarhisti. Z pod pretvezo fašlatične avtorite- (njim vred je bil pred par leti arete poslale v Španijo, da se ne ¡tiran tudi njegov kolega Sailto. marajo boriti proti španskemu | Vrhovno sodišče je nedavno za-
(teorge deNuccl, predsednik delavske federacije v Columbu-au, O.
Kapitalisti zahtevajo in< korporiranje unij
ljudatvu in !vai trdijo, da so bili mobilizirani. Mnogi pravijo, da se bodo maftfevali nad fašisti doma, ko ae vrnejo v Italijo. Iviadna letala, ki so bombardirala italijanske Čete, so na-velikanako zmešnjavo med Italijani. To pojaanjuje, zakaj je bilo več ko tiaoč Italija-
vrglo apel proti dÄportaciji.
Solakl nadzornik
Solaki nadzornik je atopil v u-čilnico, ko je imel vprašani Pe-trček odgovor že na Jeziku: "Jt«
je ."
"Stoj!" ga je uatavll šolski
nadzornik: "Ne reče ae 'jaz je', nov ujetih, največje število v cl-'temveč 'jaz sem'!" volni vojni, odksr traja. Poleg j Petrček je požrl sline In potega ao vladne čete zasegle 24 novil: "Jas je . . ." topov, Šest tankov, več ko stol "Saj sem ti vendar rekli, <lu strojnic, 66 tovornih avtov, ve-[ae reče: 'jas sem'!" je sarohnel like zaloge municije in orožja ter nadsornik.
ročnih granat — vse italijanske ga izdelka. Ljudska armada je prodrla več kot trideaet milj v enem tednu, ko je podila sovražnika na vaej bojni črti.
Italija in Nemčija ata si opekli prste s svojo intervencijo v
"Jaz je ..." je še v tretje plaho ponovil deček.
Strogi gospod je še bolj vzrojil: "Ako mi takoj ne rečeš 'jaz sem,' boš kaznovan."
Petrček je za jecljal: "Jaz aem 'oaebni zaimek!"
(Nsdaltavanja s 1. strani.) V tem ozlru ae ameriški podjetniki popolnoma razlikujejo od avojih bratcev v Angliji. Največ atavk je v Združenih državah za priznanje. Tudi stuvkolomatvo in delavako vohunstvo je čiato a-meriška institucija. Doba, v kateri ae je moralo delavatvo v Angliji boriti a stavkami za priznanje, je minila ie pred več kot eno generacijo. Sploh ni bila ta borba nikdar tako ardita kakor v Ameriki.
In namesto, da bi se ameriški tovarnarji ter drugi delodajalci aprijusnill z dejstvom, da ao u-nije tukaj in bodo tudi ostale, ao pričeli kovati načrte, kako bi ae poalužili vladnega aparata za kontroliranje in "disciplinira-nje" unij.
Z ene at ran I to skušajo doae-či z inkorporacijo, kar pomeni, da bi jih lahko vsak podjetnik tožil za odškodnino v slučaju stavke ali drugih neprilik. Tak zakon Je bil že predložen državni zbornici v New Yorku in al-gurno bo tudi v drugih drŽavah.
H 1
Z raketiratvom prežeti velebisnis tudi hinavsko trdi, da bi Inkor-poracija odpravila raketiratvo v unijah. Trgovake sbomtoe in druge podjetniške organizacije ao zadnji element, ki bi smel brenkati na to atruno. Kolikor ja raketiratva v unijah, in v nekaterih je, je to zgolj produkt ko-rumpiranega ameriškega blsni-as, ki je aem pa tam okužil tudi unije. Raketiratva ne bo odpravil noben državni pravdnik ali policija, marveč edino le zdravo in polteno delavako gibanja.
Na drugi atrani ja Ameriška podjetniška zveza zadnje dni prišla na dan z zahtevo za nekakšno vladno komiaijo, ki naj bi zavirala in preprečevala atavke. V smialu te zahteve bi bila vaaks stavka nepostavna, ako ja unija ne priglasi SO dni pred napoved« jo komisiji. Pravi pomen vsega tega je, da se prepreči organiziranje neorganisiranih delavcev. Vsako tako vladno vmešavanj« v slabo organisiranih tovarnah ali industrijah bi v pretežni večini slučajev pomenilo sadavljanje vsakega poskusa za organiziranje. Ameriški velebisnis to seveda tudi razume.
Unija lahteva injunkci-jo proti avtni družbi
(Nadaljevanja i I. straaU
Senator Ruah D. Holt, demokrat is West Vlrginlje, je v svojem govoru napadel Johna L. Lewisa in njegov Odbor sa industrijsko organliacijo. Dejal Jt, da Je ta odbor komunistična ustanova. katore končni cilj je strmoglavi jen je ameriške vlade/Citiral Je Lewiaove izjave, da dokaže, da je induatrljskl unlonl-zem v soglaaju a komunističnimi načeli. Senator James P. Pope je brantl sedeče stavke, kl so s« Izkazale kot učinkovito delavsko orožje, zaeno po Je priporočal akcijo, ki naj bi jih uatavll* v bodočnoati.
I JaneWyatt pravi:
"Luckies so lahka kaja, ki jo moje grlo odobrava in ji ■^■HHHHH	moj okttf pl'JCÜBWflE*
M/Vi'ič ët'tn s* odločila so Lnchim» prtul kakimi prtimi Irli, ka)H upa* Bila »vm, tla jim tlajrjo dr uni igralci iu igralki* /mulua»!, Luckiet aem »a laka vv*flila% tla Jih prav ud onvgu /'tinti kadim, V novi sliki 'Latt Hori%on\ v k tU vri tvm liila vodilna igralka Hottalda tolmunu, Ja irkoJ film 36.0(M /i vljcv - skuro 7 milj — prodno Ja UU otl r rman. Tu vam nvkuliku pojusni, kakkno dolu Ja bilo lo in kaklan na/por Ja hit lo aa moja grlo. Ia taga Ja raavidnn, to hitim % da so ï.uckiaê ri garala as igntlko. So lahka kaja, kl Jo moja grlo oilohrava In Ji daja moj okus prodnati
vo
A'
NASTOPAJOČA V MOVI COLUMBIA SLIKI "LOSI HORIZON"
Reakcionarni podjetnik kapituliral pred unijo
Wilkes-Barre, Pa. — Organizirano delavstvo v tem okraju je izvojevalo veliko zmago, ko je državni senator Andrew J. Sordoni, predsednik velike stavbne firme, priznal unije gradbenih delavcev, ko no te ustavile gradrtjo več poslopij v borbi sa priznanje. Sordoni je bil dolga leta znan kot največji sovražnik organiziranega delavstva v tem diatriktu. Kot državni senator je dobival vaa glavna gradbena dela v izvršitev. Zdaj pravi, da je bil vedno naklonjsn delavcem, "ker sam sem izšel iz delavskih vrst." To je re». ampak on Je na to pozabil, ko Je vodil odločno vojno proti delavskim unijam, dokler ga niso prisilite na kapi tu Isc i jo. "Spreobrnir se je, ko mu je pričels teči voda v grlo. Kot državni senator je bil ved no na atrani reakcije, ki je pobijala delavsko zakonodajo V državni zbornici.
1\ ,, , . . , w. n.. ,.lm 1 VfHin\l«rn prrgirn jr i»»i prro urnik trn
med profaaijonaltiimi moškimi in ¿rnekaml - odvetniki, zdravniki, iirrdsvstelji, siisnalveniki ild. Izmed onih, ki ao rekli, ds kade dfarete, jih je ve* kol 87% ugotovilo, ds imajo osebno rsJU lahko ksjo,
Miaa WysU odobrsvs modrost te predno«tl in lato-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odrs, filma In opere* Njihovi glsaovl ao njihovo bogastvo, /sto jih toliko kadi Luckir». Tudi VI imate lahk» sstfilo grls od Lurkiee - lahke kaje, proste gotovih rr-ffklh dra-ifjlveev, odatranjenih z izključnim prorraom "lt'e Toasted"« Luckies so prijazne grlu.
NAJFINEJŠI TOBAK— "»METANA PRIDELKA"
"It's
Lahka Kaja Toasted"- Zaščita Vašega Grla
-am poo aa so JO otroci v soli tl 1 v pri njemjvlsčugo; denucijsnt, za
PROTI DRAŽENJU—PROTI K A*JU
PB08VÊTA
TOREK, SO.
F. M. DOSTOJEV8KIJ :
Bratje Karamazovi
Roman t štirih delih s epilogom—Poslovenil Vladimir Levstik
Ko se je pripeljal v naše mestece, ni dal na očetova prva vprašanja: "zakaj je prav za prav izvolil priti, ko še ni dovršil gimnazije?" — ni-kakega pravega odgovora; pripovedujejo le, da je bil zamišljen, kakor je bila njegova navada.
Kmalu se je izkazalo, da išče materinega groba. Takrat je celo ssm priznal, da je prišel le zaradi tega. A težko, da je bil s tem izražen ves vzrok njegovega prihoda. Najbolj verjetno je, da takrat sam še ni vedel In da nikakor ne bi bil mogel pojasniti, kaj je prav za prav tisto, kar ae je bilo mahoma vzdignilo iz njegove duše in ga nepremagljivo potegnilo na neko novo, še neznano, a vendar že neizbežno pot.
Fjodor Pavlovič mu ni mogel pokazati, kje je pokopal svojo drugo ženo, ker ni bil še nikoli na njenem grobu, odkar so ga bili zasuli, in ker je bil po tolikih letih že čisto pozabil, kje so jo takrat pokopavali ^.
Vrnimo ae k Fjodoru Pavloviču. Pred tistim časom je dolgo živel izven našega mesta. Tri ali štiri leta po smrti druge žene se je bil odprsvil na Jug Rusije in se naposled znašel v Odesi, kjer je prebil nekaj let zaporedoma.
Od kraja se je tam — po svojih lastnih besedah — seznanil "z mnogimi Židi, 2idki, 2id-čiči In Židčeti", končal pa je tako, da je bil naposled ne samo pri Židih, ampak tudi pri "He-brejcih" dobrodošel gost.
Jasno je, da je prav v tej dobi svojega življenja razvil v sebi posebno spretnost v grab-1 j en ju in kopičenju densrjs. Iznova in končno ae je vrnil v naše mestece šele tri leta pred A-Ijoševim prihodom. Svojim prejšnjim znancem se je zdel strašno postaran, čeprav še nikakor ni bil tako star.
Bolj plemenito nego preje se sicer tudi zdaj nI vel, pač pa nekam bolj predrzno. Tako na primer se je pojavila pri nekdanjem burkaču drzna potreba, norčevsti se iz drugih ljudi. Nagnjenju do grdobij z ženskim spolom se ni vdajal samo pri stari nsvsdi, ampak akoro še bolj odurno nego prej.
Kmalu je postal ustanovitelj mnogih novih beznic v našem okrožju. Videti Je bilo, da ima morda do sto tisoč ali kvečjemu kako mslenkost manj. Mnogi prebivalci mesteca in okrožja so se takoj zadolžili pri njem, seveda le na trden zastavek. V najzadnjem čaau je nekam zabuh-nil, umerjenost in premišljenost sta ga nekako zapustili; celo nekam lahkomiseln Je postal, pričenjal atvar tako in jo končaval drugače, zanemarjal se in se čedalje bolj upijanjal; da ni bilo še vedno tistega lakeja Grlgorija, ki se je bil med tem tudi sam doksj postaral in je časih malone kakor kak vzgojitelj pazil nanj, bi bila Fjodoru Pavloviču nemara slaba predla. Aljošev prihod je menda celo v moralnem pogledu vplival nanj, kakor da se je prebudilo v tem prezgodnjem starcu neksj, kar je bilo že zdsvnaj utihnilo v njegovi duši,
"Ali veš," Je pogosto ogovoril Aljošo, pozorno mu gledaje v obraz, "ali veš, da si podoben njej, krikulji?" Tako je Imenoval svojo pokojno ženo, Aljoševo mater. Krikuljin grob je ns-poaled pokazal Aljoši lakaj Grigorij. On ga je odvedel na naše mestno pokopališče in mu v oddaljenem kotičku pokazal ceneno, a lično ploščo od litega železa, na kateri je bil napia a pokojničinim imenom, atanom, starostjo in letnico smrti, spodaj pa celo vrezana nekskšna kitics s starinskimi nagrobnimi stihi, kskršne navadno uporabljajo na gomilah srednjih ljudi. In čudno, izkazalo ae je, da je bila ta gomila Grigorijevo delo. On aam jo je bil na svoje stroške postavil na grobu nesrečne krikulje, ko je bil Fjodor Pavlovič, ki ga je Grigorij že to-likograt naganjal z opomini zastran tega gro-
ba, naposled odpotoval v Odeso in mahnil z roko ne samo na grobove, ampak vobče na vse svoje spomine.
Aljoša ni pokazal na materinem grobu nika-ke posebne čuvstvenostl; poslušal je le Grigo-rijevo resno in rszumno zgodbo o postavi jen ju plošče, stal nekaj ¿asa s sklonjeno glavo in odšel, ne da bi bil rekel besedo. Od tistih dob ga morda vse leto vobče ni bilo na pokopališče. Toda Fjodoru Pavloviču je šel tudi ta mali pripetljaj do živega in to na kaj originalen način. Vzel je mahoms tisoč rubljev in jih odnesel v naš samostan za bilje v spomin avoje soproge, toda ne druge, ne Aljoševe matere, ne krikulje, ampak prve, Adelaide Ivanovne, ki ga je pretepala. Tisti dan zvečer se je napil do pijanega in je psovsl Aljoši menihe. Sam nikakor nI bil veren človek; bil je človek, ki morda še nikoli ni bil prižgal svečke za pet kopejk pred sveto podobo. Čudni izbruhi nenadnih čuvstev in nenadnih misli niso nič redkegs pri takih ljudeh.
Rekel sem že, da je bil zelo zabuhnil. Njegov obraz je takrat že rezko pričal o kakovosti in načinu vsega življenja, ki je bilo za nJim. Mimo dolgih in mesnatih vrečic pod majhnimi, večno nesramnimi, nezaupnimi in posmehljivimi očmi, mimo množice globokih gubic na majhnem, a debelušatem obrazku mu je vifcel izpod ostre bradice še velik podbradek, mesnat in podolgovat kakor mošnja, kar mu je dajalo nekakšno odurnohotljivo lice. Prištejte k temu široka usta mesojedne zveri in mesnate ustnice, izza katerih so gledale majhne škrbine črnih, malone segnitih zob. Kadar je izpregovo-ril, je slina vselej kar brizgnila iz njega. Sicer se je pa sam rad norčeval iz svojega obraza, čeprav Je bil menda zadovoljen z njim. Posebno rad je kazal ns svoj nos, ki sicer ni bil zelo velik, pač pa zelo tenek, s krepko, poudarjeno grbo: "pravi rimski," je govoril Fjodor Pavlovič, "s podbradki vred je to pravi obraz starodavnega rimskega patricija izza časov propada." Videti je, da se je s tem ponašal.
In evo, dokaj kmalu po odkritju materinega groba mu je Aljoša zdajci povedal, da hoče stopiti v samostan in da so menihi pripravljeni, sprejeti ga za novinca. Pri tem mu je pojasnil, da je to njegova vroča želja in da ga kot svojega očeta prosi svečanega dovoljenja. Stafi je že vedel, da je starec Zoaima, ki se je pokoril v samostanskem "kitu" (samotišču), napravil na njegovega "tihega dečka" poseben vtis.
"Ta njihov starec je seveda najčastljivejši menih," Je izpregovoril, molče in zamišljeno po-siušsvši Aljošo do konca, čeprav se ni skoro prav nič čudil njegovi prošnji. "Hm . . . tak tja "bi rad, moj tihi dečko!" Napol pijan, kakor je bil, se je zdajci nasmehnil s svojim dolgim, polpijanim nasmeškom, ki pa vendar nI bil brez premetenosti in pijanske zvijačnosti: "Hm . . . prav za prav sem itak slutil, da boš končal tako nekako, sli si moreš predstaviti? Baš tja si od nekdaj tiščal. Nu, kaj bi, saj imaš dva tiso-čska svojega denarja, to je tvoja dota, in jaz, angel moj, te nikoli ne zapustim in bom tudi zdsj plačal zate, kar treba, če bodo zahtevali. Nu, in če ne bodo zahtevali, Čemu bi se jim vsi-Ijevals, ali ne? Ti Itak trosiš denar kakor kak kanarček, po dve smei na teden . . . Hm . . . Veš, v nekem samostanu je takšna onega, predmestna pristavica, In vsi že vedo, da živijo v njej same 'samostanske žene', kakor jih tam imenujejo, kakih trideset glav jih utegne biti, mislim • • • Bil sem tam in veš, zanimivo je, kakopak, da je vse strašno rusko, Francozinj vobče še ni, a lahko bi bile, zakaj sredstev se ne manjka. Ce zvedo, bodo prišle.
(Dalja prihodnji«.)
apričevalo, napišite, da odpuščamo gospodarskega vodjo Kirjuš-kina zaradi tega, ker bo podjetje ukinilo mesta, za katerega ga je sprejelo v službo. Nu, saj veste,
kako se napiše takšna reč!" •
"Nu kaj pa je? Saj ima U mož dve sijajni priporočili. Zakaj pa naj ga odslovimo iz službe?"
"Iz njegovih listin ni čisto jasno razvidno, kaj je bil prej."
"Ce je tako, storite kar je treba, da čimprej izgine. Pri nas ne sme ostati v službi nihče, ki ga zasenčuje še tako rahel sum v pogledu preteklosti."
"In kaj mu napišem v spričevalo?"
"Kar hočete! Saj imate nekaj fraz v zalogi. Nu, napišite mu dobro spričevalo in recite mu zbogom r
0
Minilo je leto. Gospodarski vodja Kirjuškin je imel v žepu dvanajst spričeval in vsa so bila dobra. Kljub dvanajstim spričevalom pa je bil brez službe. Ko je tako iskal nameščenje, so mu povedali, da pri trustu "Napredek" iščejo gospodarskega vodjo. Napotil se je naravnost tja.
In glej! Kirjuškin je potegnil iz žepa dvanajst priporočil ter jih pokazal ravnatelju Ignatiju Petroviču. To se pravi, pokazal jih je samo enajst, kajti prvo je podpisal Ignjat Petrovič in tega je Kirjuškin zadržal v Žepu.
Ko Je Ignatij Petrovič prečital spričevala, je obstal od navdušenja.
'Takšnega človeka", je dejal, "smo že dolgo iskali. Nad leto dni smo ga iskali, pa nismo imeli srečne roke. Cemu se niste javili prej? Prosim vas, koliko pa zahtevate na mesec?" "Štiristo rubljev." "Velja! Dobili boste šeststo-rubljev. Zelo me veieli, da smo našli to, kar smo iskali. V enem letu smo le našli moža, ki nam je bil tako potreben!"
Gustav Strnila:
Pravljica
mabca

■■ .>■-; i <H ' ;
—rarnM Pi«tur».
Detektiv Yellow Cab Co. ustrahuje z revolverjem v roki čikaške šoferje, ki so prišli pi garažo kompanije.
Lepa je vrhniška okolica v pomladnem aolncu. Človek gleda in strmi. Svet se preliva v zlatu. Vse je kakor ena aama pesem Nekoč je živel tod otrok, majhen in nebogljen, siroški kakor zapuščena bilka. Samoten in neznaten je hodil okoli. S solzo v očeh je živel in gledal proti meglenemu mestu. Njegove oči so strmele In čakale razodetja. O troci so ga spotikljlvo dražili:
— Nam je enak, slabši kruh je od našega, pa se upira in sanja ri. Pretepimo ga, pa bo ozdrav jen!
In deček je bil tepen. Njegove oči so ostale žalostne. Nekaj mrkega je bilo v njih.
Otroci so se zaman jezili. Med njimi je bil in niso se ga mogl znebiti.
Deček je bil še bolj zamišljen Včasi se mu je v očeh nenadoma zabliskalo.
G. Kiklin:
Dvanajst priporočil
"Ignatij Petrovič" Je dejal tajnik trusta "Napredek" obrnjen k ravnatelju, "menda se še spominjate, da je pred štirinajstimi dnevi pri nas nastopil službo nov uradnik, vodja go*|»odsrskegs oddelka?"
"O, prav dobro mi je v spominu .. . Kako ae piše?"
"Kirjuškin."
"Kirjuškin, da. Nu, bilo bi do-bro, če bi si tega moia natančneje ogledali. Kako (ta kaj dela? Je marljiv?"
"Marljiv je, ne <la se tajiti. Ampak . . ."
"Nu. ampak?"
"Morali ga liomo oditloviti "
'Odsloviti? temu pa?"
"Iz njegovih listen ni razvidno, kaj je bil prej."
"Tako, tako? To ho pa treba preiskati! Ampak zdaj nimam čaaa za to, preoliW>>*n »cm i delom. Proaim uredite potrebno, da bo tidpuščen iz službe!**
'Toda zdi se mi, da bi bilo vendarle dobro pog\atl Krsjuškina in ga vprašati, kako in kaj .. "
"Ne Krajuškina, temveč Kir-juAktna !**
"Nu pa Kirjušklna. Torej pravite, da je marljiv pri delu?"
"Seveda je, to se pravi, slišni sem. da Je marljiv — sam ae nisem prepričal o tem. Mogoče je, da je slepar, vrag vedL Mogoča
'Skrčili so osebje. Izdali pa so mu lepo spričevalo."
"Hm, tako. Toda morali ga bomo odpustiti." "Iz kakšnega vzroka?" "Iz njegovih dokumentov ni
hlini marljivost zategadelj, da bi dobili o njem boljši vtis . . .*'
"Nu, če je Kirjuškin slepar, pustolovec In kdo ve ksj še, je naravno, da ne more oatati pri nas v službi."
"Saj nisem dejal, da je slepar» za to nimam dokazov. Najboljše bi bilo če bi ga odpustili čisto ti ho. Izgovorimo se, da moramo skrčiti število osebja!
"Ampak ali nič ne pomislite, da Im» hotel imeti od nas priporoči lo?"
"Ce bo to zahteval, mu ga bomo pač izstavili. Napisali bomo, da se je v tem času. ko je dela pri truatu "Napredek" prav do-| bro obneael.. .**
"Tako bo prav, tako. Kar napi šite mu apričevalo In odpuatlte ga; čim preje, tem bolje T
Tako Je bilo sklenjeno in kma lu sta bila direktor in tajnik trn sta "Napredek** zaposlena s dru gimi skrbmi.
"K našemu truatu Je prišel od trusta "Napredek."
"In kaj Je bil vzrok, da so ga talpustilir*
razvidno, kaj je bil poprej."
Potem je treba to atoriti čimprej."
"Da, čimprej. Ukrenite vse po-rebno za odpust. Napišite mu
Kmalu so otroci zvedeli, kam hodi. Smejali so se mu.
Čevljar Rakar je imel v kletki drobnega kanarčka s čudežno epim glasom.
Fantiček je hodil skrivaj pod, tisto okno v jutranjem in večernem mraku ter poslušal ptiča. Skrivoma je hodil, vendar so ga otroci zasmehovali kakor očitnega razbojnika.
Deček se je prestrašil, ko je videl, da so ga spoznali. Njegove oči so prosile, naj mu prizaneso, pa niso našle usmiljenja. Nekega dne so otroci utihnili. Potuhnjeni so hodili okoli njega in se mu askali. Dečkova duša se je bala, njegovo srce je zadrhtelo v prvi slutnji vstajajoče sence.
Potem so prišli otroci, cela procesija jih je bila. Prijazno so ga povabili, naj gre po kanarčka. Hinavsko so se opravičevali, ker so se norčevali iz njega. Zato mu poklanjajo drobnega ptička.
Deček je v tihem pričakovanju koprneče stegnil roko, ko so mu pokazali kletko. Potem je bolestno vzkliknil. V kletki je bila smrdljiva blatna kepa. Otroci so se smejali in se spakovali. Deček je trpel s sklonjeno glavo ves bled, z grozo v očeh.
Tedaj je prišel mimo čevljar Rakar. Videl je greh in grešnike ter zakričal:
— Gorje vam, otroci! Gorje vam, ker ste neusmiljeni z Janezom ! Storili ste mu krivico, ki ne bo pozabljena!
Čevljar je govoril resnico, kajti užaljeni deček je bil — Ivan Cankar.
a
Kadar se spomnim Cankarja in prijatelja Mihevca, ki mi je to pripovedoval, mi spolzi spomin v mladost, v tisto tegobno
Listen to the Yugoslav Radio Boor of
PALANDECH'S TRAVEL BUREAU ANO FOREIGN EXCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to t 53(1 8. Clark St., Chicago. - Hsr. »006
uro prvega razočaranja, ki jo mora vsak doživeti. Mnogo jih je, ki pozabijo nanj, a kdor ne pozabi, temu ostane za vse življenje bridek spomin na uro, ki mu je zagrenila mladost.
Ali ste že naročili Prosve-to ali Mladinski list STojemu prijatelja ali sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, Id ga za mal denar lahko poiljet* svojcem v domovino.
VASE DRUŠTVO
Koliko je vredno Vaie druitnj stanova, zbbr, klub, ali dom? ■ Da-U zasluti, da tudi iiria j« i s ve zanj potem "Narodn*t sarja", ki bo uvritil upi* 0 6,000 raznih organizacij?
Ako čast Vale orgsnizacije zasluži, pošljite takoj (1) njeno
(2)	kje in kdaj obdržaje svoje
(3)	imena predsednika, tajni blagajnika, in (4) društveno "NARODNEMU ADRESARJU/ Fifth Avenue, New York City.
(Ni treba vposlati podatke fk podružnic naših Jednot in Zvei).
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO
TROVER'S ELIXIR OF BITTER WOVE
Mnogokrat * ^^ MMgv wtm ^ odpravi , 144 a. Wells au »»«ago. HL neprebavnoêt I jW + immbM • in zaprtnico J ¡^


NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pa sklepa 10. rsdne koavencija aa lahke naroči na Ust Prosu« k prišteje eden, dva, tri, štiri aU pat šlanev Is aaa družine k eal strti, nini. List Praaveta ataas sa vsa enake, sa ilaae ali asilaae HM m eno lata« naročnino. Ker pa člani še plačajo pri sasasieata tU» m tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsroks, reft, t Ja list predrag sa Ilaae S.N.PJ. List Prasveta Ja vaša lastnin a gotovo Ja v vsaki družini nekdo, Id bi rad «tal list vsak dss. Cm liata Praaveta Ja:	TU
Za Zdrai. država in Kanade. M JO
1 tednik In..............4J0
S tednika In....... .....MS
S tednika in.............Mt
4 tednika In............. 1.20
B tednikov In............ niš
Za Evrope Je..
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsote doaarjs sM Kes* Order v pismu In si naročite Prosveto, list, U Je vaša lastaias.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teb članov preneha biti lin SNPJ, ali «e aa preseli proč od družine In bo zahheval sam mj M tednik, bode moral tisti član is dotičns družine, ki j« tako skop* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti apravniitv« listi, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega s« «ton, tedaj mora upravniitvo snišati datum sa to vsoto naročnika.
PROSVETA, 8NPJ, 2657 Bo. Lawndale Ave^ Cbleafo. Ill
Priloženo pošiljam naročaiao sa lint Proevete vsote 9......
Ime....................................čl. draštfs št...
Za Cicero la Chicago Je ...im
1 tednik In........ .....U!
I tednika In.............Ut
S tednike In..... ....... IH
4 tednike In.............U»
I tednikov In............UT'
«fi*oo
1)
Naelav ......................................................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji nsročnlnl od slsdsčik ílssw moje družine:
.....................................ČL drnštvs It........
)
d drnštvs št. ČL droit?a It. .ČL draštva it
Méate
.Država
Nov naretnlk..................Star narečaik.
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
▼ tiskarsko obrt spadajocajdi
Tiaka vabila sa veselice in shode, vizitnice, knjige, koledsrje, lepake itd. v slovenskem, hrvitij slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem jeziku in
VODSTVO TISK ARN B APELIRA NA ČLAM** S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje eodatvo tiskam« Cene smerne, aatjsko šele prvo vrste
Pišite po informacije aa aaalev:
S.N.P.J. PRINTER*
ms?4t ml LAWNPALB AVENITI
Telefon Rockwell 49*4	. |
CHICAGO, ILL.
Tete. •» 4nS* ne «elle takM e«e
«ovl letalakl šoli, katero Je m% jetaka ilada zgradila v Ml**«.
Naročite Mladinski Hat, najboljši