Insoratl b« sprejemajo in volji tristopua vrsta :
8 kr., ril K.) tiska Hirat,
1" II »i M II fi II
n ii n n 3 n
Pri večkratnem tiskanji no cena primerno »manj&n.
Rokopisi
»e ne vračajo, nefrankovana
pisma so ne sprejemajo.
N ročnino prejema opravnistvo V adnnistrncija) in eks) edicija na H ar. in trgu Ii. fit. Iti.
Pilititii lisi u sloveosKi uarotl.
Po poŠti	projeman velja :
Za celo leto	. . to K|. _ |(r
nu pol leta	. . ii ,, — ,,
za četrt leta	. . 2 50 ,
V administraciji velja: Za celo leto . . H gl, 40 kr ca pol leta . . . 4 „ 20 „ r.a četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljubljani na iloiu pošiljali velja 60 kr. več na leto.
VredniMvo j" v Kravji dolini iS tov. 26.
Ijhaja po trikrat na todon iu sicer v torek, četrtek in soboto.
lilij bo iz Nemčije ?
Ko so so v Rusiji pokazale nihilist fine prikazni, vpili so vsi nemški časniki škodoželjno', da je Rusija vsa spodjedena, da bo sama sebe uničila, da jej preti strašna pre-kucija. Da je tudi v Nemčiji dosti gtijilega, in morda več nego v Rusiji, tega v svojem samo-dopadajenji in samomalikovanji nikdar niso hoteli videti.
Če pa s treznim in nepristranskim očesom pogledamo v obljubljeno deželo naših nemškutarjev , prepričali se bomo, da Nemci niso ravno naj bolj srečni ljudje na svetu. Še tisto malo svobode , kar so je imeli, jim bo zdaj vzeto.
Ravno poroča telegraf, da je nekdo zavoljo žalenja cesarja na Pruskem dobil štiri leta težke ječe. Tako se bodo najbrže prepovedali vsi ljudski shodi, časopisi ojstro nadzorovali, in ustanovljenje društev mordn čisto '/ubranilo. Je li pa to srečna dežela, kjer si že nihče več dihati ne bo upal V Ali pa moremo cesarju in sve tovalcern zameriti, da skušajo zavarovati vla darja pred morilnimi napadi ? Svobodne postave so omogočile, da se je socijalizem vtr dil in razširil, občna volilna pravica pomagala Je socijalistom, da so si priborili petnajst sedežev v državnem zboru ; svojo zahvalo za svobodne postave izražujejo s tem, da hočejo na vsak način cesarja umoriti ; ali so ta ne sme braniti? In so mar ne bo po služil svoje silne moči, da bo zadušil z njo svojega smrtnega sovražnika?
Take so tedaj razmere na Nemškem , da cesar ni več življenja varen, in du si ne bo upal več na ubce stopiti, da si stojita državna oblast in socijalizem kot smrtna sovražnika
nasproti, da se je bati strašnih prekuci), da je vse nezadovoljno. Vkljub Francozom vze tim pet miljardam jo revščina v diželi, vso se porabi za vojske in katione, nihče ne pri skrbi ljudstvu dela, selijo se v Ameriko, drugi domii stradajo in se roto v socijalističmh klu bih; južna Nemčija je lo nerada v zvezi s Prusijo, ker mora prehudo vojaško breme 110 siti, in pri tem nobene svobode nema; vladarji hesenski, hanoveranski in drugi še vedno skušajo nazaj debiti svojo dežele, — to je podoba novoskrpane Bismarkove Nemčije, ki nam jo nemškutnrji vedno v izgled stavljajo, ter bi še nas radi Nemčiji izdali.
Nemški listi sami priznavajo, da Nemci druge osode vredni niso. Tako pravi berlinsk list: „Mi nismo še zreli za državljansko svobodo." V istini , narod, prod katerim njegov lastni vladar in maziljeni kralj 111 več življenja varen, tak narod pač ne zasluži tako svobode, kakor jo ima ua pr. angležki narod. Atentatov (napadov) se je že več zgodilo , da bi se pa osnovala cela zarota zoper življenje lastnega vladarja, to je novo. Angltži, Francozi imajo svobodo, imajo denar, imajo red iu postavnost, imajo varnost življenja in imetja; zmagovalna Nemčija pa nima druzega, ko svoje bajonete, sicer pa revščino, nezadovoljnost iu preganjanje : prej so proganjali „Wolfe", potem katoličane in duhovne, zdaj pa bodo preganjali socijaliste. Svoboda tam nikdar ni cvetela, in potem nas hočejo situ prišli Nemci podučevati, kaj je ustavna svoboda, in vpijejo po svetu, da so le oni sami pravi oznanovalci svobode, mi pu strašni absolutisti. Naši nasprotniki naj zanaprej tedaj molče o svojj blaženi Nemčiji, in naj veseli bodo, da so v Avstriji, kjer je
I vendar dosti laglje dihati, kakor pod prusko , pickelhavbo."
Vprašanje pa nastane, kaj bo iz Nemčije, če bo to tako naprej šlo ? Odkar so pustili, da so brezverski in materialistični aposteljni spodkopali narodu versko prepričanje, od todi se ne pripozna nobena avtoriteta (veljava), nobena oblast več: dokazovali so, da katoliška cerkev ni Iložja naprava, ampak človeška sleparija ; če pa cerkve ne spoštujejo, koliko monj bodo spoštovali državno oblast, ki po njihovem nauku ni vredjena po milosti božji, ampak milosti naroda ?
Francoska nam dajo v tem oziru strašen izgled. Tudi tam so najprvo modrijani in pisatelji spodkopali verski čut in zvestobo do kralja; ko so imeli večino naroda za seboj, pričela se je tista grozna prekucija , ko so razčlovečeni divjaki pomorili okoli dva miljona ljudi. Ali se ima Nemčija kaj boljegu nadejati V
Vprašanje je pa, ali se bo južna Nemčija, ki ima še zdravo katoliško jedro v sebi, še dalje hotela vklanjati protestantskemu severu, ki je po brezverstvu že ves razjedeu , in bo morda kmalo silovitim klativitezem v oblast prišel? Ali mora tudi katoliški jug zavoljo razdivjan.ega severa vse zatiranje svobode iu izjemni stan pa nezdrave odnošaje vkupno pretrpeti? Ali ne bode prve ugodno priliko porabil, da se zopet na svoje lastne noge postavi ? Potem je pa tudi mogočnosti Nemčije odklon-kalo. In mi Slovenci, ali bi ue bila največa nesreča za nas, ko bi nas ta silnostna država res anektiralal Ze brezobzirno zatiranje Poljakov na Poziianskem nas tiči sladkosti pruske vlado, mislimo si potem še pruski milita-
Voltairjeva slavnost.
(„CW' St. 12!)) Stari bedak Viktor Ilugo je rekel pri Vol tairjevej slavnosti, da je francoska revolucija Voltairjcva duša. Tudi bedaki govore včasih resnico. Naj dobe Marx, Most, Ilebel, Liebknecht po svojej smrti podobnega slavnostnega govornika zrelega za norišnico in ta bo nastopajočo socijhlno revolucijo lahko imenoval dušo Mmxa, Mosta, Bebla, Liolikneclita iu morebiti tudi dušo lliilelna in Nobiling«. Kar so govo rili francoski filozofi pred sto leti, prav to govore tudi sedanji socijalisti. „Kcrasez 1'infaine." »poteptajte cerkev", „poobosimo in .post.ro-Ijimo kralje". Morebiti se tudi črez sto let najdejo svobodomiselni in socijalistični listi, ki bodo slavnostno slavili veleduhove Marxn, llodelna in Nobilinga. Kako se to vjema? Na jednej strani ima tukajšni svobomiselni list govor Victor Ilugo v, a na drugoj trpko obsodbo kraljomorstev ! Konservativno federalistični (I) list jo pri tem imenoval katoliško duhovne tepce, ki imajo v možganih samo vodo, a kmalu potem je zagrnil Bvoj obraz z razjarjeiijem in
oprovrženjem Nobilinga in to ravno pred končani 111 polletjem, ko se ima to ,,<luhovstvo z vodo v možganih" zopet na ta list naročiti. To se imenuje doslednost.
Tem, ki uče razdejanje altarja iu prestolov, so pišo eleže, tisti pa, ki to v dejanji vrše, se imajo obešati I Voltairjem se stavijo pan-tlieoni, a Nobilingom viselice. To je moderna doslednost, svobodomiselnega in »konservativnega" časnikarstva, to je doslednost političnih in Hocijalnih farizejev, kateri spuste morilca, če ima lopo suknjo in nekaj denarja, u morilca v delavskej obleki odvedo na viselice. Ravno tu leži socijalno zlo, da so zločin in čednost spoštujeta po suknji.
1'hil. dr. Nobiling, ko so toliko ozdravi, da bo zamogel iti pred sodnijo, vzame leliko seboj Voltairjevo spise, knjigo francoskih iu nemških filozofov, predavanja vseučilišuih profesorjev (atheistov brezbožnikov) in iz njih sodnikom dokaže, kako se očitno in pod pokroviteljstvom veljavnih gospodov oznanjujo na vseučiliščih najgrobejši materijalizem, živalski boj za bitje, očitno nasilstvo, politika krvi iu
železo, jemanje celih dežel, konfiskacija premoženja cerkve in zmaganih vladarjev, kako se vsa vera proglaša za vražo, neumrjočnost za nesmisel; kako prepovedujejo profesorji narodnega gospodarstva s svojimi theorijami odiranje revežev in tu, ko so v zborih in po vseučiliščih zasramuje in zaničuje božja in človeška veljava, ves čut za pravico in resnico in tu — kramarski filistri, upravitelji bank ii. la Olen-lieun, časnikarski lakaji i. t., d. — — — se ve potem je res čudno, odkod se je vzela so-cijalna demokracija in odkod prihajajo kra-Ijomorilci I
Napadeni cesar Viljem je spoznal pravi izvir, odkoder prihajajo kraljoniorilci in soci-jalna demokracija, 011 hoče, da bi atheisti ljudem vere ne jemali, ali njegov vsegamogo-čni minister, mož krvi in železa, neče , kot bivši zaveznik socijalistov , nič vedeti o tem, zakaj, kdor se jodtioč hudiču zapiše, ta se mu več no izbriše iz knjige.
I11 zato le tako naprej: Voltairjo slavimo in Nobilingo obešajmo, tako tirja politična logika!
rizem, in še le zdaj preteči državni absolutizem, ki bo z železno roko zadušil vsako svobodno gibanje, in tako bi se nam v blaženi Nemčiji godilo. Zares nas tedaj ne bi mogla veča nesreča zadeti, ko ta, da bi se spolnile želje naših velikonemcev, kojih geslo je „deutsch bis zur Adria". Držimo se toraj trdno naše ljube Avstrije, in skušajmo pripomoči, da se Avstrija kmalo vtrdi ua podlagi vsem narodom pravične federalistične sisteme, in da se odpravi ponemčevalua politika, ki hote ali nehotd Prusiji na roke dela. Naj si pridobi Avstrija srca svojih narodov s spra-vičuim iu pametnim vladanjem, z resnično bvo bodo iz z dobro gospodarsko politiko, potem si tudi naši Nemci ue bodo želeli pruskih izjemnih stanov in pruskih ječ. Tako se zamore nova nemška država, kakor je bila z mečem vstvarjena, le z mečem skup držati; svoboda pa tam ne more biti domu.
Liberalizem in dogodim v Beroliou.
Kedarkoli se kje kaj hrumečega, žalostnega ali veselega zgodi, se ljudje poprašujejo po vzrokih, kajti brez vzrokov se v javnem, posebuo političnem življenji ne zgodi nič. Streljanje po nemškem cesarju je pa dogodjaj, ki je ves svet pretresel in sili človeka k premišljevanju. In res, ni ga politikarja, ki bi ue iskal po vzrokih. Oglejmo si nektere take ljudi, kako sodijo o napadu na nemškega cesarja.
Liberaluhi so tako nekako poparjeni. Res da nočejo nobene krivde te dogodbe nd, se vzeti in jo odbijajo odločno od sebe ; vendar jim to pomaga toliko , kakor u. pr. očetu , ki je pustil sinu igrati se s puško in je koga ustrelil, če reče, da ni sam streljal. Kriv je tega vendar-le kolikor toliko, ker otroku puške ui skril, čeravno je vedel, da jo v roko jemlje; kako rabiti jo, ui treba posebnega poduka, tega se človek že sam od sebe nauči.
Da je socijalizem, tedaj tudi socijaldemo-kratizem dete ali izrastek liberalizma, to so ue da nič več utajiti, naj se liberalci očetovstva še tako branijo. Le toliko je resnično, da je tu sin hujši od očeta, kar se pa tudi v navadnem življenji večkrat zgodi. Oče liberalizem uči popolno prostost o vsem, o veri in socijalnem življenji. Sina se prime to in še več; tako postane po zmesi liberalizma z brezver-stvom — socijalist. Ta vrsta ljudi se je za~ redila najprej ua Francoskem v začetku tega stoletja, le da so se tam imenovali „komu-nisti", kar je pa euo in isto s ,,socijalisti." Od tam se je preselila v Belgijo, tudi na Angleško iu ponujala se po vsem svetu, njeni nauki so se prijemali posebno tam, kjer jc vera pešala. V Avstriji niso mogli dobiti trdnih tal, pač pa v Nemčiji, posebno na Pruskem. Kjer se namreč preganjajo tiče, zarede se gosenice, črvi in druga golazen. Ko so v zedinjeni Nemčiji jeli preganjati duhovne, brž ko si mislili socijalisti: „Zdaj pa postane pro' štor prazen za druge; dajmo in zaseditno ga mi." Šli so in jeli se še celo razširjati, kar je bilo prav lahko , ker so pruske sodnije imele opravil čez glavo s „kulturnim bojem". Tako se je zaredil socijalizem prav na tak način, kakor se zarede gosenice na vrtu, kjer gospodar nima časa in jih ne zapazi — zato, ker ima preveč opraviti s preganjanjem tic. Tako se spridijo ljudje do kraljevih morilcev.
Kaj pa drugi ?
,,Da bi bil to storil vsaj kak Francoz, hoteč maščevati se za leto 1870," mislijo Prusi.
„Da bi bil morilec vsaj katoličan, ki bi bil napadel cesarja zato, ker je dovolil pre
ganjanje katoliških duhovnov" — zdihujejo sovražniki katoliške cerkve, posebno judje.
„Da bi bil vsaj Poljak, Čeh, sploh slovanskega rodu, a ne Nemec," ječ<5 sovražuiki Slovanov.
, Da bi bil vsaj zmešan na pameti," zdihujejo slednjič tisti, ki povsod oznanjajo in povzdigujejo slovo po liberalizmu zedinjene in po kulturnem boji očiščene Nemčije.
Ali vsega tega ni. Ne le zadnji — oba, ki sta streljala po nemškem cesarju, nista vsega tega nič. Nobiling je celo doktor, tedaj gotovo po najnovejših nazorih izobražen dostojanstvenik, ni katoličan, ampak protestant, ui Francoz, ampak Prus, ni Slovan, ampak Semec in celo ne zmešane pameti, ker je storil to s premišljenjem. Ali ni to res strašna zaušnica vsem gori navedenim ljudem."
ltecimo, da bi bil zločinec Francoz. Kak hrup bi bil to, kako psovauje! „Ker niso mogli p. n. Francozi naši vojni do kože, pošiljajo nam zavratne morilce za cesarja —" bi bilo donelo po vsi Prusiji.
Da bi bil katoličan! ,,Le brž na vislice z duhovni, z drugimi pa, ki niso nič vedeli za napad, ven z dežele—" tako bi bilo odmevalo po protestantovski Nemčiji in povsod, kjer imajo judje kaj glasu.
Da bi bil Slovan I Juhej! To bi bila piča za sovražnike Slovanov ! „Ven z morilci kraljev — Slovan je tolovaj, pod meč, na vislice ž njim," bi bilo douelo ne le po Prusiji in Nemčiji, ampak malo da ne po vsi Evropi.
Ker pa v tem jajcu novošegnega liberalizma in brezvrstva še celo z drobuogledoin ni najti najtanjše dlake, zato so gori omenjeni ljudje popolnoma poparjeni, morda jih strel še huje boli, kakor cesarja Viljema. Vse njihovo delo je bilo namreč ne le zastonj, ampak celo pogubno, sad njihove setve je strupen in ne morejo se vbrauiti očitanju vesti, ktera jih dolži, da so tega krivi ediuo oni, nihče drugi. Vera je državi to, kar posestvu ob dereči vodi jez in strelobran na strehi ; poderi oboje in nikdar nisi varen ognja in povodnji.
Malokteri oče si more umiti roke v nedolžnosti, čo je sin hulodeluik. Tako si jih tudi liberalizem ne more o tem, kar počenja socijalizem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. junija.
Avstrijske dežele.
Cesar po uazuanilu poljskega lista „C^as" meseca septembra pridejo v Galicijo k vojaškim vajam pri Vodovici. Kedaj da pa ce-sarjevičRudolf odpotuje v Prago, še ni določeno.
os|iosl4a zbornica je 8. t. m. sprejela več od državne zbornice sklenjenih postav o nagodbi z Ogersko. Samo §. 40 bankinega štatuta je ostal, kakor ga je bila določila gosposka zbornica. Vlada je tedaj svoj namen dosegla in pogodba med Cislo in Translo je dovršena. Bodo pa li narodi z njo zadovoljni ali ne, to se bo še le pokazalo, kakor sploh napake navadno še le pozneje pridejo na dan. Zbornica poslaucev je sprejela postavo o pokritji GO milj. gld. dovoljenih grofu Andrasyu. S tolikim hrupom in ponosom stavljeni nasvet Giskrov, da naj grof Andrassy prej dokaže potrebo zahtevanega kredita, je ostal tedaj brez dejanskih nasledkov. Pri tej priliki sta govorila tudi naša slovenska poslancu Vošnjak in Herman proti Andrassyevemu programu glede iztočue politike monarhije. Dr. Vošnjak je dokazoval, da je njegova omahljiva politika Avstrijo pripravila v popolno osainljenje, ter
jc madjarsko politiko imenoval cigansko politiko, zarad česar je predsednik govornika pokara!.
Delegaciji ste 8. t. m. sklenile svoje letošnje delo in grof Andrassy sporočil je poslancem najvišjo zahvalo. Za skupne stroške ste določile po skupnem porazumljenji 106,073.466 goldinarjev.
Viiaiije države..
Kongres se prične jutri v Berlinu, kjer so dotični pooblaščenci že došli, kterih imena smo po večini že unidan objavili. K temu naj danes še dostavimo da se bodo v imenu Turčije kongresa vdeleževali Grk Ka-rateodori kot prvi, Mehmed Ali paša kot drugi iu Saadullah hej kot tretji pooblaščenec. Italijo bosta nadomestovala grofa Corti iu de Launay, Rumunijo ministra Bratianu in Co-goluiceano', ktera spremljata še poslanca Sto-urdza in Ferichini., Srbijo pa Itistič. Kako o kongresu sodijo Rusi nam kaže „Russkij Mir". On pravi: „Ne mogoče je misliti, da bi mi prevzeli nalogo premaganega, ki mora v vsem odstopati ošabnemu zmagatelju , ne za-ltevajoč ničesar v zameno. Se li nam, ki smo si priborili s celimi potoki krvi sanštefanski mirni dogovor, spodobi odreči se sedaj| od jednega dela našega dovršenega podvzetja, po povelji nekaterih nepovabljenih evropskih varuhov — diplomatov. Prikrajšanje tega , kar smo dosegli za krščanska plemena na vzhodu, se kaže popolno nesmiselno s stališča zdravega človeškege čuvstva."
črnogorski knez se je pri vnanjih konzulih zopet pritožil, da se Turki sini ter pomičejo iz sovražnih namenov. Pa turški poveljnik je odgovoril jako pomirljivo.
Blumiiuslia zbornica je dovolila 2 milj. irankov za '.vzdrževanje armade. Dokler se Bratianu ne povrne iz Berlina, bode Iiosetti predsedoval ministerstvu.
V pruskih listih je pred nekaj časom vse mrgolelo naznanil: zdaj so tega duhovna prijeli in zaprli, zdaj so tega izgnali, temu iu temu so toliko denarne kazni naložili itd. itd., zdaj pa je v vsakem listu brati enakih poročil o socijalnih demokratih, ktere begajo, stiskajo, zap.rajo, izprašujejo, sim ter tje lajhajo itd. Ker unidan državni zbor ni hotel pritrditi postavi o zatiranju socialnih demokratov, zahteva Bismark od zaveznega sveta, da naj se državni zbor razpusti in meseca julija razpišejo nove volitve, ker od prihodnjega zbora pričakuje, da se bode rajši vdal njegovim ukazom kakor sedanji. — Nobiling se počuti že nekoliko bolje in upajo, da ga bode sodnija ta teden že za-mogla izpraševati. V gostilno imenovano „Ja-gerkeller," kjer je Nobiling navadno kosil, zahajala sta z njim še dva človeka, ktera so to-čaji imenovali Poljca iu grbca. Po napadu na cesarja sta oba izostala iz omenjene krčme. Kakor se poroču, ju je policija 7. t. m. zasledila iu zaprla. Tudi več drugih ljudi so ,,zarad razžaljeuja Veličanstva" zaprli in tovarnarji iz službe devajo delavce, ki so v zvezi z socijal-demokratičnimi društvi in razširjajo hujskalua pisma. Vsled tega je med delavci velika nezadovoljnost in razdraženost, ki utegne Bismarku delati še hude preglavice. V Berlinu so policijo pomnožili za 200 mož, pa tudi vojaki čuvajo po kosaruah, da bi pomagali krotiti ljudstvo, če se vname kaka vstaja. Cesar Viljem se po vradnih naznanilih jako dobro počuti in je te dni že 8 ur sedel v naslanjači. Privatna poročila pa trdijo, da nevarnost še ui odstranjena ter se sklicujejo na to, da je cesar vla-daratvo izročil kraljeviču, kar bi ne bil, če bi se počutil tako dobro.
Izvirni dopisi.
Iz škoftc Tinke G. junija. (Pevski zbor.) 0(1 mnogih strani se čuje o delovanji pevskih zborov; le od naše ljube Loke, ki je za Ljubljano razven Kranja največje mesto na Gorenjskem, ni čuti enacega glasu. — Loka res nima pevskega zbora), a nemogoče vendar ni vzbuditi ga, ker je ljudstvo zelo nadarjeno in ima tudi veselje do godbe. Dokaz temu, da več gospej in gospodičin svira izvrstno na glasoviru ali citrah, v čemur se jih je večina izobrazila v tukajšnem samostanu pri čestitih gospeh Uršulinaricah.
Pri našem ,,jour ixu" v sobotah zvečer se po govoru dotičnega predsednika uavadno prav kratkočasna debata razvije , konečno se hoče veselica venČati s petjem; glasove slišiš prav dobre, samo ubranega petja ne, ker to ni mogoče brez vsake vaje.
Kako prijazno iu častno za Loko bi bilo, ko bi hotli gospodje , ki na ljudstvo mnogo vplivajo, s svojim delovanjem primoči k osnovi pevskega zbora, pri kterem naj bi se ne oziralo na stan, temveč le ua odgojo pevske umetnosti.
K temu zboru bode obče spoštovani, marljivi in pravični c. kr. okrajni sodnik, gospod dr. Kravs gotovo rad pripomogel, ker je tudi sam dober pevec in muzik. — Prečestiti gospod Šoklič, uaš mestni župnik, v vsakem govoru razodeva milodoniči svoj pevski glas; tudi on dober pevec, ue bode ničesa zamudil, kar bi v zbujenje pevskega društva pripomoglo, ktero naj bi gojilo narodno iu cerkveno petje.
Koliko bi lahko vsi štirje gg. učitelji naše dečke ljudske šole v zaželjenem zboru petje pospeševali, ker so vsi štirje izprašani orgljavci, kar je morebiti na malokateri čveterorazred-nici, najditi. Zlasti vodja šolski g. Sadar, znani komponist „Citalnica marša'" v spominj otvo renju Starotrške čitalnice poleg Loža, bi za-mogel koristiti mnogo s svojimi muzikaličnimi močmi. Ne mislim, da bo.io gg ravnatelj šolski in tovariši še dalje imeli zakopane svoje talente, temveč dali jih bodo na obresti, sebi na čast, narodu pa na korist.
Nadjam se, da bodo omenjeni iu drugi gospodje, vrli narodnjak oče župan z vsemi meščanim v povzdigo našega mesta skupno delovali iu, kakor zvesti državljanje najbolj vdaui svojemu presvitlemu vladarju , držali se bodo tudi njegovega načela ter „viribus uui-tis" — zediujeniun močmi — osnovali v kra kom času zaželjeni pevski zbor , s kterim se bode tudi Loka lahko pouašala.
Ik (■oricc, G. junija. Predsedništvo političnega društva „Sloge" je objavilo sledeči času prav primerni oklic : Rodoljubom 1 Slovenski rodoljubi! Prevažni so sedanji časi za nas Slovencc , posebno za nas , ki živimo na Goriškem iu sploh na Primorskem. Zato m o ramo biti pozorni, delalni, neutrudljivi in iskreni za svoje narodne pravico. Kje pa imamo naj bolje sredstvo za to ? Gotovo v narodnem po litičnem društvu „Sloga", ktero ima za svojo geslo „složno varovati najsvetejše narodne pravice", še pogrešamo v imeniku Sloginih društvenikov mnogo imen, kterih nositelji so znani po svojem rodoljubji in po svojej sposobnosti za narodno delo, na pr. mej ča-stito duhovščino, mej učitelji , župani in drugimi veljaki. Še čaka naše društvo mnogo prav važnih in pomenljivih vprašanj, ktera treba rešiti tako, da si zagotovimo trduo bodočnost V siogi je moč; zato naj vsak pristopi v kolo narodnih delalcev, da močni in složni hitreje dospemo do svrhe narodnega programa. Na,
se nikar ne odtegujejo posebno župani, občinski zastopniki, in naš glas naj doseže tudi za narod vselej gorečo čast. duhovščino; komur ni kaj po volji, naj svobodno izrazi svoje misli in želje v društveuih zborih: Vsem ni mogoče nikdar vstreči, a po vzajemnem porazumljenji se vendar pot vgladi za skupuo delovanje. Po-snemajmo druge narode, kako oni v velikanskem številu sodelujejo v svojih političnih društvih. Pokažimo tudi mi, da se zavedamo svojih dolžnosti, da čuvamo prav sedaj v teh osode-polnih časih nad svojo narodnostjo.
Na rodoljubna srca tedaj trka in vabi k obilnemu pristopu predsedništvo slov. politič. društva „Sloga."
V Gorici 5. junija 1878. 8'fi TrNt.il, 7. junija. (Voltaire, La-h o n i, E d i n o s t.) Naši brezverci so letOB imeli svoje šmarnice : politično društvo „Pro-gresso" (napredek) jo ramreč napravilo slav-nost na čast Voltaire-ju, 30. p. m. v istem gledišči, v katerem so se malo dni poprej predstavljale žive podobe iz trpljenja Kristusovega! roda za „stoletnico" takega slavnega in velikega moža, kakor jo brezvercem Voltaire, bila je ,.slavnost" "prav ,,revna in majhna": ves program je obsegal gola dva govora in se je vršil vpričo prav pičlega števila pošlušalcev. Ako primerjamo to „slavuost" s slovesnostmi, ki jih obhaja katoliška cerkev vso dni meseca maja in vsako leto in katere obiskuje velika množica vernikov; moramo spoznati, da je v našem ljudstvu vendar še veliko več vere, nego nevere. Društvo „Progresso" pa jo s tem pokazalo očitno svoje rogove v verskem oziru ; v političnem oziru jo imelo dozdaj že večkrat priložnost jih pokazati. —
Lahonski rogovileži so se spet začeli gi bati. V nedeljo so razgrajali pred laškim kon sulatom, potem pa skrivaj nabijali vporna naznanila po vogl h ; policija jih je nekoliko prijela na delu ter zaprla. V istem času so se vršile lahonske demonstracije tudi na Goriškem, kar kaže, da so Lahoni med seboj porazum-Ijeni. Z zapori vlada ne zaduši zarote, temveč jej mora tla izpodbiti, da ne bo imela na kaj se naslanjati.
Naše polit, društvo „Edi:iost'.' je s skle pom, sprejetim v zadnjem (XVIII.) občnem
zboru svoje delovanje raztegnilo na vse Pri-morje, zlasti na Istro, kjer o narodnej zavesti ni bilo dozdaj ni duha ui sluha ; sedež društva bo v Trstu. Dobra misel, pa težko delo Rog daj srečo! *)
^'i&n, 3. junija. (Srbi in Turki. Ne zamerite, ker je že toliko časa preteklo odkar Vam nisem pisal, — pa saj si lahko mislite, da v takih burnih, viharnih časih rod kokrat človek toliko časa ima, da svojim naj-iskrenejima prijatlima pisati more. Pa tudi sedaj Vam obširneje ne morem pisati, ker niti sam zato spremljan, niti pak se mi to zastran kritičnih časov ne dovoljuje. Jaz sem, hvala Rogu, zdrav in srečno i druga vojska izvršil Od slovenskih sinov sem edini tukaj. V obče naša stvar dobro stoji; pripravljeni smo za vsaki hip in vsako nevarnost, ali imamo nado da se zadeve mirno rešijo. Po zavzetju Niša ostal sem tukaj. Niš je lopo mesto, krasna i rodovitna okolica, kakor sploh po celej oslo bodeuoj zemlji. Narod je izvrsten iu prijeten Tudi je tukaj še mnogo turških rodbin -T ure i sami se srečnoje občutijo po našo vlado, kakor pa proj. Drugikrat pisati hočem Vam več.
*) G. dopisniku: Vest „Triostorce", o kte nam pišoto, jo čisto zlagana in Vaša misel jo tud naša. Vrud.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. junija.
(Zakrament su. birme) podelili so biuko-štne praznike veleč, knez in škof 1-133 otrokom.
(O binkoštnih praznikih) je bilo v Ljubljani gibanje živahno. Dunajski vlak je v nedeljo pripeljal okoli 700 tujcev , ki bo Be na poti v Postojno tu ustavili, med njimi tudi nekaj — tatov. Ti, elegantno oblečeni, so merili na žepe potujočih. Tri so v Ljubljani prijeli in sicer tako-le: Iz Ogerskega se je peljal jud in trije elegantni gospodje, ki so vedeli, da ima več denarja pri sebi, a vendar ne, kje da ima spravljenega. Da bi to izvedeli, dajo mu po daljšem in prav prijaznim razgovoru svoje fotografije. Jud jih vtakne v list-uico, kjer je imel denar, iu to pa v žep tako, da so tatje videli, kam jo je djal. Pozneje je pa fotografije drugam spravil in to je bilo tatovom v pogubo. Ko je namreč v Ljubljani stopil z voza in zapazil, da mu je denar (menda 700 gld.), ukraden je brž pokazal fotografije policiji na kolodvoru in kmalo so jih našli po teh med tujci ter jih zaprli; bili so menda tudi že prej telegratično naznanjeni ljubljanski policiji. — Zato bo menda bili tudi po vseh postajah napisi, ki so svarili pred tatovi, tudi Postojni, a le nemški in laški v znamenje, da ali med Sioveuci ni takih tičev, ali da ti nimajo kaj, kar bi se jim dalo ukrasti. — V Postojni je bilo sila veliko ljudi, pa silna dragimi, kakor vselej. To Postojni ni v posebno čast.
(t G. Jožef Debever). Našo domačo stranko zadela je zopet jako britkazguba. Po daljšem bolehanji je namreč 10. t. m. zjutraj okoli 3. ure umrl obče znani in spoštovani rodoljub lovenski g. Jožef Debevec, posestnik ua Tr-aški cesti. Ker seje že nekaj časa siin čutil jako abega, podal se je bil 4. t. m. v Bled, da bi so tam v mrzli kopeli, ki mu jo nekdaj prav dobro teknila, okrepčal. Toda postajal je čedalje slabeji, in že !). t. m. popoludne se je zopet vrnil v Ljubljano. Še tisti večer bil je previden s sv. zakramenti, in drugi dan zjutraj okoli treh je izdihnil svojo dušo v 62. letu svoje starosti. Ranjki je bil bistrega uma, zdrave pameti, odločuegaznačaja, in v vsakem obziru mož stare slovensko korenino, ki ni le pri domačinih, ampak tudi pri nasprotnikih vžival veliko zaupanje in spoštovanje, kar je najbolj jasno pričal njegov sijajni pogreb, 12. t. m. Ranjki je bil ud kranjske hranilnice in načelnik likvidacijskega odbora banke .Slovenije"; prejšnje čase bil je tudi mestni odbornik in deželni poslanec, ter se je kot tak vedno neprestrašeuo boril za pravice naroda lovenskega. Pevci čitalnični so mu pred hišo na pokopališču zapeli mili nagrobnici. R. L P. (Arthur J. Evans), znan učenjak angleški, ki se zlasti za Jugoslovane jako zanima in je Bosni in Hercegovini spisal posebno v dveh natisih izdano knjigo, prišel jo bil v soboto v Ljubljano, da si ogleda glavno mesto slovensko m natančneje spozna tudi narod slovenski. V uodeljo se je od tod odpeljal v Zagreb.
(Ob&ni zbor norodne tiskarne) so !). t. m. m mogel vršiti, ker je bilo premalo delnic vloženih. Sklican je tedaj na 23. dan t. m. ob 10. uri dopoludne.
(Slomšekova podoba ) ktero je iz kararič-noga marmorja izvrstno izdelal za Siouišekov spominek v Mariborski stolnici naš domači umetnik g. Zajec, jc danes srečno dovršena, iu je po železnici odšla v Maribor.
(Mobilizacija). Po Ljubljani se je včeraj raznesla govorica, da se boje dopolneta 7
in
m
li). batnlijon naših lovcev. Po dunajskih listih o tem nismo fic nič brali.
(Mestni odbor) bode imel jutri 14. junija svojo navadno mesečno sejo ob /i. uri popoludne.
(Konjiaciraua) so bile včerajšnje „Novice1' in tudi „Tagblatt".
(O razmera/i na liuskem) piše ,,Pol. Corr." i/, Bukarešta, da se je 11. rusko krdelo obrnilo proti Pitcštiju, rumunska armada pa, ki je od Bukarešta odrezana, da se umika proti Karpatom. Rumunska vlada hoče zoper to ravna nje Rusijo protestirati, „Politik" pa od rusko-gališko mejo naznanja, da razuu vojno, ki so jo na Rumuuskent obrnila proti Avstriji je Rusija tudi ob meji gališki zbrala GUOtiO svojih vojukov, ter vtrduje važnejšo krajo ob meji. K temu lo dostavimo. Bog nas varuj vojske, z Umti vojak o z Rusom, ki hi našo ljubo Avstrijo spravila v jako hudo zadrego in nevarnost. Že zdaj so bili v zadregi zarad (!<> milj. Andrassyu dovoljenih gld., kaj bi še le bilo, če bi nastala resnično tudi vojska, ki bi no stala samo (»o, ampak desetkrat <50 milj. goldinarjev.
Razne reči.
—	Rove v najem za 5 let bodo po očitni dražbi 1!). t. m. pri okrajnem glavarstvu v Kamniku oddale te-le občine: Brozovca, Dolsko, Dertija, Velika vas, Ihan, Jarše, Češuice, Kr tina, Krošnja, Lukovica, Dol, Moravče, Št. Ožbald, Poč, Prevoje in dolenje Koseze. Pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu pa Grosuplje 14., Prcserje 15., Št. Jurij 17., Lipljene 18, Log 10. in Polje 24. t. m.
—	Toča. Ni dolgo, kar smo poročali o toči, ki jo pri Mirnipeči ubogemu kmetu vni čila nado, in zopet izvemo, da je nedavno v trobelski fari pri Mokronogu dvakrat tolkla ter polju in nogradom zelo škodovala. V sredo (i. t. m. je nekoliko pa no ravno prehudo, po tolkla tudi med Poljem in Zalogom. Koliko strahu, in skrbi prestane kmetovalec, preden zagleda sad svojega truda, kterega pa mnogo krat huda ura v malo trenutkih popolnoma uniči!
Eksekutivne dražbe.
Ki. junija. il. Ilarbo n 1'rcmu, v Bistrici. ,'t, iluvdek i/. IMosovu, H. KlunčurV. Vrhu, II. Zgnjnur JJcdniku, 2. Lužar iz luiinrjov, 1. 1'rc^ul « 1'odgoni I. Hirali z Ilavo goro, vni v I.afiinali. il. Godce. z Gmajne, Horluii i/. 1'leiiivico, <J. italmik iz Velike loke, vni v '/atičini. 2. Nagtič i z /,irov, 'J. llanptmanii iz Idriji, 2. Kolone iz Žiro v , vmi v Idriji, ."t. Skindor iz (J i rja v Krškem.
Umrli ho:
Od I. do 12. junija. Jora Ničnimi, miz. v. hf> I. vhIoiI pljučnic)«. Helena Doborlel., nicatna reva li'.). I., zu mrtudom. Janez 1'cljaui , del. o. 12'/,, I., za mišico. Krančišku Koprivuo, dol. .'Kil. r.a jntiko. Kaira Klemene, liifi. poa, f)!t I., za nir ludom. Anton lloidrich, učitelj ,'l(> I., za jetiko. Krnili: 1'cngov, iilneunnki poni. 20 I., /.a jntiko. Av glista Helin icr , kupe. Ii, I li I, za jclilio. Allriul Truo, zaa. o. .'I I., zu Kkrliitnico. Janez Ajlu, vinulii ini fii liir, /i4 I., za Jntiko. Franc I.tidvig, v posilili delavci zu pljučnico. Mart,in Kontrcvc, posest, <i7 I., za nunico. Francu Korošce, del. otrok I I., za jntiko. Helena Selan , del li() 1., za vtrlplj. možganov. Jano« 1'ovlrk , Kontne 2H 1., Neža Vi Mint, del. ■).. 4.'i I., Kpela MariuAck, gOHtilija Ci<) I., v»i za jetiko. Matiju llalunlič. , goslač 7S I. , za HUiico. Jano/. Kaiitclic , del. lil) I., zu pljučno Int-loBnijo. Milni 1'urut , kmet 40 I., za prelilajcnjcui drobovju. Marjeta 1'ortn, gniitinju Ti.'! I,, zu jntiko. Vni t,i v bolnišnici. Jakob Kalim, zidar 'lil I., zu joti ko. Matija Kobilca , v posiliti delavnici ."10 i., zu mrzlico viilod gnojenju , Marija Golobič., dekla 11!) I., zu jetiko. Marija Torilina , kainuoiick. Iiči 1 I., zii vnetico »ralu.
Loterijske številke s. junija. Na Dunaju: 12, 52, 48, 71, <»7. V Gradcu: 21, 20, 45, 17, 711.
TcIckioIIcuc dvu»rii«> oiiic 12. junija. Papirna renta (iH.76 Hreluirua renta lld.10 Alala renta 74 SO — lSftOletno državno posojilu 114 Haoliitiu ttlicij« H 1H — Kruditim akcije 23 t .76 I .melon 117.Hr» Srebro 10,110.— Oe«. kr. cekini B 69. 20-frankov 9.12
Državni fondi, avatrijiika papirna rcula . renta v urnimi .... renta v zlitin (davka prosta)
IleimrHlMiie rcne II. junija,
Denar.
«3.95 II il 40 76.20
Srečke (ioni) 1864. 1.......'<>8
18(10. I., celi.....114 26
1800. I„ politik« . . .	12.1
Premijnki listi 1H64. 1.,......139.26
/cniljISčinc od veznice
Stajarslie po 6"„........08.60
Kranjske, koroško in primorsko po 6',	90,—
Ogerško po 5%........7H-7f»
Hrvaško In slavonsko po B", ....	84.BO
Sodmogra&ke po B"', ......60
Delnice (akcije).
Nacijonalne lian ............Sil,—
Uniousko banlu ... ....	0.1.75
Kreditno akcijo........232.76
Ni/.navstr, eskoiuptne družlie , . .	736
Anglo-avstr. banke......•	107.60 1107 76
Srečke <io*i)
Kreditne Tržaške n
lluilctisko Snlmove 1' i L1 tli jeve Cltirv jeve Si. (lelloiH Wiudiscligriitv.-ovu VValilsli iii ovc
po 1011 It'11' H- »■
„	100 ,, k. d.
,,	60 ,, ,, ,,
„	40 gld. a. v.
„	40
„	•»<'
„	40
i.	•">
„	20
„	40
11 h m II It It
II tl It II »t O II It It
Srebro m zlato.
(les. cekini
Napolcitustr*ir
Hrnliro
lllago (11.10 (1(1.(10 76.40 I OH.60 114.76 12:i. 60 1.111.50
DO.BO 'JI. 70.26 86,60 7(1.76
HI 7.
01.60 233.26 746 -
1(16,— 1(16 60
120,— 121__
611,— (13, _ 30.60| 3i,— 40 76 | 4|._ 20 76 ! 30 ■_>6 20 76 i 30 60 32.26 ! 34.
•J H 60
2.1 -
89, 23.60
6.60' 6 01 0.43 | 9.44 IICI 16 103.30
Zahvala.
/u mnoge dokaze blagega sočutja 111 zu obilno vdeležbo pri pogrthu 110-poznbljivega našega sum, oziroma brata m vnuka, gospodu
Franceta Moiiit-a,
zlasti tudi še za mnoge darovane mu prekrasne vence najprit-rčnejšo zuhvalo izrekajo
Žalujoči sorodniki.
V Ljubljani !). junija 1878.
Prošnja.
V Kranji je padel 'J: 1. maja I. I lletni deček v Savo. Ako so ga kje že dobili r/. vode, ali gu morebiti bodo, lepo prosi njegov tužni oče, nu) dotični farni urad berž naznaniti bla govoli č, g. dekanu.	(2)
Najprimernejšo darilce
za
pridne otroke
s t u p o v o 81 i: L IH tunini, ali y,t((lii11 ilncvl •leniKiileiiin, iu
2. ftiuliijl dnevi Ogleju.
Knjižici obsegate okoli 180 struni in si dobivate mehko vezani po .'10 kr. pri oprav-nifttvu »Nloveneii", ki po želji preskrbe tudi ličnejŠo vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(I I)
Analitično kemični laboratorij direktorja dr.
TIleoli. \Ycrnerjii, liisinlka polllelinlčnegii zavodu, priseže nega kemika v Vrallslnvu.
II. (1. IX. fol. 24. (loH|iod lekar Krnu« \Vllliclin v Neunlilrclieiiu na Dolenjem Avslrljskein, napravijo po zdravniških pravilih nitki č*j,klerega prodaja pod iiiicnom: Wil-iiclintiv ■>■itllpittliiiHki prnllrcv matični čaj /.it čiščenje krvi.
Ta čaj sem že večkrat a.cd letom od druge strMii poživljali preiskoval iu svoj« mcnjo o njegovih delih izrekel, IVhv všeč mi je tedaj hito, ko seje g. lekar Kranc \Vitliolm sam do mene oliriiil s častno prosu jo, naj opirajoč se na svojo natančno kemično, iniliro-skopično iu ratniakeilintiiničiio prt isliavo izrečeni svoje mnenje o t> m čaju,
1'rid vsilil opoun im, da sem v čaju, kteicga mi je g l''raiie V\ illiclm, lekar v Ncunkitlicun na ravnost, poslal, nnsil ravno liste posamezne reči liukor pri vseli že prej pre isknvanih sortah, in da so liile vse zala čaj ]iornliljcno lastline vselej jalut iavrslne. Vsled svoje pri inluivo smem dalje opomnili, dngori imenovani \\ illiclinoi pi otlpi otinskl pniliici iiiatlinl en j /.u cineeiije krvi g. Kr., VVilhi lui i, li k v Neunliirclieuu, ima v selil koreninico lastlilie iu cvetke, lilete |o veda ierdavne) poznala, itačlslijo lili pospešujejo delavnost želodca iu pro hlajenje, iu ila se jo vednilu poHkuilnjaui g. izdelate lja razlili lega šn posrečilo telim ^aju primešali lastlilie, Mire dozdaj lliod zdr>.vi'ska zeliša šc niso bile sprc|ctc, '1'rdno sem preplčan, da so bodo po pravi rnbi tega vsaliej hiši Jako po-lielinega domačega zdravita polajšale iu odlira \ ile \'so goii uiiliiučm je Imenovane bolezni. \\'il lieliiuii firttfiftroHiislif (ti ollt ci nintleiil čuj r.n «',lščeii|i' krt i smem pu »azminioviiti kot Iti sli en in iiiiilo i i n jcn napredek ,,1'liamai'o-I oae cb-gatilcac.'1
V VralislaVU meseca maja 1H77.
V o il j a,
anatalično-keiiiicunegii talioratorija iu potitoliničncgii
ituv. da
(L. S) Dr. Theohnld Weruer,
piinežcu kemik.
Ktlliio pravega Izdeluje
l^rtlil«* \\illl4'llll . lekarn Neun-kirc/itmn.
Zmilck /u usciiikraliio rulio, po ukazu
zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, vrazuih je/.icih slane I gl., kolek iu z a v i Janje 10 kr.
Svarilu Vsakdo naj se varuje pred plinarn-jeiiim čajem, ter naj zahteva vselej ediuo lo ,,WII iieliiiitv proliprotinsl i protiiovutalični čaj na čiš čenje krvi" | \Vilhelms uutiartritisclien aulirlieuina tisctieiv lllulrei uiguugsthfe), ker so čaji, ki se ■udinjajo samo pod imouoiti prntiprotinnki protliov-matinii čaj za čiši^enie Ittvi satilo ponarojeiie reči, ki naj se nikar ue kupujejo.
Da jo za p i. občinstvo pritičneje, prodajajo pravi \\ iheliiini pntlipi utinski pinlirei ilintienl raj li le gospodje!
V Ljubljani 1'eier l.aMilk; v Pontojni: Jos Kuplcrschiuidt, Ickarničar; v 'an grehu: Hig. millbni li lekar; v 11 o r g u: Oiuneppt iti-taniji, lekar; v h r u k u n a m u r i; Alltci t l.auger, lekar! 11 o z e u ti Kram w«ldmllller, lekar, v llriiiieku: j. o. Muhi; v itn t o v aru: umi. Hvoboda, lelutr; v llriliseuii l.oonh. Sumit, h kur; v Pliborgu: Jan. Nenssei lekar; v (,'etji: llaumhaeliovnlekaru» in Kr Kausetier; v k or mirni: llermes ('udolini, lekar; v Kurliui: a. (lam hruz/.i; v Dcutsili-i.aMlsbcigii: Miilloi ji vi di ill(li; vOsckll: .1. (.'. pl. Dieutis, lekar iu Jož (lo betzky, lekar i v k tl r stonloldiis a. Kchrliclienfnx, ieknr| v Krulili Ittil,ittin: v lllumaiior; v llrežah: o. Itutnhelm, tetinr iu a. Aichinger, lekar; v <1 o r i c i: a. Krtiimoiil, lelutr; v (iradcii: .1. ilut gleiluer, lokar; v q u t-I ar i u gu: M. Vatlorl; v (J ru hi snem polji; Jos. Malieh; v (luspičii: Valentin Vovli, lekar; v <1 r a fe n d o r fn : Jos. ktiiser; v Mohorju; .im. m. Kichler, lekar; v llullu (rta Tirolskem) i.eop, pl. Aichinger, lekar; v j ud enhtirg u : k. Seiiokovič v i uu i c bonu: j. Stnpf, lelutr; v j m m in: Vilh. Dcutsch, lokar; v i v a niču: ICd. ti lovi?, lekar; v km lovcu: a. k. Katkič, lelisr in .1. Ilenlč ; v (,'«I n v <■ n; k url K le/nenčič; v k i n d n b o r g ii : j. Kaiinčič; v k a p len bor g u : Turncr; v K n i t te i t o i d u: \Vilh. Viscliner; v Kranji: Katl Ciivnlli, lekar; v i.loncu: Kr. pl. Krlach, lekar; v l.oob u u: Jan. 1'et'ersehj', le kar; v Mariboru: Alojzij (Junnilost; v m o 1.1 ik i: Alfred Maller, lekar; v m il r r.z u « c h i a g u : Jan, Dnnzor, lokar,' v mliravu: Jan. Hloyrcr; v mi trovfei: a. Keisteiiovlč; v Malsu; l.udvlg 1'iill, lelutr; vN e u m ar k tu (ua Štajerskem): Kari Mally, leliar; v lltiii1 ctir jodv Toinaj , lekar; v Mozlrji: Jan. ti 11111''; v i' tuj u: o. (lirud, lekar j v po-torviir illini: i.. ('. Junglngcr; v n o v e m in o st.il: Dom. Ki/,zeli, lelutr; v ltovorndni Itihnrd '1'balcn, lelutr; v Itntte u m an u u: Ftaiiz X llling, lekar; v Hamoboru:k Hchvvarr., loliart v Helio-itlliii: 1'eler lleros, leliar; v a t r a s h n r g u : .1. v. (,'otIon: v št. vidu: Jiiliau Uippert; v ii atlgoni: ('ezar k. Audrieti, lekar; v h t a i n z u: v. TlniouSeli, lekar, v /o ni u n u: d. Jovanovičev slu; v k p 111 u : Veiiatin pl. (Irazio, lokar; v h o h i a ml o r h u : m. Wilrsll, lekar; v Trstu: Jak. Hcrnviillo, lekar; v '1'rid en tu: Ani. Hantoni v TreblJut Mug. 1'ihorlln, leliar; v ii o i a k n : Malh. Klirstjv v uho varit: a Krnicnovies, lekar; v Viukovcili: Kridr. Herzig, lelutr; v Vara ž d i n u : dr A ii al ter, le kar ; v slovenje in g rade u: Jos. Kallgarič, lelutr ia g, Kurilih, lekar; v Slovenski iii hI. liel: A litim pl (lutkiivskl, lekar; v Sonji: Jos. Aeeurti, lokar; v Zailru: II Andravlč lekar, v Zlatarn: Jim. 1'oupišd, leliar.	(3)