XVI-73-1995 Cveto Černigoj je 15. januarja 1982 zjutraj pod oknom Logarnice na Mežaklji (960 m) na- šel poginulega koconogega čuka. Ptica je bila precej shujšana, meni pa, da se je zaletela v okensko steklo. Borjs Kozjnc, Hraše la, 64248 Lesce · VODOMEC Alcedo atthis COMMON KINGFISHER - on 28th July 1994 on the Radovna rjver jn 1hglav NaUonal Park Potem ko sva teden prej z junakom Maka- luja, alpinistom Marjanom Manfredo, pripravi- la teren za slikanje muzejskega vlaka na via- duktu Vintgar, sem se z družino v četrtek, 28. julija 1994, odpravil tja, da nalogo opravim. Okrog devete ure sem na stojišču kakih 50 me- trov nad Radovno nameščal fotoaparat na sto- jalo. Tokrat je iz smeri slapa Sum nekaj metrov nad gladino priletel vodomec. Komaj sem uteg- nil zajeti sapo, da bi nanj opozoril ženo, že je izginil v osrednji del soteske. Zapis o tem opazovanju je bil tudi moj zad- nji za ornitološki atlas gnezdilk v TNP-ju za leto 1994. Koordinator Tomaž Jančar mi je kasneje povedal, da je za sedaj tudi edini o vodomcu. Od domačinov sem izvedel, da so ga pred leti večkrat opazovali tudi v Radovni pred Vmtgar- jem, v zadnjih letih pa ga niso več opazili. Vodomec ima do dva zaroda v letu. Drugo leglo je julija, ko se mladiči prvega že klatijo naokrog. Koda 1 za kategorijo mojega opazo- vanja je kljub temu najbolj primerna. Fotografija muzejskega vlaka se je odlično posrečila. Bohs Kozjnc, Hraše 1 a, 64248 Les- ce SREDNJI DETEL Dendrocopos medjus MIDDLE SPOTTED WOODPECKER- on 4th July 1993 at Dravjnjske gohce Dne 4. 7. 1993 sem spet postal za eno iz- kušnjo bogatejši, tokrat s srednjim detlom. Tuga dne sem se potikal po gozdu pri za- selku Hrastje v Dravinjskih goricah. Mojo po- zornost je pritegnilo nenavadno oglašanje, ki je nekako spominjalo na čuka. Oglašanje je bi- lo kričeče in monotono s presledki, tako neka- ko kot »ueee ... ueee ... ueees«. Ko sem poslušal to nenavadno oglašanje, sem pomislil na dvet- le. Vedel sem, da veliki detel ne more biti. Sel sem po kasetofon in kaseto z oglašanjem sred- njega in belohrbtega detla, Ko sem si zavrtel oba posnetka, sem ugotovil, da sem poslušal srednjega detla, zato sem se s kasetofonom vr- nil nazaj na mesto, kjer sem detla slišal. Ptica se sicer ni več oglašala, vendar sem kljub te- ACROCEPHALUS mu prižgal kasetofon. Po pet do deset minut- nem predvajanju se je začel detel spet oglaša- ti z razdalje približno štirideset do petdeset me- trov. Nekaj minut kasneje se je pričel oglašati še en osebek srednjega detla. Poslušal sem ju še kakih petnajst minut, potem pa sta oba utih- nila. Kasetofon, ki je bil ves ta čas prižgan, sem pustil še dvajset minut, a detlov kljub temu ni bilo več. Pozneje sem zvedel, da imajo detli nava- do, da pri predvajanju njihovega lastnega og- lašanja priletijo v bližino vira predvajanja in se prenehajo oglašati ter dogajanje le nemo opa- zujejo. Je bilo tako tudi v tem primeru? Podatek je zanimiv predvsem zaradi habi- tata, v katerem sem poslušal srednjega detla, ki smo ga sicer vajeni iz vlažnih gozdov. Habi- tat na tem področju je bolj suh, v gozdu pa pre- vladujeta bukev in kostanj. Glede na podatek gnezditev srednjega detla na tem območju se- veda ni izključena. Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana RDEČEGRLA CIPAAnthus cervinus RED-THROATED PIPIT - on 4th May 1995 at Medvedce Reservofr Dne 4. 5. 1995 sva se z ženo Božo potepala ob zadrževalniku za visoke vode Medvedce, priložnostno tudi ribniku. Ob vzhodni strani na- sipa je prelep močvirnat travnik, kjer rastejo ša- ši in različne trave, višina vegetacije je okrog pol metra. Nivo podtalnice je nekaj centime- trov pod površjem, tako da ponekod nastajajo mlake. Opisati pestrost in številčnost ptic pevk na tem travniku je skoraj nemogoče, to morate do- živeti. Na vsakih 10 metrov je pel samec bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus, vmes pa še kakšen cvrčalec Locustella naevia. Med hojo po travniku sem plašil cipe, tako dreve- sneAnthus mvjaJjs kot maleAnthus pratensis. Z bližnjega nasipa ob travniku so vzletali polj- ski škrjanciAlauda arvensis in rumene pastiri- qe severne podvrsteMotacilla !lava thunberg. Ce še omenim prosnike Saxicola torquata in repaljščiceSaxicola rubetra, ki so posedali po grmovju ob travniku, bo kar dovolj za ponazo- ritev vrveža. Pogledoval sem za vsako cipo, ki je vzleta- la iz trave, v upanju, da ugotovim razliko med drevesno in malo. Dokler kakih l O metrov pred seboj ne zagledam cipe z opečnato rdečimi pr- smi. Zastajala je za kupi posušenega blata na kolovozu. Kakor hitro sem stopil proti IJjej, že je izginila v šopu trave ali za blatom. Ceprav 199